EU GLAS TO LET Leto XLV - št. 82 - CENA 40 SIT Kranj, torek, 20. oktobra 1992 Begunci na Hrušici so se odločno uprli: Nikamor ne gremo! Jesenice, 19. oktobra - Begunci, ki so se uprli, da bi jih razselili v druge begunske centre po Sloveniji, so ostali na Hrušici. Urad za priseljevanje in begunce meni, naj ostanejo in obdržijo status begunca. Jok, žalost in bes na Hrušici. - Foto: Nace Bizilj (Dnevnik) Z begunskim centrom na Hrušici ni in ni sreče. Najprej je ministrstvo jeseniški občini center dobesedno vsililo, saj so morali barake pod mostom skozi predor na Hrušici usposobiti dobesedno čez noč, čeprav so Jeseničani vztrajno dokazovali, da so bivalni Pogoji nemogoči, še bolj pa lokacija. Ob prihajajoči zimi se je izkazalo, da bo center zelo težko ogrevati in so sklenili, da ga zato, ker je na Jesenicah še veliko število beguncev pri družinah, ukinejo, begunce pa razselijo po drugih slovenskih centrih... Minuli petek so v centru trije avtobusi, ki naj bi begunce odpeljali v druge slovenske begunske centre, zaman čakali na potnike. Begunci so rekli odločni NE, NE GREMO NIKAMOR in nič ni pomagalo. Zaprli so se v barake, zunaj so bili le vodje barak, ki so razlagali, zakaj se nočejo odseliti drugam... Begunci na Hrušici - nekateri v krčevitem joku, drugi pa spet v onemoglem besu - so dokazovali, da jim na Hrušici ničesar ne manjka |n da jih lahko odpeljejo samo nazaj v Bosno "I nikamor drugam. Nekateri so bili že v drugih begunskih centrih in so opisovali znatno slabše razmere, ki so menda po nekaterih drugih slovenskih begunskih centrih. Zatrjevali 'o* da jim v primeru, da občina Jesenice nima denarja, pomoč obljubljajo drugi: zasebniki jim bodo plačali ogrevanje, Stranka demokratične akcije jim bo nudila vsestransko pomoč. Tudi prepričevanje Centra za socialno delo in delovne skupinel ki skrbi za begunski center na Hrušici, je bilo zaman. Begunci so se vrhu tega, da so se krčevito upirali in spraševali, zakaj so jih na Hrušici sploh sprejeli, če jih zdaj ne marajo, izdatno pritoževali tudi nad vodstvom centra, ki da sprejema podkupnine in z njimi ravna zelo nehumano. Le malo beguncev se je vendarle odločilo, da oddide - v Bosno ali pa k sorodnikom v Sloveniji. Večina je ostala. Begunci nočejo s Hrušice iz več razlogov, med njimi je nedvomno tudi ta, da so sklenili nova prijateljstva. Begunka, ki smo jo peljali do Zdravstvenega doma, je dejala, da noče v begunske vojašnice, ki so po Sloveniji. Tam jih spi po 40 v eni sobi, tu, na Hrušici, pa so v prostorih po dva ali trije... Zanimivo pri tem pa je, da je Urad za priseljevanje in begunce dopoldne še podpiral predlog, da se begunci izselijo in da se jim celo odklopi elektrika, popoldne poslal drugačno sporočilo: naj ostanejo in obdržijo status begunca. Begunci so danes še vedno na Hrušici.• D. Sedej najlepšo Abram?!- SUdko življenje ta Slovenko Natašo ^ejski Kazino je v soboto zve-gostil ta hip najlepše (m Jkrati najpogumnejše) Slovenke, ki so se uvrstile v zaključni del tekmovanja za miss Slovenje. Prireditev, ki so jo organt-z!rali časnik Kaj, agencija tier-*l.na videoton, slovenska televi-*lJa in blejsko turistično gospodarstvo, je v dvorano privabila mr>oge obiskovalce, tekmova nJe pa so si lahko ogledali tudi televizijski gledalci. Po predstavitvi vseh tekmovalk je de-yetčlanska komisiji ibrtil rtaj-lePso, ki bo Slovenijo zastoja ,a na prireditvi za miss sveta ^ bo Koprčanka Nataša f^am, ki se ji bodo tako zače ,e Uresničevati sanje o manc-^cnski katVeoTia sladek zače l*k PW pa so W»Vbeli blejski hoteljT„, v, s,, ti sj»ckh veliko torto v obliki srca. Prvi sta jo poskusili Nataša in njena prva spremljevalka, Metka Klajde-rtč iz Hoč. Več o prireditvi bomo zapisali v petkovi Panorami. • V. Stanovnik, foto: P. Ko/jek Delavci so brez plač Kranj, oktobra - V petkovi številki Gorenjskega glasa smo zabeležili, kaj je trenutno z delavci majhnega kranjskega podjetja KOP. Delavci so na čakanju, vendar ne z tni/eniimi prejemki, kakor smo zapisali, pač pa povsem brez njih. Letos namreč niso prejeli nobene plače. Zato ni čudno, če so si ureditev nevzdržnih razmer obetali od stečaja, Kaj bi bili tako deležni vsaj minimalne socialne varnosti na zavodu za zaposlovanje. Stečaj ni bil sprejet. Pač pa je bila te dni podpisana pogodba, ki naj bi podjetje rešila dolgov in propada, v njej pa bi bilo delo za večino tam zaposlenih delavcev. • D. Z. SALON VOZIL CIMOS - CITROEN Gregorčičeva 8, Kranj telefon: 064/211-380 PREIZKUSNA VOŽNJA vsako sredo od 12. do 18. ure z vozili CITROEN AX in _CITROEN ZX._ DANES p GLASOVA k StotinkA jkL: Q6*217*27tj tet 2*1 ta« 212-422 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko Okrogla miza: Kam vodijo gorenjske ceste? Prednost »podhranjenim cestam« Kranj, 19. oktobra - Napoved poslanca Emila Milana Pintarja na Okrogli mizi v petek na Šmarjetni gori, ki smo jo pripravili skupaj s Cestnim podjetjem Kranj, se je ob njegovi uvodni predstavitvi cestne problematike na Gorenjskem zares uresničila. Od včeraj, ko je na Vršiču zapadel sneg, ima Gorenjska s Primorsko samo eno izredno slabo neposredno cestno povezavo, ki kljub regionalni cesti vodi po makadamu. Ugodnejša je po mnenju poslanca Emilana Milana Pintarja tista, ki vodi čez Avstrijo in Italijo. Sicer pa je podobno, vendar le malce ugodnejše tudi s povezavo z Mursko Soboto, kamor je z Gorenjskega najlažje priti samo čez Avstrijo. Čeprav bo cestno problematiko na vseh 14.702 kilometrih kategoriziranih cest v Sloveniji jutri in pojutrišnjem obravna- val in izpostavil tudi prvi slovenski kongres o cestah in prometu na Bledu, je v primerjavi z ugotovljeno slabo sliko in Prostovoljno zdravstveno zavarovanje Devet paketov, različne premije V četrtek je začasna skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (podpredsednik je postal Standi Bartol iz Škofje Loke) med drugim sprejela splošne pogoje za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Potrdila je devet paketov, s katerimi se zavarovanci lahko zavarujejo pred doplačilom razlike do polne vrednosti storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, za višje standarde storitev iz obveznega zavarovanja ter za pravice, ki niso vsebovane v obveznem zavarovanju. Sprejeta je tudi posebna ponudba za zavarovanje tujcev. Letna zavarovalna premija za popolno zdravstveno zavarovanje (brez vseh doplačil pri storitvah iz obveznega zavarovanja) znaša 12.000 tolarjev, za zavarovanje za nadstandardne storitve (bivanje v enoposteljni sobi s TV, boljša postrežba in prehrana med zdravljenjem ipd.) od 9.600 do 24.000 tolarjev na leto, zavarovanje za razlike v vrednosti storitev pri poškodbah zunaj dela 3.000 tolarjev, za zobozdravstvo od 2.400 do 3.600 (protetika) tolarjev itd. Premije bo mogoče plačati v štirih obrokih, cenik pa velja do konca tega leta. • II. .1. Več na 4. strani V petek, 23. oktobra, ob 19. uri bo v hotelu Park na Bledu 6. letošnja GLASOVA PREJA Na temo GOSPODARSTVO -SEDANJOST IN PRIHODNOST, se bosta pogovarjala podpredsednika slovenske vlade Viktor /akflj ii Herman Rigelnik Rezervacije lahko sporočite po telefonu 211-860 ali 211-835. Pokrovitelj je podhranjenostjo obstoječega cestnega omrežja v Sloveniji tudi Okrogla miza na Šmarjetni gori pokazala, da Gorenjska kar zadeva stanje in predstave o cestah ni nobena izjema. Ali pa vendarle; razmere in stanje na gorenjskih cestah so marsikje in marsikdaj slabše, kot to kažejo povprečja v Sloveniji. Gostje na Okrogli mizi: pomočnik direktorja Republiške uprave za ceste Metod di Bati-sta, podsekretar ministrstva za promet in zveze Milan Brečko in podsekretar ministrstva za finance Peter Černigoj, so v razpravi skušali sicer nekatere podatke primerjalno "umirjati". Ocena pa je bila na koncu skupna in enotna, kot so jo izpostavljali tudi poslanci, predstavniki gorenjskih (razen jeseniške) in primorskih občin in tudi iz nekaterih krajevnih skupnosti, predvsem iz škofjeloške občine: Gorenjska ima sicer razvejano cestno mrežo (in je še kako pomemben del slovenskega cestnega križa - ena smer pač ni križ, če že govorimo o njem), ceste v tej mreži pa so "podhranjene". Več v petkovih Odprtih straneh. • A. Blejci vodijo - Konec tedna je bilo v državnem hokejskem prvenstvu odigrano šesto kolo, v vodstvu pa brez izgubljene točke še vedno ostajajo Blejci, ki so tokrat ugnali Triglav. Z gostovanja v Innsbrucku pa se je vrnila tudi ekipa Acroni Jesenice, ki je slavila novo zmago v alpski ligi. Več v Stotinki. V. Stanovnik, foto: D.Gazvoda 1 m | ■ Ta čudovita Amerika Dogajanja, ki spremljajo proces združevanja in razdruževa-nja evropskih držav, so že lep čas v ospredju pozornosti svetovne javnosti. In tisti, kijih spremljamo in razlagamo, smo jih včasih že nekoliko siti. Tako je kot nalašč, da se to jesen naš pogled ozira tudi čez Lužo, iz starega v novi svet, v Ameriko. 12. oktobra je minilo 500 let, odkar jo je Krištof Kolumb odkril, novembra pa bodo v ZDA predsedniške volitve. Ko gledamo, kako Američani, ki se imajo za nekakšno izvoljeno ljudstvo novega veka, slavijo svoj jubilej in tistega, ki sploh še ni izvoljen, se zadržani Evropejci sprašujemo, kaj jih pravzaprav žene. Je njihovo navdušenje z razlogom ali brez? Mark Twain (1835 - 1910) je zapisal: "Bilo je čudovito, da so odkrili Ameriko, še bolj čudovito pa bi bilo, če bi jo zgrešili " Če je bil takega mnenja človek, kije bil Američan v pravem pomenu besede, potem se lahko tudi mi povprašamo, v čem je bilo odkritje Amerike za nas (Evropejce in Slovence) dobro in v čem (ne le za Indijance) slabo. Odkritje novega sveta je bilo za starega čudovito zato, ker mu je odprlo nova prostranstva za njegovo uveljavitev. V prenaseljeni in od tradicij zacementirani Evropi je bilo vse polno ljudi, ki niso imeli pravih možnosti osebnega razvoja, od revežev do avan-turistov in največjih lopovov. V današnjem žargonu bi se reklo, da je bila Amerika kot naročeno odlagališče za visokoproblematični socialni odpad Evrope. Vsi, ki bi na tej strani oceana pomrli od lakote in bolezni, zgnili v zaporih, se neizživeti postarali, so se lahko podali na ono stran in v ameriških širjavah začeli znova. Evropa se je tako rešila vseh, ki so ji bili odveč, hkrati pa je po njih iz Amerike dobivala pravo obilje materialnih dobrin. Cele zaklade naropanega zlata in srebra. Nove poljedelske kulture: tobak, krompir, koruzo, banane, papriko, ananas, želvino moko, nageljnove žbice, itn. Krompir je bil za nekatere narode naravnost odrešilen; ne le za Irce, tudi za Slovence. Staknili pa so na oni strani tudi drugačne "blagre"; tisti, ki so navezali pretesne stike z Indijankami, so po vrnitvi svojim ženam in dekletom nehote podarili bolezen, sramno kugo, imenovano sifilis. Toda gorje, ki ga je Evropi pomenil ta, je zanemarljivo v primerjavi s tistim, ki so ga Indijancem povzročile koze, bolezen, kije dotlej sploh niso poznali. „ Tako pridemo v naši razlagi do točke, ko se nam posveti, zakaj bi bilo še bolj čudovito, če Amerike ne bi odkrili. Za Indijance, seveda. Tem smo Evropejci prinesli eno samo gorje. Govorjenje, ki s(m)o ga poslušali zadnjih 500 let in je dopovedovalo, da je odkritje Amerike omogočilo njenim domorodcem preskok iz barbarstva v civilizacijo, je čisto navadno sprenevedanje. Evropska kultura ni izpodrinila ameriške zato, ker je bila "višja", ampak zato, ker je bila bolj nasilna. Cvet evropskih hudodelcev se je zbral pod zastavami konkvistadorjev, kakršna sta bila Fernando Cortez in Francisco Pizarro. Prvi se je znesel nad Azteki, drugi nad Inki. Tem "ljudem" je šlo samo zato, da bi nakradli čimveč zlata, poklali (iz gole okrutnosti) čimveč Indijancev in posilili čimveč Indijank. Tisti, ki so prišli za njimi in tisti, ki so ostali v Evropi, pa so govorili, da širijo našo kulturo. Višek hinavščine pa je bil v tem, da so vse to počeli v znamenju križa in pod firmo evangelizacije. "To poglavje v zgodovini človeštva je tako grozno in sramotno za nas Evropejce, da o njem raje molčim,"je že 1935 zapisal Ernst H. Gombrich. In se raje posvetil zgodovini umetnosti. Ko je papež Janez Pavel II. pred kratkim obiskal Ameriko, se je vprašal na glas: "Kako bi lahko po 500 letih pozabili brezkončno trpljenje, ki ga je moralo prenašati prebivalstvo te celine med konkvisto in kolonizacijo? Treba je priznati zločine, ki so jih naredili ljudje, ki v Indijancih niso razpoznali bratov in sinov istega Boga očeta." Nakar je ljudem, ki tam, v Latinski Ameriki, živijo in se utapljajo v revščini, obljubil še eno, novo evangelizacijo... — In sam Bog ve, kaj jih bo še doletelo na tem čudovitem svetu?! Seminar Ljubljanske borze v Portorožu Dvom glede tujih vlaganj Portorož, 20. oktobra - Uvodničar na šestem tradicionalnem seminarju Ljubljanske borze, ki te dni poteka v portoroškem Avditorju, je bil slovenski finančni mister Mitja (Gaspari, ki je pesimist glede tujih vlaganja, zato podpira politiko Banke Slovenije pri dotoku tujega kapitala. Gaspari je dejal, da bo Slovenija zabredla v še večjo depresijo, če no prevladal konezijanski koncept velikih javnih del (elektrarne, ceste), ki ga zagovarjajo nekatere politične stranke. Slovenija si mora pomagati z izkušnjami drugih držav, kar posebej velja pri odpiranju trga kapitala. Široko odprta vrata tujim bankam in zavarovalnicam, brez povratnih možnosti slovenskih finančnih institu cij, globalno namreč ne pomeni uvajanje konkurence na slovenskem trgu, temveč nacionalno razprodajo slovenskega trga kapitala. Hude ra/mere v bankah bodo začeli razreševati s sanacijo, zaradi podobnih razlogov pa se bodo čez leto dni v težavah znašle tudi zavarovalnice. Proračun za prihodnje leto mora vsebovati tudi servisiranje javnega dolga, za kar naj bi porabili približno 5 odstotkov bruto proizvoda. Vlada v zelo težavnih razmerah pripravlja zakone za večjo finančno disciplino. Podjetjem je obljubil pomoč pri iskanju trgov, zlasti notraj bilateralnih sporazumov z državami nekdanjega kli-ringa. * Seminar se je nadaljeval z okroglo mizo o tujih vlaganjih in trgovanju s tujimi vrednostnimi papirji, kar naj bi pospešil zakon o privatizaciji, ki pa sam po sebi ne bo rešil vsem problemov Agen cija za privatizacijo na podlagi veljavne zakonodaje uspešno dela in ščiti interese Slovenije, novi privatizacijski zakon bo izrazito defenziven in bo tujim partnerjem omogočil, da poceni postanejo večinski lastniki naših podjetij, je opozoril dr. Marko Simoneti. Za stroge omejitve pri trgovanju I vrednostnimi papirji, ki jih bodo podjetja izdajala po novem privatizacijskem zakonu, se je zavzel dr. Ivan Ribnikar, prav tako za omejitve pravic njihovih lastnikov pri odločanju v podjetjih. • M. Va. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE V Ljubljani je bil III. tabor Slovenskih krščanskih demokratov Na Miklavževo poštene volitve Na sobotnem zaključnem shodu III. tabora Slovenskih krščanskih demokratov na Trgu republike v Ljubljani sta, razen predsednika stranke Lojzeta Peterleta in predsedniškega kandidata Ivana Bizjaka, od gostov govorila tudi avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock in italijanski poslanec Adriano Biasutti. Ljubljana, 17. oktobra - Tretji tabor Slovenskih krščanskih demokratov, prvi je bil na Ptuju, drugi pa v Novi Gorici, je trajal v petek in soboto, tokratni pa je bil posebno pomemben zato, ker je potekal v predvolilnem ozračju in ker so krščanski demokrati uradno predstavili svojega predsedniškega kandidata Iva Bizjaka. V petek so bile lokalne prireditve po Sloveniji, v Ljubljani pa so udeleženci tabora med drugim zbrali pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani, v soboto dopoldne pa so bile v Cankarjevem S 3. tabora Slovenskih krščanskih demokratov. Od desne proti levi koroški deželni glavar Zernatto, predsednik slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle in avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock. Slika J.Košnjek domu okrogle mize o slovenski zunanji politiki, gospodarstvu, podjetjih in novih lastnikih, obveščanju, lokalni samoupravi ter o zdravstvu, socialni politiki, šolstvu in športu. Ob treh popoldne pa je bila na Trgu republike v Ljubljani osrednja prireditev tabora, na kateri se je zbralo okrog tri tisoč ljudi, med številnimi gosti iz tujine pa sta bili najuglednejši imeni avstrijski zunanji minister in predsednik Evropske demokratične unije dr. Alois Mock in bivši prvi mož Furlanije in Julijske Krajine, sedaj pa italijanski senator Adriano Biasutti. Oba sta na taboru tudi spregovorila, zbo-rovalcem pa je poslal pozdrave tudi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Osrednja govornika na Trgu republike sta bila predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle in predsedniški kandidat stranke Ivo Bizjak. Lojze Peterle je med drugim dejal, da je to prvi tabor z izkušnjo opozicije, potem ko so naši nekdanji politični prijatelji iz Demosa poskrbeli za nenavaden prihod opozicije na oblast kar brez volitev. Posledica tega je slabša- Predvolilna konferenca Socialdemokratske prenove Slovenije Glas za pomlajeno in bogato Slovenijo Socialdemokratska prenova bo na decembrskih volitvah nastopila na Združeni listi skupaj z Delavsko stranko, Demokratsko stranko upokojencev in Socialdemokratsko unijo z uglednimi kandidati pod geslom Za mlado in prenovljeno Slovenijo, skupno programsko izjavo pa so poimenovali Slovenija je mlada, volimo zanjo. Ljubljana, 17. oktobra - Na konferenci prenoviteljev so sodelovali tudi predstavniki drugih treh strank z Združene liste, ki računa na volilni uspeh. Konkurenca za uvrstitev na kandidatne liste (med strankami drži tudi v tem primeru načelo soglasja) je velika, izbrani bodo najuglednejši, tudi zunajstrankarski kandidati, lista pa se bo potegovala za sedeže v državnem zboru v vseh 88 volilnih okrajih. Kot je dejal predsednik Socialdemokratske prenove dr. Ciril Ribičič, bodo tokratne volitve utrdile SDP kot ugledno, močno in zaupanja vredno stranko. Zadnji dve leti je stranka očiščena bolnega karie-rizma in ima večji optimizem, volilna pričakovanja pa presegajo volilni uspeh izpred dveh let. Predsednik programskega sveta stranke dr. Matjaž Kmecl je dejal, da program ni leksikon problemov in ljubeznivosti, ampak naloge, da nad 100.000 Slovencev ne bo več v strahu za preživetje. Tisti, ki govorijo samo o 45 zgrešenih letih, kradejo Slovenijo. Zato stranka apelira na Slovence, da strnejo moči za pomlajevanje Skupina nepodpisanih občanov iz Kranja in Tržiča Liberalno-demokratska stranka naj se prepove Kranj, 2. oktobra - Zaradi ogrožanja varnosti slovenskih državljanov in zaradi delovanja proti interesom Republike Slovenije zahtevamo prepoved Liberalno-demokratske stranke (LDS), pravi skupina občanov. Zahtevo utemeljujejo s sodelovanjem s sovražnimi silami v pripravi agresije na Slovenijo na področju onemogočanja obrambnih priprav (mirovniška deklaracija 91, onemogočanje vpoklica TO in nagovarjanja k neposlušnosti), s kolaboracijo z agresorjevo taj HO službo pri poskusu rušenja demokratično izvoljene vlade (peticija LDS 91, sestanek z Markovičem in generali 12. 6 1991), pomoč pri infiltraciji sovražnih agentov in agitatorjev prek manipulacij z dodelitvami slovenskega državljanstva, njihovo prikrivanje in zaščita (grožnja v parlamentu z blokiranjem osamosvojitve, če se ne podeli državljanstvo brez pogojev, medijska podpora vračanju četniških kolovodij in oficirjev JA) in spodkopavanje ekonomskih temeljev države z nagovarjanjem investitorjev za vlaganje v ostale republike, z omogočanjem izplačevanja neupravičenih dajatev v Jugoslavijo ter z izsiljeno legalizacijo privilegijev tujcev iz drugih republik. Zaradi tega je bila v Sloveniji nevarnost oboroženih napadov, ker so se tujci izognili vsaki kontroli slovenskih organov Kei se zaradi stopnjevanj*, teh aktivnosti povzroča velika ekonomska, socialna in politična škoda, je skupina zahtevo za prepoved delovanja stranke posredovala sekretariatu za občo upravo občine Ljubljana center in zaprosila za uvrstitev v postopek. • J.K. Socialdemokratska stranka Radovljica Janez Janša v Grajskem dvoru Radovljica, 20. oktobra Radovljiška Socialdemokratska stranka vabi na pogovor s podpredsednikom stranke in ministrom za obrambo Janezom Janšo na temo Kaj so premaknili Premiki Janša bo predstavil svoje poglede in stališča na dogodke ob zadnji vojni v Sloveniji. Pogovor bo v četrtek, 22. oktobra, ob 18. uri v hotelu (irajski dvor v Radovljici. • J.K. Slovenije. Dr. Lev Kreft je pozval h glasovanju za tiste, ki bodo naredili vse za Slovenijo in ne za tiste, ki bodo naredili vse zase, Borut Pahor pa je pozdravil pripravljenost Socialdemokratske stranke za sodelovanje in dodal, da je prenoviteljska stranka stranka ljudi, ki ne menjajo barv. Miran Potrč je ugotovil, da sedanje razmere poštenim onemogočajo delo, nepoštenim pa omogočajo krajo, Franci Pivec pa je zbodel tiste, ki so zatajili svoj ponos, ljudje pa cenijo ponosnost neke stranke. Boris Sovič je opozoril na poskuse desnice za izolacijo Slovenije, zaradi česar lahko zaostanemo za nekaterimi bivšimi komunističnimi državami, ki želijo v EGS, čeprav mnogi naši politiki stalno vandrajo po Evropi, Mirjam Jan - Blažič je povedala, da je v stranki dovolj prostora za delovanje gospodarstvenikov in da pozna zahodna soci-aldemokracija mejo med ekonomijo in socialo. Kina Klinar z Je- nje gospodarskega in socialnega položaja in upadanje zanimanja tujega kapitala. Izločitev krščanskih demokratov in desno sredinskih strank skupaj s klicem zaustavimo desnico ne prispeva k M mokratizaciji in normalizaciji naše družbe, ampak se začenja stara manira izločanja drugačnega. Zaradi tega je zelo pomembno, da izvedemo na Miklavžev dan poštene volitve in da bodo demokratične sile dobile večino, kar je edino zagotovilo, da se poslovimo od starega. Volilni uspeh krščanskih demokratov je tokrat široko pričakovan. Predsedniški kandidat Ivan Bizjak je dejal, da naša mlada država potrebuje še marsikaj: običajni parlament, nadzor vseh vzvodov moči, p°* štenost v politiki in gospodarstvu in dosledno spoštovanje ustave in zakonov. Demokratičen razvoj ogrožajo stara miselnost in nede; mokratične navade, stari in novi fevdi, prisvajanje oblasti in različni monopoli in napačno pojmovanje in izigravanje demokratičnih pravil igre. Slovenija potrebuje edinost, srečo in spravo, p8 odgovorne ljudi na vodilnih mestih, ki niso obremenjeni s preteklostjo. Potrebujemo novega človeka za nove čase, človeka, ki bo povezoval in združeval, ne pa razdvajal. Predsednik naj bo moralna avtoriteta, ki se prvi in dosledno drži ustave in je nepristranski. V tem sem se, mislim« uspešno uril kot predsednik zbora občin, je dejal Bizjak. Prepričan sem, da bomo Sloveniji vrnili dušo, srce in nasmeh. • "i Košnjek senic, ki je vodila konferenco, Pa je pozvala k enakomernejšernU razvoju Slovenije in dodala, da smo bili Gorenjci med zadnjo vojno dovolj pametni in zato [j1 bilo žrtev, čeprav so nekateri očitali, da smo bili premalo borbeni' V sklepih konference, na kat6* ri so sprejeli volilne programe 111 pravilnike o kandidiranju, so zapisali, da bodo dajali posebno p°" zornost razvoju regionalizma 1. regijskih centrov in zagovarja družbeno pogodbo kot socialni | razvojni vzvod, da zagovarjaj vključevanje Slovenije v ^vror sko skupnost, da v vladi ne hod sodelovali brezpogojno, ampa bodo sodelovanje pogojevali if sevanjem gospodarskih in sod' nih vprašanj, zavrnili pa bodo di obtožbe o nasprotovanju s venskemu osamosvajanju. ^c^0t teri v Sloveniji so namreč " "petelini, ki si lastijo zasluge sončni vzhod". Vse štiri so za gospodarsko uspešno m cialno pravično državo, za dr^. vo sodobne Evrope s popoln' človeškimi pravicami, ne Pa . državo, "v kateri ljudje ponosu strada|o" • J. Košnjek Socialdemokratska prenova Slovenije Kranj Pogovor o zdravstvenem zavarovanju Kranj, 20. oktobra - Socialdemokratska prenova Slovenije Kranj hitri, 21 oktobra, ob 19. uri v dvorano krajevne skupnosti Str****^, kjer bo pogovor o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju na.,rag Itpl* GLAS Univerza za tretje življenjsko obdobje Kranj, oktobra - Oktobra začenja z delom tako imenovana ^ verza za tretje življenjsko obdobje, ki ponuja upokojeni jetno in koristno izrabo prostega časa. Pri Rdečem križu v nju so za upokojence pripravili vrsto tečajev. Začel seje/1 Jjj nemščine, vpisujejo tudi na tečaje angleščine in ti m " ();t-k bodo oživeli literarni, likovni in unietnosinozgodov iti1^1 (t.c\ij'' Vabijo h krožku ljubiteljev gledališča, na novo pa uvaja)" (p vodenja gospodinjstva za enega in kuhanja dietne hrane te bolnika. bdob->e H ktožkoni in t ( uft-, vpisnino vsak dan med X. m II) uro. \ ,rrdo pa od S do -'fflp pri Ncvenki Marinič na Tomšičevi 4 v Kranju Prij*ve ^Prcj jo tudi po telefonu 211-828. Marko Z>r lirtaaoTltelJ la Izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Hredalika politika: neodvisni BMtrankarski politično Informativni pohađali s poudarkom na doaajuniih BI < .oieniskem Prc4at«Jalk CuopbuMf■ svata: Ivan Majal Direktor la glaval oredalk Odgovora« aredaica: I eopoldina Bogataj / Novlaarjl la uredalkl: Helena Jclovčan, Jože Kotnjek, I <-a Mencinger. Slo|un S.i|r. Darinka Sede|, Vilma Stanovnik. Marija Volčjak, < veto Zaplotnik, I ''""'j1 Andrej žalar. Štefan Žargi Obllkovaajc: lSor l'okoi II lehalcno urejaajc: Ivo Scknc, Mirjanu hiuksler. Nada 1'irvt l*ktorUaa)>: Marjflta Vozlič. totografl|a ( ...i.,/,t Suuk H»k: Podjetja I II 1 Časopisov in revij, Ljubljana / L rada Mrvo: Mole Pijadeja I. trlelon 11 I M0, II I 135, MlaUM 211 163 Naročala«, uprava, propagaaaa, oglasi: Bleiweisovi lr>. telefon 218 4M li i „nr*< telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, uradne ure vsak dan 7 I 7 00, ' Časopis i/haja ob torkih in petkih Naročnin« mmeseč naročniki imajo 20V. popusta. Za tujino letna naročnina 140 1)1 M Oglasne storitve po ceniku Piometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje KMI 23/27 s»2) _ - Ma" filfl Železarna Jesenice ima za 2 milijona dolarjev terjatev do Iraka Podržavljanje je prevara, če ne sledi sanacija Jesenice, 19. oktobra - Mag. Herman Rigelnik, podpredsednik vlade, je obširno odgovoril na zahteve sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije. V jeseniški železarni plačujejo elektriko po 7,2 pfenniga in tako pokrivajo vse stroške proizvodnje te energije. Vlada trdi, da bo do zadnjega ščitila delovna mesta. Sindikat delavcev kovinske m elektroindustrije Slovenije je zahteval stališča vlade do problemov v kovinski in elektroindustriji Slovenije. Na stališča sindikata je odgovoril podpredsednik vlade mag. Herman Rigelnik. Svobodni sindikat jeseniške železarne se je o teh vladnih stališčih pogovarjal z vodstvom jeseniške železarne. . Mag. Herman Rigelnik na sindikalne zahteve za takojšnjo razbremenitev gospodarstva med drugim odgovarja, da je vlada v tem smislu sprejela tudi linearne ukrepe, pri čemer je v slovensko skupščino poslala zakon o odkupu terjatev do Jraka. Slovenija naj bi odkupila s 30-odstotnim diskontom terjatve iz poslov z Irakom v vi-Jini 155,8 milijona ameriških dolarjev, od tega približno polovico od podjetij kovinske in elektro industrije. Hkrati s tem bo odkupila terjatve iz naslova poslov z JLA v višini 171,6 milijona dolarjev, od tega približno dve tretjini od podjetij kovinske in elektro industrije. Jeseniška železarna ima takih terjatev za približno 2 milijona dolarjev. Vlada namerava nekaterim dejavnostim odložiti plačilo davkov in prispevkov za šest mesecev, vendar ves znesek odloženih davkov in prispevkov ne sme preseči 3 milijard tolarjev, kar pomeni - pravi mag. Rigelnik - da se država na ta način začasno odpoveduje 3 milijardam tolarjev proračunskih prihodkov. V Železarni pravijo, da ta odlog koristi le podjetjem, ki so v trenutnih težavah. Železarna za možnost odloga ni zainteresirana, ker se s tem samo odlaga globalna rešitev in povečujejo stroški ob zahtevanem zmanjšanju plač. Vlada naj bi tudi sprejela predlog poravnave dolga za porabljeno elektriko - ves obseg dolga znaša 5.862 milijonov tolarjev, podjetja pa naj bi ga glede na velikost poravnavala v 4 do 24 mesečnih obrokih. Tudi to za jeseniško železarno ni tako zelo ugodno, saj trenutno plačujejo elektriko po 7,2 pfenniga in tako pokrivajo vse stroške proizvodnje te energije, obenem pa plačujejo še za tiste, ki so večji neplačniki kot Železarna Jesenice. Direktor jeseniške železarne je mnenja, da bi morala vlada sprejeti ukrep, ki bi razvrščal podjetja po višini plačane energije in potem iz tega določil bonitete. Tudi o predlogu za poravnavo dolga do slovenskih železnic, ki naj bi znašal 1.152 milijonov tolarjev za notranji trg in 197 milijonov za zunanji trg in ki naj bi ga porabniki poravnali v 6 mesečnih obrokih, direktor jeseniške žele- Tudi naši otroci stradajo Regresiranje šolske prehrane fa___..... _.. . . ..... . . tr , ,ranj, 19. oktobra - Zdi se skoraj nemogoče, vendar nam zdravnici ^'ologi in drugi strokovnjaki dokazujejo, da je res; da so naši '*rji podhranjeni, da je v osnovnih šolah (za srednje šole se sploh ne ve) vse več tudi lačnih otrok. Junija letos je bilo deset tisoč osnovnošolcev brez vsakršnega obroka hrane v šoli, septembra še dva soc več, z napovedanimi novimi tisoči brezposelnih delavcev bo la-cnih še več. Septembra je slovenska vla-sPrejela sklep o dodatnem egresiranju prehrane v šolah J10 konca leta. Po besedah šol-.^ga ministra dr. Slavka Ga-jra /daj že 14 odstotkov otrok obf brezplačen obrok hrane v S?11' Zveza prijateljev mladine ovenije v zvezi s tem terja si-rešitve, njen cilj je da ^emske i rezplačen dnevni obrok hrane 0snovnih in srednjih šolah. Kako v šolah dejansko je, smo vprašali v dveh iz izrazitega delavskega okolja. Učitelji v osnovni šoli Toneta Čufarja na Jesenicah opažajo, da so otroci bledikavi. Morda ne samo zaradi nezadostne količinske in vitaminske prehrane (podhranjenost je težko opaziti v kratkem času), morda nimajo zdrave barve tudi zato, ker letošnje poletje prvič niso šli tako mno- žično na morje kot prejšnja leta. Sicer pa so v tej šoli že ob začetku tega šolskega leta v prid učencem od staršev zahtevali, da vsi otroci malicajo. Če imajo starši za cigarete in "obvezno" pivo, bodo našli denar tudi za otrokovo malico. Starši niso ugovarjali. Za socialno najbolj ogrožene otroke so z brezplačnim obrokom poskrbeli v jeseniški občini že sami, z regresom iz ministrstva so krog upravičencev še razširili. Ponudili so jim zastonj malico, glede kosila pa zaželeli, da vsaj polovico cene (210 tolarjev na dan) prispevajo starši, če lahko. Do konca leta tako noben Presenetljivo hiter odziv slovenske vlade Manjši davki na skromne dohodke Po dobrem tednu dni od pobude v kranjski občinski skupščini je slovenska vlada že podala svoje stališče do davkov na skromne dohodke. L^'i«na, 19. oktobra - Poslansko vprašanje in pobuda v kranjski ob-doh skuP^,ni o doplačilih dohodnine tudi pri najnižjih dohodkih je v H* h?"1 ,ednu dn' "^K10 do *l«venske vlade, ki je pritrdila temu, da naj k0 davčni zavezanci i najnižjimi dohodki doplačevali dohodnine. Ka-naJ bi to dosegli, pa bo znano v prihodnjih dneh. čn ^U /ascdanJU družbenopoliti-,u**J Zbora kranjske občinske grščine 7. oktobra ic poslance Wl.iV'.V, ' u*ioora jt ^'»'^ičnestranke Janez Zakelj vprašanje sProlil poslansko Pobudo o tem, kako jc mogoče. fa so delavci / najnižjimi dohod *> v lanskem letu - od 10.000 dO [*000 tolarjev mesečnega MSlul *a • prejeli odločbe o kar občni ncrn doplačilu dohodnine lasno Jc< je poudaril, da delavci s tako skromnimi dohodki komaj livijo "»ne bodo zmogli plačati (potegi še ne v enkratnem mesku v to^u 10 um kol to zahtevajo u dane davčene odločbe) tudi do 4 (MM) tolarjev doplačila dohodnine. Zatrdil jc tudi, da bi morali poleg drugačnega sistema obdavčevanja v najnižjih dohodkovnih ra/redih /a v naprej, najti tudi sredstva, s katerimi bi pokrili oz. odpisali tovrstne obveznosti /a preteklo leto Na novinarski konferenci po seji vlade sta direktor Republiške uprave /a javne prihodke Iva« Roje in finančni minister Mitja (■■spari. posedala, da je vlada pobudo dano v kranjski skupščini le obravnavala in vsaj načelno ugotovila, da tako stanje zahteva spremembe /akona o dohodnini, ki bodo pripravljene v najkrajšem času. Razmišljajo o tem. sta pojasnila, da naj bi pri najnižjih dohodkih /nižali stopnje /a dohodnino in uvedli celo nov davčni ra/red, stopnje v višjih do- Ko, n°nec neobdavčenim stanovanjskim špekulacijam )a tokratni seji tlovenske rlade to tprejeli pndU* jffZZJjJl ;"''"'"«,, akona o davkih občanov, po katerem naj bi i p ' - "' pristojnost za določanje dar k....../ ' /'7 "iitfMfprlitrahnasm.....Mu na republiko Sini da hi '"'""<■< l< IflOS i občinskih pristojnostih, t I M'"<* '" J2J. ko naj b, novi zakon, če p bo meda tprejej tovtnski pari* Jjw. začel veljati pa bi tudi na tem področju veljal wW"M Katerem s<> vse davčne pristojnosti na ravni države ■i Z')'«'* navedenega poenotenja davčnega sistema, pa naj bi P***) .''"J1 "" prste tudi tistim k, «> po "nohtih"cenah neohdaneno tajali na tanovanlskcm zakonu Učbeniki davčna olajšave že letos Minister za šolstvo dr. Slavko Gaber ht tokrat povedal, da je vlada sprejela pobudo njihovega ministrstva po kateri naj bi se Stroški za nakupe učbenikov. ZYtzkov m drugih učnih pripomočkov fteli v davčno olajšavo te letos. To bo doseieno \ tolmačenjem zako-lui o dohodnini :a katere spremembo v vladi sicer ni bilo enotnega mnenja. /< pa I tem socialnem položaju zelo potrebna To /<• te iretii ukrep, fe poudaril minister dr (mh,i najprej tO bile zamrznjene cene učbenikov, nato pa uvedeno tpremljanje cen novoteda* rt/A - ki na/ olajša materialni položaj družin i tolajočlnii se otroki, dokončna m sistemska rc.iitcv o f«»«|, kako krotili izdatke :a no/o. pa bo z novim predlogom o Izdajanju učbenikom riana kmalu. \j vpraša* nje, kak,< ie i tistimi, ki to račune za Mske potrebuine le-tOi že zavrgli, SMO dobili odgovor, da tal uhato olajšave le za tiste, ki Mroike lahko z ra, um dokažejo. zarne meni, da ukrep, da se dolg do železnic poravna v šestih mesečnih obrokih, v praksi še ni zaživel. Medtem ko vlada pravi, da je že junija liberalizirala uvoz z znižanjem dajatev, v Železarni Jesenice odgovarjajo, da je carinski zakon celo škodljiv za železarno in bi vlada morala sprejeti dodatne ukrepe, ki bi preprečevali trgovskim podjetjem, da neupravičeno konkurirajo železarnam, saj so le-te ob izenačitvi pogojev uvoza na slabšem kot kupec. Vlada v odgovoru na sindikalne zahteve med drugim pravi, da bo do zadnjega ščitila delovna mesta v kovinski in elektro industriji. Uspešno je zavrnila vse pritiske za dvig cen v javnem sektorju - morebiti naj bi se povečala le cena ptt impulza, nadzoruje cene komunalnih storitev in stanovanjskih najemnin, prevozov, premij, obvladuje nespremenjene odkupne cene mleka, zadržuje cene moke in kruha. Na področju davčne politike bo še ocenila, ali naj bi najnižja plačilna razreda oprostila plačila dohodnine. Direktor Železarne je sicer vse druge vladne ukrepe ocenil za pozitivne, menil pa je, da je bila Železarna s podržavljanjem »prevarana«. Pogoj za podržavljanje je bila namreč tudi sanacija, ki pa je doslej ni bilo. Zdaj je v veljavi individualna sanacija... # D. Sedej od 1133 učencev šole Toneta Čufarja zaradi denarja ne bo prikrajšan (vsaj) za malico. Kosila v šoli kuhajo za nekaj več kot 200 otrok. Število kosil upada; ne samo zaradi denarja, ampak tudi zato, ker je veliko jeseniških delavcev, staršev na čakanju, in otroci kosijo doma. V osnovni šoli Matije Čopa na Planini je bilo že septembra z občinskim denarjem regresi-ranih 132 malic in blizu sto kosil. Oktobra jc s prispevkom ministrstva za šolstvo in šport število regresiranih malic poskočilo na 243, kosil na 147. Skupaj regresirajo malico četrtini otrok, kosilo pa petnajstim odstotkom otrok, prošnje za regresiranje še prihajajo. • H. Jelovčan hodkovnih ra/redih pa naj bi temu ustrezno povečali. Ker je to rešitev, ki jo je mogoče uveljaviti le s spremembami /akona za v naprej (torej V najboljšem primeru za obračun dohodnine /a leto 1992). iščejo tudi sredstva za odpis doplačil dohodnine tistim z najnižjimi dohodki V letu 1991. Izvedeli smo tudi. da doplačil dohodnine ni mogoče po veljavnem /akonu plačevati v več obrokih, nova davčna lestvica za dohodnino pa naj bi segala od 15 (sedaj 19) do 50 (doslej 45) odstotkov. Vsega pa ni kriva samo veljavna lestvica: pri izplačilih osebnih prejemkov, /lasti regresa /a letni dopust, so v mnogih podjetjih predpisane akontacije dohodnine napačno obračunavali, pri končnem letnem obračunu pa so se te napake (tedaj v dobro zavezancev) pokazale kot dodatni dolg. Cilj sprememb dohodninske zakonodaje je. da bi se doplačilom in i/plačilom v prihodnje kar se da i/ognili. O spremembah bomo še poročali. • §. Ž. AVTO ŠOLA ŠK0FJA LOKA Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov v GASILSKEM DOMU NA TRATI, začetek 22 10. 1992, praktična vožn|a na vozilih OPEL C0RSA in 60LF Posebna ugodnost: prevoz kandidatov na tečai CPP iz smen Reteč, Bitenj, Podlubnika. ?abnice Informacije: telefon 631-729 Predlog za razmišljanje Blejska obvoznica v predoru? Z obvoznico v predoru bi se izognili tudi prerekanju o trasi. Radovljica - Inž. Janez Hrovat, ki je sicer doma iz Begunj, že vrsto let pa živi v Švici, kjer je uspešen poslovnež, je v začetku minulega tedna skupaj s prijateljem Antonom Grašičem s Police pri Kranju seznanil radovljiškega predsednika občinske skupščine Vladimirja Čer-neta s predlogom, da bi južno blejsko obvoznico (v smeri proti Bohinju) zgradili v predoru. Inž. Hrovat, ki dobro pozna švicarske in svetovne izkušnje pri reševanju prometnih zagat, med bivanjem v blejskem hotelu Toplice pa je dobro občutil tudi hrup. ki ga povzroča promet, se za gradnjo v predoru zavzema iz več razlogov. S predorom bi se izognili prerekanju o trasi, ohranili bi sedanjo podobo pokrajine, omejili bi prometni hrup in druge škodljive vplive na okolje, se izognili ovinkom in klancem ter (seveda) rešili blejske prometne zagate. Predor bi po mnenju inž. Hrovata lahko zgradili od mostu čez Savo (med Lescami in Bledom) do Mlinega oz. do Pristave, ob železniški progi ali morebiti tudi kje drugje. Kot je povedal, so povsod po svetu uveljavljajo težnje, da prometne in še nekatere druge prostorske probleme rešujejo "v globino", kjer je prostora še dovolj. V Švici so se, na primer, pred nedavnim na referendumu odločili, da bodo skozi Alpe zgradili 55 kilometrov predorov v skupni predračunski vrednosti 10 milijard dolarjev. Znano je tudi. da je predor skozi Rokavski zaliv že prebit, da so na Japonskem zgradili 53 kilometrov dolg predor na otok Hokaido, da je za rešitev nemškega strokovnjaka, ki predlaga gradnjo predorov v dveh nadstropjih (ena cev za težka vozila, druga za lahka, lahko tudi vsaka cev za promet v eno smer)... Inž. Hrovat želi s predlogom le spodbuditi k (ponovnemu) razmišljanju o reševanju prometnih težav Bleda: če pa bi se odločili za gradnjo v predoru, pa bi bil pripravljen pomagati pri najemanju posojil.• C. Zaplotnik Strožja pravila za brezposelne podpirance Kdor bo delo odklonil, bo ob nadomestilo Po definiciji mednarodnih organizacij za delo se za brezposelnega šteje tisti, ki aktivno išče delo, me opravlja nobene plačane storitve, sprejme ustrezno zaposlitev takoj, ko mu je ponujena. V slovenski praksi je pogosto izpolnjen le prvi pogoj; Zavod za zaposlovanje evidentira iskalce zaposlitve, upravičencem izplačuje denarna nadomestila ali pomoči za čas brezposelnosti. Država pa hkrati ne nadzira, ali so registrirani brezposelni zaposleni po pogodbi o delu. ali na črno. Uradnih podatkov o takih zaposlitvah sicer ni. je pa takšno poceni zaposlovanje - kot ugotavlja edini gorenjski delovni inšpektor - dokaj uveljavljeno, nanj pristajajo tudi delavci. Mnenja po svetu o nad/oru so različna, gre predvsem za vprašanje, ali je nadzor brezposelnih podpirancev glede na stroške smiseln. Zelo pogosto se "krši" tudi tretji pogoj: delodajalci, ki na Zavodu za zaposlovanje iščejo delavce oziroma jih Zavod napoti k njim. se dostikrat pritožujejo, češ da delavci za delo niso zainteresirani: na ponudbo se sploh ne odzovejo ali pa se izognejo kako drugače. Rešitev /a te primere je pripravljena v obliki pravilnika o kriterijih /a ugotavljanje i/gube pravice do denarnega nadomestila oziroma pomoči za čas brezposelnosti. Pravilnik doživlja zadnje korekture v ministrstvu za delo. veljati bo začel z objavo v Uradnem listu. Bržkone prav kmalu. Po tem pravilniku bo brezposelni delavec izgubil denarno nadomestilo oziroma pomoč za čas brezposelnosti, če bo odklonil ponujeno delo v isti ali sorodni smeri, /a katero je usposobljen, in v isti ali za eno stopnjo nižji izobrazbi, kot jo ima. Pravico do (resda skromne) podpore bo izgubil tudi. če bo zavrnil usposabljanje ali izobraževanje, vključitev v aktivno politiko zaposlovanja pri Zavodu za zaposlovanje, če je brezposeln, pa ima hkrati dohodek kot podjetnik, če se ne bo odzval na zahtevo Zavoda za zaposlovanje kot kandidat za zaposlitev in če bo / družinskim dohodkom presegel cenzus /a pridobitev denarne pomoči. • H. Jelovčan Za Tržičane še naprej 24 volišč Tržič, 16. oktobra - Včeraj se je sestala na svoji prvi seji okrajna volilna komisija v Tržiču. Sprejela je sklep o določitvi volišč, območja volišč in prostorov za volitve. V tržiški občini bo tudi v prihodnosti ostalo enako število volišč, kot so jih imeli doslej. To pomeni, da bo volilcem na razpolago 24 volišč, ki bodo večinoma v istih prostorih, le v tržiški stolpnici bo volišče drugod. Komisija je še sklenila, da bo za vsako volišče imenovan po en volilni odbor. V njem bodo poleg predsednika in dveh članov še trije njihovi namestniki. Prva seja je bila namenjena tudi dogovoru o načinu dela okrajne komisije, v kateri so poleg predsednika in treh članov še njihovi namestniki. Na javnih sejah bodo sodelovali vsi člani in namestniki, seje pa bodo sklicevali ob potrebi obravnave konkretnih /adev. Za tajnico komisije so imenovati Niko Perko. za njeno namestnico pa Andrejo Kert. • S. Saje Skupščina Sveta kranjskih sindikatov Kranj, 20. oktobra - V petek, 23. oktobra, bo v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju zasedanje skupščine Sveta kranjskih sindikatov. Na njej se bodo člani dogovorili o uresničevanju programa druge faze razvoja kranjskih sindikatov. Pred sejo skupščine bodo za sindikaliste kranjskih (in drugih) podjetij priredili že tradicionalno izobraževanje. Pravni strokovnjaki kranjskih sindikatov bodo predavali o Novem sistemu socialnega varstva (Sabina Zavrl), delovnih sodiščih in praktičnih problemih varstva pravic delavcev (Majda Maček Jančič), reprezentativnosti sindikatov in volitvah predstavnikov delojemalcev v državni svet (Aljoša Drobnič). odprtih vprašanjih in smernicah sindikatom za reševanje presežkov delavcev v praksi (Breda Milic) in predlogu /akona o lastninjenju podjetij (Mato Gostiša). TRGCv '\A S POHIŠTVOM Sp Bes^'caSI OKTOBER MESEC VAŠEGA NAKUPA UGODNI KREDITI htofjnac e -gf 064-403-871 t Praznični vikend na Zgornjem Brniku Nova trgovina in prenovljena cerkev V najmlajši krajevni skupnosti Zgornji Brnik v kranjski občini, ustanovljeni pred slabima dvema letoma, bodo konec tega tedna proslavili krajevni praznik. Zgornji Brnik, 19. oktobra - Potem ko so se pred slabima dvema letoma v Zgornjem Brniku odločili, da se osamosvojijo in izločijo iz prejšnje skupne krajevne skupnosti Brnik, so se v razmišljanju, kdaj opredeliti krajevni praznik, odločili, da bodo to v prihodnje dnevi med 23. in 30. oktobrom in sicer ob koncu tedna. "K tej odločitvi nas je vodilo več razlogov oziroma dogajanj, najpomembnejši dogodek pa se nam je nekako zdel odkup zemljišča za izgradnjo stavbe za krajane. To je bilo 23.-oktobra 1912. leta. Krajani oziroma gasilci so potem na prostoru tudi zgradili stavbo, v kateri je bila doslej trgovina. Splet dogodkov po ustanovitvi krajevne skupnosti pa je bil, da prav v teli dneh končujemo dve pomembni akciji za krajevno skupnost. Prva je izgradnja in otvoritev nove trgovine Živil, druga pa dokončanje dveletnega obnavljanja cerkve Janeza Krstnika. Oboje bomo tako vključili v program letošnjega praznovanja, ki smo mu dali ime Praznični vikend na Zgornjem Brniku," je pred dnevi pojasnil predsednik sveta KS Zgornji Brnik Alojz Vidmar. Poleg izida posebne, že tretje številke glasila Brnikar so za prvo praznovanje pripravili pester program. Po slovesni otvoritvi nove trgovine Živil v petek ob 16. uri bodo v soboto v prostorih nad trgovino odprli razstavo slik in narodnih noš, ki so krajevna posebnost na tem območju. Gasilci bodo dopoldne imeli suho vajo, popoldne pa srečanje z družabnimi igrami na Vovkah pri žagi, v Gasilskem domu pa bo ta čas tudi medkrajevno šahovsko prvenstvo za prehodni pokal krajevne skupnosti. Ob 19. uri v soboto pa bo v cerkvi Janeza Krstnika koncert, v katerem bodo nastopili kar trije pevski zbori: Moški pevski zbor dr. Janeza Bleivveisa iz Kranja pod vodstvom Janeza Forška, Mešani pevski zbor Andreja Vavk-na iz Cerkelj pod vodstvom Damjana Močnika in Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka iz Cerkelj pod vodstvom Jožeta Močnika. Alojz Vidmar: Se posebej svečano pa bo potem tudi v nedeljo, ko bo ob 14. uri v prenovljeni cerkvi slovesna maša z blagoslovitvijo, po njej pa bo srečanje krajanov in narodnih noš pred novo trgovino na Zgornjem Brniku. "Po skoraj dveh letih samostojnosti v krajevni skupnosti ugotavljamo, da smo se pravilno odločili in da smo ta čas tudi že precej naredili. Poleg trgovine in obnove cerkve smo urejali odlagališče, kjer načrtujemo rekreacijski center oziroma prfr; stor, ki bi lahko obogatil kraj tudi s turistično ponudbo. Urejali smo razbremenilni kanal skozi vas po poplavi pred dvema letoma. V Joževi ulici smo zgra* dili javno razsvetljavo. Ves čas pa smo si prizadevali (in si bomo še naprej), da bi stavbo, * kateri je bila do zdaj trgovina* podrli in tako tudi prometno uredili kraj. Druga naloga je cesta skozi naselje Huje, obnovitev strojnega dela poslopja i° podpora čimprejšnji ureditvi rekonstrukcije regionalne ceste proti Cerkljam oziroma Krv»¥' cu ter postopno urejanje rekreacijskega centra. Čeprav sflO mlada in z okrog 600 krajani sicer ne ravno velika krajevD* skupnost v občini, pa smo k*( vsi povrsti zelo zavzeti, da kraj, in probleme, ki nas tarejo Čim*-prej in skupno uredimo. Doslej pripravljenosti in volje za delo in prispevek ni manjkalo in prf pričan sem, da bomo na ta nad" tudi v prihodnje najlažje naredi" li tisto, kar si nenazadnje vsi v kraju želimo." • A. Žal ar Prostovoljno zdravstveno zavarovanje Upokojenci naj ne hite Letna zavarovalnina za popolno zdravstveno zavarovanje znaša 12.000 tolarjev. Od 21. oktobra, torej jutri, naprej bo mogoče sklepati zavarovalne pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kako in kje na Gorenjskem, lahko natančneje preberete v nadaljevanju, upokojencem svetujemo le, naj z zavarovanjem ne hitijo. Zavod za zdravstveno zavarovanje in Zavod za pokojninsko-invalidsko zavarovanje se namreč še dogovarjata o najustreznejšem načinu zavarovanja in plačevanja premij upokojencev. Podjetjem, društvom, sindikatom in drugim organizacijam, ki nameravajo svoje delavce oziroma člane prostovoljno zdravstveno zavarovati, pa priporočamo, da se obrnejo na območno enoto Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Kranju ali na eno od njenih izpostav ter se dogovorijo za obisk njihovega agenta. V Gorenjskem glasu smo splošne pogoje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije že predstavili, njegovi strokovnjaki so odgovorili tudi že na nekaj vprašanj bralcev. Zdaj, ko je pogoje potrdila tudi skupščina Zavoda, bodo odgovori lahko še bolj natančni in konkretni. Vabimo vas, da zavrtite številko našega odprtega telefona (ali nam pišete) in vprašajte, kar vas o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju zanima. Odprti telefon: 211-860, 211-835 Marija K. iz okolice Škofje Loke sprašuje: Kako bodo zdrav-* stvene storitve plačevali rakavi bolniki? Odgovor: Bolniki z malignimi obolenji imajo zdravljenje teh obolenj že v celoti zagotovljeno v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za zdravstvene storitve v zvezi z drugimi boleznimi oziroma poškodbami pa bodo zanje veljali enaki pogoji kot za druge zavarovance, zanje torej ne bodo oproščeni doplačil, če ne bodo prostovoljno zavarovani. Gospa Zupanova s Planine: Koliko bo stalo prostovoljno zavarovanje, se bo lahko plačevalo v obrokih, kje, kdaj je zadnji rok za zavarovanje? Odgovor: Premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje boste lahko plačevali v enkratnem znesku, lahko pa tudi v polletnih oziroma četrtletnih obrokih. Ob takojšnjem plačilu se premija, če je plačana za eno leto, zniža za odstotek, za dve leti za tri odstotke, za tri leta za pet odstotkov, za štiri leta in več pa za sedem odstotkov. Premije boste lahko plačevali s položnicami ali na blagajnah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zavod ima devet območnih enot, vsaka ima še izpostave. Območna enota Kranj, ki ima poslovne prostore na Go-sposvetski 12 in na Stari cesti 11 v Kranju, ima izpostave na Jesenicah, v Radovljici, Skofji Loki in Tržiču. Zavarovanci se bodo lahko prostovoljno zavarovali na sedežu območne enote ali na njenih izpostavah. Zadnjega roka za zavarovanje ni, skleniti ga bo mogoče kadarkoli. Določen je le začetni rok, 21. oktober. Sklenitelji zavarovalne police se bodo lahko zavarovali od 21. oktobra naprej, in sicer najmanj za eno leto. Do konca tega leta bodo morali še plačevati participacijo za zdravstvene storitve, ki pa jim jo bo Zavod za tiste storitve, za katere bodo prostovoljno zavarovani, povrnil, če bodo to želeli. Povračilo participacije se bo štelo kot uveljavljanje pravic iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da bo s tem izključena upravičenost do bonusa pri podaljšanju zavarovanja. Od 21. oktobra naprej pa bo že mogoče skleniti tudi zavarovalno polico z veljavnostjo od I. januarja 1993. Na vprašanja bomo spet odgovarjali v petkovem Gorenjskem glasu. ŠTIRI DESETLETJA TABORNISTVA V KRANJU - Zveza tabornikov občine Kranj je minulo soboto proslavila v taborniškem domu na Joštu 40-letnico taborništva. Načrtovani orientacijski pohod iz Stražišča pri Kranju je zaradi slabega vremena odpadel, kljub dežju pa s« je v koči zbralo na opoldanski slovesnosti precej Članov te organizacije. Sedem posameznikov so nagradili za prizadevno delo v zadnjem desetletju, taborniki pa so podelili priznanji za sodelovanje tudi Športni zvezi Kranj in občinskemu štabu za civilno zaščito. Andrej Tavčar iz Zveze tabornikov Slovenije pa je izročil Rodu Stražnih ognjev plaketo za 40 let dela in Zvezi tabornikov občine Kranj priznanje za 20-letno dejavnost. Popoldne so se taborniki zbrali na 20. konferenci ZTO Kranj, med katero so imenovali tudi novo vodstvo zveze, ki združuje 6 rodov. S. S. - Foto: S. Saje KS Jezersko Slovesna maša in blagoslovitev Jezersko, 19. oktobra - Zaradi slabega vremena, saj je na Jezerskem v nedeljo popoldne snežilo, prijatelji iz Obirskega, ki so nameravali priti na slovesno mašo in blagoslovitev prenovljene fasade cerkvice Sv. Andreja v Ravnem, niso prišli. Krajani pa so kljub temu slovesno sklenili tudi to letošnjo akcijo v krajevni skupnosti. Ob prenovi fasade cerkvice so bili tokrat še posebno zadovoljni, saj so v sorazmerno kratkem času z lastnim delom in denarjem, in kot je povedal predsednik sveta KS in gradbenega odbora Milan Kocijan, ob delu in pomoči SGP Gradbinca in Izvršnega sveta občine, kraj obogatili s sakralnim, kulturnim in turističnim objektom, kar cerkvica Sv. Andreja vsekakor je; saj je na samem vhodu v državo in v kraj. Slovesno mašo in blagoslovitev je opravil arhidiakon Golob ob navzočnosti šenčurskega dekana in domačega župnika Cirila Lazarja. Slovesnosti, ki seje nadaljevala v Domu Korotan na Jezerskem, kjer so domačini poskrbeli za postrežbo, pa se je udeležil tudi predsedujoči izvršnega sveta občine Kranj Peter Orehar. Kot rečeno pa prenova fasade cerkvice Sv. Andreja v Ravnem letos ni bila edina akcija v KS. Dokončno so zgradili vodovod do Kanonirja, dve avtobusni postaji z udarniškim delom. Podjetje PUH pa je urejalo strugo Jezernice in asfaltirali so Korejsko cesto ter obnovili 300 kvadratnih metrov asfalta v centru Jezerskega. Celo leto pa so bila v kraju poudarjena prizadevanja za oživitev in razvoj turizma. Tako so na primer od koncerta Lojzeta Slaka izkupiček namenili za zasilno ureditev turističbega kampa. • A. Ž. Napačen scenarij Primer ni edini, ne bi pa se smel sprevreči v preizkušeno pravilo. V kraju, za katerega bi lahko rekli, da mu različne kul-turne^dejavnosti že dlje časa niso tuje, prej celo komu za zgled in ne samo na podeželju, se ne želijo odreči nobeni od teh dejavnosti. Celo prostorske pogoje, ki jih do včeraj niso imeli, ali po so bili preskromni za različne dejavnosti, so si v letih načrtno urejevali. Zdaj. ko so jih uredili, jim grozi, da bodo morali kakšno dejavnost "žrtvovati". Pa ne tiste, ki so jih doslej sami oblikovali in načrtovali, z lastnim delom in ustvarjanjem, pač pa tiste. tO katere je bila že doslej družba zainteresirana, da tudi živijo v kraju oziroma na območju. Res je. da primanjkuje denarja na domala vseh področjih-Toda. če v občini ne najdejo prave rešitve, da bi dejavnost not' malno, kot recimo do nedavnega, živela, potem je milo rečeno zelo nepošteno, da se izgovor za opravičilo za težave ali celo ukinitev dejavnosti išče v kraju, ki se tudi v prihodnje ne želi. noČt in ne more obnašati drugače, kot smo se odločili. Če kraj razume, da komaj povezuje konec s koncem za (°' ko imenovano redno dejavnost in se pri vsem tem obnaša kot gospodar, ki želi, da ohrani dom in življenje v njem, potem pac J* gre nanj kazati s prstom, da noče več dobrine, ki mu jo tako velt' kodušno ponujamo. Takšen scenarij je napačen. Gre preprosto za to, da je kraj že zdavnaj sprejel dejavnost kol eno od redni''' osnovnih in stalnih, zakaj naj je zdaj ne bi bilo več, pa naj odkn to pojasnijo tisti, ki so strokovno in denarno odgovorni zon)0' Najlažje pač je reči: Sosed je kriv. da ne bo mleka. Pravi. n<*)^ vzamem kravo domov, ker mu nisem dal denarja, da bo lahko hlevu. • A. Zalar Gasilci končali praznovanje Gasilerija ni le ljubiteljstvo Po koncertu v soboto v Zadružnem domu so tudi letošnje praznovanje pra/nika KS Primskovo sklenili domači gasilci. Primskovo, 19. oktobra - Po različnih prireditvah minuli teden v krajevni skupnosti Primskovo, osrednji pa sta bili otvoritev prenovljenega nogometnega igrišča v začetku tedna in koncert domačega in pevskega zbora iz Doberdoba, citrarja Aleksandra Pimca in domaČe folklorne skupine v soboto, so praznovanje sklenili tudi takrat domači gasilci. Že v četrtek so pripravili reševalno vajo, v nedeljo pa so tudi letos v okviru meseca požarne varnosti pregledovali gasilske aparate krajanom. Sicer pa letos mineva 70 let, ko je bila ustanovljena gasilska četa Primskovo v G D Kranj-Primskovo, ki sicer obstaja že 113 let. Društvo ima okrog 360 članov, sicer pa si v njem še posebej prizadevajo, kot poudarja predsednik Pavel Sajovic, da pod lili tudi priznanja za delo v krajevni skupnosti; letos Miranu Snbi-cu in Stanetu Kodeletu (na sliki). bi se gasilstvo obdržalo na dosedanji ravni. S tehničnimi novosti s področja varovani a m reševanja se seznanjajo v Gasilski reševalni službi Kraii|. pa. tudi sicer namenjajo veliko skrb izobraževanju članov. Člani društva, ki je letos dobilo posebno priznanje na Sejmu Zaščita 92 in priznanje občine Kranj, so tudi predsednik in poveljnik občinske gasilske zveze in gasilske reševalne službe. Predsednik društva ugotavlja, da ima društvo orodno vozilo z opremo, avtocister-no, motorno brizgal no, dva clektroagregatu, pionirsko bri-zgalno in drugo. "Mislim pa, da ta oprema ni zadostna, saj smo za začetne intervencije v požarih prešibki. Zato smo skupaj s sosednjimi primestnimi društvi v Kranju na območju levega brega Save začeli z akcijo za nakup nove avto-cisterne /a 6 tisoč litrov. Čeprav se morda čudno sliši, ugotavljamo že lep čas, da je Kranj eno najbolj ogroženih in najslabše zaščitenih mest, na katerem opravljamo prventivno zaščito gasilci GD Kranj Primskovo Z akcijo smo letos It seznanili vse Pavel Sajovic odgovorne v občini. P^P0^ ostalih društvih je, t«di Ž-*v jg| valnica Triglav se je °<'/*. *'0 j< pa molči najodgovornejši. . ^ izvršni svet občine, ki P* .^f moje moral biti najbolj *' tt resiran Ne gre le '* |T reševanje <»»> požarih, ,ll-rV.0 i? di za preskrbo s pitno *«>»•/• bi prišlo do takšne kaiMtr* „, Pavel Sajovic ne |»|S,'^cn» mnenje, da |c gasilstvo p od društvenih tlejav nosti „}. dar gasilstvo predvsem m >p (cljska delavnost I<> s() j*,,, tO že niOkolikokr.it (l"k',/;V ij/ ne le z geslom v Slu*0 ^ stva. Res jc njihovo del«1 ^'i klicno m v reševanju I* ft tudi drugače ne more »>"» biii deljeno, vendar pa nUj0r>r° takšno, kot je tudi no opremljeno in usposOpj • A. Zalar Premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, cene veljajo do konca tega leta: paket popolno zdravstveno zavarovanje: letna premija 12.000, polletni obrok 6000, četrtletni obrok 3000 tolarjev: paket zdravstvena varnost-celota: 10.800. 5400, 2700 tolarjev; paket zdravstvena varnost-kurativa: 2400, 1200, 600 tolarjev; paket veliko tveganje: 4200, 2100, 1050 tolarjev; paket poškodba: 3000, 1500, 750 tolarjev; paket zobozdravstvo-celota: 2400, 1200, 600 tolarjev, v tem paketu zobozdravstvo-zdravljenje 600, 300, 150 tolarjev ter zobozdravstvo-protetika 3600, 1800, 900 tolarjev; paket zdravila: 1200, 600, 300 tolarjev; paket nadstandard: 9600, 48(X), 2400 tolarjev; paket nega: 20.000, 10.000, 5000 tolarjev, nega-tel pa 24.000. 12.000. 6000 tolarjev; paket oddih A: 28.000. 14.000, 7000, oddih B: 12.000, 6000, 3000 tolarjev; paket voz-celota: 62.000. 31.000, 15.500 tolarjev; paket voz-o-s-b: 46.000, 23.000, 11.500 tolarjev; paket voz-zobozdravstvo: 6000, 3000. 1500 tolarjev. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Muzejsko delo, razstave - brez zastojev SELITEV GORENJSKEGA MUZEJA Kranj - Gorenjski muzej Kranj doživlja prav ob svoji obletnici - prihodnje leto mineva 40 let, odkar je bil ustanovljen, precejšnje pretrese. Vsekakor je selitev v drugo stavbo za ustanovo te vrste sprememba, ki bi se prav lahko zelo odražala tako na sedanjem delu kot tudi v naslednjih letih. Vendar pa za sedaj kaže, da se bo ta pomembna gorenjska kulturna ustanova lahko selila počasneje, kot je bilo to predvideno. To je sicer olajšanje, vendar pa se ob starih problemih s prostori pojavljajo zdaj še novi. Sedanji prostori so, kot je znano, ponovno v lasti kranjske župnije, muzej pa se bo postopoma tja do konca tega leta Preselil v grad Kieselstein v Tomšičevi ulici. V sedanjih muzejskih prostorih na Tavčarjevi Pa bosta ostala le preparator-ska delavnica in pa fotolabora-torij. Vse drugo, od delovnih Prostorov za strokovne delavce Muzeja, do fototeke in knjižnice pa bo z novim letom na novi lokaciji. Če je bilo še pred časom pričakovati, da bosta obe dvoranici v kieselsteinskem gradu - modra in zelena - ostali kot doslej večnamenski - za kulturne prireditve, pa bo to nalogo obdržala le ena in sicer modra dvoranica. Drugo bo za-radi pomanjkanja prostora Prevzel muzej za svoje potrebe. S preselitvijo v grad Kieselstein se je pomanjkanje razstavnih prostorov, ki muzej pestijo že vseskozi, samo še povečalo. V stavbi na Tavčarjevi je D'lo namreč stalnim in občasno Postavljenim zbirkam namenje-no kar 478 kvadratnih metrov Prostora. Tega pač ne bo mogoče nadomestiti v kratkem času* pač pa v nekaj letih. "Kranjski izvršni svet je mu-zeju zagotovil, da bo za muzej-^ s*e potrebe v petih letih adap-' hrano podstrešje grajske stavbe, kamor bi potem lahko namestili strokovne delavce. Na j* način bi prvo nadstropje gradu Kieselstein lahko preuredili V razstavne prostore in tako nadomestili površine, ki jih zdaj 'zgubljamo s selitvijo," pravi Majda Zontar, ravnateljica Go-rei\jskega muzeja Kranj. Denar *a adaptacijo podstrešja pa naj "! se zbiral tudi iz sredstev mi-n»strstva za kulturo. Seveda pa si muzej prav zdaj Prizadeva, da se pomanjkanje Gorenjski muzej Kranj: Obredni trinožnik iz starejše železne dobe (7. stol. pred n. š.) razstavnega prostora ne bi preveč poznalo. To je še posebej pomembno zdaj, ko se ustanova pripravlja na obletnico ustanovitve, ob kateri bi hoteli celovito predstaviti razvoj muzeja, zbirke in delo muzeja sploh. Kakor se nenavadno sliši, vendar v vsem svojem obstoju Gorenjski muzej tega doslej še ni uspel narediti. Vendar pa kot kaže, bo ustanova, ki od letos deluje tudi z novim vodstvom, napela vse sile, da ji bo predstavitev uspela. "Razmeram, v katerih se je trenutno znašel muzej, se skušamo kar najbolj prilagajati," pravi ravnateljica Majda Zontar. "Del stalne zbirke v prvem nadstropju Mestne hiše bomo podrli in tako pridobljeni razstavni prostor uporabili za občasne razstave. Tu bo prihodnje leto tudi predstavitev muzejskega dela s predstavitvijo najpomembnejših predmetov ob 40-letnici obstoja ustanove. Tudi ob tako skrčenem razstavnem prostoru pa bodo nekateri predvideni projekti potekali neokrnjeno. Gre za nekaj velikih in pomembnih razstav, delo je že zaključeno in katalogi tik pred izidom, same razstave pa bodo postavljene že do konca tega leta ali pa v začetku prihodnjega. Gre za razstavo Gorenjska industrija od manufakture do danes, za razstavo Spomeniki ljudskega stavbarstva na Gorenjskem, ki sodi v zbir- ko Gorenjski kraji in ljudje ter iz iste zbirke še Delovanje političnih organizacij v predvojnem in povojnem času na Gorenjskem. Med večjimi likovnimi dogodki pa tečejo priprave na bienalno razstavo Nova krajina." Te in ostale predvidene razstave, ki jih Gorenjski muzej predvideva s svojim programom muzejske in galerijske dejavnosti v letu 1993 bodo potekale v vseh dosedanjih razstaviščih. Zdaj je seveda tudi jasno, da se znova odmika v prihodnost tudi možnost postavitve stalne muzejske zbirke, ki je za mesta z muzeji doslej veljala skoraj kot pravilo. Vendar pa je še večji problem kot pa razstavni prostori prostor za shranjevanje muzejskih predmetov. Depoji, kot je splošno uporabljen izraz, so že dolga leta eden največjih problemov Gorenjskega muzeja. Ne le, da je okoli pet depojskih prostorov na različnih lokacijah od centra mesta pa do okolice Kranja že zdavnaj pretesnih, nekateri tudi niso niti najmanj ustrezni za hrambo kulturne dediščine. To, da bodo muzejski predmeti v celoti v naslednjem letu računalniško obdelani, bo seveda krasno in v duhu časa, rešitev za depoj-sko stisko pa vsekakor ne. Predlogi in načrti o razreševanju prostorskih težav muzeja obstajajo že dolgo časa, en del se dotika tudi adaptacije podstrešja Mestne hiše, toda možnost uresničevanja je očitno še daleč. Končno se še ni našel denar niti za tako potrebne alarmne naprave za varovanje prostorov z najvrednejšimi muzejskimi predmeti: Gorenjski muzej ostaja po tej plati med vsemi muzeji gotovo najmanj varovan. • Lea Mencinger RAZSTAVA GORENJSKIH FOTOAMATERJEV Zveza kulturnih organizacij Jesenice je organizator letošnje ri»zstave fotografij in dia fotoa-^aterjev gorenjskih občin v kalorijah do 20 let in nad 20 e!- Otvoritev razstave, projekta dia in srečanje je bilo v pe-ek> 16. oktobra, ob 18. uri v J^stavnem salonu DOLI K na Jsenicah. Žirija, ki so jo sestajali člani foto sekcije DELO ^Ljubijane Jane/ .kivan, I do M nila ^rusie in Igor Modic, je oce Vs;i poslana dela in tudi ''a nagrade in pohvale. V Podel kategoriji do 20 let je za kolekcijo fotografij prvo nagrado prejela Tjaša Pristov, OS Koroška Bela, drugo nagrado je dobil Luka Strajnar, OŠ Koroška Bela, tretjo nagrado pa je dobil Primož Reškovac, foto klub »Andrej Prešern« Jesenice. Za posamezno fotografijo pa je prvo nagrado dobil Uroš Čer-nuta, OS Koroška Bela, drugo nagrado je prejela Saša Lavrič, OS Prežihov Voranc Jesenice, tretjo nagrado pa je dobil Miha Zvan, loto klub Andrej Prešern ^zbirki SLEDI založbe Mladinska knjiga ljn VEČERNA SONATA Ka*"!~ ,>reJ*ni'ltden J.e Prl Mladinski knjigi izšla knjiga Vide ViH . r,ar' umetnici' in glasbene pedagoginje, hčere pesnice Hrj.e Jerajeve in violinista Karla Jeraja, žene filozofa Mirka u"ietn * ^anes devetdesetletne gospe, ki ve veliko povedati o "•ti, ljube/ni, pa o časih, ki so današnji generaciji bolj malo ^—,_____ znani. ^ari/a JCna Pripoved je pravzaprav ni/anje spominov z Dunaja, PriPovJn Ljubljane i/ let 1902 do 1933, ki jih je po avtoričinem *ic. Cios aM,u /;,P|sal M-irian Kovačcvič m uredil Marko Ur-nja sv0Sj^a ralcva st" kl|iiH častitljivi starosti še prav živo sporni Jesenice. Pohvale za posamezno fotografijo pa so dobili Klavdija Tušar, Sladan Umje-novič in Tadej Rozman. Za diapozitive pa je prvo nagrado prejel Miha Knific iz Kranja, drugo nagrado pa "je dobila Anja Peternelj, foto klub Jesenice, tretjo nagrado pa si je prislužil Klemen Čop, foto klub Andrej Prešern Jesenice. Pohvale za diapozitive so dobili Miha Knific, Anja Peternelj in Primož Reškovac. V kategotiji nad 20 let je za kolekcijo črno-belih fotografij prvo nagrado prejel Matej Rupel, FKK Radovljica, druga in tretja nagrada pa nista bili podeljeni, pohvalo za kolekcijo pa je dobil Jani Novak. Za posamezno črno belo fotografijo je prvo mesto dobil Franci Sluga, drugo nagrado je prejel Branko Ču-šin, tretjo pa Jani Novak; vsi foto klub Andrej Prešern Jesenice. Pohvalo pa je dobil Rado Zaje. Za kolekcijo barvnih fotografij je prvo nagrado dobila Justi Fink, FKK Radovljica, druga in tretja nagrada nista bili podeljeni, pohvalo pa je dobil Adi Fink. Za posamezno barvno fotografijo je prvo nagrado prislužil Benjamin Vran-kar, FKK Radovljica, drugo pa Klemen Čebulj, foto klub Andrej Prešern Jesenice, tretja nagrada ni bila podeljena, pohvalo pa je prejela Justi Fink. Za kolekcijo diapozitivov je prvo nagrado dobil Tadej Rupel, drugo nagrado je dobil Jani Novak, foto klub Andrej Prešern Jesenice. Pohvalo za kolekcijo dia sta dobila Justi Fink in Sandi Novak. Za posamezne diapozitive je prvo nagrado dobil Matej Rupel, FKK Radovljica, drugo nagrado je prejel Janez Kosmač, FKK Mavrica Radomlje, tretjo nagrado pa je dobil Rado Zaje, FKK Anton Ažbe Škofja Loka. Pohvale za dia pa so prejeli Tadej Rupel, Benjamin Vrankar, Ivan Pipan in Sandi Novak. Ix»jze Kerštan **OVaH otro**v* n.i Dunaju, kjer so dom njenih staršev ODI te|j, M /I1anH',U" slnv*',KI- k(" so lvan Cankar, dr. Ivan Pri|a Mublian l,ll,1;,tl 111 drugi. Po vojni se je njena družina vrnila 1 glasben110, K,Cr |C Vu1a ,cr" lirinar dokončala študij vio" 2u ern konservatoriju, kasneje pa se je izpopolnjevala na in«*? llr<,,ć |c v sPr^"ini besedi h kniigi zapisal, daje stka-rosti dVu nov in izkušenj, in jo gospa Jerajeva v svoji visoki sta glash0la,C |e mlajšim, sorodnim dušam; da je prežeta z radostnimi, včasih vznesenimi akordi kakor s tr n I HstO globoko neutolažljivo bolečino, ki JO lahko lak«, G AU LOISESBLONDES V ČETRTEK, 22. IO. 1992, vas vabimo na ekskluzivno modno revijo v izvedbi agencije ANDY KOKK FASHION. SODELUJEJO: CAPIAPO s programom umberland REPLAY jeans RAPSODIJA atelje mode MIČSmiNG frizerstvo Izžrebali bomo tudi nagrado v vrednosti 1 000 brit. funtov za potovanje do KARIBIH, ki jo podarja podjetje EUROPLAN NrTTVVORK. VLJUDNO VABUENI! KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja akademski slikar Milan Batista. V galeriji Mestne hiše je na ogled pregledna razstava tihožitij Antona Plemlja. V galeriji Lipa razstavlja slike Mira Narobe. V galeriji Pungert je na ogled fotografska razstava Boštjana Gunčarja. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava ilustracij Miroslava Šupota. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava barvnih in črnobelih fotografij gorenjskih fotoa-materjev. V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani so na ogled fotografije Nepal 91. V pizzeriji Ajdna V Žirovnici razstavlja akrile Vojko Otović. V bistroju Želva na Jesenicah razstavlja fotograme Istvan Hgymas. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši (etnografski muzej) razstavlja oljne slike Jakov Hura. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Igor Pustovrh, V galeriji Fara je na ogled medklubska razstava fotografije na temo "Konj". V galeriji ZKO-Knjižnica razstavljata Zlata in Jože Volarič. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. KAMNIK - V pritličju gradu Zaprice je odprta razstava oblikovalca Oskarja Kogoja, ki je bila spomladi letos na ogled v Mila- PRIREDITVE TEGA TEDNA RADOVLJICA: LITERARNI VEČER - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 pesnik Ivo Svetina predstavil svojo prepesnitev Tibetanske knjige mrtvih in svojo poezijo sploh. Večer s pesnikom je pripravila Daniela Lesko-šek. ŠKOFJA LOKA: DIAPOZITIVI - V knjižnici I. Tavčarja bo danes, v torek, ob 17. uri ura pravljic za otroke, v četrtek, 22. oktobra, ob 18. uri pa bo FKK predvajal diapozitive o zelenju, ki nas obdaja. JESENICE: URA PRAVLJIC - Jutri, v sredo, ob 16.30 bo v Kosovi graščini znova ura pravljic. Otroci bodo poslušali Janeza Bitenca TRI MUCE, sledili pa bosta še dve lutkovni igrici Frana Milčinskega ŠOPEK in CAROVNA SKRINJICA. TRŽIČ: PREDSTAVITEV MOHORJEVE - Tržiški muzej in Tržiška knjižnica bosta jutri, v sredo, ob 18. uri v župnijski dvorani sv. Jožefa v Cerkveni ulici predstavili Mohorjevo družbo iz Celovca. V programu sodeluje tudi moški pevski zbor Kralj Matjaž iz Libuč. Sledila bo otvoritev razstave Mohorjevih koledarjev v galeriji Kurnikove hiše. POTOVANJE V MAGIČNO MOC _SLIKE_ V galeriji ZALA v Komendi razstavlja oktobra eden izmed najbolj uspešnih, pa tudi najbolj razpoznavno svojskih slikarjev mlajše generacije, BORIS ZAPLATI L. Zaplatil je veliko razstavljal že kot študent ALU in si je kot kvaliteten in prodoren slikar že zelo zgodaj pridobil svojstven imidž in renome med slovenskimi slikarji. Čeprav se je spogledoval z aktualnimi tendencami v slovenskem in svetovnem slikarstvu, je tudi po končani akademiji in specialki nadaljeval svojo začrtano pot. Boris Zaplatil je slikar, ki je vseskozi ohranil svojskost in osebno imaginacijo, celo filozofsko nadgradnjo svojega slikarstva. Slike in poslikani objekti s te razstave so najnovejša sli-karjeva produkcija, saj so nastali letos in so kontinuiteta njegovega dosedanjega razvoja z nekaterimi novimi slikarskimi prijemi in dognanji. Zaplatilov občutek za barve in podzavestna motivacija povzdignjena na raven lepote ustvarja v teh slikah čisto umišljenost, drugačno resničnost, ki pa je vseeno fizična, zemeljska, otipljiva in stvarna. Prijazne mehkobe žametnih površin Zaplatilovih platen tvorijo čudovito, bajno resničnost; podobe stkane iz sanjske snovi, ki nam dajo verjeti v čudodelno vrednost ustvarjanja. Ritem barv se kot ritem muzikalnih valov prek vse površine platna zliva v celotno simfonijo slike, slike, ki nam pripoveduje pravljice v svojih aluzijah in metaforičnih razsežnostih. Zaplatilove barvne zaplate, zapleteni barvni skupki, drobni brizgi, kaligrafski delčki, elementi risbe, črte in raze so kot zapredki, ki se v celoti slike preobrazijo v žlahtno obarvanega metulja - umetnino, ki živi, diha in zapoje v orkestraciji barvnih fines. Zaplatilovo slikarstvo ni samo lepo, kot estetska kategorija, ampak vsebuje čudovito notranjo moč, ki v globinah slikarske imaginacije obmolkne v barvni potešenosti. Slikar Boris Zaplatil nas resnično zaplete v iluzijo, ki nas prepriča, da moramo in moremo verjeti v poslanstvo slikarstva. Dušan Lipovec POVABILO PEVCEM Kranj - Pevski zbor Musica viva s Primskovega vabi pevke in še posebej pevce, ki bi hoteli prispevati k dobremu zvoku pevskega zbora, še posebej so zaželeni tenorji, njim velja posebno povabilo. Vse podrobnejše informacije daje pevovodkinja zbora Nada Kos po telefonu 216-152. Vsi, ki jih zanima petje v pevskem zboru, pa se lahko oglase ob torkih in četrtkih ob 20. uri v dvorani Zadružnega doma na Primskovem, vhod zadaj. GIMNAZIJA KRANJ Koroška cesta 13 Ml K Ml KRANJ razpisuje dela in naloge UČITELJA BIOLOGIJE Z EKOLOGIJO - za nepolni delovni čas (17 pedagoških ur), določen čas Nastop dela 1. novembra 1992. Zahtevamo visoko izobrazbo ustrezne smeri. Poskusno delo traja 4 mesece. Kandidati naj prijavi priložijo dokazilo o zahtevani izobrazbi in življenjepis. Rok za oddajo prijav je 8 dni po objavi razpisa. Klobčič podražitev stanovanjskih najemnin na Jesenicah se odvija Prejšnji mesec smo na naši sindikalni strani že poročali o pobudi za inšpekcijski pregled upravičenosti povišanja majskih stanarin na Jesenicah. 12. oktobra smo prejeli od gorenjske tržne inšpekcije odgovor, ki potrjuje naše domneve, da je bil kršen odlok o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev in najemnin. Stanovanjske najemnine na Jesenicah so se maja povečale v primerjavi z aprilom za 65 odstotkov. Izvršni svet občine Jesenice je namreč vložil zahtevek pri Ministrstvu za trgovino za izredno 65-odstotno povečanje v aprilu in 25-odstotno v maju. Na podlagi strokovne dokumentacije in utemeljitev občinskega sekretariata za urejanje prostora je Ministrstvo odobrilo 45-odstotno izredno povišanje stanarin. Jeseničani so k odobreni višini prišteli še 20-odstotno povišanje za mesec maj. Po mnenju republiškega tržnega inšpektorata bi bilo možno 45-odstotno povečanje na že oblikovane in realizirane stanovanjske najemnine. Ker pa Izvršni svet 20-odstotnega povečanja ni izvedel takoj, ampak hkrati z odobrenim izrednim povišanjem, je kršitev odloka opredeljena. Zanimivo pri vsej zadevi pa je to, da Zakon o cenah predvideva kazni za prekrške, kadar so kršitelji podjetja, druge pravne osebe in zasebniki, medtem ko družbenopolitične skupnosti (občina, država) in njihovi organi, drugi državni organi, organi družbene skupnosti in krajevne skupnosti ne morejo biti odgovorni za prekršek. Tržna inšpekcija je obvestila Skupščino občine Jesenice o kršitvi, Svobodni sindikati bomo dali pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa izvršnega sveta, čas pa teče, občani dobivajo položnice za preveč zaračunano najemnino in jih po možnosti tudi plačujejo. Še en primer, ki gre v prid kršiteljem in ne oškodovancem. Milena Sitar Sindikatom podjetij in zavodov Dodatno zdravstveno zavarovanje v podjetju_ 1. januarja 1993 začneta veljati člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki uveljavljata prostovoljno zavarovanje. To se uvaja za pokrivanje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Doplačilo posameznika k ceni zdravstvene storitve bo v primeru, da človek ne bo zavarovan, znašalo od 0 do 50 odstotkov. Možno bo tudi zavarovanje za nadstandardne storitve. Mesečni znesek prostovoljnega zavarovanja bo enak za vse, ne glede na višino plače. Prostovoljno zavarovanje po tem zakonu lahko sklenejo tudi delodajalci (podjetja, zavodi, zasebniki) za svoje delavce.. Najbolj smotrno bi bilo to vprašanje urediti v podjetniških kolektivnih pogodbah. Zato predlagamo, da se v sindikatih podjetja dogovorite in daste vodstvu čimprej pobudo za dopolnitev kolektivne pogodbe z naslednjo vsebino: Podjetje zagotovi vsem delavcem, ki so zaposleni za določen ali nedoločen čas poleg prispevkov za obvezno zavarovanje še kritje prispevkov za dodatno prostovoljno zavarovanje po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Dodatno zavarovanje mora biti delavcem zagotovljeno v najmanj minimalni višini. V podjetjih, ki zmorejo več, se lahko pogajate tudi o delu prispevkov za večji obseg pravic, kot je določen s tem zakonom, ali za višji standard storitev in za dodatne pravice, ki niso zajete v obveznem zavarovanju. Izvajalec prostovoljnega zavarovanja bo zavod za zdravstveno zavarovanje pa tudi drige zavarovalnice. Zato bo v primeru kolektivnega zavarovanja strokovna služba podjetja iskala najugodnejšega ponudnika. Javni poziv Obvarujmo slovensko premoženje! Po podatkih SDK Kranj imajo gorenjska podjetja v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, predvsem na Hrvaškem, 167 počitniških enot s tržno vrednostjo 1,6 milijarde tolarjev. Do 15. aprila letos je bilo »odtujenih« 14 enot, kar predstavlja premoženje 1.220.000 nemških mark. Te zmogljivosti so bile v preteklosti grajene ali kupljene z namenom, da bi delavcem omogočili letovanje po dostopnih cenah. V mnogih primerih se je bilo treba odreči celo delu regresa za letni dopust ali povišanju osebnih dohodkov, da bi si z investicijo zagotovili lastne prostore in možnost aktivnega oddiha za vse delavce. Pozivamo vlado Slovenije in še posebej pristojna ministrstva, da ukrenejo vse za ohranitev počitniških domov ter stanovanj v lasti slovenskih podjetij. Vse preveč je bilo že izgubljenega premoženja v anarhičnih odnosih med republikami nekdanje Jugoslavije, da bi lahko še naprej mirno prenašali odtujevanje dobrin, ki so bile ustvarjene s prispevki in odrekanjem delavcev. Sindikalna trgovina na Jesenicah Jesenice, 19. oktobra - Na minulem sestanku zaupnikov svobodnih sindikatov Železarne so se med drugim domenili, da bodo čimprej odprli sindikalno trgovino na Jesenicah. Govorili so tudi o nadaljnjih pogajanjih z vodstvom Železarne Predvsem bodo stalno spremljali, kakšne so tiste notranje težave v tovarni, ki onemogočajo nadaljnjo rast plač. Zelezarji so že dobili regres po kolektivni pogodbi, za šest minulih mesecev tudi listine o premalo izplačanih osebnih dohodkih. Plače za kolektivno pogodbo zaostajajo in pomenijo 71 odstotkov uresničevanja pogodbe. Mesečna plača za september bo enaka kot prejšnji mesec, izplačana pa bo dan kasneje kot ponavadi Bone so zaposleni že dobili. Delavci dobivajo zdaj 25 odstotkov plače v bonih* D. S. Socialni pakt je več kot le dogovor o plačah Z naraščajočo socialno stisko in negotovo pravno varnostjo delavcev prihaja v ospredje potreba po sklenitvi in podpisu socialnega pakta. Dokument, ki je v obravnavi, naj bi podpisali delodajalci in delavci. Za delodajalce se zaenkrat štejejo vlada R Slovenije, Gospodarska in Obrtna zbornica ter Zadružna zveza. V imenu delavcev pa naj bi socialni pakt podpisali sindikati. Res je, da je ena od ključnih točk tega dokumenta cena dela ali plača, toda ne bi smeli prezreti tudi drugih za delavca nič manj pomembnih zadev, ki jih vsebuje socialni pakt. Predvsem kaže izpostaviti odgovornost podpisnikov za celovito ureditev in sprejem delovnopravne zakonodaje z jasno nalogo in vlogo, predvsem pa pristojnostmi delovne inšpekcije. Zaradi ohlapne zakonodaje in skoraj neznatnih sankcij inšpektorji le nemo in nemočno opazujejo grobo kršenje delovnopravne zakonodaje in kolektivnih pogodb. Raven socialne in pravne varnosti delavcev je zaradi tega na najnižji točki. V podobnem položaju so delavci tudi v stečajnih postopkih. Z novim zakonom o stečajih, ki je predmet dokumenta, naj bi onemogočili stečajnim ekipam zlorabo stečajnih postopkov v škodo delavcev. \ Dogovor med podpisniki naj bi vseboval tudi ohranitev ravni zaposlenosti v gospodarstvu, minimalno (zajamčeno) plačo in nadomestila, ki se mesečno lahko povečujejo le z rastjo plač, zmanjševanje davčnih obveznosti ter razbremenitev bruto osebnih dohodkov za državni aparat. S socialnim paktom se želi vzpostaviti odvisnost plač vodilnih delavcev od zahtevanosti dela in predvsem od učinkovitosti podjetja oz. vodenja. Podpisniki podobno opredeljujejo tudi politiko cen, predvsem proizvodov in storitev ter prehrane, ki bistveno vplivajo na življenjske stroške. Podrobno je opredeljena njihova dinamika povečanj v času veljavnosti socialnega pakta. Načela in izhodišča, o katerih smo se pripravljeni v sindikatih takoj pogajati in podpisati dokument, so predvsem v ohranitvi kolektivnih pogodb za gospodarstvo in negospodarstvo ter v zmanjšanju realnih izplačanih osebnih dohodkov. Poudariti gre torej, da socialni pakt ni nadomestilo kolektivnih pogodb. Ne gre le za plače, ampak za uravnoteženje gibanj vseh stroškov, zlasti stroškov države. Za delavce je pomembno, da se s tem aktom pospeši sprejem delovnopravne zakonodaje.' In prav to je vodilo Zveze svobodnih sindikatov k čimprejšnjemu podpisu socialnega pakta. Sandi Bartol Gospodarske in zaposlitvene razmere na Gorenjskem Grozi gospodarski in socialni zlom? Škofja Loka, 1 i. oktobra - l\a seji območne organizacije sindikatov Gorenjske smo obravnavali tudi graditvi o poslovanju gorenjskega gospodarstva in o gibanju zaposlovanja in brezposelnosti, ki dajeta objektivno in poglobljeno oceno gospodarsko - socialnega in zaposlitvenega položaja podjetij in delavcev v njih. Poslovanje gorenjskega gospodarstva seje v prvi polovici leta drastično poslabšalo. Kljub nekaterim ukrepom ekonomske politike se je nekrita izguba povečala in je za 20 odstotkov višja kot obračunani in izplačani osebni dohodki. Izguba je 24-krat večja kot akumulacija gospodarstva, kar kaže na popolno blokado razvojnih možnosti. Kljub zahtevanemu zmanjšanju dajatev na javno porabo so se le-te v polletju realno povečale. Posledica so razmeroma visoki bruto in nizki neto osebni dohodki. Ohlapna davčna politika je kriva, da je obremenitev za javno porabo neenakomerno porazdeljena med prebivalce Slovenije. Daleč največje breme nosijo delavci. 23 večjih gorenjskih podjetij ima permanentno blokirane račune in so po merilih SDK zreli za stečaj. Zaskrbljuje pa dejstvo, da se je na vladni razpis za sanacijo podjetij prijavilo le devet gorenjskih podjetij. Banke imajo na zaprtem trgu kapitala monopolni položaj, kar jim omogoča določanje visokih obresti, posledica tega pa je nenormalno visoka cena kapitala. V polletju se nadaljuje upadanje zaposlenosti in povečevanje brezposelnosti. Za sindikate je zaskrbljujoč predvsem trend padanja zaposlenosti pri zasebnikih, upada pa tudi tako imenovana samozaposlenost. Ob zmanjševanju zaposlenosti v družbenih podjetjih kot posledici stečajev in odpuščanja presežnih delavcev, bi bilo pričakovati porast zaposlenosti v zasebnem sektor ju. Ob teh ugotovitvah smo območni svobodni sindikati na do renjskem oblikovali vrsto zahtev. Zavzemajo se za takojšen pod pis sporazuma o zagotavljanju socialne stabilnosti v Sloveniji Terjamo predvsem odgovornost za morebitno realizacijo obveznosti in zadolžitev podpisnikov sporazuma. Ministrstvu za pravosodje in upravo se posreduje pobuda za začetek racionalizacijo strokovnih in izvajalcih služb posameznih občin. Racionalizacija naj gre v smeri združevanja teh služb v regiji, da bi dosegli večjo strokovnost in pocenitev poslovanja. Enako velja tudi za bančni sistem, kar naj bi znižalo ceno kapitala. Gospodarski zbornici Slovenije predlagamo, da izdela program promocije slovenskega gospodarstva v svetu in začne postopke sklepanja trgovinskih sporazumov in organiziranja gospodarskih in trgovinskih predstavništev. Od izvršnih svetov gorenjskih občin in območne gospodar ske zbornice zahtevamo izdelavo projekta, iz katerega bo i a/v i den koncept ra/vop gospodarstva. V projekt, ki naj bi ga vodila območna gospodarska zbornica, se poleg gospodarstva vkl|uču-icu> tudi specializirane institucije v regiji. Od ustreznih ministrstev in slovenske gospodarske zbornice zahtevamo pripravo, v parlamentu pa iprtjtin celovitega sistema ukrepov /a Izboljšanje likvidnostnega položaj podjetij s poudai kom na sprejemu ustrezne in učinkovite zakonodaj pn zavaro-v.iniu plačilnega prometa (dolžniško-upniško i.i/merje). Ministrstvu za finance predlagamo, da takoj začne z aktiv nostmi za temeljito spremembo davčne politike, da bi enakomer neje porazdelili bremena javne porabe. Z s s s 0 B M 0 Č N ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO Košarica življenjskih potrebščin Ena od nalog Zveze svobodnih sindikatov je tudi pomoč članstvu pri cenejši preskrbi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Zato smo na osnovi dogovora z Delavsko hranilnico in podjetjem Konsum začeli z akcijo oblikovanja paketa z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. V paketu so najpotrebnejša živila in nekatere druge potrebščine za gospodinjstvo. Izdelki so od domačih proizvajalcev, cene so ugodnejše od tistih v trgovini. Vsebino paketa bo mogoče med akcijo spreminjati. Prednost paketa je obročno odplačilo na osnovi kreditne pogodbe, ki jih bodo sindikati podjetij sklepali z Delavsko hranilni; co, oziroma nižja cena paketa ob takojšnjem plačilu, to je ob prvi plači po dobavi. Pogoji za nakup paketa Sindikalni poverjeniki zberejo v podjetjih naročila in jih pošljejo na naslov Konzum d.o.o. Ljubljana, Linhartova 13 (tele* fax 061/110-338). Plačilni pogoji: a. plačilo v celoti po prevzemu paketa ob prvem izplačilu plače (v tem primeru je cena paketa 7.000 SIT); b. plačilo v treh zaporednih mesečnih obrokih po kreditni p°; godbi, ki jo sindikati podjetij sklenejo z Delavsko hranilnico. Pn obročnem odplačilu imajo prednost nakupa tiste organizacije sindikatov, kj varčujejo svoja sredstva pri Delavski hranilnici, ki, tudi sicer omogoča kreditiranje. V tem primeru je mesečni obrok za »košarico« 2.667 SIT. Vsem naročnikom zagotavljamo dostavo po dogovoru s siri' dikalnim poverjenikom na sedež podjetja. Vse informacije dobite po telefonu 061/320-963 ali 110->38. ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE, Ljubljana. Dalmatinova 4 KONZUM d.o.o. Ljubljana, Linhartova 13 DELAVSKA HRANILNICA d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 OBJAVLJAMO PONUDBO SINDIKATOM PODJETIJ: ugoden nakup artiklov pod nazivom Košarica življenjskih potrebščin. Reducirano košarico sestavljajo naslednji artikli: olje l/l - pvc sladkor 1/1 moka tip 500 5/1 testenine razne riž polenta 1/2 tune fileti 125 g sardele v olju pašteta 100 g zdrob 1/2 sol 1/1 kis kisko 9 % grah 200 g čokolino 200 g cedevita paradižnikov koncentrat kava 1/2 pudingi fižol rjavi 850 g majoneza gorčica knorr juha goveja kocka 10/1 marmelada l/l čaj sipek pralni prašek 3/1 (VVeisser Riese) toaletni papir 8/1 zobna krema milo tampon Čistilo za posodo artikli po dogovoru karton Vrednost paketa znaša 7.000 SIT. Pravica do zajamčenega OD i ~ f\ei^' Iz različnih okoli) dobivani«) zadnji čas vprašanja, ah P j, da zajamčeni osebni dohodek vsem delavcem ne glede na ' v(i< njevanje delovnih obveznosti. Odgovor povzemamo i' ^ prakse: 2. člen zakona o zajamčenem OD določa, da in osebni dohodki pripadajo delavcem, ki delajo polni delovni . izpolnjujejo svoje delovne obveznosti. Sporen je navadno ^P^ jji k.i|ti delovna obveznost se nanaša na doseganje povprecfl ^ normalnih delovnih rezultatov, ki se na določenem ^c!('\rfJ mestu pričakujejo Upoštevati pa jc treba, da normalne ' ^pol' videne delovne rezultate delavec dosega samo (cdaj, če so jf. njeni normalni delovni pogoji, ki so običajni na določene ^t lovnem mestu, kar velja tudi za doseganje pravice do °srj°vcC jt OD po Splošni kolektivni pogodbi za gosp« ulars.vo Delavj[v izpolnil svoje delovne obveznosti tudi v primeru, če norme je. polnil oziroma ni imel na voljo normalnih delovnih pog^^ vjri de vaistva pri delu, organizacije dela. potrebne energije, s >n0ni* itd. Samo v primeru, če delavec iz malomarnosti ali celo n'n", |nr ni dosegel pričakovanih delovnih rezultatov, ni upravičen do p" ga zajamčenega OD, kljub temu da je delal polni delovni ca • Miih 2 kom 2 kg 5 U 3 kg 2 U 1 kom 2 kom J kom i kom l kom l kom l kom l kom l kom 1 kom [ kom 2 kom i kom I tuba i tub* 4 kom i kom i kom i ko"1 I kot" 1 kom 2 kom 2 kom i kom i kom i kof" GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Denarna oblast skuša napraviti red na področju hranilništva Najpomembnejša je varnost prihrankov V Sloveniji je 8 registriranih in 75 drugih hranilnic, pri slednjih so varčevalci bistveno manj zaščiteni. Kranj, 16. oktobra - Teze zakona o hranilnicah so na nedavni seji Združenja bank Slovenije naletele na dokaj različna mnenja, zato so razpravo preložili. Pripombe so imeli zlasti predstavniki zadružnih hranilnic, iz njihovih besed je bilo moč razbrati, da jim veliko bolj ustreza sedanja "svoboda". V Sloveniji je trenutno 8 hranilnic, ki so bile ustanovljene po novem zakonu o bankah in hranilnicah in z dovoljenjem Banke Slovenije, poleg njih pa še 75 hranilnic; 63 hranilno kreditnih služb pri kmetijskih in 12 pri obrtnih zadrugah, hi še niso bile pod ostrim drobnogledom Banke Slovenije. Zanimalo nas je, kako teze ocenjujejo v "uradnih" hranilnicah, zato smo se Pogovarjali s Slavkom Erzarjem, direktorjem Hranilnice Lon v Kranju, ki je bila registrirana in posluje po novem, slovenskem zakonu o bankah ter ima dovoljenje Banke Slovenije. "Kako ocenjujete teze zakona o hranilnicah?" "Težnja monetarne oblasti, da napravi red na tem področju, je načelno prava, tako kakor mi v naši hranilnici postavlja v ospredje zaščito varčevalca, ki ga ne zanimajo takšne a'i drugačne organizacijske oblike in organizacijske spremembe, tudi prepiri ne. Varčevalca zanima soliden servis, obrestna mera in kako varno bo njegovo premoženje. Povsod v Zahodni Evropi so monetarne oblasti na tem področju stroge, povsod je najvišji interes zaščita varčevalca. Konkurenčnost pri tem ni ogrožena, saj vsaka manjša banka ali hranilnica poišče svoj prostor P°d soncem. Sicer teze vsebujejo pravila, k' jih je morala izpolniti tudi haša hranilnica, organizirana Je kot delniška družba. O ustanovnem kapitalu teze ne govo-r,Jo, po strokovnih ocenah pa Je potrebnih vsaj 50 milijonov folarjev, saj se sicer ekonomski ■zračun pod to ravnjo ne izide, •""i,predmetu poslovanja so napete prave dejavnosti, moti nas 'e, kar moti tudi naše varčeval-Ce- Ni namreč predvideno zbiranje deviznih prihrankov, s tem imamo težave, ker moramo *avračati varčevalce, ki hranijo v devizah." naj predlagate?" Banki Slovenije smo že Predlagali, da bi uvedli devico varčevanje, pojavlja se TPrašanje tečajnih razlik, toda s.aJ nam je vseeno, če bi to dela- ' 'a državo ali za poslovne "anke. Pomembno je, da si var- evalci to želijo in da nam zau- pajo. Pripovedujejo nam, da imajo devize še vedno v sosednji Avstriji, da zaupanje v poslovne banke ne bo povrnjeno, dokler ne bo privatizacije. Še vedno torej podpiramo tuje banke in hranilnice, ki tako skozi priprta vrata prihajajo k nam, za državo bi bilo pozitivno, če bi to delale domače hranilnice. Dokler tolar ne bo konvertibilen, bi morali najti neko obliko, lahko le začasno." "Hranilnice naj bi bile organizirane le kot delniške družbe, na kar imajo zadružni hranilni-čarji veliko pripomb?" "Teze za zakon sicer določno ne navajajo, da se hranilnice ustanavljajo za določeno območje, intencija Banke Slovenije pa je takšna. Mislim, da bi moralo biti stališče mehkejše na mejnih območjih, saj ni življenjsko, da denimo nekdo iz Medvod ali Komende ne more biti naš varčevalec. Vse ostale določbe, ki govorijo o načinu poslovanja, organizaciji, ustanovitvi in prenehanju hranilnic, pa so praVe. Žal ne poznamo boljših oblik organiziranja, kot je delniška družba, tudi v tujini so tako organizirane. Strinjam pa se, da je lahko drugačna, kadar družbenopolitična skupnost prevzame popolno jamstvo, kar zakon predvideva. Težko rečem, zakaj je toliko pripomb, verjetno zato, ker se bodo morale te hranilnice preobraziti, ker bodo morale stvari postati za vse enake, ker bo obstajal določen red na tem področju. Prepričan sem, da se bo to zgodilo, žal bo medtem pre- teklo preveč časa. Predvideno je bilo, da bo skupščina zakon obravnavala konec oktobra, glede na dogajanje v skupščini je vprašanje, kdaj bo sprejet. Prehodno razdobje bo predolgo, vmes se lahko zgodi marsikaj. Pozitivno je, da je Banka Slovenije že uvedla t.i. obvezno rezervo za vse, vendar pa bi morali izenačiti tudi ostale pogoje poslovanja." "Kakšne so še razlike?" "Hranilnice, ki registracijo imajo, izpolnjujejo kadrovske, tehnične in organizacijske pogoje, ki jih predvideva 15. člen zakona. Ne pravim, da jih vse druge ne, predpostavljam pa lahko, da so razmere pri tistih, ki še niso bili pod drobnogledom, lahko zelo različne. Druga stvar pa je jamstvo, ki je pri hranilnicah, ki še niso dobile dovoljenja Banke Slovenije, zelo različno. Če so bile ustanovljene kot d.o.o., je jamstvo zelo slabo, saj je ustanovni kapital nizek, drugih jamstev pa ni, v tem pogledu je varčevalec slabo zaščiten." "Torej se še vedno lahko ponovi zgodba banke Les?" "Možno, če vsi varčevalci naenkrat izgubijo zaupanje. Banka Slovenije je od nas zahtevala dodatno zavarovanje vseh poslov, kar je za varčevalce zelo pomembno, saj iz naslova varčevanja ne izgubijo nič, če hranilnica zaide v težave. Zavarovanje je torej dvojno, saj na eni strani odgovarja hranilnica kot delniška družba z vsem svojim premoženjem, z ustanovnim kapitalom in rezervami, čemur zakon pravi jamstveni kapital, na drugi strani pa so vse hranilne vloge in depoziti dodatno zavarovani. To seveda predstavlja določen strošek, zato pa pravim, da vse hranilnice trenutno nimamo enakega položaja. Poleg zavarovanja so razlike tudi pri obsegu poslov, naši so omejeni, pri hranilnicah, ki nimajo dovoljenja Banke Slovenije, teh omejitev ni, delajo s komerkoli, brez vseh omejitev." "Banka Slovenije je ustavila izdajanje dovoljenj?" "Kolikor vem, so bile vloge zelo različne, mnoge niso izpolnjevale vseh pogojev, bistvena pa je določba veljavnega zakona, da je za ustanovitev hranilnice potrebnih 1,5 milijona tolarjev, kar je prenizka vsota, zato je bilo vlog tako veliko. Mislim, da sta bila ustanovni kapital in organiziranost poglavitna razloga, da je prišlo do tega. Teze novega zakona govorijo denimo tudi o kapitalskih povezavah med ustanovitelji, preprečujejo "družinske" hranilnice, na kar so tudi drugod po svetu zelo občutljivi, avstrijska zakonodaja je v tem pogledu zelo jasna." "V pravih hranilnicah so potemtakem hranilne vloge veliko bolj varne kot v hranilno-kredi-tnih službah, mnoge so si nedvomno zaradi tega nadele ime hranilnica ali celo banka, čeprav to še zdaleč niso. Ljudje pa te razlike slabo poznajo?" "Razpoznavnost bi vsekakor morali doseči. Ne samo objaviti, kakšne so razlike v jamstvu, kar sodi k varstvu potrošnikov, temveč tudi vidno označiti, katera hranilnica je res hranilnica in katera le hranilno kreditna služba. Potem pa naj se ljudje sami odločajo, kakšna bo varnost njihovih prihrankov." • M. Volčjak Žični carji so pripravili cene za novo smučarsko sezono Pet tisočakov za dan družinske smuke jjr*nJ, Bohinj, Kranjska Gora, 19. oktobra - Oktober je mesec, ko hi radi smučajo že pogledujejo za zimsko opremo, žičničarji I po letnih remontih pripravljajo na sezono. Po hribih je zapa-Prvi snejj in če je verjeti vremenoslovcem, bo letošnja zima dol-* ,udi snejja naj ne bi manjkalo. Vprašanje pa je, koliko bo še d„U "rjev, ki bodo zmogli na sneg kaj več kot za pokušino. Cene ELj? sm"čarskih vozovnic bodo namreč na največjih in najpopu-I ^'J^ih gorenjskih smučiščih kar .Ml mark, oziroma od 1.500 do l.W7" K»renjsk •'"0 tolarjev. Vtl Talco bo naprimer za dne-vozovnico na Krvavcu po Md --• "I^IJ 11,1 IMI.IHII )MI •>oukariJ'h, kot so nam povedali, I vw!rn,h" cenah, treba odšteti p0 U ,0|arjev, dopoldanska in P°»danska vozovnica pa bo jJJjPo 1000 tolarjev. I .(MM) to-y jev naj bi bila tudi cena dne-d vozovnice za otroke, med daja|'mi pa biH,*> »udi letos pro-vni Li ^ imenovani petdne 6.75() ok- katerega cena bo Voznv . arJev. (ena sezonske 30 *n'cc 'a Krvavec bo letos srnučiSak°V: Seveda bodo na sti (tv, u veljali običajni popu ^i2r2^ef ■ S/S>. »«■ t-iuhi; k,h scim\h v Krami, m 1 Juhi! h seJm,n * nic in . dncvmh blok vozov-
  • . CENE VOZIL DO REGISTRACIJE: MITSUBISHI C0LT (stari tip) - KAT - 21 000 DEM LANCER 1.5 ■ KAT -24.000 DEM GALANT18TD -38 000 DEM SIGMA 30 V6 - 24 - 89 000 DE M PAJER0 (stan model) -36 000 DEM PAJERO (novi model) - 53.000 DEM DAIHATSU CHARADE TS - 890 000 SIT APPLAUSE 16X -21 500 DEM FEROZA(KAT) -31 500 DEM NOVI MITSUBISHI COLT KONČNO V SLOVENIJI (cena do rtg. ok. 23.500 DEM Obiščete nas lahko v prodajnem salonu na Slovencev! 24 v Ljubljani, vsak dan od 9. do 16. ure. TEL: (061) 182-444 int. 245 Strokovni seminarji za krovce Firma Bramac vabi na brezplačne enodnevne seminarje Mešano slovensko-avstnjsko pod|et|e Bramac iz Skoqana pri Dobruški vasi, ki je začelo poslovati maja meseca lani, izdeluje klasične strešnike, ki poleg svoje estetske oblike prinašajo vse dobre lastnosti, ki so pri strešnikih samoumevne Doslei so naredili okoli enaist milijonov kosov strešnikov, ki so izdelani iz povsem naravnih in okolju prijaznih materialov Za obrtnike -krovca je verjetno zanimiva informacija, da podjetje že nekaj časa organizira brezplačno seminarje na katerih prijavljene seznanijo z vsemi podrobnostmi glede lastnosti strešnikov, dodatnih delov, načinom polaganja raznih delov (izdelava suhega slemena, grebena in žlote, montaža oddušnikov in antenskih priključkov, kapnih rešelk proti ptičem itd.). Seminarji so enodnevni sestavljeni pa so iz teoretičnega in praktičnega dela in so tudi brezplačni Vsak udeleženec seminarja dobi ob zaključku tudi Bramacovo potrdilo, da |e strokovno usposobljen za pokrivanje streh s temi kakovostnimi strešniki, ki na primer omogočajo na strehi vgraditev kar 48 različnih pripadajočih dodatnih delov Doslej se |e takega seminarja udeležilo že 35 krovcev iz vse Slovenije Informacije lahko dobite na podjetju Bramac v škoqanu vsak dan in sicer po telefonu 068/22-016, faks: 068/76-290. Kontaktna oseba je Marko Stare. tnim, če je vozilo poškodovano v nesreči. Preglede vozil v Sloveniji opravlja več kot 30 pooblaščenih organizacij, ki letno pregledajo 725.000 vozil, od tega jih zaradi 460.000 različnih pomanjkljivosti zavrnejo 232.000. Pri tem ustvarijo tudi nekaj dohodka, ki ga namenjajo posodobitvi opreme. Pri AMZS menijo, dab je nesprejemljivo, da pooblastila za opravljanje tehničnih pregledov izdajamo na veliko, saj tako pristajamo na znižanje kriterijev in neobvladljivo anarhijo, kakršno imamo na področju avtošol. AMZS letos nastopa kot edina pooblaščena organizacija, ki izdaja mednarodne certifikate za tranzitne prevoznike. Višina članarine za prihodnje leto še ni znana, včlanjevanje pa se bo tako kot vsako leto začelo prvega decembra. • M. Gregor i č Pomoč Evropske banke Ljubljana, 15. oktobra - Slovenijo so obiskali predstavniki Evropske banke za obnovo in razvoj, ki so na novinarski konferenci predstavili načrt sodelovanja, predvsem na področju malega gospodarstva. Slovenija je za razliko od drugih držav na območju bivše Jugoslavije že vključena v Evropsko banko za obnovo in razvoj, njen predstavnik Antonio J. M. Mendes je dejal, da ima največ razvojnih možnosti, pogoj pa je privatizacija podjetij. Evropska banka je pri tem pripravljena finančno pomagati, saj je bila pred dvema letoma prav za pomoč državam pri prehodu v tržno ekonomijo. V Sloveniji bo štiri mesece ostal njen svetovalec Ton Brunsveld, ki bo pregledal delovanja sklada za razvoj malega gospodarstva in ocenil gospodarske razmere. Predstavili so načine posredovanja denarja v Slovenijo s pomočjo tujih in domačih bank ter državnih skladov. Evropska banka denar seveda namenja le investicijah in Slovenija lahko pričakuje približno 100 milijonov dolarjev letno, seveda pa bo poraba tega denarja strogo nadzorovana. • M. Ahačič PREMIKAMO NEPREMIČNINE /FPCM NEPREMIČNINE Uspešno posredujemo pri: - nakupu in prodaji, - zamenjavi ter - najemu in oddaji vseh vrst nepremičnin na Gorenjskem. Strokovno svetujemo in uredimo vso potrebno dokumentacijo. Posredniško plačilo gre na račun prodajalcev in najemnikov. Ti so tudi udeleženci nagradnega žrebanja. Kranj. Likozarjeva 1a, telefon: 214-674, tel«fax: 211-887 PO.. SR in PE od 9. do 12. ura, TO in ČE od 16.30 do 19. ura. Turistično društvo Bohinj oddaja v najem: 1. GOSTINSKI OBJEKT NA PRIREDITVENEM PROSTORU POD SKALCO 2. GOSTIŠČE DANICA V BOHINJSKI BISTRICI Objekti se dajejo v najem za dobo petih let. Rok za prijavo je do vključno 28. 10. 1992. Podrobnejše informacije o na jemnih pogojih dobite na sedežu Turističnega društva Bo hinj. Izredna priložnosti V centru Jesenic nujno prodam novo zgrajeno stanovanjsko hišo s tremi poslovnimi prostori v pritličju in dvema že vpeljanima obrtnima dejavnostima. Tloris pritličja: 150 m2, stanovanjska površina 2 x 80 m2. Cena: 230.000 DEM. TEL: 84-690 K3 KERN KRANJ d.o.o. tel. 084/221-363 od 17.00 do 19.00 NEPREMIČNINE: ocenjujemo, prodajamo in kupujemo if TOBO Wm AVTOSERVIS d.o.o. mmS NOVOVAŠKA C. 67 2lRI tel. / fax 064 692 152 Vam po ugodnih cenah nudi vse avtomehanične storitve, nastavitve podvozij ter montažo in centriranje gum. PRODAJA IN POOBLAŠČENI servis vozil TA VRI A » AVTOPNEVMATIKE SAVA in BANDAG > POSEBNA PONUDBA ANTIFRIZ, VITREX • HIŠE PRODAMO: stanovanjske hiše, poslovna hiša, hiša v gradnji v Ljubljani, Kranju, na Bladu, v Medvodah, škof ji Loki, Tržiču, Brezja nad Tržičem, Podbrazjam, v Naklu, Strahinju, Cerknem, Mirni peći, Golniku, mad Kobaridom in Bovcem, Ajdovščini, Trebnjem, Postojni, Sevnici, Loškem Potoku, Portorožu, Murski Soboti, Divači, Črnomlju, Višnji Gori, Mojstrani, Jesenicah, Vrhniki, Slovanski Bistrici, Brežicah, Cerkljah • STANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI PRODAMO: v Ljubljani. Domžalah, Kamniku, Kranju, Jesenicah, Golniku, Tržiču, Škofji Loki, Laskam pri Celju, Mozirju, Mariboru, Sevnici, Piranu, Logatcu, Poetojni, Kopru, Ivenčni Gorici • STANOVANJA KUPIMO: v gubljeni in Krenju • NJIVE PRODAMO: v Mavčičah, Ljubnem, Šenčurju, Rakitni, Ha-lozeh, Begunjah • GOZDOVE PRODAMO: v Kranju, pod Krvavcem • KMETIJE PRODAMO: v Kranju, mad Laškim in Rimskimi Toplicami, Šentjurju pri Celju • PARCELE ZA GRADNJO HIŠ IN VIKENDOV PRODAMO: v Kranju, nad Trstenikom, med Krškim in Kostanjevico, v Velenju, na Golniku, v Medvodah • POSLOVNE PROSTORE PRODA MO: gostišča s prenočišči 20 km iz Ljubljana, gostinska lokala y bližini Kranja, Ljubljana, v Kranjski Gori, nad Tržičem. na Ravnah na Koroškem • VIKENDE PRODAMO zidanico v Radenceh, v Mokronogu, nad Krko in v Slovanskih Konjicah, počitniško hišo nad Trbovljami, pod Krvavcem, nad Begunjami, v bližini Ankarana, nad Tržičem in v Tuhinjski dolini; več vikendov na Hrvaškem ob morju menjamo z» nepremičine v Sloveniji in obrat- GORENJSKI GLAS XM I 4W BAL T BIRO OTeaM Id Kidričeva 26/c H 6 64270 Jesenice i-6 tel: 064/861 204 Delovni čas i od 8 do 15. ure, sobota od 8. do 12. ure PONUDBA NOVIH VOZIL: FIAT UNO 45 i.e............................................................. 16 400 DEM FIAT UNO 70 i.e............................................................. 19 600 DEM DAIHATSU CHARADE 1.3 KAT......................................... 20.300 DEM DAIHATSU CHARADE 1,0 LT............................................ 16 400 DEM SUZUKI SVVIFT 1.3 GL.................................................... 20 300 DEM SUZUKI VITARA 1 6 HTOP............................................... 29 900 DEM HONDA PRELUDE 2 Oi MOD. 91 ...................................... 40 700 DEM HONDA CIVIC 1 5i DX MOD 92 ....................................... 25.300 DEM HONDA CIVIC 1 6i ESI MOD 92 ....................................... 32.300 DEM HONDA CIVIC 1.6 3 D VTEC MOD 91 27 300 DEM MAZDA 323 F 1 6i GLX MOD 92 ..................................... 27 900 DEM MITSUBISHI EXP0 19 VAGON........................................ 35 800 DEM MOŽNA DOBAVA TUDI ZA OSTALA VOZILA. CENE SO DO REGISTRACIJE. NAKUP JE MOŽEN DELNO NA KREDIT. ČE VOZILA NI V ZALOGI, SO DOBAVNI ROKI KRATKI. 64220 Bled, Koroška 11 V zalogi imamo večjo količino MOŠKIH BUND IN COLLEGE JAKN v različnih barvah in številkah. Cena brez prometnega davka je od 4.296 SIT do 5.042 SIT. Informacije po tel. 064/77-009 ali 064/78-389. po* UŠES? 9943-4227-3235 fax 9943-4227-3338 Poslovalnica: BRODI - UUBEU Tel 9943-4227-6227 SVETOVNI TEDEN VARČEVANJA: 23.10.-30.10.1992 P @ § § J) 0 H M o (<; A •• S A M Ift VABI V TOVARNIŠKO TRGOVINO V TRŽIČU (ob tovarni - vhod »trajbah«) MASIVNO IN TAPECIRANO POHIŠTVO, 30 % POPUST pri plačilu Zlitovih izdelkov v gotovini KREDITI - DOSTAVA Odprto: 9. -17., sobota od 0.-12. ure POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Ko {e (ni) kupec kralj Pišite nam, povetje dobre in slabe primere, rubrika bo takšna, kakršno boste napravili sami. Tokrat objavljamo nekoliko daljši prispevek na temo plačevanja elektrike. Sta Elektro Slovenije in vlada res dobrotnici? V zadnjih dneh smo priča množičnemu hvalisanju v vseh javnih občilih o nadvse dobrodelnem ukrepu vlade in Elektro Slovenije (ELES) za nas navadne" zemljane - porabnike električne energije. Je bil res sklenjen kompromis med vlado Slovenije in ELES-om, da slednja za en mesec Preloži spremembo cene električne energije poletne sezone v zimsko. Bo s tem ELES porabnikom podaril mesečno razliko med ceno letne in zimske sezone, vlado pa rešil pred prehitro inflacijo - o tem se bralci odločite sami, kajti vse je le ponovno pesek v oči. Preden si ogledamo učinke podaljšanja poletne sezone v oktober, poglejmo, kakšna je bila politika ELES-a v preteklih letih. Nekaj let nazaj so ob prehodu iz zimske sezone (VS) v poletno (NS) avtomatično razglasili cene , *S za veljavne nove cene v NS. Ker po takšnem sistemu poviševanje cen ni bilo več sprejemljivo, so se letos marca odločili za zamenjavo sistema, tako da so vpeljali sistem, ki je s L. aprila 1992 uveljavil cene za poletno sezono (nižje cene}, obenem pa so že s 7. marca 1992 ta sistem popravili z uvedbo plačevanja priključne moči le v obdobju NS, s 3-kratno ceno predhodnega sistema (namesto 29,931 SIT/kVV, kolikor bi znašala po starem siste-na 97,46 SIT/kVV). To spremembo so res upoštevali 1 mesec pred potekom VS (marca 1992). Jorej so se marca odpovedali •"3,84 SIT (za priključek s 25A Slavnimi varovalkami). Sedaj, oktobra, pa ta mesec nadomeščajo in bodo iz tega vira zaračunali za isto priključno moč 1054 SIT. Ali bo inflacija od marca do konca oktobra res 267,6 odstotka? Poleg razlike 660,16 SIT za mesec marec - oktober, smo plačali še 6 razlik na račun prihajajoče VS. Ker pa vrč hodi po vodo le, dokler se ne razbije, sedaj pričakujemo nov "pravičnejši" obračunski sistem. Zakaj? Če bi sedaj uveljavili VS, kot je bilo predvideno marca, bi se cene za KWh električne energije povečala za 50 odstotkov, ukinjen pa bi bil prispevek za priključno moč, s tem bi vladni prikaz mesečne inflacije porasel, ELES pa bi zaradi tega dobil po tem prehodu manj denarja, torej bi stroški potrošnikov električne energije padli in bi prišlo dejansko do deflacije. Poglejmo si izračun vrednosti porabe odjemnega mesta s priključno močjo 25A in dvotarif-nim števcem z vzorčnim primerom, da je mesečna poraba 300 kWh, od tega 50 odstotkov VT (prva tarifa) in 50 % MT (druga tarifa). TOPLICE DOBRNA **** na sejmu NARAVA-ZDRAVJE od 21. do 25. oktobra 1992 v HAU A2I25 f * i * t i i i * i i i * i i £ 2>a tjclšc zdravje in oddih HOTEL DOBRNA HOTEL ŠVICARIJA VILA HIGIEA ZDRAVILIŠKI DOM * polni penzion za eno osebo v dvoposteljni sobi * posvet z zdraviliškim zdravnikom * dnevno pitje zeliščnih čajev * kopanje v termalni vodi v bazenih ali kabinah * vsak petek in soboto nočno kopanje * predavanja * "za vsakogar nekaj" * družabne in kulturne prireditve * kreativne delavnice za otroke * i i i m •% m Izračun za obdobje od 1. marca 1992 do 31. oktobra 1992 bi bil za zgornji primer naslednji: — če marca ne bi menjali sistema zaračunavanja priključne moči, bi po starem sistemu plačali za to obdobje 11.358,80 SIT, — po novem sistemu pa smo za zgoraj navedeni primer plačali 15.995,10 SIT. Iz tega vidimo, da je ELES zaradi popravka sistema pridobilo razliko 4.636,40 SIT. Ker ta popravljeni sistem ne prinaša več koristi ELES-u, bo zato pač potrebno sistem menjati v bolj "pravičnega", toda za koga!? Sedanji sistem v času zimske sezone (VS) za ELES namreč ni ugoden, saj bi za zgornji primer v enem mesecu zimske sezone smeli zaračunati 1.373,45 SIT, s podaljšanjem NS pa na mesec zaračunajo 2.128,17 SIT. Pri vseh izračunih je izločen popust po 40. b členu Uradnega lista R Slovenije, ki uveljavlja popust za porabnike električne energije s stalnim prebivališčem na odjemnem mestu. Iz vsega zgoraj navedenega vidimo, da nam Ministrstvo za energetiko oziroma vlada mečejo pesek v oči, ko pravijo, da podaljšujejo nižje cene, da bi s tem preprečili porast inflacije, obenem ' pa so nam s to potezo podaljšali povečane stroške. ELES-u pa povečali dohodek. Tako visoka cena priključne moči se pri prehodu iz ene obračunske sezone v drugo, pokaže kot pravična šele, če bi bila na odjemnem mestu mesečna poraba večja od skoraj 500 kWh. Kakšen standard pa rabi porabo 500 kVVh na mesec? Večkrat slišimo poziv, naj varčujemo z električno energijo. Čimbolj varčujemo, tem dražje plačujemo 1 kVVh. Ali imamo energije preveč ali premalo? Iz zgornjih številk pa porabnik ne ve, ali naj varčuje ali troši. Prepričan sem, da bo novi sistem, ki ga napovedujejo, za prej prikazani primer porabe električne energije na mesec za zimsko sezono, še dražji od sedaj podaljšanega preplačanega sistema. Da ne bo prispevek izzvenel samo kot kritika brez kakršnegakoli predloga, predlagam, da naj cena za 1 kVVh vsebuje, če že ne 100 % del, pa vsaj nad 80 % končnega zneska za porabljeno energijo. Takrat bomo lahko izračunali, koliko lahko prihranimo z varčevanjem.© J. T. MARIBOR d.d. ZAVAROVALNA AGENCIJA V novembru in decembru izjemni popusti: ^ PLAČATE 5 • BIVATE 7 DNI 1 PANTA ins d.0.0. Telefon: 063/778 110, 778 023 UUBUANA. Dunajska 113 tel: 061/372-729, fax: 061/372-971 KRANJ, Kidričeva 47 tel 064/2 P-087 MIMMILK /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj NAGRADNI KVIZ Niaradni km LB - GORENJSKE BANKE d.d. Kranj traja do 23. oktobra, ko bo objavljeno še zadnje, *estn vprašanje. Vsaktć ponujamo k nagradnemu vprašanju tri BM) >•»<• '».lovore, le eden je pravilen n-ka, ki ga označuje, Vam pove črko v navadnem neslu Crko vpi Site na isto številko, kot je številka M»';i-..,t,,., V,<-h šest erk u MH vpnianj bo sestavilo neslo - !*■ m«i prispelih rešitev (kupon ohja vljamo vsakič, da boste lahko na koncu kvizu izpolnili već rešitev), l|,,(l" -H oktobra na sklepnem na Rradnem žrebanju izžrebane nagrade ki so še kako povezane z vprašanji v kvizu in z rešitvijo. Nasvet, pocukajte na zadnje vprašanje, sestavite Reslo ,n Ka vpiši-tev v kupon, ki na na OOplŠuCi Pricakuji-mo na našlo u ' 1 RENJSK1 GLAS, 64000 Kranj do 21 oktobra (p.s. ptipi slov). Nagradno vprašanje št. 5: PRVA NAGRADA - 500-DEM Ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj ima svojo poslovno enoto v Cerkljah, urejeno v hiši, ki je bila last znamenitega slovenskega politika, župana Ljubljane in Častnega doktorja ljubljanske univerze, rojenega 19. septembra 1851 v Trzinu. I-eta 1870 je začel delati kot uradnik praške banke Slavija v Ljubljani, kasneje v Pragi. Službena pot ga je vodila v Brno, Dunaj, Zagreb, Trst. Ze vpeljano banko je leta 1876 preselil iz Trsta v Ljubljano, kjer je začela uspešno poslovati. Kdo je bil /nameniti Slovenec? D) Anton Tomšič E) Ivan Hribar F) Matija Koželj Vprašanja oktobrskega kviza so povezana z denarjem, vrednostnimi papirji in zgodovino bančništva. Izmed prispelih pravilnih rešitev bo izžrebanih 15, ki bodo prejeli: 1 nagrada-500.- DEM 2. - 5. nagrada -100. DEM 8. -15. nagrada praktična darila za lažje finančno poslovanje. Ker bo prvih pet nagrad izplačanih v obveznicah Republike Slovenije, prva emisija (RSL 1), so dejansko nagrade vredne več kot 500.- oz. 100.- DEM, saj ta obveznica drži borzni tečaj nad 115,0. Vse nagrade prispeva LB GORENJSKA BANKA d.d. Kranj, ki je kviz pripravila skupaj z GORENJSKIM GLASOM. KUPON 1 2 3 4 5 t« Ko ŽELITE SVOJEMU KAPITALU DATI DRUGAČNO OBLIKO Nove delnice Ljubljanske borze Ljubljana, 16. oktobra (STA) -Ljubljanska borza bo izdala drugo emisijo svojih delnic in sicer 200 delnic, posamična bo stala 10.000 tolarjev, kolikor so bile pri prodaji vredne delnice prve emisije. Vplačevanje nove emisije delnic v vrednosti 2 milijona tolarjev se bo začelo v ponedeljek. Upravni odbor borze je sklenil, da znaša vplačana vrednost za posamezne delnice druge emisije 6.500 mark v tolarski protivrednosti. Delnice prve emisije so bile vredne 1.428 mark, z novo so se podražile na 6.500 mark, s tem se je povečala vrednost vlog delničarjev. Pravico do nakupa novih delnic imajo samo dosedanji delničarji, vplačilo bo v treh krogih potekalo pol leta. Ustavljeni bančni avtomati Kranj, oktobra - Bančne avtomate Ljubljanske banke so minulo nedeljo ustavili za šest ur, ponovno bodo to napravili v soboto, 24. oktobra od 23. ure do 3. ure naslednjega dne. Ustavljajo jih zaradi vzdrževalnih del, vključujejo namreč nov sistem neprekinjenega električnega napajanja in obdelave prenašajo na zmogljivejši računalniški sistem, ki bo zagotovil stabilnejše in hitrejše delovanje. V Sloveniji je namreč že 72 bančnih avtomatov. Koliko je vreden tolar menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) 58,50 59,40 S\23 833 13/19 Aval Bled 58,50 59,50 8,25 8,40 — COPIA Kranj — — — — — CREDITANSTALT N. banka Lj. 58,60 59,60 830 8,45 — D-D Publikum Kranj 58,70 59,49 8,25 839 17/23 EROS (Stari Mayr), Kranj 59,10 59,80 830 8,40 18/23 Geoss Medvode 58,80 59,70 8,20 830 15/25 Hranilnica LON, d. d. Kranj 58,55 59,45 8,20 835 — HIDA - tržnica Ljubljana 59,00 59,60 834 8,46 17/22 Hipotekama banka, Jesenice 5830 59,40 8,18 835 16/25 INVESTŠkofja Loka 58,40 59,40 8,28 8,44 16/25 LB — Gorenjska banka Kranj 57,70 59,75 8,04 8,49 — Lorema Bled — — — — — Merkur — Partner Kranj 58,02 59,40 8,24 8,44 MIKEL Stražišče 59,10 59,55 830 8,40 21/21 Otok Bled 58,40 58,95 8,24 837 15/24 Poštna banka, d. d. (na poštah) 58,00 58,90 8,00 835 — SHP — Slov. pos. in hran. Kranj 58,50 59,70 8,25 835 — SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 58,60 58,80 833 835 14/23 Sloga Kranj 58,50 59,40 830 835 — Slovenijaturist (Jes., Boh. Bistrica) 58,52 5930 8,24 832 15/23 VVILFAN Kranj 58,25 59,60 830 835 — Pri nakupu in prodaji SKB zaračuna 1 DEM 5000 ali več pa 2,5 %. provizije, pri prodaji TOMŠIČEVA 36, KRANJ POLNOVREDNA ŽIVILA, KRUH, ZDRAVA PREHRANA V Gorenjskem glasu redno (zastonj) objavljamo menjalniške tečaje, ker je menjalnic vse več, je tabela seveda vse bolj zanimiva. Želimo si seveda, da bi bila v pomoč našim bralcem pri menjavi denarja. Toda konkurenco si pri nas žal nekateri še vedno predstavljajo po svoje. V redakcijo smo namreč dobili že kar nekaj opozoril, da tečaji v naši tabeli ne držijo, da nam nekatere menjalnice po telefonu sporočajo nižje tečaje od dejanskih, da se nam torej zlažejo. To seveda težko preverimo, saj bi morali dvakrat tedensko obiskati vse menjalnice. Najbolj torej lahko zaupamo menjalnicam, ki svoje tečaje vsak dan napišejo na velike oglasne deske, kakršno je pred vrata v Kranju postavila Hranilnica I on. M.V., foto: D. Gazvoda Ne dopustite, da bi jesen minila ne da bi imeli kaj od nje. Vabimo vas v veselo družbo v DOLENJSJKE TOPLICE ŠMARJEŠKE TOPLICE ZDRAVILIŠČE STRUNJAN HOTEL GARNI OTOČEC V ZDRAVILIŠČIH: • polni penzioni • prvi zdravniški pregled • kopanje v termalni ali ogrevani morski vodi • vsakodnevna jutranja gimnastika • sprehodi ali izleti • izbira tipa prehrane,vseh vrst diet • otroški vrtec, slikarska delavnica za vnučke • družabni program • kostanjev piknik, trgatev ali nabiranje gob. VELIKO MOŽNOSTI NA OTOČCU če ste zelo aktivni, si želite veliko razgibavanja na prostem, kolesarjenja, pri tem pa bi si želeli tudi sproščujočih kopeli v termalni vodi, potem vam predlagamo, da se odločite za oddih v hotelu Garni na Otočcu. S seboj lahko pripeljete tudi vaše hišne ljubljence. Organiziran prevoz v Šmarješke ali Dolenjske Toplice in nazaj na Otočec večkrat na dan. Na bregu Krke je urejen rekreacijski prostor, trim steza, pozimi vam bo na voljo urejena tekaška proga, pokrita jahalnica. Popeljali se boste na izlet s čolnom ali kolesom, nabirali bomo gobe, povabili vas bomo na pokušino vin, kostanjev piknik in svečano večerjo v Grad Otočec NI drago. Nudimo vam popuste in ugodne plačilne pogoje. Pokličite nas. l *^£ZsSS DOLENJSKE TOPLICE, TEL.: 069/65-230 ŠMARJEŠKE TOPLICE TEL.: 068/73-230 ZDRAVILIŠČE STRUNJAN, TEL: 066/78-882, 78-883 HM\AVk IN ZDrv,.. Na sejmu vam pradttavi\amo poiitnikki priročnik za veselo in bo\\ zdravo jesen, preventivne in tdravttvana programa v KRKINIH ZDRAVILIŠČIH. BIOOINAMIK. r\a\todoona,io aparaturo ta diaQnoatiko in programiranja pravantivnih programov in HEMOCUE nebolečo matodo ta hitro do\otania tiadkor ja in hemoglobina v krvi (aparaturi predstavlja FOKUS MEDICAL it Zuricha) mu\tmtamintka in o',vh/iIiih napitke KHKF. ZF.USC, ■ Zveio flm'.tnv ta boj proti t\adkorni boiami Kako se i/ognemo nevarnosti zastrupitve živali z nitrati? • Krmimo omejene količine zelene krme in sicer maksimalno do Ml kg dnevno. Na krmni ohrovt se morajo živali počasi navaditi, zato v začetku krmimo le manjše količine, ki jih postopoma povečujemo. Tudi če so živali nanj navajene, dnevno ne pokladamo več kot 20 do 25 kg ohrovta. letošnji posevki trav in detelje, ki so močno /aplcveljeni, niso primerni za krmljenje. • Živini obvezno pokladnom dovolj t-nergetske krme, to je žita ali koruzne silaže, ter vsaj 3 kg sena ali slame. • Zelene krme ne smemo pustiti ležati na kupu dalj Časa. Krma se segreje, sprajena krma pa jt- zdravju škodljiva, večja je nevarnost zastrupitve, oziroma napenjanja živali. mag. Miran NagliČ, dipl. inž. Franc Pavlin, dipl. inž. Borut Sajovic, dr. vet. med. zemljišča. Ko smo v povabilo na tretji sestanek to izrecno napisali, je večina prišla in po pogovorih tudi dala načelno soglasje za zamenjavo. Po dosedanjih pogovorih ugotavljamo, da le eden od lastnikov izrecno nasprotuje kakršnikoli zamenjavi," je dejal Jože Čopek in poudaril, da doslej nikomur niso grozili z razlastitvijo. "V Savi si želimo, da bi se z vsemi lastniki zemljišč dogovorili in da bi poiskali rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Občinski skupščini bi predlagali razlastitveni postopek le v primeru, če bi ugotovili, da sporazum ni mogoč, vendar pa za zdaj o tem ne razmišljamo. Še vedno upamo, da se bomo sporazumeli." Da v Savi vse "stavijo" na sporazum z lastniki zemljišč, je razumljivo. Razlastitveni postopek je v sedanjih političnih razmerah in ob spremenjih predpisih veliko bolj zapleten, kot je bil nekdaj, ko se je dalo hitro uveljaviti "širši družbeni interes" in po hitrem postopku pridobiti zemljišče. Pogoj za začetek razlastitvenega postopka je tudi zazidalni načrt območja tovarne Save, s katerim pa v Savi za zdaj še ne razpolagajo. Občinske strokovne službe so osnutek (izhodišča) že pripravila, izvršni svet ga je že tudi obravnaval, ne pa še zbori kranjske občinske skupščine. Ali so v Savi zagrozili kmetom z razlastitvijo ali ne? V Savi so zatrdili, da ne, kmet Janez Križnar iz Stražišča pa nam je pokazal vabilo na tretji sestanek, v katerem se je sestavljal-, cu po začetnem vljudnem vabilu (na pogovor) na koncu zapi; sala tudi grožnja: "Če se tudi tega razgovora ne boste udeležili, bomo žal prisiljeni predlagati razlastitev." Janez se je udeležil le prvega pogovora, drugega in tretjega pa se m "Na kmetiji vseskozi živimo ifl delamo v strahu, kaj nam bodo vzeli. Za Iskro smo doslej m°-rali dati en hektar, za Savo 70 arov, zdaj pa bi radi od njive, ki je velika domala en hektar, še 1725 kvadratnih metrov. Za nas ne prodaja in ne zamenjava nista sprejemljiva rešitev. P° svetu in tudi v Sloveniji zemljišča komasirajo, združujejo V večja, pri nas bi se po rešitvi, kakršno predlaga Sava, še razdrobila. Zdaj, ko je Slovenija samostojna država, bi tudi radi slišali za mnenje tiste, ki s° nam še pred leti zatrjevali, češ* zemlja na Sorskem polju ni p0' membna, ker jo je dovolj v Banatu," pravijo Križnarjevi in poudarjajo, da sta njivi, ki sta na območju, za katero je Sava uveljavila dolgoročno rezervacijo, srce kmetije. Na vprašanje, ali res zahtevajo zamenj3' vo 1 : 5, so dejali, da se doslej j predstavniki Save o kakršnikoli zamenjavi sploh niso pogovarjali.© C. Zaplotnik I MEŠETAR 1 Po koliko je seno? Ker je suša "pobrala" drugo, tretjo, ponekod pa tudi četrt" košnjo, bo na gorenjskih kmetijah krme manjkalo. Nekateri so*' ukrepali in zmanjšali stalež živine, drugi načrtujejo, da bi s P°/ močjo države le kupili nekaj krme. Krma pa letos ne bo poC*4 Ko smo v petek poklicali v vas na Postojnskem, so nam povedfjj da seno prodajajo po 12 tolarjev za kilogram. K ceni je treba P« šteti še prevozne stroške. Cene na gorenjskih kmetijah • Ker je sadja za namakanje letos dokaj veliko, bo precejšni tudi ponudba žganja. Na eni od kmetij v Šenčurju ga že prodaj jo, cena je 330 tolarjev za liter. e • In po koliko so jabolka /a mošt? Pokukali smo v male °£'a"0. in namesto vas poklicali v vas, nedaleč od Cerkelj. Cena - I' larjev za kilogram. • Zima je pred vrati in če se še niste oskrbeli s kurjavo, bo tOO ■ biti za "ogrevanje" dovolj že cena suhih hrastovih drv. Na 'cr11t0. ji v okolici Škofje Loke jih prodajajo po 2.200 tolarjev za P . storninski meter, k ceni pa je treba prišteti še stroške prevoza • Ce vam je morebiti zmanjkalo posode za namakanje sa«^ vas lahko potolažimo: nekateri jih tudi prodajajo. V okolic *H| dovljice pet let stari, 400 litrski kadi / luknjo na vrhu, poriuj po 10.000 tolarjev za eno. KMETJE IN LASTNIKI GOZDOV POD UGODNIMI POGOJI odkupujemo HLODOVINO RDEČEGA BORA in drugih GOZDNIH SORTIMENTOV Vse informacije dobite po tel-(064) 218-798/po 20. uri/ Revija 8. številka že v prodaji Novinarji na gorskih kolesih Miss E-ŠPORT Stavni listič ŠPORTNA NAPOVED (Ne)pozabljeni Rok Petrovič Berlusconi: Nogomet je samo 8 % mojega biznisa UREJA: VILMA STANOVNIK GLASOVA Prijetno branje Vam želi furman ČAR MAN IVO ŠKOFJA LOKA SVETI DUH 38 ZADNJA DIRKA ZA DP V HITROSTNEM MOTOCIKLIZMU Lep zaključek motociklistične sezone Prvenstvo je odločeno - Zadnja dirka v karieri Janeza Pintarja. h«l«na PA B P OD ffl B B 0 Pri Hotelu Transturist v Škof ji Loki, Titov trg 4/B NUDIMO VAM - dekorativno kozmetiko - kozmetiko za nego telesa in obraza - kolekcije parfumov SVETOVNO ZNANIH PROIZVAJALCEV Portorož, 18. oktobra - Na letališču v Sečovljah je bila v hladnem in ve-'ovnem vremenu dirka motociklistov za Nagrado Portoroža, hkrati pa "•di zaključek letošnjega državnega prvenstva, v katerem se je med Go-J"enJci najbolj izkazal mladi Kranjčan Albin Stern, ki je osvojil naslov državnega prvaka v razredu do 250 kubičnih centimetrov. Tudi tokrat so se tekmovalci 12 sedmih držav pomerili v vseh Pel>h tekmovalnih razredih. Organizator AMD Domžale se je K'jub sobotnemu dežju potrudil 'n dobro pripravil progo. Dopoldanski trening so tekmovalci Kljub vsemu odpeljali po mokri stezi, kar pa je nekaterim očitno "drezalo. Tako si je v kategoriji tekrnovalnih motorjev do 125 Ccm prvo štartno pozicijo privoli veteran Janez Pintar, ki seje z u,rko tudi poslovil od tekmoval-ne kariere, presenetljivo pa se je y razredu do 250 ccm Albin • ern uvrstil šele na četrto poziciji' Se slabše izhodišče je imel v razredu superbike Brane Lipnik. ki je dirko začel s šestega štartnega mesta. Do začetka dirke se je steza tudi po zaslugi močnega vetra posušila, zato so tekmovalci nadeli na platišča gume za suho vreme. Zdrsov s proge je bilo vseeno veliko. 2e na dirki najšibkejšega razreda (125 ccm serijski) se je ponesrečil Italijan Rupeli, zmagal pa je prav tako Italijan Sandini pred Kosmačem in Urbančičcm, ki si je z nedeljsko dirko zagotovil naslov državnega prvaka. V razredu tekmovalnih motorjev do 125 ccm je najbolje štartal Pintar, vendar se je zapletel z Gorčem in Jermanom in ju tako moral spustiti naprej. Nekaj časa "kol? s« J(. odličal Steni (10) mimo Habata (14) prebijal do naslova '»vniRa prvaka v razredu do 250 ccm. gosteh ^ a'pski ligi Jeseničani spet "blesteli" v Razpoloženi ruski strelci ihn*^8**** ''est"n'ce, 17. oktobra - Jeseniški hokejisti so v trinaj-kolu alpske lige gostovali v Innsbrucku pri najboljšem tirol-r„ .. m<>štvu in po odlični igri ponovno zmagali v gosteh z visoko •liko 2 : o (0:3, i .3, i .J), j« danes zvečer (ob 19. uri) pa bodo Oon"> Kostili ekipo Fassa. „iP'IT'PU**^ dvorani v Innsbrucku so Jeseničani ponovno do-1 so nu)|stri /.i igre na gostovanjih. Vso tekmo so igrali k Ulično ,ako d' /a namc<:ck Pa so n'M '/redno razpoloženi ruski strelci, Rvar, j' ,c Rahmalulin kar štiri gole, dvakrat je bil uspešen Žal k P° enkral I1,1 r S;,so Pretnar, Mlinarec in Malgin. brez |viP? . ° Joscni0ani Vsa' ^"sl u"dn»v (če ne še dlje) na ledu hruck . "i1 ' kopitarja, ki mu je eden domačih branilcev Inns- "artal ....."lunu -..ti snu ^oit, ih.im.ii je o 11 usiicsi Zal n°K P«° c,nkral Pa r S;,,>0 Pretnar, Mlinarec in Malgin. M " „. "oniil nogU Kopitar ima tako /e mavec na levi nogi. rrtoralj vi? . °slat' na vrriu razpredelnice alpske lige smo cev je L-,'mPij'ki dvorani igrati na zmago, Glavna naloga igral ha||er ^ 'au*v . M]*ko ie ekipa Acroni Jesenu po trinajstih kolih s ,ek™ ™,nr ; ;^"K-m mestu in le i vsem, možnostmi ki ^,s',lc^m't,n JJfcoljie ekipe, k, bodo igrale v končnic, alpske l.ge Treba p 11 lm ,— u^ . ----- ""»"i Pivo priložnost za to imajo že danes * "n, ko v dvorani Podmežaklja gostijo Fasse. • V. ■J KT NA KO/J, vrh v »oboto' "Vohra ■,M) Kranj in planinska sekcija Iskra prirejata ()(,li(ul hi,,,\,oh'-1. izid v okolico Jezerskega, na Ko/|i vrh S°m< enaka K S 'tr*nJ,KC avtobusna postaja / rednim avtobu-l Ur VsoV" | . Uni,e^ lul Kanonirja Ho|c na ./letu bo približno a • S « 7,c,r|ik se moi.i oskrbeti s hrano m pijačo i/ nahrbtni smo tako gledali še četrti letošnji obračun med tekmecema za naslov, vendar je moral mladi Jerman zaradi okvare motorja odstopiti, to pa ga je stalo tudi drugega mesta za DP, ki ga je v zadnjih metrih osvojil Hmeljak, za prvakom Gorcem. Hud boj za nsalov se je obetal tudi v razredu do 250 ccm. Štern se je po dokaj skromnem začetku počasi bližal Habatu, ki je kar dvakrat zdrsnil s proge, ga prehitel, nato pa lagodno pripeljal do naslova državnega prvaka za Italijanom Marc-hetijem in Čehoslovakom Mo-ravkom. V razredu superbike je bil boj med Babičem in Lipni-kom odločen že kmalu po startu, Lipnik je začel slabo in na koncu pristal na petem mestu. Babic pa je z drugim za Italijanom Marc-hetijem osvojil naslov. Za posebno atraktivno vožnjo so kljub skromni udeležbi tokrat poskrbe- li prikoličarji, najboljša je bila švicarska posadka Miiller - Cava-dini, pred Kreuhom in Zbičajni-kom, ter Camlekom in Jakobom. Naslov je osvojila posadka Ribar - Tomic. Z dirko na portoroškem letališču smo Slovenci dobili prve državne prvake v cestnohitrostnem motociklizmu. Vse štiri dirke v letošnji sezoni so pripravili prizadevni organizatorji AMD Domžale na čelu s predsednikom Petrom Verbičem. Peta dirka je zaradi zasedenosti mariborskega letališča žal odpadla, pod črto cele sezone pa lahko zapišemo, da smo kljub omejenosti na majhen slovenski prostor videli zanimiva tekmovanja z dokaj dobro mednarodno udeležbo, kar je ob zanimanju gledalcev in v zadnjem času tudi nekaterih sponzorjev še en argument več za gradnjo pravega dirkališča v Sloveniji. • M. Gragorič, foto: P. Močnik Poslovilna dirka Pintarja r'^Bajaj Dolgoletni odlični motorist Kranjčan Janez Pin--^tar se je s portoroško dirko dostojno, vendar s ***** H težkim srcem poslovil od aktivnega tekmovanja. O občutkih po svoji zadnji dirki pa je za Gorenjski glas povedal: "Občutki ob koncu tekmovalne kariere so težki, vendar enkrat je potrebno odne-_ hali. S svojimi dosežki v vseh letih sem popolno* P ma zadovoljen, zadovoljen pa sem tudi z današnjo dirko, kajti če ne bi bilo zapletov po startu bi ~*1 *aPil!irH se verjetno boril z Gorcem. Sicer pa menim, da je potrebno forsirati do neke mere in tako sem tudi delal v vsej svoji karieri, zato pa sem lahko tudi uspešno dirkal vseh osemnajst let " Janez je z odličnim drugim mestom, pa tudi z drugimi letošnjimi uspehi predvsem v tujini dokazal, da še zdaleč ni za v staro šaro, vendar seje odločil dali možnost novim mladim motocikl,stičnim talentom, ki jim bo po svojih močeh zagotovo še pomagal. Vsekakor pa si za dolgoletno uspešno nastopanje na skoraj dvestotih domačih in tujih tekmovanjih zasluži vse čestitke. Državno hokejsko prvenstvo Bled še vedno brez poraza Bled, Ljubljana, 17. oktobra - V petek in soboto je bilo na sporedu šesto kolo državnega hokejskega prvenstva. Gorenjsko srečanje je bilo tokrat na Bledu, kjer sta se pomerili ekipi Bleda in Triglava, mlada jeseniška ekipa pa je gostovala pri Slaviji Beton v Ljubljani. 1. - s. s. Na Bledu so po pričakovanjih zmagali domačini, ki so športnem boju ugnali Kranjčane z majhno razliko 4 : 0, gol razli ka pa bi bila lahko še večja, če Triglavani ne bi imeli v golu "od Bleda izposojenega" vratarja Bolto. Strelci na Bledu so bili: dvakrat Paramonov in po enkrat Rožkov in Stolbun. Mlada ekipa Acroni Jesenic je tokrat gostovala v Ljubljani pri Slavili in zanesljivo zmagala z razliko I : 10. Tako so na ligaški lestvici Blejci še vedno na prvem mestu brez izgubljene točke, Acroni Jesenice so četrte s štirimi točkami, Triglav pa peti z dvema točkama Danes je na sporedu 7. kolo. Jeseničani gostujejo pri Cinkarni. Bled pn Slaviji, v Kranju pa bo srečanje med Triglavom in OlimpijO Hertz • V. S., foto: D.Gazvoda Srečanje slovenskih in bavarskih paraplegikov - Prejšnji teden so bili na obisku pri nas bavarski paraplegiki, ki so si s pomočjo naših predstavnikov Zveze paraplegikov ogledali Slovenijo. Med drugim so obiskali tudi lesko letališče (na sliki), kjer so jim pokazali prvo letalo, ki je namenjeno paraplegikom. V dvorani na Planini so gorenjski paraplegiki z njimi odigrali tudi košarkarsko tekmo, konec tedna pa so se v Trebnjem udeležili košarkarskega turnirja paraplegikov na vozičkih in prepričljivo zmagali pred ekipo Slovenije in Koroške. V.S., foto: I). C a/voda Pokal dela tržičanom Velenje, 17. oktobra - Kljub dežju je bil konec tedna v Velenju 27. kros za pokal Dela, ki se ga je udeležilo 42 občinskih reprezentanc. Najprijetneje so presenetili tekmovalci iz Tržiča, ki so osvojili 902 točki in zmagali pred ekipo Velenja. Od gorenjskih ekip je bila Radovljica osma, Kranj pa enajsti. V posamičnih kategorijah sta se med zmagovalce vpisala Andrej Kogoj iz Tržiča med mlajšimi dečki in Katja Jerala iz Škofje Loke med mlajšimi deklicami. • V. S. Trgovsko podjetje Kokra Kranj in Košarkarski klub Kokra Lipje sta pripravila na Titovem trgu v Kranju javno prireditev -predstavitev KK Kokra Lipje, ki letos igra v I. slovenski košarkarski ligi - rdeča skupina. Predstavili sta se ekipi kadetov in članov K K Kokra Lipje v ekshibicijski igri z igralci KK Radovljica, sodelovali so tudi gledalci, na koncu prireditve pa so se pomerili v metanju prostih metov še kranjski politiki in poslanci Jelko Kacin, Andrej Ster, Peter Stare in dr. Janez Remškar, ki je tudi zmagal. af4 PLAVANJE Uvod v novo sezono V soboto in nedeljo je bil mednarodni plavalni miting v Salzbur-gu. Nastopilo je več kot 250 plavalcev in piavalk iz 33 klubov. To je hilo uvodno tekmovanje v sezono 92/93. Tekmovalci so nastopili v vseh starostnih kategorijah, Alenka Kejžar pa je zmagala v treh disciplinah in bila najboljša v svojem letniku (100 prsno - 752 točk). Rezultati: Alenka Kejžar (RR), letnik 79: I mesto 100 delfin: 1.09.97. I. mesto 200 mešano: 2.26,44, 1. mesto 100 prsno: 1.14.68; Polona Rob (RR), absolutna kategorija: 3 mesto 200 mešano: 2.86,61, 3. mesto 100 prsno;: 1.18,90; Nataša Kejžar (RR), letnik 76: 2. mesto 200 mešano: 2.30.92; 2. mesto 50 kravi: 0.28.40; Tilen Pogača- (RR), letnik 80: I. mesto 100 prsno: 1.28,35; Tomaž Justin (RR), letnik 80: 3. mesto 100 hrbtno: 1 17.93; Domen Praprotnik (RR), letnik 82: 3. mesto 200 mešano: 3.11.53; Peter Grilc (RR), letnik 82: 4 mesto 100 prsno I 36,90. Ciril Globočnik f% GLASOVA StotinkA ~ NOGOMET Blagojevič znova rešil točko Prevalje - V nedeljo je moštvo Jelena Triglava v devetem kolu druge slovenske nogometne lige gostovalo v Prevaljah pri Suvel Korotanu in igralo neodločeno 1 : 1. Moštvi sta igrali v nemogočih razmerah. Igrišče je bilo razmočeno in blatno, pri zelo nizki temperaturi pa je padal tudi sneg. Kljub temu so igralci prikazali borbeno igro, boljši v prvem delu pa so bili Kranjčani, ki so imeli vseskozi rahlo terensko pobudo. Pri Triglavanih pa se je poznalo, da ni zaigral hitri Goga, ki je zelo koristen in iznajdljiv pri prebijanju nasprotne obrambe. V drugem delu so domačini začeli bolj odločno. Najprej so imeli dve priložnosti, potem pa je njihov napadalec Goričan izkoristil nezbranost v obrambnih vrstah Triglava in po solo prodoru povedel svoje moštvo v vodstvo. Ponovila se je zgodba izpred sedmih dni, ko je v Kranju napadalec Rudarja Holešek s svojimi akcijami sejal zmedo v kranjskih vrstah. Po prejetem zadetku so se Kranjčani zbrali, zopet napadli, na izenačujoč zadetek pa so čakali do 83. minute, ko je po predložku iz kota Kondič streljal proti golu, pred samo golov črto pa jo je v mrežo porinil Blagojevič, ki je tako že drugič v finalu srečanja rešil svoje moštvo pred porazom. Triglavani so tako še vedno edino neporaženo moštvo, vendar so z nedeljskim polovičnim izkupičkom prvo mesto prepustili Primorju. Za Jelen Triglav so igrali: Škodlar, Kočevar, Blagojevič, Novko-vič, Atlija, Pivač, Kovačič, Egart (Razboršek M.), Kondič, Belančič (Hamzič), Gavran. • I. Golob Tretja slovenska nogometna liga Gorenjski obračun brez zmagovalca Kranj - V soboto sta se v devetem kolu tretje nogometne lige Zahod pomerila kranjski Dolnov Creina in loška Jelovica LTH. Končni rezultat srečanja je bil 1 : 1, gledalci pa so lahko videli borben nogomet, pa tudi ostrih dvobojev ni manjkalo. Na težkem in razmočenem igrišču so se v prvem delu bolje znašli gostje, ki jim taki pogoji veliko bolj ugajajo kot Kranjčanom. V 20. minuti so imeli Ločani prvo zrelo priložnost, vendar je njihov napadalec zadel vratnico. Kranjčani so sicer v prvem delu veliko poskušali, vendar nikakor niso uspeli ogroziti gostov, za nameček pa so po napaki obrambe v 35. minuti prejeli zadetek. Strelec Krupič je imel še eno lepo priložnost pet minut kasneje, vendar je streljal poleg gola. V drugem delu so domačini, ki še vedno igrajo v Stra-Žišču, zaigrali na vso moč. Igra je bila sicer enakovredna, vendar so bili v napadih nevarnejši Kranjčani. Predvsem Verbič, Jerič in Boldin so veliko poskušali, njihovi napadi pa niso bili učinkoviti Vse do 85. minute, ko je Verbič na robu kazenskega prostora uspel podati Boldinu, ki je izenačil rezultat. LTH Jelovica: Oblak, Brdnik, Ažbe, Stanovnik, Babšek, Klančar, Krupič, Švarc, Čehič, Jereb, Vuč»tovič. Igrala sta še Ah-čin in Peternelj. Dolnov Creina: Markun, Klemenčič, Mali, Bučan, Ažman, Brdakič, Verbič, Čeferin, Boldin, Sofrič, Jerič. • I. Golob ZARICA IZGUBILA Kozjna v wboto je kranjska Zarica go. štovala v Kozini pri Jadranu in izgubila z rezultatom 1 : 0. Pred srečanjem je trener Leon Gros, ki si je med tednom premislil in ni odstopil s položaja prvega trenerja, nekoliko spremenil moštvo. Kranjčanom so te spremembe koristile, saj so pokazali eno letošnjih najboljših iger. Zarici je tokrat manjkalo predvsem sreče in pa nepristranski sodnik. Igrali so: Triler, Košir, Kurent, Rešek, Savšek, Kondič, Kotnik, Lebar, Mažgon, Suhadolnik, Grbič. Igrala sta š: Bogataj in Zevnik. • I. Golob Mladinska nogometna liga Nova zmaga mladih triglavanov PRVA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA ŽIVILA ZMAGALA V DEŽJU, BLATU IN SNEGU ŽIVILA NAKLO : POTROŠNIK 3 : 1 (0 : 0), strelec za Potrošnika Hartman v 50. minuti, za Živila Naklo pa Miran Pavlin v 55. in 73. minuti ter Brane Pavlin v 90. minuti, rumena kartona Brane Pavlin (Živila) in Tratnik (Potrošnik), sodniki Govedarevič, Strmljan in Karajica, gledalcev 300. Živila Naklo, ki jih je tokrat zaradi kazni prvega trenerja Braneta Oblaka, na klopi vodil pomočnik Darko Stenovec, so morala to tekmo zaradi prepovedi igranja ene tekme doma gostovati na Jesenicah. Jeseniški športni delavci so res storili vse, da so se Naklanci počutili čim bolj domače, za kar so jim Živila Naklo hvaležna. Tekma je bila odigrana v nemogočih razmerah, v vodi in blatu, v dežju in sneženju, ko je bilo nemogoče kontrolirati in voditi žogo, ki se je zgubljala v mla-kužah in pogosto ubirala povsem svoja pota. Glede na možnosti so še posebej Naklanci pokazali dober in do skrajnosti borben nogomet in zasluženo zmagali ter po dveh zaporednih porazih osvojili dragoceni točki, ki sta jih obdržali v prvem delu lestvice. Naklan-skemu moštvu, ki je nastopilo v postavi Vodan, Darjan Jošt, Sirk, Andrej Jošt, Murnik, Brane Pavlin, Ahčin, Miran Pavlin, Jeraj, Jerina in Janez Križaj (Marušič zaradi dveh kartonov ni igral, na rezervni listi pa so bili Taneski, Grašič, Vorobjov, Naglic in La-lič), je treba izreči vse priznanje za borbenost do zadnje minute. Živila Naklo so bila absolutno boljša in bi lahko povedla v prvi minuti, ko je Ahčin zgrešil stoodstotno priložnost, do konca polčasa pa je bilo še nekaj takih priložnosti. Žoga ni hotela v gol, za nameček pa je odlično branil gostujoči vratar Jelavič. Gostje so samo enkrat resneje streljali na Vodanova vrata. Drugi polčas je bil razburljiv. Najprej prečka Mirana Pavlina in strel Jerine, ki ga je Jelavič odbil, nato pa prosti strel za goste z okrog 30 metrov. Hartman je streljal in zadel spodnji kot naklanskega gola. Sledila je ofenziva Živil. V 55. minuti je Miran Pavlin prevaral vratarja in izenačil ter s tem dosegel prvi gol v dresu Živil. Nato je Andrej Jošt zadel prečko, v 73. minuti pa je Miran Pavlin drugič zadel in povedel Naklo v vodstvo z 2 : 1. Sle- i/ KOŠARKA Vevče - V devetem kolu prve slovenske mladinske nogometne lige je Jelen Triglav gostoval v Vevčah pri Saviji Setu in zmagal z rezultatom 3 : 0. Kranjčani so med tednom zamenjali svojega trenerja, kar pa se na njihovi igri ni poznalo. Na težkem blatnem igrišču so od samega začetka stisnili domačine v njihovo obrambno tretjino in kmalu povedli. V 10. minuti je iz prostega strela lepo zadel Grubič. Kranjčani so v nadaljevanju nizali priložnosti, drugi in tretji zadetek KRANJ : APIS 62 : 78 (33 I 25) pa je v drugem delu dosegel rezervni igralec Trogilič. Jelen Triglav: Beton, Prača, Durakovič, Halilagič, Flajnik, Golob, Gogič, Grubič, Bajrovič, Tiganj, Buvač. Igrali so še: Trogilič, Kos, Bregar, Tiganj in Bajrovič. • I. Golob SBA liga Triglav : toshiba w : km (45 : 52) Kranj, 17. oktobra - športna dvorana na Planini, gledalcev 400. Triglav: Lojk 5, Ceranja, Vukič 2, Prevodnik 2, Tadič 16 (6-5), Bošnjak 19 (2-1), Subic 19 (2-0), Antič, Jeras 10 (2-2), Mitič 21 (6-5). Dunajčani so srečanje začeli odlično in že v 7. minuti vodili z 10 točkami prednosti (10 : 20). To prednost so iz minute v minuto povečevali, tako da so v 15. minuti vodili s prednostjo 19 točk (29 : 48). Nato je v igro vsfopil Tadič, ki je onemogočil organizatorja igre pri gostih Remlerja in so tako domačini vodstvo do odmora znižali za sedem točk. Zatem sta se ekipi menjavali v vodstvu vse do 32. minute, ko so domačini prvič povedli za dve točki (79 : 77). Sledilo je slabo obdobje igre pri domačin, kar so gostje izkoristili in v 37. minuti vodili z devetimi točkami (87 : 96) in te prednosti niso izpustili iz rok do zadnjega sodnikovega žvižga. Osrednja osebnost srečanja pa je bil temnopolti Američan Tal-ford, ki je bil nerešljiva uganta za domače košarkarje in spominjal na pravega profesionalca ter je pobral največ aplavza občinstva. • J. Marinček I. SKL - ženske Odeja marmor : jezica 57:68 (30:39) škof ja Loka, dvorana Poden, gledalcev 400. Odeja Marmor: Kržišnik 2. Maček 23, Bizjak 3, Antič 20, Baligač 3. Frakelj 2. Pejič 4. Le prvih osem minut je pripadlo domačim košarkaricam, nato pa so državne prvakinje zaigrale bolj zbrano in si priigrale lepo prednost. Ta je bila v 30. minuti že 20 točk, tako da je gostujoči trener Jezice dal priložnost tudi rezervnim igralkah). Kljub porazu domače igralke zaslužijo pohvalo za borbenost. • D. Rupar Gorenjska nogometna liga Visoko vodi Kranj, 18. oktobra - V gorenjski članski nogometni ligi so bili doseženi naslednji izidi: Bitnje : Hrastje 5:1, Polet : Sava 0 : 4, Jesenice : Lesce I : 2, Alpina : Visoko 0:1, Bled : Trboje I : 0 in Britof : Tržič 2 : 1. Visoko ima 12 točk, Lesce na drugem mestu imajo enako število točk, Tržič pa je tretji z 11 točkami. • R. Gros /* TENIS PR0TENEX - ŠTEFE PRVAK Kranj, oktobra - Tenisači gorenjskih lig so končali s tekmovanji. Odigrana sta bila play off in plav aut v obeh skupinah. V play offu so nastopila moštva: 1. skupina: Protenex-Slefe, Tržič, Polana-Golnik m športplan I., v 2. skupini pa: Sportplan II., Podbrezje, Tržič veterani in Marmor II. V tolažilni skupini so nastopila moštva: 1. skupina: Sava, Jesenice, Marmor 1 in Zarica, v 2. skupini pa: Jesenice II., Kres-Onix, Podlipnik in Kanu. Vrstni red: 1. skupina: 1. Protenex-Stefe 7, 2. Tržič 7, 3. Polana-Golnik 4, 4. Sportplan I 4, 5. Sava 8, 6. Jesenice I 7, 7 Marmor I 6. 8. Zarica I; 2. skupina: 1. Sportplan II 10, 2. Podbrezje 7, 3. Tržič veterani 3, 4. Marmor II 2, 5. Jesenice II 6, 6. Kres-Onix 6, 7. Podlipnik 6, 8 Kanu 4. Iz prve lige je izpadla Zarica, v prvo ligo pa se je uvrstila ekipa Sportplana II. ki je zmagovalec 2. skupine. Za drugega ligaša, ki bo v nasiednu sezoni še nastopal v prvi ligi, pa se borita Marmor I in Podbrezje, trenutni izid je 2 : 0 za Marmor I, vendar je deževje prekinilo tekmovanje. O drugem prvoligašu vas bomo obvestili. • J. Marinček Tekmovanje upokojencev Kranj, 15. oktobra - Na teniških igriščih I K Triglav Kranj je bilo prvo tekmovanje upokojencev. Društvo upokojencev Kranj je na pobudo Zinke Sara bon organiziralo prvo tovrstno srečanje upokojencev gorenjskih občin. Žal na prvenstvu ni bilo ekip Jesenic, Radovljice, Škofje Loke in Kamnika. Tekmovanja so se udeležili le upokojenci iz Kranja in Tržiča, rezultat pa je bil neodločen 3 : 3 Tako je prehodni pokal ostal v vitrini in čaka prvega zmagovalca Naslednje tekmovanje bo prihodnje leto. Za ekipo Tržiča so nastopili: Greta Pehare, Slavko Keršič, Janko Kermelj in Franc Stritih, za Kranj pa Majda Bertoncelj, Boris Stare, Tone Brezar in Tone Štrukelj. a> j Marinček Kranj, oktobra - Športna dvorana na Planini, gledalcev 250. Igralke Kranja so igrale odlično v prvem delu srečanja. V nadaljevanju tekme so jim pošle moči, prav tako pa niso imele orožja, kako zaustaviti Zoro Malacko, ki je neusmiljeno polnila domači koš. Pri domačinkah je odlično v obrambi in napadu igrala Goranka Žni-dar. • J. Marinček 1. SKL - RDEČA SKUPINA SATEKS MARIBOR : KOKRA LIPJE 78 : 85 (37 : 45) Maribor, 17. oktobra - Dvorana Tabor, gledalcev 250, sodnika: Fi-šer (MS), Povše (Lj.) V 7 kolu 1. SKL so igralci Kokre Lipja pripravili prvovrstno presenečenje in v Mariboru premagali favorizirani Satex S to /mago so potrdili svoje kvalitete in opozorili na dobro delo v klubu Pri Kokri Lipju so bili najboljši Kolar, Kashgar, Stavrov, ki so onemogočili mariborski napad, in Remic ter MihajloviČ, ki sta kraljevala pod obročema. Borbeni so bili tudi vsi drugi. Koše za Kokro Lipje so dosegli: Remic 19, Stavrov 20, Omahen 2. (Jantar 6, MihajloviČ 6, Metelko 7, Kastigar 3, Horvat 4, Kolar 18. • A. Gasser r SMUČARSKI SKOKI Triglav telingu zmaga Velenje, 18. oktobra - Skakalci Triglav lelinga so na državnem prvenstvu v smučarskih skokih v Velenju dosegli imeniten uspeh s.i| so med sedmerico imeli kar štiri skakalce. Nastopili so na 55-metrski skakalnici, v deževnem vremenu in zelo težkih razmerah na skakalnici so skakalci opravili samo en skok za ocenjevanje. Nastopilo je 42 tekmovalcev iz devetih klubov. Državni prvak jc postal Primož Peterka 81,3 točke 44 m, 2. Miha Eržen (oba Triglav Teling) 75,8 točke 44 m, 3 Dejan Kokolj (Velenje) 71,8 točke 41,5 m. JanM Be$ter ^ NAMIZNI TENIS L TOP GORENJSKE ZA MLADINCE Skofja Loka, oktobra - V Skofp Loki je bil odigran prvi TOP turnir Gorenjske, na katerem so nastopih igralci Murove. Škofje Loke, Jesenic. Križ in Merkurja iz Kranja Visini red: 1. skupina: I Polianšek (Križe). : Dolhar, V Robida. 4. Bernard, J Otlaj (vsi Merkur): 2. skupina:: I Mali (Krite), 2 <' p (Jesenice) 3 Biček (Jesenice). 4 Mlakar (Sk. Loka). 5. Kalan (Sk. Lo-k.u • J. Marinček dile so nove priložnosti Jeraja, Pavlina in Ahčina, zadeta je bila še ena prečka, v zadnji minuti pa je odlični Murnik podal v sredino, Brane Pavlin pa je neubranljivo zadel. Trener Brane Oblak je bil zadovoljen. 'To je bila najtežja tekma mojega življenja, saj je nismo smeai zgubiti, čeprav bi jo mirne duše lahko. Čudim se namreč, da dovoljuje Nogometna zveza igranje v takih pogojih. Nikjer v Nemčiji in Avstriji, kjer sem igral, v takem vremenu ne bi igrali. Moji igralci so bili* do skrajnosti borbeni. Bili so motivirani in zato smo zmagali. Prejeti gol je bila smola, saj je bil Vodan neogret. Se nikdar nisem bil tako srečen kot danes." Miran Pavlin je dosegel svoja prva prvoligaška gola. "Zelo sem ju vesel in upam, da sem se uvrstil v prvo postavo. To sta bila moja prva gola za Naklo, dosežena v težkih razmerah in po vodstvu gostov. Danes smo zdržali Miran Pavlin, strelec dveh golov za Živila Naklo tempo do konca, bili smo motivirani in smo morali zmagati." • J. Košnjek ■51 ROKOMET Rokometni ligaški izidi V I. ligi za ženske, modra skupina, so rokometašice Kranja doma izgubile z Belinko Olimpijo. Rezultat je bil 16 : 17. V II. državni ligi - zahod je ekipa Preddvor Infotrade gostovala pri GPG Grosuplje in \i-gubila z rezultatom 26 : 24. Sešir je na gostovanju v Novi Gorici premagal domačo ekipo z rezultatom 22 : 23. V II. državni ligi za Ženske je ekipa Save gostovala v Zagorju in izgubila z rezultatom 30 : 20. V obračunu med Kranjem in Škofjo Loko so zmagale Kranjčanke z rezultatom 25 : 16. V sedmem kolu III. državne lige za moške so bih doseženi naslednji izidi: Žabnica - Sešir 12 : II, Preddvor Inf. II * Herbalife Storžič 10 : 25, Preddvor Skala - Peko Tržič 39 : 15. Sava -Besnica 15 : 26, Loške smojke - Radovljica S. Bled 30 : 19. V ligi kadeti - center h so bili doseženi naslednji izidi: Preddvor Infotrade - Sešir i8 : 17. Sava - P.P. Storžič 9 : 19. Loške smojke - Peko Tržič 13 : 15, Radovljica S. Bled - Besnica 19 : 9. Starejše deklice so igrale peto kolo. Izidi: Krim - Kranj 8 : 9, Planina Kranj - Oprema Kočevje 20 ! 12, Sava - Skofja Loka 10 : 10 • Martin Dolanc KRANJ : OLIMPIJA 16 : 17 (8 : 8) Kranj, 17. oktobra - Športna dvorana na Planini, gledalcev 300, sodnika Požežnik iz Celja in Repenšek iz Rečice ob Savinji. KRANJ: Lenič, Čeferin 5. Olič, Bajrovič, Praprotnik 4, Herlec I, Jeruc 4, Tkalec, Gradišar 2 (2), Ropret, Valant, Sturm. Odlična predstava v športni dvorani na Planini. Kranjčanke se niso ustrašile favoriziranih Ljubljančank in v prvem delu tekme p°" vedle z razliko 6 zadetkov (8 : 2). V zadnjih desetih minutah prvega dela so domačinke naredile nekaj zaporednih napak, kar so izkoristile izkušene igralke Olimpije in na odmor odšle z neodločenim rezultatom. V drugem delu je bil začetek podoben prvemu, saj je zadetek ponovno dosegla Čeferinova. Domačinke so bile v vodstvu vse do 4/. minute, ko so gostje prvič na tekmi povedle (12 : 13). Zatem so s' igralke Olimpije priigrale prednost treh zadetkov (12 : 15). Kranjčanke se tega vodstva niso ustrašile in so izid tri minute pred koncem znižale na razliko enega zadetka (15 : 16). Pri tem zadetku je bila }c drugič izključena Simona Sturm, vendar je velika želja domačink. ^a bi prišle do še ugodnejšega rc/ultata prispevala številnim napakam 'n so napravile neka) napak, a pora/ / enim zadetkom razlike jc vend*r uspeh. Pri domačinkah je izstopala vratarka Jolanda Lenič, ki je hi'11 junakinja Metanja, pri gostjah pa je izstopala strelka luna Kapid^' Tokrat so domačinke odlično pokrivale Simono Sturm, ki v drug«-,|T1 delu sploh ni dosegla zadetka. • J. Marinček Tečaj za rokometne sodnike Kranj, 19. oktobra - /bor rokometnih sodnikov Kranj organizira j* čaj in izpii /a rokometnega lodnika. Prijavite se lahko Martinu l'1' lancu, Sorlijeva 14, 64000 Kranj. Ob prijavi pošljite svoj nuslO™ osebne podatke in telefonsko številko Tečaj sc bo začel 3. novenih'1' v prostorih IVI) Partizan St razišče, prijaviti pa se je moč do J L 0*1*» bra. 3EEEEEE Od prvilogašev zmagale le blejke L DOL - moški PROM Žirovnica . Šempeter I : 3 (9, -16, -8, -7) Salonit : Bled 3 : 0 (9, 9, II) I. DOL - ženske Branik Rogoza Magic : Bled 0 : 3 («11, -2, -II) ^ Odbojkaric« Bleda igrajo v drugem kolu / ekip« hi i < isin°s Gorica že danes, v torek, na Bledu li. DOL - ženske Branik Rogoza II - Alpin Triglav 2 . 3 (-12, 3, 9, -2, -12) p Lestvica: Mislima 6. Alpin Triglav 6, Cimos II 4. SOK Viiaj Preval]« •>. Pionir 4, Mežica 4, Oton Ptuj 2, šn raboi II 2; 1,1 Rogoza II 0, P. Braslovče 0, Šentvid 0. « 3. DOL zahod - moški: ( \ kolol Mokronog Uled II 2 1 . P Prvačina 1 ( |la\ t Olimpija lil 4. Mokronog 2, Plamen 2 Bled II 1 Bohinj Portorož 0. • 3. DOL zahod - ženske ( | kolo) leseniee Bled II 3 2(1. ".•.%)! 15). Šenčur : Piran 3 : 0(4. 6. 10). Solkan Plamen 0 : 3 (-I"- |4-Bohinj in l IK Tiha II - prosta - 2. lestvica: Hohni) 4. Senčni i. Plamen 4 Bled li 2 leseni« Solkan 2, Piran 0 I ik filia H 0 • M. Branko n GLASOVA StotinkA Torek, 20. oktobra 1992 13. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS LINDA ANTIĆ, NOVA MOČ V EKIPI KOŠARKARIC ODEJE - MARMOR DO KONCA NE PRIZNAM PORAZA Skofja Loka, 16. oktobra - Letošnje košarkarsko državno prvenstvo postaja vse bolj zanimivo tudi v ženski konkurenci. V škofjeloški dvorani Poden, ki je tako rekoč drugi dom edinih občinskih pr-voligašic, košarkaric Odeje - Marmorja, je na tekmah vse več gledalcev, ki držijo pesti za svoje ljubljenke. Letos pa je v ekipo prišla tudi nova igralka iz Šibenika, Linda Antič, ki je prej vrsto let igrala pri Elemesu v Šibeniku, Simpatična 24-letna Dalmatinka je s svojo spretnostjo takoj navdušila navijače, pa tudi soigralkam je postala nova prijateljica. Košarka ti zadnja leta kroji življenje. Kako pa se je začelo? "Košarko sem sicer igrala že nekje pri desetih letih, vendar sprva le s prijatelji. Nekako strah me je bilo, da bi šla v klub in začela resno. Naključno sem se srečala-s svojim prvim trenerjem Slipčevičem iz Šibenika, ko sem nekoč šla z ure telovadbe. Opazil je, da sem visoka in vprašal je, ali bi Poskusila z resnimi treningi. Tako sem, relativno pozno, pri štirinajstih, začela trenirati. Vendar pa sem zelo hitro napredovala. Ze po šestih mesecih treninga s kadetkami sem bila v prvi ekipi. Tako sem že leta 1983, ko je Elemes izpadel iz prve lige, nastopala za prvo ekipo. Tistega leta se nismo Uspele ponovno uvrstiti v prvo ugo, kamor se je uvrstila Jezica, mi pa smo še eno sezono nastopale v drugi ligi. Veliko sem igrala in bila v selekciji bi-v§e Jugoslavije. Vendar pa nisem imela posebne sreče, saj sem imela najprej vnetje slepi- ča, nato pa trikrat zapovrstjo Poškodbo kolena, ko sem morala počivati zaradi operacij. Sele zadnja sezona je bila nato "sta, ki sem jo odigrala normalno. Vmes je prišla vojna in Pp nas v Šibeniku zame, ki sem bila tako rekoč profesionalna Športnica, ni bilo več možnosti za delo, za življenje. Odločila sem se, da poskusim igrati v novi sredini, nekje drugje, v tujini. " £»kaj si se odločila, da prideš v Škofjo Loko? "Za pomoč pri iskanju nove 'Kipe sem prosila gospoda Dušana iz Splita, ki je bil nekakšen moj menedžer. Seveda nisem vedela, kam bi šla, niti ne, v katero državo. Ravno zaradi y?jne pa je bilo letos veliko "tržišče" deklet iz Bosne in Hrvaške, ki so želele zaigrati v novih klubih. Najprej sem imela ponudbo za ameriški kolidž, vendar se mi je to zdelo predaleč. Nato sem dobila ponudbo iz J'ovenije, iz Škofje Loke in ta-*° sem se odločila. Ce povem —■• ov uuiuv.ua. v c povtu Po pravici, sploh nisem vedela " v Skofji Loki obstaja košar karski klub, saj sem v Sloveniji Poznala le Jezico, s katero smo skupaj igrali v prvi ligi. pozna-la sem mariborski in kranjski *lub, za ostale pa niti nisem ve-de'a. Tako sem bila prav/apr sPrva presenečena, ko Vcdela, da Loko me vabijo v sem iz-škofjo Charles Webb Loška košarkarska ekipa je znana po tem, da dekleta držijo skupaj, da so sicer po velikosti med najmanjšimi, vendar izredno borbene. Kako so te sprejele medse? "Da pridem v Škofjo Loko, sem se odločila na hitro, v tednu dni sem morala urediti vse formalnosti doma. Dekleta so me tukaj prisrčno sprejela, res so bile super. V začetku sem se sicer počutila malce nelagodno, saj sem sama stanovala v hotelu. Dekleta so se trudila, me vozila na izlete. Nato smo odšli na priprave v Poreč. Ko smo se vrnili, sem bila kratek Čas pri Katjuši, sedaj pa imam stanovanje v Podlubniku in mi je že lažje. Imam televizijo, knjige, skušam se učiti angleščine,.... Za učenje pač nikoli ni bilo časa. Ko tukaj vidim dekleta, jim je pač šola prva, so amaterke. Meni pa je bila košarka vedno prva, vse ostalo pač,... če je bil čas. Tako sem hodila v trgovsko šolo, nato v ekonomsko, vendar pa mi je trening praktično vzel vse moči. Trenirali smo prvič ob petih zjutraj, nato dopoldne, pa spet pod večer... Rada bi študirala na fakulteti za šport, vendar je bila ta samo v Sarajevu, meni pa ni bilo za to, da bi šla iz Šibenika. Izredni študij pa zame ni tisti pravi..." S teboj v Slovenijo je prišel tudi mlajši brat, ki sedaj igra pri kranjskem Triglavu. "Pravzaprav je bil to splet okoliščin. Ko smo bili na pripravah v Poreču, je bila tam tudi ekipa Triglava in povedala sem, da imam mlajšega brata, ki igra košarko. Sama pa sem želela, da bi šel malo od doma, saj je bil dolgo v gardi in pri enaindvajsetem letu praktično ni vedel, kaj bi. Trener Triglava Lojk je rekel, naj pač pride na preizkušnjo in sedaj je v Kranju. Kako bo, pa je še težko reči, saj se bo še moral truditi in dokazati." Kako kvalitetna se ti zdi slovenska ženska košarka, kakšna je prva liga? "Mislim, da je letos boljša kot lani, saj so se ekipe okrepile z bivšimi igralkami in dobile nove. Čeprav še nismo igrale z. vsemi ekipami, vem, da so dosti kvalitetne igralke pri Jezici, Apisu, celo pri mladi Jezici. Odeja Marmor je pravzaprav tudi dobra ekipa, vendar pa so dekleta brez pravih izkušenj, poleg tega mislim, da smo naj- 58 SUMMUN ' H1 MALA Y AN EOVMTION Pozdrav z Anapurne bralcem Gorenjskega glasa - Vodja slovenske himalajske odprave Anapurna '92 Tone Skarja je te dni sporočil, da pot odprave poteka po načrtih in da se pripravljajo za postavitev tretjega baznega tabora. Iz Himalaje pa smo prejšnji teden dobili tudi razglednico s pozdravi gorenjskih alpinistov. Benjaminu, Filipu, Iztoku, Slavku in Urošu, pa tudi ostalim slovenskim alpinistom v odpravi, želimo uspešno delo in srečen povratek. (vs) Popravek Obveščam vas, da je pri objavi Alpinističnih novic, dne 13. oktobra 1992, prišlo do neljube pomote pri tiskanju. Pravilno je: ANDREJ PR1NČIČ in DARJA ZAPLOTNIK sta plezala v ŠIROKI PEČI smer JUVAN-ŠTE-BLAJ z oceno V, AO, 450 m. TANJA RAJGELJ in KLEMEN CEPIČ pa sta v ŠIROKI PEČI ponovila OPIUM, z oceno VI-V, 400 m. • Tanja Raj-gelj Linda Antič pod košem. Foto: G. Sinik manjše med ekipami. Sama na-primer deset let igram košarko in do sedaj nikoli nisem igrala centra. Sedaj ga igram, skušam se znajti in prilagoditi ekipi. Takoj v začetku mi je bilo malo težko, saj dekleta niso bila vajena igrati na centra, vse akcije so zaključevale z zunanjih pozicij. Tako je bilo prve dni na treningih malce nervoze, da smo se privadile, sedaj pa gre vse bolje." Kaj lahko Odeja - Marmor do- me, ko je Elemes igral v finalu z Jezico in smo devet minut pred koncem zaostajale za 19 košev razlike. Razliko smo nadoknadile, igrale podaljšek in osvojile pokal. Od takrat verjamem, da je v košarki vse mogoče... samo treba je srce, borbenost, ne smeš se predati." Imaš že kakšne načrte za naprej, za nove sezone, boš ostala v Škofji Loki? "V življenju sem delala že velike načrte, vendar se je marsikaj že ponesrečilo. Bile so poškodbe, bolezen. Tako sedaj razmišljam samo za sezono naprej. V Škofjo Loko sem prišla za to sezono - ali bom ostala ali ne, pa še nič ne vem. Upam pa, da bom zdrava in bom opravila svoje delo pošteno, saj sem zato pač prišla." # V. Stanovnik seže v letošnji sezoni' "Težko rečem, saj še ne poznam vseh nasprotnic. Vendar pa sem pri napovedovanju vedno optimistka. Tako dolgo igram košarko, da sem se vsega privadila in prav do zadnjega trenutka zame nobena tekma ni končana. Spominjam se tek- Zmaga TRIGLAVANK Kranj, 17. oktobra - Konec tedna so kegljačice Triglava v I. ligi doma gostile ekipo Adrie in zmagale z rezultatom 6 : 2 (2407 : 2357). Tako so na lestvici po treh kolih s štirimi točkami četrte. V medregijski ligi pa sta obe gorenjski ekipi igrali doma in dosegli pomembni zmagi. Ljubelj je premagal ekipo Geološki zavod z rezultatom 7 : l (5148 : 4886), Sava pa je bila boljša od Slovana, ki ga je premagala z rezultatom 6 : 2 (5020 : 4938). V prihodnjem kolu obe gorenjski ekipi gostujeta. Izobraževanje vodnikov in reševalcev Tržič, 19. oktobra - Konec minulega tedna sta v tržiški občini potekali dve izobraževalni akciji republiškega pomena. Prvo je izvedla mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije, drugo pa podkomisija za vzgojo in tehniko reševanja pri Gorski reševalni službi Slovenije. V Domu na Kofcah se je zbralo na tridnevnem seminarju blizu 30 mladinskih vodnikov. Obnovili so svoje znanje o tehniki gibanja v gorah in delu z otroki. Obenem so se seznanili z novostmi pri radijskih zvezah in nekaterimi značilnostmi dela v Gorski reševalni službi Slovenije. V Domu pod Storžičem je od petka do nedelje potekal zače-tniški tečaj iz letne tehnike za člane slovenskih postaj GRS. Kljub slabemu vremenu je 37 tečajnikov ob pomoči 8 inštruktorjev predelalo tako teoretični kot praktični program za nove člane gorske reševalne službe. • S. Saje H ŠAH START ŠAHOVSKEGA PENTATLONA V soboto je bil v prostorih šahovske sekcije Tomo Zupan start šahovskega pentatlona. Zbralo se je 13 udeležencev, ki so odigrali šahovski turnir. Zal je dež preprečil nadaljevanje tekmovanja v atletskih disciplinah, ki bodo tako na sporedu v soboto, 24. oktobra, ob 10. uri na stadionu Stanka Mlakarja. Na šahovskem delu tekmovanja pa so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Aleš Drinovec (7/7), 2. Martin Kovačič (5,5) 3. Peter Kovačič (4,5), 4. Andrej Loc (4), 5. Zlatko Jeraj (4), 6. Stane Valjavec (4), 7. Janez Krek (4), 8. Blaž Kosmač (3,5), itd. Matjaž šlibar prevzel vodstvo Na klubskem prvenstvu ŠS Tomo Zupan je po zmagi nad Boštjanom Markunom in po remiju Braneta Deželaka z Rudijem Ostermanom prevzel vodstvo Matjaž Šlibar. Rezultati 3. kola: Brane Deželak - Rudi Osterman remi, Matjaž Šlibar - Boštjan Markun 1 : 0, Anton Praznik - Matej Sušnik remi, Aleš Drinovec - Martin Kovačič I : 0, Marjan Butala -Bojan Planinšek remi, Niko Praznik - Primož Šoln 1 : 0, Iztok Belec - Blaž Kosmač I : 0, Maja Šorli - Tomaž Rogelj remi, Klemen Klavčič - Klavdij Glavač 1 : 0, Drago Rabič - Uroš Kavčič I : 0, Peter Kovačič - Emil Muri preloženo. Vrstni red: 1. Matjaž šlibar (3), 2. - 3. Rudi Osterman, Brane Deželak (po 2,5), 4. - 8. Matej Sušnik, Aleš Drinovec, Boštjan Markun, Niko Praznik, Iztok Belec (po 2), itd... • Aleš Drinovec DlPLOMIRflNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohoqa , Ali sta zmenjena tukaj v terminalu?" Ne." '.Kje pa'" je poizvedoval in se trudil, da bi jo dohajal Kaj'.'" .Sprašujem, kje si zmenjena / njim" V živalskem vrtu," mu jc odgovorila. . v živalskem vrtu," jc ponovil Beni.im.n Odkašljal se |C. "Nisem še bila tam." "Ah," je dejal Benjamin. "No, saj tudi jaz nisem bil... Lahko bi se pa vsaj peljal tja s teboj ... ti med vožnjo delal družbo." Medtem ko sta na drugem peronu čakala na avtobus za živalski vrt, nista spregovorila niti besedice. Benjamin je stal z rokami v žepih, mežikal v dež in se od časa do časa nagnil naprej ter iztegnil vrat, da bi pogledal, če avtobus že prihaja. Ko se je pripeljal, je Benjamin vstopil za Elaine in ji sledil do prostega sedeža. Sedla je, snela plastični klobuček z glave in ga dala v naročje Benjamin sc je usedel poleg nje. "Ni ... ni ravno pravi dan za živalski vrt," je smehljaje rekel. "Ne, ni," je odgovorila. Obrnila se je proti oknu in skozi mokro steklo gledala ven. Molče sta se peljala nekaj postaj. Benjamin jc gledal v sedež pred seboj, Elaine pa je imela glavo obrnjeno proti oknu in je zrla v mimobežeče stavbe ter v dež. Končno se je spet obrnila k njemu. "Kaj počneš tukaj?" je vprašala "Kje?" "V Berkelevju. Zakaj stanuješ v Berkelevju?" "Ah," je rekel Benjamin in pokimal, "Saj tukaj stanujem le začasno." "Hodiš v šolo?" "Ne." "Kakšen pa je potem razlog?" "Da stanujem tukaj?" "Ja." "No," sc je Benjamin zmcdel. "Razlog." Zopet se je zazrl v sedež pred seboj. "No, zelo to je zelo me zanima, kako je, če živiš tukaj To je zelo zanimiv kraj." "Ali delaš0" "Ne," je odgovoril Benjamin. "Prodal sem avto. Od tega živim." "Ampak, kaj pa počneš?" "Marsikaj," je dejal. "Marsikaj počnem." "Kaj pa jc to marsikaj?" "No," je pojasnil Benjamin. "Šel sem na par predavanj. Na univerzi sem poslušal par predavanj." "Ampak vpisan pa nisi?" "Ne," je odgovoril Benjamin. "Nisem. Vendar mi je tukaj všeč ... imajo nekaj zelo dobrih profesorjev." Elaine seje spet obrnila k oknu, Benjamin pa seje zagledal v svoje naročje. "Za obisk živalskega vrta je to vsekakor preveč moker dan," je dejal. Ko so prispeli tja, ji je Benjamin sledil skozi zadnja vrata avtobusa do vhoda v živalski vrt. Obiskovalcev je bilo zelo malo. Črne asfaltne poti okrog kletk so se svetlikale od dežja in večine živali ni bilo moč videti. "No," je spregovoril Benjamin, ko se jc z njo ustavil tik za vhodom. "Ob kateri uri pa naj bi se dobila?" "Moral bi že biti tukaj." Stala sta poleg kletke z veliko ptico, ki je spala na palici pod streho. Benjamin jo je pogledal, pokimal in se spet obrnil k Elaine. "No," je rekel. "Malce je zamudil, kajne?" •Kaj?" "Pravim, da je tvoj prijatelj malce zamudil na zmenek. Morda pa ga je dež zadržal." Ko jc prišel, je živahno zakorakal skozi vhod; bil je oblečen v lahek svetlorjav dežni plašč, v roki pa je držal pipo. "Je to on?" je vprašal Benjamin. 1= zavarovalnica trialav d.d. Ijubljana OBMOČNA ENOTA KRANJ objavlja prosto delovno mesto ČIST1LKE na POSLOVNI ENOTI JESENICE Delovno razmerje bo sklenjeno s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas, s poskusnim delom do 4 mesece. Za opravljanje navedenih del mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima popolno osnovno šolo in — eno leto delovnih izkušenj Kandidati za opravljanje navedenih del naj svoje prošnje napisane lastnoročno pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, Območna enota Kranj, sektor za splošne in kadrovske zadeve, Bleivveisova 20, Kranj. K prošnji je treba predložiti šolsko spričevalo, kratek življenjepis in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka. Trgovina SK0K|CA Gregorčičeva 8, Kranj v trgovini SKOBCA dobite za vašega dojenčka kozmetiko, oblačila, igračke in veliko izbiro opreme: • vozički; Rokv VII118.233,-SIT Frizzo 18.428,- in 23.887,- SIT Hanck Orion 28.502,- SIT HanckApollo3 19.152,-SIT • stajice Roky • hojice, ležalke, nahrbtnike • posteljice in zibke r ZIMA 92/93- TOKRAT NA UMETNEM (5 km prog) ALI NARAVNEM SNEGU CENIK SMUČARSKIH VOZOVNIC HOTEL CERKNO DEM (SIT - srednji menjalni tečaj) T»l«1on (065) 75 111 r*totu .065) 75 034 Tele« 38319 fii 65?82 CERKNO dnovna tedenska sezonska ODRASLI OTROCI 20 14 110 75 300 210 Pri nakupu vozovnic omogočamo naslednie popuste: do 20.10.02 do 20.11.92 do 20.12.02 NAKUP VOZOVNIC V PBE D PRODAJI 20% 15% Nudimo tudi količinski rabat pn nakupu vozovnic, časovno omejeno. Kupljene smučarske vozovnice veljajo samo za sezono 92/93! SEZONSKA KARTA ZA RAZEN - Velja od 1. 12. 92 do 1. 3. 93 odrasli - 50 DEM, otroci - 40 DEM. (Obvezna fotografija) 10% •i rezervacije in informacije 218-323 NAREDITE NEKAJ ZA SVOJO POSTAVO! SLENDER Y0U vas pričakuje del. čas od 9. do 21. ure TRGOVINA KRANJ Jaka platiše 17 •gaće lOSSJIJ no8arbi6 p««™ • uvožene pijače m konditorski izdelki naipriznanejših firm • parfumenia_ • kozmetika I Jtf±>If 7jJ9J(*\Zi m ostalih znanih firm • kompleten program Gf/I&ffC ,udl senzorskl brivniki m vložki • šolski program • darilni program iz stekla in keramike Delovni čas: 9. - 12.. 15. - 19., sobota 8. - 12. ure, leL 324-002 VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE - PRODAJA NA DEBELO KMETOVALCI IN GOZDARJI POZOR I TRGOVINA KMEČKI STROJ ŠKOFJA LOKA PRIREJA V ČETRTEK, 22. 10. 1992, OD 10. URE DALJE NA SV. BARBARI 23 DEMONSTRACIJO GOZDARSKE MEHANI-ZACIJE, OPREME IN TRAKTORJEV. PREDSTAVILI VAM BOMO MOTORNE ŽAGE JONSERED, GOZDARSKE VITLE ROMA IN TAJFUN, CEPILCE ZA DRVA TER TRAKTORJE ZETOR, LINDNER, UNIVERZAL IN GOSENIČAR-JA UNIVERZAL. VSI, KI SE UKVARJATE S SPRAVILOM LESA - VLJUDNO VABLJENI. FRANC GUZEU SIEMENS - SLUŠNI APARATI. K nam pridete naglušni - v pol ure odidete z več življenjske radosti - slušnim aparatom SIEMENS (z receptom povračilo ZZZS). Vsak četrtek od 13. do 17. ure v ART OPTIKI, Bleivveisova 18, Kranj. GATTON INT., d.o.o. Informacije po tel.: 064/73-313, od 19.30 do 20.30 ure. Po dogovoru pridemo tudi na dom. INSTRUIRAM matematiko za vse srednje šole. 9 213-644, Matjaž _15115 KUPIM_ JELŠOVE HLODE ali rezan LES, debeline 50 mm, kupim. ^ 45-096 _14791 Star KOZOLEC, kupim. « 41 -384 _15018 STREŠNO OPEKO Kongrad, 300 kosov, rjavih, s posipom, novomeški, angleška licenca, in 10 levih in 10 desnih obrobnih OPEK, kupim. 725 656 15064 Dve TERMO AKUMULACIJSKI PEČI Aeg, 2 KW in 3.5 KW, prodam. g 76-145_15076 PEČ Feroterm, novo, z bojlerjem. 30 KVV, i iS GORILEC Klekner, s predgretjem, prodam. ^ 51-123 _15083 Polžasti REDUKTOR, močnejše izvedbe, cena 500 DEM, prodam, flf 83-664_15087 AVTORADIO Sony XR 5352 [4 X 20 W)in Blaupunkt Freiburg (2 x 11 W), prodam. g 46-161 15093 PEČ" za centralno ogrevanje, novo, Feroterm, 20 % ceneje, prodam. g 70-015_15096 TV Goldstar, ekran 51, cena 680 DEM, ugodno prodam. 9 70-193 TROSILEC za hlevski gnoj in vrtal kasto BRANO, 2.5 m, kupim. » 061/375-168_15100 MOLZNI STROJ VVestfalia, nov, prodam, g 620-741_15106 TRAJNOŽAREČO toplovodno PEČ, za centralno ogrevanje, Feroterm FF 25, brez bojlerja, nerabljeno, ugodno prodam, flfr 691 -981 Zaradi bolezni oddamo v najem BIFE - OKREPČEVALNICO v Poljanah. 9 65-378 15134 NAJAMEMO več različnih lokalov in poslovnih prostorov na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE, LI KOZAR J EVA 1/A,» 214-674 15155 KOLESA KOLO, fantovsko, cena 5.000 SIT, prodam. * 622-629 15045 OBVESTILA ARMAL PIPE pod tovarniško ceno. g 801-166_14844 Obveščamo cenjene prebivalce Naklega ter okolico, da smo odprli PRODAJALNO PLINA. Srakovo 1, Naklo. Odprto vsak dan, tudi nedelje in prazniki. 9 47-809, Poklu kar 15060 Cenjene stranke obveščamo, da lahko svoja obuvala dvignejo do konca oktobra 1992, zaradi prene hanja delovanja delavnice. ČEVLJARSTVO STARMAN 15113 KOPALNIŠKO KAD, rabljeno, pro-dam. ^ 061/824-164 15049 Polovico KRAVE prodam t 64-011 15050 AVTOPRIKOLICO, novo, velikost 170 x 110, prodam. Dvorje 87 Cer-klje__15095 Rabljene LETVE, 3.5 x 4 cm, in suhe DESKE, 2.5 cm, prodam. & 45-291 15114 PRIDELKI ZELJE v glavah, prodam. Rozman, Križnarjeva 2, Stražišče 14744 JABOLKA, kvalitetna, neškroplje-na, različnih vrst, za ozimnico, cena od 25 do 30 SIT, prodam. * Justin, Paloviče 3, qt 51-014 14996 JABOKA, neškropljena, prodam. Pivska 27, Naklo_14999 PŠENICO in jedilni KROMPIR, prćv dam. » 631-537 15O07 Dobro DOMAČE ŽGANJE pro-dam, g 74-853_15O09 JABOLKA, neškropljena, obrana, prodam.» 46-282 15021 LIMONO, visoko 1 m, z zrelimi sadeži, prodam. qt 403-242 15038. Krmilni KROMPIR, 4 SIT/kg, pro"-dam. 76 145_15077 Otroški KOŠEK poceni prodam GARAŽO, v Finžgarjevi 2. ~Les$?' oddam ali prodam. 062/36j)pj^ GOZDNO PARCELO v ŠkofTu*1' po 2.5 DEM, prodam ^692^}]^ Manjšo PARCELO oddam v naj«^ šifra: PRI CESTI_J50^ Gradbeno PARCELO. 500 kvad . v bližini škofje Loke, prodam C 622 473 PRODAMO HIŠE, atrijsko' Šmarjetno goro, na Hujah jO v Primskovem, večjo ob smučišč . Kranjski gori (gostinstvo, wZjl'. nedograjeno na Bledu in v vljici in še veliko drugih KUP' HIŠE več različnih na Gorenjsk«^; takoj po enodružinsko hišo tom v Kranju in Škofji Loki " DAMO in KUPIMO PAR^/v APRON NEPREMIČNINE, L]*a ZAR JEVA 1/Ag 214 6/4__3-^ PRIREDITVE i BRAZDA IZ POLJŠICE PRI PO0NARTU 6 TEL 064/70-225 ODKUPUJEMO SMREKOVO, BOROVO IN BUKOVO HLODOVINO PREVZAMEMO POSEK IN SPRAVILO LESA PRODAJAMO TRAMOVE. PLOHE, COLARICE IN ŽAMANJE SE PRIPOROČAMO! PLESNA ŠOLA Kranj šola generacije 41 581___ Trio PRAPROTNIKA igra, Pr"p*V , za ohcet m zabavo flf 70 0t_£_^—^ RAZNO PROPgj^ CITROEN CA (500 DEM), sT^rfo NIK Dravograd Trajanka, flflSS siv, prodam » 47 907 ali 47 PREMOG 9 Ugnrt kocke 6 200,00 SIT, kosi 6.750 SfT 9 rJMl prwnog (kosi m kock«) 10800,00 a« 12 200,00 SIT Gane veljajo za Kranj in okolico ZAGOTAVLJAMO KVALITETO! Prtvoz brazplaćen :a 3t m več . MOŽNOST PLAČILA NA DVA ZA UPOKOJENCE D00ATNE UGODNOSTI ^ TAMARĆEK d.o.o., Kram Bctonova ul. 22 (KOKRICA) 7f0 064-215-047 ah 0609-6H KRANJ TELEFON NC (064) 216-161 216-271 - DIREKTOR 214-836 - KOMERCIALA 212-1J7 NABAVA 216 691 - TFLEFAX 216 194 KOROŠKA 53C - RTV SERVIS 216-172 - TRGOVINA 216-850 - TEKOČI RAČUN 51500 601-10493 SDK KHAN.i MITSUBISHI novi COLT 1,3GLi 1300 ccm, 75K.M, 12 ventilov, met. barva, temna stekla, servo volan nastavljiv po višini, voznikov sedež nastavljiv po višini, dig.ura, deljiv zadnji sedež Cena do reg.: 23.500 DEM DOBAVA TAKOJ! Mark Mobil AVTOSALON IN TRGOVINA Šuceva 17, KRANJ Tel.:242-300 fax.:242-600 Del.čas: 9-13. 15-18 sobota 9-12 ROLETARSTVO NOGRAŠEK, Mi-Ije 13, 43-345 ali 061/651-247, sprejema naročila za žaluzije, lamelne zavese, rolete in pliseje. V prenovljenih prostorih na Miljah, je možen ogled in naročilo senčil, v sredah od 10. do 16. ure. Preostale dni je možen ogled po dogovoru, zaradi terenskega dela. STANOVANJA STANOVANJE, neopremljeno, v Kranju ali okolici, najamem. *S? 216-823_15091 Mlada družina najame GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE, g 323-148_15109 PRODAMO STANOVANJA: manj-še trisobno v Gozdu Martuljku, do-vosobno v Boh. Bistrici, (primerni za vikend), dvoinpolsobno v Šorli-jevem naselju na Zlatem polju (55.000 DEM) in na Planini ter veliko drugih. KUPIMO več različnih na Gorenjskem, takoj pa trisobno v Kranju, Škofji Loki in Jesenicah. NAJAMEMO STANOVANJA: različna v Kranju, Škofji Loki in Medvodah. APRON NEPREMIČNINE, LIKOZARJEVA 1/A.flp 214-674 ZAPOSLITVE V Škofji Loki iščemo VARSTVO za enoletnega fantka. ® 621 -794 VOZILA DELI Dva zadnja BOBNA - dvodeljna, za Mercedes 12-13, prodam. ® 242-080_15103 DELE za mašino Zastava 1300 ter pokrov motorja, prodam. 631-600 15144 VOZILA Dva ŠTEDILNIKA na drva (enega s Pečico, enega brez), električni RADIJATOR in otroške POGRADE, Prodam. Arsenič, Tomšičeva 18, Kranj 15066 PRALNI STROJ, HLADILNIK in KUHINJO, ugodno prodam. Kurah, Zagoriška 21, Bled, po 16. uri _____15120 ^„„™„ VARSTVO STAN. OPREMA BALKONSKO OGRAJO, dolžina 15 m, višina 120 cm, celo ali po de-j». prodam« 422-420 14711 KOMPLET OMAR za dnevno sobo, Poceni prodam. «8» 327-114 14814 FOTELJA, oblazinjena, lesena, poceni prodam. 78-100 15032 KUHINJO, rabljeno, in ŠTEDILNIK, ugodno prodam. Strahinj 47, Naklo 15065 Hišni BILJARD ter MIZO in kotno KLOP za kmečko sobo, ugodno Prodam.49-442 15092 STORITVE ŠTAMPIUKE in ZLATOTISK, Kranj, Slovenski trg 7 (delavski dom), naročila sprejemamo vsak delovnik od 8. do 14. ure, četrtek °d_8. do 16 ure. štampiljke "izjava" za naročilnice lahko dobite ta-j^ljg 064/217-424_12057 AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter žaganje ^gves, vas čaka. 73 120 14112 tistim TALNE OBLOGE, oblazinje-2S POHIŠTVO STEKLA. AVTOSE-PjgE^ 632 437_ 14132 Emajliranje kopalnih kadi, * uvoženim materialom. Garancija IjetLjE 66-052 14190 ALARMI, AVTOALARMI, senzor ske SVETILKE, prodaja in monta 66-783_ 14630 LE°0 SERVIS - servisiramo hladil n'ke, štedilnike, pralne stroje. H\-IgMaoceni Jg 214 780 14809 JJJSEM unikatne vzorce na tunike ^jrrm_14837 1* J SERVIS vam nudi popravila v- VIDEO, HI-FI naprav vseh prodajalcev. Smledniška 80, Kranj, 001 čas: 9 do 17 ure, V 329 886 _______ _14846 lamelne ZA tsE, pošljemo prospekt Roletar n*0, Berčan, « 061/342 464 ali 5il/_342_703 9.BRTNIKI 14882 nitka""'x' P0DJETN'KI, računal-49 5inVodlm Poslovne knjigo « sTrcr----.___14885 ^SjffaKARSKA DELA %pL^1ARSTVO.od 20. 11. d ia iuL: 5y? Gorenje, popravila SSSiLtr 217-786 148M ne SHKJ ANTENE, ugodne ce ^brolg^217-759 14909 »ekrav,|^o~GOZbNA DELA in AV-dalje, 15 14895 * ^"r^^NE PLOŠČICE g^ŠpRlvoB do 17 oMb. STijT—--____16012 SIT. „I*8..'»Pate in vile, cena 160 ^»•"MaT 833-488 15013 ZASTAVO 128, letnik 1982, registrirano do 30/5/1993, prodam. Struna, Hrušica 65, Jesenice 14687 ALFA SUD, letnik 1982, prodam ali menjam. ® 218-647 14728 YUGO 55, letnik 1990, temno rde-če barve, prodam. Kuhar Helena, Pipanova114, Šenčur 14781 ZASTAVO 750, celega ali po delih, karamboliran, prodam ^ 41-338 _14998 AVSTINA, cena 60.000 SIT, pro-dam.flfr46 567 15003 YUGO 55, karamboliran, letnik 1989, prodam. Košir, Šmartno 25, Cerklje__15015 MAZDO 323 F, staro 2 leti, odlično ohranjeno, prodam flf 871-249, popoldne 15033 OPEL CORSO. staro 5 let, prodam. Prestor Srečo, Zg Bela 70, Pred dvor, ^ 45 248 15036 ZASTAVO 640 4 tone, prodam « 061/825 089 15047 VISO. letnik 1984, prodam « 48-262, po 15 uri 15048 LADO RIVO 1300, letnik 1988, regi-strirano do 9/1993, dobro ohranje no, prodam, g 47 809 15061 ZASTAVO 101, letnik 1989, regi strirano do 9/1993, cena 1500 DEM, dobro ohranjeno, prodam g 323 796_15070 KOMBI Zastavo 900 AK, ugodno prodam 061/312 744, int 47, dopoldne _15079 GOLF Diesel, letnik 1983. prodam g 401 101, Jama 55_15098 PEUGEOT 205, letnik 1986, karam boliran totalka, prodam za dele g 212 698_15102 VISO Super E. letnik 1983, registri rano do 6/1993, cena 4.100 DEM, prodam. flr 327 304_16111 ZASTAVO 101, letnik 1985, obno vljeno, prodam ^ 622 766, po poldan_15117 VW KOMBI Diesel, kason, letnik 1984. prodam 324 304 16118 128 P, letnik 1980, registriran, ugodno prodam Up 70 086 15122 YUGO. letnik 1984, generalno ob novljen, registriran, prodam ^ 70-086_15123 GOLF, karamboliran, letnik 1977, ter ŠKOLKO, prodam « 70 086 _15124 ZASTAVO 101 GTL 85, letnik 1984, prodam. Voklo 47_15126 126 P. letnik 11/1988, 54 000 km, prodam 79 485, po 15 uri 15126 638 15101 \ '* prinesenega Stopar S!r?£la4',a'Ugodna cana. % 74 !22 ,a' Alpska 85- Lesce. 5°J0 ur« 8k d8|ovn,k, od 15 15112 r>je Bitnje 66 UrBPrt0°d9 d iT' APARATOV ?aprto °od9 do 12 ur.,,rada ZASTAVO 750 prodam « 64 046 _15135 SAM ARO, letnik 1989, 5 vrat, prodam. Zariška 13, Drulovka, Kranj _16137 YUGO 45, letnik 1989, prevoženih 32 000 km, prodam Uf 622 245. po 14 uri_15139 126 P, od letnika 1987 dalje, lepo ohranjen, kupim. 9 62 003 15149 R 4 GTL, letnik 1984, za cca 3.000 DEM, prodam ali menjam 9 218-647_15169 CITROEN BX. letnik 1986, prodam. Pmdosl|.i 1.M .'-li 1 /H 1',1fi1 Ob pripravi novih projektov (ATLAS SLOVARJI) nudi DZS več prostih delovnih mest na področju zastopništva. Za pošteno opravljeno delo nudimo tudi pošteno plačilo, za najboljše pa tudi redno za- w poslitev. Vsi, ki vas tako delo zani- ŽIVALI ma, pokličite. ® 633-655 od 19. do _ 21. ure 13654 Za ZASTOPNIKE nudimo dober zaslužek in možnost redne zaposlitve, flj« 59-041, do 17.30 ure 15119 Nudimo honorarno DELO. 323-135 15121 Iščemo prijetno DEKLE za strežbo v lokalu. 15035 DELO na dom, delovne izkušnje nico potrebne. ^ 76-341 15037 TESARJA, za izdelavo ostrešja stanovanjske hiše, iščem. ® 47-149 ali 48-249_15043 Vabimo vse, ki imajo voljo do dela, na teren, in željo po dobrem zaslužku. * 59-159, dopoldan 15063 Dva MIZARJA takoj zaposlim. Ur 43-007_ 15080 Honorarno zaposlim prikupno DEKLE za pomoč v strežbi. 43-149, od 10. ure dalje 15082 PRIPRAVNIKA kovinarske stroke, iz Kranja ali okolice, zaposlim. ŽIČNO PLETILSTVO - ALEŠ, « 401-137_15089 Honorarno ali redno zaposlim FANTA, starega od 16 do 22 let, za priučitev v lesni stroki. ® 061/612-919, zvečer 15107 Ste v denarni stiski, brez dobre službe? Za dober zaslužek enostavna rešitev: sodelujte z nami. Mi: kvalitetni izdelki evropskega proizvajalca, tedensko plačilo. Vi: poštenost, prizadevno delo, trgovska žilica, lasten prevoz, telefon (064) 217-854 od 7. do 15. ure. BIKCA, oba 180 kg, prodam. Kuhar, Ambrož 5, Cerklje 15017 KUŽKE srednje rasti, oddamo Iju-biteljem živali. Zg. Bitnje 194, 3» 312-103 15026 BREJO OVCO z mladičem, poceni prodam. Sp. Lipnica 29, Kamna gorica_ 15042 BIKCA, črnobela, stara teden dni, prodam. Jezerska c. 92/a, Kranj __15054 TELICO simentalko, staro 7. tednov, prodam. Sp. Besnica 151 _ 15058 PRAŠIČA, težkega 110 kg, pro-dam. g 70-258, Ljubno 15062 PRAŠIČE, za nadaljno rejo, 20-28 kg, in krmilni KROMPIR, prodam. Globočnik, Letališka 7, Voglje, Šenčur 15071 Zamenjam mlado jalovo KRAVO za brejo ali z mlekom. Ažman, Zg. Lipnica 11, Kamna gorica 15073 PURANE, za zakol, stare 5 mesecev, težke do 25 kg, prodam. Stare, Pokopališka 22, Kokrica, Kranj Enoletne KOKOŠI nesnice, za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Možnost plačila s čeki. Drinovec, Stra-hinj 38, Naklo_15086 TELIČKO Frižijko staro 3 tedne, prodam. Jamnik, Zabnica 8 15105 Enoletne KOKOŠI ter BIKCA, tež-kega 100 kg, prodam. ® 45-738 TELIČKO, težko 120 kg, prodam. Zg. Brnik 76, g 422-737 15116 HRČKE, Mlade 324-457 prodam. *ff 15136 TELICO, v 9. mesecu brejosti, pro-dam. Pire, Trboje 100_15151 Polovico mlade KRAVE in BIKA, prodam Žab niča 37 15157 PRAŠIČE do 50 kg, črnobelega BIKCA in JABOLKA, prodam. •» 57-280 15158 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in žene MARIJE BERNIK p. d. Podovškove mame se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Bajtu za zdravljenje. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Stražišče, 7. oktobra 1992 OSMRTNICA Umrl je naš nekdanji sodelavec FRANC ROZMAN zavarovalni zastopnik v pokoju Pogreb bo v torek, 20. oktobra 1992, ob 15.30 uri izpred mrliške vežice v Šenčurju. ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. LJUBLJANA OBMOČNA ENOTA KRANJ Kranj, 19. oktobra 1992 ZAHVALA Umrl je naš - mož, oče, dedek JANKO VRHUNC I Bleda Zahvaljujemo sc vsem, ki so mu poskušali pomagati med njegovo bolc/nijo ter vsem, ki so mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Njegovi: žena Vilka in otroci Jane/, Meta, Malči in Jože r družinami ZAHVALA V 83. letu nas je 9. oktobra zapustila naša mama, babica, prababica, teta in svakinja FRANČIŠKA POTOČNIK s Primskovega pri Kranju Ob smrti se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Posebej se zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju int. oddelka 600 bolnišnice Golnik, gospodu župniku Francu Godcu za lep pogrebni obred in pevcem društva upokojencev Kranj. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Kranj, 12. oktobra 1992 ZAHVALA Utrujena od bolečin, nas je v 65. letu za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama t ELIZABETA LANGERHOLC roj. Hribernik Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, cvetje in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku Glavanu ter g. Klop-čiču za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, delavcem Gasilsko reševalne službe Kranj, Gasilski brigadi Ljubljana, ter delavcem ALPLESA. Hvala tudi Centru slepih in slabovidnih, ter društvu upokojencev Skofja Loka. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni OSMRTNICA Srce njeno vse je dalo, zase niti bilke ni obdržalo. Po kratki in hudi bolezni je za vedno odšla od nas naša mama NEŽKA ŠTULAR rojena Sluga, po domače Miklavževa mama iz Kokre Od nje se bomo poslovili v sredo, 21. oktobra 1992, ob 15. uri na pokopališču v Zgornji Kokri, do takrat pa leži v mrliški vežici v Naklem. Žalujoči: hčere z družinami in sin Tone z družino ZAHVALA Ob nenadni smrti brata, bratranca in strica JOŽETA REHBERGERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem za podarjeno cvetje in sveče, posebej se zahvaljujemo bolnišnici Golnik, podjetju Jelovica Skofja Loka in sodelavcem z obrata Preddvor, govorniku za poslovilne besede, oktetu Jelovica in g. župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Preddvor, 8. oktobra 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in tete KRISTINE SOKLIČ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečene in napisane besede iskrenega sožalja. Hvala g. župniku Zidarju za lepo opravljen obred, g. dr. Koseliju za dolgoletno zdravljenje, pevcem za zapete žalostinke. Vsi njeni Kranj, 12. oktobra 1992 S slovesnosti na Jamniku Vinko Hafner: Vedno bodo potrebni patrioti Kebetovega kova Jamnik, 17. oktobra - Čeprav je bilo v soboto zelo slabo vreme, se je slovesnosti ob 50-letnici smrti narodnega heroja Lojzeta Kebe-ta na Jamniku zbralo blizu dvesto nekdanjih borcev, aktivistov in mladih, večinoma z Jesenic, kajti od tam je bil Lojze Kebe doma. O dogodku samem, o izredno hudih razmerah, v katerih so se tedaj znašli gorenjski partizani, je spregovoril njegov soborec Vinko Hafner. Poleti 1942 so Nemci začeli ofenzivo proti I. in II. grupi odredov. Borci, ki so bili z dražgoškim bojem, bojem na Planici in drugod hudo prizadeti, so utrpeli nove žrtve. Padel je Viktor Kejžar, na Lipniški planini je padel Gregorčič in 24 borcev, v Udinem borštu je bil uničen Kokrški bataljon. 16. septembra 1942 pa je bil na Jamniku smrtno ranjen Lojze Kebe in je po štirih dneh podlegel ranam. Tujci v lastni domovini "Kebe je bil vzor poštenega človeka in nezlomljivega borca za narodovo svobodo in boljše življenje delovnih ljudi. Bil je komunist v najboljšem pomenu besede, na kakršnega smo lahko ponosni. - Novi časi - novi ljudje," je v svojem govoru poudaril Vinko Hafner. "A vedno bodo potrebni poštenjaki, patrioti in borci Kebetovega kova." • D. Dolenc Priznanje kamniškim reševalcem Kamnik, 17. oktobra - Sinoči so v Kamniku proslavili 70-letnico tamkajšnje postaje Gorske reševalne službe. Slovesnosti se je udeležil tudi slovenski predsednik Milan Kučan, ki je postaji izročil Zlati znak Republike Slovenije za njeno humano delo. Visoki gost se je med drugim zahvalil kamniškim gorskim reševalcem za požrtvovalno delo pri reševanju človeških življenj. Poudaril je tudi splošni pomen Gorske reševalne službe, brez katere si ni moč zamišljati niti množičnega planinstva niti razvoja turizma v naši alpski deželi. Ob predsedniku Kučanu se je prireditve v Kamniku udeležil še član slovenskega predsedstva Matjaž Kmecl, znani ljubitelj gora. Načelnik postaje GRS Kamnik Cene Grilc je spregovoril o delu postaje, zatem pa podelil jubilejna priznanja dolgoletnim članom. Slovesnost je zaokrožil doživet kulturni spored.• S. Sa- TRGOVINA S PREMOGOM K G M Tel.: 061/823-609,824-424, fax: 824-420 JANEZ KALAN - ZAPOGE j Vam nudi Izredno ugoden I nakup velenjskega premoga - možnost plačila na tri čeke. V ZALOGI IMAMO PREMOG IZ UVOZA NEMŠKI BRIKETI ČEŠKE KOCKE (možnost plačila na dva čeka) • poseben popust pri nakupu večjih količin ! # dostava na dom • cene izredno ugodne Slovenci pred vrati za državljanstvo Kranj, 19. oktobra - Potrdila o slovenskem državljanstvu, ki jih je republiško notranje ministrstvo pred časom pošiljalo "otrokom" mlade slovenske države, so med drugim naplavila tudi okrog 12.000 Slovencev, ki so tujci v lastni domovini. Ne gre samo za ljudi, s katerimi se je poigral računalnik ali jih pismonoše niso našli na pravem naslovu, te napake se pač da popraviti. Huje je za tiste, ki so bili prepričani, da so slovenski državljani - so bili, na primer, rojeni slovenskim staršem v eni od drugih republik ali v Sloveniji enemu od neslovenskih staršev - pa to naenkrat niso več. Na kranjski občini se s takimi primeri srečujejo vsak dan. Drugega kot to, naj pač zaprosijo za slovensko državljanstvo, jim ne morejo odgovoriti. Žal pot do slovenskega državljanstva zdaj ni več tako liberalna, kot je bila lani, ko je državljan tako rekoč postal vsak Neslo-venec, če je le decembra 1991 imel stalni naslov v Sloveniji. Pogoji brez "popustov" so zdaj izredno zaostreni, med drugim mora vlagatelj vsaj deset let neprekinjeno bivati v Sloveniji, imeti mora dom, službo. Za Slovence, ki so žrtve papirnatih nesmislov, to praviloma sicer ne bo težko, če zanemarimo, da je postopek za pridobitev državljanstva dolg, da je zanj potrebnih kup papirjev, potrdil, ne nazadnje pa tudi 12.000 tolarjev. Hujši je moralni šok, razočaranje tujcev v lastni domovini. Teoretično gledano ti ljudje v hipu lahko ostanejo tudi brez zaposlitve. 15. oktobra je namreč (teoretično) po Zakonu o zaposlovanju tujcev avtomatično prenehalo delovno razmeje Večina nezgod prek vikenda Kranj, 19. oktobra - Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah osem hujših prometnih nezgod, od teh kar šest prek vikenda. Konci tednov so na sploh zelo problematični. Očitno se tedaj ljudje spro-ste in so manj pozorni na promet. V nezgodah je bilo ranjenih enajst udeležencev. Pet nezgod je bilo v kranjski, dve v radovljiški in ena v tržiški občini. Na prehodu zadel pešca Kranj - V torek, 13. oktobra, ob 22.20 je 34-letni Darko Veternik iz Kranja z avtom peljal po Bleivveisovi proti centru mesta. Na zaznamovanem prehodu za pešce je zadel Vladimirja Miklja, roj. 1936, iz Kranja. Mikelj je z glavo udaril v vetrobransko steklo avta, nato ga je odbilo na pokrov motorja ter po nekaj metrih vožnje vrglo na cesto, kjer je obležal hudo ranjen. Odpeljali so ga v UKC. Oba pijana Bled - V četrtek ob enajstih zvečer je 46-letni Ludvik Sebjanič iz Zasipa z avtom peljal od Blejskega jepera proti križišču Union. Pri hotelu Krim je s prednjim delom mrila zadel pešca Tomaža Svetina, starega 55 let, iz Podhoma, ki je zunaj prehoda za pešce po "vseh štirih" prečkal cesto. Pešca je odbilo 27 metrov naprej, z nogami je obležal na pločniku, z zgornjim delom telesa pa na cesti. Voznik ga je še prevozil, nato pa, ne da bi ustavil, odpeljal domov. Po 25 minutah je sam poklical na blejsko policijo. Preiskovalni sodnik in tožilec sta za oba odredila odvzem krvi in urina. Alkotest je pri vozniku pokazal 2,2 g alkohola na kg. Svetina je že doživel hudo prometno nezgodo, v kateri je izgubil nogo. Tudi tokrat je bil huje ranjen, zdravijo ga f jeseniški bolnišnici. V mednarodnem tednu prometne varnosti (5. do II. oktober) so bili gorenjski policisti še posebej strogi s kršitelji. Sodnikom za prekrške so prijavili l°0 voznikov, na kraju prekrškov so denarno kaznovali 447 kršiteljev, napisali so 260 plačilnih nalogov, vzeli 70 vozniških dovoljenj. 22 prometnih dovoljenj oziroma tablic. Kljub temu je bilo v tednu prometne varnosti na Gorenj skem devet hujših nezgod, ki so zahtevale enega mrtvega in enajst ranjenih. Med ranjenimi sta tudi dva otroka, eden je imel nezgodo na poti iz šole. Policisti so v sodelovanju z občinskimi sveti ia preventivo in vzgojo v cestnem prometu opravili tudi vee preventivnih akcij, kot nadzor tehnične urejenosti vozil na Jese niča h in nadzor koles in kolesarskih izkaznic pri triiških osnovnošolcih. Kolesar brez luči Križe - V soboto zvečer, ob 18.45, je 15-letni Miha B. iz Ziganje vasi z gorskim kolesom brez prednje luči peljal od Sebenj proti Križam. Zaradi teme ni opazil, da mu gre naproti po svoji levi peš 80-letna Pavla Perne. Pri sebi je imela kresničko, ki pa brez osvetlitve ne sveti. Kant je žensko zbil s krmilom kolesa, padla je vznak na cesto ter z glavo udarila ob asfalt. Hudo ranjeno so odpeljali v jeseniško bolnišnico. vsem, ki niso slovenski državljani in si niso pravočasno priskrbeli delovnih dovoljenj. Kako nesmiselna je igra zakonov, priča tudi primer Kranjčanke Vere D. »Rojena sem bila 1953. leta v občini Murska Sobota. Mama je Slovenka, oče Srb. Oče je v Sloveniji že 42 let, tu si je zgradil dom, med prvimi je zaprosil za slovensko državljanstvo. Otroci smo bili vpisani kot Jugoslovani, čeprav vsi ves čas živimo v Sloveniji, hodili smo v slovenske šole, čutimo se Slovence. Brata in sestra so papirje uredili ob porokah, sama na to nisem bila pozorna. Do zdaj sem bila prepričana, da sem državljanka Slovenije. Da nisem, sera zvedela šele, ko je ministrstvo pošiljalo potrdila o državljanstvu. Nisem ga dobila. Šla sem na občino, povedali so mi, da sem vpisana v državljansko knjigo Srbije. Spomnim se, da so mi pred leti tak sklep res poslali s kranjske občine, vendar ga nisem resno jemala. Za vpis v državljansko knjigo Srbije nisem prosila, ničesar nisem podpisala ali posla* la v Srbijo, na vse skupaj sera sploh pozabila. Toliko bolj, ker sem bila morda vsega dvakrat na očetovem domu, s sorodniki * Srbiji nimam nobenih stikov, nt Srbijo me nič ne veže.« Kaj zdaj? Vera D. mora vlogi za slovensko državljanstvo predložiti vrsto dokumentov, kot zahtevajo paragrafi, v vrsto mora tudi za delovno dovoljenje, čeprav ima v Kranju obrt, čeprav plačuje vse davke, pO; spevke, čeprav ji celo v delovni knjižici piše, da je Slovenka-Vse to je zdaj brez vrednosti, dejansko je brezpraven človek, njena usoda in usoda njej po* dobnih tujcev v lastni domovini pa očitno nikomur ni mar.-• H. Jelovčan Izginulo deklico našli živo Radovljica - V soboto ob pol devetih dopoldne je šla mati, doma z Zg. Dobrave nad Kropo, k sosedu po mleko. Še ne dveletna hčerka Veronika R. je ostala v hiši pri stricu, invalidu-Deklica je odšla ven, v dežju odtavala proti bližnjemu gozdu in se izgubila. Uro po izginotju so se v iskanje vključili radovljiški policisti, vendar vodnik s psom zaradi dežja ni mogel najti sledi. Deklico so iskali tudi vaščani, gasilci, gorski reševalci, lovci. Deklico je blizu hiše v gozdu našla Jožica Kun-stelj z Ovsiš nad Podnartom vso drgetajočo, premraženo in preplašeno. Že podhlajeno so odpeljali v zdravstveni dom, nato pa na okrevanje v jeseniško bolnišnico. Nasukani kupci deviz Kranj, Radovljica - Ilija J. iz Škofje Loke je na Gregorčičevi ulicl v Kranju prodajal devize. Našel je kupca, devize sta preštela l" spravila nazaj v kuverto, saj je kupec dejal, da mora po denar in da bo takoj nazaj. Vrnil se ni, prodajalec se zaradi tega niti ni se-kiral, saj so devize ostale pri njem. Ilija J. je šele kasneje doma pogledal v kuverto, v kateri pa ni bilo več 18.000 mark, ampa'' 5.200 manj. To je že peti primer tatinske goljufije pri menjavi deviz v Kranju v zadnjih pol leta. Da primer res ni osamljen, priča tudi podoben z radovljiS*; tržnice, dopoldne je neznanec prišel v cvetličarno na tržniCj" vprašal prodajalko, ALI ima kaj deviz za menjavo. Kupčija je pl' la tu, neznanec je "pregledal" devize, če niso ponarejene, in 0 šel po svoj denar. Ker ga ni bilo nazaj, je prodajalka posumi'3' res, v kuverti je manjkalo tisoč holandskih guldnov. Več poskusov posilstev Tržič - 18-letni Benjamin K., sicer "gojenec" popravnega doma/ Radečah, je bil na "dopustu", ko je ponoči v Bistrici pri ^r-Q srečal 17-letno dekle, jo prosil za cigareto, nato pa ji dejal, d»J~ bo posilil. Večkrat jo je udaril, stisnil ob zid, vendar mu ni na* na ni uspela. Izkazalo se je, da so priljubljene "pajkice", k' J. dandanes nosijo dekleta, izvrstna zaščita pred nepovabljenim^ Medtem ko se je nasilnež trudil z njimi, ga je dekle brcnilo v 0 čutljivo mesto", nato pa zbežalo. c Drugič je Benjamin K. poskušal pet noči kasneje. Dekle J končalo popoldansko delo v tovarni in sc med potjo domov u> vilo v lokalu, v katerem je bil tudi Benjamin. Na vide/ sta sCf.\e znala, skupaj sta šla peš domov. Nenadoma je Benjamin de prijel za lase, jo porinil na tla in jo vlekel pet metrov do drva'^ ce. Njeno vpitje je slišala mati in drugi stanovalci, prišli so na moč, Benjamin je pobegnil. Policisti so ga strpali v radovljiški por, od tam pa nazaj v Radeče. ^ Skofja Loka - Posiljevalec je "operiral" tudi po Škofji L0*11: .(C| oktobra okrog pol desetih /večer je pri šolskem centru lansko, jo prijel za roko in jel otipavati, vendar se mu je '/tr^u-in zbežala. Naslednji večer se jc lotil tenisa, ki je hitela z avto sne postaje pcoti Spodnjemu trgu. Otresla se ga je tako, da t udarila z dežnikom. Škofjeloški policisti so prijeli srbskega o . vljana Dževada S., starega tft let, ki začasno živi \ Škofji Prijavili ga bodo sodniku in predlagali izgon iz Slovenije. AVAV 3sW V Merkurjevih prodajalnah smo znižali cene več kot 100 izdelkom od 10 do 25%. Z Merkurjevo kartico zaupanja pa so cene ie za 5 % nižje. Mešalniki, rezalni stroji, varilec vrečk, kavni mlinček, budilki GORENJE MGA; zamrzovalne skrinje LTH, električno ročno orodje ISKRA ERO In BLACK & DECKER; mešalci LIV In ALKO; vsi izdelki HELIOS; konice, sekači, sidra, vijaki... TRIFIOX; vrtno orodje ADLUS; motorna kosa ALPINA; motorna škropilnica STIH L, izdelki LAMA, UKO, TOVARNA MERIL, KEMIKAL... Do 14. novembra za takojšnja plačila nad 1.000,00 SIT.