Uredništvo: Schilierjeva cesta štev. 3, na dvorišču, L nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. # ^ Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHl DHEVHIK Upravništvo: Schilierjeva cesta štev. iL Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno . ." . K tf'30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse di>uge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, ža večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 190. Telefonska Številka 65. Celje, v soboto, dne 21 ."avgusta 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. Saniranje deželnih financ. „Akö se ne bode posrečilo do 31. decembra t. I. sanirati deželnih financ, stoje dežele pred polomom", se je izjavil finančni minister Bilinjski, ko je zagovarjal v državnem zbora svoj finančni načrt. Da bode saniranje deželnih financ igralo veliko ulogo pri sedanjih pogajanjih za trezno in koristno delo v parlamentu, je jasno. Smo pa tndi mi slovenski Štajerci v interesu ožje svoje domovine zelo internirani na tem vprašanju, četudi se je dežela v veliki meri zadolžila za nasičenje dvomljivih nemških kulturnih in gospodarskih potreb — sevedà na naš račun. Z novim letom 1910 fci prišle dežele, ako se postavnim potem ne skrbi zanje, v zelo nepriličen položaj. Z 31. decembrom 1909 odpadejo namreč dosedanji donèski iz direktnih davkov, ki jih imajo dežele mesto deželnih doklad na dohodninske davke, odpadejo doneski iz davka na žganje in pivo. Ti trije doneski so prinašali deželam 1. 1907 več ko 65 milj. kron in sicer nakazani zneski iz direktnih davkov/121 milj., od žganja 20'7 milj. in piva 3Ü1 milj. Vkljub tem znätnihi vsotam pà sé ni ! moglo doseči ravnotežje v gospodarstvu posameznih dežel; proračuni zä 1.1908 izkazujejo deficita zà skupaj 40 milj. kron ; samò nà Štajerškehi čez 2 irt pO) miljona. Ker pà se bodo izdatki sigurno še povišali, bode näräStel nedvomno ta deficit na žnatiib vsoto. Kam hočejo torej dè2élè, ako bi jim zmanjkalo še ostalih 65 miljotìoV pH-Boljška? Nedvomno je, da se bodo morale tè razmeré sanirati in zato bode imela državna "zbortiica v jèsfeh résno delo s finančnim iiačrtoih, četudi ga v Bilinjškijevi obliki morda he sprejme. Ako vsled sedanje parlamentàriie križe sanacija deželnih financ vsled mirovanja dela v clržavhem zboru he bode šla tako lahko izpod rok, hišmo kriti tega mi Slovani, temveč fteihci, ki škodujejo s svojim blaznim sovraštvom in krivičnostjo ne le državi temveč tudi deželam. Kajti Slovani in še posebej mi Slovenci smo se naveličali, da bi sicer Nemci veljali za „državo vzdržujoči" element, a reševali bi pa to državo pogina vedno le Slovani z narodno in gospodarsko škodo. Klerikalna stranka v Dalmaciji. Hrvaški listi in tudi „Narodni Dnevnik" je priobčil vest, da se snuje v Dalmaciji klerikalna stranka. Sicer danes tildi ni v Dalmaciji razun dr. Smodlakove napredne frakcije nobene „neklerikalne" stranke. Vendar pa se pripravljajo mlajši elementi, takozvani „Krščanski socijalisti", da odstranijo starejše konservativne in razne ne dovolj ortodoksno klerikalne politike ter zavladajo po slavnih vzgledih v Slovencih in Nemcih sami. Akoravno še danes res ni moči govoriti o kaki izrecno „klerikalni" stranki V Dalmaciji, vendar pa Sè že kažejo prvi začetki, ki se bodo naglo razvijali. Ni treba še posebno povdarjati, da se z nastankom klerikalne stranke v Dalmaciji marsikaj spremeni tudi v državnozborski jugoslovanski politiki, osObito, ako bi se razpustil državni zbor, kar ili zelo neverjetno. Te dni je priobčil zagrebški „Obzor" jiògovor svojega dOpistiika z župnikom in drž. posi. IvaniŠevičem. Vsled omejenega prostora ne moremo podati celega pogovora^ ali značilno na njem je, da je g. lvauiševič priznal, da sé že dve lèti dela na organizaciji dühov-nikov, ki ima sicer zà sedaj stanovski značaj, a „nije isključena mogučnost, da iz te stabske organizacije nikne i politička", pravi don Ivaniševič. Za sedaj iihajó člani tè orgfttiižacije še prosto roko, da So lahko člani te ali one hrvatske politične stranke; kakor hitro pà se ne bode v kaki stranki spoštovalo versko čustvo, morajo izstopiti. Nedvomno je, dä bode došlo do sporov, saj klerikalna praksa V tem oziru je znana in kaj smatrajo klerikalci ob potrebi za „verno" in „proti-versko", o tem imàmo doma slavne in podučljive primere. Koncem svojega pogovora je izrekel don Ivaniševič sicer nekaj lepih besed o narodnem delu in narodnih dolžnostih duhot-ništva — toda nikdo, ki je čital cel pogovor in ki zasleduje s paznim okom razvoj klerikalizma v slov. in hrvaških deželah, ne more dvomiti, da bode v Dalmaciji v doglednem času počilo. Za nas Uaprednjake nastaja s tem na Slovenskem in Hrvaškem za samoobrambo in obrambo naših idej ter ciljev potreba ožjih stikov, zenače-nja programov in skupnega, organiziranega dela. Boj, ki Uàs čaka je velikansk; zato jè treba edinosti. Iz teh vzrokov prisrčno pozdravljamo idejo, ki je vznikla v Zagrebu, namreč idejo skupnega sestanka vseh jugoslovanskih naprèdnih strank v Ljubljani. Na delo! Politična hroniha. d 0 „uspehu" Glombinjskijeve konference piše praška „Union": „Sladki upi na razcepljenje „Slovanske jed-note" so se izkazali za goljufive. Nasprotno, ona je dokumentirala na novo svčfjo edinost. Trdna solidarnost »Slovanske jednote" se smatra po pravici za glavni efekt konference. Samo politično naivni ljudje So nlogli misliti; da bode Slovanska jèdnotft brez Vsakega vzroka opustila SVojo taktiko ili sè zastavila za delo v parlamentu, dasi obstoji vladni sistem, katerega tako ostro napada, še vedno naprej. Vprašatije tistih gftrančlj — ki so neČtiffena zah-tevà od Opozicijè — ni prišld fiifei k razpravi, ker je „Slovanska jednota" s tem, da je odložila določitev svoje na-daljne taktike na jesen, dovolj jasno označila svoj Odpor proti takim insi-nuacijam. S tem so seveda zginili tudi upi, da bi se z razpravo finančnega načrta (že meseca sèpteiiibi-a) omogočilo „mirno" zasedanje. Tako jè splaval üp za upom po vodi in konečno se je vlada zadovoljila vsled pomanjkanja pozitivnih uspehov s posredo- LI STEK. Stara Izergil. Preložil Rnski spisal Haksim Gorki. Fedor Gradišnik. (Dalje.) „Mnogo tisoč let je preteklo od takrat, ko se je to zgodilo. Daleč za morjem, na izhodu solnca je dežela velike reke in v tej deželi daje vsak drevesni list in vsaka trava toliko sence, da se v njej lahko obvaruje človek pred solnčnimi žarki, ki tam neznosno pripekajo." „Bila je to rodovitna dežela." „Živelo je v njej močno ^leme, ki je kazalo svoj pogum in svojo vstraj-nost v lovu na divje zveri. Po lovu so se gostili, prepevali so pesmi ia plesali z devojkami, ki so tam krasne in ognjevite." „Bilo je pri taki gostiji, ko je naenkrat priplul iz zračne višine orel in odnesel eno izmed deklic. Bila je črno-lasa in nevarna kot ogenj." „Takoj so prijeli možki za svoje loke, a njih pašice so padale ne zemljo, ne da bi dosegle svojega cilja. Dolgo so iskali ugrabljeno deklico, a niso je našli. In pozabili so jo, kakor se pozabi vse na svetu .." Starka je vzdihnila in molčala. Iz njenega hropečega glasu je odmevalo vzdihovanje vseh tistih časov, ki so se potopili v morju pozabljivosti, in katerih pripovedke so živele le še v prsih te starki?. „In morje je tiho spremljalo eno izmed onih davnih legend, ki so se morda porodile na njegovih obalih." „Čez dvajset let," je nadaljevala starka, „se je sama povrnila, stara in izmučena, a pripeljala je s seboj mladeniča, krasnega in močnega, kot je bila ona pred dvajsetimi lèti. In kö Sö jo vprašali, kje je bila, je pripovedovala, da jo je nesel orel v gore in da je živel tam ž njo, kakor z ženo. Mladenič poleg nje je njen sin, a oče je že mrtev. Ko se je postaral, se je zadnjič dvignil visoko pod nebo; od tam se je spustil na ostro skalo in je umrl. „Vsi so gledali z začudenjem or-lovega sina, a razločeval se ni ničesar od ostalih ljudij, kot v ostrih, mrzlih orlovih očeh. Če so ga kaj vprašali, je večji del molčal in odgovarjal le takrat, če se mu je poljubilo; s starejšimi ljudmi pa je ravnal kakor s samim seboj. To jih je jezilo in rekli so mu, da se jim pokorava tisoč takih, kot je on, in tisoč dvakrat starejših od njega. On pa jim je malo odgovarjal, da takih, enakih kot je on, sploh ni; ako jih vsakdo spoštuje, on jih ne bo. Tedaj so se raz-ljutili in rekli: valnim mandatom profesorja Glombinj-skega . .* d K splošnemu položajd na Balkanu piše pariški „Eclair": „V komediji, ki se sedaj igra zaradi Krete, ni uloga Evrope nič preveč sijajna. Desèt let je obljubljala združitev Krete z Grškim, danes brani pravice Turčije, a skrbi pred vsem zato, da ne stopi noben turški vojak na otok, katerega hoče ohraniti osmanski drŽavi. Pravi vzrok evropejske intervencije je, da se Odvzame Tùrciji povod za samostojnb postopanje. V celo to mešanico pa sfe je Vrinila neprijetna črna senca: V notah, ki se menjujejo med Atenami * in Carigradom, se začenja govoriti b Macedoniji . . To vprašanje je pa mflOgo važnejše ko krečansko. To pà zàradi tega, kèr vlada med mladöttlir-škim režimom in Grki v Turčiji Oči-vidno sovraštvo. Ta se je pokazala že pred revolucijo v osjrih odredbah proti grškim listom v Carigradu, kateri BO komite „enakosti in napredka" živahno ääßddäli. Nèdavno tega Se je spri Mahmud Šefket paša zelo resno z grškim patrijarhom. Grki vidijo bližajoči Se razpad turške države, zäto stoje M čelu narodnostim, ki javno ali tàjtiO dèltìjejo ža tem ciljem. To Vedo Mladé-tttrki. Vrhu tega je vsak konflikt V Macedoniji zaradi bolgarskega soseda želo nevaren. Samopösebi umevnö jte, Öa si car Ferdinand ne bi dal vzeti leftè prilike, da bi ne „posredoval" s svojo mogočno vojsko. Avstrija in Rtt-sija, ki ga pažljiVo stražita, bi tudi takoj nastopile in imeli bi veliko orientalsko fci-ižb. Ne moremo še ubraniti misli* da bi to lahkö vse izostklo, ako bi ne prišle krečanske obrambne versile ha misel umakniti teh pài- Vojàkov 8 Krete, ki itak ne povzročajo Velikih stroškov." d Boji Čehov na Nižjem Avstrijskem. Jutri se Vrši zlet češke sokolske Žripe nà Nižjem Avstrijskem V Pošto rilo (Unter Temenau). Treba je povedati da prebiva v tej nižjeavstrijški občini blizu moravske meje 4.000 Čehov in komaj sto Nemcev — a vkljub temu Stité gà, iiaj gre, kamor hoče. „On se je smejal in šel je, kamor ga jé vleklo — h krasni deklici, ki gä je neprestano motrila; šel je k nji iu jO poljubil. Bila pa je hči enega izmed starejšin, ki so ga sodili. In dasi je bil lep, ga je sunila od sebe, ker se je bala očeta. Nato je urno odhitela, on pa je letel za njo, jo vrgel na tla in jo udà-ril; in ko je padla, je stopil s tako silo na njene grudi, da je brizgnila kri iz njenih ust proti nebu in dihala je težko, zvijala se kakor kača in umrla. „Vse, ki so to videli, je prvzel strah, ker doslej še niso videli na tak način umirati ženske. In dolgo so vsi molčali in gledali, kako je ležala z odprtimi očmi in s krvavimi usti, ki so nemo kričale po osveti, on pa je stal hladen in ponosen poleg nje, kakor da se hoče protiviti nebeški kazni. ovore Nemci o češkem „ulomu". „Nar. listy" zatrjujejo, da se bode zlet vršil na vsak način, naj si ga dovoli na-mestništvo ali ne. Iz južne Moravske in Češke pride ta dan v Poštorno na stotine sokolov. — Poslanec Kalina je interveniral pri ministerskem predsednika in mu dokazal, da nemški ljudski svet uprizarja naravnost zločinsko gonjo proti Čehom. Potolažil ga je ta z lepimi besedami — a zadnjo besedo bodo govorili tisti dunajski vsenemški divjaki, ki se na račun pruskih mark peljejo v češko Poštorno, da tam pri rede protestni shod proti — Čehom. In vočigled takim dejstvom računa vlada na nemško-češki sporazum! Drobne politične novice. Madžarski napisi na hrvaških kolodvorih. Glasila hrvaške vlade poročajo: „Na pristojnem mestu smo zvedeli, da se bodo sneli madžarski napisi na hrvaških kolodvorih. To je zasluga bana Rancha in podbana Čuvaja." Nam se pa zdi, da srbo-hrvaške koalicije. Komu je b i 1 o b i s k Čehov na Poljskem nemil? Varšavski listi poročajo o sovražnem obnašanju, katero so pokazali poljski židje zasebno in v svojih listih proti Čehom na Poljskem. To obnašanje kaže, da je poljskim in drugim Židom vsako zbli-žanje slovanskih narodov trn v očesu. Morda to tudi nekoliko razlaga poljsko politiko. Novi davčni načrti. V vladnih finančnih £rogih premišljujejo sedaj, kje bi se dalo dobiti nadomestilo za zvišanje davka na pivo. Govori se o davku na vžigalice, k čemur pa bi bila potrebna pogajanja z Ogrsko, o zvišanju osebno-dohodninskega davka v višjih stopnjah, o zvišanju tobačnih cen, o petrolejskem in borznem davku. Proti slednjemu se še oglašajo veliki kapitalisti, češ, da bi v živo zadel „vitalne" interese denarnega trga. — Zanimivo je, da so v ministerskem svetu glasovali vsi ministri razun Bi-linjskega seve proti zvišanju državnega davka na pivo. Dnevna kronika. a Pozor izseljencem. Ministerstvo notranjih stvari naznanja, da oblastnije v Eilis-Island (Severna Amerika) ne dovoljujejo izkrcanja onim, ki nimajo 25 dolarjev pri sebi in vozni listek do namenjenega kraja. Ob enem svari ministerstvo izseljence, naj se ne podajo v oni kraj in še manj v notranje ozemlje, ker so delavske razmere jako slabe. a Veleizdajniški proces. Minister za Hrvatsko Josipovič se je izrazil napram dopisniku „Zeit"-a, da so krivi zagovorniki, da se proces zavlačuje tako na dolgo. Zdaj manjka samo še, pripominja „Edinost" po pravici, da pridejo na dan s trditvijo, da so zagovorniki provzročili obtožnico proti veleizdajnikom". a Čehi za čehe na nemškem ozemlju. V Pragi se snuje posebna češka zadruga, ki ima namen, skrbeti za cenena stanovanja v nemškem jezikovnem ozemlju. Nova zadrnga bo nakupila zemljišča, jih parcelirala, na istih gradila zdrava in cenena stanovanja, ki bodo, ker so namenjena za delavska stanovanja, 24 let prosta vsakega državnega davka, vseh deželnih in deloma tudi občinskih doklad. Na ta način češke stranke ne bodo prisiljene stanovati v hišah nemških posestnikov in ne bodo vsaj za nekaj let prisiljeni podpirati nemško nadvladje s plačevanjem doklad na hišno najemninski davek. Pri vsaki hišni skupini bo otroško zavetišče in otroški vrtec. Eventnelno se napravi tudi skupno gospodarstvo. Troške gradnje se bo pokrivalo po 75°/o s hipotekami in 25% z deleži, članarino in darovi. In pri Bas še niti na svoji zemlji za svoje ljudi ne bomo storili nič jednakega. a Načrt prve zahodno-sibirske razstave. Prva zapadna - sibirska razstava se bode vršila v Omsku od 20. julija 1910. Razdeljena bode v poljedelski, gozdarski in obrtno-industrijski odsek. Razstava ima glavni namen, da seznani ostalo Rusko z bogastvom zahodne Sibirije. a Roseggerjev fond je narastel do 19. avgusta, kakor poročajo nemški listi, dO 383. kamena. S posebnim veseljem pripominja „Gr. Tgbl." dejstvo, da se je na cesarjev rojstni dan javilo kar celih devet novih odrešenikov nemštva. Kakor se vidi, gre torej le po kapljicah, kajti na Slovenskem so že bili srečnejši dnevi. a Berolinski svet se smeji, kakor se je pred leti radi kopniškega stotnika, ki je pred vrati Berolina izvedel svoj drzni čin. Sedaj se je zgodilo še nekaj originelnejšega. Lopovi so udrli v policijski urad in ker niso mogli druzega odnesti, so ukradli izborno dresiranega policijskega psa Diano. To je pač rekord vlomilstva in tatvine! a Kraljevič Gjorgje je baje uročil kralju-očetu list, v kojem ga prosi, da ga naj ščiti pred napadi novin. a Puške ni maral kmet Burdia pri SSobotici na Ogrskem, ko so ga pozvali na orožno vajo, češ, da je — nazare-nec. To nas spominja na novinca Nem-ravo, ki je pred leti trpel hude muke in ječo in vse, a uklonil se vendar ni, ker mu vera brani nositi morilno orožje. To je prepričanje! a Nadvojvoda Franca Ferdinanda vzgojitelj in učitelj madjarskega jezika, Jos. Lanyi bode imenovan za škofa velikovaradinskega. a Dragoceni konji. V Totišu na Ogrskem so dražbali konje umrlega grofa Esterhazyja. Konj, ki je bil na letošnjem derbyju stekel zmago, je bil prodan za 76.000 kron. Kupil ga je neki Julij pl. Jankovič. Vsa izkupnina pa iznaša 170.000 kron. v Socijalna demokracija nazaduje povsod na Nemškem. V nekaterih okro-gih, ki so bili po njihovem mnenju elitni, so izgubili celo po 500—2000 udov so-drugov. Nekateri pametneji delavci uvi- devajo, da z Bebelovo državo bodočnosti ne bode nič in mu vračajo hrbet. Ko bi se ne bil Bernstein cum laude podvrgel papežu Bebelu, bi pač socijalisti na Nemškem imeli bolj rožne nade, ker je on spravljiv. v Dvorni lov na Steinkoglu se bode od sedaj tudi lahko videlo v'kinematografu. Na cesarjevo željo se bode prva predstava vršila še le leta 1910 na lovski razstavi. v Poljaki) so za Čeh«. Krakovska „Nowa Reforma" piše, da početje Čehov v današnjih dneh, to je njihov izlet v nemško ozemlje in na Dunaj, ter njihove zahteve po Čeških šolah niso pretirane, ampak celo umerjene in upravičene. Pravi nadalje, da bi Nemci to Čehom morali dovoliti. Žal, bili so Poljaki do sedaj navadno vedno na strani Nemcev, v svojo in splošno slovansko škodo. Morda se je tudi za Karpatskimi gorami začelo svitati. o Iz St. Jurja ob Jui. žel. Mladeniču Žličarjevemu Fraaceku je za vedno zasigurana naklonjenost g. župnika, kaplana Žganka, njegove matere „Zgankovke" in farovške kuharice, ki so dandanes največje avtoritete v Št. Jurju. Te avtoritete so za bojazljivce in klerikalce tako silne, da jim je vsled tega tudi že Žiičar sam postal avtoriteta. Da je imel zadnjič smolo v prilasteni si vlogi poštnega komisarja, to vse vkup malo moti, bla-maž je ta mladenič že doživel veliko in jih še bo. Lansko leto je zvedel, da ustanavljajo napredni obrtniki in drugi naprednjaki obrtno in trgovsko nadaljevalno šolo in kaj sta si zmisiila ž Žgankom? Otvorila sta takoj nadaljevalno šolo za vajence v katol. „izobraževalnem" društvu, razpošiljala vabila trgovcem in obrtnikom, pregovarjala vajence in Žiičar Francluh pa je bil naenkrat učitelj v vseh potrebnih predmetih. S tem sta mislila napraviti nameravano trgovsko in obrtno nadaljevalno šolo, ki se je ustanavljala, nepotrebno; nje ustanovitev sploh onemogočiti, je bil končni čilj. (Kaj si vse ne zmisli klerikalec! Op. uredn.) Dasi je nepotrebni strah pred duhovščino in klerikalci sploh med trgovci in obrtniki velik, vendar se niso odzvali vabilu Žličarjevemu in mu niso pošiljali vajencev v nauk. Sram jih je bilo to storiti, kajti vsi vajenci so bili prepričani, da je gorostasna bedarija misliti, da bi bil Francluh, ki je bil pred klerikalno posojilnico le „taverhar" po trgu, in ki zdaj nekaj let poleg tega (zaradi političnih zaslug za klerikalizem) opravlja v klerikalni posojilnici tajniške posle, da bi bil tak človek, ki ni bil nikjer in se nikdar ničesar ni učil (razun ljudske šole, ki jo je slabo obiskoval) sposoben dajati vajencem isto znanje, ki jim je za poznejšo samostojnost, ko bodo trgovci oziroma obrtniki, tako zelo potrebno. Tako domišljavega ga je naredil naduti Žgank, o čegar drugih duševnih zmožnostih vedo njegovi ožji tovariši na gimnaziji peti slavospev. Po Žgankovem mnenju je najbolja sposobnost za poučevanje v znanostih in umetnostih, tako dovršeno katoliško prepričanje, kakor je je dokazal napram bližnjemu že večkrat naš Francluh. Vrhu tega mora tako učiteljsko moč aprobirati visoki ordinarijat v kaplaniji, mati Žgankova, potem pa kar hajd na delo. Tako fungira sedaj Francluh kot glasbeni učitelj na tamburico, dasi sam nič ne zna in se nikjer o glasbi ničesar ni učil. Usmiljenja vredne žrtve nje-vega nepedagogičnega nasilja je seveda šolska mladina, dečki od 10 do 14 leta. Zbobnal jih je vkup, obesil vsakemu tamburico za vrat in hajd v kaplan ijo, tam se vrši imeniten nauk v glasbi. Ena, dve, tri, štii^i.. „ ena dve, tri ... fis, gis ... plin, plin ... že prvo uro. Srečna slovenska glasbena umetnost! Prodrla si skozi srce matere Zgankove in plitve možgane Žiičar ja Francluha ter se nastanila za nedo-gleden čas v kleti slavne kaplanije.— Tu so ti dani vsi pogoji, da s posredovanjem. Žličarja Franchrcba najdeš pot v srca šolskih otrok, da dospejo kakor njih učitelj do vzornega katoliškega prepričanja. Srečni Št. Jurij! Mladenič Žličžr se je posvetil spet intenzivnejšemu kulturnemu delu v domačem kraju, kajti ni mu treba za zdaj zahajati na shode, navduševat slovensko ljudstvo za preživele idejale robstva in suženjstva. Sicer smo pa radovedni, kako dolgo bodo otroci trpeli, da jim prirojeni, nepokvarjeni, naravno estetični čut trapi in mrcvari človek, kojemu sodi po zarobljenosti mnogo bolj kaj drugega v roke, nego muzika-lična odgoja šentjurske nedorasle mladine. Umevamo tvoj srd mladenič Žiičar, ko zopet čitaš članek v svoji isti-niti imenitnosti! To je tisto znanstveno dognano, lokavo, iz srca izvirajoče nizko sovraštvo do vsakega inteligenta, ki odlikuje rojenega roba od drugih ljudi, in ki ima svoj naravni vzrok v tem, ker je robu za vse čase nemogoče pojmovati stališče prosvitljene človeka, svobodnega duha in plemenitejšega čustvovanja. Štajerske novice. o „Alois Leber, Mauermeister, Strass" Kdo je to? Kakor stoji s temi besedami zapisano na tabli pri stavbi „Društvenega doma" v Št. Ilju, zida Alois Leber iz strastno nemške občine Strass, ki je dala šentiljskim nemškim privandrancem iz rajha državljansko pravico, da so sedaj lahko v Št. Ilju občinski volilci, slovensko narqdno hišo (to bi naj vsaj bila po klerikalnem zatrjevanju). Nemški komando zveni nad slovenskimi delavci pri gradnji šentiljskega doma. Tudi načrt je seveda nemški. — V „Sitzungssaalu" se bodo zbirali slovenski klerikalni mladeniči k slavnostim in v „Lesezimmern" bode visel „Slovenski Gospodar" poleg „Straže" in „Slovenca". Vi slovenski rodoljubi pa nabirajte denar za „obmejni sklad", vi narodni Ljubljančani glejte, da bodete jutri na Viču nabrali čim več krone za dobiček nemškemu stavbar-skemu mojstru... in vi Jareninčani, skrbite da bode lažje plačal „mauer-meister Leber" svoj donesek „Südmar- niso takoj, kajti to se jim je zdela premajhna kazen, ampak pustili so ga mirno ležati. „Noč je postajala temnejša in temnejša, in, napolnujoč se neznanimi, tihimi glasovi, je dobivala vedno fanta-stičnejši kolorit. V vinogradi so prepevali črički, na stepi pa so cvilile poljske miši; kakor ječanje in vzdihovanje je bilo šumenje listja. Mesečna plošča, popreje krvavo-rdeča, je bledela, oddaljujoč se od zemlje, in vedno gosteje so se spuščale modre megle na stepo. „V tem so se možje zbrali, da bi se pomenili o kazni, ki naj bi maščevala grozni umor. Nekateri so predlagali, da naj bi mladeniča raztrgali dvoji konji — drugi so bili mnenja, da naj vsak izmed njih strelja nanj s svojo pušico. A vse to je bilo premilo zanj. Predlagali so, da naj ga sežgo na grmadi, a dim bi ne dopuščal, da bi videli njegove muke; predlagali so še mnogo,— a našli niso nič tacega, kar bi ugajalo vsem in kar bi zadovoljilo vse. Njegova mati pa je klečala pred njimi; prosila je milosti, a pomagale niso niti besede, niti solze. Dolgo so se še pogovarjali, slednjič pa je dejal eden izmed njih: — „Vprašajmo, zakaj je to storil ? „In vprašali so ga; on pa jim je odgovarjal: — „Razvežite me! Zvezan vam ne bom odgovarjal. „In ko so ga razvezali, je vprašal: — „Kaj hočete? „Vprašal je tako, kot bi bili oni njegovi sužnji. — „Slišal si... je odgovoril eden. — „Zakaj naj vam obrazložim svoje dejanje? — „Da ga razumemo. Poslušaj, oholi orel, smrt ti je zagotovljena, toda razjasni nam vse, predno umreš! Za nas, ki bomo še živeli; je koristno če slišimo kaj novega! — „Dobro, povedati vam hočem, dasi niti šamane vem, kaj je bilo vzrok mojega dejanja. Ubil sem deklico zato, ker me je sunila od sebe, ko sem se ji približal. — „Saj vendar ni bila tvoja so mu dejali. — „Ali si želite vi le to, kar je vaše? Svojina človeka je samo njegov jezik, njegovi nogi in roki.. a vkljub tema gospoduje nad živino, nad ženami, nad zemljo .. in še nad marsičem drugim ... „Odgovorili so mu, da človek vse, kar si prilasti, plača z delom samega sebe: s svojim umom, s svojo močjo, s svojo svobodo, da, celo s svojim življenjem. On pa je trdil, da njemu ni treba dati ničesar svojega. „Dolgo so se še prepirali z njim. Iz njegovih besed so sklepali, da se smatra prvim na svetu in da raz ven sebe neče poznati nikogar. Vsi so se zgrozili, ko so spoznali, kako visoko se ceni. Pripoznaval ni nobenega plemena, niti matere, niti junaštva, niti žene, ničesar ni hotel od vsega tega.." Na obali se je smejala devojka z veselim smehom in nekdo je pel z visokim tenorom. Včasih je palo več moških glasov objednem. Vsi ti glasovi so doneli preko stepe, a naenkrat so utihnili in onemeli: Starka je nadaljevala: „Ko so ljudje uvideli, da ne morejo ničesar izsiliti iz junaškega mladeniča, so pričeli zopet razmišljati o tem, kako bi ga kaznovali: V enkrat pa se je oglasil modrijan, ki je doslej ves čas molčal in dejal: — „Poslušajte, jaz vem za strašno kazen, kakršne bi si ne mogli izmisliti v tisoč letih! Ta kazen je v njem samem! Dajte mu svobodo! To je njegova kazen! ki" in „Schulvereinn*1. V dejstvu, da se je oddala stavba tako odločno slovenske hiše nemškemu zidarskemu mojstru, se vidi vsa neresnost klerikalnega „obrambnega" dela. Ne dvomimo, da bode protestiral proti temu tudi vsak še količkaj slovensko čuteč klerikalec. o Prof. Gumplowicz in Slovenci. Ob smrti graškega vseučiliškega profesorja državnega prava Gumplowicza žalujejo pač vsi njegovi bivši slovenski slušatelji. Mož je bil vroč zagovornik avtonomije in se je strogo ločii od nemških znanstvenikov, ki so povsod zagovarjali centralizem in ger-manstvo. Najlepše spomine je pa zapustil dr. Gumplowicz v njegovih bivših dijakih vsled svoje vneme za slovensko vseučilišče. Ob priljki velikega vseučiliškega gibanja 1. 1901 in 1902 je v Gradcu šel slov. visokošolcem z nasveti in dejanjem na roko. Priporočil je deputaci j o slov. dijakov zlasti predsedniku poljskega kluba Jawor-skemu, ki je Slovence sprejel v drž. zbornici. Prof. Gumplowicz je bil prepričan, da Slovenci moramo dobiti vseučilišče v Ljubljani. Tudi o bodočnosti spodnještajerskih Slovencev je govoril zmiraj zelo simpatično in zaupljivo. Slava spominu velikega učenjaka in tihega prijatelja Slovencev. o Korigirana nepostavnost Naši javnosti je pač slučaj šolskega vodja Hrena na Muti.in sodnika Gränitza še v živem spominu. Ker kot priča Hren ni sprejel nemškega poziva, ga je dal ta sodnik z žandarjem gnati na sodnijo ter mn naložil globo 40 K in mu zarubil kolo. Vsled rekurza dr. V. Ku-kovca je mariborsko okrožno sodišče rubež kot neopravičen in protizakonit — razveljavilo z utemeljitvo, ča še ni smatrati plačilni nalog kot brezdvomno redno dostavljen, če ga je sluga v stanovanju pustil. Zadeva s tem še sicer ni rešena, a videti je, da je celo višjim sodnim stopnjam počenjanje nadutega Gränitza proti volji in prepričanju. — Šlučaj je načelne važnosti in ga zato omenjamo. o O „liberalnih" učiteljih piše „Slovenski Gospodar" tako-le: „Liberalno učiteljstvo je imelo zadnjo nedeljo in pondeljek zborovanje svoje zaveze v Mariboru. Navduševali so se, da jim ne upade pogum v boju proti katoliškim strankam. Revčki še vedno ne spregledajo, da so na krivih potih. Kadarkoli se sestanejo liberalni učitelji, slišimo le dvoje: zvišanje plač in boj proti katoliškim strankam. Vsled tega pa vživajo tudi zasluženo veljavo med našim ljudstvom." Mi pa slišimo, kadarkoli se sestanejo katoliški duhovniki, tudi samo dvoje: zvišanje stalnih plač in tuhtanje, kako bi se dalo po strani še kaj odreti z neumnega farana, ne glede tega, da so duhovniki kot samci gmotno veliko na boljšem kot učitelji. u Duhovniško denuncijantstvo. „Straža" piše: „Kako so učitelji patri-otični. V nekem kraju blizu Konjic še cesarske pesmi niso zapeli šolarji na rojstni dan Nj. Veličanstva cesarja; ni se to zgodilo niti v cerkvi niti v šoli. Edino znamenje patriotizma je bila izobešena cesarska zastava na šolskem poslopju. Ali vidite, kako gre mlačnost in mržnja do cerkve ter do cerkvenega petja roko v roki z mržnjo do cesarskega prestola." — Težko verjamemo, da je ta vest resnična — in če bi tudi bila, kaže notica čisto navadno — denuncijantstvo. Čast tej katoliški katoliški čednosti! Kateri Slovenec in katero narodno društvo bo še imelo pogum naročiti si tako denuncijantsko cunjo ? z „Obrambni sklad" za — klerikalno časopisje. „Straža" je vendar priznala, da „krščansko-socijalna zveza za obmejne hiše ne bode naročevala svobodomiselnih časopisov" — temveč, to je list pozabil omeniti, „katoliške", ki se odlikujejo po svoji surovosti in obrekljivosti. S tem imamo priznanje, da se obrambni sklad res rabi za klerikalno časopisje. Koliko izvodov je res plačanih — kdo more to kontrolirati? „Straža" potrjuje, kar smo mi trdili — a za te trditve nas psuje z lnmpi. Cenčičevi „lnmpi" so nam pa čisto irelevantni. V nedeljo 12. septembra v Celje I Dan „Zveze narodnih društev"! z Čedne razmere pri celjskem trgovskem gremiju. Za to korporacijo pobira po mestu denar neki Sucher, sluga pri nemški hranilnici. Temu možaku je plačala trgovka gospa Z. svoj donesek za gremij; vkljub temu pa je dobila danes od mestnega urada dopis, v kateri se ji govori z rubežem, ako spet ne plača dotičnega doneska. Gospa Z. ima potrdilo, da je plačala in se je naravno nad tem magistratnim dopisom silno začudila. Kaj se pravi to ? Ali ni to neverjetna drznost celjskega mestnega urada, da nadleguje ljudi zaradi lastne ali pa Sucherjeve in gremijeve nemarnosti? — Ali še nimamo dovolj drago plačanih uradnikov na magistratu ? o „Vošnjak-Ajstriž". Pod tem naslovom „Arbeiterwille" še jeaenpot obdelava že znano snov in se zavrača na to, kako „Deutsche Wacht" po svoje poroča o senzacijonalni pravdi „Woschnagg-Aistrich". Graški list piše: „V svoji besnosti je zašla (vahta) nad nemškonacijonalnega meščanskega učitelja Aistricha, koji je bil pdkril slo-venskonarodno preteklost gocpoda Vošnjaka. Ne imenuje ga Aistrich, ampak Ajstriž, prelevila ga je tudi v Slovenca. Da li ima pravo, ne vemo, nam je vse eno. A gorje nam, ko bi bili pred volitvijo v deželni zbor o njegovem nemštvu dvomili j Vsa tevton-ska togota „Deutsche Wacht" bi bila izbruhnila in nemštvo gospoda Aistricha bi se bilo proslavljalo na vse piščalke. Šele od Kar je gospod Aistrich nemški oštarijski kliki postal neprijeten, mn ne pripoznavajo več nemštva in ni več Aistrich, apak Ajstriž. Gospoda v Celju naj bodo vendar bolj previdni, kajti, če na obeh straneh še doberšen čas tako nadaljujejo, bomo končno videli, da so bili vsi nemški nacijonalci kedaj „vindišarji" ali „pervaki". — Bo nekako tako! n Poučni tečaj Zveze narodnih društev se vrši v Celju v dneh od 8. do 12. septembra. Na praznik 8. sept. zvečer se predstavlja v celjskem narodnem domu Pesekova „Slepa Ljubezen." Dne 9. 10. in 11. sept. pa se vrše predavanja. Predavali bodo med drugimi: dr. Gregor Žerjav iz Ljubljane, dr. Pavel Grošelj iz Ljubljane, Adolf Ribnikar iz Ljubljane, nadučitelj Ogolerec, Pesek, Knaflič, dr. Koderman, dr. Kalan, Štibler, Prekoršek, Lesničar i. dr. V nedeljo 12. sept. dopoldne zaključno zborovanje, ob enem ustanovitev pokrajinske zveze štajerskih Ciril-Metodovih podružnic. Popoldne istega dne pa v vseh prostorih celjskega narodnega doma velikanska narodna slavnost v prid Ciril-Metodovi družbi in Zvezi narodnih društev. Pri prireditvi poučnega tečaja pa sodelujeta soc. odsek štajerskega učiteljstva in eksekutiva narodnoradi-kalnega dijaštva. Prosimo, da se vsi, ki se nameravajo udeležiti poučnega tečaja, v najkrajšem času prijavijo na naslov: Zveza narodnih društev v Celju. To je potrebno, da moremo preskrbeti zadostno število — po možnosti brezplačnih — stanovanj. v Hrastnik. V sredo, 18. tm., je bila strgana raz hiše renegata Guerra cesarska zastava. Zadeva se je naznanila žandarmeriji. Tndi nam je mnogo na tem ležeče, da se izve, kdo je kriv in najsibo potem od naše ali nasprotne strani. Naj bi se zato pobrigalo tudi si. ckr, okr. glavarstvo v Celju. v Odhodnico prirede danes zvečer ob 8. uri znanci in prijatelji gosp. Ivan Žagarju, črkostavcu v Zvezni tiskarni, v „Skalni kleti" pri Celju. d V trgu Št Jor ob J. ž. je bil izvoljen za župana klerikalec Franc Pisanec. o Radi poljedelske šole v Št. Jurju ob J. ž. opozarjamo na oglas v današnjem listu. z Drenažni tečaj v Mozirja. Od 13.—18. septembra t. 1. priredi deželni odbor v Mozirju 6dnevni drenažni tečaj za izobrazbo melijoracijskih delavcev. Za pospeševanje kurza razpisuje dež. odbor 5 štipendij ev po 20 K, da omogoči siromašnim kmetijskim delavcem udeležbo. v Kmetijska podružnica v Trbovljah ima svoje tretje glavno zborovanje v nedeljo, 29. tm. in sicer ob 3. uri popoludne v novi šoli. Pri tem zborovanju bode predaval o zadružništvu znani veščak g. Miloš Stibler, katerega pošlje Zadružna Zveza v Celju. S tem se nudi članom, pa tudi ljudem, ki sicer niso kmetje, da se seznanijo v glavnih strokah zadružništva, ki je živ-ljenski pogoj kmetov in malih obrtnikov. Seveda ima vsakdo prost vstop. o Okoličane slovenjebistriške pozivamo, da se obilno udeleže veselice v prostorih hotela „Avstrije". Slovenci, ker so klerikalci odpovedali sopomoč, seveda, ker je dobiček namenjen narodnim svrham, zato posetite mesto tem mnogoštevilneje! V nedeljo, 22. avgusta, ob treh popoldne osvane „Naš dan". /,. o Slov. Bistrica. O „našem dnevu" piše „Slov. Gosp.": „Napovedane slavnosti vseh narodnih društev prihodnjo nfedeljo v Slov. Bistrici ne bo; radi brezobzirnosti nekaterih Cirilarjev so zastopniki kat. izobraž. društev zapustili skupno posvetovanje in izjavili, da ne marajo več sodelovati itd." Da slavnosti ne bo? So že bile brez klerikalcev in še bodo; pa še boljše. — Bomo videli. o Drž. posi. dr. Ploj je, kakor poroča „Sloga", znova interveniral pri poljedelskem, notranjem in finančnem ministerstvu radi škode po suši in toči v svojem volilnem okraju. „Tako delajo vestni poslanci, drugi pa samo hujskajo", dostavlja list. o Iz Podsrede. Včeraj je bil pogreb obče priljubljenega g. nadučitelja Šketa. Tako impozantnega pogreba še ni videla Podsreda. Velikanska množica ljudi domačinov, šolskih otrok, nadalje mnogo učiteljev in duhovnikov je pokazalo, kako neizmerno ljabezen je užival blagi pokojnik v vseh narodnih vrstah. Na groba sta govorila Tomažič, kozjanski dekan in nadučitelj g. Pnlko iz Dobjega ter se poslavljali od pokojnika V tako pretre-sujočih besedah, da se je solzilo oko slehernega navzočega. — Večna mu pamjat! o Zagonetna smrt. V nekem tovarniškem poslopju v ul. Belvedere v Trstu so našli včeraj truplo neznane ženske, ki se ji je morda storila sila, dasi ni nikakih znakov, ki bi pripuščali tak sum. V žepu je imela tujka službeno knjigo, izpolnjeno od krčovin-skega županstva pri Ptuju na ime Marije Rojko, delavke rojene 1872. Razvidno je iz pečata, da je omenjena služila na Sušaku kraj Reke. Redar-stvo se trudi, zagonetno smrt objasniti. o Iz Mihalovee pri Ormožu. — Dne 19. t. m. se je vršila pri tukajšnji obrtni zadrugi volitev načelstva in odbora. Pri tej so nastopili kmečki zve- zarji kot strankarji pod vodstvom našega g. Jerebiča in g. Golenka od Sv. Miklavža. Oba sta se pehala in trudila v tej hudi vročini od hiše do hiše ter agitirala za se. Trikratni načelnik Jerebič bo zgubil namreč v najkrajšem času jedno načelstvo; ker pa se mu ta priimek tako dopade, si je hotel novo načelniško mesto priboriti, a gospod Golenko, trgovec pri Sv. Miklavžu, nekdaj vesel napreden fant v Središču, sedaj zvest oproda znanega kaplana Stuheca, bi kaj rad postal njegov namestnik. — No, pa obrtnik se ne da tako lahko komandirat iz farovža; zve-zarji so propadli na celi črti in izvoljeni so bili z veliko večino v načelstvo in odbor ljudje, ki bodo ohranili obrtno zadrugo kakor je in ne bodo pripustili, da bi postala bojno polje kake politične stranke. Vsi izvoljeni so pa tudi vrli narodnjaki, seveda, ker je obrtna zadrnga strogo narodna. Načelnikom je bil izvoljen g. Leopold Pe-tovar v Ivanjkovcih, podnačelnikom g. Vinko Ozmec, Sv. Tomaž pri Ormožu, odbornikom pa gg. Kosi Kari, Majcen Alojz, Anošek Ivan, Antolič Franc, Bogša Ivan, Stucl Martin, Pogorelec Franc, Tramšek Andrej, Zadravec Filip, namestnikom gg. Kranjc Ivan, Zadravec Martin in Stampar Franc. o Zaušnica — plačilo. Krošnjar Srebočan je prišel včeraj zvečer z nekim knjigovezom v gostilno Čoluik v Gosposki ulici v Mariboru. Ker ni bilo matere doma, je stregla gostom dvanajstletna Elza. Ko je pa hotela dobiti mlada natakarica od knjigoveza denar, ji je ta prismolil vzorno zaušnico. Srebočan je pa pograbil stol, da bi lopil po dekli, ki je na krik priletela. Nato je pritekel stražnik delat red, a imel je hude muke s Sreboča-nom, dočim jo bil knjigovez še dokaj voljen. Krošnjar je pač bil brihtna glavica: pil je zastonj, jezico si je zastonj hladil in še odpeljali so ga zastonj — v zapor, ker ni hotel iti. —; Samo, če mu bo tam vse — zastonj? v Na shodu pri sv. Bolfenkn so se zbrani duhovniki bahali kmetom, koliko plačajo davka. Miklavževski kaplan Štuhec je rekel da plača, ne vem več koliko, nad 100 K. Nekateri volilci so nato dejali, da so z ozirom na duhovnike pač veliki reveži, župnik Zadravec pa jim zakriči: „Siromaki naj poginejo!" Neverjeten slučaj surovosti in brezsrčnosti, ki kaže res v značilni luči naše duhovnike. v „Na pomoč." Popravljamo dopis „Na pomoč" z dne 16. tm. v toliko, da je pripeljal v teku preteklega tedna g. Alojz Rajh tržan iz Ljutomera voz zelenjave na Libanjo, ter dostavimo in naznanjamo, da bo takrat pomotoma imenovani podstarosta Sokola Joško Rajh prihodnji teden, v četrtek popoldne, storil enako dobro delo v pomoč prizadetim. Pripeljati hoče tudi en voz zelenjave na Libanjo, Obdarjeni v Ormožu in na Libanji se iskreno zahvaljujejo za njim izkazani sočutni dar z Murskega polja. Prispevali so takrat Krapje, Mota, Stročja vas in Ljutomer. Dobra volja k pomoči pokazala se je vsestransko. Na Murskem polju imamo tudi v obilici semenja, zelenjav, žita itd. z čemur bi se tudi lahko in rado pomagalo. Pomožni odbor naj pošlje paznika, pomoč pri zbiranju bo tukaj na razpolago, in pomožni odbor naj semenja prizadetim in potrebnim v Ormožu razdeli. v Slov. pevsko društvo v Ljutomeru" priredi v nedeljo 29. avg. koncert s prijaznim sodelovanjem salonskega orkestra v gostilniških prostorih g. Seršena. Čisti dohodek je namenjen po toči prizadetim sosedom v ormoškem okraju. Vstopnina 60 vin. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilnem obisku vabi odbor. 53 Cena predalu za enkratno objavo 60 vinarjev. ; ptr^difno in »tavbeno «»drugo ,Lastni 4oift' v Celju, BptoySke njice štev. priporočamo obrtnikom in trgovcem za nalaganje denarja, za inkaso, za deijarnfi nakazila in razne kreditne posle. se prirejajo in zato ne pozabite naročati, konfeti, kače, bombe, lampijone, razne dobitke za srečolov, razglednice, dopisnice za šaljivo pošto, barvan papir i. t. d. po čudovito nizki ceni, v narodni trgovini Vilko Weixel, sppska ul. 33, Jfaročajt« in razširjajte i „ffarodni £fst" Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank Zvezna trgovina, Celje, Rot. ut Največja zalog« tiskovin za privatnike in urade Najbqljši časopis za ingeriranje je „Narodni Dnevnik" ZVczna trgovina v Celju sprejema naročila pa fiskajska d<;Ja katera se izvršujejo y lastpi ZVezui tfefcami Najboljše in najoenejie se Kvjil steklena in porclanasta posoda v narodni trgovini Fr. Strupi, Celje. Najboljše orožje v političnem boju Narodni List" f* in X „Nar. Dnevnik" . , ypiMta&in risalnih potrelisöiiiah . . pp m^h cenah z™» trpini se dobijo vedno v v Celju Josip ZabukovSek krojaški mojster v Celju priporoča svojo zalogo oblek ter izdelnje obleka P«! ijaeri qd *|vadi»ega do najfinejšega kroj». * * r rr n v ^r Ito dober razVoj podjetja polagamo največjo vrednost Kajti Vaš pro-speh je tudi H9Č prqspeh I K temu bi V^m naj služil ta reklamni stolp z najgotovejšim uspehom ! Upravništvo „Nar. Dnevnika". - v Iz Ljutomera. Zveza gas. dru štev obhajala je na ces. rojstni dan slovesno 15-letnieo pri g. Vanpotiču v Noršincih. Prišla je tudi črna garda v osebi znanega zagrizenca kaplana Škam. leča in njegovega brkastega sekretarja. Kaplan se je čutil spet poklicanega, v dolgem goyoru udrihati po „brezverskih" liberalcih tako, da je navzoči K. iz K. vskliknil! „Zdaj pa je že hujskanje dovolj!" Ta izraz pojmljive nevolje je zadostoval, da se je užaljenega gosta šiloma odstranilo, češ, da se „zrak očisti!" — Ne najdemo izraza, s katerim bi do-voljno opisali to predrznost kaplanče-tovo, ki se vrine v mirno, veselo društvo, da povzroči tam politično prasko. Da se zrak očisti, bo treba iztr^sti ljudstvu strah pred črnimi suknjami in take hujskače posaditi na cesto, kamor spadajo, ne pa krivca spoštovati, užaljenega gosta pa šiloma odstraniti! Upamo tudi, da bo v bodoče gospod načelnik bolj čnval miroljubne goste pred napadi takega zbesnelega človeka. v Oh Huri v Selnici je za župana izvoljen Schmidt. Nezavedni Slovenci so zakrivili, da bode v občini gospodaril Nemec. Na drugi strani pa še enkrat objavljamo, da dobi občina mesto starega nemškega, dvojezičen pečat. v V Radincih na Murskem polju so slogaši zmagali proti nemškutarjem. Župan je postal — že šestič — gosp. Anton Divjak, prvi svetnik pa gosp. Zemlji. „Nemški" poslanei p?dajo vedno vedno globje. Öe bo šlo tako naprej, potem pa res ne bode nobenega Nemca več med njimi. Da Woschnagg ni Nemec, to vemo, da kandidat Ajstrih ni, hoče „Deutsche Wacht" dokazati, sedaj pa pride „Grazer Volksblatt" s trditvijo, da je poslanec Albrecht Čeh, in ne samo po rojstvu, ampak po mišljenju, ker on je podpiratelj češkega življa. i d Nemškutarska ognjegasna društva iz Slov. goric imajo dne 5. sept. svojo požarniško zborovapje in slavnost v Ljutomera. z Vodstvena seja Ciril-Metodove družbe se Je vršila v petek 20. t. m. v Ljubljans. Navzoči: Senekovič, Svetec, dr. Žerjav, Hudovernik, Vrhovnik, dr. Merhar, Örnagoj, dr. Blei weis vitez Trsteniški, dr. Müller in Stibler. Prof. Vajda je odložil svoje odborniško mesto, ker je imenovan na mornarsko akademijo v Reko. Za podpredsednika se izvoli g. notar Luka Svetec, za glavnega tajnika g. dr. Gregor Žerjav, za blagajnika g. notar Hudovernik. Nato se izvolijo: ožji odbor, gospodarski odsek, šolski odsek. V vseh so zastopani ljubljanski odborniki. Namestitev učitelja na deški šoli v Trstu: mesto se podeli gosp. Kosu, doslej učitelju na Grosupljem. Namestitev učitelja na šoli pri Sv. Rupertu pri VelikoYcn na Koroškem: to mesto se podeli g. Antonu Peseku, doslej šolskemu vodji v Na-rapljah pri Ptttju. Važni sklepi se store glede dveh novih ustanovitev na Primorskem, ene na Koroškem ip treh v treh štajerskih obmejnih krajih. Odobrita se načrta za ustanovitev pokrajinske zveze štajerskih podružnic in pokrajinske zveze za Gorenjsko. Kranjske novice. z Kočevske surovosti. Kočevci so si ustanovili v Lazih pri Črnomlju šulferanjsko šolo, dasi so Lazi na slovenski zemlji. Tisto hišo, v kateri je bila nemška , šulferanjska šola, je- pa kupil pred dobrim mesecem Slovenec France Hace. S tem nakupom je bila postavljena nemška šulferanjska šola izpod strehe pod kap. To je pa Lazarje tako vjezilo, da so naskočili ponoči Hacetovo trgovino. Metali so v spal- nico in prodajalno po 7 kg težke kamne in polena. Tudi so su vali s 7 metrom dolgimi drogovi skozi okna v sobe in pro dajalno. Vse nametano kamenje tehta čez tri stote in polen in rant je toliko, da bi dale blizu do 1 kub. metra drv. Lopovi so izbili Hacetn 35 okep z okviri vred in vežna vrata, razlili so mu mnogo petroleja in raztresli ter poškodovali veliko blaga. — Za Haceta, ki je na levi roki nekoliko ranjen, je bila velika nevarnost, da ga ubijejo. Zaplenjeno ? o Čistega vina ! „Dežela kranjska nima lepšga kraja ...", pod tem za-glavjem je prinesel „SI. N." članek, v katerem z veliko vnemo dela reklamo za nakup blejskega gradu, ki je last žida Muhra. Pravi, da mora deželni odbor na vsak način in za vsako ceno dobiti ta dragoceni biser kranjske dežel e „Slovenec" mu odgovarja, da bo deželni odbor že znal, kaj mu je storiti. Poglejmo nekoliko ozadje te zadeve! Pred nekako 20 leti je bil blejski grad z vsem posestvom na prodaj. Na ponudbo je bil pred vsem deželi, ki je nakup iz neumljivih vzrokov odklonila. Tudi občina blejska se ni marala lotiti kupčije, tako da je prišla grajska posest v roke sedanjega lastnika Muhra baje za 80.000 gld. Ta je od tedaj prodal posestev za bogve koliko sto tisoč, dobival od uporabe jezera, ki je tudi njegova last, ogromne vsote, sploh si napolnil globoke žepe do vrha, zraven pa šikaniral blejske prebivalce na vse mogoče načine. In sedaj, ko je malha polna, bi rad prodal grad s tisto malo ostalino posestev. Zahteva pa zanj baje 1,000.000 K! Prav po či-futsko! — Slovenska javnost je na usodi blejskega gradu in blejskega jezera toliko interesirana, da po vsej pravici zahteva, da se ji v taj zadevi natoči čistega vina. Dežela kranjska je imela take gospodarje, da so opustili nad vse ugodno priliko pred leti pa prepustili biser kranjske dežele čifut-skemu zasebniku, ki si je nabasal moš-njiček. Pa tudi zdaj njim ne zaupamo. — To, kar se je zgodilo, se je moglo zgoditi le vsled nekontrole javnosti. Da bo kaj takega v bodoče nemogoče, zahtevamo natančnih pojasnil, kako je bilo pred leti in kako je stanje danes. Javnost bo sodila, kdo nosi krivdo vsled nemarnosti pred 20 leti, odločila pa bo tudi, ali je res vredno, da se na stroške javnih sredstev napravijo pri današnjem stanju koraki, ki naj veljajo, kar hočejo. Mbe novice. d Čudno odkritje. V kemiško čistilnico oblek na sv. Duha trgu v Celovcu je prišel k obrtniku Wangao nek mož s hlačami, ter prosil, da se mu jih osnaži. Pomočnik, ki je opravljal ta posel, je našel v eni hlačniei zvitek 1500 kron. Obvestilo se je policijo, a za lastnika hlač se ne ve. d Ponesrečil se je dunajski tehnik Haas, ko je hotel iz Celovca doseči gorske vrhove. Svojo drznost je plačal s smrtjo. Padel je 30 metrov globoko in tam ležal 3 dni. Primorske novice. d Česa si ne upajo klerikalci v volilnem boju za soriške deželaozborske volitve! V Rihenbergu, kjer so si kler rikalci pridobili pred kratkim časom novega volilca v prvem razreda s častnim občanstvom, je tamošnji klerikalni župan Pavlica zaprl občinsko pisarno in ni pustil, da bi n a-prednjaki pregledovali volilne imenike. Najsmelejših sredstev se poslužujejo klerikalci v volilnem boju ! d Na elektriški železnici, ki vodi iz Matulj v Lovrano, so pričeli vsi uslužbenci stavkati, ker jim niso hoteli ugoditi. d Laško učiteljišče v Gradišču. Županstvo v Gradiški je dobilo te dni ministerski odlok, s katerim se dovoljuj^ otvoritev prvega tečaja laškega učiteljišča z nastopnim šolskim letonj. d Na postaji v Gorici so tudi restavracijski natakarji 3nrovi z slovenskim ljudstvom. A^o je kak priprost slovenski človek zašel v restavracijo II. razreda, mu surovo kričijo nasproti: „Taip! M^rš! Ven!" Izlasti oblasten je neki natakar, ki govori samo nemški. Na slovenskem občinstvu je, da energično reagira na vsako tako žaljenje objestnih tujcev, ki prihajajo na naša tla, da si tu — polnijo lačni želodec. In če slovenski kmet hoče v restavracijo II. razreda, mari njegov denar ni toliko vreden, kakor vsakogar druzega?!! o V Spodnjem Dravogradu je umrl trgovec Lorber v 54. letu svoje dobe. Plaka za njim vdova sredi osem otrok- o Stavkati so pričeli v četrtlk zjutraj vsi uslužbenci električne železnice Matulje-Opatija-Lovrapa, ker ravnateljstvo noče upoštevati njihovih želj in zahtev. Jutri gredo vsi Celjani na sokolsko slavnost v št. Jurij ob Južni žel. Odhod ob pol uri popoldne s postnim vlakom. Obrambni vestnih. o Za družbo sv. Cirila in metoda nam je poslala vesela družba v „tfj pohujšanj <}qlini šentflqrj^nski" K 3'— kot skupilo za lovski rotr, katerega je prodal „slabo obrit študent" šentflor-janskemu župniku. z Za Ciril In Metodovo družbo so narodni kvartači v Lerabahu pri Mariboru v gostilni g. Julija Robič darovali dpe 17. t- m. 2\ K. Prisrčna hvala! a Odgovor Ro^eggerju. Za obrambni sklad družbe sv. Cirila in Metoda so se nadalje zavezali plačati po 200 K sledeči p. n. gg. : 320. moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Brežicah. 321. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Brežicah. 322. Medica Fran, poslovodja tvrdke Grisi, Mori. 323. Prosekar Matija, kmet, Kotmaraves. 324. Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Črnomlju. 325. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Črnomlju. 324. Korber Mi-hajlo, c. kr. notar v Sevnici. 327. Dr. Rybäf Oton, odvetnik v Trstu. 328. Dr. Hudelist Vinko, zdravnik v Velikovcu. 329. Slane Fran, veleposestnik, Litija. 33Q. Defranceschi Božidar, asistent J. ž. 331. Dr. £os Fran, profesor v Gorici. 332. Stifter Fr. Bož., profesor, državni svetnik, Kaluga (Ruskp). 333. Kalmus Fran, tovarnar v Ljubljani. — Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala! Želimo le, da bi našli ti v najkrajšem času toliko zavednih in požrtvovalnih naslednikov, da bi bilo število 1000 kaj kmalu doseženo. Slovenski rodoljubi, spomnite se pri vsaki priliki družbe sv. Cirila in Metoda ter obrambnega sklada! Najnovejša brzojavna in telefonico poročila. _ * „Naš dan" y Slovenski Bistrici. a Slovenska Bistrica, 21. avgusta. Jutrišnja slavnost se vrši navzlic klerikalnemu hujskanju ob vsakemu vre- menu. Slovenski rodoljubi, ki vam je narodnost več kot, brezvestno stran-karstvo. ste prisrčno vabljeni. Nemško-češki boji na Nižjem Avstrijskem. — Jutrišnji dan. z Dunaj, 21. avg. Policija je prepovedala shod čeških manjšinskih zastopnikov za Nižje Avstrijsko, katerega je sklicala za jutri na Dunaj narodno-socijalna stranka. Prepovedana je tudi nameravana gledališka predstava. (Shod in predstava bi se imeli vršiti v češkem „Narodnem domu" v 15. okraju.) a Lundenburg, 21. avg. Češki in nemški lepaki vabijo k polnoštevil* nemu obisku češkega sokolskega zleta, oz. nemškega „protestnega" shoda v Poštorni. Posebni vlak z dunajskimi Čehi se pripelje sem ob 8. uri zjutraj. Obstal bo izven postaje. Za red bode skrbelo 60 orožnikov pod osebnim vodstvom okrajnega glavarja v Hodoninim. a Praga, 21. avg. Novica, da se odpelje jutri odtod poseben vlak s sokoli v Poštorno ni resnična. a Brno, 21. avg. Tukajšnji nemški narodni svet je imel danes sejo, v kateri se je ukvarjal s češkim „vlomom" T,Poštorne. Sklenil je. pozvati brnske Nemce, da pohite v čim največjem številu v Poštorno. Tudi iz Žnojma in Iglave pridejo nemški djyj^ki.^ O nemških junaštvih na Moravskem in Češkem, o Olomuc, 21. avg. Jutri mislijo imeti Čehi v neki vasi blizu mesta, Npvi Štifti, katero smatrajo Nemci za svojo „posest". šoJsko slavnost}, Nemci so v vas takoj sklicali protestni shod in vabilo vse pretepače pa „delo". o Gablonc, 21. avg. Tekom včerajšnjega dneva je orožništvo ujelo in zaprlo več ko 20 nemških fantalinov, fcateri so se udeležili protičeških demonstracij in jih zaprlo. Preiskave se nadaljujejo. V mesto je došlo mnogo novih, orožnikov za, vzdrževanje reda iu miru. Iz Turčije. o Carigrad, 21. avg. Državna zbornica je sklenila gradnjo 2v iy)vih železnic v Mali A^iji, Različne vesli, a Pariz, 21. avg. „Matin" poroča iz, Barcelone, da so zaprli ravnatelja „moderne šole". Minister za notranje zaideve je izjavi}, da bode zatrl vse anarhistične pojave v Španiji z železno strogostjo. Pariški list „Humanite" so ua meji zaplenili. a Berlin, 21. ayg. „Lokalanzeiger" poroča iz Strahlau, da je izbruhnil tam sinoči velik požar, ki je uničil do 2. ure ponoči 7 poslopij. a Karbona, 21. avg. V nekem bančnem poslopju je izbruhnil ogenj, ki se je kmalu razširil na sosedna poslopja in v kratkem času uničil 6. hiš v. sredini mesta. Mnijpspojtap. XX1IT. poročilo o stanju hmelja v drugih krajih. o Norimberk, dne 18. 8, 1909. Soparno vreme je povzročilo včeraj nevihto. in dež,' katerega je izsušena zemlja hlastno posrkala. Tudi danes je nebo oblačno, vreme toplo in vse kaže zopet na dež. Za zdrave hmeljske nasade je mokrota dobrodošla, a okuženim ne more več pomagati. Kupčija je bolj mirna in se je včeraj prodalo le 30 bal lanskega hmelja. Letošnji hmelj je došel tu sem iz Tetnanga na Vir-temberškem, kateri pa ne ugaja, ne po barvi, ne po kakovosti in se za njega ne najdejo kupci. Včeraj je došlo nekaj štajerskega hmelja — morda IVj stot — kateri se je prodal po 180 mark za 50 kg. — Danes pa novega hmelja ni bilo na trgu. katerih nasadov je stanje hmeljnikov v obče prav lepo, a vkljub temu bode precej manj hmelja kakor v normalnih letih. Z obiranjem pričeli bodemo 21. avgusta. Aidlingen (Virtemberško), dne 7. 8. 1909, Stanje hmeljske rastline je v obče slabo. Tisti nasadi, kateri so pred 14 dnevi še kaj obetali, so sedaj popolnoma uničeni. Tu iu v okolici dobili bodemo le 1/5 lanske množine. Neutomisshel (Poznanjsko) 16. 8. 1909. Normalno razvijanje hmelja je zadnje dni vsled nestanovitnega vremena nekoliko trpelo. Tu pa tam pokazala se je prava (bela) rosa, katera pp, v obče ni škodovala. „Allg. Brauer- u. Hopfen Zeitung" Norimberk. Izkaz posredovalnic slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani in slovenskega trgov, društva v Celju. Sprejme se: 5 knjigovodij, 3 kontoriste, 2 poslovodja, 9 pomočnikov mešane stroke, 5 pompčnikov manpfak-turne stroke, 7 pomočnikov špecerijske stroke, 1 pomočnika galanterijske stroke, 3 blagajničarke, 3 kontoristinje, 11 prodajak. Službe išče: 4 knjigovodje, 3 kpntoristi, 1 poslovodja, 2 potnika, 30 pomočnikov mešane stroke, 2 pomoč: nika železninske stroke, 4 pomočnika, manufakturne stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 8 kontoristinj, 9 blagajničak, 10 prodajalk. Posredovalnica posije za deloda-jalcf in, čjane društva pöpotyoma — brezplačno, za dfuge pa proti mali odškodnini. TtM ceni. 20. avgusta. Dunajska borza za kmetijske pridelke, 20. avgusta; Z ozirom na praznik v Budimpešti je borza skoraj docela mirovala. Koruza je bila za 5 vin. cenejša. Drugo ostalo pri staram. Kava v Hamburgu: Santos Good Average za september 31*25 za december 29'75, za mare 29'75, za maj 29^75. Tendenca mirna. Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 2616P, nova kampanja^ K 23$p.' Tendepca rairha. — Vreme/* epo. Književnost. Weinbaues und Frhr. von Wein-bband. Bero-Paul Parey ) delo poznä vinarski stro-dobili že smo v „Handbuch des Kellerwirtsc^att. Mach-Ersj bau. 3. Auflage. Erster Piffl vsak kmetijski, oziroma kovnjak. Pred kratkim dplgo pričakovano tretjo, izdajo, in sir cer prvo polovico prve knjige „Vinogradništvo", na kateri so sodelovali razni ^aši javno^d$!om$ dobro znani vešč^kl, med tetìji tudi prejšnji deželni kmetijski potovalni učitelj in sedanji ckr. kletarski, inšpektor Ivan Belle v Mariboru. £eli XI. del te krasne prve knjige, „Anlage neuer Weingärten", kl je za se že tako rekoč cela kniiga in zahteva z ozirom na naše praktične potrebe največ izkušenj in strokovnja-škega znanja, je predelal in spopolnil zlasti tudi v nemški strokovni literaturi glasoviti Belle, kar moramo omeniti na tem mestu s posebnim veseljem; kajti imenovani pisatelj je vseh naših kmetovalcev in kmečkih prijateljev dober, splošno priljubljen znanec. Radi njegove velike skromnosti ' dali so mu pac težko delo pri sodelovanju na novi izdaji omenjene knjige in ga res pohvalno omenjajo v uvodu kot sodelo-valca, dočim zanj na naslovni shrani poleg drugih imen seveda ni bilo več prostora. To se mi zdi z ozirom na velikansko Babovo delo v novi izdaji vredno, da se na tem mestu pribije in javnosti pove, kako dobro služijo včasi vrle domače moči tujim namenom. Babova knjiga v najnovejši izdaji bode jako dobro služila vsem, ki se ba-vijo s to prezanimivo stroko bolj temeljito. S tega stališča jo priporočamo vinogradnikom veščakom najtopleje, ker je to sploh najboljše, najpopolnejše delo té vrste. z ilirska številka i zi j „Slovana" (IXJ Vsebina: Alojzij Gradnik: Pismo. Alojzij Gradnik: Jaz hodim pota. Vladimir Levstik: Pesem. Vladimir Levstik: Iz novega, katekizma. Fran Govekar: L j ud e vi t Gaj in ilirstvo. Priobčil w Ilirski kurzi leta 1848. Dr. Fran IlešiČ: Ilirec Ivan Navratil. Dr. Fran Ilešič: O Ljubljani v ilirski dobi (1848). Vladimir Levstik: Sonet. Alojzij Gradnik: Tihi kraj. Pavel Golob: Ga-zelica. Milan Pngelj: Povest žur-n al i s ta. Jos. Kostanjevec: Prepozno. Ivan Lah: Pesnik I. S. Ma-char v boju za antiko. Dr. Karel Hinterlechner: Iz geologije. Listek. Jagič o Gaju. Ilešič Fr. dr.: Korespondenpe iz dobe našega preporoda. Ilešič Fr. dr.: Ljudevit Gaj. Prijatelj Ivan dr.: Emil Korytko. Ilirstvo v Slovencih. Umetnost: III. slovenska umetniška razstava v Ljubljani. Slovanska umetniška razstava. Književnost: Trdina Janez: zbrani spisi. To-mjnšek Jos. dr.: Italija, nje slava in, beda. Gangl Engelbert: Zbrani spisi za mladino. Naše slike: Bužan Joso: Molitev (v 3 barvah)., Arndt: Ciprese. E. Snyders: Z ribjega trga. F? Snyders: Napad. J. F. Millet: Žena mete maslo. F. Millet: Mavrica. l^riehuber: Ban Josip grof .Telaci č-Bužimski. Dr. Ljndevit Gaj. Ta -krasno ilustrovani mesečnik najtopleje priporočamo. Po svetu. a Velikansko imetje Rothschildov. Neka visoka oseba na Angleškem, ki baje dobro pozna razmere, ceni skupno imetje židovske denarne dinastije Rothschildov, to je privatno imetje članov, dunajskih, londonskih, frankobrodskih, in pariških panog ih imetje tvrdke S. M. p. Rothschild na Danaju. N. lf." Rothschild in sinovi v Londonu in bratov Rothschild v Parizu skupno na 400 miljonov angleških funtov — 10 milijard kron. Od tega ogromnega imetja odpade največji del londonskim Both-schildom, katerih glavar poseduje od leta 1847. dostojanstvo baronstva in ima od leta 1885. v osebi Nataniela Mayer barona Rothschjlda kakor lord sedež v angleški gornji zbornici. Vsota dveh milijard odpade na pariško panogo, a najmanje poseduje dunajska ■ panoga, ki ima skupnega imetja le 500 milijonov kron. a Tatjana Leontjev, ki je bila t ; zmoti mesto ruskega ministra vnanjih zadev, ustrelila Parižana Miillerja je popolnoma zblaznela. Prepeljali so jo v blaznico. Žalostni pojavi ruske ženske mladine, nahajajoče' se ha tujiji učiliščih,, se vedno množijo. a Železen stolp se je podrl v Be-rolinu na vlak v 'renntku, ko še je vozil mimo njega. Žrtev je obilo, ker nesreča se je pripetila opoldan' ko "sè vozijo ljndje iz uradov in svojih delavnic domu in ker je bil stolp 85 metrov visok. — Dva dni poprej' pa je zmanjkalo v vsem Velikem Beroliriu vode. Počila je namreč bila glavna cev in 5 ur je ni bilo moči popraviti. o Zasulo je v nekem kamenolomu blizu Budimpešte 4 otroke. Igrali so se v pesku in izkopali veliko jamo. Naenkrat se je pesek zrušil in pokopal vse štiri otroke. Tri so potegnili mrtve ven, četrti je še živel, a je kmalu umrl. Mati jednega mrtveca se je pri-' peljalala v vozu na kraj nesreče in je tako nesrečno skočila na tla, da si jo stria nogo. o Dooiček od prometa s tujci. Statistiki so izračunali, da samo Američani, ki prihajajo vsako leto v Evropo, puščajo v deželah, ki jih obiskujejo, 500 do 600 miljonov. Angleško n. pr. poseča vsako leto okolo 60.000 Američanov, ki potrošijo okolo 100 miljonov. Velik del dobička od prometa s tujci ima Švica zaradi prirodnih lepot. Na leto poseča Švico okolo pol miljona tujcev. Švicarski hotelirji, trgovci, voditelji in železnice zaslužijo samo od 90.000 Angležev, ki prihajajo v deželo, okroglo 90.000 kron. Ogromne vsote dobiva od prometa s tujci tudi Riviera, ki jo obiskuje na leto glasom podatkov nekega francoskega statistika okolo 270.000 tujcev, ki so seveda vsi imoviti ljudje, in ker vsak teh potroši povprečno vsaj 1000 kron, se lahko izračuna, da zasluii južna Francoska samo od tujcev 270 miljonov kron na leto, ako ne še več. Vsakdo, ki pošlje K 14'—. dobi pristno zlato „Plaque''-uro. z dvojnim pokrovom,' petletjiim jamstvom in nadalje 14karatno zlato verižico» moderne fazone, 56 gramov težko, uradno pun-cirano, za 150, K na obrok? po najugodnejših pogojih. Plača samo 5 K na mesec, pa bodi možjci ali ženska. Prvi znesek jemljemo tudi. po povzetju. Ogrska industrija ur^ (Ungarische Uhrenlndustrie) Ujbanya St. 169 (Ogrsko) 400 10-1 •__j za eno krQnq možko, žensko ali deško m z verižico vred. Da upeljemo svojo tvrdko z urami in dragocenostmi vsake vrste v šinje kroge, pošljemo vsakomur, ki pošlje 1 K (tudi v znamkah)-za poBipyanje in poštnino, elegantno verižico z ilustrovanim cenikom, kakor tndi navodilo, kako je zastonj dobiti lepo uro. — PjŠite, t^koj na Ogrsko industrijo nr (Ungarische Uhreijind,) Ujbanya št. 169 (Ogrsko). 401 10-1 402 1 Pozor! i domobranski vojašnici bode vršila dne 23. avgusta 1009 se pri kateri se bode slama za postelje in za nastiljati, potem seno, premog in les za prihodnje leto zagotovilo. Ponudbe k tej razpravi so do dne 23. t. m. do 10. ure dopoldne pri domobranskem postajnem načelstvu (Land-wèhrstationskommando) za odaati. Sprejme se pridna in dobro izurjena pp|f tvüdliiDavor. Podanik 899 2—1 I JM____ sprejme takoj tvrdka And. Eisbacher, Laški trg Adolf Bursik s. čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah In po solidnih cenah. WSBMtt^iW&MQMÌM Badi bolezni se proda eno-nadstropna z gospodarskim poslopjem, v kateri se nahaja dobro idoča gostilna in zaloga piva, v jako lepem, zdraviliškem in prometnem kraju na Kranjskem. Naslov pove upravništvo „Nar. Dnevnika". 389 4 4 Sprejme se spretna popolnoma izurjena pri R. Miklauc, Ljubljana, Stritarjeva ulice št. 5. (Gospodične iz Savinjske doline imajo prednost). 385 3-3 Priporočamo našim rodbinam Kolinsko cikorijo. Suhe gobe sploh vsakovrstne dež. pridelke kupi A. KOLENC v Celju, „Narodni dom'* in Graška cesta. Solfiate uree e kupi vsako množino A. KOLENO v Celju. Zabukouski premog na cele vozove se dobi po ceni pri A. KOLENCr v Celju. Ure na obroke za vsakogar Št. 72. pristno 14 kar. z zlatom platirana ura za gospode ali dame, najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 E. Ista z dvojnim pokrovom 26 K. Št. 73. pristno srebrna ura za gospode ali dame, s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo. natančno regulirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. nra na, zapinjačo. ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rabinih, (na kazala se vidi njen tek) 35 K. Št. 75. krasna rem. met. tnla nra za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. nra za dečke, odprta, moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetja. Dunajska tovarna za nre Hinko Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184. Mesečno 2 kroni. 36 mmmmmm mm**m doleti vsacega, ampak sreča samo tistega, kateri naroči sedaj belo platno v veletrg. hiši R. Stermecki, Celje, Štajersko. Štajersko platno m po 36 v Slovensko platno „ „ 40 „ Savinsko platno „ „44 „ Vojaško platno „ „ 46 „ Domestik-platno „ ,, 48 „ Gorsko platno „ „ 60 „ Istrija-tkanina „ „ 54 „ Holandska tkanina „ „ 60 „ Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 kron franko. D. O. št. 33:663, H. 5041. Ivan Rebek ■ Priporoča se za napravo vsakovrstnih del, kakor železne ograje^ okove in različna konstrukcijska dela. Imam tudi v zalogi na f ■ raznovrstnejša štedilna ognjišča. Ognjišča po poslani meri se hitro in točno izvršujejo, za ista prevzamem tudi zidarska dela ter odgovornost glede dobre izvršbe. Izdelujem tudi vsakovrstne tehtnice. Nadalje napeljujem VOdOVOde, bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri. — Vse po tovarniških cenah. 1 24-16 ^r+i^t+i+i+t-^+S^^^ 1__i Bi+i+i- |xa v pi>id družbe sv. Cix>ila. in Metoda. 1 splošna dein, družba —- za zavarovanje Prva češha Generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, ul. Donizetti 5. na življenje EDINA slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje, EDINA, katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom, EDINA, katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom, Zavaruje najceneje, najugodnejše na vse načifle ! SVOJI K SVOJIMI! Pojasnila dajajo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseh večjih slovenskih krajih. Na štajerski deželni kmetijski šoli s slovenskim nčnim jezikom v Št. Jurjn ob jnžni železnici počenja prvo šolsko leto dne 15. meseca oktobra. Namen je temu zavodu, nnditi sinovom spodnještajerskih poljedelcev priložnost, se na temelja v narodni šoli pridobljenega znanja izobraziti v spretnega in praktičnega kmetovalca. Učni predmeti so: Živinoreja, mlekarstvo, travništvo, poljedelstvo, sadjereja in gozdarstvo. Tečaj traja deset mesecev. Za sprejem je treba naslednjih izkazov: 1. Krstni list (prekoračeno 16. letoj. 2. Domovnica. 3. Zdravniško spričevalo. 4. Zadnje šolsko izpričevalo. 5. Nravstveno spričevalo. Da tudi sinovi manj založenih starišev morejo šolo posečati, se je ustvarilo 10 ustanov oziroma brezplačnih mest. Sinovi štajerskih kmetov, ki bi se za tako mesto potezali, morejo vložiti prošnjo z gori navedenimi petimi izkazili in od občine opisanim gmotnim stanjem starišev pri štajerskem deželnem odboru najdalje do 15. septembra 1909. S takim svobodnim mestom je združen brezplačen pouk, stanovanje in hrana. Knjige pa in druge potrebščine morajo roditelji zmagovati. Plačujoči gojenci odštevajo po 280 kron na leto in sicer polletno naprej 140 kron v roke ravnateljstva v Št. Jurju. Priglašajo se lahko plačujoči gojenci do konca septembra É909 štajerskemu dež. odboru v Gradcu. GRADEC, dne 16. avgusta 1909. Od štajerskega dež. odbora. Edmund grof Attems. Praktični in zobozdravnik dr. Sernec Janko ordinira zopet od pondeljka 23. t. m. y Narodnem domu6. I i ly+w^+w Najboljše mlatilnice za rabo na roke, gepelj in vodno moč, geplje, čistilnice (pajkle in trierje) vseh vrst, sadne in grozdne mline, slamoreznice, kakor vsakovrstne poljedelske stroje, zajamčeno najboljšega izdelka, priporoča po najnižjih cenah trgovina z železnino .Merkur', P. Majdič, Celje. Slike in cene strojev pošilja z obratno pošto zastonj in franko. _ Edino narodno § Pria jožnojtajcrsKa Knamty Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnihmiz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::t Brušenje, pulir anje in struganje kamena s stroji. podjetje V Celju. industrijska dtnžbs. tSm*'sasr Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov Iz različnih marmornih vrst gra-t in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišd s:: (rakev). ::: Celie'. Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. "t Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočib marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::: laranje napisov v Iste. ::: j „Narodna založba v Celju" registrovana zadruga z omejeno navezo priporoča iz svoje zaloge: I „Knjižnica Narodne založbe ? Celjn" I. zvezek. Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje. Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani). Cena oknsno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v. Nadalje imamo še precej izvodov „Uvod v narodno gospodarstvo". Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin. „Kmetskega koledarja za 1. 1909" s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine. em»amro Najve6ja in najcenejša lzbep in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. Predno si knpite uro, oglejte si mojo velikansko zalogo pravih švicarskih zla-1 tih, srebrnih, nlkelnastlh In stenskih ur, | budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cenike» katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna. Pozor! Rafael Salmič v Celju, »Narodni dom'. Darujte za Nar. sklad! Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje za doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividendo. vzajemno zavarovalna banka ir Pragi Rezervni fondi: 41,335.041-01 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97.814.430-97 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši v Gosposkih ulicah štev. 12. sm 32-13 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene IJdobno urejena ter opremljena z nai- CU" i IZriT * « J času. - strogo solidno delo. rnti SUOJI K Sl/OJIM! M CELJU Sehillerjeva cesia šteu. 3. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica kron 3,000.000* Podružnicu v Spljetu. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu. Rezervni fond kron 300.000. Podružnica v Trstu. 472%. Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. Poštne hran. račun št. 54.3 - Telefon St. 48. - n Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju LASTNI DOM" pet od sto (57») aprejema hranilne «loge od vaakega, Je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obreatuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi ae obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, pr oti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na racat © g © © © glavnice in cLresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © t, Poätna naročila se izvršujejo točno in solidno, SaVinsKa ulica štcV. 4 prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela in jih izvršuje solidno in po zmernih cenah žganjarna, Leije priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka. 25 2-65 I Telefon št 17 GtäSka CeSta Št. 21. Telefoniti? >N priporoča sViofjo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih c barv, firneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in pro-§ daja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilni-•0 carjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške « Radgonske, Preblanerske, Kosttivniške slatine, Gleshttbler, Gleichen-berger, Eula- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, « sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst. J Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne sli- | vovke, kakor krajskega brinjevca, zdravilnega konjaka • in zdravilnega vina vseh vrst ter šantpanca, katerega « dajem pri večjem odkupu po tovarniških cenah, nakar * še posebno opozarjam prireditelje raznih veselic. R £ Opozarjam kmetovalce na razna jesenska semena, kakor repno. ? deteljno (rdeči Inkarnat in ajdno). Kupujem po najvišji dnevni s ceni suhe gobe, pšenico, oves, ječmen ter vse poljske pridelke. Prodajam pravi zabukovski premog (Glanzkohle) po najnižji ceni cele voze in na drobno). Na drobno in debelo. Na drobno in debelo. littytt'yMMM, Velika slovenska trgovina! Največja zaloga modnega, volnenega, stiknenega in svilnega blaga. Perilno blago, batist, cefir, kreton v velikanski izberimo strogo solidnih cenah. UniKO KUKOVEC stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in "trgovina z lesom na Lavi pri Ce|ju9 se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spadajočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu. 14 52-40 Sprejema hranilne»vltge vsak delavnik od L ... ... 8. do 12. nre dupuhLne in jih 'obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta hikajiitalu. Rentni davok plačo j e ^ìranftnioa sama ter ga ne odteguje'Vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: "Šoštanj, Sevnica, Šmarje, üernjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata **že