Obiščite predstave Slovenskega narodnega gledališča na prostem!
83!
nniMnnei/I nuCVklIV!rrtzmieOsvobodilnefnnte
rHinUHtblll UnCTnllV Slor. narod, gledališču v Trstu
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
non /nin\ Poštnina plačana v gotovini •®V, 222 (1312) Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST nedelja 18. septembra 1949
Cena 20 lir - 2.50 din
PRIMER
  ' varanja
St.ljfl.if nh . protiljudskega •'"lelo t ■ ob^nsko tmovino ia 0 prebivalstvo pri-
4(ttke »	i0Ojl	~a~
^lobju obC!risfci svet. V tem Jtbletn«,** 3e nakopičili mnogo lje,ni
s£t**
-- Tešili;« j
in polo-;«- ** u nove9a ca" % daje . ^a; Kne^u kot druge-kontu n®	znamenje komaj
so' ^eri(Llt$lična vojna, iz ic-l?,!e zmagovite tržaške 1^‘knsk-Ue 77ln°2ice slovenske in vnkovito ba,°JIeosii s svojo u-t%i. Trsffr.^bo v osvobodilni **%, ;» ’.	vež sestavni del
%0(i6n	me*io 2 mirov-
ne «ono ustvarjene dr-Sttice ■ *■ ro rnu daje posebne L . točnosti
ia izživljanja, ki
l? b7la pričakovanja '^Ij^^lstva, da bo no-S« ^ 1 občins!ci svet kot oo-Na« ->2?s nouim '-n težkim. — aej; J-a temu ni tako. Po
^mrZmke™
»tti
trt;
sveta, ki je , » !e °rOanizacuski gna-^bikrlt ?al° zatišje.
ni mogoče predvidenemu konec. Podoba sveta
'■■H;
»J bo
le
Jbti t.s--. občinskega JV „ t!ce dela v občinski JSirolivl.erem Po mili volji in >int "° kuie načrte ne gle-!.	Se tržaškega prebival-
J1 Iruui .
l'11 tare 711 se prebivalstvo,
l, in tesne^et° vsakdanjih kritin . lezat,\	—7....	 -	....
bo
nenehno sprašuje,
«**» s
Da ^ začel 2 delova-
zopet sestal na sejo
• »o
se prekinilo to sta-ik?c‘)Hii,5J3rora2Uni®ii zastopniki j.1* JlS; . skuP‘n — seveda brez »,*«(!ln Italijanskega bloka, . !-’i 0, pa p smislu določb čle-■l!%n-lr>.ske0a in pokrajinske-Sfci,c s '' *efa J9'15 klicanje eje občinskega sveta,
4„ b*oe °,2 občinskimi svetniki ^ t« bine je bil določen ’ ^1 se glasi;
^rstu 9- septembra 1949 C4isJni Sospod župan!
Občinski zastopniki Ei^<Ilcan^ izrednega za-sveta na podla-Jskona št. 148 iz leta 1) i?1): opravljanja sledečih
»»tj,;4'
upokojencev;
hlJ^ko vprašanje (grad’
«C*Utw);
t) !K ji.lji urad, seznam pre-t^»sk° štetje itd.; j itj 'luznosti, plin. elek-
KdL1*Vni'1 s' Pravico, da uvrsti-'i..%tiLr.eč še druga vprašale potrebno razprav-
S’-e -
is<n'
'Ute
dr.
Slovansko-čtalijanske si je le pridržal v
Stocco pravico spo-l^ega reda s tem, da '?Ue***ke,leun' red še vpraša-
itnjs(9a iols*u“ in Oloda-ttiti' ^'ztnik sporazuma je ob-ik .«oi
°dp. dr. Stocca se-i#t,™ Pori-,-2 dne 9. septembra,
S-a
C h
f1* občinski svetniki bton t,#n*ke ljudske fron-%S;> bloka, slovenske dc-io j"**'
Vnetnim
*Čnjj ni Vidalijevc skupi-
1 1 rt«. So -	.	v	.	 .
Je in Indipendenti-H	u	podpis občin
nepričakovano in
S WnUi pn nekai
J.\ * so 0 vlogo z izgo-vo-«■■>•»> svojo vlogo z dne evali sklicanje ob-
»akt,
Sl'eic
D0o
%rSe »lasi
V,I rst 14
septembra 1949
BARTOhl-ju
SSsssk. T*ST
4^k''mus^«nju
HTjlUsfcJl® skupina zastopni-
:°M»u
sveta
protestira kn.Tu SKllc‘anju občin-J, nujnosti, važno-Kb?E ti tstwh vPražani. Ki Sl>i svetov razpravlja AJj lstv0- • ki ga je izvolilo
ki° gi *? vPrasanje upo-^kNo^šPrav« ir Predlagala OT,bl8at)a .1? pred nekaj dne-
<)MSkUasni Upina = za ta-3ii S vrni? sveta.
VlSh4* predlog iUi, Pa 5e treba C'5Siii l»«tmwi	upine komu-
itiiJ'. ki jih -	V’ naslednja
t Val r'č jn v-treba Postaviti
N^sarr*
4. >l)»fret«rata ,kPmisli PoIcr IA ok-inanre	4ie važnosti
V ri»	, Preskrba z ii-
\^k*l>eraValUžn"?ti itd).
^eta	eklieati takoj
..	V«.	br» ^Artnleana
»j.'*
«iiiSttl<M<‘- februar i,o 1915 k‘«tAkU^,(a*'opnil- dru vhi- t)s<<llo8u namen priklju
Čjlev DlOZOn,! .......
Is,.-."leVala' , b,° podpisana
moznov red tudi
vna-
drugih
, V Sj, '-evni
h °uVanj;m ‘trc,SB odgovo'
\S>^vL-
<Sa '»^azurn 1?Ve
\Sl 0 b
‘k
o,"‘M.
1'edt,o
žaht*
sklicanje izredna „, Ua podlagi člena
ii> Z >«^LUA zastopnikov n kaj so ob-
zira, jih gotovo ni dovedel nesporazum s predlaganim dnevnim redom, saj predlagajo isti dnevni red, ki je bil' sporazumno določen. Ostal je celo isti vrstni red in formulacija. V čem tiči vzrok njihovega spremenjenega stališča?
V svoji vlogi z dne 14. t. m. trdijo, da bodo po potrebi segli po Členu 124 občinskega in pokrajinskega zakona. Kje pa bodo dobili 20 podpisov, ki so zato potrebni? Gotovo ne mislijo na občinska svetnike, katerih podpise so izi1 grali kljub sporazumu. Težko je tudi domnevati, da bi računali na podpise občinskih svetnikov, ki pripadajo večini občinskega sveta. Ti imajo možnost, da skličejo sejo ne da bi svojo zahtevo oprli na določbe člena 124. Za uresničenje svoje zahteve jim ostane le ena možnost in sicer, da pokličejo na pomoč sedem občinskih svetnikov, ki pripadajo MSI in Italijanskemu bloku. To so ljudje z izrazito fašistično preteklostjo in miselnostjo. Na drugi strani pa s.n najbolj vneti zagovorniki revizije mirovne pogodbe z Italijo in najbolj strastni zagovorniki priključitve Trsta in Tržaškega ozemlja k Italiji. Ali naj ta težnja, spričo katere postanejo druga sporna vprašanja podrejene važnosti, spada v enotno politično linijo občinskih svetnikov MSI, italijanskega bloka in Vidalijeve skupine ter je Unija revizije mirovne pogodbe in priključitve Trsta k Italiji. Kako naj si sicer razlagamo, da so odklonili svoj podpis na vlogi, ki je že nosila podpise občinskih svetni-kov onih skupin, ki stojijo v premnogih' vprašanjih na različnih pozicijah, a so si edini v odločni borbi proti reviziji mirovne pogodbe in v zahtevi, da se dosledno izvajata začasni in stalni statut STOja.
Stališče Vidalijeve skupine v odnosu do STOja je dovolj razkrinkano po drugih dejstvih in izjavah. Ta primer je le nov doprinos njihove neiskrenosti in varanja množic.
SPOROČILO RAVNATELJSTVA ZA INFORMACIJE VLADE FLRJ
Obtožnica v Budimpešti - dokument vojnohujskaškega izzivanja
Celotna obtožnica je najnesramnejši in najsramotnejši dokument v zgodovini delavskega gibanja - Vloga vohunov in izdajalcev Brankova in Ognjenoviča na provokatorskem procesu
Na današnjem nadaljevanju pr o- ] «ivti Jugoslovani ne želimo ma-vokatorskega procesa v Budimpešh j'ciganskemu narodu, ki je toliko prešo nadaljevali zasliševanje. Prvi je bil zaslišan general Palfy, ki je v
svojih izpovedih ponovil vsebino obtožnice. Sledile so izpovedi Brankova, ki ima kot provokator glavno vlogo na procesa.
O obeh omenjenih obtožencih obširno govori sporočilo Direkcije za informacije vlade FLRJ, katerega prvi del smo včeraj objavili in danes ga v naslednjem nadaljujemo:
V diskusiji o uvodu načrta mi rovne pogodbe z Madžarsko 25. avgusta 1946 je jugoslovanski delegat, navajajoč stališče vlade FLRJ, med drugim rekel: «Ko prediaga svoj' popravke k načrtu jnirovne pogodbe z Madžarsko, izvaja jugoslovanska delegacija politiko dobrih sosednih in prijateljskih odnosov z madžarskim ljudstvom k vzpostavitvi trdne demokratične ureditve v svoji državi. Iz vseh teh razlogov se je omejila na minimalne zahteve v primeri z velikansko škodo, ki nam jo je prizadela madžarska okupacija in ki znaša lOkrat več od zneska, ki na.m je bil dodeljen z mirovno pogodbo. Nismo hoteli s svojimi zahtevami poslabšati političnega in gospodarskega stanja Madžarske kot premagane države, temveč simo ji hoteli pomagati, da bi ai hitro opomogla. Vlada FLRJ bo vodila politiko prijateljstva do svoje sosede, ker je prepričana, da ta politika lahko samo olajša krepitev demokracije na Madžarskem in utrditev miru v tem-delu Evrope.« Jugoslovanski delegat je nato rekel, da iz istih razlogov »Jugoslavija ni predložila ozemeljskih zahtev, čeprav je do-ločeno število Jugoslovanov ostalo na drugi strani meje».
Tovariš Edvard Kardelj, prod-predsednik vlade FLRJ je V diskusiji o mirovni pogodbi z Madžarsko 15. septembra 1946 med drugim rekel:
trpel zaradi politike Horthyja, da hi se ponovno znašel na poti iste ali podobne politike... madžarski narod ima izhod iz katastrofe, in ta izhod Je likvidacija izvirov stare osvajalne revizionistične politike in vzpostavitev pristnih prijateljskih odnosov z drugimi podonavskimi narodi.«
'Znano je prav tako, da ie prišla taka politika vlade FLRJ do izraza ne samo v politični pomoči in opori demokratični Madžarski, marveč. tudi na gospodarskem področju v zmanjšanju reparacijskih zahtev navzlic velikanski škodi; ki jo je Jugoslavija pretrpela po madžarskih okupacijskih četah, v olaj. šavah pri plačevanju reparacij, v dajanju brezobrestnega kredita madžarskemu gospodarstvu, denarnih predplačil itd.
Potrdilo te prijateljske politike vlade FLRJ do Madžarske se je manifestiralo v sklenitvi pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju jn vzajemni pomoči med FLRJ m republiko Madžarsko 9. decembra leta 1947. V času bivanja jugoslovanske delegacije v Budimpešti, da bi podpisala omenjeno pogodbo, je unel maršal Tito govor, v katerem je med drugim rekel:
«Ko je postavila nova Jugoslavija ob zaključku vojne, v začetkih svojega ustvarjanja, smernice svoji zunanji politiki, je bila glavna črta te politike: prekiniti z vsem tistim, kar je bilo v preteklosti, z vsem tistim,” kar nas je razdvajalo, in razumljivo je, če si je -vlada FLRJ zadala tako nalogo, da je morala pri tem imet; tudi nadaljnje perspektive. V prvi vrsti" smo težili za tem, da bi z našimi sosedi, med njimi tudi z Madžarsko, ustvarili dobre odnose. Čeprav madžarski narod tisti čas ni megel priti do polnega izraza, ker so mu sile, ki so bile, tam, branile, smo prav zaradi tega, želeč, da bi po-
3S=
SLOVESNA OTVORITEV ZAGREBŠKEGA VELESEJMA
Letošnji velesejem prikazuje
livis jugoslovanske proizvodnje
EAGREB, 17. — Danes sp slovesno otvorili zagrebški mednarodni velesejem ob udeležbi številnih jugoslovanskih in inozemskih razstavljalcev.
Ob otvoritvi je govoril minister za zunanjo trgovino zvezne vlade Mele.itije Popovič, ki je poudaril, da je Jugoslavija premostila vse gospodarske težkoče, ki so ji jih povzročili po vojni imperialisti ter blokada informbirojevskih držav. Poudaril je, da je borba za zgraditev socializma v Jugoslaviji, ki se je razvila v največjem obsegu, že dosegla velike vidne uspehe, ki jih lahko ugotovijo vsi, ki niso še zaslepljeni s sovraštvom proti Jugoslaviji.
Letošnji velesejem, je dejal minister Popovič, prikazuje del teh naporov in uspehov na gospodarskem sektorju. Prikazuje se dvig jugoslovanske proizvodnje s kvalitativnega in kvantitativnega stališča. Letos se razstavljajo številni proizvodi, ki jih Jugoslavija do sedaj ni izdelovala.
Ta velesejem mora dokazati, kako mala država v določenem mednarodnem zgodovinskem položaju lahko z lastnimi rokami zgradi socializem, čuva neodvisnost in jamči boljše in srečnejše življenje, samo če je odločena in enotna v borbi za zgraditev socializma in če so njeni voditelji kos zadani nalogi.
Namen gospodarskih ukrepov Sovjetske zveze in drugih držav vzhodne Evrope proti Jugoslaviji je bil in je med drugim gospodarsko blokirati našo državo in jo izolirati od ostalega sveta, ustvariti umetno in s silo notranjo krizo ter nato dokazali njihovo »teorijo« o »nerealnih načrtih«, o »nemožnosti izgradnje socializma v mali državi z lastnimi silami«. Ker ni blokada Jugoslavije uspela, nadaljujejo s svojimi poizkusi. Razna ustrahovanja in propaganda imajo namen med drugim prikazati, da je negotovo in nevarno biti v gospodarskih odnosih z Jugoslavijo ter se z njo obvezati za daljši rok itd..
Nato je ministEr Popovič izjavil, da bo Jugoslavija lahko sklenila razne trgovinske dogovore z vsemi državami, malimi irj velikimi, ne da bi pri tem dovolila uničenje svoje neodvisnosti in kakršen koli vpliv od zunaj np njeno politično linijo. Poudaril je tudi, da je Jugoslavija premagala vse povojne gospodarske težkoče ir.' tudi blokado informbiro-ja ter ohranila svojo neodvisnost.
Na letošnjem velesejmu, je nadaljeval Popovič, razstavljajo številne tuje države, številnejše kakor lansko leto. Med temi pa niso države vzhodne Evrope. Zal nam je, da je slaba in težko razumljiva politika pripravila Sovjetsko zvezo in ljudske demokracije, da niso razstavile svojih proizvodov na tem velesejmu. Hoteli bi jih povabiti na ta velesejem, da bi lahko primerjali tempo in vsebino ter uspehe naše izgradnje z njihovo. Za to pade odgovornost, kakor tudi za vse. kar se je do sedaj dogodilo, na tiste, ki so preprečili njihovo udeležbo.
I
skupi-irt kako na-'»silitj u smi-sejo občin-vendar rnt0 po-eskiJi spet-razp olaga-kora-
‘	n'
®«l n tJO lega
5®l>i karakteri-
Sapotu questa?
Cerca di qua, fruga di Id. final-mente la notizia che il Congresso dei liguidatori ha avuto inizio c stata scovata. Dalla loro siampa che nessuno legge — non si sapeva nemmeno l’ora d'inizio. che si prc-sumeva mattutina. Perche mai tan-to mistero? Qualche ingenuo pen-sera Jorsc che il partito dei vendi-(ovi di tessere con il brevetto ru-liato ai venditori ambulanti di era-vatte o di pettini, non parla troppo sul stio congresso perche si vergo-gna di guanto sta faccendo a Trie-ste a javore della borghesia clero-/ascista italiana. No, cari ingenui, non e eosi. Per vergognarsi biso-ana avere innanzitutto la capacita di farlo. II che rappresenta in c črta (lual misura un meri to che co-storo assolutamente non hanno. La veritd. i un’altra. Attualmente a Trie ste rton si ti ene ii congresšo ne) PCTLT teominformista s inten-de. da non confondersi con un PC marpista-leninista), ma in effelti, sTondo Vimposizlone del PC italia-no " congresso dclla Ftderazione di Trieste del PCI stesso: doc sen-za eccessiva importanza in guanlo non deve ded dere nulla perche e sid stoto deciso a Roma guanto
gli addomcsticati delegati dovran-no accettare.
Ergo, per una chiacchierata in famiglia non occorre menar tanto scalpore. E poi non si puo. Perche mai la Federaslone di Trieste, che si e gia adeguata con la stampa. trasformando in settimanale «II Lavoratorc«, dovrebbe essere prii;i> Iegiata alte consorelle italiane? Ca-so mai, dato che ufficialmente non i diventata ancora consorella, tulto al pili puo supplicare gualehe tele-gramma di saluto nel tmtativo di tappare gualehe btico dclla bai ca che fa aegua. Al resto pensera il senatore Pellegrini
II congresso si diverte
Non c’e che dire. I liquidatori cominformisti. in guanto a faccia tosta. non di/ettano certo. Alla pre-sidenza onoraria del lorn congresso, accanto al CC del PC <b) dello URSS, con guanto rispetto per lo stesso si puo facilmeMe vedere, hanno eletto un'certo signor Pocce-cai. Ccdcsto signore si trova at.ual-mente in carcere a Capodistria ove sconta una pern per i seauenh rea-ti,- violenza carnale in danno della moglie di un eomunista. madre di set /igli, abuso di potere .e meno-
mazione di prestigio dei poten po-polari; sabotaggio economico e mancata consegna dei decreti di proprieta della term emessi dalla commissione della riforma agraria del Circondario istriano a favore degli ex coioni. Come morale non c’e male. Se aggiungiamo poi, che sempre il signor in argomento. guando era presidente del Comita-to Popolare di Umago, ad una operama che si era rivolta a lui per essere occupata, aveva proposto di passare una notte assieme come ri-compensa, avremo un guadro piti completo. Alla faccia della morale cominformista. Questa si che e di pretta marca... messicana.
Immaginiamoci la bella figura che i liguidatori fanno fare.’ p. es. al comp. Stalin o Molotov c cosi via ponendo loro accanto, nella presidenza onoraria del loro congresso, un simile lercio individuo.
Altro che congresso della ligui-dazione. Se tale e la linea... di lot-ta, possiamo aspettarci che per avere un obiettivo da raggiungere, Vidah e soci facciano votare una mozione tendente a far togliere dalVelenco dei rea ti... la violenza carnale.
magali madžarskemu . narodu, da tudi ta v svoji notranji preureditvi uresniči svoje želje, ponudili prijateljska reko in sklenili, da bomo pozabili na preteklost, na preteklost. ki je bila zares mračna, in stopali v skupno, prihodnost, to je ustvarili najboljše odnose med novo Jugoslavijo in novo Madžarsko.«
Vlada FLRJ je podpisala pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči z republiko Madžarsko. np da bi se ozirala na de-marše predstavnikov vlade CSR pri vladi FLRJ, ki je hotela prepre-. čiti sklenitev te pogodbe.
Kaj je pomenila sklenitev te pogodbe za Madžarsko, vidimo iz pisanja organa Kompartije Madžarske «.Szabad Nep-a»:
«Naš narod je hvaležen maršalu Titu in njegovemu ljudstvu ne samo zato, ker sta nam izkazala zaupanje in prijateljstvo v najtežjih časih naše borbe, za svobodo in demokracijo. temveč tudi zaradi tega, ker je maršal Tito prvi med našimi sosedj zapazil pomembne uspehe madžarske demokracije:.
Potemtakem ie jugoslovanska vla-da z obiskom maršala Tita Madžarski in s podpisom imenovane pogodbe na vidan način poudarila, da je Jugoslavija pripravljena ne glede na težke dogodke . v preteklosti, ki so razdvajali dva sosedna naroda, in ne giede na zločine in pustošenja madžarskih fašističnih okupacijskih čet, , ponuditi prijateljsko roko sosednemu madžarskemu narodu, ki je stopil na pot utrjevanja demokratične ureditve v svoj; državi. Ta obisk je dal hkrati moeno oporo demokratičnim silam Madžarske v njihovi težki borbi, ki so jo prav takrat vodile proti reakcionarnim silam v lastni državi.
To so zgodovinska dejstva, ki so dobro znan a _ he samo madžarski vladi i;,i madžarskemu narodu, temveč tudi celotni svetovni javnosti.
V luči teh dejstev je očitno, da so monstruozne obtožbe, da je vlada FLRJ baje delala za strmoglavljenje madžarske vlade in nasilno rušenje demokratične utrditve na Madžarskem, samo podel poskus, da bi vladi FLRJ podtaknili tiste mračne načrte j.n sovražna dejanja, katere kujejo in izvajajo madžarski in drugi informbiroj evski vodilni krogi že poldrugo leto proti socialistični ureditvi y Jugoslaviji in njenemu vodstvu. Ko ni mogoče najti niti v enem govoru ali članku katerega koli državnega ali partijskega voditelja v Jugoslaviji nika-kcga_ sledu o podobnih namenih do Madžarske ali katere druge države, le splošno znano dejstvo, da sko-raj ni članka ali govora odločujočih državnih in partijskih voditeljev na Madžarskem jn drugih informbirojevskih voditeljev,, v katerem ne bi javno in naravnost pozivali k strmoglavljenju socialistične ureditve v Jugoslaviji.
Te histerične pozive na upor v Jugoslaviji spremlja več sovražnih dejanj in izzivanj, naperjenih proti neodvisnosti in nedotakljivosti Jugoslavije. Odkrito teptajo mednarodne pogodbe in obveznosti do FLRJ, izvajajo gospodarsko blokado FLRJ. načrtno izzivajo in izvajajo skoraj dnevno incidente in izzivanja na jugoslovanskih mejah, kar posebno verno delajo madžarski obmejni organi navzlic sporazumu o preprečevanju obmejnih incidentov, ki je bil sklenjen na pobudo vlade FLRJ. V Jugoslavijo pošiljajo sovražne, vohunske, diverzantske in saboter-ske elemente in nagovarjajo kriminalne fašistične tipe za izvajanje zločinov in ubojev, kar dokazujejo javne razprave proti vohunom madžarske AVO (oddelka državne varnosti) Hustu Petru, Kovaču Antalu. Kennendi Rado-šu, Szabu Janošu in drugim. Izvajajo silen teror in nezakonitost ter duše najosnovnejše pravice jugoslovanskih manjšin. Ob sodelovanju agentov oblasti organizirajo nezaslišane gonje in fizične napade na diplomatske predstavnike FLR Jugoslavije, katere samovoljno in protizakonito zapirajo in izganjajo.
Iz vsega gori navedenega izhaja, da je prozorna laž obtožba, da vlada FLRJ ogroža neodvisnost Madžarske in sedanjo ureditev v njej. Nasprotno, dejstva govore, da prav madžarska vlada in vlade nekaterih drugih držav hočejo s pritiskom, z izsiljevanjem in raznimi grožnjami zrušiti zakonito vlado FLRJ in udušiti pridobitve narodne revolucije in socialistične graditve Jugoslavije.
»lajni si:slnniijt“ plod pokvarjene domišljije
Ob pomanjkanju kakršnih Koli dejstev o kakršni koli dejavnosti vlade FLR Jugoslavije, ki bi bila usmerjena k rušenju sedanje ureditve na Madžarskem, so tvorci obtožnice izkonstruirali še eno nesramno laž, ki po svoji fantastič-nosti prekaša vse druge, navedene v obtožnici, o nekem domnevnem tajnem sestanku^med Laszlom Rai-kom in ministrom za notranje zadeve FLRJ Rankovičem'«v začetku oktobra 1948 v bližini Pakša na lovišču horthyjevskega veleposestnika Antona Kleina« na madžarskem ozemlju. Na ta «tajni sestanek« je pripeljal baje Laszla Rci-ka poslanik FLRJ na Madžarskem Karlo Mrazovič, ki je bil v spremstvu neke Tarisnjas Gyoergy. >
■ Po obtožnici je bil sestanek v
začetku oktobra 1948. Očitno si avtorji teh policijskih provokacij niso upali izmisliti točnega datuma tega domnevnega sestanka, ker vedo zelo dobro, da je bil minister Rankovič V tem času v Jugoslaviji. Navajanje točnega datuma bj pomenilo za avtorje obtožnice nevarnost, da bi mogla biti laž tako odkrita.
Dalje, na omenjeni «tajni sestanek« je prišel poslanik FLRJ v spremstvu imenovane Tarisnjas Gyoergy. Zakaj je bilo avtorjem obtožnice potrebno, da so pripeljali na ta »tajni«, strogo konspira-tivnj sestanek, tudi to žensko? O-čitno zaradi tega, da bi mogla izkonstruirana laž prav na razpravi podkrepiti izjavo neke »avtentične« priče. Kako bi sicer mogli pojasniti dejstvo, da je bila na tako »vežnem tajnem sestanku«, ha katerem so bila prenesena navodila najbolj konspirativne narave, navzoča oseba, ki očitno ne bi mogla imet; nobene zveze s takim sestankom? To je tembolj jasno, ker so poznali no besedilu obtožnice domnevna tajna navodila, k; so bila prenesena na tem sestanku, samo Tito, Kardelj, Rankovič in Djilas.
Seveda, ker ni bilo nobenega sestanka, ni moglo bitj tudi senzacionalnih načrtov o rušenju madžarske državne ureditve. Potemtakem je iz vsega jasno, da so omenjeni »tajni sestanek« in domnevni načrti samo plod pokvarjene domišljije informbirojevskih zarotnikov protj FLR Jugoslaviji-
Vse gnusne žalitve in klevete na račun sekretarja CK KPJ tovariša Aleksandra Rankoviča postajajo še bolj podle y luči nespornih dejstev o prizadevanju tovariša Rankoviča za vzpostavitev iskrenega sodelovanja z madžarskimi vodilnimi osebami, za utrditev prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Madžarsko. Vodilne osebe Madžarske partije delovnih ljudi so neštetokrat iskale nasvetov in pomoči prav Osebno od tovariša Rankoviča pri reševanju raznih svojih notranjih problemov. Tovariš Rankovič je vsestransko pomagal madžarskim vodilnim osebam, ki so se posluževale jugoslovanskih skušenj in jih prilagojevale na svojo stvarnost. Vse to je prav dobro znano današnjim madžarskim vodilnim osebam, in zato so tembolj čudne izmišljotine, ki jih mečejo danes na tovariša Rankoviča.
Pobudniki in organizatorji protijugoslovanske zarote se ne ustavljajo niti pred najbolj umazanimi sredstvi, da bi uresničili svoje načrte proti Jugoslaviji. Tako v omenjeni obtožnici nesramno obrekujejo in globoko žalijo Jugoslovane, borce V španski osvobodilni vojni, z navajanjem, da je gesta-Po že leta 1941 poslal v Jugoslavijo 150 Jugoslovanov, španskih borcev, ki so bili v taboriščih v Franciji. Poleg tega je v obtožnici poudarjeno, da se je Raik povezal z jugoslovanskimi borci internacionalne brigade v francoskih koncentracijskih taboriščih Girce, Vernen, Saint, Cyrien, ki so bili baje tuji vohuni, in navedena so imena Aleša Beblerja, Ivana Goš-njaka, Božidarja Maslariča Koste Nadja in Karla Mrazoviča’. Obre-kovalci niso niti v drugih vprašanjih niti v tem primeru računali z resnico. Znano je n. p., da niso bili niti Maslarič niti Bebler niti
Mrazovič . v omenjenih , taboriščih, ker je bil Maslarič premeščen iz Španije v Severno Afriko, od tam pa leta 1938 v ZSSR, Mrazovič in Bebler pa sta bila evakuirana iz ^oLtežJa ,ranjenCa že po-
leti leta 1938 Pariz,
, m sicer naravnost -Jugoslavijo!801 Pa S‘a Se vrniIa v
Hazdeljeut: vloge izdajalcev
Ta podla in nesramna žalitev v obraz vsem Jugoslovanom, španskim borcem, pomeni ne samo r.u-pad na osvobodilno borbo in revolucijo narodov Jugoslavije, temveč tudi na borbo španskega ljudstva, na slavne internacionalne brigade in na vse delavsko revolucionarno gibanje, katerega najboljši sinovi so se borili v vrstah teh brigad proti fašizmu. Peklenski r.ačrt za napad na španske borce Jugoslovane ima lahko samo en smoter in ta je, da prispeva k dezorientaciji in oviranju revolucionarnega poleta vseh borcev za svobodo, ker bi se izpostavljali nevarr.-osti, da bodo nekega dne oni vsi razglašeni za imperialistične agente in provokatorje.
Režiserji tega monstruoznega procesa so namenili glavno vlogo provokatorju Lazi Braivkovu, čigar ime je na listi obtoženih. Laza Brankov je bil pred vojno po zaslugi svojih zvez z narodnim poslancem fašistične stranke JRZ. Kačanskim, zaposlen kot' občinski uslužbenec ir.' je ostal v tej službi do leta 1941.
, Po okupaciji Jugoslavije je bi! i Brankov zaposlen pri Nemcih, ven-J dar pa se je kmalu vrnil v Stari Bečej, kjer je živel in se svobod-I no gibal po Vojvodini s propustni-I cami nemških in madžarskih obla-; sti. Pred napadom na ZSSR je Brankova aretirala Horthyjeva policija, po dveh tednih pa je bil izpuščen na svobodo. Od tedaj se začenja vohunsko delo Brankova za madžarsko policijo. Na prijavo in denunciacijo Brankova je policija
SLOVENSKEMU NARODNEMU GLEDALIŠČU — V TRSTU
Izvršilni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje je na svoji seji dne 14. t.m., ko je razpravljal o kulturnih problemih v coni A Tržaškega ozemlja zapostavljenega dela slovenskega naroda, v vrsti doseženih uspehov in zastavljenih bodočih nalog ugotovil, da je SNG v pretekli sezoni 1948-49 nadvse dostojno branilo in dvigalo gledališko umetnost. Vodstvu, igralcem in tehničnemu osebju, ki so s svojo sposobnostjo, ljubeznijo in požrtvovalnostjo znali izbrati in umetniško prikazati dela naprednih avtorjev, da so nudili obiskovalcem kulturni užitek, odrski umetnosti pa utrli pot za nadaljnji dvig slovenske kulture, izreka izvršilni odbor Osvobodilne fronte svoje
priznanje.
Ni dovolj, da vam ZVU že vsa leta uporno odklanja dodelitev primernih prostorov. To slovenski kulturi sovražno stališče podžiga italijanska šovinistična reakcija, ki odreka Slovencem kulturne pravice, podpirajo pa jo tudi slovenski reakcionarni krogi, ki skušajo z intrigami rušiti kulturno in duhovno enotnost slovenskega naroda. Vsem tem nasprotnikom resnično napredne slovenske kulture so se pridružile v pretekli sezoni še vidalijevske likvidatorske skupinice »zaščitnikov slovenske kulture«, ki so storile kar so mogle, da bi zadušile najvažnejšo slovensko napredno ku lturno ustanovo, ki je po svoji tradiciji in sedanji vlogi glavni steber kulture slovenskega naroda na tržaških tleh.
Vse te brutalne poskuse nasilne likvidacije slovenske kulture ste s požrtvovalnostjo in ljubeznijo pre magali, kar dokazuje visoko število uprizorjenih kvalitetnih predstav.
S to kulturno delavnostjo ste mnogo pripomogli pri povezovanju in utrjevanju enotnosti slovenskega naroda, ki mu je v tej borbi na tem ozemlju za demokratične, gospodarske in kulturne pravice tako potrebna. •
V teh dnevih priprav za otvoritev nove sezone dela in ljudske umetnosti, vam želi izvršilni odbor Osvobodilne fronte, da bi v pretekli sezoni ohranjeni kulturni zaklad v nastopajoči sezoni še dalje dvigali in tako z uspehi in vztrajnostjo dokončno premagali vse destruktivne sile, ki bi hotele vzeti slovenskemu narodu kulturne dobrine, na katere smo Slovenci posebno globoko navezani.
Smrt fašizmu!	Svobodo	narodu!
m napreona i
km km Mb aM a mu
NEVV YORK, 17. (Tanjug) — Znane ameriške napredne osebnosti, med katerimi je predsednik napredne stranke ZDA Henry Walla-ce, vstajajo proti politiki zatiranja* groženj in gospodarske diskriminacije, ki jo Sovjetska zveza vodi proti Jugoslaviji.
^Ienry Wallace je pred kratkim imel govor, ki ga je tisk tolmačil kot izjavo protj protijugoslovanski kampanji, ki jo je sprožila Sovjetska zveza. Y * tem svojem govoru je dejal med drugim; Nasprotni simo temu. da ena država grozi drugi kazaje svojo silo, svojQ jnerna-rico, ali s premikanjem svojih čet. To velja tako za Sovjetsko zvezo, kakor za Veliko Britanijo in ZDA. Ta Wallacecv govor predstavlja namreč stališče tisočev naprednih Američanov, ki se ne morejo sprijaznit; z dejstvom, da Sovjetska zveza voiJi politiko ustrahovanja prot; drugim narodom.
Netki drugi voditelj ameriške napredne stranke John Roger, ki je pred kratkim govoril na kontinentalnem kongresu za mir, je obso-jial neprijateljsko postopanje Sovjetske zveze do Jugoslavije. Obsojajoč imperialistične namene ZDA je Roger pripomnil, da ne more odobravati politike Sovjetske zveze do Jugoslavije. Zatrjujoč, da ne vidi velike razlike med poizkusi ameriških imperialistov, ki imajo namen obkoliti in izolirati države vzhodne Evrope, ter gospodarsko blokado, ki jo izvaja Sovjetska zveza proti Jugoslaviji, je Roger izjavil: V skladu z Marshallovim 'načrtom, pravimo mi, ZDA, zahodni Evropi, naj preneha trgovati z Vzhodom. Informbiro prav j svojim
državam, naj prenehajo trgovati z Jugoslavijo.
Ameriška javnost kaže vedno večje zanimanje za Jugoslavijo in želi predvsem spoznati bistvo spora med Komunistično partiio ZSSR in KPJ ter spoznati pravi položaj v Jugoslaviji. Ameriški napredni list «Cornpass» je odprl diskusijo o sporu med KP ZSSR in KPJ. Vi svoji številki od 2. septembra cb-razložuje list stališče Infoimbiroja in Jugoslavije ter poziva svoje či-tatelje, naj izrazijo svoje mnenje in postavljajo vprašanja.
Ameriška protestantska napredna revija «Churchman« ugotavlja v svojem uvodniku, da obstaja temeljita razlika med metodami, ki se jih poslužujeta Jugoslavija in ZSSR. Dočim je Jugoslavija objavila vse sovjetske obtožbe proti njej, ni sovjetski tisk objavil nobenega ju-gosim anskega dokumenta.
Urednik Tackeray cd napredne« ga lista »Compass« je napisat uvodnik, v katerem izraza zadovoljstvo, ker je Eksportna-importiia bank« dovolila posojilo Jugoslaviji. Clan-kar piše, da bi jo moralo predstavljati primer za dovolitev posojil drugim državam ljudske demokracije, da se bodo lahko, bolj razvili trgovinski odnosi ŽJahoda s Sovjetsko zvezo in Z ljudskimi demokracijami. Vzpostavitev trgovine med Zahodom in vzhodno Evropo je važna tako za Zahod, kakor za Vzhod. Dovolitev posojil in obnovitev trgovine med ZDA na eni strani ter Poljsko, Bolgarijo, Romunijo, ZSSR in drugimi država-nni na drugi strani bi predstavljala važen korak za mednarodno ureditev.
Kandidati D F na Horoškem
DUNA, 17.	— Demokratična
fronta delovnega ljudstva je predložila sledeče kandidate za bodoče volitve pokrajinske skupščine za Koroško: dr. Franc Zrvitter, Janko Ogriz, dr. Luka Sjenčnik, Janko Reiman,, Stefan Potočnik in Miloš Wijer. Kandidata fronte za avstrijski parlament sta dr. Luka Sjenčnik in dr. Franc Zvvitter.
Otvoritev razstave
o stoletnici železnic FLRJ
BEOGRAD, 17. — V okviru proslave stoletnice jugoslovanskih železnic so danes v Ljubljani slovesno odprli razstavo «Stoletnica železnic«, na kateri se prikazuje razvoj železniških zvez in delo železničarjev od leta 1849 do danes.
Razstavo je odprl minister za železniški promet zvezne vlade Vu-jasinovič ob navzočnosti tajnika politbiroja CK KPS in predsednika vlade LRS Mihe Marinka, članov vlade in predstavnikov jugoslovanskih železničarjev.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Albanska delegacija v Beogradu
BEOGRAD, 17. (Tanjug) — Včeraj je prišla v Beograd delegacija vlade LR Albanije pod vodstvom Ahmeta Jegenija. Na predlog in na pobudo vlade FLRJ se bo ta delegacija pogajala z jugoslovansko delegacijo o vprašanjih, ki se nanašajo na izročitev nemškega blaga na račun reparacij, ki je v tranzitu preko jugoslovanskega o-zemlja.
Prebivalstvo ZDA
VVASHINGTON. 17. Statist e nj urad zvezne vlade je sporočil, da znaša sedaj število ameriškega prebivalstva 149.452.000. Zadnji štetje je bilo ». aprila 1940, to i‘ prebivalstvo znašalo 131.669.273.
Nova tovarna v Ssrahorii
BEOGRAD, 17. V Sombmi je začela delovati najmodernejša tovarna za tkanje konoplje X Srbi-
ji. Velik del naprav te tovarne so izdelal* y Jugoslaviji, in montažo strojev so izvršili domači strokovnjaki.
Še redno droži stavka
v jebiarshi Mslriii ZDA
PITTSBOURG, 17. - Kljub posredovanju predsednika Trumana vedno bolj narašča napetost med ravnateljstvi glavnih ameriških jeklarn in sindikati včlanjenimi y CIO. Ker so predstavniki industrije odklonili predloge preiskovalne komisije, ki pa so jih bili sindikati sprejeli, je voditelj sindikatov področja Ohio odredil članom sindikata, naj belo pripravljeni na stavko, ki bo verjetno začela opolnoči 24. septembra.
Jugoslovanski film
o borbi istrskega ljudstva
BEOGRAD, 16. — Jugoslovanski kinematografi bodo v kratkem prikazoval; nova jugoslovanska umetniška filma «Barba 2vane» in »Zgodovina tovarne«, ki ju je izdelalo filimsko podjetje «Zvezda film«.
»Barba Zvane« prikazuje borbo istrskega ljudstva proti fašističnemu okupatorju med vojno. Umetniški film »Zgodovina tovarne« govori o borbi ljudskih oblasti proti gospodarski sabotaži bivših kapitalističnih elementov.
200 mrtvih
pri požaru parnika
TORONTO, 17 — Pri požaru ki je nastal na ladji «Moronic», k: je vršila službo prevažanja turistov na Velikih jezerih, je zgubil" ivljenje nad 200 ljudi. V manj k" dveh minutah je požar zajel yso ladjo Sele čez pet ur so se rešilne skupine lahko približale ladji.
VVASHINGTON, 17. - Zunanji minister Acheson je danes otvoril sejo atlantskega sveta, ki ji prisostvujejo evropski in kanadski zunanji ministri.
I COMINFORMISTI
ei diritti nazionali degfi Sloveni
•Neila questione nazionale t co mlnjormisti hanno deviato su una linea nazionalistica.La richiesta na zionalistica deli'annessione di Trie-ste^ « dell’intero territorio di Trieste alVItalia li porta necessarlamente at tnisconoscimento dei dirttti na zlonali degli Sloveni sulla linea della borghesia nazionalistica ita-liana. Un’esemplo calzante Vabbia-mo avuto con le carte d’identitd, quando i cominjormisti hanno dato il proprio appoggio alla reazione ttaliana ed ali’ amminlstrazione mi-litare angloamericana che uoleva-no le carte d’identita italiane con l mdicazione della cittadinanza ita-liana e non quelle bilingui con la indlcazione della cittadinanza del TLT, c on} e sarebbe stato giusto e nello spirito del Trattato di pace. Grazie unicamente al loro appoggio 1’amministrazione militare angloamericana era riuscita a vince-re la resistenza della popolazione che respingeva in massa tali carte d'identitb, protestando in tal modo contro questa orane violazione della uguaglianza nazionale del Trattato di pace.
In tutta la linea dei cominformi-sti noi troviamo simili esempi con cul sl calpesta il principio della uguaglianza giuridica in questo ca-so i diritti nazionali degli Sloveni. Vn aitro eiempio simile ci ha of-ferto dali’elezione del consiglio comunale di Muggia, dove i cominjormisti ottennero la maggioranza con i voti degli sloveni ingannati. Quando il consiglio comunale pas-so all’elezione della Giunta, i co-minformisti non hanno jatto eleg-gere nemmeno un consigliere slo veno, sebbene nel comue di Muggia quasi la meta della popolazione č slovena.
L’esempio piu recente perd i dato dalVatteggiamento dei cominjormisti nei riguardi del processo contro il «Primorski dnevnik». Nel-la loro stampa evitano con un’acro-bazia incrediblle di fare persino il nome del giornale. Nei titoli il neme del giornale non compare mai; nel ccmtesto, e quando proprio non te ne pub jare a meno, troviamo seritto a caratteri piccoli il nome del giornale. E questo nel momento in cui tutta la stampa triestina e tutta Vopinione pubblica parla del processo contro il ePrimorski dnevnik)). Se questo josse soltanto ridi-colo, noi non ne parleremo afjatto, ma questo jatto esprime efjet-tivamente il loro atteggiamento umiliante verso la stampa slovena, cioi nei riguardi dell'unico quoti-diano sloveno progressista esisten-te nel TUT. Tutto cio e in perjetto accordo con la loro politica del misconoscimento dei diritti nazionali degli sloveni. E’ perfettamen-te chiaro che il processo inscenato contro il rPrimorski dnevniki) ha lo scopo di colpire un giornale pro-gressivo, specialmente poi, trattan-dosi di un quotiano sloveno. L'at-teggiamento dei cominjormisti si-gnifica anche in questo caso con-creto un obiettivo ed efjettivo appoggio alla politica delVoppressio-ne nazionale degli sloveni. Questo jatto non pub essere cambiato con la scusa che si tratta di un giornale, or gano dei etraditor i» e dei •trozkistn. Con simili «fatti» che esistono solo nelle teste dei cominjormisti non si pub nascondere il manijesto appoggio alla politica delVoppressione nazionale della popolazione slovena.
Si tratta di fatti, e solo di aleuni jatti, che parlano chiaramente del misconoscimento dei diritti nazionali degli sloveni da parte dei co-minjormisti. La modesta cagnara udi principioi) che e sli fanno intor-no ai diritti nazionali degli Sloveni non i che pura e semplice de-magogia, polvere negli occhi, per poter meglio applicare conereta-mente la politica delVoppressione nazionale degli sloveni sulla linea della reazione nazionalistica italia-na e degli imperialisti stranieri.
Una tale politica rispecchia la linea del PCI nei riguardi della que-stione nazionale in generale e, con-cretamente, nei riguardi degli sloveni in Italia. II rappresentante del PCI nel consiglio comunale di Go-rizia, mentre i rappresentanti na-zional-sciovinisti italiant inscenano la gazzarra ogni qualvolta un rappresentante degli Sloveni parla nel-la propria lingua, invit<\ il rappresentante sloveno a parlare in ita-liano, nella lingua che tutti capi-scono, e che egli rappresentante sloveno deve aver pur imparato in 30 anni (di oppressione nazionale e di snaztonalizzazione da parte della borghesia italiana), o, per portare un altro esempio, il caso degli sloveni della Benečija, per t quali il PCI rivendica a se 1’esclu-sivo diritto di lottare per i loro diritti nazionali.
Quando perb gli sloveni lottano essi stessi concretamente Per que-sti loro diritti, dato che aspettano invano che il PCI jaccia qualcosa
TRŽAŠKI DNEVNI K
S tiskovne konference pri tržaškem županu
Kakšni so načrti tržaške občine
o izgradnji novih stanovanjskih poslopij
Tudi tiskarski delavci
v borbi za svoje pravice
Včeraj, nekaj minut po napovedani uri, se je vršila v uradu novoizvoljenega tržaškega župana ing. Bartolija tiskovna konferenca, katere sq se udeležili predstavniki lokalnih ter tujih časopisov in agencij.
Tiskovno konferenco je otvoril ing. Bartoli a proučevanjem enega najvažnejiih problemov — izgradnje novih stanovanjskih poslopij, v katerih bj se lahko nastanili številni brezdomci, ki stanujejo sedaj še vedno v zelo nezdravih in ne primernih hišah, adi pa kot se je župan sam izrazil, «nelle case di nesauno*. Izjavil je, da ima tržaška občina v načrtu izgradnjo no vega stanovanjskega poslopja na Kalonkovcu, v katerem bi hilo 66 stanovanj, od katerih vsako bi obstajalo iz sobe, majhne kuhinje in stranišča, ki bi imelo tudi prho. Staro poslopje, v katerem še prebivajo ti brezdomci, bi takoj po njihovi odselitvi v nova stanovanja na novo preuredili. Za ta dela je določena vsota okrog 104 milijonov lir. Prav tako je predvidena tudi izgradnja 12 stanovanjskih po. slopij, od katerih vsako bi imelo do 16 stanovanj. Za izgradnjo teh hiš bo občina izdala približno 200 milijonov Ur. V načrtu ima izgradnjo še drugih stanovanjskih poslopij. vendar Za uresničitev tega ne razpolaga z dovoljnim denarjem.
Dela za izgradnjo novih stanovanjskih poslopij naj bi se po besedah ing. Bartolija pričela že z oktobrom in bj se nadaljevala v prihodnji pomladi. Po teh načrtih bi moralo biti v Trstu zgrajenih v letu 1950 približno 1B00 novih stanovanj, katerih število bi se seveda v prihodnjih letih še povečalo. Ing. Bartoli je izjavil, da bi bilo izgradnjo novih stanovanjskih poslopij prav gotovo rešeno vprašanje brezdomcev, ki je eno izmed najbolj perečih na Tržaškem o-zemlju.
Svoj govor je ing. Bartoli končal s pozivom vsem tistim, ki bi lahko na kakršen koli način prispevali k čimprejšnji rešitvi tega vprašanja, katero bi pripomoglo k izboljšanju sedanjih razmer na Tržaškem ozemlju.
Diskusije se je udeležilo več na-zočih novinarjev, ki so zastavili ing. Bartoliju razna vprašanja v zvezi z izgradnjo novih šolskih poslopij, v zvezi z derekvizicijo poslopij, v katerih so nastanjene še vedno anglo-ameriške vojaške sile, zvezi s problemom upokojencev itd.
Na vprašanje o izgradnji novih šolskih poslopij je ing\ Bartoli odgovoril, da bo prav v. prihodnjih dneh otvoritev novega šolskega poslopja pri Sv. Soboti, katero razpolaga s 24 učilnicami. Prav tako bo v kratkem dograjena šola «Mcxr-purgo», kjer bo tudi približno 24
Pijanega In Dotolčenega so našli
Med svojim obhodom po mestu Je patrulja civilne policije na avtomobilu, opremljenim z radijskim aparatom, naletela ob 2 zjutraj na moškega, ki je agentom povedal, da je opazil v kanalu blizu Rdečega mostu na neki ladji moškega z okrvavljenim obrazom in obleko.
Ko so policisti prišli z avtom na označeno mesto, so res tam našli 30-letnega Devitora Maria, doma iz Pulja, sedaj pa stanujočega v taborišču za begunce. Ta je izjavil, da ga je pred nekaj urami v ulici, kateri ni znal povedati imena, napadel neki neznanec iz neznanih vzrokov. Moža, ki je bil potolčen, so odpeljali na postajo Rdečega križa, kjer so mu obvezali, otekline in opraskano kožo okrog desnega očesa, po čelu in na komolcu. Istočasno so pn ugotovili, da imajo pred seboj ne samo ranjenca, temveč tudi precej vinjenega moža. Iz tega bj se dalo sklepati, da je mož urejeval v pijanem stanju račune z onim neznancem. Rane, ki jih je dobil, pa niso bile tako hude, da ne bi po prvi pomoči lahko odšel domov.
učilnic. Kar se ti pa tiče derekvizicijo gimnazije Dante, je bil ing. Bartoli mnenja, da bi ponovna preureditev šole po odhodu vojaštva bila preveč draga in da je rešitev tega vprašanja sploh zelo težka (kako tudi ne, če pomislimo, da gre vendar za anglo-ameriške vojaške sile — kdo bi se jim hotel zameriti).
Tudi problema upokojencev se je ing. Bartoli dotaknil, vendar le površno; omenil je samo to, da bo vprašanje občinskih upokojencev kmalu rešeno, medtem ko se tržaška občina lahko samo zavzame za rešitev vprašanja državnih uslužbencev. katerega po besedah ing. Bartolija ne more rešiti, čeprav mu je dobro znan položaj, v katerem se ti nahajajo. (Vsi so poučeni o položaju upokojencev, vsi vedo, da bi se moral ta čim prej izboljšati, vsi tudi obljubljajo svojo pomoč, a ta pomoč lahko ostane le v besedah — drugega pač ni mogoče storiti).	,
Bilo je stavljeno vprašanje tudi glede izgradnje noye termične elektrarne, ki bi lahko zadostila potrebam Tržaškega ozemlja, na katero je ing. Bartoli odgovoril, da bo o tem obvestil za to odgovorne organe.
Okrog 13.30 je bila tiskovna konferenca zaključena.
Zopet nova kategorija delavcev, ki pričenja s stavkovnim gibanjem; tokrat gre za tiskarske delavce, ki so sklenili pričeti z odločno borbo v obrambo svojih interesov. Delodajalci so že pred časom odločno zavrnili vse zahteve svojih uslužbencev, ki so hoteli, da bi prišlo do uveljavitve nove delovne pogodbe, katera bi predvidevala razna izboljšanja v korist delavcev samih.
Ker je ostalo to vprašanje nerešeno, so tiskarski delavci obvestili združenje industrij cev, da bodo pričeli z borbo, če bi se delodajalci še nadalje branili sprejeti njihove zahteve. Na to obvestilo so industrije! odgovorili, da so pripravljeni pričeti s pogajanji, teda samo V primeru, da bi bilo to vprašanje že poprej rešeno za italijanske tiskarske delavce.
Ker pa so se pogajanja za rešitev tega vprašanja v Italiji prenehala, seveda Z neuspehom, je pričakovati, ds bo prišlo do splošne stavke celotne kategorije tiskarskih delavcev.
Glede na tak razvoj položaja so sindikalni predstavniki pozvali združenje industrijcev, da se zaključijo pogajanja za rešitev tega vprašanja že v prihodnjem tednu, sicer bodo tudi tržaški tiskarski delavci prisiljeni stopiti v protestno stavko.
Na ta poziv industrijci še niso odgovorili; v primeru pa, da bi bil njihov odgovor negativen^ lahko pričakujemo že v bližnji bodočnosti stavko vseh tiskarskih delavcev.
jnli
Pmžfnskf spori
PrVi se bodo tožili, drugi pa so se skesali
Te dni je Padovan Antonija, por. Furlan, iz drevoreda XX. septembra 52 prišla na policijo in tam razkrila vse križe in težave, ki jih ima s svojim možem Viktorjem Furlanom. Furlan namreč je že dali časa v družini pravi teror.. S svojim divjaškim vedenjem je teroriziral njo in njeno hčerko 14-letno Collini Lauro, ki jo je imela iz prejšnjega zakona.
Policijski inšpektorat iz ul. Co-logna je na podlagi preiskave dognal, da je Furlan prav za prav že zapisan na policiji zaradi tega svojega divjega obnašanja v družini. Sam je namreč podvržen alkoholu. Vsak večer se ga je pošteno napil in se tak vračal domov. Ze po značaju nasilnež je izzival in zmerjal ženo ter njeno hčerko Lauro. Eri tem pa se ni omejil samo na besede, pač pa se je dejansko tudi lotil večkrat svoje žene in jo surovo pretepal.
Se pred temi dnevi je bil Furlan ovaden zaradi grobega ravnanja z družino. Na policiji so ga potem. ko so ga posvarili naj se poboljša, izpustili. Ker pa se je te dni njegova žena zopet vrnila na policijo z istimi obtožbami, je policija sedaj moža aretirala, ga spravila v zapore k Jezuitom, kjei je Furlan na razpolago državnemu tožilstvu.
Včeraj zjutraj ob 4 so emergen-co telefonično poklicali pred hotel Fortuna v ul. Diaz. Tam so policijski agenti našli lastnika hotela Teodora Picciolo, ki je policistom pojasnil, kaj se je zgodilo. 54-letni Martin Schlander z Grete 23 in 50-letna Gisella Concetti iz ul. Giu. lia 26 sta prejšnjo noč prenočevala v hotelu. V zgodnjih jutranjih urah. ko se je začelo svitati, sta se začelo kregati in si nato skočila v lase. Iz tega spopada pa je izšel mož precej potolčen. Imel je odrgnjeno kožo na levem licu. Odpeljali so ga na postajo Rdečega križa, kjer so ga obvezali. Emer-genca pa je oba odpeljala na policijo. Tam sta pa oba izjavila, da se ne mislita tožiti. Vsled tega ju Je pač policija izpustila na prosto.
Družino so vrgli iz stanovanja
Pred dnevi smo pisali o hudem sprejemu, ki sta ga doživela sodni oficial Arturo Barragino in odvetnik Rosario Graziano, ko sta
prišla na stanovanje družine Eer-rone v ul, Udine 2. Oba sta namreč tedaj prišla z nalogom sodišča, da mora družina izprazniti stanovanje. Opravila pa nista ničesar, ker je zaradi hude reakcije družine Perrone morala nastopiti policija. No včeraj popoldne pa sta se pred stanovanjem omenjene družine pojavila oba odposlanca sodišča. Zaradi varnosti je bila z njimi tudi policija. Sodni oficiral je trkal na vrata, toda nihče m odgovoril. Zato je oficial poklical kovača, ki je raznil	ključavnico
in odprl vrata.
Vsa družina Perrone je ležala v kuhinji. Na zakonski postelji sta ležala 70-letni Alojz	Perrone in
njegova žena Roza, za njima po vrsti pa 33-letnj sin Josip in 29-letni sin Gennaro. Vsi so izjavili-da so bolni in da ne morejo vstati. Sodnj oficial pa	je poklical
zdravnika, ki je izjavil, da so vsi člani družine zdravi. Zato so morali izprazniti stanovanje. Sodni oficial pa je po končanih formalnostih izročil ključe stanovanja lastnici Giseli Mariji Cristofoli.
Ko so že vrglj družino na cesto, bi tudi radi vedeli, če ji je oblast preskrbela novo stanovanje!
Pevski zbor V. Bellini je poslal pevskemu zboru v Skednju (Vida-lijeva skupina) 8. t. m. pismo sledeče vsebine: «Ob priliki festivala časopisa T«Unita», k- se bo vršil v Fiumicel.lu 8, 9. in 10. oktobra t. I., bo priredil pevski zbor iz Fiumicella skupaj z veseličnim odborom v soboto 8. oktobra t. 1. ob 20.30 nastop pevskih zborov-Nastop se bo vršil na Lipovem trgu. kjer bo za to pripravljen oder in opremljen z zvočniki.
Vsi pevski zbori bodo dobili diplomo s srebrno kolajno. Poleg tega bodo vsi pevci na koncu nastopa pogoščeni z vermutom in piškoti.
Pravilnik za pevski nastop je ta; 1. Vsi pevski zbori bodo zapeli tri pesmi, katere si bodo sami izbrali; 2. združeni pevski zbori bodo zapeli «Va pensiero* iz opere «Nabucco» G. Verdija in «Ciampanis de Sabide sere» od Alojzija Garzonija. 3. note za obe skladbi bo preskrbel pevski zbor iz Fiumicella, čim bodo izročene prijave. 4. Javiti je treba ime in priimek pevovodje zaradi izdelave diplome; 5. prijaviti je treba točno število pevcev (prijaviti ali je pevski zbor ženski, moški ali pa mešan). Poleg tega je treba prijaviti ime pevskega zbora zaradi izdelave lepakov.
Med nastopom združenih pevskih zborov bo oder razsvetljen s svetiljkami. obločnicami in umetnimi ognji, kar bo dalo pesmi «Va pensiero* patriotično vsebino. Istočasno bodo izobesili ogromno trobojnico na odru.
Prisrčno ste vabljeni, da čim-Prej, in sicer nakasneje do 17. septembra t. 1.. javite svojo udeležbo. Morebitne izpremembe vam bomo takoj javili«.
Za glavni odbor pevskega zbora
Ferruccio Dreossi
To so torej tisti fbnternaciona-listi», ki se ne sramujejo peti «Va pensiero«, tukaj znanega šovinističnega slagerja niti ne razobešati italijanske trobojnice. Prav ti «internacionalisti». ki tam te stvari tako svečano napovedujejo, se pa tu tako strastno zaganjajo v našo slovensko kulturo. Potem si še drznejo trditi, da niso nacionalisti. Kaj bo k temu vabilu dodal acompagnos Bidovec in ostali sateliti Vidalijeve frakcije, azaščitnikis slovenske ljudske kulture, ki svoj socialpa-triotizem pod krinko internacio-nalizma pridigajo po slovenskih vaseh in uničujejo slovensko prosveto. Kaj bo k temu vabilu dejal «internacionalist» Vidali, ki tako rohni proti nacionalizmu.
Protest mladine I. okraja
Mlgdina I. okraja obsoja postopek proti vsemu demokratičnemu tisku, s tem da sta bila postavljena pred sodišče ((Primorski dnevnik*
in «Corriere di Trieste* ter da je za trideset dni prepovedana prodaja v Trstu milanskega časopisa «Unita», ker so omenjeni časopisi priobčili članek, da so bili civilni vozači avtoparka RASC pretepeni pri zaslišanju.
Mladina I. okraja pazno sledi poteku procesa proti edinemu slovenskemu časopisu ((Primorski dnevnik*. Iz pričevanj vozačev avtoparka pa se je prepričala, da to, kar je bilo napisano, odgovarja resnici in da je ZVU, namesto da bi priznala krivdo svojih funkcionarjev in jih kaznovala, spremenila smisel vprašanja in pričela akcijo z namenom, da oškoduje demokratični tisk in njegove predstavnike.
Mladina nadalje opozarja na dejstvo, da je naše ljudstvo vezano na »Primorski dnevnik* že iz časov NOB ter da je isti zastopal naše težnje vso to povojno obdobje, ko so se demokratične množice borile za demokracijo.
Prav zaradi tega protestiramo proti ukrepom, ki so izdani proti listom «Primorski dnevnik*. «Cor-riere di Trieste* in «Unita».
Smrt fašizmu - svobodo narodu!
Mladina I. okraja
(sledijo podpisi)
PROSVETNA DRUŠTVA
Odborova seja «1. Cankar*. Jutri 19. t.m. bo ob 20.30 v običajnih prostorih odborova seja Posvetnega društva «1. Cankar* pri Sv. Jakobu. Pridite zagotovo vsi odborniki in bodite točni!
—o—
Dijaki pozor! V torek 20. t.m. ob 15.30 bo v ul. R. Manna 29 pevska vaja pionirjev in mladincev, ki so bili na počitniških koloniji na Viču. Pridite vsi in točno!
■H
Nedelja 18. septembra
Jožef K., S okolic*
Sonce vzide ob 5 46.
ob 18.11. Dolžina	,
Luna vzide ob 24.00,	j
ob 16.31. &
Jutri, ponedeljek D-sep
t’  (i Vitodrag
SPOMINSKI DNEVI
1869 je umrl v Celovcu Anton Janežič, kulturni delavec, na Slovenskem Koroškem.
19. 1943 je bil Split prvikrat osvobojen.
19. 1943 je bila zavzeta belogardistična postojanka Turjak in zajetih 100 belogardistov.
19. 1944 je Finska položila orožje ter se iztrgala iz hitlerjevskega tabora. Podpis premirja med SZ in Finsko.
PRESKRBA
SMRTONOSNI PADEC
s treh metrov visoke odprtine
Sodišče obsodilo upravnika hiše, ker ni poskrbel, da bi popravili hišo ki jo je delno porušila vo/ne
V ul. Donota je na številki 21. poslopje, ki je bilo med vojno poškodovano. Po vojni pa si nihče ni zavzel, da bi poslopje obnovili. Lastnik je odsoten in ne da glasu od sebe, upravnik hiše Umberto Lanzi pa se je celo toliko zavzel, da ni niti pobiral najemnine. Hiša ima med ostalimi poškodbami tudi tako, ki je povzročila nesrečo, zaradi katere se je moralo včeraj pečati sodišče. Tam, kjer je nekoč bilo okno, je danes tako velika odprtina kot nekakšna veža, ki zre prav na dvorišče za hišo. To odprtino so sicer stanovalci zamašili s kamenjem in z materialom, ki so
(Continua in 6.a pa gina)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
H
SPISAL
ILUSTRIRA M. BAMBIČ
61
Tudi Irena Je hrepenela po Iztoku. Prebirala Je psalter, poklekala pred ikono (*); v poznih nočeh je slonela na oknu in njene oči so se potapljale v zelene valove in plule v čolničkih hrepenenja po obrežju in iskale E-pafroditove vile.
Hlepel je tudi Azbad. Toda vse njegovo hlepenje ni bila več ljubezen, bila je edino misel na maščevanje. A nad njim se je vse zgrnilo z neprozorno temo. Teodora ni omenila nikoli več Iztoka, ni se več šalila z Ireno, njemu je bila hladna. V njem je gorelo in sičalo. Na dan pa ni moglo. Z besedico sl ni upal dotakniti se pred despojno imen tistih dveh, katerima je zaprisegel ma-Jčevanje. Edino Iztok je bil tisti,
4#)„ Kip svetnik*.
katerega je mučil na vajah, da bi vsak drug obnemogel. Toda barbar in njegovi vojaki so vse prenesli, vedno zmagovali, vedno se odlikovali. Niti enkrat ni mogel ponižati Iztoka.
Teodora je bila izredno zamišljena. Dvorjanice so se je bale In slutile nekaj groznega. Mnogo večerov Je brez družbe samevala.
aDespojna ljubi*, so si šepetale lepe dvorjanice po skrivnih hodnikih. Vse patricije so pretehtale v pogovorih, vse lepe častnike, pretorje, a njeno vedenje, njena ljubezen jim je ostala zapečatena kakor apokaliptična knjiga.
Teodora je v resnici trpela. Včasih se ji je zbudil v duši tolik gnev in sram, da je skočila pokonci in zakričala; (Proč, proč,
črne sence! Dovolj je! Nočem, ne smem!* A priplazil se je vselej njen modrijan Epikur. V hipodromu je zablestelo ponosno Iztokovo telo, ko je vrgel s sebe belo haljo in planil na konja. Napele so se njegove mišice, ko je udaril s kijem v Azbadovo četo na Kampu. Njena volja je ginila, objel jo je trenutek...
«Nočera», je rekla odločno. Nova misel se ji je rodila in šla je k Upravdi.
V volneni halji, z jermenom preko ledij, je tičal v pisarni sredi kupov sodnih aktov, katere je skoraj vse sam reševal in določal sodbo.
«Moj despot mogočni! Duša ml gine, ker te ni! Pridi, spočij se pri meni, predobri, premogočni!* «TI edina, ti svetla, Justinijan pride, pride kmalu in tedaj se razveseliva trenutka. Toda poglej, skrbi, skrbi, noči brez spanja! Se ne morem — ne morem! Vse cesarstvo naj te vedri in zabava, pred te naj poklekajo in nar-da in mira naj se dviga pred teboj, da ti bodo ure sladke in vesele, dokler ne pridem.*
«Kako si dober, vsemogočni gospod zemlje in morja. Pa daj, kupi svile, težke svile, da si jo razprostrem po vseh dvoranah, da bo kipelo vse kakor rahle pene na Propontidi.n Upravdi se je stemnilo lice. ■Sam bi gnal velblode prek puščav do Indije in bi natovoril zlate svile, ti edina, sveta! Ali v blagajni nima gospod zemlje in morja sedaj toliko zlata, da bi odtehtalo tvojo željo. Odpusti!*
(Odpuščam*, je rekla in odšla. Zaprla se je in solze so Ji orosile oči. Proti Hagiji Sofiji se je ozrla in v zavisti izpregovoriia: (Zate je dosti zlata, za despojno ga ni. Kaj mi tak despot!*
Nebo je bilo oblačno in temen večer je zagrnil mesto, ko Je Iztok prijezdil iz vojašnice. Pri vratih ga je sprejel Numida. Od veselja je poskakoval in se vrgel trikrat na zemljo pred centuri-jem. Nato je potegnil iz nedrja droben pergamentni zvitek in mu ga dal.
(Gospod, prišlo Je, česar si čakal, prišlo, kako sem srečen!* Hlastno je segel Iztok po pismu in naglo odšel čez dvorišče na vrt.
Prsti so mu drhteli, ko je lomil pečat in odvijal vrvico.
«Pride, pride! Nocoj pride o polnoči! O bogovi! O Devana!* Takoj je slekel oklep, šel v kopel, se odel z mehko belo tuniko in nataknil dehteče, mehke sandale. Numidu je ukazal, naj prinese rož. Po vsem stanu jih je raz-stlal, sobo je poškropil z dišečim žafranom in v srebrni čolniček je ukazal naliti dragega olja, da bo od luči kipel tih vonj, ko bo bivala ona pri njem. Nato je hitel in odbral deset najmočnejših sužnjev, jim velel pripraviti dva čolna, razgrniti na bregu preprogo, ker je bila zemlja vlažna, in nato čakati v oljčnem gozdičku, dokler jih ne pokliče.
Temna noč je zakrila mesto in morje. Le malo lučk Je brlelo na Jadrnicah, čolnov sprehajalcev ni bilo na vodi.
(Nadaljevanje Medi),
ga imelj pri roki. Otroci pa so zamašeno odprtino spet odprli, tako da so lahko skakali s treh metrov višine na dvorišče. Na vsak način pa je ta odprtina bila skrajno neprijetna nevarnost za vsakega in to posebno še ponoči. Stopnišče namreč ni razsvetljeno. Čeprav so stanovalci pri upravniku hiše protestirali in zahtevali, naj zadevo uredi, je bilo zaman. Sicer pa, kako naj bi popravil, če stanovalci niso plačali najemnine, No življenje v hiši je šlo svojo pot naprej, dokler ni ponoči 3. decembra lanskega leta neki Cnrhone nerodno stopil in padel skozi to luknjo na dvorišče ter se ubil
Nenamernega umora je bil takoj obtožen upravnik hiše, ki se je zaradi tega moral zagovarjati včeraj pred sodiščem. Sodišče je u-pravnika spoznalo za krivega in ga obsodilo na 4 mesece ječe ter na plačilo 15 tisoč lir, s katerimi bo moral kriti sodne stroške in one, ki jih je imela zasebna stranka. Sodba Pa je bila izrečena z vsemi olajšavami, ki jih določa zakon.
Predsednik sodišča Picciola, tožilec Rosano, obramba Gelter-Bon-dri, zastopnik zasebne stranke An-
noscia, zapisnikar Piuk.
Obiski pri tržaškem županu
Mr. V. G. fcSullivan, angleški politični svetovalec, in načelnik francoske delegacije v Trstu Jean Louis Baudier, skupaj s Begazzi-jem so včeraj vrnili obisk ing. Bartoliju. 2up*n jih je namreč obiskal takoj po svoj izvolitvi. Ing. Bartoli se je z obema diplomatoma zadržal v daljšem pogovoru.
Ameriški vojaki za otroke tržaških rikreatorijev
Dar.es 18. t.m. ob 14 bodo vojaki ameriške 28. čete vojaške policije priredili na trgu Liberta prvo zabavo za otroke občinskih rikreatorijev. Otroke bodo pripeljali na te prireditve, ki se bodo vršile vsako nedeljo, v skupinah po 70 z vozili 28. čete vojaške policije. Prva skupina otrok, ki bo deležna te zabave bo ona iz rikreatorija «Riccardo Pžtteri* (Sv. Jakob),
Konzorcij mlekarjev za Trst in ozemlje
Dne 21. t.m. ob 20 bo izredni občni zbor v gostilni «A1 Gamberoa ul. Udine 37. Morebitno drugo sklicanje bo 22. t.m. ob isti uri istotam.
Slovenska trgovska akademija, učiteljišče in višja realna gimnazija v Trstu
Vpisovanje novih in dosedanjih učencev na slovenski višji realni gimnaziji a klasičnimi paralelkami, trgovski akademiji in učiteljišču traja od 1. do vštetega 24. septembra t. 1. Prijave sprejemajo šolska tajništva vsak delavnik od 10 do 12. V prvi razred teh šol smejo vstopiti samo učenci z dovršenim nižjim tečajnim izpitom. Vsi novi učenci morajo priložiti prošnji za vpis izkaz o istovetnosti (attestato d’identita) s fotografijo. Te izkaze izdajajo občinski uradi.
Razredni popravni in privatni izpiti se začnejo 15. septembra po razporedu, ki ie na oglasni deski. Matura (matura in popravni izpiti) se začne L oktobra. Kandidati za vse vrste izpitov naj pridejo točno na določeni dan k Izpitom, ker Izgubi zamudnik piavico oo nadaljevanja izpita in je s tem odklonjen za eno leto.
Oni učenci, ki ne morejo telovaditi iz zdravstvenih razlogov, morajo že ob vpisu predložiti prošnjo za oprostitev od telovadbe in navesti v prošnji natančno razloge. Vsa potrebna pojasnila dajejo tajništva ustno ali do telefonu 43-61.
lij
sreiln jih šalah in lečaiih v sotiuto ?4. l.oi.
Vse učenke in učence obveščamo, da se zaključi vpisovanje na slovenskih srednjih šolah in tečajih nepreklicno v soboto 24. t.m. Samo oni, ki opravljajo popravne ali razredne Izpite, se smejo vpisati takoj po dovršenem izpitu.
Starši, pridite po pozabljene predmete
ASIZZ vabi ma ere otrok, ki so bili v kolonijah v Sloveniji, naj pridejo po predmete, ki so jih otroci tam pozabiti. Predmeti se nahajajo v ul. R. Manna 29 na sedežu ASIZ2.
Adex - izleti
Potovalni urad »ADRIA - EX-PRESS*, ul. F. Severo 5-b, tel. 29-243, vpisuje in daje informacije za sledeče izlete v mesecu oktobru:
1., 2. in 3. oktobra (tri dni) obisk velesejma v Zagrebu. Vpisovanje do 20. t.m.
1. irj 2. oktobra (dva dni) izlet v Celje in Maribor. Vpisovanje do 20. t.m.
9. oktobra izlet v Postojno. Vpisovanje do 19. t.m.
16. oktobra izlet v Ljubljano. Vpisovanje do 24. t.m.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. septembra 1949 se jc v Trstu rodilo 11 otrok, umrli sta 2 osebi, porok pa je bilo 8.
Cerkvene poroke: vojak ameriške vojske Carlin John L. in gospodinja Tomšič Marija, dijak Guay Joseph Leon Andre in gospodinja Vatta Fiorella, trg. nameščenec Mahnič Justo in gospodinja Gregorič Jožefa, strojnik Mezzina Spiri-dione in delavka Nemaz Maria, uradnik B’ranzutti Ennio in gospodinja Scarano Ana, kurjač Panze-ra Giuseppe in gospodinja Legiša Ivanka, risar Bon Italo in uradnica Parenzan Clementina, prokurist dr. Ulcigraj Lbald in dijakinja Raja Lidia.
Umrli so; 53-letna De Lorenzo Cassandra, por. Loiacono, 74-letna Sedmak Ana, vd. Verginella.
Prenotiranje dodatkov za mleko. Se-
pral obveiča vse potrošnike, da morajo do 2.5 t. m. prenotirati pri svojih mlekarnah dodatke za mleko za mesec oktober in to za bolnike, noseče žene, dojilje in umetno hranjene otroke.
I-------
■lili RADIO IIM
JUG. CONA TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 240 m ali 1250 kc)
NEDELJA 18.9.1949
7.00: Jutranja glasba. 7.15: Poročila (v ital. in slov.). 8.15: Iz glasbene lirike. 8.45: Kmetijska ura (v slov. nato v ital.). 9.45: Smetana: Moja domovina — simfonična pesnitev. 11.00: Iz življenja Hrvatov v Bujščini. 11.30: Uganite, kaj igramo. 11.50: Našim ženam (v slov.). 12.10: Poje pevski zbor iz Ljubljane, dirigira Jože Hanc. 12.45: Poročila v ital. in slov.). 13.15: Glasba po željah (v slov. nato v ital.). 14.15: Oddaja za pionirje (v slov.). 17.45; Plesna glasba. 18.15: Oddaja za podeželje. 19-15: Poročila (v ital. in slov.). 19.45: Slov. narodne pesmi. 20.00: Rimski Korsakov: Šeherezada. 20.50: Politični komentar (v ital.). 21.00: Veseli večer (v ital.). 22.00: Športne vesti (v ital.). 22.30: Plesna glasba. 23.00: Zadnje vesti (v ital. in slov.). 23.15: Večer, ne melodije.
TRST II.
8.05: Jutranja glasba. 8.15: Poročila. 8.30: Slovenske narodne igra na harmoniki Marij Sancin. 8.45: Glasbena medigra. 9.00: Kmetijska oddaja. 9.30: Iz simfoničnega repertoarja. 10.00: Prenos maše iz cerkve Sv. Justa. 11.15: Skladbe za čelo. 11.30:	Pridiga. 11.45:	Nedeljska
glasba. 12.45: Poročila. 13.00: Glasba po željah. 14.00: Pestra glasba. 14.30: Iz opernega sveta. 15.30: Zabavni orkestri. 16.00: Sprehodi po našem podeželju. 16.30: Lahka glasba. 17.00: To, kar vsakdo rad posluša. 18.00: Ali že veste? 18.15: Češka komorna glasba. 18.32: Plesna glasba. 19.00: Človek in šport. 19-15: Stavki iz koncertov za violino. 19.45: Poročila. 20.00: Z narodno pesmijo po Sloveniji. 20.30: Z domače knjižne police 20.45: Glasbena medigra. 21.00: Radijski oder -Bernard Shaw: Kako je nalagal njenega moža*. 21.45: Plesna glasba. 22.30: Večerne melodije. 23.15: Poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored. 23.35:	Polnočna
glasba.
Kil
SLOI/ERISKtf NARODNI)  G1,DDAI'I^
Tržaško
V okviru predsezone vensko narodno gleda j ■ zorilo na
stadionu „1. ^
(Igrišče za košu^0’
(ul. Guardiella 7) sle^0 predstav na prostem:
DANES 18.1X. ob A. D’USSEAU in J-
20.3«
KINO
Globoko »o fcop
V SOBOTO 24.IX. ob
iOJf'
N. V. GOGOLJ: Ženitev V NEDELJO 25. IX. ob zoJ*
J. GALStVORTHV.
Srebrna tob
Prodaja vstopnic od 9 do 18.30 v sco 20-1. Na dan od 19 na stadionu
ic vsJL* ul. s- j’ J
predsta^|
J
Opozarjamo obtinsb'0 ^ čen začetek predstav jJ(. tramvajskih zvez! ■—	^
ru slabega vremena kupljene vstopnice za n predstave.
---------------5^
Sinočnje predstave (Ogenj in pepel« ker je silovita burj* p ^1 la postavljanje odra. ^ -kot je že javljeno korenine* ob 20.30.
Močna služba
Depangner, ul. sv. jj, 94155; Gmeiner, ul. 1je' 6108; Tamaro-Neri, ul. ", ■
"m
5728 in Nicoli’v Skednju, imata stalno nočno sluz
7623; Sigr.ori, trg 0sVe^\jM 93006; Harabaglia v Bar* ^ jj?
DAROVI IN PRI
Za Dijaško matico daru)*^
Ricmanj daruje 2.100 lir je bila nabrana za veaec .. p, žrtvam. Ob tej priliki se ljuje zavedni tržaški cve je podarila šopke cvetlic P. bazoviškim žrtvam. — na grob pok. Nandeta Bazovice daruje Ančka
Vitez daruje družina
ROSSETTI. 16:	((Ljubezen pojema*,
M. Loy, R. Livesey.
EXCELS10R. 15.30: »Velika nagrada* Michey Rooney, E. Taylor.
FENICE. 15.30:	»Obroč se sklene*
Glen Ford.
FILODRAMMAT1CO. Zaprt.
ITALIA. 14.30: ((Zapeljiva guvernanta* Maureen 0'Hara, R. Young.
IMPERO. 14.30: »Mr. tVinkler gre v vojsko* Edward Robinson.
ALABARDA. 14.30: »Cilj je Burma*, Erol Flym>.
VIALE. 14.30: »Ta ženska Je moja*, S. Tracy, Hedy Lamarr.
GARIBALDI. 14.30, na prostem Ob 21.45! «Rdeči čevljčki*. Film v barvah.
MASSIMO. 14.30: «Karavana upornikov* Maria Montez John Hall.
ARMONIA. 14:	((Divji veter*, R.
Midland, P. Goddard.
NOVO CINE. 14: »Potepuhi v luninem svitu* 3 bratje Ritz.
SAVONA. 14:	((Skrajna žrtev*, M.
Oberon, Brian Aherne.
ODEON, 14.45: «Karavana ciganov* C. Boyer, L. Young.
IDEALE. 14.30: ((Ponosna Kreolka*.
MARCONI. 14.30, na prostem ob 19.15: »Junaki v senci*.
KINO OB MORJU. Danes zaprt.
RADIO. 14: «Lov na človeka*, I. del romana »Nesrečneži*.
VENEZIA: «Marko upornik*.
VFTTORIA, 14.30, na prostem ob 19.00: ((Prikazen v operi*, Nelson Edy.
AZZUHRO. 14: »Karavana ciganov*, Charles Boyer, L. Voung.
ADUA. 14: «Poziv Kingkonga*.
BELVEDERE. 14.30: ((Junak s ceste*, Macario.
GRAD SV. JUSTA. 21.30: «Rcšl! sem Ameriko*, Bobe Hope.
KINO V LJUDSKEM VRTU. 20.00: »Tamara, hči stepe*, G. Peck.
SKOLJET. 19.30:	((Pustolovščine v
hribih*, Gianni in Plnotto.
KINO NA OPČINAH. Danes ob 16: »Gospa Parkington*. Jutri ob 19:
«Cez ušesa zaljubljen*.
KINO V NABRE/INI. «V dnu srca*, Metrofilm.
lir. — Ob 9. obletnici l»il
isti namen daruje	J
500 lir.	-Mia
Ob priliki Kongresa	J
tov. Furlan Franc 900 lit .ju, y 100 lir za Primorski dn*v ^ 1 za «La Nostra Lotta* vojne invalide.
MALI QG}£
PRODAM ZEMLJIŠČE
ši v obsegu 2100 m3 s st*n i(d, ( jo, hlevom, garažo, žitnk ^ ji loti ograjeno. Pridelek 5 ^ sadovnjak, zelenjadni vrtz3 nimi napravami, možno stno industrijo. TakojS«" ^7 bližini pokopališča pri jjj) nud.be na upravo Primož 1 nika pod »ZEMLJISCE^^G) ——j;evir
vsa dela ul. Rismondi 1
SLUZZO DOBI.
ODDAM SOBO. Oddam jel ■ lidno osebo v ul. Mad°n"
7 vrata 11.
i
r. GA| ,
zobozdkavN J
izdeluje proteze o jfciv m kavčuku in plastiki. ^ U rannja. Sprejema bi in od 15 do 19 (Govo* ,r A i TRST, UL. TOKKBBIA VOGAL UL. CA«
ll/l i z a r I i . lieiiRtnvaSci T pdgeMi •
šte, furnir, parket* naiiiaodn*ie
e p1
A. PERTOj
FOD ERAMl
obvešča vse svoie cenjene odjemalce, da ‘n,a
samo za nekaj
a«*1
vsakovrstne PODLOGE po NAJUGODNEJŠIH u ^
kompletne podlog^ M
no
moške obleke po
Trst, ul. Binnastica št. 22, tel
Ohlščite nas	ejl
in se boste preprfc*^/
ISTRSKI DNEVNIK
t^UŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU • ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70
Umetno namakanje ozemlja pri Ankaranu
^Pj^skifi solin in ozemlja v dolini Mirne
Načrti za velika javna dela končani in delo na terenu se kmalu pričelo - Na stotine hektarjev izboljšane zemlje
^ zn8r>a važnost VP-We ni	rastlin> ker brez
dobiva vnj vegetacije. Rastlinstvo toda'na’»Aii®Ie^vsem padavin, klal kme? v ltern Podr°čiu bo ^Padavino S® zanašal samo »jegove n ■vedno revež in uspeh ktao od ^2V0dnje bo odvisen Padavin st‘ ali nerednosti
okrožW, kjer se ob-N, 1» 1..V ,g*avnem pomladi in jftvno v ft"0 to’ da nastoPa-
t "*»UO v
s $ige jj. mesecih časi veli-
*ttdje V*1 bhičijo vse pridelke
1*šega ul , naravnost c'-"'-1-1-Podoben
-5>
0t) V hiimi^ke, kg so bili rav-
la auža ^i?.03’ ko nam ie uni-
^9 žetev ^ in 3e y5e kazal°’
’ obilna
Proti nadlogi suše nam lahko pomagajo edino-le umetna namakanja zemlje. S tem damo rastlinam tisto množino vode in vlage, ki jo potrebujejo in katere niso dobile od padavin. Z namakanjem pa dosežemo zlasti tudi to, da dobi zemlja na umeten način trajno tisto stopnjo vlage, ki jo rabi za določeno kulturo. Na ta način povzročimo z umetnim namakanjem zemlje mnogokrat to, da dosežemo v enem letu na isti površini zemlje dvojni pridelek, kjer bi drugače dosegli komaj eno letino in še to slabo.
V Istrskem okrožju imamo precej zemlje, ki je pripravna za u-metno namakanje: y poštev pridejo že izboljšane — meliorirane bivše soline y Kopru, dolina reke
ANKARAN
tedijo svojih sil za stalni napredek
zadruge „Bralslvo in enntnost"
v Sj2t?a lepe in vabljive
& J /^karanu, obdane od % so o * orja- Prebivalci tega jteli na adom in vztrajnostjo S ča* “I1	bogastva.
S Poročali, da so ne-
ln delavci v Anka-
fc-vui um ”QVembra meseca u-^,b«fir!Sei:ko obdelovalno j
za-
2 se r?pStV? 111 en°tnost». V za-
«5?6 Manici0 V 2adrugi 17 j ni, ki so prinesli in
C iti nlrU8° Vse sv°je bre-
jepS,eraično imet3e-Za-
■ iriev w ,la a tem lastnica 84
Sok	a	.'»sinica	04
S zemlje, ki je spc-
l-C mteazi
V:no delovanje.
i*,.,.	’	ki	so	last	zadru
N ti"
2 sejalna stroja. 1
•»K tem 23 košn3c> 111 1 mla'
613 bran imaio tudi še 6 plu-
li ^‘“ChrZaradilega 50 tudi
II lat	u§°d'ni,	zlasti	še	ker
; b,V'vbie P1"3' na razpolago 40
iSH Ki
£
so kot rečeno skup-
>o
seveda misliti, da se
•C*	zadruga	v	An-
t. bori s težkjčami. Ena
su®a 111 njene posle-
ho pridelek z»-
\ %1 ®°trebe vsega kolekti-
V Slot ** TTrirlo1r,i -
e. Pridelala zadruga nad
in 200 stotov Mo t-" ie obilno obrodilo
^bijjbteskrbelo in zagoto-
a,	m	iaguiu-
a11 go dr0ga etna finanžna sred‘ so nasadili letos K b„ • karfiol ali cvetač. lzdaten vinski pride-
"ozadruga nad 25.000
^ zelenjave in podob-15 ’1 ..la ši*s^g0 u vedli gojitev
Njr^Viii^’ Podlagi- Do sedaj Hi,.	t -50 glav prašičev,
y %
Vb^^o število že prihodnje
zvišali.
večji slogi in spo-go - užlna ima na lflst-
b8arii živijo v svojem
O
^rat.boseben vrt, ki meri o*metrov-. in "a ka-
dl , S j Sadnih HrPT7P« Inr
S> ,e toliko
d i ^ Zaip zelenjave, oa I ?	domacQ	potrebo
J ^So.^Vai a- Vsi člani krneč-
1 VbSvojim\21adruge
S *lC,k,0lek«vo
i.,, Vom zadovolj-
V ‘deljj aW, da bodo z dvi-
tfs sbur,n ■ v5, Udi ^emu
S 1
.Ov
koristili ne le na gospodarstvu, tem-
be st11?. 8et>i- So pa tudi
- V a- P i° S svojimi sila-b j 'hi Sq za Občo korist. V Ot Vrcdni vse pohvale %> ŽP01J J°že in Albin, Mgi. 3a' Cergol Gabrije-
le
^Saiin^ško sodišče ■ u "ftzni ■
pol let, Perentin Salvatore 14 let, Dandri Livij na 7 l-et, Difino Do-
menico na 8 let in Dudine Oktavij na 4 leta.
Branilci obtožencev sq proti tej sodbi vložili priziv in višje vojaško sodišče je prizivu glede izreka o kazni ugodilo in znižalo Drioliju A. kazen na 10 let, Dandriju Livi-ju na 5 let, Difinu Domeniku na 6 let in Dudini Oktaviju na 3 leta. Nasprotno pa je višje sodišče zavrnilo priziv obtoženega Perentina ter v celoti potrdilo razsodbo prve stopnje.
Citatelji se bodo tudi spominjali, da so vsi obtoženci po razglasitvi prve sodbe, zlasti pa njihovi branilci izjavili, da smatrajo kot pravično in primerno, zlasti ker so obtoženci poleg tega, da je bila obtožba dokazana, priznali svojo krivdo. S tem da je višje vojaško sodišče JA kljub temu ugodilo prizivu in razen Perentinu znižalo kazni, je pokazalo poleg človeškega velikodušja tudi to, da ga pri sojenju vodijo izključno visoki in pod nobenim vplivom stoječi nagibi, ter načela nepristranosti in pravice! Člani višjega vojaškega sodišča so s tem zopet dokazali, da so izšli iz ljudstva, ker ima svoje rasti vsa JA kot ljudska vojska, ki ne pozna maščevanja ah' pristranosti.
PULOVER JE IZGUBIL
Kastelič Henrik iz Sv. Petra št. 104 je zgubil v ponedeljek 12. septembra t.l. med 14. in 16. uro na cesti Koper-križišče Sv. Peter pulover z dolgimi rokavi, spredaj obložen z žametom/kostanjeve barve. Pulover sam je volnen, temr.o-sive barve. Lastnik prosi poštenega najditelja, da bi mu proti plačilu nagrade vrnil izgubljeni pulover ali na njegovem domu ali pa na podružnico ((Primorskega dnevnika« v Kopru.
Dragonje in dolina reke Mirne,
V območju bivših koprskih solin, zlasti y Ankaranu, znaša površina namakalne zemlje nad 200 hektarjev. V ta namen izkoriščamo predvsem vodo, ki priteče z Rižano, Vprašanje honifike v Semedeli je zaradi pomanjkanja vodnih izvirkov težavnejše, vendar bi se moglo rešiti z umnim izkoriščanjem vodnih izvirkov v stranskih dolinah.
Enako težak je položaj v dolini Dragonje, kjer so na razpolago v prvj vrsti samo nekateri krajevni vrelci. Nasprotno pa bi ozemlje; ki bi se lahko namakalo v dolini reke Mirne, prejemalo potrebno Vodo z izkoriščanjem izvirka v Gradolju TGra'dole), ki ima povprečno sile 2.000 litrov na sekundo. Prostornina tega namakalnega ozemlja pa bi presegla 600 hektarjev.
Trenutno preučujejo naši hidro-tehnični strokovnjaki delovni načrt, ki bo izveden v kratkem roku in ki bo že y prihodnjem obdelovalnem letu naše zemlje omogočil namakanje velikih ploskev. Ze sedanji načrti predvidevajo zgraditev namakalnih kanalov V bonifiki pri Ankaranu in v dolini reke Mirne. V ankaranskem ozemlju bodo — kot do sedaj — pridobivali vodo iz Rižane, ki se bo s pomočjo velikega omrežja kanalov dovajala med njive in travnike za enkrat po površini, razsežnj približno 100 hektarjev. Glede del pri Ankaranu so načrti že skoro končani, tako da se bodo dela v kratkem pričela.
V dolini reke Mirne Pa bodo na podlagi načrta vodo iz omenjenih izvirkov najpreje zajeli, spravili s pomočjo velikega sifona pod vodno strugo Mirne, nakar se bo po okoli 10 kilometrov dolgem glavnem kanalu in po stranskih manjših kanalih prilivala na določeno zemljišče. Tudi načrti tega javnega dela so pred zaljučkom. Najpreje bodo izvedena namakalna dela okoli Sv. Dionizija, in sicer na prostornini od približno 300 hektarjev. Izvršitev celotnega načrta teh javnih del pa bo zahtevala najmanje dve leti.
Glede na važnost del ne le za omenjene kraje temveč za vse Istrsko okrožje, bo domače prebivalstvo prav gotovo pomagalo pri izvedbi načrtov s prostovoljnim
Odlikovani borci
iz narodno-osvobodilne vojne
Danes rinašamo VI. seznam to-varišev-borcev NOV, ki so prejeli odlikovanje «za zasluge za narod« III. reda.
Kovačič I. Feliks, borec, Kovačič N. Mirko, borec. Korče J. Karel, borec, Knez J. Julij, borec, Kober L. Aleksander, borec, Krst D. Stane, borec, Kauduzio M. Bruno, borec. Kovačič A. Zdravko, borec, Kontelj I. Ivan, borec, Križman J. Vladimir, vodnik, Kareš I. Jožef, borec, Korošec A. Anton, borec Klašič J. Jožef, borec, Krmac V. Marko, borec, Kočija S. Albert, borec, Knez I. Ivam Komel A. Marijan, borec, Kor.tazari B. Avgust, borec, Pralj A. Angel, bo>-oc, Kovač F. Stane, borec, Kosovel F. Ladislav, mlajši vodnik, Košir A. Franc, borec, Križnič J. Cvetke, mlajši vodnik. Križmalič A. Jože, borec, Križnič J. Cvetko, borec, Koler F. Franc, borec, Križman J. Jože, desetar, Knez K. Vido, borec, Krivec Slavko, Likar M. Frar.c, borec, Lister A. Anton, borec, Leban M. Oskar, borec, Lovrenčič I. Boris, borec. Lovrenčič J. Lov-fael, borec, Lavrenčič A. Berto, borec, Ločniškar A. Albin, borec, Ličen I. Ivan, vodnik, Leban A. Rafael borec, Lavrenčič A. Berto, bo-
rec, Lapajne F. Jožef, borec, Lampe G. Josip, borec, Likar A. Alojz, vodnik, Leban I. Marijan, borec, Lazar J. Rafael, desetar, Lehar H. Henrik, borec, Lordon F. Velko, mlajši vodnik, Lan S. Albert, Lavrenčič G. Konrad, Lišec B. Vinko. borec. Lulneon A. Davor, borec, I,ožel j M. Srečko, desetar, Lasjak M, Karel, Miku P. Pavel, borem Mekandelj A. Marijo, borec, Maljevac I. Marijan, borec, Maraš A. Peter, borec, Mihelič J. Elio, borec, Medved F. Anton, borec. Močnik A. Janez, borec, Mahnič J. Stanko, borec, Muzič K. Cvetko, borec, Maric A. Alojz, borec, Mlekuž A. Andrej, borec, Manfreda I. Valentin, borec, Mire I. Ivan, borec. Mavec A. Viktor, borec, Mervec Z. Ivan, borec, Merderol B. Ludvik, borec, Mozetič B. Pavel, borec, Miklavčič R. Aleksa, borec, Misigoj I. Ivam borec, Medveš M. Ivo, borec, Mikuž V. Henrik, borec, Možina K. Kristjan, mlajši vodnik, Mrak J. Janez, borec, Mislej F. Franc, borec, Mižgur A. Jožef, borec, Moravec F. Franc, borec, Maraš A. Leopold, borec, Misigoj F. Karel, borec, Marinič A. Anton, borec, Marinšek I. Ivan, borec, Mosič A, Ciril, borec, Meblja A. Andrej, borec, Mlakar B. Frpr.c, borec, Moravec I. Stanko, borec.
Delo žena iz Bujščine
v predkongresnem tekmovanju
Predvsem moramo podčrtati vestnost in elan žen iz bujskega okraja, s katerim se odlikujejo na vseh področjih javnega dela. V
zadnjih dneh predkongresnega tekmovanja pa so zopet pokazale svojo neutrudliivost pri prostovoljnem delu.
Tako so v preteklih tednih organizirale 52 množičnih sestankov, na katerih so napravile pred vsem načrte za izvedbo predvidenih del in okrepile notranjo organizacijo ASIZZ. Veliko časa so. posvetili tudi pripravam za izvedbo festivala hrvatske kulture v Bujah. Samo v ta namen so doprinesle 1881 prostovoljnih ur. V počastitev II. kongresa KP STOja so prav tako napele vse sile, da bo razpoloženje istrskega ljudstva v Bujščini v čim večjem soglasju, s pomembnostjo partijskega kongresa. Tako so s .tem v zvezi doprinesle samo za čiščenje šol in vrtcev 3.085 prostovoljnih ur. Vrhu tega so napravile še nadaljnjih 8.898 delovnih ur, s katerimi so pomagale pri vsakem še tako težkem delu. Organizirale so še 6 delovnih brigad, sestavile 19 člankov za liste, preuredile 6 sten-časov, sestavile in napravili okoli 60 parol in okrasile 11 izložb.
Zone iz Bujščine hitijo še nadalje s prostovoljnim delom in grafikon bo ob pričetku drugega kongresa KP priča-l koliko dela imajo za seboj v korist vsega ljudstva.
NOVA VAS
tske prodajne za ir
Zadnjo nedeljo (11. septembra) je imela kmečka prodajna zadruga v Novi vasi svoj redni letni občni zbor v prostorih osnovne šole v Sent Petru. Navzoči so bili zadru-garji iz Nove vasi, Krkavč, Sv. Petra in Padne, tako da je bila dvorana, ki je precej velika, polna zborovalcev.
Poročilo upravnega odbora je podal zadružni tajnik tov. Racj Branko, katero so poslušali zadrugarji z vso pazljivostjo. Po poročilujiad-zornega odbora, ki ga ie iznesel tov. Mahnič Valentin, je delegat okrajne poslovne zveze tov. Kastelic Henrik v lepem referatu orisal gospodarsko-politični položaj in pomen vsega zadružništva.
Kljub vsem težkočam je zadruga izkazala precej aktiva. Pri tem je popravila tudi '2 poslovalnici ter centralno skladišče. V namenu, da si vzgoji izvežban naraščaj za zadružno poslovanje, je poslala zadruga na zadružni tečaj nekaj tovarišev, od katerih so nekateri že zasedli važna mesta.
Zadrugarji so za prihodnje poslovno leto izvolili nov odbor, y katerega so prišli najbolj vneti in vestni tovariši, ki bodo za napredek naše zadruge gotovo žrtvovali ; vse svoje razpoložljive sile. Po
končanih volitvah je sledila živahna diskusija, katere se je udeležilo precej članov. Pri razpravljanju o razdelitvi poslovnega dobička je novo izvoljeni predsednik predlagal, naj bi zadruga izglasovala primeren prispevek v korist organiziranja drugega kongresa KP STOja. Predlog je bil sprejet soglasno, s čemer so naši zadrugarji pokazali, da se zavedajo pomena navedenega kongresa in da je ravno KP tista, ki se kakor v času narodno osvobodilne borbe ne straši nobenih žrtev, kadar gre za izboljšanje gospodarskega stanja našega ljudstva. S priznanjem zaslug KP za skupnost so naši zadrugarji dali najboljši odgovor vidalijevcem ter ostalim nasprotnikom ljudske oblasti.	E.	K.
Izlel pfaninsksDa društva v Kun
Planinsko društvo v Kopru bo priredilo v nedeljo 25. t.m. izlet v Momjan. Izleta se bodo udeležili člani koprskega in tržaškega Planinskega društva ter planinci iz Pi-rarja-Portoroža. Člani Planinskega društva v Kopru naj prijavijo ude-lešbo vključno do četrtka pri tov. Stanetu STRAHU rja okrajnem sodišču v Kopru.
Vpisovanje v Enoletno gospodarsko šolo v Kooru
c i”ttZni teroristom
VVroccs*' kf •80l0V0 spom'
.'Vt-it,,.. - 3e bil lani okto-i- Voiaškim sodiščem . L' 1 Člani Dri katerem so bil «D. r Znane teroristične ”v>3ato» v jzn]j na
Alojz na 12 ,n
Vpisovanje v Enoletno gospodarsko šolo v Kopru se bo vršilo v dneh od 19. do 21. t.m. (poned., torek, sreda) med 10. in 12. uro v prostorih slov. gimnazije (pritličje levo). Sprejmejo se gojenci z nižjo srednješolsko izobrazbo (nižjim tečajnim izpitom), gojenci 5 mesečnega zadružnega tečaja z najmanj prav dobrim uspehom in odlično kvalifikacijo v praktičnem delu: event, pridejo pri sprejemu v poštev gojenci s tremi dovršenimi razredi gimnazije, oziroma z dovršeno trgovsko pripravnico (aviamentom), kaleri so dovršili 17. starostno leto.
Naj govore samo številke o prostovoljnem delu JA kot pomoč ljudstvu Istrskega o-krožja.
1. Opravili delovnih uT 10.600
2. Delovne ure opravljene z živinsko vprego
3. Delovne ure s kamionski prevozi
Skupaj delovnih ur 11.4S7
537
350
m citaite
flrimoMlii dtuHuiiUl
delom. Treba bo namreč izvesti na deset in desettisoče delovnih ur, ki pa jih bodo tako naši de lovni kmetje kot tudi delavci in nameščenci gotovo z veseljem doprinesli. Z uporabo delovne sile na prostovoljni osnov, bodo naše oblasti prihranile ogromne izdatke, ki jih bodo takoj na to vložile v druga koristna javna dela. Mno> žične organizacije bodo imele nalogo, da organizirajo vso prostovoljno delovno moč in pritegnejo k temu ogromnemu javnemu delu čim številnejše ljudske množice Kot primer in zgled naj nam bo dejstvo, da s0 delavci in nameščenci iz Kopra pri namakalnih delih v ankaranski coni izkopali lani kanal v dolžini enega kilometra, kj je zadostoval za namakanje nad 40 hektarjev zemlje. Sadovi tega dela so se pokazali že letos, in izboljšano ozemlje je pripomoglo, da so uspevaie ondi vse poljedelske kulture. Tisti pa, ki so se posmehovali našim prostovoljcem, ko so vbadali krampe in lopate v trdo grudo, so spoznal, koristi umetnega namakanja. Pozitivno delo velja pač več kot malodušje.
Vsakdo naj se zaveda, da pomeni umetno namakanje dvojni pri delck, zato pa tudi dvojno delo.
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOOORSKA ULICA 42 - TEL. 749
IZ SLOVENSKE BENEČIJE
Dobra sadna letina v Miški dolini
Sadjarstvo bi se moglo Se mnogo izboljšati. Ponekod še sploh niso pričeli gojiti sadnega drevja
Kadar stopamo po Nadiški dolini, se moramo kar nehote ustavljati ob bujnem, košatem sadnem drevju, čigar veje se zaradi obilice sadja pripogibajo prav do tal, čeprav so podrte. Rumenordeče breskve in sivomodre slive vabijo v svojo bližino.
Letošnja sadna letina bi bila zelo dobra po vseh krajih, ki leže ob obronkih in pobočjih gora. Tu prav za prav ni nikdar manjkalo sadja, tudi takrat ne, ko je bila drugod slaba letina. Največ ga je v Ruoncu in njegovi okolici. Mnogo družin tega predela Slovenske Benečije se preživlja izključno le s sadjarstvom, ker poljski pridelki tu le slabo uspevajo; svet je namreč močno valovit in za poljedelstvo neprikladen. Ze prvo sadje, kot češnje in zgodnje hruške, so jim tudi letos prinesle prav lepe izkupičke, saj ti kraji ne zaklada-jo s sadjem samo vsega tržišča videmske pokrajine, ampak ga celo izvažajo v notranjost države. Zelo mnogo so iztržili tudi za breskve in letina češpelj je bila prav tako zelo dobra.
Vendar pa bi moglo sadje v Nadiški dolini še mnogo bolje roditi, ako bi se umneje gojilo. Mnogi sadjarji namreč ne polagajo velike pažnjc na svoje sadovnjake in ne zatirajo sadnih škodljivcev. Najbrže niso ob vsem tem dovolj poučeni, ali pa je pri tem tudi kaj njihove malobrižnosti. Vsekakor pa je škoda, da se sadje ne goji v še večji meri. kajti Nadiška dolina ima prav vse pogoje za sadjarstvo zaradi zelo ugodne lege in podnebja.
K:’kor v Nadiški dolini tako bi se moralo razviti sadjarstvo tudi v krajih Terske in Karnahtske doline, kjer pa je žal le zelo slabo razvito: ponekod pa sploh nimajo niti enega sadnega drevesa razen nekaj necepljenih, ki rastejo navadno po senožetih. Tukaj ni sadnega drevja ne zato, ker ne bi uspevalo, temveč zato, ker ga še nihče nikdar ni sadil. V zadnjem času je ta ali oni začel s sajenjem in cepljenem sadnega drevja in se mu je to zelo dobro obneslo. Tudi vinske trte ni opaziti po zapadni Benečiji le tu ali tam vidimo pred kakšno hišo malo vinjiko. ki jo pa morajo na jesen čuvati noč in dan, da sladkih grozdičev ne pozobljejo o-troci, ki preže na te sladke sadove saj je grozdje za tamkajšnje otroke prava redkost, čeprav bi ga
lahko imela vsaka družina dovolj. Ker vsebuje sadje mnogo vitaminov ln zdravilnih sokov, bi morali zlasti otroci imeti vedno sadje na razpolago: tako ga pa nimajo, ker ne pridelajo, da bi si ga kupili pa je predrago.
Za splošno gospodarstvo Slovenske Benečije je velika škoda, da se ne skrbi za dvig sadjarstva, ko bi vendar moralo biti po grčih in d.olinicah Benečije sadja v izobilju. Ako hi se mladi ljudje hoteli sprijazniti s to zamislijo, bi se v nekaj letih lahko vsi naši griči spremenili v vinske gorice in velike sadovnjake; pogojev namreč za to ne manjka.
Slovenska Benečija ima tudi precej kostanjevih gozdov, in sicer je vrsta kostanja, kj tamkaj rase, zelo dobra. Toda pred nekaj leti se je pojavila na kostanjevem drevju neka bolezen, kj je ne morejo zatreti. Izsekali so že več bolnih dreves in s tem je seveda pridelek kostanja manjši nego je bil prejšnja leta.
Ze večkrat so vneti sadjarji Na-diške doline razpravljali, kako bi bilo koristno, ako bi se zgradila vsaj ena sušilnica sadja, zlasti za slive. Takšne sušilnice so namreč videli v Jugoslaviji. 1<0 so bili tam na obisku. Ce b'i res do tega prišlo, bi bilo to zelo razveseljivo, kajti na ta način bi lahko posušili mnogo sadja, ki bi ga laže in po znatno višjih cenah lahko izvažali, Govorilo se je tudi o tovarni za marmelado in vkuhavanje sadja. Seveda so to idealne zamisli in bi bilo vse to dobičkonosno, toda tukaj bi moral kdo na pomoč, kajti za izvedbo takih načrtov je treba precej sredstev in pa strokovnja kov. Sadje se navadno prodaja po zelo nizkih cenah. Ce bi ga pa sami predelovali v lastni tovarni, bi se gotovo dohodki za sadje zvišali poleg tega pa bi lahko precej domačinov dobilo delo.
da bodo te ulice zaprte za promet od 9. do 17. ure.
Zaradi tega se priporoča vsem lastnikom hiš v omenjenem krogu: a) da pazijo na otroke pri izhodih na ceste; b) da zaprejo pse in druge domače živali; c) da ne hodijo okrog po nepotrebnem; d) naj v svoja stanovanja ne sprejemajo oseb, ki ne spadajo v družino; e) naj sl preskrbe vse potrebno (kruh, mleko itd.) pred 8.30, da se s tem izognejo dolgemu čakanju, kajti nobena oseba ne bo smela prekoračiti cest med jutranjo kakor tudi ne med popoldansko dirko.
Vsi prebivalci v krogu med omenjenimi ulicami bodo lahko prekoračili zaprte ulice samo z osebno izkaznico, po kateri je razvidno, da oseba res tamkaj stanuje.
Za promei zaprte ulice zaradi današnjih motociklističnih dirk
Goriški motoklub opozarja prebivalce hiš v krogu med ulicami Paolo Diacono, Pascoli,, Angiolina Leoni, Lungo Isonzo, Aguilea in zopet P. Diacono, koder se bo danes vršila motociklistična dirka od 9. do 11. ure in od 14. do 17. ure
danilo_korenikov
, () sem bi vHierikanski
dvakrat r _.:l“lec»
(ItusUiru 11 lllavui}/)
gleščine, a sem tako ganjena, da ne morem do primerne besede, Upam pa, da gotovo kdo med vami razume italijanščino in prosim, da izvolite čašo vina, ki vam ga poklanjam kot prvim zavezniškim hrabrim borcem, ki stopate v Forino.«
uOrkafiks, Danilo, ta je pametna, te se drži!«, mi je veselo in glasno dejal Franc po «ameri-kansko«. Veselo smo dvignili čaje ter sc na veliko začudenje pri-
čujočih začeli zahvaljevali v italijanščini. Bolj brihtne glave pa so takoj začele glasno komenti-tirati:
«Jasno, da znajo vsi italijanski! Kako pa ne? Saj vidite, da so nalašč tako preoblečeni, da se lahko pomešajo med civiliste in da ne vzbujajo pozornosti. Saj razen onega z usnjenim jopičem bi bilo res težko pogoditi, da so padalci. Dečki pa »o! Sl videl, kako so tam doli spravili avto iz grape?
'iško kisr
ti,,., ‘meli telet
vda,..'J' Ntsnu čakali
povabil k on in
(i rt°dgovor
wV-Vr
s°
,,V‘ KarlT	"a"'	j«
2a>-adi ncpravil-'oep z
%SnLn*4ln .V™ v graP0 in
k , btv,
vred v „ _r_____
k, vni-mogcl ve4
s1'	so	boh‘
1 to,..ul4	ldl;i
r.teec," gledat ,,'a in najbrže
«tTV kle<ii«i 1 vm(;
." 'Klk *88 Vvo.
iS ^ier ' 80 sc vesel°
v in,:: ’ Sa) smo zavez-dejai Emil in
O* cL,*es tak,l,er v skupnem
St*!! to ' s»ravi!1
‘lovnuSO 'Vam stl
k.
V'!**?10 'ddeli
Razno opa-
da
zujejo civilisti iz vasi. proti kateri smo veselo marširafi. In prav tam sem «po milosti božji in volji naroda« zopet postal zavezniški padalec.
Selc ko smo prišli prav do vasi, smo opazili veliko množico, ki nas je sprejela z burnim ploskanjem in vzklikanjem.
((živeli nači veliki zavezniki! Živeli naši osvoboditelji! Živeli hrabri padalci!«
Ob takih in podobnih vzklikih smo korakali med gostim špalirjem ljudstva in tu pa tam je že začelo padati na nas cvetje, ki nas je prepričalo. da gre prav za prav za sprejem našim osebam-Iz množice nam je stopila naproti priletna a elegantna dama, kT je nosila na podstavku steklenico vina in kozarce. Spoštljivo se nam je priklonil,, in dejala:
((Oprostite, da »e drznem vas u3Uvljati. Znala sem nekaj an-
H
nZiveli naši veliki zavezniki!
Živeli nflši osvoboditelju Živelj, hrabri padalci!«
Med sabo pa !e govorijo samo amerikanaki, Jaz mislim, da nam niso nenaklonjeni. Glej, kako se vsi držijo na smeh!«
Takšno in podobno mi je prihajalo na uho, ko smo se skoro prerivali skozi naraščajočo množico. Nenadoma pa se je prostor Pred nami zopet razširil. Pojavila se je lepa in brhka črnolaska s šopom svežega cvetja. Spoštljivo mi je segla v roko jn mi izročila cvetje. Nekaj je začela govoriti, še danes ne vem kaj, Le to se spominjam, da je množica še bolj bučno zaploskala in da sem lepo cvetje takoj izročil Jožku s pripombo v »amerikan-ščini«.
«Na, to pa je najbolj primerno zate, ki zi najmlajši in ni treba, da je kamera v Postojni ljubosumna zaradi tega.«
Branko, ki se je vedno rad muzal okoli nežnega spola, se je nekako čutil prizadetega, ker ni deklica posvetila svoje pozornosti njemu. (Menda se še danes ni sprijaznil z opazko, ki sem mu jo takrat napravil, da »e namreč zaman toliko gladi in lišpa, ker je cvetje le dobil grdi tržaški dolgin in ne pa lepi Vipavec. Upam, da mu ne pridejo te vrstice pred oči, ako pa tudi bi, naj bo: lagal nisem, resnica pa ne more biti za vse lepa).
OBVEZNA REGISTRACIJA VOZIL
DOUMEEIU SO MESTA K DIEUI
Kier bode vozila mfeMi
Na podlagi zakonskih ukrepov in okrožnic notranjega ministrstva odreja župan goriške občine naslednje.
Vsi posestniki vozil na živinsko vprego, katerih bivališče je v tukajšnji občini, bodo morali privesti pred posebno komisijo Zveze bojevnikov in povratnikov goriške pokrajine, ki ji je naložen pregled vozil, svoja vozila na mesta in ob dneh kakor je spodaj navedeno. Pri tem se bo ugotovila nosilnost, teža in širina platišč, kakor tudi oznaka vozila, kajti na podlagi teh ugotovitev se bo določila letna taksa za dovoljenje uporabe vozila.
Vsa vozila na živinsko vprego kakor tudi ročni vozički in tricikli bodo morali imeti kovinsko tablico, na kateri bodo morali biti vidno
Odložen proces proti morilcu Di Lenar da Štefana iz Rezije
V četrtek se je pred videmskim porotnim sodiščem pričela razprava proti 30-letnemu Hektorju Floreanu iz Njive v Reziji, ki je bil zaprt v tamkajšnjih zaporih že poldrugo leto, obdolžeti. da je ubil 40-letnega Di Lsnardo Stefana iz Osejanov v Reziji. Umor se je izvršil 10. septembra 1945 v kraju Taca v bližini mosta čez reko, ko je Di Lenardo v zgodnjih jutranjih urah šel na delo.
Floreana je branil odv Tessito-ri, ki je V začetku razprave zahteval od porotnega sodišča, naj se proces odloži ter združi s procesom proti Benignu Darru, in A-lojziju Suaideru in Josipu Giaco-muzziju, od katerih je prvi obtožen pomoči pri zločinu, ostali pa krivega pričevanja.
Ti so namreč med razpravo izjavili, da je bil Flore.ano 9. septembra 1945, torej dan pred zločinom in če ves teden nato v Rivisu (Sedegliano), ki je še več kot 60 km daleč od kraja, kjer se je izvršil zločin. Združitev procesa proti Floreanu s procesom proti krivim pričam, ki bi se moral vršiti pred sodiščem v Tolmeču, bi porotnemu sodišču olajšala riclo. Ker se je zahtevi branilca pridružila tudi civilna stranka in javni tožilec, je porotno sodišče po polurnem posvetovanju sklenilo odložiti proces na nov rok.
V porotni dvorani je bilo polno ljudi moških in žensk, ki so prišli iz daljne Rezije, da bi prisostvovali procesu. Vendar so to pot prišli tako rekoč zastonj, ker je bi-.la razprava odložena.
Splošni pregled šoferskih izkaznic
(Nadaljevanje sledi.)
Obveščamo vse, ki imajo začasno šofersko izkaznico, da bo pokrajinska komisija za pregled šoferskih izkaznic dne 21. t. m. pregledovala na svojem sedežu v ul. Oberdan št. 20 vse začasne izkaznice, ki so zapadle od 21. maja 1949 do 26. julija 1949.
Interesenti se bodo morali javiti osebno omenjeni komisiji in prinesti s seboj zdravniško spričevalo, ki ga je izdal največ pred tremi meseci zdravstveni nadzornik državnih železnic ali pa kak zdrav stveni funkcionar. To spričevalo mora overoviti ali poveljnik kor pusa ali pa župan.
Vsi oni, ki imajo začasne šofer ske izkaznice v nadomestilo rednih izkaznic, ki so jim bile izdane pred letom 1943 ali pa v bivših italijanskih kolonijah, bodo morali komisiji predložiti tudi spričevalo o po-
loženem šoferskem izpitu pred pokrajinskim inšpektoratom MC in TC..
Podaljšan rok za prijave
župan goriške občine javlja, da je rok za predložitev prijav za družinski davek na občinskem davčnem uradu podaljšan do 31. oktobra 1949.
Brezplačna pomoč delavcem
Obveščamo vse delavec, da pri Delavski zbornici v ul. XXIV. maja št. 1 posluje urad INC A za brezplačno pomoč delavcem.
Ta urad daje delavcem tudi vsa potrebna pojasnila za prijavo družinskega davka in jim pomaga pri izpolnitvi za to določenih obrazcev in jim s tem prihrani 'čas in skrbi za točnost prijave.
označeni vsi podatki vozila, in sicer:
1. Ime, priimek irj očetovstvo lastnika vozila ali naslov tvrdke.
2. Teža praznega vozila.
3. Nosilnost vozila na podlagi širine platišč.
4. Ime občine, od koder je vozilo.
5. Število vozila, ki se mora ujemati s številom y registru dotične Občine.
6. Ulica in hišna številka, kjer stanuje tisti, ki vozilo uporablja.
Taka tablica se bo prodajala po 350 lir, v kar je vključena tudi taksa za uverovljerjje 20 lir. Vse tablice, ki jih komisija prizna za zakonsko veljavne, bodo dobile poseben žig, s katerim se potrjuje njena veljavnost za leto 1949-1050. Ta žig se bo vtisnil ob overovljenim pri tem bo treba komisiji plačati 120 lir za vsako vozilo, ki bo overovljeno in označeno s tablico.
Za kmečka vozila, ki imajo pravico delne ali popolne oprostitve takse za vožnjo po cestah, pa morajo imeti razen tega še drugo kovinsko tablico v velikosti 10 x 20 cm z napisom s črnimi črkami na belem ozadju «ICmečko vozilo«; ta tablica se mora pritrditi poleg prve in bo stala 150 lir.
Pregled je obvezen tudi za vozila, ki so že opremljena s tablico.
Nepokoravanje tej odredbi se kaznuje z globo od 500 do 5000 lir. Cestna policija ter občinske straže imajo nalogo, da pazijo, da se ta odredba izvede in da ugotove morebitne prekrške. Za zamudnike se ne bo dovolilo nikako podaljšanje.
Pregled se bo vršil na sledečih mestih in v navedenih dnevih: v Ločniku pri javni tehtnici 19. septembra 194D od 8. do 12. ure. V Sfandrežu pri javni tehtnici 19. sepiembra od 14. do 18. ure. V Pod-gori 20. septembra od 8. do 12. ure. V Pevmi (tudi za Oslavje) na trgu 20. septembra od 14. do 18. V Gorici na trgu Julia pri javni tehtnici 21. septembra od 8. do 18. ure.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od 11. do 17. septembra t. 1. 13 rojstev. 4 primerov smrti. 13 vknji-ženih porok in 4 poroke.
Rojstva:	Gorjup Gianantonio,
Gorjup Florencija, De Santi Robert, Chiozza Robert, Kodermac Liljana, Leban Franja, Vouk Viktor, Calligaro Marija, Bsmestra Sergej, Militello Aleksandra, Di Grande Dino, Troha Sotlja, Kocjančič Marija.
Smrti: 68-letna prof. Costantini Eliza, 31-letna gospodinjo Louvier por. Louvier Jožefa, 69-letna gospodinja Bizaj Pavla, 44-letni delavec Furlan Herman.
Vknjižene poroke: šofer Murollo Anton in gospodinja Mulloni Ote-lija. orožnik Valvola Ivan in gospodinja Forniglia Marta, električar D'Angelo Darij in gospodinja Ghezzo Mafalda, podčastnik Liber-tazzi Rok in gospodinja Chinotti Firma, policist Arancio Ernest in šivilj«. Riva Libera, električar Gioacchini Vasco in gospodinja Dorigo Lida. učitelj Gressini Ar-mand in gospodinja Mavrič Her-minija, uradnik Poljak Bruno in visokošolka Vitez Fides, električar Sušmel Sergej in gospodinja Kuljat Alojzija, zasebni uradnik Franchi Julij in delavka Zorzut Lilijana, trgovec Kocijančič Stefan in gospodinja Troso Bianca, mizar De Rosa Vito jn gospodinja De Giorgio Lucija.
Poroke: bančni uradnik Ferfolja Alojz in gospodinja Sancin Nives, trgovec Pecorari Alojz in trg. pomočnica Tomasi Avgusta, slikar Mavrenčič Bogdan in učiteljica Pavlin Elda, Martelanc dr. Milan in Matej dr. Ginije.
SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
Komisija za preučevanje izvsdbe tiružšRsksga davka
Na seji drie tm. je občinski upravni odbor razpravljal predvsem o nekaterih problemih navadnega upravnega značaja, ki so se predvsem zadevali potrošniškega davka, potroškov za službovanja ekonomata, povišek prejemkov mestnih duhovnikov, preureditve za šolo stavbe št. 13. v ul. Diaz in plačila potroškov za zdravstvo. Odborniki so nato sklenili, da bodo začasnim nameščencem odvzeli doklado za tajniške funkcije,
Potem so pričeli z razpravo ° družinskem davku in odločili so, da bodo imenovali komisijo, ki ho proučila izvedbo tozadevnih zakonskih odredb. Po tem sklepu so razpravljali o potrebi gradnje hiš za občinske uradnike in o olajšavah, ki so za to predvidena po zakonu z dne 2. julija 1949 št. 408,
Seja ae je nato nadaljevala dne 15. t. m.. Na tej sejt se je župan dr, Bernardis s kratkim govorom oddolžil ob 10. obletnici smrti spominu Jurija Bombija in pri tem je odbor enodušno sklenil, da se bo nova cesta (predor), ki veže Travnik z ul. Giustiniani imenovala ul. G. Bombi.
KiltiO
VERDI. 17; «Dolgo pričakovanje«, C. Gable in L. Turner. VITTORIA, 17: ((Šeherezade«, J. de Carlo.
CENTRALE. 17: ((Zbogom, Mimi«, M. Eggerth.
MODERNO. 17: «Na ostrini britve«!
G. Tierne in T. Potver.
EDEN. 17: ((Izgubljeni v haremu«! Gianni in Pinolto.
primorski dnevnih
18 septembra'
I COMINFORMISTI
e i diritti nazionali degli Sloveni
(Continuazione dalla 2.a pagina) [ guando si mettono a servire il naper essi, allora il PCI perde~^W- mlpesta7e°	°	l’*~Utan0	a
SPOROČILO RAVNATELJSTVA ZA INFORMACIJE VLADE FLRJ
zienza^ e vuole far passare per nazionalismo, silila Jalsariga delVeim-periolismo jugoslavo di ± .ion, i e ri-vtndica t-oni otei diritti ■ nazionali, ava-.zate dagli Sloveni della Benečija. 11 cosiddetto tradimento della «cricc(i di Tito» pud servire per molti usi, e c osi anche per masche-rarp e giustificare il nazional-scio-vinismo.
Noi sappiamo che il PCI ha da-
i diritti	nazional: del
proprio popolo. 11	loro organo
«Delo». che e d’attronde organo na-zionalistlco italiano dei cominformisti trie simi, scritto	in sloveno, e
II. Tli II ol O n r\ i*	A
il piu velenoso giornale indirizzato contro la Jugoslavia socialista e contro tutto cio che e progressivo e onesto nel Territorio di Trieste. Questo fior fiore dei degenerati sloveni lancia le piii alte grida cir-ca un preteso tradimento della
vant, a se problemi malto piu g ra- j scricca di Tito,, per coprire ‘l trati e mol,o piu mportanti che in- J dimento proprio e la servitii al na-teressano iulta Utaha; tuttavia cio j zionalismo italiano. Essi hanno an-non (o puo d spensare dal suo do- dic il coraggio di autoproclamarsi vere di dare sempre il proprio ap- \ s j or z e sanei, del popolo sloveno! poggio deciso e coerente alla lotta j Un’ironia piu tagliente ,non si po-che gli sloveni in Iialia conducono j trebbe. immaginare. Se noi dobbia-per i propri diritti nazionali. La i ln° cssere grati a gualcuno per a-
scoprire
Obtožnica v Budimpešti - dokument vojnohujskaškega izzivanja
Celotna obtožnica je najnesramnejši in najsramotnejši dokument v zgodovini delavskega gibanja - Vloga vohunov in izdajalcev Brankova in Ognjenoviča na provokatorskem procesu
<3uestione nazior.alee una delle gue- verci dato la possibilitd di stioni importanti drl mimimontn e di riconoscere ln linen
ioni importanti del movimento operaio, sulla ouale si esperimenta il suo interna zionalismo consequen-ziale. L’atteggiamento del PCI nei riguordi degli. Sloven• in Italia pero dimostra che di fronte a guesto problema esso ha lin atteggiamento nazionalistico e non internazicnali-stico.
Qualsiasi richiamo a un preteso etradimento» di Tito non potrebbe giustificare guesto nazionalismo, perche i diritti nazionali degli Sloveni in Italia vengono calpestati da parte della borghesia nazionali-st:ca italiana, e contro guesto jat-to bisogna lottare se si vuole essere coerenti ai principi del marxismo-leninismo. Pare pero che il PCI abbia rigettato guesti principii e trovi meglio il proprio tornaconto nel nazionalismo della borghesia italiana. In guesto caso pero bisogna essere sinceri e non gridare circa un preteso nazionalismo degli altri.
In merito a tale guestione, un ruolo sommamente triste spetta ai cominformisti sloveni, con a capo il Bidouec — guesti traditori della patria socialista degli sloveni —,
e di riconoscere la linea controri-voluzionana della politica comin-formista a Trieste. lo dobbiamo, piu che ad altri, proprio al Bidovec e alla congrega di traditori. Questa gente, in accordo con il loro ruolo manifestatamente controrivoluzlo-nario, hanno tolto la bandiera della primogenitura del tradimento mzionale dalle mani dei traditori belogardisti di Agneletto e della agenzia vaticana in mezzo agli sloveni, da: cosidctti circoli cattolici; o per lo meno essi marciano insie-me sotto la stessa bandiera nella lotta contro la Jugoslavia socialista.
Tale si dimostra in guesti brevi tratti la politica dei cominformisti triestini, che č poi la linea della direzione cominformista del PCI nei riguardi dei diritti nazionali degli sloveni. Questa e la linea del misconoscimento dei diritti nazionali degli sloveni e serve soltanto alla politica della oppressione na-zionale degli sloveni da parte della borghesia nazionalistica italiana. Con guesta loro linea, i cominformisti sono diventati fautori effc-Ui-vi delUoppressione nazionale da parte della borghesia.
BRANKO BABIC
(Nadaljevanje s 1. strani)
aretirala in ustrelila januarja 1942 11 komunistov. Brar.kov je tedaj izginil iz Bečeja in se je pojavil v Budimpešti z nemškimi dokumenti, na ime Lazič. Brankov se je v tem I njitirala nase
naročilu svojih informbirojevskih gospodarjev uboj Miloša Mojiča, ki je živel kot razseljena oseba na Madžarskem. Ta surova provokacija po zamisli njenih informbirojev-skih organizatorjev nai bi kompro-poslaništvo na Ma-
tasu po madžarski obveščevalni službi povezal z obveščevalno službo neke velike sile, za katero od tedaj neprenehoma dela.
Po vohunski nalogi je prišel Brankov leta 1943 iz Budimpešte v Vojvodino na osvobojeno >ze nlje, kjer mu je zaradi vojnih razmer uspelo, da se je predstavil kot star član Komunirične partije in eden preživelih ljudskih borcev iz Bečeja.
Zaradi okolnosti, da je večina tovarišev, ki so ga pozr.ali, med vojno padla, je Brankov s tem,- da je ponaredil svoje dokumente in navedel lažnive podatke v avtobiografiji, uspel kot spreten vohun in se predstavil kot funkcionar KP iz leta 1941. Zaradi skrajne uebudnu-sti nekaterih ovarišev je L.jzi Brankovu uspelo, da je prišel v sestav jugoslovanske delegacije v Budimpešti. Izkoriščajoč svoj položaj uslužbenca poslaništva, je Brankov pošiljal poročila madžarski obveščevalni službi AVO in obenem izvt seval naloge svojih inozemskih gospodarjev.
Prav pred V. kongresom KP Jugoslavije je Brar.kov organiziral po
džarskem, bila pa je pravočasno razkrinkana in je pomagala, da je bil Brankov odkrit kot vohun in provokator. Hkrati so naše ohlasti odkrile poneverbo v poslovanju Brankova in njegovo vohunsko preteklost. Brankov je bi! takoj odstranjen s položaja in odpoklican v državo. Tedaj se je izjavil za re-
tudi Palti Gyorgy, absolvent akademije Ludovika in bivši Horthy-jev oficir, ki je tel po osvoboditvi Madžarske v madžarski armadi načelnik vojnopolitičnega oddelka mi. nistrstva za vojsko, glavni inšpektor madžarskega generalnega štaba in državni sekretar v vojnem ministrstvu.
Med drugim ga obtožnica dolži, da je «od 1945. leta delal za jugoslovansko obveščevalno službo yod vodstvom Brar.kova in po njem pošiljal jugoslovanski obveščevalni službi najbolj zaupne podatke o madžarski armadi. Ne da bi se spu-
solucijo Informbiroja in dobil zašči- i ščali na splošno v ocenitev krivde to v okrilju svojih naredbodajalcev t Palfija Gyorgyja o vprašanjih, za
iz Informbiroja. Se pred javno izjavo za Informbiro je Brankov javno v družbi madžarskih policajev izvrševal aretacije jugoslovanskih diplomatskih uslužbencev v Budimpešti. Kljub vsemu temu daje ves informbirojevski tisk polr.o publiciteto izdajalskim in klevetniškim izjavam Brankova proti FLRJ.
Na tej provokatorslci razpravi je znanemu vohunu Brankovu podeljena vloga, da «prizna» zločine, ki mu jih obtožnica očita in da s svojim pričevanjem «potrdi» domnevne zveze drugih obtožencev z Jugoslavijo.
Glejte, na kakšne mračne tipe se opirajo budimpeštanski voditelji v svojih zarotah proti socialistični Jugoslaviji.
Med obtoženimi je med drugimi
PROTESTNA	IZJAVA	JUGOSLOVANSKI
“ME DOVOLIMO VIKOVO H
da bi sramotil si/e to žrtve in grobove naših padlih borcev„
Pred 13 leti smo se zbrali kot revolucionarni borci proti fašizmu, da bi s puško v roki branili pravično stvar španskega ljudstva. Tedaj smo se hkrati borili tudi za svobodo naše dežele, za zmago vseh revolucionarnih in naprednih gibanj, za napredek človeštva. Danes smo se znova sestali, da odločno dvignemo svoj glas tako zoper nečastne in umazane namere ZSSR in držav informbiroja ter njihovih napadov na svobodo in neodvisnost socialistične Jugoslavije, kakor tudi za obrambo časti španskih borcev, ki so .tudi postali predmet naj-ogabnejših obrekovanj v nesramni gonji zoper našo državo.
Brezobzirna gonja, ki jo vodijo že drugo leto zoper našo socialistično domovino, zoper naše državno in partijsko vodstvo, se čedalje bolj pogreza v blato breznačelno-sti, uporabljajoč taka sredstva »n metode, ki jih po svoji umazanost; ne moremo primerjati z ničemer podobnim v zgodovini delavskega gibanja in revolucionarnih borb.
Posebno mesto v tej gonji zoper našo državo zavzema vsekakor obtožnica, k. so jo vložiti uradni madžarski organi zoper bivšega člana politbiroja centralnega komiteja Partije madžarskih delovnih ljudi in. zunanjega ministra — Laszla Raika, in sicer tisti del, kjer se obrekuje Jugoslavija in kjer se, med drugim, na najpodiejši način obrekujejo bivši prostovoljci španske republikanske vojske iz Jugoslavije.
■ Kako daleč so zabredli pristaši informbiroja v Madžarski, kaže dejstvo, da v obtožnici razglašajo za gestapovce 150 španskih borcev, ki so prišli 1. 1941 v Jugoslavijo iz francoskih koncentracijskih taborišč in pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije, akUvno sodelovali v organizaciji in vodstvu vstaje in ljudske revolucije v naši državi. Ko navajajo brezobzirno laž, da je bilo 150 španskih prostovoljcev, ki so se vrnili v državo, da se bore za svobodo in neodvisnost domovine proti fašističnemu navalu, gestapovskih vohunov, dejansko trdijo, da so tudi vse naše enote narodnoosvobodilne vojske, ki so jih ti po večini vodili, tudi orodje v rokah gestapovcev in inozemske špijonaže. To govore o državi in ljudstvu, ki sta dali 1.700.000 Žrtev v borbi proti fašizmu, za svo-bodo in neodvisnost naših in drugih zasužnjenih narodov.
Takšno obrekovanje so si lahko izmislili samo ljudje, ki so izgubili vsako človeško dostojanstvo in jim je tuja vsaka revolucionarna borba ter ne občutijo nobene pietete pred svetimi žrtvami in heroji tako španske kakor tud; naše osvobodilne vojne.
Naši in svetovni demokrat.čni javnosti je znano, da se je 1-200 sinov naših narodov nesebično borilo v vrstah španske republikanske vojske proti nemško-italijan-skemu fašizmu in njihovemu hlapcu Francu. Manj znano je dejstvo, da je nad 600 naših tovarišev izgubilo svoje življenje pod zidovi Madrida, v jaranskih oljčnih gajih, na aragonskih gorah in drugih španskih bojiščih. Iz vrst naših borcev je izšlo 148 oficirjev španske republikanske vojske, 133 podoficirjev, 48 političnih komisarjev, dočirn je bilo 35 tovarišev sekretarjev partijskih organizacij v raznih enotah španske republikanske vojske.
O španskih borcih iz Jugoslavije so pohvalno govorili vsi pošteni antifašisti, čeprav nismo zahtevali pohvale in priznanja, ker smo se samo oddolžili kot borci proti fašizmu in kot sinovi naših narodov.
Po resoluciji se vse stvari postavljajo na glavo, začne se doba potvarjanj, laži in obrekovanj, not, izzivanj, prav do najnovejših bu-
dimpeštanskih umazanij o španskih borcih iz Jugoslavije kot gestapovskih vohunih.
Postavlja se vprašanje, alj je to slučajno obrekovanje neodgovornih ljudi? Po vsem tem, kar se je pripetilo od bukareške resolucije do danes, lahko pridemo do jasnega zaključka, da to ni nit; najmanj slučajno.
Videti je, da je nekaterim danes v interesu, da se blatijo naši ljudje, ki so pred 13 leti vzeli orožje v roke ter so se borili proti fašizmu, ljudje, ki so si v dolgoletnih borbah pridobili ljubezen in spoštovanje svojega ljudstva, ljudje, ki jih ja delovno ljudstvo dvignilo na najodgovornejša mesta v državi; kajti ti ljudje, ki so svoj internacional izem pokazali ne z besedami, temveč z dejanji, so na poti voditeljem protijugoslovanske gonje, ker obsojajo resolucijo informbiroja ter se bore proti neenakopravnim odnosom med socialističnimi državami, ki jih danes žele vsiliti socialistični Jugoslaviji vodilni ljudje Sovjetske zveze.
Nj.h se, kot je videti, prav nič ne tiče, da razglašajo španske borce iz Jugoslavije za gestapovske agente in blatijo junaške mednarodne brigade, blatijo ne samo nas žive, ampak tudi tiste številne naše tovariše, ki so se v tej skupini 150 španskih borcev vrnili 1941. leta v državo in padli junaške smrti na čelu naših enot. Med temi 150 tovariši je bilo tudi 15 naših narodnih herojev, in sicer: Marko Ore-škovič, Franc Rozman, Vlado Cet-kbVič. Franjo Ogul.nac-Seljo, Milan Blago.jeviC, Slobodan - Danko Mi-trov, Ratko Pavlovič, Ahmed Peth-agič, Branko Krsmanovič in Milenko Cvitkovič, ki so dali svoje življenje v borbi proti okupatorjem ter domačim izdajalcem, kakor tudi živi narodni heroji, španski borci Ivan Hariš, Peko Dapčevič in Stanko Semič - Daki. dočim so številni drugi padli junaške smrti kot borci in komandanti naših slavnih enot.
M*, tovariši padlih narodnih herojev, in naši narodi ne dovoljujemo nikomur, da bi nesramno klevetal svetle žrtve in grobove padlih borcev: najmanj pa ljudem, ki so brezbrižno in daleč od svoje države ter ljudstva prebili ves čas vojne, ko smo mi in naši padli tovariši krvaveli tako za svobodo naših narodov kakor tudi za svobodo drugih zasužnjenih narodov.
Od podcenjevanja naše osvobodilne borbe do teh naj novejših klevet je bil samo en korak. Madžarski informbirojevci so napravili tudi ta korak in s tem še enkrat pokazali bistvo ter metode protijugo-slovansk“ eonie.
Te metode so prišle jasno do izraza tudi v obtožnici proti Raiku, katere ost je naperjena proti novi Jugoslaviji, da bi podprli kampanjo, ki je dosegla višek v zadnjih notah vlade Sovjetske zveze. Organizatorjem gonje proti Jugoslaviji je vseeno, kaj uporabljajo v tej kampanji, samo da pošljejo čim več umazanih besed na naslov Jugoslavije in njenih voditeljev. Njim je dovoljeno, uporabljati očividne laži in podtikanja, kar velja tudt za obtožnico proti Raiku, ki govor; o njegovih zvezah z Jugoslovani. V tej obtožnici je med drugim poudarjeno, da se je Raik povezal, z Jugoslovani, borci mednarodne brigade v francosk.h koncentracijskih taboriščih Girs, Vernon, Saint Cy-prion, ki so bili baje tuji vohuni-Omenjena so imena Aleša Beblerja, Ivana Gošnjaka, Božidara Mas-larica, Koste Nadja in Karla Mra-zoviča. Klevetajoč naše najboljše tovariše, niso ljudje, k. so sestavljali obtožnico, upoštevali resnice. Znano je n. pr., da niti Maslarič niti Bebler niti Mrazovič niso bili v omenjenih taboriščih, ker je bil Maslarič premeščen iz Španije v
severno Afriko, od tam pa 1. 1939 v ZSSR, dočim sta bila Mrazovič in Bebler evakuirana iz Španije kot težka ranjenca že po letu 1938, in to neposredno v Pariz, od koder pa jih je poslala Komunistična partija Jugoslavije na delo v državo. Ta laž, ki nas kot španske borce takoj zbode v oč.i, dokazuje, česa vsega so sposobni podli klevetniki naše države, dočim na drugi strani jasno govori,, iz kakšnega gradiva je sestavljen tisti del obtožnice, ki govori o Ra-kovih zvezah z Jugoslovani.
Dočim na sramoten način klevetajo poštene borce, pa sovjetska nota ščiti n. pr. tipe, kakšen je likvidator in vohun francoskih pe-tainovcev Nikita Kovačevič, ali pa, kakor se v noti .menuje, Cudnovski Alirea Vidovič, cigar sovražno delovanje v francoskih taboriščih je znano članom mednarodnih brigad iz številnih držav.
Ko protestiramo proti najnovejšim klevetam zoper nas in našo državo, moramo mi, b-vši prostovoljci španske republikanske vojske, pouuariti, da so neposredno odgovorni za take klevete voditelji VKP(b), ker so dali, začenši s pismi naši Partiji pa vse do zadnjin not, ton in smer ter dejansko or gamzirali v3o protijugoslovansko jonjo, ne da bi zbirali izraze in sredstva v tej kampanji in sc zavestno izogibali bistva spora --vprašanja odnosov med socialističnimi državami «n vprašanja enakopravnosti ter iskrenega sodelovanja med komunističnimi partijami, želeč se izogniti odgovora na to poglavitno načelno vprašanje, ki je Življenjskega pomena za ves socialistični tabor.
Ta in taka gonja, Katere dokaz, so laž, grožnje in grdi izrazi, kaže samo, kako globoko krizo preživlja sodobno delavsko gibanje, koliko škode povroča ta gonja socialistič-n. ironti kot celoti, hkrati pa daje hrano imperialistom in vojnim hujskačem v njihovi borbi proti naprednemu človeštvu.
Mi. bivši prostovoljci španske republikanske vojske, ki smo dosledni svoji borbi v preteklosti, bomo dal; tudi v prihodnje vso možno pomoč našemu centralnemu komiteju in tov. Titu in se bomo borili do zmage resnice o naši državi, do zmage načela medsebojnega spoštovanja in enakopravnih odnosov med socialističnimi državami. Prepričani smo, da bo resnica o naši državi in naši borbi prodrla do vseh poštenih ljudi na svetu. Zato pozivamo tudi naše tovariše, bivše prostovoljce in brigade *z drugih držav, naj ne gredo molče preko klevet, naperjenih proti socialistični Jugoslaviji, kajti kakor pred 13 leti «ni bila španska stvar samo stvar španskega ljudstva, temveč vsega naprednega človeštva«, tako tudi danes vprašanje resnice o Jugoslaviji ni več samo naše notranje, temveč tudi stvar vsega naprednega človeštva.
ABRAMOVIČ JOSIP, pomočnik poverjenika Mestnega NO Zagreb; ANTIČ VICKO, general-major JA; ABINU ALBERT, tajnik zunanjega ministrstva FLRJ; ANDREJEVIC DJORDE KUN, akademski slikar; BEGOVIC VLAJKO, podpredsednik zvezne planske komisije FLRJ; BO-ZICEVIC JURE, personalni referent mestnega komiteta v Zagrebu; BILIČ JURE. načelnik oddelka generalne direkcije premogaLRHrvat-ske; BRUSIC ANTON, nadzornik rudnika; BACE MAKS, general-lajt-nant JA: BELIC STEVAN, profesor višje partijske šole; BOŽIC MILAN, pomočnik carinskega ravnatelja; BONER FRANJO, personalni referent rudarskega ministrstva; BA-LAJIC FRANJO, finančni revizor; BAJICIC DRAGUTIN, mehanik aviacije; VEJVODA IVAN. načelnik zunanjega ministrstva; VRA-
NJES MILAN, pomočnik ministra lahke industrije; VUJOVIČ RATKO, generalmajor JA; VLAHOVIČ VELJKO, član CK KPJ; GOSNJAK IVAN, član politbiroja CK KPJ. general polkovnik JA; DAPCEVIC PEKO. general polkovnik JA; DRUPOLIC CIRIL, uradnik MUP LR ^ Hrvatske; DEMNIJEVSKI ALEKSA, general-major JA; DJOR-DJEVIC DRAGUTIN. poslanik FLRJ v Bruslju; DJORDJEVIC SVETISLAV, uslužbenec Direkcije za grafično 'industrijo; ERDELJAK PETER, direktor Glavne direkcije Zagreb; ZUPANČIČ FRANJO, ravnatelj opekarne; ZABNOV SPA-SOJE, ravnatelj Pokrajinske direkcije za tekstil za AP Voivodino; IPAVAC JOŽE. tajnik PLO; JAKO-POVIC JOŽE, upravnik internata srednje višje šole Zagreb; JERGO-VIC BOZO, poljedelski delavec; JANHUBA RUDI, načelnik oddelka zunanjega ministrstva:	JARDAS
EDVARD, pomočnik ministra runa. nje trgovine: KRALJEV SIME major JA; KOVAČEVIČ IVAN, elek-trp pomočnik daljnovoda v Splitu; KITL ADOLF, podporočnik JA; KO-SANOVIC SIMO, upravnik mlina: KR2ELJ MIRKO, major JA: RULETA IVAN. sprevodnik spalnih voz JDZ: KAPOR CEDO, oomočnik prometnega ministra:	KNEZEVIC
L.TUBQ, uradnik MlP-a; KARDON IVAN, uslužbenec ministrstva notranjih zadev FLRJ: KVEDER DUŠAN. general-Iajtnant: KRAJACIC IVAN, minister vlade LR Hrvatske: KREACIC OTMAR. general-Iajtnant JA; KOVAČEVIČ VELJKO, gene-ral-lajtnant JA:	LULIC BOZO,
blagajnik: LUTKIC KONSTANTIN, uradnik pri državnih železnicah: MEDAN SAVO, predsednik sindikata gradbenikov; MATELJAK IVAN. šef urada za izseljence; MIRCEVIC MILAN, uradnik ministrstva za komunalne zadeve B i H; MILIC ANDRTJA, polkovnik JA: MATIC RUDOLF, mestni sindikalni svetnik; MAKSIMOVIČ LJUBO inženir: MRAZOVIČ KARLO poslanik FLRJ v Moskvi: MIT INCIC BLAGO-JE, upravni referent ministrstva za rudarstvo FLRJ: NIKO-LIS GOJKO, general - laitnant: NONVEJE GVIDO, direktor študijskega instituta; NADJ KOSTA, ge neral polkovnik JA: NESKOVIC BLAGOJE. član potitbiroia CK KPJ; OSTOJIČ BRANKO, prognvM čuvar: PEZER TOMA, upravni referent ministrstva za delo LR Hrvatske: PIHLER IVAN, pomočnik predsednika komiteta za turizem BiH: POPOVIČ VLADIMIR, pomočnik ministrstva za zunanje zadeve: POCKOV BORA. podpolkovnik JA; PERIC MARKO urednik «Rada»: POPOVSKI JELISIJE, oomočnik ministrstva za notranje z.a. deve LR Makedonije:	POPOVIČ
KOCA, general polkovnik JA; RASPOR ANTON, ravnatelj: RUKAVINA IVAN, general-Iajtnant JA; SERAFIN FRANJO, oblastni poverjenik za delo; SINIC RUDOLF, podpolkovnik JA; SLATKOVIC STEFAN, uradnik MUP LR Hrvatske: STANKOVIČ JOSIP, finančni revizor: STISOVIC OBREN, podpolkovnik JA: SELIHAR VJECESLAV major JA: SERDAR STEVAN, sindikalni vodja rudarskih delavcev Lr Hrvatske: TERNELKOVSKI V., uslužbenec vlade LR Makedonije: TOMIČ IVAN, trg. pomočnik: TJSMA TOSO, gen. ravnatelj Narodne banke Hrvatske; UGARKO-VIC GRGA, uradnik MUP LRH; U2AREVIC ANTON, personalni referent za promet soli v LRH: URA-DIN, sodelavec inštituta za mednarodno politiko; UZUNOVSKl CVETKO. minister za notranje zadeve LR Makedonije:UVALIC RADIVO-JE, dekan ekonomske fakultete; FISTO SREČKO, ravnatelj tramvaja v Osijeku; HORVAT MIRKO major JA: HADŽIJEV PANAJOT. predsedništvo vlade LRM; HAD2I. JEV DUŠAN, ravnatelj za informacije; HARIS IVAN, generalmajor JA; CVETIC TODOR. uradnik MUP-a: SABIC BLAZ, šef inozemske prijavnice v Splitu; STROK IZIDOR, polkovnik JA; MANOLA SREČKO, viceadmiral; MALISIC JURAJ; LEKIČ DANILO, general-lajtnant; MASLARIČ BOŽIDAR, prometni minister vlade FLRJ: GEORGIJEVIC DIMITRIJE, gene-ral-lajtnant JA; JANKEZ GRGA, tajnik centralnega odbora ESJ; FUCAK LJUBOMIR, radiopostaja Sušak, tranziter; DRASPER AN
katera ga obremenjuje obtožnica in ki niso v zvezi z Jugoslavijo, je treba vnaprej poudariti dejstvo, da Jugoslavija r.i imela in ni mogla imeti vpliva na vrtoglavo kariero tega Horthyjevega vojaka v novi madžarski vojski, marvčč je splošno znano, da so bili drugi, ki so postavljali in izvedli napredovanje kadrov v madžarski vojski. V zvezi s tem je zanimivo omeniti, da Pal-fi Gyorgye ni imel nobenih zaslug za delavsko gibar.je. Navzlic temu pa je hitro napredoval ne samo v vojski, marveč tudi v KP Madžarske. Ze leta 1947 je bil izvoljen v CK Rakosziju, Farkašu iri drugim je dobro znano, komu je služil Palfi Gyorgy, in da imenovani ni pokazal do predstavnikov, Jugoslavije v Budimpešti niti'toliko konvencionalne vljudnosti, kolikor je lo bilo glede na njegov položaj obvezno.
Tudi ta primer torej nedvomno dokazuje, kakšen je moralni terne!; obtožnice, naperjene proti Jugoslaviji in njenim predstavnikom na Madžarskem
Med obtoženci ie nadalie omenjen Milan Ognjenovič, uradnik, rojen 1916.’ leta jugoslovanski državljan ki ga obtožnica navaja kot madžarskega državljana. Obtožnica kaže Ognjenoviča kot vohuna, organa jugoslovanske obveščevalne službe na Madžarskem, ki je delal Po njihovem nalogu v organizaciji jugoslovanske manjšine na Madžarskem in nrivajnl druge, funkcionarje manjšinske organizacije, da so jih nagovarjali in angažirali za obveščevalne naloge.
Milan Ognjenovič nastopa na tej razpravi v vlogi. provokatorja v odnosu do jugoslovanske manjšine na Madžarskem. To zrdostno osvetljujejo tile podatk; o Ognjenoviču, o čemer so avtentični dokumenti. Ognjenovič, ki ie bil prej četniške razpoložen, je bil kot ujetnik odpeljan v Nemčijo, Po vrnitvi iz ujetništva je živel med vojno na Madžarskem v hiši staršev svoje žene. Ko so prišle enote sovjetske armade, se je Ognjenovič takoj stavil na razpolago sovjetski armadi, postal zelo agilen in jo delal nato v sovjetski komandi. Ta ga je Dostavila za šefa madžarske po-lifeije .v mestu Veszprem. kjer je ostal okrog leto dni, nato pa ie odšel v. pečujske rudnike premoga.
ki so bili pod upravo sovjetskih oficirjev. V teh rudnikih ie delal Ognjenovič kot funkcionar madžarske KR in madžarskih sindikatov. Po določenem času je bil Ognjenovič poslan na delo v ((demokratično zvezo Južnih Slov?nov», Ko se ie Laza Brankov izjavi! za resolucijo Informbiroja. ie storil to «po nalogu« tudi Ognjenovič.
Na prvi pogled h; se lahko zdelo čudno, zakaj se ,ie pojavil Milan Ognjenovič v tej razpravi. Ce pa pozorno pogledamo namere tvorcev obtožnice, da bi s to razpravo kompromitirali Jugoslavijo, nam postane jasno, da ie Ognjenoviču namenjena vloga, dn čimbolj temeljito diskreditira organizacijo ((Demokratično zvezo Južnih Slovanov« in s tem našo manjšino na Madžarskem, katere ljubezni in
zaupanja do nove Jugoslavije ni mogel zlomiti teror madžarskih in-formbirojevcev.
Prav tako ie prozorna namera organizatorjev razprave, da bi spravili obtoženega trockista Ju-stusa Pala v zvezo s predstavniki Jugoslavije na Madžarskem. Znani trockist Justus Pal je bil sprejet v MKP, v kateri je imel visoke funkcije po zaslugi svojih zvez s Farkaš Mihailom, po fuziji s socialisti pa je postal član CK Madžarske partije ‘ delovnih ljudi. Justus Pal ni imel nikoli nobenih zvez s predstavniki Jugoslavije na Madžarskem.
Navedli smo primere samo nekaj obtožencev, da bi svetovni javnost pokazali resnico o tem. kako so budimpeštanski lakaji padli v blato že prav v začetku montiranja obtožbe proti narodom Jugoslavije.
Določena dejstva 'potrjujejo, da he samo nimajo in ne morejo imeti madžarske 'vodilne osebe moralne pravice. da bi v čemer koli obtoževale Jugoslavijo in njeno vodstvo. marveč bodo nasprotno s tem razkrinkavanjem svojih podlih namer in ravnanj do Jugoslavije dp-živeli sramotno obsodbo ne samo narodov Jugoslavije, temveč tudi celokupne demokratične svetovne javnosti.
IVIajnusrainnejši dokument v zgodovini mednarodnega delavskega gibanja
Celotna obtoziuea, kolikor se nanaša na Jugoslavijo, njeno vlado in partijsko vodstvo, ie najnesramnejši in najsramotnejši dokument v zgodovini mednarodnega delavskega gibanja, temelji na izključnih lažeh ih nizkotnih falzifikatih, ki karakterizirajo ta začetek in-sceniranja razprave — provokaci-. je, naperjene proti Jugoslaviji, njeni vladi in vodstvi). Metod, katerih se Doslužujeio danes vodilne osebe ZSSR in držav ljudske demokracije ' proti ngpi slavni domovini, ne pomnijo naši narodi niti iz' dobe najbolj temne srednjeveške reakcije
Protirevolucionarna kampanja, naperjena proti sedanji socialistični ureditvi v Jugoslaviji, kampanja. katere pobudniki in organizatorji so voditelji VKP(b) in sovjetske vlade, je doživela popoln politični neuspeh navzlic velikanskim naporom velikega propagandnega aparata, vsem diskriminatorskim in'*" dmgirn ukrepom, grožnjam, pritisku, izsiljevanjem itd. katerim ie bila izpostavljena od ZSSR in držav' ljudske demokracije majhim. neodvisna in suverena socialistična država, njeni narodi, njena vlad,a in njeno partijsko vodstvo.
Da bi dala nove spodbude tej u-mazanli kampanji, je bila vlada ZSSR prisiljena prevzeti nase javno in odkrito pred vsem svetom kot vlada vlogo glavnega napadalca proti FLRJ. O tem govore zadnje note sovjetske vlade. Omenjene note so s protijugoslovanske kampanje v celoti strgale masko »partijske«, ((teoretične« in »tovariške« kritike in odkrile bistvo napada na Jugoslavijo, bistvo, kakršno ima ta napad od prvega dinc. Smoter tega napada na FLRJ prav od začetka je v'tem, da bi bila Jugoslavija postavljena v neenakopraven položaj, v položaj politične in gospodarske podrejenosti.
Med na.inovejše podle in zločinske napade na Jugoslavijo, ki so primer političnega banditizma, do katerega so so pogreznili «kritiki» KPJ. spada tudi razprava, ki so jo te cini v Budimpešti uprizorili vodilni krogi Madžarske.
Kakšni su razlogi oblozovanja Jugoslavijo
Veliki uspehi, Ki j.n dosegajo narodi Jugoslavije sami pri graditvi socializma in sicer v razmerah popolne blokade in sramotnih napadov po ZSSR in državah ljudske demokracije, so zdrobili v prah in pepel vse ((teorije«, vse ((prognoze« in vsa dosedanja prizadevanja, da bi zrušili sedanjo socialistično ureditev v Jugoslaviji, da bi ločili vodstvo države in partije od ljudstva in izvedli zločinski načrt njene politične in gospodarske podrejenosti in odvisnosti.
To je tudi temeljni razlog, zaradi katerega vodilne osebe iz In-formbiroja obtožujejo Jugoslavijo domnevnega paktiranja z imperialisti, ker naj bi taka nesramna obtožba opravičila pred njihovi lastnimi množicami in pred mednarodnim delavskim gibanjem vsak tudi najpodiejši napad na Jugoslavijo in njene narode. Prav na tej liniji je tudi insccnirana razprava v Budimpešti, ki ima namen umetno ustvariti nove «dokaze» o domnevnem prehodu Jugoslavije v imperialistični tabor.
Toda tud; ti najpodiejši napadi in zarote proti Jugoslaviji bodo doživeli isto usodo kot dosedanji, ker se bodo razbili ob dosledni zunanji politiki FLRJ, ki je v skladu z interesi neodvisnosti in suverenosti jugoslovanskih narodov, ki grade socializem.
TON, ravnatelj industrije v Zre-njaninu.
« St »
Ostali španski borci, ki niso mogli prisostvovati izrednemu sestan. ku, ker so bili na počitnicah, službenih potovanjih ali zaradi bivanja v oddaljenih mestih, bodo podpisali ta protest naknadno pri Udruženju bivših dbbrovoljcev španske republikanske vojske iz Jugoslavije.
Na urugi sirarn je treba poudariti, da razpihujejo informbirojevski napadi na Jugoslavijo nacionalizem in šovinizem madžarskega naroda do narodov Jugoslavije.
Ti napadi vedno bolj slabšajo in zaostrujejo odnose med dvema državama in njenimi narodi, za kar nosi madžarska vlada popolno in izključno odgovornost. Ce posebej pa je omenjena obtožba dejansko dokument vojnohujskaškega izzivanja, ki pomeni resen udarec mednarodnemu sodelovanju in miru v tem delu Evrope.
Ta razbrzdana gonja proti Jugoslaviji prinaša ogromno škodo c-notnosti sil demokracije in socializma. na svetu, slabi ofenzivno sposobnost mednarodnega delavskega gibanja, kar vedno bolj izkoriščajo imperialisti, ki poskušajo ne brez urpeha odvrniti pozornost svojih množic od njihovih perečih problemov k napadom ZSSR in drugih demokratičnih držav na malo socialistično državo. Ta dosledna brezprimerna provokacija madžarske vlade bo še bolj zaostrila odnose med našo državo in drugimi socialističnimi državami na škodo mednarodne socialistične in demokratične fronte ter v korist imperialistične fronte in svetovne reakcije.
Budimpeštanska obtožnica, la najnovejši napad na Jugoslavijo, nosi še bolj vidno kot vsi dosedanja pečat mračne mahinacije, naperjene ne samo proti razvoju in graditvi socializma y Jugoslaviji, temveč tudi proti pridobitvam mednarodnega delavskega gibanja sploh. Toda zločinski poskusi, da bi zadali udarec stvari, socializma in borbi za mir, so obsojeni brezpogojno na propad, pa naj pridejo od koder koli. Razprava — provokacija v Budimpešti — se bo nujno obrnila proti njenim- inspira-torjem.
■.v.vsv,w.w
•v.*.
Prodam
klavirsko harmoniko H 0 R N ERH
80 BASOV S TREMI REGISTRI. Poizve se: PRIVOZ 13, pritličje. LJUBLJANA
V.VAW.VA*.WA'
Srečke
DRŽAVNE RAZREDNE LOlM®
1. razreda 13. kela so v
Pohitite	i nakupi
Četrtina stane ciin
100.—, cela pa dw
din
Dobite jih pri JUGOREKL^-UVBUe'
Kolektura srečk
in Vri preprodajalcih.
KINO NA OPCINAB
predvaja samo ie DANES v NEDELJO 18. ob 16 amerikanski pretresljivo dramatični velefilm . .
POZOR!
m. z
„G0SPA PARKINGTON'
POZO«
P OZOR!
KAJ BOSTE VIDELI PRIHODNJI TEDEN?
Spored prihodnjega tedna DELJEK in TOREK z začet kom ob 19 veseloigra . .
nudi izredne zanimivosti. V
„Cezušesa sem
V glavnih vlogah svetovno znani it'
-ralb-
V SREDO in ČETRTEK bosta izzvala obilo smeha Stan-lio in Olio v filmu . . . .
»Podoknica v svetli
Prihodnjo SOBOTO in NEDELJO zopet nekaj veselega:
»Ljubša mi je krava
PRIDITE VSI!
OGLEJTE SI
JIH V-tr
TRGOVINA
Oglejte si
Ulica Vasari
Obiščite
~ 1V.»	M««*
Zagrebški
iiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii11111
17. septembra do 2. oktobra
Železniški
1
informacije pri Gospodarski delegaciji FLRJ, Trgovinski oddelek, ul. Cicer««11
NI
Odhod parnikov in motorne iadrmce i?preo pomota 1 veljaven od 29. avgusta do 30. septembra 1949
VOZNI RED OB NEDELJAH:
Iz Trsta; lz Sv. Nikolaja:
12.45*
18.30»
19.00
/barfl|C®
OB DE'
8.00*
9.30
11.00*
13.00
14.00*
•00
Iz Trsta: 10.00»
11.00» 12.05* 13.45 15.00*
Iz Sv.
«***
'NlK
ra
12 \T$* ,8.00
Gornji red voženj velja v celoti ob lepem vretn^^ potrebi, medtem ko velja urnik, označen z zvezdico * kem vremenu
IRSI
Hedna avtonusna proga IRSI Sv NIKOLAJ
OB NEDELJA H IN DELAVNIKIH;	,	jji5
rz Trsta: ob 8.30 in 13.30. — Iz Sv. Nikolaja ob 121° in
=^1
Drugo jugoslovansko tekmov^
reproduktivnih glasbenih umetn
od 20. do 27. novembra 1949 v Lju
Opozarjamo vse kandidate, ki se želijo pri. lovanje r.a 11. jugoslovanskem glasbenem tekmova'1;l'||)il polnijo , pismeno pristopnico in jo s priloženima dvefjatt> ^ grafijama novejšega datuma pošljejo direktno sokr^^ni';'' ganizacijskega odbora ll. jugoslovanskega glasben*1'-'1 .. tf£,
-c 1
str
nja v Ljubljani, ministrstvo za prosveto. Pri) topnic^V^
1949. »V S'
poslati najkasneje do vključno 20. septembra - g	-
fok za prijavo k tekmovanju. Pristopnice, poslane P	l|P(,
tembru 1949, se v nobenem primeru ne bodo iu°&e.
t*1
števati. Formularji za pristopnice so »a razpolago P unie .p stvih za prosveto, društvih reproduktivnih glasbe01 ^ jjiid5^ kov in vseh večjih glasbenih ustanovah posameU” ^ republik, kakor tudi pri sekretariatu organizacijsk^^ Izpolnjene pristopnice se pošiljajo direktno sekrc18' y V nizacijskega odbora II. jugoslovanskega tekmovabl8 Ijani, ministrstvo za prosveto.
UREDNIŠTVU: ULICA	MONTECCH1	štev. 6, 111. nad. —	Telefon štev. 93-808. — UPRAVA: ULICA	H. MANNA št. 29 — Telefonska številka 83-51,
OGLASI: od 8.30-12 ln	od 15-18, tel.	83-51. Cene oglasov:	Za vsak mm višine v širini I stolpca:	trgovski 4U,	finančno-upravni 60 osmrtnice 70	lir.
Za FLRJ: Za vsak mm	širine 1 stolpca za vse vrste oglasov	po	10 Din.
Odg urednik STANISLAV RENKO. —	Tiska Tržaški tiskarski	zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska	ul.	42, Tel.	743 • Koper, ul. Battlstl 30/a, Tel.	70,
NAROČNINA:	Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst
1400, celoletna 2600 Ur; Cona B in FLRJ:
11.637*. — za Jugoslavijo: Agencija ueinokratlčnega
Ljubljana. Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska