4 fďmáiáátí SwSSi lEMftC^ STORSKEMU ŽUPANU SMRDI MEEEHB ZARADI BOLEZNI NA BERAŠKO PALICO? STRAN 5 95-oktansko gorivo od 28. cio. 30.10. '05 „tan ka m" za oil 199 Mercator (gsBÉář®®®»' Opekarniška 9. Celje petek 28. oktober 2005, ob 18. uri NOČ ČAROVNIC nedelja 30. oktober 2005, med 9. in 12. uro UŽITKARI JE - RAZPOSAJENE ČAROVNICE BREZPLAČNI IZLET ZA NAROČNIKE! Želite da so vaša okna /^pk'm^ bolj varna in hkrati vaš /JT^yW S. prostor prezračevan A tudi ko so zaprta? f/ CELJE MIK d.0.0., Gaji 42b, Celje prsdri ost j ® v ii v a ! i t e i i 080 12 24 www. mik-ce.si Pričakujemo vas v Celju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Izoli. NAMEST019.990,- SNOXX 7.999.- sNOxx f^'^frlm moška ali ženska smučarska jakna I paropropusten, veter in vodoodbojen material I vodni stolpec 2000 mm I kapuca v ovratniku I snežna zapora I notranji žep I žep za telefon, očala in smučarsko karto I nastavljiv pas I različne barve KILIMANJARO 3 v 1 pohodniška jakna s sneml|ivim flisom I lepljeni šivi I dva zunanja žepa z zadrgo I nastavljiva kapuca v ovratniku I notranji žep za telefon I zatezna vrvica v pasu in spodnjem robu jakne I različne barve NAMESTO 29.990.- 14.990.- ) banka celje Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn UVODNIK Smrdi do neba »Smrdi, smrdi, kako smrdi,« je ne- ~ kega dne zatulil državljan Franc Jazbec in besno pogledal proti novi sosedovi hiši, od koder naj bi segreznične odplake zlivale na njegovo dvorišče. Spisal je prijavo inšpektoratu za okolje in prostor, obliznil znamko in čakal, da ga državni uradniki rešijo muk. Ker ti niso takoj dvignili svojih birokratskih ozadij, je večkrat posredoval na inšpektoratu, dokler niso tam celih deset dni kasneje spisali odločbe. Zelo verjetno v svojih ogorčenih urgencah ni nastopal samo kot državljan. Je namreč tudi župan in celo poslanec. Še več, poslanec najmočnejše oblastne stranke. Kljub temu so si celjski inšpektorji drznili spisati odločbo, v kateri so dvignili roke z greznice njegovega soseda. Vsem trem Jazbecem hkrati - državljanu, županu in poslancu-je od jeze dvignilo pokrovko. Poslanca so napotili v slovenski parlament, kjer je ministra za okolje in prostor napadel z uradnim instrumentom slovenske demokracije. Tako je v ponedeljek vesoljna Slovenija poslušala poslansko vprašanje Franca Jazbeca iz Štor, zakaj inšpekcija ne »zrihta« odtoka iz greznice njegovega soseda. Da je sramota še večja, mu je okoljski minister najprej lepo obzirno - konec koncev sta oba v bratski oblastni koaliciji - dejal, da v omenjenem primeru inšpekcija za okolje in prostor ni pristojna, temveč mora greznične težave pod drobnogled vzeti občinski komunalno cestni inšpektor, torej uradnik z občinske uprave Štore, ki jo vodi župan Jazbec. A se ta kot poslanec ni sprijaznil in je še naprej drezal, dokler ga ni minister zavrnil, da svojim inšpektorjem verjame, na Jazbecu pa je, da dokaže morebitne napake. Nato je v hramu slovenske demokracije prebral naslednje: »Sporna greznica je locirana na mestu, kije oddaljeno od zemljišča gospoda Jazbeca 'cirka' 30 metrov. Glede na situacijo na terenu ni možnosti, da bi voda iz te greznice odtekala k objektu gospoda Jazbeca, ker med stavbo v lasti gospoda Jazbeca in greznico leži stavba v lasti gospe in gospoda Gajška. Teren pa je nagnjen y smeri stran od stavbe gospoda prijavitelja.« Ne samo, da je Franc Jazbec nesramno zlorabil državni parlament za reševanje svojih zasebnih kapric, zlorabil je tlidi glasove vseh tistih volivcev, ki so ga izbrali za švojega poslanca in pri tem pričakovali, da se bo zavzemal vsaj za njihovo skupno dobro, če že ne za dobro vseh državljanov. Še več, če oblast in pooblastila zlorablja kot poslanec, kaj šele počne kot župan, vodja izvršne oblasti ? Lahko pa volivci zlahka preizkusimo njegovo poštenost. Če se vam v življenju karkoli zatika, obrnite se na poslanca Franca Jazbeca (franc.jazbec@dz-rs.si), on bo že vedel, koga kaj vprašati. KRATKE-SLADKE Zver »Pri Jošku« Po vseh peripetijah, ki smo jim bih priča med obiskom ministra za šolstvo Milana Zvera v Gornjem Gradu, naj bi se po napotkih nekaterih, predvsem domačih organizatorjev zadeva za novinarje zaključila Pri Jošku. Tako se namreč imenuje gostilna, kamor so gostitelji za konec povabili ministra Zvera. Vedno na preži Takole je pod težo dnevnega reda zadnje seje mestnega sveta v Celju omagal svetnik Janez Lampret. Trnuljčica ali Pepelka? Žalski župan Lojze Posedel je na sredini seji Odbora DZ za gospodarstvo v Laškem malce pomešal pravljice in je propadajoče zdravilišče v Rimskih Toplicah namesto s »speča Trnuljčica« poimenoval »speča Pepelka«. Glede na to, da imata obe pravljici srečen konec, mu napake ne zamerimo. Strah ima krila Večina Slovenije območje z izrazitim tveganjem za ptičjo gripo - Na Hrvaškem potrjen nevarni virus influence A H5N1 Ko so na Hrvaškem potrdili, da sodi virus ptičje gripe, ki so ga odkrili pri divjih labodih, med človeku najnevarnejšo vrsto A H5N1, je republiška veterinarska uprava v sredo zvečer razširila območje z izrazitim tveganjem za ptičjo gripo takorekoč na vso Slovenijo. Izvzeto je le visokogorje. To pomeni prepoved gojenja perutnine na prostem in upoštevanje ostalih predpisanih ukrepov: zaščita vodnih zajetij, kjer se zadržuje domača perutnina, pred divjimi pticami, prekuhavanje vode za napajanje perutnine, če se za napajanje uporablja površinska voda, do katere imajo dostop divje ptice, prav tako pa velja tudi prepoved uporabe domače perutnine kot vabe za privabljanje divjih ptic. Na celotnem ozemlju je že od prejšnjega tedna prepovedano zbiranje perutnine in drugih ptic, gojenih v ujetništvu na tržnicah, razstavah in drugih prireditvah. Na območjih,ki so kot izrazito tvegana opredeljena na novo, bodo veterinarski inšpektorji, ki so se jim pri nadzoru pridružili še kmetijski, sprva tiste, ki ne spoštujejo določil, samo opozarjali, v delih, ki so bila najprej opredeljena kot izrazito tvegana, pa so na vrsti že kazni. Če perutnine nimate zaprte, vas lahko kaznujejo s 30 tisoč tolarji, pravne osebe s 300 tisoč tolarji, odgovorno osebo pravne osebe pa s 100 tisoč tolarji. Na območnem uradu VURS v Celju so povedali, da je med nedeljo in sredo sedem veterinarskih inšpektorjev obiskalo kar 111 rejcev v 61 naseljih na ogroženem območju regije, včeraj pa se je osem inšpektorjev odpravilo še na razširjeno ogroženo območje. Predvsem so želeli rejce perutnine informirati glede odrejenih ukrepov in jim posredovati osnovne podatke o naravi bolezni ter jih poučiti, kako ravnati v primeru posameznih poginov perutnine in prosto živečih ptic. Dr. vet. med. Boleslav Bizjak, vodja oddelka za živalske kužne bolezni in zaščito živali pri celjskem območnem uradu VURS, zagotavlja, da rejcem, ki perutnine niso imeli zaprte, niso izrekali kazenskih sankcij, ampak opozorila. Glede stanja na terenu pravi: »Nekateri rejci nimajo ustreznih prostorov v gospodarskih objektih za rejo perutnine, zato jo imajo na prostem, vendar bodo morali pripraviti ustrezne prostore. Rejci so dokaj dobro informirani o iz- vajajočih se ukrepih, glede same bolezni nekoliko slabše. Navodila, objavljena preko medijev, so večinoma že upoštevali.« Dodaja, da so rejci zaskrbljeni zaradi pojava bolezni na Hrvaškem, vendar poudarja, da je možnosti za izbruh bolezni, v kolikor se bodo držali predpisanih ukrepov, majhna. Veterinarski inšpektorji bodo rejcem, ki na razširjenem ogroženem območju nimajo zaprte perutnine, izrekali opozorila, kazenske sankcije pa bodo izvajali že v prihodnjih dneh. Ne jejte surovih jajc Uvoz živih ptic, perja, perutninskega mesa in izdelkov iz držav, kjer je bila potrjena ptičja gripa, je v Evropsko unijo in s tem tudi v Slovenijo prepovedan. V Evropi tudi ocenjujejo, da skoraj ni možnosti, da bi do potrošnikov prišla okužena perutnina. Čeprav naj ne bi tvegati niti pri uživanju surovih jajc, previdnost nikoh ni odveč. Jejte raje kuhana ali pečena jajca oziroma perutninsko meso, saj temperatura 70 stopinj Celzija zanesljivo uniči virus, če bi bil ta vendarle prisoten. Sicer pa na inštitutu za varovanje zdravja ocenjujejo, da jeirhóžnbst okužbe človeka z virusom ptičje gripe pri nas majhna, saj je za to potreben tesen stik človeka s perutnino. Virus se nahaja predvsem v iztrebkih in sluzi okuženih ptic, zato so ogrožena skupi-na predvsem tisti posamezni-ki, ki se zadržujejo v jstem prostoru kot perutnina. Mrtev labod, ki so ga našli v Mariboru, je vzbudil veliko strahu. Na srečo ugotovili, da ni bil okužen s ptičjo gripo. Na pogine ptic moramo biti vseeno pozorni, velja pa upoštevati priporočilo, da ne prijavljamo vsake poginule ptice, temveč predvsem večje pogine vodnih ptic. Če najdemo samo eno mrtvo ptico, nas naj ne bi preveč skrbelo, če pa jih najdemo več kot pet, je prav, da to prijavimo. Najvarneje je, da se poginulih ptic ne dotikamo. Sicer pa nam priporočajo, da se izogibamo stikom s pticami in da upoštevamo higienske ukrepe (umivanje rok dela še vedno čudeže). Tudi cepljenje proti običajni človeški gripi ni odveč, ée-prav ni mogoče trditi, da bi nam pomagalo tudi v primeru spremembe virusa ptičje gripe v obliko, ki bi se prenašala s človeka na človeka. MBP, PM »Ne verjamemo vsemu ...« Tokrat smo za mnenje povprašali na dveh kmetijah na Grobelnem. Dragica Hajnšek: »Včeraj je bil pri nas inšpektor iz Maribora. Jasno je, da pravila veljajo za vse, kazni pa so visoke. Bilo je objavljeno po . radiu in televiziji, reda se je treba držati. Zavedam se, da , je v končni fazi lahko nevarno tudi za ljudi. Pó drugih državah zaradi tega tudi umirajo. Zato nimam pripomb, ker morajo biti živali zaprte. Pri hiši imamo približno 35 kokoši. V glavnem za domače potrebe, da imamo domača jajca. Prej so bile na prostem okrog domačije. Daleč sicer niso šle, zapirali jih pa tudi nismo. Na srečo imam zdaj prazne svinjske hleve, kamor smo - Št. 82 -28. jih zaprli. Upam, da bodo povedali, kako dolgo bo moralo tako ostati. Bom spremljala po radiu. Gotovo kak teden, morda še dlje. Ne vem.« Darinka Frece: »Imamo 20 kokoši, ki so se do zdaj prosto pasle okrog domačije. To z zapiranjem bo malo težko, ker nimamo kurnika oziroma primernega prostora. Zdaj nas je že dvakrat obiskala inšpekcija. Čeprav smo se trudili, nam vseh kokoši ni uspelo imeti zaprtih. Če ne prej, so pobegnile med krmljenjem. Kar pa se tiče različnih informacij, se mi zdi vse skupaj precej zmedeno in nepopolno. Cesta ne more biti meja, do kam se virus lahko širi (Frecetove smo obiskali v sredo, ko je I. oktober 2005 - bila meja ogroženega območja cesta Sentjur-Rogaš-ka Slatina, op.p.). To je zame in verjetno še za koga nelogično. Ne verjamem čisto v to, kar nam prodajajo. Vmes je tudi nekaj politike. Kokoš lahko poje tudi kaj strupenega, pa pogine. Inšpektorica, ki je prišla v ne- deljo, je povedala eno plat zgodbe in vse skupaj ni bilo videti tako strašno. Drugi inšpektor je bil pa precej bolj grozeč, češ da mi bodo poginile vse kokoši, ne samo ena, če se slučajno okužijo. Tudi pristojni ne govorijo vedno enako.« ST Podpora Bajuku Člani celjskega odbora NSi - krščanske ljudske stranke so v sredo opravili volilni zbor članstva in izvolili nov 13-članski odbor stranke, predsednika pa bodo volili na konstitutivni seji odbora, ki bo 2. novembra. Na zboru so razpravljali tudi o bližnjem kongresu stranke, ki bo prihodnji mesec v Novi Gorici. Velika večina prisotnih članov je izrazila popolno podporo dosedanjemu vodstvu stranke na čelu z dr. Andrejem Bajukom, ki mu je tudi izrazilo polno podporo za predsednika Nove Slovenije v naslednjih štirih letih. BS hovi tednik iODKI Mestno pokopališče bodo ogradili Lani dvanajst raztrosov pepela pokojnika, v pripravi oddelek za pokop muslimanov Na Mestnem pokopališču v Celju, kjer je na površini štirinajstih hektarov 7.500 grobov, so lani uredili prostor za raztros pepela pokojnikov in poslovilno dvorano z orglami. Obe novosti so po besedah proku-rista Franca Kelherja ljudje dobro sprejeli, saj so lani imeli 12 raztrosov, letos do septembra pa deset. Za raztros se v glavnem odločajo ljudje, ki nimajo svojcev. V dvorani, kjer se poslovijo od pokojnika pred odvozom na upepelitev, pa je bilo lani od maja deset slovesnosti, letos pa že štirinajst, med njimi tri civilne. Žal pa v tem letu niso uspeli urediti oddelka za pokop nedonošenčkov, kar je ' ostalo v programu za prihodnje leto. . Letos na pokopališču nima-l jo posebnih novosti, razen ob-, novitve žive meje in popeska-, nja vseh poti. Žal se tudi na mestnem pokopališču vedno bolj srečujejo s tatvinami, vandalizmom in polivanje grobov s tekočim voskom, kar bodo s preventivnimi akcijami v bodoče poskušali čimbolj omiliti. Mestna občina Celje je pred mesecem sprejela nov pokopališki red, ki med drugim tudi predvideva ureditev oddelka za pokop muslimanov. Prostor bo na skrajnem spodnjem robu obstoječega pokopališča, zadoščal pa bo za približno petnajst let. Veking bo opravil vse pogrebne storitve prenosa pokojnika do groba, nato pa bodo zadnje -slovo opravili sorodniki. Njihovi spomeniki bodo v sožitju z ostalimi. Pokop pokojnikov bodo v ■ bodoče širili proti vzhodu. Možnost raztrosa pepela so ljudje dobro sprejeli. Vse črne gradnje ob robu pokopališča bodo legalizirah in ne bo prišlo do rušenja. Seveda pa bo ta postopek nekaj časa trajal. Leta 2003 so na Mestnem pokopališču v Celju imeli 444 pokopov, med katerimi jih je bilo samo še 63 klasičnih. Lani so imeli 423 po kopov, od tega klasičnih 45 Zarni oddelek bodo v na slednjih letih razširili za oko H tisoč mest, sicer pa je pro štora dovolj za naslednjih pet najst let. Takrat naj bi se lo tili gradnje pokopališkega du v katerem bodo tudi prostori za žare. Zavedajo se, da ograditev ni najlepša zć dez pokopališča, je pa po je praktična. Razmišljajo pa tudi o po membni novosti, o kateri prokurist Franc Kelhar pravi: »Z vstopom v evropsko skupnost se moramo tudi s pokopališkim redom, ureditvijo in skrbjo za zadnje počivališče vključiti v krog naprednih držav. Tako razmišljamo o predlogu, da ne bi več plačevali najemnine za grobove, ampak bi to poravnah ob pogrebu pokojnika, kot imajo to urejeno v Evropi. To pomeni, da bi za pogrebne storitve bilo treba odšteti okoli 550 tisoč tolarjev, s tem pa bi bili oproščeni vseh nadaljnjih skrbi za plačevanje in vzdrževanje. Sedanje cene so tako ali tako prenizke in razvojnega denarja za urejevanje pokopališča ni, na ta način pa bi se lahko marsikaj uredilo. To so zaenkrat samo ideje in razmišljamo v tej smeri, ki bi ponudila mnoge ugodnosti za izgled pokopališč. Če imajo ljudje po milijon in več denarja za spomenike, potem bodo verjetno lahko zmogli tudi malo višji strošek ob pogrebu, saj jim kasneje ne bo treba plačevati najemnine.« TONE VRABL Foto: AŠ Nepovratna sredstva za gozdove Na podlagi Enotnega programskega dokumenta za investicije v gozdove so lastniki gozdov, njihova združenja in zakupniki zasebnih gozdov povabljeni k oddaji vloge na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev. Razpis je bil objavljen prvi teden v oktobru, skupno pa je na voljo 836 milijonov tolarjev. Zainteresirani morajo vloge oddati najkasneje do 22. novembra na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Glede na kratek rok bodo pri pravočasni in pravilni prijavi na razpis pomagali revirni gozdarji oziroma krajevno pristojne enote zavoda za gozdove. Obvestilo bralcem Zaradi praznikov Novi tednik v torek, 1. novembra, ne bo izšel. Bralcem smo zato danes v branje ponudili številko v povečanem obsegu. Zadnji rok za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za številko Novega tednika, ki bo izšla v petek, 4. novembra, bo zaradi praznikov sreda, 2. novembra, do 17. ure. _3 KJE SO NAŠI POSLANCI? Komu smrdi? »Sprašujem vas, ali je Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor pristojen za ukrepanje v primeru, da investitor pri gradnji ne upošteva soglasij, ki so bila podlaga za izdajo gradbenega dovoljena?« Na videz nedolžno vprašanje poslanca SDS in štorskega župana Franca Jazbeca je nekaj trenutkov kasneje preraslo v eno največjih fars slovenskega parlamentarizma, ko sta z ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom razpravljala, ali bi morali inšpektorji ukrepati proti sosedu poslanca Jazbeca, ker naj bi se izcedki iz njegove greznice zlivali na Jazbečevo dvorišče. Jazbec trdi, da mu je bila takšna razprava podtaknjena, saj je bilo njegovo vprašanje zastavljeno kot splošno. »Odgovor ministra ni bil v zvezi s poslanskim vprašanjem. Govoril je čisto o nečem drugem, imena, greznice, to sploh ni bilo del vprašanja. Odgovor je bil žaljiv, podtaknjen, s čisto drugega zornega kota. Res pa je, da so mu ga pripravili inšpektorji v Celju, zato mislim, da tega ni naredil načrtno. Vprašanje je bilo povsem v skladu s poslovnikom, kratko, jedrnato in jasno, nanj bi se dalo odgovoriti celo samo z dvema besedama, da ali ne. Res pa je, da je minister uporabljal imena, česar ne bi smel, gre za zelo občutljivo početje,« trdi štorski župan. In kaj pravijo njegovi poslanski kolegi iz naše regije? Matjaž Han (SD): »Nimam komentarja. Zdi se mi smešno, da poslanec in župan svoje težave rešuje v parlamentu. Sprva sploh nismo razumeli, za kaj gre, ko pa je po drugem vprašanju Jazbeca minister razkril podrobnosti, smo ugotovili, da gre za zasebno zadevo, kar je skrajno neresno. Koalicija bi lahko takšne težave reševala v svojih pisarnah, ne pa pred širšo javnostjo.« Rudolf Petan (SDS): »Med samim vprašanjem me sicer ni bilo v dvorani, vendar sem kasneje slišal komentarje. Vsak se znajde, kakor zna. Vendar pa bi rad poudaril, da ima tudi Jazbec pravico do enake obravnave kot vsak drug. Nagajanja med sosedi niso nekaj novega, inšpektor pa mora poslanca in župana obravnavati enako kot vse druge, to velja za vse, ne govorim samo o Jazbecu.« Franc Jazbec Alojz Posedel (LDS) : »Gospod Jazbec je zlorabil svoj položaj in instrument poslanskega vprašanja za zasebne zadeve. Zagotovo ima vsak poslanec zasebne težave, vendar vprašanja in pobude niso način za njihovo reševanje. Najbolj me moti, da mu je predsednik DZ France Cukjati to sploh dovolil. Predsednik parlamenta je namreč poslancu Ivanu Jelenu (Desus) zavrnil vprašanje o obvozu ceste Ve-lenja-Arja vas, ki v primeru njene zapore poteka skozi KS Ponikva, ker naj bi šlo za vprašanje lokalnega pomena. Očitno je greznica poslanca koalicije državni problem.« Franc Sušnik (SDS): »Mislim, da vprašanje ni bilo čisto na mestu. Čeprav je hkrati treba vedeti, da je bilo zastavljeno s splošnega stališča, vendar pa je minister pri pripravi odgovora pozval k sodelovanju inšpektorje, ti pa so, po mojem vedenju, v odgovor vključili primer poslanca Jazbeca. Tako je minister iz splošnega zašel na osebno raven, saj v vprašanju ni bilo govora o imenih, niti o greznicah ali podobnih podrobnostih. Vendar ne bi dal roke v ogenj, da v tem primeru ni šlo za osebno zamero inšpektorja do župana.« Bojan Kontič (SD): »Predsedniku DZ Cukjatiju sem poslal protestno pismo, ker je moje ustno vprašanje o kadrovski zasedbi na Policijski postaji Velenje označil za lokalnega pomena, po drugi strani pa je sosedova greznica državnega pomena. Odgovoril je, da iz vprašanja ni bilo moč razbrati, da gre za zasebno vprašanje. Vseeno mislim, da gre za zlorabo. Če nihče drug ni vedel, da gre za osebno zadevo, je to vedel tisti, ki je postavil vprašanje. Medsosedskih odnosov ne moremo reševati v DZ, tudi če gre za greznice SEBASTIJAN KOPUŠAR www.radiocelje.com Z veliko znanja in veliko srca Prekmurka je po rodu, v majhnem kraju na Gorič-kem, tik ob tromeji, je Majda Kink preživljala svoja mlada leta. V družini s sedmimi otroki je bila najstarejša in prva, ki je zapustila dom. Zadnji dve leti osemletke in štiri gimnazijska leta je živela pri svojem stricu duhovniku v Odrancih, ki je imel veliko knjižnico in tudi sam je napisal nekaj knjig. Knjige so bile njene spremljevalke že v ranem otroštvu. »Moj oče je veliko bral in četudi je bilo pri hiši denarja zelo malo, se je ta za knjige vedno našel,« se spominja. V gimnaziji v Murski Soboti je veliko časa preživela v šolski knjižnici, »požirala« knjige in prejemala nagrade za največ prebranih knjig. Kam po končani gimnaziji, se je spraševala, ne vedoč, da obstaja tudi študij knjižničarstva. Ko pa ji je prišla v roke brošura o vseh možnostih študija pri nas, je bila odločitev na dlani. Njen stric •ni bil preveč navdušen. Le kje boš kot knjižničarka dobila službo, jo je večkrat pobaral, a od odločitve je ni mogel Odvrniti. Odšla je v Ljubljano, na takratni pedagoški akademiji je študirala knjižničarstvo in slovenski jezik ter na začet- A ji je uspelo, v rokah je imela visokošolsko diplomo bibliotekarke in s tem vse pogoje za opravljanje dela, ki so ji ga zaupali v celjski osrednji knjižnični hiši in ki se mu je od vsega začetka predajala z vsem srcem in znanjem. Majda Kink je ta teden v Ljubljani prejela nagrado Kalanovega sklada, ki jo praviloma vsako drugo leto prejmejo slovenski knjižničarski delavci za strokovna ah znanstvena dela. To so dela, ki pomembno prispevajo k oblikovanju teorije bibliotekarstva in informacijske znanosti ter k praksi teh dejavnosti na slovenski in mednarodni ravni. Kalanovo nagrado je prejela, za svoje raziskovalno delo, ki je bilo lani objavljeno v knjigi z naslovom Knjižnica na obisku, s podnaslovom Organizacija knjižničnih storitev za uporabnike, vezane na dom. To so ljudje v četrtem življenjskem obdobju ali kako drugače nezmožni za obisk knjižnice. O tem, kakšna naj bo knjižnica, ki bo čim bolj prijazna in čim lažje dostopna ljudem v pozni jeseni življenja, je Majda Kink zelo resno razmišljala med izrednim študijem bibliotekarstva v pa še službo na oddelku za odrasle v osrednji celjski knjižnici. »Uživala sem, ker sem bila lahko vsak dan med knjigami, ker sem bila lahko nenehno med ljudmi in jim bila vedno na voljo, če so potrebovali kakšen moj nasvet, priporočilo in podobno. Ljudje, ki prihajajo v knjižnico, so zelo različni, imajo različne želje ter okuse in nekaterih se sčasoma navadiš ter jih kar pogrešaš, če jih dlje časa ni v knjižnico. Seveda se tudi oni navadijo nate in ti odnosi so lahko zelo lepi,« pripoveduje navdušeno o svojem delu. Deset let je v Osrednji knjižnici Celje delala kot knjižničarka v izposoji, leta 1985 pa je postala vodja oddelka za odrasle. Da bi si pridobila ustrezno izobrazbo za to mesto, je študirala ob delu. Ob petkih in sobotah se je vozila na predavanja na Filozofsko fakulteto v Ljubljano, kar je bilo ob vseh njenih službenih in družinskih obveznostih težko breme, saj sta bila njena dva otroka takrat v najbolj občudjivih letih odraščanja. bi dodobra »pretipala« domači teren in razpoloženje med potencialnimi uporabniki, je skrbno in premišljeno sestavljala vprašalnike, obiskovala starostnike in se tako lotila zahtevnega raziskovalnega dela. Najprej je iz vsega zbranega gradiva nastalo diplomsko delo, ki ga je kasneje dopolnjevala in aktualizirala, da bi leta 2004 nastalo strokovno knjižno delo, za katerega je avtorica prejela letošnjo nagrado Kalanovega sklada. V uvodnem delu knjige je Kinkova zapisala tudi tele misli: »Na knjižničnih policah se skriva ogromno bogastvo, zato bi rada, da bi to bogastvo imelo možnost uporabljati čim več ljudi. Zavedam se, da obstajajo skupine ljudi, ki bi radi segli po knjigi, vendar ne morejo priti v knjižnico. Pomagati jim je mogoče tako, da knjižnica pride do njih. Ne gre le za dostavo knjig, pač pa za celotno bogastvo odnosov, ki se spletajo med knjižnico in njenimi uporabniki.« MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN Premalo odstrela divjih prašičev Prenizke odškodnine? - Možna rešitev so zaščitne ograje Žalska izpostava Kmetij-sko-gozdarske zbornice Slovenije je na Vranskem pripravila okroglo mizo o škodi zaradi divjadi v kmetijstvu. Okrogle mize so se udeležili predstavniki kmetijsko gozdarske zbornice, ministrstva za kmetijstvo, zavoda za naravo ter kmetje in lovci. Tudi po razpravi kmetje in lovci ostajajo vsak na svojem bregu. Škoda zaradi divjadi v kmetijstvu narašča. Lani so divje živali v Sloveniji povzročile za 170 milijonov tolarjev škode, od tega 47 odstotkov divji prašič. Ta je glavni škodni krivec v naši regiji, kjer povzroči za 90 odstotkov vse škode. Škoda, ki jo povzroči, je leta 2000 v Sloveniji znašala 36 milijonov tolarjev, lani pa že 78 milijonov tolarjev. Kot je pojasnil Marko Janozovič iz zavoda za gozdove, je razlog za tak porast predvsem v premajhnem številu odstrelje-nih živali. Lovci so ga do zdaj opravičevali z letnimi načrti. V njih naj bi bilo po njihovih besedah premalo število prašičev, ki bi jih morali odstreliti. Kot je pojasnil Janozovič, gre pri načrtih za minimalni odstrel. To je norma, ki bi jo lovci morali doseči, vendar je ne. Poleg tega je problem tudi v premajhnem številu od-streljenih svinj, torej rodne populacije. V povprečju jih je odstreljenih le 46 odstotkov. Razlog za veliko število divjih prašičev je tudi v »pretiranem in neselektivnem hranjenju,« kot je pojasnil Janozovič. Dodaten problem pred- stavljajo tudi vrtnine, ki jih kmetje posejejo oziroma posadijo preblizu gozda in jih imajo prašiči radi. »Kmet je kot dober gospodar dolžan dobro zaščititi svoje pridelke,« je še dejal Janozovič. Kot je v razpravi dejal Ivan Dolinšek, pa je nesmiselno, da bi kmetje vlagali v ograje in zaščito, če morajo lovci poskrbeti, da bo divjad ostala v gozdu, kamor tudi sodi. Divji prašiči naredijo predvsem veliko škodo na travnikih, kjer so luknje po njihovem divjanju globoke poi metra in več, pri čemer si travnik opomore šele po treh letih. Škoda je tako velika, da tudi odškodnine ne pomaga- Zlati gostinci Minuli teden je »dišalo« v Portorožu, kjer so pripravili tradicionalni gostinsko-turistični zbor. Gostinci so se tri dni merili v različnih kategorijah, med zmagovalci pa je tudi nekaj imen s Celjskega. Tako je na razstavi kulinaričnih izdelkov blestel Marko Pavčnik iz šentjurskega hotela Zonta, na razstavi kulinarične artistike Tomaž 1\irk iz podjetja Gostilne-hoteli Štorman, v pripravi dietnih menijev pa Stane Sivka ob pomoči Helene Deželak iz Zdravilišča Laško. V ekipnem tekmovanju v kuhanju in postrežbi menija so zlato priznanje osvojili natakarji iz Zdravilišča Laško. Odlično so se izkazali dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, ki so osvojili zlato v strežbi, kuharstvu in turizmu. Na kavo bomo odhajali v Hotel Sava Rogaška v Rogaško Slatino, kjer si je zlato »pristre-gla« Milena Kahrimanovič, ali pa v Zdravilišče Laško, kjer je prav tako zlato priznanje v pri-- Št. 82-28. pravi in postrežbi kave osvojil Leon Podpečan. Tudi v tekmovanju v pripravi jedi po naročilu sta se med dobitniki zlatih priznanj znašla dva s Celjskega, in sicer Andrej Voh iz Studene pri Žalcu in Katja Perti-nač iz Zdravilišča Laško. Tam imajo tudi eno najboljših sobaric Violeto Zajd, Daniela Dervarič iz Term Olimia pa se je izklazala med hotelskimi re-ceptorji. Gregor Narat iz Al-minega doma na Svetini je pripravil najboljšo jed pred gostom, Slavko Sinkovič iz Term Olimia jed v ponvi, v tekmovanju vinskih svetovalcev som-melierjev pa je med prejemniki zlatega odličja Aleksander Bohinc iz velenjskega Gosta. Na srečanju v Portorožu so podelili tudi druga priznanja. Med osmimi nagrajenci Obrtne zbornice Slovenije, ki je za kakovostno rast in ugled slovenskega zasebnega gostinstva nagradila osem gostincev, je tudi Slavko Ivanuš (Gostilna Jurg) iz Rogaške Slatine. US jo. Prav slednje so jabolko spora med kmeti in lovci. Kot je pojasnil Igor Kotnik iz Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slovenije, se kmetje na zbornico velikokrat obrnejo prav zaradi odškodnin. Težave se začnejo takoj, ko hoče kmet škodo prijaviti. To mora storiti najkasneje v treh dneh od takrat, ko je bila narejena. Po Kotnikovih besedah se kmetje pritožujejo nad aroganco in zaničljivim odnosom pooblaščencev lovskih družin, ki škodo ocenjujejo. Poleg tega so kmetje prepričani, da je škoda tudi prenizko ocenjena, saj naj bi se pooblaščenci dobro razumeli z lovskimi družinami. Predsednik Lovske zveze Slovenije Bojan Lepičnik je dejal, da se v 95 odstotkih kmet in pooblaščenec o odškodnini sporazumeta. Tistih nekaj odstotkov, ki se tožijo in podobno, po njegovem mnenju ni pomembnih. Hkrati je Lepičnik dejal, da imajo tudi lovci vedno več težav, saj jih ovirajo predvsem naravo-varstveniki, ki jih zmerjajo z morilci. Poleg tega so lovci opozorili tudi na vedno večji problem - da ni Več mladih v njihovih vrstah. Vendar kmetje ostajajo neomajni. Preživljanje s kmetijstvom je namreč že samo po sebi dovolj težko, tako da denarja za zaščitne ograje ne ostane veliko. Kot je pojasnil kmet iz Kočevja Leon Zem ljič, se da divjega prašiča ustaviti z zaščito, ki za en hektar znaša približno 50 tisoč tolarjev. Težava je v tem, kot je dejal Zemljič, da pri skupnem lovu lovci velikokrat zaščito oz. ograje porušijo, popravljati pa jih morajo kmetje sami. Večji problem, ki se ga bojijo tudi že v Spodnji Savinjski dolini, pa so jeleni. Kot je dejal Zemljič je jelenjad lani na 78 hektarih popasla za 140 ton sena in s tem povzročila za 2,5 milijona tolarjev škode. Možne rešitve za škodo, ki jo povzročijo divji prašiči, so torej v večjem odstrelu, za kar se bodo v lovskih družinah tudi potrudili. Kot je dejal Lepičnik, bodo lovskim družinam predlagali, da bi se med seboj povezale in šle v skupni lov, tako da bi izpolnili vsaj normo. Prašiče pa bo treba tudi manj krmiti in odstreliti več svinj. Rešitve za tako stanje bi bile seveda tudi v smeri doslednih zaščit in povrnitev škode ter seveda inšpekcijski nadzor. Zagotovo pa se reševanje sporov na sodišču ne splača. Predvsem za kmete ne. Kot so pojasnili nekateri, se namreč zgodbe na sodišču vlečejo do osem let, na koncu pa o zadevi sploh ne morejo odločati, ker ni sodne prakse, kot je pojasnil eden od kmetov. Kljub temu je preboldski župan Vinko Debelak dal predlog za pomoč kmetom: »Če lovci ne bodo odstrelili dovolj živali, bomo pomagali kmetom, da bodo dobili odškodnine. To pa bo hudo za lovske družine.« ŠPELA OSET PI'J «BHMII l,!..|i |i!liil M FARAONOVA ^RULETA® SKUTiK V igri boste zopet vsi, ki boste poslati kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad! . ; î âdàmas Zaradi bolezni na beraško palico? Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak četrtek ob 14.15 na Radiu Celje Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila Volkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4! nagrad—kupon n priimek: Naslov: -- Znižanje bolniških nadomestil, po letu dni med brezposelne - Bo zato manj bolnih? Prejmeta srebrna prstana Adamas Marjana je pred dvema tednoma prišla iz bolnišnice. Srečna, ker je zdravnikom uspelo ustaviti krvavitev in preprečiti splav. Težko je zanosila in otroka si nadvse želi. Zdaj je zaradi rizične nosečnosti v bolniškem I staležu. Samo v zadnjih dneh so jo že dvakrat obiskali nadzorniki zdravs-! tvene zavarovalnice. Prvič j je ni bilo doma. Ko so jo obiskali drugič, je pošteno priznala, da je bila na sprehodu. Grozi ji izguba bolniškega nadomestila. »Ginekologinja mi je prepovedala dvigovanje bremen, težjih od treh kilogra-I mov, prepogibanje in vrsto drugih aktivnosti, ki bi lahko ogrozile otroka. Hkrati mi je svetovala čimbolj j umirjeno življenje, pa tudi kratke sprehode. Zdravstvena zavarovalnica pa zahteva, da sem vse dni zaprta med štiri stene, sicer ...« Peter je bil operiran zaradi tumorja na možganih. Posledice bolezni in operacije so tako težke, da je zdravnik, ki ga zdravi, ocenil, da ni sposoben za nikakršno delo. Imenovani zdravnik zdravstvene zavarovalnice mu je zaključil stalež in ga napotil na delo. Dela, ki bi ga lahko opravljal, zanj ni. Jože se je hudo poškodoval v prometni nesreči. Operacija je sledila operaciji, stalež se je vlekel - tudi za-I radi čakanja na posege in za-j radi zdravniških napak. Bil je še na berglah, ko so zdrav-I niki zavarovalnice ocenili, da je sposoben za delo v skla-I dišču. Tajnica Marija se je prav I tako poškodovala v promet-! ni nesreči. Zlomljeno roko je bilo treba operirati. Stalež so ji zaključili, ko še niti svinčnika ni mogla dobro držati v roki. Ali pa vzgojiteljica Štefka. Sposobna za delo, čeprav rok praktično ne more uporabljati. »Pravljice pa lahko bere otrokom,« so ji sarkastično svetovali ... Boleče izkušnje z boleznijo in s poškodbami, še bolj pa z neusmiljenim nadziranjem in zaključevanjem I bolniške bi lahko naštevali v nedogled (vsi primeri so i resnični, le imena so spre-I menjena - zaradi bojazni, da bi sicer imeli še več težav) . Pa ni tako zaradi »hudobnih« imenovanih zdravnikov in kontrolorjev zdravstvene zavarovalnice. Ne, sistem je takšen. Sistem zahteva, da je človek v času bolniške odsotnosti samo doma (razen, če je na terapiji ali pri zdravniku), pra- Nagrajenca oddaje 27.10.2005 VOJKO PEŠKOVNIK, Zadobrova 35a, Škofja vas IRENA MLAKAR, Šentrupert nad Laškim 28, 3271 Šentrupert Sporen predlog Ministrstvo predlaga, da bi se nadomestila za čas bolezni nad 30 dni, pri katerih gredo nadomestila v breme zdravstvene zavarovalnice, znižala s sedanjih 90 na 80 odstotkov plače, pri poškodbah izven dela s sedanjih 80 najprej na 70, po 1. januarju 2007 pa na 60 odstotkov, da nadomestila v času zdravljenja v bolnišnici ne bi presegla 70 odstotkov ter da bi tisti, ki bi se poškodovali pri adrenalinskih športih, prejemali največ 50 odstotkov svoje plače. Hkrati predlagajo, da najnižje nadomestilo ne bi bilo nižje od minimalnega dohodka, najvišje pa ne bi smelo preseči dvakratne povprečne plače. Novela med drugim poudarja, da bi morali delodajalci naredili vse za bolj zdrave delovne pogoje tako z ukrepi varstva pri delu kot z večjo skrbjo za delavce, njihovo počutje in zadovoljstvo, na drugi strani pa naj bi tudi v zdravstvu spravili vsaj čakalne dobe na razumno raven. Poudarjajo tudi sistem nadzora, ki bi onemogočal zlorabo bolniškega staleža. Tem predlogom nihče ne nasprotuje - tudi zato, ker ostajajo na načelni ravni. Znižanja bolniških nadomestil pa so čisto konkretna. Sindikati so proti Ministrstvo se pri svojem predlogu opira na oceno, da so podatki o gibanju zdravstvenega absentizma v Sloveniji zaskrbljujoči. Dejansko zaradi bolezni in poškodb dnevno v Sloveniji ne dela približno 35 tisoč delavcev. V več kot polovici primerov gre za kratkotrajne odsotnosti, ki gredo v breme delodajalcev, zdravstveno zavarovalnico pa stanejo preostale bolniške odsotnosti več kot 41 milijard tolarjev letno. Ministrstvo ocenjuje, da je to veliko in preveč, sindikati pa, da je Slovenija v evropskem povprečju. Razlogi za obseg bolniških odsotnosti po njihovem nikakor niso posledica visokih nadomestil, temveč slabega varstva pri delu, vse težjih delovnih razmer z vse večjimi obremenitvami, pa tudi vse pogostejših šikaniranj delavcev. Razlog, da je bolnih veliko, je tudi staranje prebivalstva. In če se na eni strani ministrstvo sklicuje na Evropo, kjer da so nadomestila za bolniško odsotnost dejansko nižja kot pri nas, sindikati poudarjajo, da je to glede na to, da se pri plačah na Evropo ne sklicujemo, smešno. Kako bo delavec v bolniškem staležu s še nižjim nadomestilom vzdrževal svojo družino, se spra-- Št. 82-28. šujejo, hkrati pa opozarjajo, da bi zaradi nižjih nadomestil marsikdo bil prisiljen, da gre na delo bolan. Posledice, ki bi jih zaradi tega utrpelo njegovo zdravje, bi nas v prihodnosti stale še več, opozarjajo. Gospodarska zbornica tudi Nekaterim delom predlagane novele zakona o zdravstvenem varstvu nasprotuje tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Poudarjajo, da nadomestilo plače zaradi odsotnosti z dela ne more biti nižje od 80 odstotkov zakonsko določene minimalne plače, saj po njihovem spodnji prag nadomestila v višini minimalne plače stimulira nedelo. Takšna ureditev bi napačno izenačevala prejemke delavca za delo in nadomestilo. Istočasno bi pomenila tudi tveganje za dodatno povečanje absentizma, predvsem v delovno intenzivnih panogah, kjer je delež prejemnikov minimalne plače največji. Poleg tega GZS predlaga, da ostane v veljavi obstoječa dikcija zakona, ki določa, da nadomestila ne morejo biti višja od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če " bi delal, oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan. Ne strinjajo se niti s predlogom, da bi se strošek nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi recidiva in krvodajalskih akcij spet prenesel na delodajalce. Pogajanja o noveli zakona zaradi tako velikih razlik v stališčih ostajajo na mrtvi točki. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Dorjan Marušič, ki vodi pogajalsko skupino, zato ne more napovedati konca pogajanj. Sindikati odločno nasprotujejo tudi omejitvi trajanja bolniškega staleža na 12 oziroma 15 mesecev. Ministrstvo namreč predlaga, da bi delavec, ki po tem času še ni sposoben za delo oziroma če zanj podjetje ne bi našlo ustreznega dela, prešel med nezaposlene. Sindikat Pergam to ocenjuje kot poseg v zakon o delovnih razmerjih, ki določa primere, v katerih je možno prenehanje delovnega razmerja. Delodajalcem se daje možnost za odpuščanje brez vsakršnih kriterijev, opozarja. Dovolj razlogov za zatikanje pri pogajanjih, več kot dovolj za zaskrbljenost, kajne? MILENA B. POKLIČ oktober 2005 -- vila zavarovalnice so takšna, da njeni zdravniki niso dolžni upoštevati mnenja specialistov. Njihova naloga je, da čimbolj zmanjšajo število ljudi, ki so v staležu. Pri tem so uspešni. »Odhodki za nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela so znašali 20,55 milijarde tolarjev in za načrtovanimi za polletno obdobje zaostajajo za 7,5 odstotka ali za okoli 1,6 milijarde,« lahko preberemo v poročilu ZZZS za letošnje prvo polletje. Ministrstvo za zdravje pa vseeno vztraja pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu, v katerem je tudi predlog za znižanje nadomestil za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodb, pa tudi omejitev trajanja bolniškega staleža na 12 oziroma 15 mesecev. Poleg prihrankov na račun nižjih bolniških staležev pričakuje ministrstvo tudi zmanjšanje števila in časa trajanja bolezenskih odsotnosti z dela. intervencijska naročila izven rednega delovnega asa na tel. št. 031 394 091 Vedno z vami za čisto in prijazno okolje LOČIMO ZBIRANJE ODPADKOV ČRPANJE M OBDELAVA FEXALU splet vwvw.maiginalija.si HITRI KABELSKI INTERNET SEDA] MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES! (samo v Celju) dodatne informacije na )lektro 'turnšek Mariborska 86,3000 Celje, tel.: 03/42 88 000, fax: 03/42 88 115 Upniki podprli Bevčev načrt sanacije Upniški odbor Steklarne Rogaška, v katerem so predstavniki Nove Ljubljanske banke. Banke Celje, Probanke, Steklarskega hrama in delavcev, je v celoti in soglasno potrdil načrt finančne reorganizacije steklarne. Po mnenju predsednika uprave Bojana Bevca to pomeni, da bo na naroku 16. novembra prisilna poravnava tudi izglasovana. S tem pa bo, še pravi Bevc, zgodba v steklarni na nek način dobila svoj epilog. Kot je znano, bo steklarna, če bo prisilna poravnava uspela, prešla v last štirih bank upnic. Na zadnji skupščini delničarjev je bil namreč sprejet sklep, da bodo banke del svojih terjatev spremenile v lastniške deleže. Poleg treh bank, ki so v upniškem odboru, je zraven še SKB banka. Kakšne ukrepe predvideva načrt finančne sanacije, v steklarni doslej še niso razkrili javnosti, znano pa je, da naj bi zmanjšali število zaposlenih. Delo naj bi izgubilo okrog 200 ljudi, predvsem tistih, ki so zaposleni v režijskih službah. V steklarni bodo kadrovsko reorganizacijo izvedli postopoma. Zdaj pripravljajo nov akt o organizaciji družbe, zaradi česar bo treba narediti tudi novo sistemizacijo delovnih mest. Steklarna bo namreč po uvedbi prisilne poravnave (če bo, seveda, ta uspela) poslovala kot specializirana tovarna za ročno in strojno proizvodnjo izdelkov iz kristalnega in kristalinskega stekla višjega cenovnega razreda. Temu bodo podredili vse funkcije, z novo organizacijo pa bodo poskušali čim bolj zmanjšati vse nepotrebne stroške. Vodstvo steklarne zagotavlja, da ni pripravilo še nobenih poimenskih seznamov presežnih delavcev, saj bodo postopki stekli šele potem, ko bo izglasovana prisilna poravnava. Že zdaj pa zagotavlja, da bodo vsi, ki se bodo znašli na seznamu, dobili odpravnine. JI Erine trgovine kmalu Mercatoijeve Pisali smo že, da bo po odkupu Erine trgovske mreže na Hrvaškem in dela njenih zemljišč v Makedoniji, Mercator začel kupovati Še Erino premoženje v Sloveniji. Lastniki velenjskega trgovca bodo o tem odločali na seji skupščine, ki bo 2. novembra. Era bo Mercatorju prodala 41 trgovin in tri skladišča, delničarji pa bodo odločali tudi o prenosu obveznosti iz poslovnega lizinga na šestih večjih trgovinah ter prodaji zalog in lastniškega deleža v družbi Adut Mega. Koliko bo za navedeno moral plačati Mercator, še ni znano, morda pa bosta o tem povedala več predsednika uprav obeh družb, Gvido Omladič in Zoran Jankovič, na novinarski konferenci, ki sta jo sklicala za takoj po skupščini. Z nakupom Erinih trgovin (na seznamu so tudi vse celjske) bo Mercator pridobil 46.399 kvadratnih metrov bruto prodajnih površin in 17.764 metrov skladiščih površin. Skupaj s trgovinami bo najboljši sosed prevzel tudi zaposlene. JI MALI VELIKANI Do Urala in še naprej Podjetje Bosio se je v 15 letih delovanja doma in tudi v tujini uveljavilo kot eden najboljših proizvajalcev industrijskih peči Celjan Hugo Bosio bo čez en teden s prijatelji slavil 15-letnico svojega podjetja. Vendar se časov, ko je po diplomi in petih letih dela v štorski železarni kar v domači garaži začel izdelovati manjše peči za toplotno obdelavo, spominja, kot bi bilo včeraj. Z izdelovanjem industrijskih peči se ukvarja še danes, vendar njihova vrednost ni več 10.000 evrov kot na začetku, ampak dosega od 100.000 do pol milijona evrov in še čez. Njegov trg tudi ni več zgolj Slovenija, ampak že skoraj ves svet. Še pred nekaj leti so v podjetju Bo-siu, ki v svojih proizvodnih prostorih v Štorah izdeluje komorne električne peči, lončene peči, plinske komorne peči in mnoge druge, ki jih uporabljajo v železarnah, livarnah, keramični in steklarski industriji, pa tudi v proizvodnji avtomobilov, poslovali izključno z domačimi kupci. Glavni razlog za to so bile številne naložbe domačih podjetij, ki so potrebovala Bosiove peči. Tako mu kupcev ni bilo treba iskati izven Slovenije. Vendar so se stvari spremenile tudi pri izdelovanju industrijskih peči. Zaradi vse močnejše konkurence italijanskih, nemških in ameriških izdelovalcev;'so bili prisiljeni storiti odločnejši korak v tujini. In kot kažejo številke, so pri tem zelo uspešni. Pred tremi leti je delež prihodkov, ustvarjenih z izvozom, znašal 18 odstotkov, danes pa je že kar 51-odstotni. »Povečanje gre predvsem na račun poslov v Rusiji, kjer smo lani ustvarili okrog 73 milijonov tolarjev prodaje, letos pa bomo s kupci v tej državi zaslužili skoraj štirikrat več,« pravi Hugo Bosio. Strategija, s katero so začeli osvajati bolj oddaljene trge, je zanimiva. Ker bi bili stroški širjenja trgovske mreže v vzhodno Evropo za majhno podjetje preveliki, so se preprosto priključili k svojim kupcem. Tako so na ruski trg najprej vstopih preko zreškega Co-meta. In prav ta posel z Rusi jih je pred dvema letoma prisilil v povečanje proizvodnih prostorov, ki jih uporabljajo za preskušanje. Prej so namreč peči testirah kar pri kupcih. Danes v Bosiu skoraj vse posle na vzhodu poiščejo sami, večinoma na sejmih. Lani so začeli sodelovati z livarno v mesta Kushva na daljnem Uralu, za katero so izdelali štiri peči za termično obdelavo valjev. Posel je bil vreden 1,7 milijona evrov, vendar se sodelovanje s to tovarno še ni končalo. Prav v teh dneh se Hugo Bosio dogovarja še za drugi del naročila. Tokrat za 10 do 12 peči v skupni vrednosti več milijonov evrov. Bosio je prisoten tudi na trgih nekdanje Jugoslavije, kjer ima v Zagrebu in Zenici hčerinski podjetji. Prodreti želi tudi v Srbiji, a je po mnenju direktorja tam gospodarska rast še prenizka. Delali so tudi že za Savdsko Arabijo, kjer trenutno čakajo na nova naročila. Kljub močni konkurenci se ves čas uspešno preizkušajo tudi na zahodu. »V primerjavi z evropskimi proizvajalci smo res majhni, vendar moramo biti tudi na zahodu. Če bi se namreč osredotočili samo na vzhod, ki zaenkrat še ni tako zahteven, bi stagnirali. Zahod pa vzpodbuja nenehni razvoj in težnjo po čim višji kakovosti,« pojasnjuje Hugo Bosio. Prav zato imajo že nekaj časa zastopnike tudi v Franciji in Avstriji. Butična izdelava »Izdelava industrijskih peči je draga, zato jih delamo le po naročilu,« pravi Hugo Bosio. Tveganje, če bi peči izdelovali za neznanega kupca, bi bilo preveliko. Vsak kupec ima namreč svoje zahteve, zato je njihova proizvodnja butična. Največji možni projekt, ki bi ga s svojimi sedanjimi proizvodnimi zmog- »V vsakem poslu je mogoče uspeti, vendar se mu je treba posvetiti stoodstotno,« pravi Hugo Bosio, ki ne skriva ponosa, da je potomec plemiške družine iz Mantove, katere veja je že pet generacij tudi v Sloveniji. Od leta 1400 je šesti, ki nosi ime Hugo. Gib družine von Bosio, ki ima med drugim v sebi tri zvezde, je opisal tudi Valvasor, ljivostmi lahko izvedli, pa bi bil vreden okoli 2 milijona evrov, ocenjuje Bosio in hkrati dodaja, da ga ne bi spre-jeli. TVeganje bi bilo namreč preveliko. »Pa saj imamo zadosti dela z manj-šimi naročili,« pravi. Ker je vsaka peč samostojen projekt, ' morata njihov razvojni in projektantski oddelek nenehno združevati izkuš- ' nje in znanje z novimi idejami. Marši-kateri material so začeli uporabljati prvi v Sloveniji, prav zdaj preko svojega fran- i coskega kupca izdelujejo pralni stroj,1 za General Motors, pri katerem razvijajo nekatere povsem nove rešitve. Finančni podatki podjetja Bosio ka-žejo na stabilno in stalno realno rast. Letos pričakujejo 850 milijonov tolar- ' jev prihodka, kar bo za 170 milijonov tolarjev več kot lani. V primerjavi ž lani se bo za kar 10 odstotnih točk povečal tudi delež prihodkov, ustvarjen z " izvozom, občutno pa se bo povečala tudi . bruto dodana vrednost na zaposlenega, saj bo znašala 8 milijonov tolarjev. Z rastjo prodaje se povečuje tudi število zaposlenih. Pred tremi leti jih je bi- , lo 30, danes jih je že 45. Hugo Bosio pravi, da v prihodnjih letih ne bodo več . veliko zaposlovali, vlagali pa bodo le še v razvojni oddelek. Zelo resno namreč razmišljajo, da bi proizvodnjo postavili tudi v kakšni drugi državi, morda Rusiji ah Franciji. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Hervis večji in lepši Hervis je sredi tedna odprl svojo prenovljeno trgovino v Celju, ki jo ima v nakupovalnem središču City Center Celje (bivši Interspar). V prenovo je vložil blizu 200 milijonov tolarjev. Hervisova celjska trgovina ima zdaj 1.400 kvadratnih metrov prodajnih površin, kar je za 30 odstotkov več kot prej. Kot je povedal vodja Sašo Martinkovič, so trgovino pravzaprav naredili na novo, tako da sodi zdaj med najsodobnejše Her-visove trgovine v Evropi. Med drugim so prenovili tla in zamenjali osvetlitev, nova je tudi oprema. Hkrati s povečanjem in prenovo so v trgovini razširili tudi ponudbo izdelkov za šport in prosti čas. Hervis ima v Sloveniji 11 trgovin, celjska pa sodi med najuspešnejše. Lani jo je obiskalo kar 130.000 kupcev, v Hervisu pa pričakujejo, da se bo obisk v prenovljeni trgovini povečal za 20 do 30 odstotkov. JI Hervis je v prenovo svoje celjske trgovine vložil okrog 200 milijonov tolarjev. gtOll parma z twjboyšlm ckusm INFORMACIJE 7 Posebne ponudbe | o in nove storitve 1 V Abanki so za 50-letnico pripravili vrsto ugodnosti za svoje komitente - V celoti prenovljena celjska glavna podružnica Abanka ima letos 50 let, sa} je kot podružnica Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino začela delovati že vletu 1955. Kot Abanka d.d. Ljubljana je začela samostojno poslovati januarja 1990, pred slabimi tremi leti pa se je uspešno združila z Banko Vipa d.d. Danes posluje v sedmih glavnih podružnicah. Z 8,3-odstotnim tržnim deležem zaseda tretje mesto v slovenskem bančnem prosto-[ m. Njena bilančna vsota se je letos povečala še za dobrih ! 13 odstotkov in znaša 546 milijard tolarjev. K dobrim rezultatom s svojo nadpovprečno aktivnostjo veliko prispeva tudi Glavna podružnica Celje, pravi direktorica podružnice Nada Jurko. Letos tudi v celjskem de-! luAbanke praznujete karvi-sok jubilej. Abanka je v Celju odprla vrata varčevalcem že leta 1970 in je bila druga podružnica v Sloveniji, takoj za ljubljansko. , Sprva smo bili na Krekovem trgu, zaradi hitre rasti in razvoja podjetij v celjski regiji pa smo leta 1981 v Celju ustanovili še enoto na Miklošičevi ulici. Kasneje sta se nam pridružili še enoti v Velenju in Žalcu. Danes tako v okviru generalne podružnice Celje delujejo štiri poslovalnice, v katerih je zaposlenih 42 ljudi. Kdaj ste svoje poslovanje razširili tudi na podjetja? Leta 1996, ko smo v Celju i ustanovili glavno podružnico. Samostojno in aktivno sode-I lujemo s 400 podjetji z območja širše celjske oziroma savinjsko-šaleške regije, nekaj komitentov imamo tudi v Zagorju. Naše sodelovanje s podjetji obsega kreditno-ga-rancijsko in depozitno poslovanje ter seveda plačilni pro-! mét. Vsako podjetje ima pri I nas poslovnega skrbnika, ki zanj spremlja vse poslovanje in sodelovanje z banko, spremlja tudi njegov razvoj in i prilagaja bančno ponudbo njegovim potrebam. Kakšne rezultate dosegate na Celjskem? Na območju glavne podružnice Celje opravimo 14 od-! stoikov vseh plasmajev Aban-I ke. Lani smo obseg kreditno-garancijskega poslovanja v Primerjavi z letom 2003 povečali za 32 odstotkov, letos Pa že za 24 odstotkov, kar pomeni, da bomo sicer zelo visoko zastavljene cilje za leto 2005 celo presegli. Na področju poslovanja z občani vodimo 38.400 računov, od te-9a je 19.900 osebnih računov. Obseg zbranih sredstev Pa je v letošnjih devetih me- Nada Jurko secih glede na preteklo leto porasel za 7 odstotkov. V zadnjih dveh letih je večina vaših poslovalnic dobila povsem novo podobo. V Abanki smo slogan strategija 360, ki pomeni strategijo vključevanja in rasti, vzeli zares. Uspešno tržimo nove storitve, pridobivamo nove partnerje in posodabljamo poslovalnice. Vse štiri poslovalnice, ki sodijo pod okrilje Glavne podružnice Celje, so danes zasnovane sodobno, s posebnim poudarkom na osebnem pristopu pri urejanju bančnih poslov. Poslovalnico v Žalcu smo prenovili že sredi devetdesetih, velenjska je dobila novo podobo konec leta 2003, lanskega maja smo se preselili v povsem nove prostore v Celeiaparku na Aškerčevi ulici, od prejšnjega meseca pa je na novo urejena tudi poslovalnica na Miklošičevi ulici. Pri prenovi smo sledili že uveljavljenemu konceptu razdelitve na funkcionalne cone. To so zunanji prostor s samopostrežnim ban-komatom, ki je dostopen 24 ur na dan, hitra cona ali blagajna za enostavnejša vplačila in izplačila, prostor za osebni pogovor, kjer se bančni delavci lahko posvetijo stranki in ji na enem mestu posredujejo vse potrebne informacije, ter prostori za osebno bančništvo in svetovanje, kjer sedijo osebni bančniki. Vsa delovna mesta so povezana z zračno cevno pošto, ki znižuje tveganje pri poslovanju z gotovino in omogoča celovito strežbo na enem mestu. Kako pa je z delovnim časom? Poslovalnica Aškerčeva dela neprekinjeno od 8. do 17. ure in je odprta tudi ob sobotah dopoldne, ostale poslovalnice ob sobotah niso odprte, med tednom pa jih med 12. in 14. uro zapremo. Boste v Abanki abrahama obeležili na kakšen poseben način? Kakšnih posebnih slovesnosti ne bo, smo pa za naše komitente pripravili nekaj ugodnosti, za katere se lahko odločijo še do konca leta. Za občane smo pripravili paket Top 5 osebnih financ, za podjetja pa paket Top 5 poslovnih financ. Lahko o obeh paketih storitev poveste kaj več? Ponudbo za občane smo razdelili na Top 5 za varčne, za zahtevne ter za dijake in študente. Vse tri ponudbe vključujejo brezplačno pristopnino k spletni banki Aba-net in mobilno storitev Abasms. Poleg tega Top 5 za varčne vsebuje še brezplačno odprtje gotovinskega osebnega računa, sodoben 14- ali 30-dnevni varčevalni račun in debetno kartico Visa Electron. V ponudbi Top 5 za zahtevne so še brezplačna odobritev izrednega limita za 6 mesecev, enoletna brezplačna članarina za kreditno kartico Visa Electron in osebni račun s kartico BA Maestro, za katero ni treba plačati stroškov za izstavitev osebne številke, v Top 5 za dijake in študente pa ponujamo osebni račun Akeš, debetno kartico Visa Electron in sodoben 14- ali 30-dnevni varčevalni račun. In kolikšni so prihranki? Pri ponudbi za dijake in študente je 2.000 tolarjev, pri ponudbi za varčne znaša 5.500 tolarjev, pri ponudbi za zahtevne pa najmanj 7.800 tolarjev. Kakšen pa je paket za podjetja? Zanje smo oblikovali paket, s katerim jim podarimo 6-mesečno vodenje poslovnega računa, 6-mesečno vodenje elektronske banke Abacom, vključno s paketom in čitalcem, letno članarino za poslovno kartico Mastercard, pregled poslovnega sodelovanja in sklenitev sukcesivne depozitne pogodbe. Pri tem paketu znaša prihranek 30.500 tolarjev. V zadnjem času ste v Abanki uvedli še nekaj novosti. Katere? Za pravne osebe, ki svojim kupcem ponujajo blago in storitve, smo pripravili novo storitev z imenom BanKredit. To je namenski kredit na podlagi izdanega računa oziroma predračuna, ki ga trgovec lahko ponudi vsem imetnikom osebnega računa. Druga novost je v okviru plačilnega prometa, poimenovali pa smo jo cash management in pomeni upravljanje z denarnimi sredstvi na računih povezanih podjetij. Komitentom Abanke, ki so matične družbe in imajo hčerinska podjetja v tujini, bomo s to storitvijo priskrbeli informacije o stanju in prometu na računih povezanih podjetij ter možnost prenosa sredstev z računa hčerinskega podjetja na katerikoli drug transakcijski račun. Pred kratkim je v vrhu Abanke prišlo do kadrovskih zamenjav. Kako jih komentirate? Res je, od 1. septembra imamo novega predsednika uprave, od 1. oktobra pa dva nov^ člane uprave. Prepričani smo, da bomo tudi z novim vodstvom nadaljevali uspešno poslovanje ter strategijo rasti in razvoja. TOP 5 OSEBNIH FINANC info@afaanka.si www.abanka.si Abafon 080 1 360 Ponudba Top 5 za zahtevne je namenjena vsem, ki prejemate redne mesečne prilive in si želite svobodnejšega odločanja o razpolaganju z vašim denarjem, hkrati pa vam zagotavlja prilagodljivost tudi takrat, ko potrebujete več sredstev. V ponudbo Top 5 za zahtevne smo uvrstili: • osebni račun s kartico BA Maestro; • prvo odobritev izrednega limita za 6 mesecev; • kreditno kartico Visa Electron; • spletno banko Abanet; • mobilno storitev Abasms. ABANKA Okoli vas se naš svet vrti. ^ Ponudba Abanke se tudi v prenovljenih prostorih na Miklošičevi ulici dopolnjuje z novimi storitvami klasičnega in elektronskega bančništva ter svetovanja in osebnega bančništva. Opravljanje bančnih storitev je zdaj prijetnejše. Za varne naložbe Capital Invest je članica bančne skupine Bank Austria Creditanstalt in ena največjih družb za upravljanje investicijskih skladov na trgih srednje in vzhodne Evrope. Ker z znanjem žc vrsto let obvladujemo globalno tržišče naložb, smo pravi naslov, če želite svoje prihranke naložiti v mednarodne sklade. Capital Invest Kapiíalanlagegesetlschaft . BankXVustria Creditanstalt Zahvala za predano delo Ravnateljica Osnovne šole Lava v Celju, Smilja Rotar, je pred kratkim odšla v pokoj. Ob tem ji je celjski župan Bojan Šrot v družbi ravnateljev celjskih šol pripravil sprejem, na katerem se ji je zahvalil za dolgoletno predano delo. Rotarjeva, ki izhaja iz učiteljske družine, ne obžaluje odločitve za svojo poklicno pot, ki jo je ! kot predmetna učiteljica zgodovine in geografije preživela v dveh šolah. Dve leti na II. Osnovni šoli Celje, preostalih 28, od tega zadnjih sedem let kot ravnateljica, v Osnovni šoli Lava. »Delala sem z ljubeznijo do poklica in otrok, o učiteljskem poklicu pa pravim, da je sicer težak, a hvaležen in čudovit,« se je ob sprejemu zahvalila za pozornost Rotarjeva. BRST Na poti do tujih skladov potrebujete zanesljivega strokovnjaka Za dolgoročno varčevanje desetino vseh prihodkov, za kratkoročno pa tisto, kar po poplačilu rednih obveznosti še ostane nja ob investiranju, ob unovčiti in tudi o davku je treba razmišljati. Te dni je to še posebej aktualno, saj pričakujemo v Sloveniji veliko sprememb prav na tem področju. V obliki denarja naj bo le toliko, kolikor bi namenili za kratkoročno varčevanje. Razlike med evrom in tolarjem so na kratek rok tako majhne, da se s tem, v kateri valuti varčevati, ne gre preveč ukvarjati. Za tiste, ki jih le mikajo devize, pa predlagam, da se ozrejo po ameriškem dolarju in švicarskem franku. Na daljši rok so vsekakor najprimernejši vrednostni papirji (delnice in obveznice) ter seveda vzajemni skladi in rentna (življenjska) zavarovanja. Vse te naložbe v bistvu temeljijo na vrednostnih papirjih, tako domačih kot tujih. Razlika je le v tem, da se v primeru neposrednega nakupa neke delnice sami aktivneje ukvarjate s spremljanjem dogajanj s to delnico ali pa to prepustite strokovnjakom. Za tiste, ki prisegate na kar največjo varnost in vsaj malo večji donos, kot so obresti na denarne depozite, predlagam, da se odločite za nakup obveznic, ki jih izberete glade na donos, ki ga zagotavljajo. Tisti, ki želite več, boste sami borznemu posredniki naročili, katere delnice vam naj kupi in boste spremljali tečaje le-teh ter se veselili dividend in rasti tečajev. Izbrati delnice slovenskih ali tujih podjetij? Za slovenske so vam v vsakem trenut- Gibanje vrednosti v obdobju 30. 10.1997 do 26.10.2005 CMCelje V večatanovanjskem i"* ■■■ kompleksu Livada Š«ntjur cesrt MOSTOVI CCUC d.d. pr| c.lju prodamo: v izmeri 54,30 m2 «Z dvcl • 6 dve etažnih stanovaní v izmeri 136,20 m2 Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 42 B6 586 ga. Matefo KOMPOŽ. v vrednostne papirje, vzajemne sklade, izvedene finančne instrumente - domačih in tujih ponudnikov. Odločitev naj bo vselej vaša. Laže pa se boste odločili, če boste ob tem upoštevali nekaj povsem preprostih načel - nasvetov. Najbolje vam bodo svetovali in pomagali pri odločitvi ustrezno usposobljeni ljudje, kamor nikakor ne sodijo razni akviziterji, ki so še včeraj prodajali razne izdelke, ki nimajo nobene zveze s finančnimi naložbami. Strokovnjakov je vendarle veliko, zato je prav, da ne na-sedete prepričevanju prvega, ki vas obišče, ampak sami obiščite vsaj dva in izberete enega. Tako kot zdravnika, morate imeti tudi svojega strokovnjaka, ki mu boste zaupali, da bo skrbel za zdravje vaših financ. Ko ste se odločili za pravega, ki je vreden zaupanja in razpolaga z dovolj velikim izborom različnih naložb, je treba izbrati najprimernejšo obliko naložbe - varčevanja. Predlagam, da ni le ena vrsta naložbe. Preprosto zato, ker je zelo primerno varčevati v takšnih oblikah, ki bodo najbliže za vas sprejemljivemu tveganju in pričakovanemu donosu. Ob tem pa seveda ni zanemarljiv strošek varčeva- ku na voljo skoraj vsi podatki, ne le trenutni tečaji, tudi ostali podatki o poslovanju podjetij, jasna je tudi davčna zakonodaja in zagotavljanje ostalih pravic, ki vam pripadajo kot delničarju. Tuje delnice imajo večja nihanja in Slovenija nima podpisanega sporazuma o preprečevanj u dvojne obdavčitve z vsemi državami, kar je še posebej pomembno pri vlaganjih v delnice v republikah bivše Jugoslavije. Do tujih delnic je mogoče priti na varnejši način posredno z vlaganjem v vzajemne sklade. Velika večina skladov ima v zelo velikem deležu v svojih naložbah tuje vrednostne papirje. Skladi se med sa- Ob svetovnem dnevu varčevanja, 31. oktobru, je prav, da se vsaj malo ozremo po možnostih, ki jih imamo v Sloveniji. Z vstopom v EU jih imamo skoraj enako kot drugje v uniji, le dostop do nekaterih oblik je včasih malo zahtevnejši. V pogovorih o varčevanju se seveda najprej odpre dilema o tem, kdo naj sploh varčuje. Odgovor je preprost -vsi. Seveda jih ni malo, ki menijo, da ne morejo varčevati, ker nimajo kaj. Ob tem je treba najprej čestitati tistim, ki imajo res zelo malo sredstev in uspejo iz meseca v mesec preživeti sebe in svoje bližnje, a razmišljajo tudi o varčevanju. Skratka, rad bi vas navedel na razmišljanje, da se ob temeljiti presoji le najde nekaj stvari (stroškov), ki niso nujni, in bi denar lahko namenih za varčevanje. Marsikdo že varčuje za določen namen - stanovanje, hišo, avto, študij ah kaj podobnega. Mnogi se že zavedajo, da je treba varčevati preprosto za prihodnost, za katero ne vemo, kakšna bo in je prav že danes misliti nanjo. Torej, varčevanje je nujno! Kratkoročno, dolgoročno? Za dolgoročno naj gre vsaj desetina naših prihodkov, za kratkoročno, kar ostane, ko Piše: ZDENKO PODLESNIK, predsednik uprave CBH d.o.o. zadovoljimo vse nujne potrebe. Sedaj je dilema le še -kako. Kaj izbrati? Včasih smo imeli kot dolgoročno varčevanje v mislih le denar na banki ah celo v »nogavici« ali kakšno nepremičnino. Daleč nazaj tudi zlato, ki znova dobiva na ceni in ga ni čisto za odmisliti, a se mu posvetimo ob drugi priložnosti. Danes je precej drugače. Dnevno nas oblegajo različne ponudbe o možnostih varčevanja - naložb denarja bo razlikujejo, glede na. dejavnosti in trge, v katere vja-gajo, in seveda stroške, ki jih imate ob vlaganjih vanje. Donosi? Večna dilema in ketinško orodje, s katerim operirajo ponudniki. Osredotočite se na donose na daljši rok od treh let, seveda pa moramo biti realni pri ocenjevanju donosov na daljše obdobje od desetih let. Predlagam vam, da izberete med slovenskimi skladi in slovenskimi borznimi posredniki, saj vam lahko ponudijo dovolj raznolike .vrste skladov in vrednostnih,papirjev, predvsem pa dober nasvet takrat, ko ga boste potrebovali, tudi takrat, ko bo treba razmišljati o davku. Z brezkompromisnostjo do nagrade Po dveh nominacijah za kresnika nagrada večernica - Ko so ti literarni junaki tako blizu, da bi z njimi lahko igral košarko V Murski Soboti bodo 11. novembra podelili nagrado večernica za najboljšo slovensko otroško in mla-■ dinsko literaturo. Za roman Gim-I nazijec jo bo prejel odvetnik in pisatelj Igor Karlovšek iz Radeč, j Gimnazijec, ki je izšel aprila lani, ' je že njegov deveti roman. Ko ga je začel pisati, je bil prepričan, da bo nastalo delo za odrasle, saj doslej še nikoli ni pisal za mladino. A si je oče dveh odraščajočih sinov želel, da bi Gimnazijca prijeli v roke tudi mladi. Igor Karlovšek se je podpisal tudi pod scenarij za naš prvi žanrski film Patriot in nadaljevanki Dosje I J. K. in Klan, na snemanje čaka 12 delov serije Sodna dvorana, v katerih se zgleduje po Zakonu iz Los ! Angelesa. Čeprav so kritiki raztrgali več njegovih del, v katerih je okrcal slovensko družbo, je bil za več scenarijev tudi nagrajen. Igorju Karlovšku, ki z ženo dela v odvetniški pisarni v Celju, ne manjka domišljije, a ideje za svoje romane in scenarije v veliki meri jem-' ■ lje iz resničnega življenja. V sodnih dvoranah se vsakodnevno srečuje s temnimi platmi življenja, kriminalom, nepoštenostjo in usodami malih ljudi, za katere družba nima po-I sluha. O slednjem govori tudi zgodba 1 o fantu »iz razpadle družine, ki je sicer bister, a se vedno znajde v kakšni težavi. To ga pripelje tako daleč, da ga sodišče obsodi za dejanje, ki ga ni storil. Ubil naj bi svojega najboljšega prijatelja. Nedolžen gpristane v prevzgojnem domu Ra-•deče. Sojetniki ga ne sprejmejo, saj "se od njih razlikuje v tem, da ni lu-zeť. Zavidajo mu življenjsko energijo, ki je sami nimajo ...« Najprej iskrene čestitke za ve-Éernico. Ste nagrado pričakovali ali je bilo to za vas presenečenje? '. Presenečenje. Na nagrado sem ra-ftinal takrat, ko sem bil nominiran i zà kresnika. Večernice res nisem pričakoval, ker doslej še nikoli nisem pisal za mladino in si nisem upal niti pomisliti, da bi lahko bilo to delo najboljše med vso slovensko mladinsko literaturo v lanskem letu. £ Kakšna je bila utemeljitev stroškovne žirije? Zakaj ravno vaš ro-than? Mislim, da sem jih prepričal z brezkompromisnostjo dogajanja v Sfbmanu. Všeč jim je bil jasno izrisan odnos družbe do posameznika jpn mislim, da sem žirijo s tem najbolj prepričal. v Kako so Gimnazijca sprejeli bajstniki in predvsem, na kakšen odziv je naletel v radeškem 'prevzgojnem domu? ^•Knjigo je vsak, ki jo je vzel v roke, prebral »na dušek«. Njihov odziv pa je bil odvisen od tega, kako sami gledajo na takšne stvari. Večina gojencev jo je dobro sprejela, nekateri pa tudi zelo negativno. Večinoma so nasprotovali sporočilu, da se gojenci v prevzgojnem domu ne resocializirajo. Sami so namreč prepričani, da se bodo poboljšah. Knjiga je bila zanje nekakšno ogledalo in priznati, zakaj so pristali v prevzgojnem domu, je bila ob branju knji- ge zanje huda preizkušnja. Zato sem tudi pričakoval, da se ne bodo strinjali s sporočilom Gimnazijca. Je po vašem mnenju prevzgojni dom rešitev za mladoletne prestopnike? Ne, in to je bila tudi moja temeljna misel v romanu. Kajti, nobena od ustanov, ki se ukvarja z vzgojo, ne more biti uspešna, če ni medsebojnega sodelovanja. Potemtakem vzrok za naraščanje mladoletniškega prestopniš-tva tiči v družini? Do takšnega prepričanja so me privedle izkušnje pri odvetniškem poklicu in opazovanje okolice. Mnogi so prepričani, da je v Radečah ravno zaradi prevzgojnega doma več kaznivih dejanj, več drog. Se strinjate? Ne. Ne bi rekel, da je tam več pre-stopništva zaradi prevzgojnega doma, kajti gojenci nimajo tovrstnega vpliva na kraj. Generacije gojencev so zelo različne in ponavadi nimajo stikov s krajani. Radečani na prevzgojni dom pomislijo predvsem takrat, ko sê pojavijo kakšne težave, če teh ni, jih tudi prevzgojni dom ne moti. Pred nekaj leti je prišlo do precej zaostrenega odnosa med krajani in gojenci. Radečani so celo zahtevali odstranitev prevzgojnega doma iz kraja. Zadevo smo rešili z določenimi kompromisi. Se radi pravdate? Ja, če je dobra pravda. Svojega poklica sicer ne smem oglaševati, a z veseljem povem, da sem s srcem odvetnik in resnično rad pomagam ljudem, če se le da. Tudi vaša žena je odvetnica. Kaj pa sinova? Bosta šla po vajinih stopinjah? Starejšega, ki študira pravo, sva okužila z odvetništvom, ja. Ne vem pa, ali bo ostal v Celju. Kaj mu svetujete? Se je pametno odločil? Ja ... je... je tip za to, medtem ko mlajšega sina bolj zanima naravoslovje. Tudi sami ste bili gimnazijec. V čem vidite največje razlike, če primerjate vaša in sinova gimnazijska leta? Razlike so velike. Otroci danes hitreje odrastejo, kot smo mi. Gimnazijo sem obiskoval v Celju. To je bila zame huda prelomnica. Bil sem neizkušen, nezrel, tudi časi so bili drugačni. Spominjam se, da sem zjutraj, preden sem šel na vlak, poslušal partizanske pesmi na radiu, današnja mladina pa hodi okoli i MP3-ji. Jaz sem bil vesel, če sem imel s seboj žemljo, danes pa se otroci kljub izobilju razburjajo, da nimajo kaj jesti. Razlika je tudi v avtoriteti profesorjev. Mi smo jih veliko bolj spoštovali, kot jih današnja mladina. Pogovoru z Igorjem Kar-lovškom boste lahko prisluhnili tudi na Radiu Celje. V nedeljo ob 10.10 bo gost oddaje Znanci pred mikrofonom. Pri svojem pisanju ste se menda opirali tudi na stenograme vladnih sej. Kako ste se dokopali do njih? Hm... sem že pozabil, da sem to res izjavil... (smeh)... Stenogrami so bili pravzaprav del mojega dela, ko sem eno leto v radeški papirnici pripravljali zakon o pomoči tamkajšnji papirnici. V tistem času sem imel možnost spoznati vso tehniko delovanja parlamenta. Več o tem pa raje ne bi... Kaj vam je ljubše: pisanje scenarijev ali romanov? Oboje je svojevrsten izziv. Pisanje scenarijev se je začelo vzporedno s pisanjem romanov. Roman je maraton, saj ga težko napišeš prej kot v letu in pol. V tem času nekako živiš z delom in osebe iz romana na nek način postanejo del tvojega življenja. Gimnazijec je bil ves čas tako živ v mojih mislih, da bi lahko, denimo, z njim igral košarko. Scenaristično delo pa je krajše in bolj timsko. Ko ga přineseš pokazat, vsi rečejo, hm ... ja ... v redu je, ampak, daj tole spremeni, naj bo ta junak bolj podoben temu in temu, dodaj mu še eno hibo, spremeni sceno ... Pri čemer si prva in zadnja verzija sploh nista več podobni. V vaših delih se marsikaj dogaja ravno v Celju oziroma v Radečah. S kakšnim namenom? Ker bi rad ti dve mesti še posebej izpostavil. Celje, ker sem se tu rodil, hodil v gimnazijo, ker tu delam, in Radeče, ker tam živim. Zakaj bi se vse dogajalo v Ljubljani? Sem pač lokal patriot. Ste raje pisatelj ali odvetnik? Za kaj bi se odločili, če bi morali izbirati? Še dobro, da mi ni treba (smeh). V romantičnih sanjah o pisatelju in odvetniku je veliko lepše biti pisatelj, imeti hišico ob gozdu in psa, se zbuditi v sončnem jutru, v miru popiti čaj, nekaj napisati... Ampak v realnosti ni tako. Nimam hiše ob gozdu (smeh) ... Samo od pisanja si ne morem privoščiti kaj takšnega. Če bi začel izdajati knjige kot po tekočem traku, bi padla njihova kvaliteta in ljudje bi se jih hitro naveličali. Idealna plat odvetništva pa je, da zastopaš samo stranke, ki so ti všeč, da vse pravde dobiš, da si slaven, kar v realnosti tudi ne drži. No, če bi se res moral odločiti samo za eno, bi bil raje odvetnik. Ste že kot otrok želeli postati odvetnik? Ne, kot otrok sem hotel biti astronavt (smeh). Nato sem se vpisal na primerjalno književnost, pa mi je nekdo rekel, da lahko pišem tudi, če nisem književnik po poklicu. Upošteval sem njegov nasvet in se prepisal na pravo. In ni mi žal. Kdaj ponavadi pišete? Med slehernim delom, ki ga opravljam, razmišljam o temi, ki jo pišem. Roman najprej napišem v glavi, na papir pa ga zlijem, ko imam čas. Komu daste najprej prebrati svoje delo? Ženi. Ona je moj najboljši kritik in v glavnem njena mnenja tudi upoštevam. Imate poleg pisanja in odvetniškega poklica še kakšno strast? Nogomet, rokomet, košarko, hribe, ribolov, skratka vse, kar je povezano s športom... Nekaj časa sem bil član nogometnega kluba Papirničar, a sem moral aktivno ukvarjanje z nogometom opustiti, ker bi mi sicer zmanjkalo časa za šolo in druge pomembnejše stvari. Katera je največja traparija, ki ste jo v življenju ušpičili? Veliko tega je bilo (smeh). Mogoče je največja ta, da sem se namesto v šolo z vlakom nekajkrat odpeljal v Beograd, kjer sem imel punco. Zjutraj sem peš tekel v Zidani Most na vlak, dopoldne sem prispel v Beograd, bil tam do treh popoldne, nato pa spet na »Savo ekspres« in nazaj v Zidani Most. Ko sem okoli 23. ure prispel domov, sem staršem rekel, da sem imel celo popoldne vse mogoče krožke. Ne vem sicer, ali je bila to traparija, bilo pa je vsekakor zanimivo. Kako boste proslavili letošnjega »martina«? Šel bom pogledat v Prekmur-je. Tam me Čaka večernica. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIČ Almina hiša kmalu muzej? Alma Karlin bi pred kratkim dopolnila 116 let, a svetovne popotnice, pisateljice in zbirateljice ljudskega blaga že 55 let ni več med nami. V Turističnem društvu Štore so se je spomnili z dnevi, poimenovanimi po njej, v celjski osrednji knjižnici pa so odprli razstavo gradiv iz pisateljičine zapuščine. Bo ob letu osorej obiskovalce privabljala tudi obnovljena Almina hiša v Pe-čovniku? Mnogi so prepričani, da bi si ena najbolj zanimivih osebnosti s širšega celjskega območja vsaj po smrti zaslužila večjo naklonjenost, če je že v času svojega življenja ni bila deležna. Alma Maksimilijana Karlin je bila namreč v svojem času precej kontroverzna osebnost, saj s svojim, za žensko dokaj nenavadnim načinom življenja pri someščanih ni vzbujala posebnega odobravanja. Prej nasprotno, pri večini je veljala za samosvojo in malce čudaško bitje. Danes jih ni malo, ki so prepričani, da je Alma sama kriva, da se do danes, denimo, še ni znašla na listi z drugimi slovenskimi književniki, o katerih se učijo slovenski osnovno- in srednješolci. Sama je namreč hotela pisati v nemščini, pravijo, čeprav je bil njen materni jezik slovenski. Od 24 Almi- Ob 55. obletnici pisateljičine smrti so se nih znanih del jih je v slovenščino prevedenih le sedem, približno 40 njenih rokopisov naj bi bilo javnosti še vedno nepoznanih. V življenju je prepotovala domala cel svet; med drugim je bila v Južni Ameriki, Združenih državah Amerike, v deželah Daljnega vzhoda, na Ti-homorskih otokih, v Avstraliji in Aziji. Že med potovanjem je objavila številne novele, reportaže in podlistke Dražji vrtčevski programi Dobro leto dni je v Celju minilo od zadnje podražitve vrtcev, na zadnjem zasedanju mestnega sveta pa so svetniki odobrili povišanje cen za okroglih deset odstotkov v obeh starostnih oddelkih in za 3,6 odstotka v razvojnem oddelku. Starši bodo povišanje cen občutili pri decembrskih položnicah. Podražitvi se ni bilo mogoče izogniti, smo slišali iz obrazložitev tega ukrepa, zlasti ne zaradi povišanja plač v javnem sektorju, zaradi nekaterih napredovanj in podobno - skratka zaradi podražitve stroškov dela. Ob tem je nekatere svetnike zaskrbelo, zakaj ostajajo na enaki ravni že več let vsi ostali stroški - tako za material, ki ga uporabljajo v vrtcih, kot tudi za prehrano. Zdene Podlesnik je celo izračunal, da za dnevne obroke otrok v vrtcu v strukturi cene namenjamo vsega 371 tolarjev dnevno. Ob sprejemu sklepa o povišanju cen je svetovalka v oddelku za družbene dejavnosti Sandra Stajn-ko plastično povedala, koliko več bodo starši plačevali v denarju in ne v odstotkih: »Če je doslej v prvem plačilnem razredu starš plačeval mesečno ob polni otrokovi prisotnosti v vrtcu 7.303 tolarje, bo po podražitvi plačal 8.034 tolarjev, povprečno plačilo celjskih staršev je bilo doslej 21.909 tolarjev, po novem pa bo 24.102 tolarja.« Sprejeto povišanje cen velja za starše otrok s prebivališčem v občini Celje, za tistih 250 od skupaj 1.553 otrok v celjskih vrtcih pa so kriteriji za določanje cene še nekoliko ostrejši. BRST na njenem grobu na Svetini. v različnih časopisih in revijah, med drugim precej v glasilu celjskih Nemcev Cil-lier Zeitung. Najpomembnejša dela, med katerimi je največ potopisov, romanov in etnoloških del, je nato izdala v tridesetih letih 20. stoletja. Nekaj njenih del so prevedli tudi v francoščino, angleščino in celo finščino. Po drugi svetovni vojni se je Alma Karlin umaknila v samoto, kjer je v hišici v Pečov-niku, kjer je zadnja leta živela s prijateljico Theo Ga-melin, januarja 1950 tudi umrla. Almina hiša je vse do pred kratkim vztrajno propadala, iz nje pa je v zadnjih letih izginilo tako rekoč vse, kar je bilo vrednega. Mestna občina Celje je na njej leta 2001 izvedla nekaj nujnih posegov, saj je bila hiša v že tako slabem stanju, da ji je grozilo po- rušenje. Občina je objekt pred tremi leti za pet milijonov tolarjev tudi odkupila in ga razglasila za kulturni spomenik ter se leta 2003 lotila tako imenovane 1. faze obnove. Med drugim so pod budnim očesom zavoda za varstvo kulturne dediščine obnovili ostrešje, zamenjali strešno kritino, pre-belili notranje stene in obnovili tla, čaka pa jih še 2. faza obnove, ki zajema projekt gradnje in izvedbe. Na MOC tako pričakujejo, da bo do sredine prihodnjega leta že pripravljen program za obiskovalce. Almino hišo nameravajo preurediti v muzej, pri čemer naj bi sodelovalo več zavodov in posameznikov, katerih prizadevanja so usmerjena v to, da bi Alma Karlin v Celju in okolici končno dobila mesto, kakršnega si zasluži. BOJANA AVGUŠTINČIČ POZOR, HUD PES Knežji evro Pred časom so Poljaki v Varšavi neko ulico poimenovali po nekem čečenskem uporniku. Uradna Moskva je protestirala. Logično, mar ne? Saj se še spominjate tistega pokola otrok v eni izmed šol, kajne? Sicer je res, da kakšnega drugega pokola nismo videli; pokola, storjenega z druge strani, toda tisti v šoli je bil grozovit in videli smo ga. Skozi to prizmo se mi početje Poljakov, večnih nasprotnikov Rusov, zdi neumestno. Tokrat smo se v Zgodovino odločili dregniti Slovenci, ko naj bi bil naš evro označen s knežjim kamnom. Če me spomin ne vara, so obred ustoličevanja koroških vojvod vse do Ernsta Železnega opravljali v staroslo-venščini, šele kasneje se je germaniziral, od propada Karantanije pa so vojvode germanskega porekla. Se pravi dobrih petsto let. No, kaj naj bi zdaj vse to pomenilo, če je seveda vse skupaj res, vključno s tistim, da se je celo Jefferson pri pisanju ameriške ustave zgledoval po karantanskih zakonikih? Slovenska logika je nekako takšna, da smo bih tam gospodarji in so kvečjemu Germani sprejeli naše prototipe javne uprave, ergo, nimajo kaj reči, kar je naše, je naše in lahko s tistim počnemo, kar hočemo. Avstrijci menijo seveda drugače. Kogarkoli v Avstriji bi vprašali karkoli v zvezi s tem nesrečnim rimskim ostankom nekdanjega latinskega templja, naše razlage okoli usto-ličevanj seveda ne bi poznal, če pa bi jo že, se mu nikakor ne bi zdela tako vnebov-pijoče pomembna, kot se očitno zdi nam. Mi verjamemo v svojo zgodbo, ki je strokovno, zgodovinsko podprta, oni v njihovo, ki je strokovno, zgodovinsko podprta. V primeru knežjega kamna bi lahko celo rekli, da mi verjamemo v svoj mit, oni v svojega. Na žalost postmodernega civilizacijskega duha so miti še ved- Manj mestnih četrti Celjski mestni svet je sprejel pobudo o reorganizaciji oziroma zmanjšanju števila mestnih četrti v Celju. Pobudo so utemeljili s spremenjeno vlogo krajevnih skupnosti in mestnih četrti, z upadanjem zanimanja za delo vodstev in svetov četrti, z zmanjšanjem njihovih pristojnosti in področij njihovega dela, pa tudi z upadanjem vneme prebivalcev za sodelovanje v različnih akcijah. O dokončnem predlogu - Št. 82 -28. je še prehitro govoriti, saj je mestni svet imenoval delovno skupino, ki bo pripravila vse podrobnosti o združevanju mestnih četrti, spremembah mej in tudi njihovih drugačnih pristojnostih. Izhodišče pa je, da bi že do prihodnjih volitev, torej do jeseni 2006, imeli v mestu le še pet četrti, bržkone pa bodo spremembe tudi pri krajevnih skupnostih. Aleš Vrečko, vodja oddelka za splošne zadeve pri Mestni občini Celje, oktober 2005 - Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com; no živi (ne naš ne njihov zgodovinar me ne more prepričati v svoj absoluten prav) in funkcionirajo nad objektivnostjo potencialne zgodovinske resnice! Le-ta pa je seveda v širšem zgodovin; skem procesu celo relativna. Tukaj ne bomo nikoli prišli skupaj, podobno kot ne bodo prišli skupaj Albanci in Srbi na Kosovu, Irci in Angleži na Severnem Irskem in tako naprej ... Za dobrá bit medsosedskih odnosov je morda bolje biti nekoliko romantično razpoložen! kot nam veli tudi Prešerna va himna. Prenapeta m nef nja enih ali drugih hribovr skih veleumov niso nikomur v korist, razen njihovi ošabni zarukanosti. V tem kontekstu je morda na vso stvar z je ob tem opozoril, da mora skupina končati delo najkasneje do maja naslednjega leta. V skupini za pripravo predloga reorganizacije mestnih četrti so za zdaj trije člani mestnega sveta - Stanislav Hren, Franc Knafeljc in Primož Posinek - tri člane bo imenovala koordinacija predsednikov mestnih četrti in krajevnih skupnosti, enega pa iz občinskih strokovnih služb župan. BRST dati s širše, praktične evropl ske perspektive. Če bi recimo naš kovanec resnično nosil podobo knežjega kamnas bi se lahko nekega lepega dne znašel v rokah mladoletnega Fernanda Pedra Gonza; lesa, čigar oče Pedro ravnokar prihaja domov iz službe, utrujen in naveličan živ ljenja, ki ga živi V borbi za vsakdanji evro. Malemu Fer-nandu so v šoli naložili, ker se spodobi vedeti kaj o ostalih članicah unije, da se mora pozanimati, kaj pomenijo simboli na kovancih drugih, nešpanskih članic. Mali Fernando nima pojma; kaj bi lahko bilo tisto, čemur mi pravimo knežji kamen, meni pa, da bi to lahko vedel njegov oče Pedro, zato ga vpraša. Pedro, utrujen od vsakodnevnih kozla-rij, ga pogleda, sprva mu ni povsem jasno, ko pa le do4 bro pogleda, se mu zazdi,; da je na kovancu prirezan rimski steber s stilobatomj Nekaj časa premišljuje in odf govori. Po mojem je to koi vanec, skovan v Italiji ali Gri čiji, ker je na njem tovrsteff steber. Toda spodaj piše Slo-' venija, ga opomni Fernan-: do. Nekoč je bil rimski im-; perij vse, mu le-ta odvrne, tako je zdaj tudi z Evropo, in, Še doda, z Ameriko. To-; rej, bodimo veliki kje drugje in kdaj drugič, ko gre za resnične, eksistencialne interese. En smrdljiv podeželski vojvoda še ni Aleksander Veliki, ki je bil na žalost makedonskih mitov Grk. mtÊÊÊÊmm Čarovnice bodo plesale Čarovniškim igram, tržnici in delavnici namenili letos Celjski dom Zavod za turizem Celeia, Zavod Moj Ar on in Celjski dom so organizatorji letošnje celjske prireditve Ples . čarovnic. Že peto prireditev zapovrstjo so letos s Starega gradu prenesli v Celjski ! dom, kjer na dan vseh ča-! rovnic - 31. oktober - pripravljajo pester in zanimiv program, namenjen zlasti I otrokom. • Plesu čarovnic so namenili celoten Celjski dom. Prvi del prireditve, začela se bo v " ! ponedeljek ob 14. uri, bo namenjen delavnicam, v katerih bodo popravljali metle, poslikavali obraze, varili ča-, rovniške napitke, izdelovali I štampiljke iz krompirja in podobno. Drugi sklop bo name-! njen čarovniški tržnici s kri- stali, z verižicami, lectom, zelišči in lutkami iz cunj. Tretji, najbolj privlačen in bogat del prireditve pa bodo namenili zgodbam na osrednjem odru. Nastopali bodo plesalci in plesalke Plesnega foruma, Plesnega vala, I. osnovne in poslovno-komer-cialne šole. Osrednji del prireditve na odru bo pripravil Zavod Moj Aron, kjer bodo spletli pripoved o Sneguljči-ci, ki je iz varnega varstva palčkov v gozdu ušla na ples čarovnic. In potem se je pripetilo ... Nastopajočih bo okoli dvesto. Za prireditev, namenjeno predvsem otrokom, majhnim in večjim čarovnicam in vsem, ki še niso pozabili otroštva v sebi, bodo odra- sli plačali 900, otroci, starejši od treh let, pa 400 tolarjev. Svoje praznovanje čarov-niške noči pripravlja tudi medobčinsko društvo zveze prijateljev mladine, ki na petih prireditvah obljublja leteče plešoče čarovnice, plešoče pajke, okostnjake, vampirje, osvetljene buče, disco čarovnika Merlina, ples in zabavo. Petkova prireditev bo ob 17. uri v telovadnici šole na Frankolovem, v soboto ob 17. uri v telovadnici šole v Štorah, v nedeljo ob 11. uri v gasilskem domu na Dobrni in ob 17. uri v dvorani I. Osnovne šole v Celju, v ponedeljek pa ob 17. uri še v dvorani gostišča Lovec v Vojniku. BRST Celjski čarovniški prireditveni odbor (od leve) Janja Repar, Snežana Gabrovec, Darja Žnidaršič in Bojan Vivod Oče in dojenje ; Skupina za podporo dojenja vabi na redno mesečno srečanje v četrtek, 3. novembra. Srečanje bo tako kot vedno v prostorih Javnega zavoda Socio - Poslovna enota Projektna pisarna Celje - zdravo mesto, Slomškov trg 4. Tema tokratnega srečanja je Vloga očeta pri dojenju. Vljudno vabljeni tei, ki jih tema pritegne, še zlasti bodoče in doječe mamice ikupaj s partnerji. CS V spomin umrlim Danes se bo v Celju, pred dnevom spomina na mrtve, zvrstilo več komemoracij. Že ob 11. uri pripravlja komemoracijo v Starem piskru Območna organizacija Socialnih demokratov. Spomin na žrtve vojne bodo počastili s kratkim kulturnim programom, govornik pa bo predsednik stranke Borut Pahor. Uro zatem bo komemoracija pred spomenikom Vojna in mir na Gledališkem trgu. Ob 12. uri bo komemoracija tudi v spominskem parku Teharje, kjer se bodo poklonili spominu pobitih po vojni in položili venec. Osrednja občinska slovesnost bo pri grobnici na Golovcu ob 16. uri. -Več komemoracij pripravljajo tudi krajeVne borčevske organizacije. Tako bodo ob 11. uri komemoracije pri Osnovni šoli Frana Kranjca na Polulah, pri spominskem obeležju v Škofji vasi in pri spomeniku v Šmartnem v Rožni dolini. Ob 13. uri bo spominska slovesnost pri spomeniku Ivanu Kovačiču - Efenki pri IV. Osnovni šoli Celje, ob 17. uri pa pri spominski plošči na gasilskem domu v Trnovljah. BS, foto: A. ŠTERN Zagorelo bo v Trnovljah Kaj se zgodi, če zapoje rdeči petelin na kulturnem domu in to ravno v času prireditve, ko na odru nastopajo igralci, dvorana pa je polna gledalcev? Simulacijo dogodka bodo predstavili na veliki sektorski gasilski vaji Zarja 2005 v soboto, 29. oktobra, ob 17. uri na kulturnem domu v Trnovljah v Celju. Pod okriljem Gasilske zveze Celje bodo celotni prikaz in vajo izvedla prostovoljna gasilska društva: Trnovlje, Teharje, Zagrad-Pečovnik ter Celje-Gaberje, skupno pa bo aktiviranih kar 40 gasilcev z najmanj petimi intervencijskimi vozili, ki bodo prikazali in tudi preizkusili svojo pripravljenost gašenja objekta, kot je kulturni dom. Udeleženci, le-ti so vabljeni iz vrst kulturnih društev od blizu in daleč, se bodo lah- Mestna občina Celje se vsako leto pred 1. novembrom spomni tudi umrlih častnih meščanov, Alberta Sirka, dr. Josipa Tominška, Staneta Kokalja, Fedorja Gradišnika, Blaža Pristovška, Frana Roša, Janka Orožna in Franca Kača. Njihove grobove je v sredo obiskala delegacija in prižgala sveče. ■--Št. 82 - 28. oktober 2005 ko v živo preizkusih tudi v evakuaciji večjega števila ljudi, kar je še posebej pomembno za vse, ki pripravljajo javne prireditve! Pred »izbruhom požara« bodo ob 16. uri v dvorani pripraviti tudi krajše strokovno predavanje na temo požarne zaščite in osnovne opreme ter postopkov ob nenadnih dogodkih ob prireditvah. ŽIVKO BEŠKOVNIK Za krompirjeve počitnice Oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Celje in Športna zveza Celje sta tudi letos v sodelovanju z ZPO za krompirjeve počitnice pripravila program različnih športnih aktivnosti za celjsko osnovno- in srednješolsko mladino ter študente. Tokratni program aktivnosti so zaradi praznikov strnili v tri dni, od 2. do 4. novembra. V tem času bodo lahko mladi brezplačno uporabljali kegljišče in bazen Golovec, drsališče v Mestnem parku, mali nogomet bodo lahko igrali v dvorani Golovec, namizni tenis pa v avli te dvorane. Mladim bo na razpolago tudi fitnes Body fit v dvorani Golovec. Med počitnicami pripravlja svoj program varstva otrok in zabavnih ter poučnih dejavnosti tudi medobčinsko društvo prijateljev mladine, kjer dnevno zagotavljajo dejavnosti od 6. do 16.30. ure, vendar ob plačilu 1.650 tolarjev dnevno. BS KREVZEL instalacije d.o.o., Metleče 14, 3225 Šoštanj razpisuje prosta dela in naloge v okviru delovnega mesta: TEHNOLOG priprave dela in nabave. Delovna opravila: priprava dela na področju strojnih instalacij, ponudbe, naročila, usklajevanje projektov. Pogoji za zasedbo delovnega mesta: a) VI. - VII. stopnja strojni inženir ali druge tehnične smeri b) V. stopnja strojni tehnik z delovnimi izkušnjami na podobnih delovnih opravilih c) obvladanje dela z računalniškimi aplikacijami d) izpit B kategorije Delovno razmeije se sklepa za nedoločen čas s poskusno dobo Pisne prošnje z vsemi potrebnimi dokazili sprejemamo na sedežu podjetja 15 dni od objave oglasa v časopisu. O izboru bodo kandidati pisno obveščeni v roku 30 dni po končanem razpisnem roku. GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel. 03 7037130,7037131 G4RriNr POLZELA VELIKA JESENSKA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA V ČASU OD 20.10. do 30.11.2005 Nudimo pohištvo za opremo spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, kuhinj, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, računalniške in pisalne mize in vzmetnice UGODNO: Hitri kredit do vrednosti 300.000,00 SIT Vse uredite takoj pri našem prodajalcu Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03170 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! VELENJE ŠOŠTANJ VRANSKO ŽALEC BRASLOVČE j IN M 13) Delo Sašinih varovancev V regijskem Varstveno-delovnem centru Saša, ki pokriva potrebe odraslih invalidnih oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, so oktobra praznovali drugo obletnico, prejšnji četrtek pa pripravili tudi dan odprtih vrat. Regijski VDC Saša združuje 80 varovancev v treh enotah, in sicer Mozirje, Maksi Žalec in Ježek Velenje. »Torej skrbimo za varovance v treh upravnih enotah oziroma pet-najstih občinah, zanje pa izvajamo storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji,« pravi direktorica regijskega VDC-ja Darja Lesnjak. Z dnevom odprtih vrat v vseh treh enotah so želeli pobliže predstaviti utrip delovnega dne, hkrati pa tudi pokazati, kaj novega so v dveh letih ponudili varovancem. V vsaki enoti so pripravili različne delavnice in aktivnosti, ki so posebej značilne za to enoto, dejavnosti pa prilagodili varovancem in tudi potrebam po njihovih izdelkih. Tako so v Velenju veliko pozornost namenili oblikovanju gline, v žalskem Mak-siju so varovanci izdelovali herbarij, v Mozirju pa voščilnice. Te so sicer prepoznavna dejavnost v vseh treh enotah, podobno pa je v zadnjem času tudi z izdelki iz lesa. Poleg dneva odprtih vrat so pripravili tudi prodajno razstavo. »Naša temeljna dejavnost seveda ni prodaja, vendar izdelujemo kar precej različnih izdelkov, ki jih radi razstavimo. Še posebej veseli pa smo, če so komu všeč in jih ljudje tudi kupijo,« je omenila Lesnjakova. Sicer se je nova organiziranost treh enot v regijski VDC po besedah direktorice izkazala za pozitivno. »Zadovoljni smo tudi v centru, kjer se nam zdi smiselno, da združujemo ljudi s posebnimi potrebami in jim v obliki dnevnega centra omogočimo bivanje med 7. in 15. uro. V bistvu smo v dveh letih zastavili temeljne smernice, zdaj pa nas čakajo zahtevnejši zalogaji. Med drugim potrebujemo bivalno in stanovanjsko enoto, vendar bomo te stvari reševali postopno, v sodelovanju s posameznimi lokalnimi skupnostmi, glede na potrebe naših varovancev,« je povedala Darja Lesnjak. US, foto: TT Razstava žalskih varovancev je vzbudila veliko zanimanje, njihovo delo pa je med drugim pohvalil tudi župan Lojze Posedel. NAKRATKO Po Šoštanju še Ljubljana LJUBLJANA - V Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani so v sodelovanju z Muzejem Velenje in Občino Šoštanj odprli razstavoPedagog Peter Musi. Razstava je nastala ob 130-letnici smrti priznanega pedagoga, avtorja pa sta Tone Ravnikar in Mateja Medved. Razstava priča o delovanju vzornega učitelja, pedagoškega pisca, Slomškovega sodelavca, sadjarja, čebelarja, prvega bančnika, knjižničarja in očeta ubogih. Po svoje pripoveduje tudi o šolstvu in kulturi v sredini 19. stoletja in priča 6 težkem uveljavljanju slovenščine v času, ko je bil redni pouk v državnih Šolah predvsem v nemškem jeziku. Razstavo so po predstavitvi v Mestni gàle-riji Šoštanj odprli še v Ljubljani v prepričanju, da hrani čas Petra Musija še kakšno sporočilo. Moj klub VELENJE - Od prejšnjega tedna je mestna občina bogatejša še za eno pomembno pridobitev. Na Efenkovi cesti 61 so namreč odprli dnevni center za uporabnike psihiatrije, ki so ga poimenovali Moj klub. Dnevni center bo pripomogel k večji kakovosti življenja ljudi, ki so se zaradi bolezni znašli v stiski. Dejavnost dnevnega centra bo opravljal Zavod Ruj, MO Velenje pa je zagotovila prostore in sredstva za sofinanciranje zaposlitve javnega delavca - mentorja. Potreba po dnevnem centru, ki bo uporabnikom pomagal pri načrtovanju samostojnega življenja, jim ponujal različne prostočasne aktivnosti, omogočal delovanje skupin za samopomoč ter številne druge aktivnosti, se je pokazala predvsem zaradi naraščajočega Števila uporabnikov psihiatrije, posebej mladih, brezposelnih in zgodaj upokojenih. Vaja braslovških gasilcev BRASLOVČE - Ob mesecu požarne varnosti je občinsko poveljstvo v sodelovanju z Gasilsko zvezo Žalec in vsemi šestimi PGD pripravilo operativno taktično vajo Grajska vas 2005. Vaja je bila v zaselku Selo v Grajski vasi na kmetiji Rizmal s predpostavko, da je požar nastal zaradi okvare na dotrajani elektro napeljavi v skladišču sena nad hlevom. V vaji je sodelovalo 75 gasilcev in gasilk z vsemi gasilskimi vozili. Po njej sta kratko obrazložitev in oceno podala poveljnik GZ Žalec Franci Naraks in poveljnik občinskega poveljstva Milan Šoštarič. Vajo si je ogledal tudi župan občine Braslovče Marko Balant, ki je poudaril, da je s prikazano vajo zadovoljen, saj je dokaz, da so naložbe v opremo in izobraževanje gasilcev dobre in koristne. TT, US Moj dom kot drugi dom ITnmkimimvihmm Pucova čaka na V teh dneh se bodo tudi v številnih krajih Spodnje in Zgornje Savinjske doline poklonili spominu na umrle. Večina komemoracij bo danes. Osrednjo komemoracijo v Braslovčah pripravljajo ob 10. uri; v Žalcu, KS Petrovče in na Polzeli ob 11. uri; v Taboru ob 13. uri. Na Vranskem bo komemoracija jutri ob 11. uri, v Preboldu ob 16. uri. Na Rečici ob Savinji bo borčevska organizacija pripravila komemoracijo v torek, 1. novembra, ob 8. uri pri spomeniku. V Šaleški dolini bo za počastitev spomina na umrle poskrbela predvsem velenjska borčevska organizacija. Nekaj komemoracij so že pripravili, danes pa bo pri grobovih in spomenikih kar devet spominskih svečanosti. Ob 17. uri bo komemoracija pred spomenikom NOB na Trgu svobode v Šoštanju. V ponedeljek bo spominska svečanost pri spomeniku pri Poštajnerju v Ravnah pri Šoštanju, v torek pa pri spomeniku v Šmartnim ob Paki. Osrednja komemoracija v Velenju bo v ponedeljek, 31. oktobra, pri spomeniku Onemele puške na Titovem trgu. Začela se bo ob 18.30, z njo pa bodo počastili tudi dan reformacije. US Zvěrovo soglasje V minulem tednu je bil Šoštanj v znamenju imenovanja ravnatelja nove osnovne šole. Na razpis so se prijavili štirje kandidati, trije so izpolnjevali pogoje. Med temi sta oba ravnatelja bivših šol, ki sta zdaj združeni v novi, in sicer Zdenka Klan-fer, ki je vodila šolo Bibe Ročka, in Darko Menih, bivši ravnatelj OŠ Karla Destovnika Kaju-ha, poleg njiju pa še Majda Za-veršnik Puc, ki je zaposlena v glasbeni šoli v Velenju. Učiteljski zbor je podprl kandidaturo Darka Meniha. Na seji ob- činskega sveta sta po tajnem glasovanju enako število svet-. niških glasov dobila Menih in Pucova, medtem ko Zdenka Klanfer ni dobila podpore med svetniki. V sredo zvečer je svet šole, sestavljen iz predstavnikov občine, učiteljev in staršev, kot zadnje rešeto na lokalni ravni, podprl imenovanje Majde Zaveršnik Puc. Zdaj mora h kandidaturi Pucove podati soglasje še minister za šolstvo Milan Zver. V tem primeru bo Majda Zaveršnik Puc dokončno prevzela vodenje nove OŠ Šoštanj. US V Župnijski karitas Vransko so se pred petimi leti odločili za gradnjo doma za starejše, pri čemer bo novo zgrajeni dom prve stanovalce sprejel prihodnji mesec. »Projekta smo se lotili z velikim zanosom, trdno odločeni, da bomo uspeli,« je povedala vodja Župnijske karitas Vransko Martina Felic-jan. Dom, ki so ga poimenovali Naš dom, bo že prihodnji mesec sprejel prve stanovalce. Župnija Vransko, ki je bila investitor doma, je ustanovila Zavod sv. Rafaela, ki je od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pridobil koncesijo za varstvo starejših. Slovesno odprtje bo 21. novembra. Vrednost naložbe znaša 337 milijonov tolarjev, od tega so morali za poplačilo najeti 200 milijonov kredita. V domu bo 20 eno- in osem dvoposteljnih sob, dva apartmaja, jedilnica, prostor za fizioterapijo, kuhinja, upravni prostor in kapelica. Naš Starejši krajani v spremstvu Martine Felicijan in župana Franca Sušnika so si z zanimanjem ogledali Naš dom. dom je v središču trga Vransko, vendar izven prometnega vrveža, v naravnem okolju. Vodila ga bo mag. Mojca Hrastnik, delo pa bo našlo 18 ljudi. Minulo nedeljo je Župnijska karitas Vransko v no- vem domu pripravila srečanje občanov, starih 70 in več let. Srečanja se je od 260 povabljenih udeležila več kot polovica krajanov, med njimi so bili tudi tisti, ki bodo kmalu našli svoj drugi dom prav v teh prostorih. Prijazne članice vranske karitas so gostom postregle z okusnim kosilom; za veselo vzdušje pa je poskrbel družinski kvintet Goti. TT RADIO JE OHO,S KATERIM SLIŠIMO SVETI 71 Ir -t ŠTAJERSKI VAL Fotograf med spomeniki Franjo Berk iz znane fotografske družine Berk v Celju najraje fotografira otroke, čeprav je najbolj poznan po fotografiranju pogrebov Franjo Berk je vse življenje zapisan fotografiji. Zanjo ga je navdušil pokojni oče Franc, ki se je učil pri mojstru Pelikanu. Zelo znan je tudi Franjev stric in očetov brat Viktor Berk, mojster fotografije, po katerega poti gre njegov sin Božo. Franjo Berk se med drugim rad pohvali, da je bil zadnji uradni fotograf, ki je vsako v Jeto poleti po štirinajst dni vsak dan hodil j, po parku na Dobrni in mnogim gostom iz nekdanje Jugoslavije ponujal svoje usluge. »Na rokavu sem imel trak z napisom fotograf in sem vabil goste na zanimive točke, kjer so nastali lepi posnetki,« pripoveduje j Franjo Berk, ki je to počenjal še okoli leta ; 1965. To so pred njim delali mnogi celjski fotografi, sam je nasledil očeta Franca, medtem ko je Viktor Berk več slikal po Rogaški Slatini. Pred desetletji, v času čarobne črno-bele fotografije, so fotografi poznali studijsko in reportažno fotografijo. Med slednjo so šteli fotografijo porok, raznih srečanj in pogrebov, ker se je to dogajalo na terenu. Ker je Franjo Berk stanoval pod znamenito »Piš-kovo njivo«, kot radi imenujemo prostor ž Mestnim pokopališčem v Celju, mu ni bilo težko skočiti tja in poslikati pogreba. »Takrat je bilo veliko pogrebov, tudi po štiri do šest na dan in ni bilo tohko fotoaparatov kot danes. Res smo imeli veliko dela. Danes je vse drugače, saj se na mesec za fotografiranje zgodi po eden, morda dva pogreba.« Franjo Berk Franjo Berk je med fotografiranjem pogrebov doživel marsikaj zanimivega, predvsem pa tudi smešnega, čeprav se to z žalostnim dogodkom zelo težko ujema. »Spomnim se pogreba, ko je umrl mlajši moški in žalujoča žena se je v obupni žalosti hotela \nreči v jamo. Župniku, ki je sprem- Stane Seničar je novi predsednik območne organizacije demokratične stranke upokojencev Celje. Tako so na volitvah odločili člani letne in hkrati volilne skupščine območne organizacije DeSUS Celje. Ob skupščini, na kateri so se spomnili 15-letnice delovanja stranke v Celju, Štorah, Dobrni in Vojniku, so svoje delo in delo stranke na državni ravni dobro ocenili. V razpravi pa so zlasti poudarjali pravilno držo stranke, ki je vstop v vladno koalicijo pogoj evala z ohranitvijo socialnih in drugih pravic državljanov in še zlasti upokojencev. Ni pa na skupščini manjkalo kritičnih in opozorilnih misli ob predlagani celoviti Stane Seničar gospodarski reformi, ki vsebuje tudi uvedbo enotne davčne stopnje. Proti temu ukrepu mora nastopiti tudi stranka, so poudarili, saj bi Nagrade najlepšim V sredo so v Celju razglasili zmagovalce in dobitnike priznanj v letošnji akciji Naj mesto cveti. Tudi za letos so razpisali denarne nagrade v petih kategorijah - stanovanjska ; hiša, blok, kmetija, objekt • javnega pomena in objekt ' gospodarske družbe oz. samostojnega podjetnika, pri • čemer je prva nagrada v i vsaki od kategorij 100 tisočakov. Dve neodvisni ko- V misiji sta med junijem in septembrom letos ocenili 61 prijavljenih objektov, med katerimi je bilo največ, 31, stanovanjskih hiš. Med stanovanjskimi hišami so letos izbrali hišo Viktorije in Petra Sveta iz Škofje vasi. Med stanovanjskimi bloki je prvo mesto zasedel blok na Pucovi 4, med kmetijami pa domačija Silve in Franca Kumra iz Pečovnika. Med objekti javnega pomena so za najlepše urejenega proglasili sedež krajevne skupnosti ljal obred, pa je prekipelo in je rekel: >Saj se ne bo vrgla v jamo, ker jo pri izhodu čaka njen ljubček.< Pogledal sem proti izhodu in res je tam stal mlajši moški z zavihanim ovratnikom, ki je kasneje prevzel vlogo spremljevalca obupno jokajoče žene.« Pri pogrebih se pojavljajo govorniki, ki včasih »kvasijo« take, da niso ničemer podobne. Franjo se jih takole spominja: »Govornik se je hvalil, koliko ljudi se poslavlja od pokojnika in da je velika škoda, da tega ne vidi, v resnici pa nas je bilo največ 13 ... Ah pa je govoril o lepem soncu, ki sveti ob slovesu od pokojnika, v resnici pa je deževalo, da smo bih vsi mokri kot miši. Zgodilo se je tudi, da je umrl oče in za njim so žalovali žena in pet sinov. Govornik je pokojnika hvalil, kako je bil dober, da je vseh pet otrok spravil do kruha, ko je pristopil k njemu eden izmed sinov in mu na ves glas rekel: >To preprosto ni res, ker nas je gor spravila samo mama.< Spominjam se tudi vabila za fotografije smrti pokojnika na neki odročni domačiji. Ko sem se pozdravil z domačini, so me povabili v sobo, kjer naj bi ležal pokojnik. Vse je bilo črno, krsta pa prazna. Kje pa imate pokojnika, sem previdno vprašal. Naslonjen je na zid, so mi odgovorih. Pokojnik je bil namreč telesno močno upognjen in so ga v krsto položili šele malo pred pogrebom. Tega seveda nisem fotografiral.« Franjo Berk je med fotografiranjem pogrebov doživel veliko smešnih in manj sme šnih zgodbic. Tako je neki družini prinesel fotografije s pogreba in ker ni imel drobiža, da bi ga vrnil za plačilo, je rekel: »Bomo pa pri naslednjem poravnah!« Velikokrat se je tudi zgodilo, da naročniki narejenih fotografij niso vzeli, ker so jim bile enostavno predrage. Franjo Berk je v nekaj desetletjih spremljanja pogrebov doživel ves razvoj pri pogrebni dejavnosti, od klasičnih do žarnih pogrebov. Tudi noša po-grebcev se spreminja, čeprav v osnovi pri najožjih sorodnikih še vedno ostaja klasična kombinacija belo-črne barve, kakršna še vedno tudi prevladuje na pokopališčih. Zanimivi so tudi spomini na sedmine, kjer so se prej kot potok objokani sorodniki skoraj stepli za dediščino ali pa so veselo zaplesali kot na najboljši veselici. Franjo Berk pa je pokopališko-pogrebno zgodbo zakljilčil v optimističnem tonu: »Moja fotografska ljubezen ostajajo otroci in zelo težko mi je, če se jim kaj neljubega zgodi. Rad pa se tudi spominjam očeta, ki je veliko slikal gore, z njim pa sem zahajal tudi na Celjsko kočo. Čez dan sva pofotografirala kočo z lepo okolico, ponoči v ateljeju naredili do 200 razglednic in jih naslednje jutro prinesla na kočo za prodajo. To so bili lepi časi, danes pa je tudi zaradi sodobnejše fotografske tehnike. in obnašanja ljudi vse drugače. Vendar, prilagoditi se moramo in zdržati do upokojitve.« TONE VRABL Foto: BRST Proti reformam po vsem doslej znanem tak ukrep močno prizadel socialni status najrevnejšega dela prebivalstva. Slišati je bilo celo pozive, da bi se upokojenci in člani DeSUSa pridružili napovedanemu protestnemu zboru, ki ga pripravljajo sindikati. Nikakor ne smemo pozabiti, so poudarjali v razpravi, da je med slovenskimi upokojenci kar 120 tisoč takih, ki imajo že zdaj prejemke pod sto tisočaki mesečno. »In prav zato naj bo jasno,« je poudaril novi predsednik območnega odbora Stane Seničar, »da je to vprašanje, pred katerim člani stranke ne bodo zamižali niti za ceno izstopa stranke iz vladne koalicije.« BRST Trnovlje, za najlepše urejen objekt gospodarske družbe oziroma samostojnega podjetnika pa so razglasili prostor odvetnika Ivana Marovta na Prešernovi cesti v Celju. Podelili so še več denarnih nagrad v vseh kategorijah, pa tudi kopico pisnih priznanj, ki so jih namenili nagrajencem iz prejšnjih akcij, ki so sodelovali tudi tokrat, zaradi pravil tekmovanja pa niso mogli biti nagrajeni. BRST Smo del vodilnega mednarodnega podjetja na področju maloprodaje živil z več kot 3000 poslovalnicami po svetu. Poslovno skupino tvorijo podjetja v Avstriji, zahodni in južni Nemčiji, ter tudi v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, na Irskem in v Avstraliji. Naš uspeh temelji na odličnih sodelavcih. Za naše poslovalnice na širšem območju Celja iščemo pos! pripravnice/-ke za lovodkinje/poslovodje Vaše delovno področje bo obsegalo: • organizacijo in razporejanje dela v poslovalnici • odgovarjanje za doseganje poslovnih ciljev poslovalnice • vodenje in razvoj sodelavcev • aktivno sodelovanje pri delu v poslovalnici (tudi delo na blagajni in zlaganje blaga) Od vas pričakujemo: • občutek za odgovornost in nadpovprečno zavzetost za delo • odprtost, komunikativnost in vodstvene sposobnosti • veselje pri delu s strankami • končano ustrezno poklicno izobrazbo V. stopnje oz. opravljen poslovodski izpit • pripravljenost na večmesečno izobraževanje v Avstriji • znanje nemščine je prednost Ponujamo vam: • večmesečno temeljito uvajanje v delo • zagotovljeno delovno mesto v mednarodno uspešnem podjetju • dinamično in pestro delo • možnost postati poslovodja • nadpovprečno plačo tudi v času uvajanja v delo Kandidatke In kandidate, ki Vas delovno mesto zanima, vabimo, da nam v roku dveh tednov pošljete prošnjo v slovenščini ali nemščini z ročno napisanim življenjepisom, fotografijo ter z vsemi zaključnimi spričevali in delovnimi dokazili. sklenitve pogodbe za nedoločen čas. Hofer trgovina na drot Bmčičeva ulica 49 1231 Ljubljana - Črnuče Tel. 01 560 71 26 Faks 01 560 71 24 :a določen čas šestih možnostjo naknadne ŠENTJUR LAŠKO V samostanu v Jurkloštru naj bi do poletja 2007 uredili grob Veronike Deseniške - Koncert za ureditev groba Ne zgodi se prav pogosto, da bi tako imenitni glasbeni umetniki, kakršni so Slovenski oktet in New Swing Quartet, nastopili na istem koncertu. Še redkeje nastopijo v majhnem odmaknjenem kraju, kakršen je Jurklošter. A prizadevnost krajanov in dejstvo, da se za zidovi nekdanjega kartuzijanskega samostana skrivata bogata zgodovina in pred kratkim lociran grob Veronike Deseniške, sta v kraj ob Gračnici privabila obe zasedbi in številne obiskovalce. Lokacija domnevnega Vero-nikinega groba, ki ga je sredi 19. stoletja neuspešno iskal že škof Anton Martin Slomšek, je odkrita. Pred tednom so pod vodstvom zavoda za varstvo kulturne dediščine opravili poskusna sondiranja na območju kartuzije in v njeni neposredni okolici. »Na mestu, kjer se predvideva lokacija groba, je bil odkrit prvotni tiak domnevno nekdanje kapiteljske dvorane. To potrjujejo zidane sedilje, kjer so se na tedenskem posvetu zbirali menihi,« opisuje pater dr. Karel Gržan. Zanimivo je, da so bili na predvidenem mestu groba najdeni vodoravno položeni nezazidani opečni zidaki v širini groba. »Očitno je s tem nekdo želel zapustiti spomin na pomemben kraj,« je prepričan dr. Gržan. Odkriti ožgani zidovi nekdanje kapiteljske dvorane pa kažejo na to, da je bil domnevni Veronikin grob kasneje oskrunjen. »To, da bi bila Veronika pokopana v pokopališki kapeli znotraj klavzure (to je prostor, ki je namenjen izključno menihom), je malo verjetno, saj kartuzijani ženskam ne dopuščajo vstopa medse. Pokop v pokopališki kapeli je bil zaradi kartuzijanskega vodila omogočen samo velikim ustanoviteljem kartuzije. Mnogo bolj sprejemljivo je torej, da je bila pokopana v kapeli velikega križnega hodnika (gre za preurejeno nekdanjo kapiteljsko dvorano), ki je bila očitno prirejena tako, da je omogočala dostop izven klavzure,« pojasnjuje p. Gržan. Sicer pa lokacijo groba potrjuje tudi dokument kar-. tuzijanskega generalnega vodstva, ki je leta 1428 potr- OVERLES d.o.o. Partizanska 100, 2317 Oplotnica a izdelavo lesenega stavbne- 1. VODJO PROIZVODNJE Pogoji za sodelovanje: - končana 5. ali 6. stopnja lesarske smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj v vodenju proizvodnih procesov - poznavanje dela z računalnikom (Office: Excel, Word) - prednost imajo kandidati z znanjem italijanskega jezika, zaželeno tudi znanje nemškega jezika 2. TEHNOLOGA Pogoji za sodelovanje: - končana 6. ali 7. stopnja lesarske smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja tehnologije stavbnega pohištva - poznavanje dela z računalnikom (Office, AutoCad) - prednost imajo kandidati z znanjem italijanskega jezika, zaželeno tudi znanje nemškega jezika Če ste pripravljeni na izziv, pošljite svoje pisne ponudbe z ustrez-li dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: Overles d.o.o., Partizanska 100, 2317 Oplotnica. New Swing Quartet dil pokop v kapeli - nekdanji kapiteljski dvorani. »Če se turisti z vsega sveta zgrinjajo v Verono zaradi zgodbe o Romeu in Juliji, zakaj bi mi zamolčali zgodbo o ljubezni med Friderikom in Veroniko, ki je zgodovinsko mnogo bolj utemeljena kot Shakespeare-jeva romaneskna pripoved,« sklene dr. Karel Gržan. Izvrstni glasbeniki zbrani na enem mestu Ureditev Veronikinega groba je ena od prvih nalog spomladi ustanovljenega Zavoda Odon Jurklošter. Da bi pridobili del potrebnih finančnih sredstev,' so v nedeljo, 23. oktobra, skupaj s Krajevno skupnostjo Jurklošter in z Občino Laško organizirah veliki dobrodelni koncert, na katerem so nastopili Slovenski oktet, Majda Petan in New Swing Quartet. Še pred tem so pri sveti maši nastopili člani Kvinteta Dori. Trije njihovi člani izhajajo iz doline Gračnice in so zato skorajda domačini. Obiskovalci so bili nad dobrodelnim koncertom eminentnih zasedb navdušeni. Nastopanje na istem koncertu pa ni bilo enkratno le za obiskovalce, temveč tudi za nastopajoče. Majda Petan je povedala: »Obuditev spomina na Veroniko Deseniško je zelo dobra ideja, še kakšno stvar iz zgodovine bi lahko tako obudili v spomin.« »Za Jurklošter in za vse, ki izhajamo iz teh krajev, je to velik dan. Člani Kvinteta Dori smo počaščeni, da smo lahko tudi sami prispevali k temu,« je povedal Anti Gubenšek in dodal: »Mislim, da je skrajni čas, da na plan - Št. 82-28. potegnemo koščke, iz katerih izviramo, in lahko smo resnično ponosni, da imamo tako pestro in bogato zgodovino. Tudi ti deli Slovenije, ki so sicer nekoliko odmaknjeni od središča dogajanja, so prav tako vredni, da opozorimo nanje«. Jože Vidic, član Slovenskega okteta, je za Jurklošter slišal prvič pred mesecem dni, ko so se pogovarjali o tem, da bodo tu nastopih. Drugačna pa je zgodba Ota Pestnerja: »V Jurkloštru sem bil, ko sem imel pet ali šest let. Oče je tu igral s svojim ansamblom, in če se ne motim, sem takrat že začel prepevati.« »Za ta projekt potrebujemo veliko finančnih sredstev, zato prihodki od dobrodelnih koncertov ne bodo dovolj. Kmalu bomo začeli akcijo iskanja sponzorjev, nameravamo pa pridobiti tndi državna in evropska sredstva. Po tihem upamo, da nam bo grob uspelo urediti do poletja 2007,« je sklenil Peter Kozmus, direktor Zavoda Odon. JASMINA ŠTORMAN Za dva »petenoštra« jagod Letošnje leto za vinogradnike ni bilo posebej hvaležno, toda večina je s trgatvijo vseeno zadovoljna. V takem duhu je izzvenela tudi tradicionalna trgatev potomke znamenite stare trte z mariborskega Lenta. Modro kavčino ob Ipavčevi hiši so v petek obtrgali v prisotnosti občinskih veljakov in krajanov. Trta je v desetletju in pol postala dragocena prebivalka Zgornjega trga. Temu primerno jo tudi varujejo. Žal letos bera ni bila najboljša, saj se je pri postavljanju brajde zlomil eden od šparonov. Kot je povedal mestni viničar Aci Ur-bajs, so lani s te trte pridelali tri steklenice vina. Dve so spili ob spomladanski rezi, tokrat pa so obiskovalcem ponudili še preostalo tretjo. Kolikšen bo pridelek letos, ko so natrgali »za dva petenoštra jagod«, kot se je v šah izrazil župan Štefan Tisel, se sicer še ne ve. Pa nenazadnje ni pomembno. Gre za simboličen dogodek, ki v Zgornji trg pripelje mnogo vinogradnikov in vinarjev. Tako tudi s počastitivijo šentjurske stare trte simbolično končajo trgatev v domačih vinogradih. SAŠKA TERŽAN Z literarnega nakovala po Prostoru Prostoru v kulturnem domu v Šentjurju je tamkajšnji študentski klub mladih v petek pripravil Literarno kovačni-co, v kateri so se predstavili nekateri najbolj obetavni šentjurski literati. umrlim Krajevna organizacija borcev, Veteransko društvo Sever za celjsko območje, Združenje Sever in Osnovna šola Ponikva pripravljajo danes ob 11.15 na Ponikvi pri Grobel-nem žalno slovesnost pri spomeniku padlim v 2. svetovni vojni. Delegacija Združenja Sever, njihovega veteranskega društva za celjsko območje in policije, bo položila cvetje na grob Stanislava Straška, ki je kot policist služboval na postaji Ljubljana Šiška in je 30. junija 1991 padel v vojni za Slovenijo. Rojen je bil na Boletini, pokopan pa je na pokopališču na Ponikvi. V Radečah bo žalna komemoracija ob vseh svetih jutri ob 15. uri na tamkajšnjem pokopališču. V programu bodo nastopili Pihalni orkester radeških papirničarjev, Moški pevski zbor Svoboda Radeče ter člani Gledališkega krožka Radeče, ki bodo izvedli recital pesmi Toneta Kuntnerja. BA Obiskovalci so lahko prisluhnili Evi Kovač, ki je kot na- mlade literature Urška ravnokar izdala knjižni prvenec Tri pike. Svoja dela so predstavili še Janko Narat - Jenki, Tanja Planko, Marko Tuhtar, Rade Vučkovac, Mark VuljevicinŽan Žafran. Ob udarcih po literarnem nakovalu so postavili na ogled še fotografsko razstavo Sare Lovrenc in Blanke Kefer. Večer je glasbeno začinil kan-tavtor Matej Krajne. Programski koordinator ŠKMŠ Bogdan Rahten je ob tem povedal, da so večer zastavili v službi dveh ciljev: »Na enem mestu smo želeli zbrati mlade perspektivne avtorje iz šentjurskega okolja. Zraven je sicer morda nekoliko starejši avtor Rade Vučko-vač, a vseeno zelo zanimiv. Po drugi strani smo želeli mladim, ki se indentificirajo s Prostorom, približati žanre, ki jih šolski sistem večkrat naredi neužitne in dolgočasne.« ST Bo Jurklošter druga Verona? GEODETSKE MERITVE Slatinčane moti šmarski grb Občani Rogaške Slatine imajo na registrskih tablicah svojih avtomobilov grb Šmarja pri Jelšah, kjer je tudi sedež njihove upravne enote. To nekatere Slatinčane tako zelo moti, da so pred leti na svoje avtomobile kar sami nalepili grbe Rogaške Slatine (čez šmarski grb). Zaradi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa sta občinska svetnika Rogaške Slatine, Andrej del Fabro in Anton Pelko, v tem mesecu predlagala naj župan in občina storita vse, da . bo Slatinčanom omogočena uporaba slatinskega grba. »Prepričana sva, da je takšna ureditev za našo občino slaba, saj naše občane in občane številnih drugih občin postavlja v slabši položaj od občanov občin, kjer je sedež upravne enote,« sta zapisala v javni pobudi. Župan mag. Branko Kidrič je predlagateljema javno odgovoril, da je Občina Rogaška Slatina pri Skupnosti občin Slovenije že sprožila takšno pobudo. »Razpoznavnost je za turistične občine, kamor vsekakor sodi Rogaška Slatina, še toliko bolj pomembna,« dodaja Kidrič. BJ Varneje do šole V Vegovi ulici v Šmarju pri Jelšah so uredili 350 metrov pločnika in cestišča, ki omogoča varnejši dostop do osnovne šole ter drugih objektov v okolici. Gre za odcep med železniškim prehodom in pokopališčem. Za zaključek del je bil v petek javni ogled dokončane naložbe, ld ga je pripravila občina. Kulturni program so pripravili učenci. BJ PARCELACIJE. UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ. VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI. ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNINE rib Da se vendarle nekaj premika v tej smeri, naj bi potrjevale nekatere najnovejše študije,izdelane za razvoj Sotelskega jezera, ki bi ga ponovno »pričarale« v obdobju od treh do petih let. Z občinskih strani je, kot pravijo, opravljeno skoraj vse potrebno, zato morajo slediti le še državni ukrepi. Okoljski minister, Janez Podobnik, podpira projekt s predpogojem, da je voda vsaj v drugem kakovostnem razredu. Je pa Podobnik še napovedal posamezne ukrepe, med njimi možnost sanacije obeh jezerskih pregrad. »O krivcih za pomore rib še ne moremo javno govoriti, čeprav vsi vemo, kdo so,« pravi Založnik glede neprestanih pomorov rib in ob tem upa, da sodni postopki ne bodo prehitro zastarali, »kot se je to verjetno že zgodilo v enem primeru«. Se pa pomori ne dogajajo samo v Sotli, pač pa že nekaj let tudi v potoku Mestinjš-čica. Najpogostejši pomori so v avgustu, ko so vodostaji rek in potokov običajno najnižji. Letos je tako poginilo že med sto in dvesto kilogramov rib, bi pa bilo teh poginov verjetno še več, če ne bi bilo deževnega poletja. »Treba je spremeniti miselnost. Gradnja čistilnih naprav je smiselna, naravo je treba čuvati, odpadkov pa ne metati v vodo, ker voda ničesar nikoli ne skrije,« zaključuje. MATEJA JAZBEC Šlandrov trg 20. Žalec. tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si Sotelski pomori Jezero, ki ga ni - Onesnaževalci še vedno »na prostosti« Ribiška družina Sotla je bila ustanovljena pred 53 leti, ko je od takratnih oblasti prevzela v upravljanje približno 95 hektarov slovenskega dela povodja Sotle. To je bilo takrat še relativno čisto in bogato s številnimi vrstami avtohtonih rib, rakov, žab ter školjk. Za takrat še maloštevilno ribiško družino, pa tudi vse tiste, ki so svoje trnke radi namakali kar brez dovolilnic, so bile te vode pravi ribiški raj. Žal je od vsega tega ostalo le malo. Nekatere vrste rib in rakov so dobesedno izumrle. Izginilo je tudi Sotelsko jezero. Nujno je takojšnje ukrepanje. Žal pa vsi ukrepi niso v pristojnosti ribiške družine. »Nepremišljeni vodnogospodarski posegi, naraščajoča urbanizacija in industrializacija, intenziviranje kmetijstva ter neusklajeni ribolovni režim med Slovenijo in sosednjo Hrvaško so glavni krivci za nastalo škodo,« pravi Anton Založnik, predsednik Ribiške družine Sotla. Pravi tudi, da so v vseh teh letih bili boj za varstvo voda in okolja, ohranjanje pestrosti ter staleža avtohtonih rib, rakov, žab in školjk. »Danes tudi nekoč nepomembne potočke usposabljamo za gojitev rib, vsako leto obogatimo z izdatnimi vlaganji tudi športno-ribolov-ne vode, gradimo lastne vzrej-ne ter športno-ribolovne ribnike, usposobili pa smo se tu- di za posredovanje glede poginov rib in preganjanje ekološke kriminalitete in krivo-lova, ves čas pa tudi ozavešča-mo prebivalstvo o nujnosti dviga kakovosti voda.« Letno v Sotli nalovijo približno 150 ščuk in 300 kilogramov različnih belic, v ribnikih pa predvsem krape - pri čemer jih vložijo približno od 500 do 600 kilogramov, nalovijo pa komaj 300 kilogramov. »Preostalo se raz-gubi ali odnesejo krivolovci.« Jezero brez vode in rib Pred 25 leti je bila na Sotli zgrajena pregrada Vonarje s 195- Anton Založnik ob ribniku Vonarje hektarskim akumulacijskim prostorom, kar to območje uvršča med največja slovenska umetna jezera. V njem so intenzivno izvajali poribljevanje, na njem pa se je dinamično razvijal tudi ribolovni turizem. Zaradi enormnega onesnaževanja Sotle z območja Rogaške Slatine, Rogatca in Huma na Sotli je leta 1983 poginilo več kot 20 ton rib. Takratni upravljalec jezera Nivo Celje ni poskrbel za pravočasno gradnjo čistilne naprave in od takrat naprej jezero ni več potopljeno, pač pa je suhi zbiralnik za meteorne vode. Vse do lani so se tam nabirale ogromne količine fekalij ter smeti in Založnik pravi, da je bilo vsega odpadnega materiala za več tovornjakov. »Je pa lani začela poskusno delovati čistilna naprava v Rogaški Slatini in počasi opažamo, da je voda nekoliko čistejša. A do popolne čistosti bodo potrebna še leta!« Velik problem so na jezeru tudi vrbe, ki so se razbohotile in ga s tem naredile neprehodnega. In potrebnega bo ogromno denarja, da se bo biomasa na jezeru odpravila. »Slovenija naj bi že zagotovila nekaj sredstev, toda brez sodelovanja Hrvatov ne bo nič,« razlaga Založnik. Zdravnikov zaenkrat dovolj V Rogaški Slatini trenutno dovolj zdravnikov, Podčetrtek hoče še enega V šestih zdravstvenih postajah na območju Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah so trenutno kadrovske razmere zadovoljive. V Zdravstveni postaji Rogaška Slatina, kjer so bih v začetku tega leta pacienti brez osebnih zdravnikov, dela trenutno pet zdravnikov, pritožujejo pa se v občinskem svetu Podčetrtka, kjer zahtevajo zaposlitev še enega zdravnika. V Rogaški Slatini so se pacienti lani ter v začetku tega leta znašli v kritičnem položaju zaradi bolezni nekaterih zdravnikov ter zaradi štirih neuspelih razpisov, s katerimi niso uspeli zaposliti v mestu ob Sotli nobenega novega zdravnika. V takšnih razmerah so si v postaji pomagali z nadomeščanjem zdravnikov iz sosednjih postaj ter z zasebniki. Občinski svet Rogaške Slatine je zato od Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, kamor sodi slatinska zdravstvena postaja, zahteval nujno ureditev razmer, kar je bilo nato rešeno. Problem so rešili z zaposlitvijo zdravnice speciali-zantke ter zdravnice, ki je prišla iz Zdravstvene postaje Rogatec. Trenutno delajo v sla-tinski postaji štirje zdravniki v splošnih ambulantah ter en otroški zdravnik, od katerih se bo ena zdravnica v teh dneh upokojila. Tako težko pričakujejo vrnitev ene od zdravnic, ki se bo vrnila s porodniškega dopusta v prihodnjih mesecih. V prihodnjem letu je v Rogaški Slatini mogoče pričakovati še upokojitev enega od zdravnikov. V zvezi z željo Podčetrtka po zaposlitvi še enega zdravnika odgovarja direktor Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah Janez Čakš, da bo šele po izdelavi mreže osnovne zdravs- tvene službe v ministrstvu mogoče oceniti, ali bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije tam pripravljen financirati zaposlitev dodatnega zdravnika. Dodatni zdravnik v Podčetrtku bi moral imeti tudi dovolj opredeljenih pacientov (vsaj 1.700). V postaji v Rogatcu si prav tako želijo znova dva zdravnika, saj je ena od zdravnic odšla letos na delo v slatinsko postajo. Za Rogatec načrtujejo v vodstvu zdravstvenega doma zaposlitev še enega zdravnika in to s krajšim delovnim časom, po vsej verjetnosti v povezavi z delom v novem upokojenskem domu v Rogaški Slatini. Na območju zdravstvenih postaj Bistrica ob Sotli, Kozje in Šmarje pri Jelšah trenutno ni posebnih zahtev po zaposlitvi dodatnega zdravniškega kadra. BRANE JERANKO , Marjan Kotnik (kitara, spremlje valni vokal), Manca Pinterič (klaviature, spremljevalni vo kal), Dejvi Kotar (bas kitara) in Damir Pavlič (bobni, tolka la). ZORRU ofZorro), TTT-1 Neka] utrinkov iz odprtja razstave akademskega slikarja Jožeta Kumra v galeriji MIK Ljubljana. Dediščina v očeh znanosti in v rokah stroke Pester oktober v Galeriji likovnih del mladih Delo v Galeriji likovnih del mladih Stari grad kljub njeni selitvi v Celjski dom nemoteno teče naprej. Medtem ko so na Starem gradu še vedno na ogled tri razstave, in sicer umetnikov iz Bangladeša in Argentine, je vodja galerije Mihailo Lišanin v začetku oktobra v Belorusiji odprl prvo razstavo likovnih del mladih iz arhiva revije Likovni svet v tej državi. »Tam so trenutno razstavljena nagrajena likovna dela mednarodnega razpisa revije Likov- ni svet na temo Tihožitje, za naslednje leto pa smo dogovorjeni še za nove razstave v tej državi,« pravi Lišanin. Te dni v Galeriji likovnih del mladih pospešeno tiskajo tudi zadnje grafike za grafično mapo 2005 na temo Grofje Celjski danes in nikdar več v izvedbi priznane akademske grafičarke Suzane Vučkovič iz Beograda. V štirih letih dela edine Mednarodne grafične delavnice v Sloveniji je nastalo že 48 grafik na temo zgodovine Celjskih in Celja. Nova galerija mladih, ki bo delovala pod vodstvom zasebnega Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih, bo v Celjskem domu zaživela sredi decembra. V galeriji do novega leta pričakujejo tudi rekordno udeležbo držav na novem XI. mednarodnem razpisu za likovna dela mladih. V prihodnjem letu se obeta tudi veliko novih razstav v tujini, saj so vabila že prispela iz Indije, Rusije, Srbije in Črne gore, Romunije, Hir-čije, Bangladeša, Belorusije, Kanade in z Norveške. B A Mihailo Lišanin z organizatorji razstave na umetniški šoli v Belorusiji. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo je pred dvema letoma organiziral znanstveno srečanje z naslovom Kako misliti dediščino? O »naših« in »drugih« dediščinah na Slovenskem. Spoznanja avtorjev, ki se ukvarjajo z vprašanji dediš-ćine, so zdaj predstavljena v dveh zbornikih z naslovoma Dediščina v očeh znanosti in Dediščina v rokah stroke, ki ju je Filozofska fakulteta septembra in oktobra 2005 izdala v zbirki Županičeva knjižnica. Iz razprav v obeh zbornikih, ki sta jih uredila dr. Jože Hudales (prej zaposlen v velenjskem muzeju) in Nataša Visočnik, je razvidno, da imata v tujini raziskovanje in I- ohranjanje dediščine v zadnjem desetletju pomembno mesto v humanističnih in družboslovnih vedah. Pri nas pa je bilo teoretičnih refleksij doslej manj, čeprav bi bile nujno potrebne. V razpravah avtorji razkrivajo sedanjo podobo institucij za varovanje dediščine ter pokažejo, da razvejana muzejska mreža, mreža zavodov za varovanje kulturne in naravne dediščine ter zasebna iniciativa, ki vse bolj sega tudi na področja varovanja dediščine, na Slovenskem sicer zagotavljajo dokaj kvalitetno in učinkovito varovanje predmetov kulturne dediščine, vendar zaradi premajhne teoretične refleksije celotna dejavnost varovanja pogosto ne more zagotoviti bolj enotnega, celovitega in multidisciplinarnega pristopa k varovanju. Razprave v zbornikih ravno v tem pogledu ponujajo mnogo izhodišč za drugačno, sodobno prakso varovanja. Poleg tega prispevki v zbornikih izpostavijo še vpetost problematike varovanja dediščine v vzvode družbene moči. Avtorji tako ugotavljajo, da predstava »naše« dediščine neizbrisno opredeljuje nacionalne, regionalne in lokalne identitete, ki jih doživljamo tudi v praksi. Prispevki v zbornikih, ki bosta zaradi širine lahko vsestransko uporabna kot učbenika za študente in študentke humanističnih in družboslovnih ved ter morda tudi bo- V Džavnem svetu RS so v torek pripravili javno razpravo o kulturni dediščini, katere povod za razpravo sta bila zbornika. dočega interdisciplinarnega študija kulturne dediščine, vsekakor kažejo, da je s tem opravljen prvi korak k širšemu, multidisci-plinarnemu premisleku o tej tematiki. Navsezadnje pa sta zbornika pomembna tudi zato, ker so termini, povezani s kulturno dediščino, postali del vsakdanjega besedišča -ne le v politiki in ekonomiji. Le pisanje o dediščini pa lahko prepreči zameglitev njenih strokovnih pomenov. Ko te gore zasvojijo Justina in Ivan Skorja - Pri triinsedemdesetih še vedno strastna planinca IZLET V PRLEKIJO! V soboto, 26. novembra, bomo dva avtobusa srečnežev popeljali na brezplačni izlet v Prlekijo med čudovite griče in ravnine med Muro in Dravo. V Tušu smo v sodelovanju z Novim tednikom tokrat pripravili akcijo, v kateri boste lahko naročniki izžrebani za celodnevni izlet za dve osebi, ki vam bo odkril skrivnosti in lepote prvih zimskih dni v Prlekiji. Pokušali bomo vrhunska vina, se podali pod zemljo med hrastove sode, v katerih zori žlahtna kapljica vinske kleti Jeruzalem Ormož, obiskali Središče ob Dravi in se krepčali z lokalnimi specialitetami. Pravijo, da ni pravi Slovenec, kdor ni bil vsaj enkrat v življenju na Triglavu. Kaj bi potemtakem dejali za Justino in Ivana Skorjo iz Laškega, ki sta najvišji slovenski vrh osvojila že, verjeli ali ne, deve-tindvajsetkrat?! In to vsakič po drugi poti. Poleg tega sta pri svojih spoštljivih triinsedemdesetih letih že drugič prehodila slovensko planinsko pot, kar pomeni, da sta se v štirih letih povzpela na več kot 70 točno določenih vrhov. Letos, denimo, sta bila v hribih že 23-krat, nazadnje minuli konec tedna. Od tega sta se desetkrat povzpela nad dva tisoč metrov visoko, tudi na Triglav, v dolino pa sta v letošnjem letu prinesla toliko žigov, kolikor imata let. A to še zdaleč ni vse. Upokojeni mizar in bančna uslužbenka sta v gorah nabrala toliko kilometrine kot le malokdo. Med drugim sta trikrat prehodila Aljaževo, Slomškovo in Zasavsko pot, sedemkrat Rečiško pot, po enkrat Vertovčevo, Miško-vo, Haloško in Aškerčevo pot... Na bližnji Hum sta se v enem letu odpravila 170-krat, od tega štirikrat v enem dnevu... Ko takole naštevata, kje vse sta že bila, se človek, ki mu je v svojem življenju mogoče enkrat uspelo pri-lesti na Celjsko kočo, Golico, Stol ali še to ne, zamisli nad močno voljo in vztrajnostjo, ki jo premoreta zakonca Škorja. Ob njima dobiš občutek, da se celo starost, ki tako vztrajno zasleduje slehernega posamezni- Justina in Ivan Škorja v hribe rada vzameta tudi svojega vnuka Tirna. ka, da pretentati. Ko se Justina in Ivan starejša, naju ni treba nikoli čakati, krat odpravita kar sama. Z ljubezni- odpravita v gore, pozabita na leta in Ravno nasprotno. Rada sva med pr- jo do gora sta okužila tudi svoja otro- po svoji telesni pripravljenosti pre- vimi na vrhu, pri čemer imava svoj ka, Gabrijelo in Lovrenca, po nju- kašata marsikaterega dvajsetletnika. tempo,« povesta člana Planinskega nih stopinjah pa stopa tudi šestietni »Čeprav sva v gorah skoraj vedno naj- društva Laško, ki se v hribe največ- vnuk Tim, ki že ima svojo planinsko knjižico. Prvošolček ponosno pove, da v hribih še nikoli ni prosil atija, naj ga nese, ampak da vso pot preho-di čisto sam. Justina in Ivan sta v gore začela zahajati pri svojih ne več rosnih 48 letih. Pred tem so na dopust hodili na morje, nato pa so se enkrat odločili, da gredo v Kranjsko Goro. Tu sta dobila 'lušte' in tudi otrokoma je bilo bolj všeč v hribih kot na morju. »Najbolj naju privlačijo mir, lepota narave in predvsem spoštovanje človeka, ki je v dolini na bistveno nižji ravni,« pripovedujeta v en glas in dodata, dá v gorah na srečo nista imela še nobene negativne izkušnje. Je bilo pa zato toliko več lepega in nepozabnega. NikoU ne bosta pozabila nenavadnega pojava, ko sta na Kredarici v daljavi ugledala mavrico v obliki kroga, v katerem sta videla svojo senco. To se jima je zgodilo dvakrat, ostalih prijetnih dogodivščinje bilo preveč, da bi vse naštevala. Ko ju povprašamo za nasvet, kaj moramo upoštevati, ko gremo v hribe, kot iz topa izstrelita: »Nič alkohola, ustrezna oprema in nikar v hribe z novimi čevlji. Pa še to: vzemite si čas za opazovanje narave, skrbi pustite v dolini.« »Ko ne bova več mogla hoditi okoli, bova živela od spominov,« pravita in pobrskata po škatli, v kateri skrbno hranita priznanja, značke, žige in utrinke z njunih skupnih planinskih poti. In kako postati eden od izbrancev? Izpolnite kupone, ki jih bomo objavljali v prihodnjih številkah, in z malo sreče boste na enem od avtobusov izletnikov! Kupon pošjite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. ra^pcelje m tednik @ JERUZALEM ORMOŽ Ime in priimek: Naslov:_ Številka Tuš klub kartice: □cnnimiEO Naročniška številka Novega tednika: gnu] Telefon: NOVI TEDNIK_REPORTAŽA_19 Ko imaš končno vse Veselje pred vrtno uto - Magda, Stanko in njun Tyson. Srečen zaključek zgodbe o dveh invalidskih družinah, ki sta v svoje domove visoko v Košnici dobili vodo Iz pipe zdaj tece voda, a Magda se vedno skrbno pazi na vsako kapljico. mladiča, mešanca z bernskim planšarjem, Tysona, ki je svojemu boksarskemu imenu navkljub najbolj »carkljivo« in prijazno pasje bitjë, kar si ga morete zamisliti. Tako malo je bilo potrebno za srečo, ki kar žari iz vsakega kotička skromnega, a Oprešnikovima tako ljubega posestvá. »Nihče, ki ni živel brez vode v stanovanju, ne ve, kaj voda pomeni. Ne, da ne ve, niti predstavljati si ne more, kaj pomeni voda iz vodovoda,« pripoveduje Magda. »Še zdaj se nekako ne znam navaditi, da je vode dovolj. Še vedno skrbno čuvam vsako kapljico ...« pripoveduje. Ko ju zaprosimo, da bi se slikali ob pipi, iz katere teče voda, sta za. Á Magda ne vzame v roke bokala, ampak kozarec. In ko ga natoči in je slika narejena, vode ne zlije v umivalnik. Poln kozarec vode bo še prav prišel ... Raj za stara leta »Tako sva hvaležna, da tega sploh povedati ne znam,« pripoveduje Stanko. Po piku klopa je zbolel za bore-liozo in zaradi posledic te hude in še ne dovolj raziskane bolezni so mu v mariborski bolnišnici vgradili srčni spod-bujevalnik. Magda je nabrala dovolj let za pokoj, težka sladkorna bolnica, odvisna od inzulina, se upokojitve veseli. »Posebej še zdaj, ko vem, da sva za vse poskrbela. Otrokom sva prepustila stanovanje v mestu, tu, na hribu, sva si sezidala svoj raj za stara leta,« pove Magda. Stanko pa brž doda, da oba ostajata cin-karnarja, zvesta svoji firmi tudi po upokojitvi. »In delnic, ki jih imava, ne bova tako hitro prodala. Še bodo rasle,« je odločen Stanko. Veliko je bilo potrebno, da so, skupaj s streljaj oddaljenimi Krajnčevimi, prišli do vode. »Pri njih je bilo še dosti huje. Gospodarje invalid. Brez obeh nog. Pred kratkim je obležal in ne znam si predstavljati, kaj bi doma počeli brèz vode, kako bi poskrbeli zanj,« pove Stanko. Obe družini sta bili med prvimi podpisniki, s katerimi so v krajevni skupnosti zbirali interesente za nov vodovod. Potem je kazalo, da zaradi prevelikih stroškov in oddaljenost obeh domačij do njih vodovoda ne bo. Sami ogromnih stroškov ne bi zmogli... In vendar je uspelo. Zgodba o težavah obeh družin se je dotaknila pravih ljudi. Zganil se je Rdeči križ, svoje je dodala krajevna skupnost, potrudili so se vsi izvajalci. Ko so Oprešnikovi in Krajnčevi z najetimi stroji uspeli skopati jarke za vodovod od vodnega zajetja do svojih domačij, težav ni bilo več. Rdeči križ je daroval cevi, potrudili so se delavci in partnerji izvajalcev, obe družini sta prispevali še denar za eno od dveh potrebnih črpalk in ... voda je pritekla. Odpravnine Je bilo dovolj »Res ni bilo poceni, dobrega pol milijona je vse skupaj stalo vsako od družin. A odpravnine ob odhodu v pokoj je bilo ravno dovolj. No, malo je celo še ostalo. Povem pa, da se je splačalo. Voda je vredna več od zlata,« je zadovoljen Stanko. In kako je, invalid s srčnim spodbujeval-nikom, zmogel vse napore? »Pretiraval sem, jasno, a sem po opravljenem delu šel v Maribor, na >servis< k svojemu zdravniku. Hud je bil in strog. Kar dolgo je >štelal< ta moj >pejsmeker<. Zdaj se bom moral bolj paziti. In pridno hodim vsak dan na fizioterapijo,« pove Stanko. »Najbolj pa se oba veseliva, ker lahko zdaj pri naju ostajata tudi oba vnuka, šestletni Timotej in dveletni Anej, kmalu bova dobila še tretjega ...« pove Magda. »Zdaj se lahko po igri pošteno umije-ta, pozimi se bosta z dedkom spet sankala na vreči, polni sena, pa smučati ju bo naučil ...« Vse življenje skromna, delovna in vselej polna optimizma zdaj veselo povesta, da sta ves čas imela malo, a imata zdaj pravzaprav vse. Z razmajano nivo nas Stanko spet potegne v dolino. Po poti kaže, kje vse so kopali čez kolovoz, da je ob zadnjih neurjih voda odtekala. In zaupa še eno veliko željo - kakšen kamion gramoza, da bi vsaj malo poravnali to nesrečno pot... »Pa glej, da boš lepo napisal, da bodo ljudje res vedeli, kako hvaležni smo,i< naroča. »In zapiši, da se zahvaljujemo Veri Bobnič iz naše KS, družini Ocvirk, ki je dovolila izkope na svoji zemlji, Rdečemu križu, podjetju VO-KA, pa Kajžerju in Ver-biču iz Nivoja ter Tratniku in Šaleju iz Elektra ... pa še komu, za katere morda sploh ne vemo, da so nam pomagali ... Lepo napiši,« še enkrat zabiča Stanko in niva se že spet cijazi po kolovozu nazaj v hrib - v njun raj. BRANKO STAMEJČIČ Da vas zima ne bo vrgla iz tira ponuja BHS, hitri servis, oprijemljive rešitve! Bogato ponudbo pnevmatik različnih cenovnih razredov, s katerimi boste lažje zvozili letošnjo zimo. Ker je 15. november vse bliže, nas obiščite v enem izmed servisnih centrov širom Slovenije. 2 veseljem vam bomo pomagali! BAR sZgW/ARUM BARUM BARU VflÁ ARUM BAs^AF/BARUM BARUM BARUM \ fm\RUM A \ C Minilo je leto in še slab mesec, kar smo pisali o veliki želji družin Oprešnik I in Krajne, da bi visoko v Ko-I šnici, tam pod Homom, daleč od civilizacije, dobili vodo. »Obljubljene in želene vode ne bo,« smo takrat naslovili reportažo, saj je kazalo, da Oprešnikovi in Krajnčevi ne bodo dobili tako zaželene dobrine od novega vodovodnega zajetja in novega javnega vodovoda, ki so ga tam mimo, po dolini, gradili proti Libojam. In vendar je pred dnevi iz pip na obeh domačijah pritekla voda. Novice, ki nam jo je z nejevero in neznanskim veseljem v glasu sporočil Stanko Oprešnik smo se razveselili in si zaželeli, da veselje z njim in ženo Magdo delimo tudi mi. Znova je s strmega hriba po 1 razdrapanem kolovozu v dolino prihrumela stara, razma-■ jana lada niva in nam skrajšala peš pot na 570 metrov visoko, idilično sedlo, do križišča i planinskih poti na pol ure hoda oddaljeno Brnico, le deset minut oddaljen vrh Homa in v dolino do Grička. Le malo se je spremenilo tam, v osrčju I narave, daleč od civilizacije, hrupa, mesta ... Hišica Opre-! šnikovih je še vedno brez fasade, kolovoz do nje iz doline je še vedno obupno strm, pot j pa polna jarkov, lukenj, skoraj neprevozna. Vrt in vinograd t sta še vedno vzorno urejena, ; "Vrtno uto zdaj krasi mogočno Rogovje jelena, v bližnji lopi šo vzorno pripravljena drva za j zimo, zlata prinašalka Bela še i vedno prijazno pozdravlja vse ; mimoidoče ... Pritekla je voda In vendar se je spremenilo veliko. Največ. Pritekla je voda. Zdaj se je v hišo za stalno I preselila tudi Stankova Magda, ada ubežala s hriba do dobrin. In upokojila oba. Zvesta cinkarnarja. družbo, svojega Nazaj h koreninam Po letih, ko je prisegal na rock, se Brane Mihajlovič - Kosta vrača k začetkom - bluesu Pravi vaški posebnež, čeprav je meščan. 42-letni Celjan, odličen kitarist, nekoč lastnik legendarnega Barflya, slaščičarne in kavarne, ostaja boem. Starejši kot je, bolj ga glasba drži. Več ko igra, bolj ga vleče nazaj h koreninam ročka, na katerega je nekoč prisegal. Zdaj je človek orkester. Zagledan v stare mojstre otožnega bluesa preigrava njihove skladbe in se čez dvajset let vidi, kako v gugalniku na stari verandi preigrava blues. Pred dnevi je po vseh letih igranja v različnih skupinah predstavil svojo prvo zgoščenko in hkrati tudi knjigo Štoparski priročnik za kitariste. »Če bi v mladosti vedel, kar vem zdaj, bi v življenju za kitare zapravil vsaj 50 tisoč mark manj,« pravi. V knjigi, bolje rečeno priročniku, predstavlja različne vrste kitar glede na njihove značilnosti in namen, piše o pravilni izbiri kitare, strunah, vseh pripomočkih... In ostaja Kosta, kot ga poznamo še iz časov skupine Kaya in iz Barflya. Le starejši je, bolj zrel... Igra, snema, izdeluje in popravlja kitare. Spomini na mladost Mami Idi in očetu Kosti se je rodil v Celju, kjer so najprej živeli na Šlandrovem trgu, nasproti takratnega vulkanizerstva. »Tam smo 'žicah' gumo, izdelovali kepe in se z njimi obmetavali,« se spominja. Najlepše pa je bilo ob Sušnici, po kateri se je prevažal v plovilu, izdelanem iz odrezane strehe fička. Oče, legendarni celjski slaščičar Kosta Mihajlovič, Makedonec iz Kuma-novega, je po izgubi staršev in brata odšel k sorodnikom na Dunaj, tam opravil slaščičarsko šolo in imel slaščičarno. Na Dunaju se je tudi poročil in leta 1936 prišel v Celje. Hi se je drugič poročil, Celjanom pa ostaja v spominu kot imeniten slaščičar z najboljšimi kremnimi rezinami v mestu in z doma izdelanimi bonboni. »Spomnim se prve ljubezni. V1. razredu osnovne šole, ko sem hotel biti frajer, sem kar cel razred povabil na sladoled. Ate je bil kar tiho, le malo čudno je gledal, imel pa sem zato cel teden 'hausaresta'.« Tudi sam je naredil slaščičarsko šolo v Mariboru in oče mu je zapustil vse izvirne recepte. »V slaščičarni sem delal kakšnih deset let. Zaprli smo jo zato, ker smo bili preveč odvisni od stalnih strank. Tudi ko sem že zaprl Barfly, sem še kakšno leto in pol poskušal s slaščičarno, pa ni šlo. Najemnina je bila dosti previsoka za tak majhen lokal in ni se izšlo. Tako ostajam vaški posebnež, ki mu je nova oblast odvzela kar dva lokala ...«je nekoliko zagrenjen. Po Barflyu je šla po gobe še Kantina. Spomini na glasbo Z glasbo ga je zasvojil prijatelj in sosed Ari Polajnar, ki je bil drugi celjski didžej v takratnem mladinskem klubu. »Vedno, ko sem prišel iz šole, je Ari navijal gramofon in tudi prvega v življenju mi je podaril on. Ker so mi slišani zvoki silno >pasali<, sem tudi sam začel zbirati plošče. Prva jc bil singl Korni grupe Trla baba lan in tako se je začelo ...« Do denarja za plošče je prišel tako, da v šoli ni malical in ko se je nabralo za kakšno ploščo, jo je kupil. »Najprej so me potegnili popularni bendi Sweet, Slade, Rollingi in Beatli, zelo veliko sem poslušal psihadelične bende kot Yes, Pink Floyd, s katerimi sem rasel. Potem pa rock, pri čemer me je ves čas spremljal blues, ki je stalnica v rocku in njegova osnova.« Prvinska forma ga je vseskozi privlačila. A bil je premlad zanjo. »Blues lahko začneš čutiti in igrati šele, ko te malo ogloda življenje. In krasno je, da zanj nisi nikoli prestar...« Za kitaro se je odločil ob poslušanju velikih kitaristov - Pagea, Hendrixa... »In seveda zato, ker so imele punce najraje kitariste...« Začel je pozno, pri 14 letih, ko je imel zlomljeno nogo in je moral doma ležati deset dni. Kolega mu je prinesel neko staro kitaro in v desetih dneh je imel že toliko materiala, da je lahko kakšno uro igral na klop- ci v parku. Oče ga je videl kot harmonikarja in ga je silil v glasbeno šolo. »Jaz pa za 'boga isusa' harmonike nisem mogel ne videti ne slišati. Oče je slednjič obupal in mi pri desetih letih kupil kitaro, ki se še uglasiti ni dala, je bila pa lepa za na zid. Zares sem začel, ko sem dobil prvo polakustično kitaro. Potem so si sledile druga za drugo.« Kakšnih 50 jih je imel, kupoval pa jih je tako, da je staro prodal, malo »doštukal« in kupil novo. Spomini na začetke Živel je v časih, ko nihče ni hotel pokazati ničesar na kitari, vsi so svoje »finte« ljubosumno skrivali. »Boris Jug, takrat odličen celjski kitarist, pa mi je dal eno svojih beležk in po njej sem se učil. Kot 'mule' sem veliko hodil na drsališče in ob spodnjem gradu je bil v neki hiši prostor za vaje - legendama soba. Tam so igrah Andrej Pavlina, Gorazd Tratnik, Miki Ašič, Željko Ci-gler... Fantje iz mesta pač, ki so imeli radi glasbo.« Vedno je zamujal na drsališče, ker je raje prea vrati sobe poslušal, kako so igrali. Pri šestnajstih je tam imel že svojo sobo, podrto, s preluknjano streho, ampak tam je s kolegi igral. »Učil sem se hitro, le vadil nisem nikoli kaj prida, kar se me drži še dandanes. Rad igram, načrtne vaje pa mi ne gredo od prstov. Mislim, da prav na ta način ohranjam svojo avtentičnost. Nikoh nisem kopiral načina igranja drugih kitaristov.« Njegova prva skupina je bila Dar-ma, za njo Kaya, ki ima zasluge, da sploh še deluje KLjUB, saj so vadili tam in dvakrat tedensko tudi igrali. V tistih časih je bilo težko priti do opreme - uvoza ni bilo, do glasbil si prišel le s potrdilom, da si poklicni glasbenik. »Pomagal mi je Igor Goršič, ki mi je >zrihtal< prvo 'fen-derico', za kar sem mu še danes hvaležen.« Zanimiva je zgodba o ojačevalcih. »Začel sem tako, da sem se doma přiklopil na Radio Savica, ki sem ga uspešno skuril v manj kot dveh mesecih. Naslednji je bil gramofon, pa mamin tranzistor v kuhinji. Zadnja je prišla na vrsto televizija, kjer sem tudi našel tisti dve žici, ki sta pomenili, da se me sliši. Seveda sem skuril tudi to ...« Čez leta je le prišel do solidne kopije Gibsonove kitare in ojačevalca, kar je bil pravi električni začetek. Kaya se je razšla, ko je šel v vojsko, a tudi tam je imel srečo. »Ko so me očedili in ostrigli, sem bil že v vojaškem orkestru.« Po vojski je še nekaj časa obujal Kayo, potem je bil kar dolgo didžej v sedanjem KL-jUB-u. Sledilo je poglavje Barfly, ki ga je odprl izključno zaradi želje po glasbi in koncertih v mestu. »Pod streho sem spravil več kot štiristo različnih koncertov ... V tistih letih sem se sicer ukvarjal z glasbo, a najmanj kot glasbenik...« Takrat je večkrat igral s Perom Lovšinom, s katerim sta se zbližala v Barflyu, kjer je redno nastopal. Še zdaj pogosto sodeluje pri njegovih ploščah in na koncertih. Igral je tudi z Radom Šer-bedžijo v Križankah in z mnogimi drugimi. »Imeli smo tudi Ko-ko blues band z odličnimi glasbeniki, ki smo se dobivah le za nastope, brez vaj.« Potem je Barfly umrl in nekaj let za njim še Kantina. »Mene pa je vedno bolj vlekel koreninski blues in akustika mi je postajala vse bolj V bistvu sem moral ss mega sebe na novo izumiti. Zdi igram s prsti, kovinskim naprstnj kom, desetprstno, kar je dosti težji kot zgolj s trzalico. Pri električij, kitari kar naprej nekaj >nudlaš< pj eni struni in sem se tega naveličal Zdaj je sicer težje, a bolj uživanj Večino svojega življenja sem poraj bil, da sem se ozrl nazaj - h korenj nam...« Spomni na | prihodnost Od glasbe, ki jo igra, ne more žji veti. A vendar se nekaj le nabere iH tudi izdelava kitar ter popravljanji navržejo kakšen tolar za družino! s katero živi v svojem slogu. Petra, s katero živi in ima z njo šestletne' ga sina, mu nudi podporo. Oba sta bolj svobodnjaka, zato so boeml ska družina. »Radi se imamo,« i? kreno pove. Iz prvega in doslej edi nega zakona ima zdaj že 16-letnr ga sina. Kosto še najbolje ponazarja naslov njegovega albuma »One, two... free« (Ena, dve... svoboden). Prisega na akustični urbani bluesj »To je korak v praskupnost... ali v' prihodnost. Nazaj v prihodnost, morda. Moja slika bluesmena je| starček, ki sedi na verandi in bren-ka na kitaro. Pa ni pomembno, če je to na bombažnem polju ali nai Anskem vrhu. Gre zato, da je to osnova igranja glasbe. Za nekaj lju-l di, sam s kitaro, iz oči v oči...« Kitara mu je bolj ljubica kot žena, nikakor pa ne le orodje. Skozi to ljubico izraža, kar čuti. Za to, da izdeluje in popravlja kitare, je kriva strast do glasbil. Tudi tu se poglablja v začetke izdelave kitar na svetu. Ne ker bi to potreboval, preprosto zato, ker hoče vedeti. »Kitara je enostavna na pogled, a cela znanost. V principu jo moraš razumeti. Zakaj takšen les in ne drugačen, zakaj takšne ali drugačne | strune...« Tudi zato se na stara leta vidi na gugalniku, na verandi, s kitaro v naročju - in z glasbo, ki ga je zaznamovala. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA NyH Petnajstletna tradicija naših odprav Nasmeh nikoli ne izgine z otroških obrazov. Sola življenja pod močnim soncem sli so precej občutljivi, sploh, ko je treba očistiti kakšno rano. Pa še neizobraženi, pogosto so k nama prihajali iz kakšnih banalnih razlogov, na primer, ker jim je krulilo po želodcu. Dogaja pa se tudi, da tistim, ki si lahko privoščijo nakup zdravil, v lekarni prodajo vse preveč raznih tablet, ki jih potem jedo kot bombone. Če jih po kosilu malce zvija po želodcu, so sposobni pojesti kakšen močan antibiotik,« pove Miha. Anja se spominja otrok: »Malčki pa so čisto nasprotje, tihi, pridni, potrpežljivi - sploh se ne bojijo zdravnika. Težava je v tem, da jih starši ponavadi bolne kar pustijo brez pomoči, pripeljejo jih, ko je že zares hudo. Tako so k nama vodili otroke na meji med življenjem in smrtjo. Iz lokalne šole pa se jih je med odmorom kar vsulo - prišli so na čiščenje ran, potem pa nazaj k pouku.« Kako je Daša pripravljena na takšne prizore? »Verjamem vase, drugače se za kaj takega ne bi odločila. Želim pomagati po svojih najboljših močeh, treba bo veliko prilagajanja, iznajdljivosti in razumevanja,« pravi. Miha in Anja sta že izkusila neke vrste življenjsko šolo. »Bila je v vseh pogledih izjemna izkušnja. Ni naju bilo strah, še najbolj nevarno je bilo na cesti, saj lokalni vozniki res vozijo kot norci,« smo se pošalili. »Ljudje so nekako pasivni, ne znajo si pomagati sami. Denarna pomoč naredi več slabega kot dobrega. Naše odprave so pozitivna izjema; sami pridobimo neprecenljive izkušnje v praksi, domačini pa pomoč v konkretni obliki,« je prepričan Miha. Torej, ko boste naslednjič oklevali, kateri humanitarni organizaciji bi darovali, se spomnite na bodoča internista Miho in Anjo, ki sta z majhnim naredila veliko. In na bodočo kirurginjo Dašo, ki se je prav tako z majhnimi koraki .namenila spreminjati svet. POLONA MASTNAK Foto: Arhiv Mihe Mežnarja Daša Kovačič v Kenijo odhaja decembra. Nekateri študentje ljubljanske medicinske fakultete se v zadnjih letnikih študija v okviru izbirnega predmeta tropske medicine pripravljajo na samostojno delo zdravnika na terenu in imajo možnost odpotovati v najrevnejše predele Afrike, Azije in Latinske Amerike, kjer poskušajo pomagati lokalnemu prebivalstvu ter pridobiti izkušnje pri delu na terenu. »Tovrstni projekti Anja Zupane je oskrbela številne bolnike. Celjani na humanitarnih zdravniških odpravah v Keniji - Pomoč najrevnejšim Daša Kovačič, Miha Mežnar in Anja Zupane so imena, ki si jih velja zapomniti. Izbrali so plemenit poklic, s katerim želijo pomagati soljudem. Za svoje poslanstvo so si poleg poklica zdravnika izbrali tudi nalogo, da pustijo pečat v življenjih ljudi na drugem koncu sveta. Pomagati tistim, ki so njihove pomoči najbolj potrebni, najrevnejši in nemočni, je bil in še bo njihov cilj, njihova izbira, njihov izziv. »Odločeno je bilo že v ranem otroštvu,« pravi Celjanka Daša glede izbire poklica. Kot majhna deklica je očetu dejala, da bo, ko bo velika, operirala. Podobno velja za Miho, prav tako Celjana, ki se je kaj kmalu zapisal zdravniškemu poklicu, saj je z njim tudi odraščal. Njegovo dekle Anja, prej Ljubljančanka, po novem naša someščanka, se je za medicino odločila v zadnjem hipu: »Po prvem dnevu študija komunikolo-gije mi je postalo jasno, da se ne vidim v družboslovju.« Mladi se v eno najrevnejših dežel sveta odpravljajo, ker želijo s svojim znanjem pomagati sočloveku, pa čeprav v za naše pojme nemogočih delovnih razmerah. Miha in Anja sta se že vrnila z letošnje odprave slovenskih prostovoljcev v Kenijo, Daša odhaja tja decembra. Odločitvi o odhodu so pri vseh treh botrovale predstavitve tistih, ki so kaj takšnega že izkusili, pa tudi kanček avanturizma in ljubezni do popotovanj. »Sprva smo bili namenjeni v Kongo, vendar je tam postalo preveč nevarno zaradi nemirov in nihče nam ne bi mogel zagotoviti varnosti. Zato smo se -saj smo že začeli zbirati sredstva za odpravo - odločili za Kenijo, kjer je bilo pred nami že kar nekaj naših študentov,« pravi Daša, ki iz pripovedovanj predhodnikov že približno ve, kaj jo čaka. Nastanjeni bodo v vasi Majiwa, ki leži na JZ delu Kenije, približno 15 kilometrov stran od Viktorijinega jezera in 80 kilometrov od tretjega največjega kenijskega mesta Kisumu. To je tudi najbolj poseljen del države, kjer večinoma živijo pripadniki plemena Luo, ki izvira iz Sudana. »V vasi, kjer sva živela in delala, brez pretiravanja lahko rečeva, da je bil tempo ubijalski, sta sicer cerkev in šola, najbližja bolnišnica, v kateri nudijo zgolj osnovno zdravstveno oskrbo, je v 15 kilometrov oddaljenem Bondu. Lokalni prebivalci nimajo sredstev, da bi sploh prišli do tja. Vaščani so se na člane naših odprav močno navezali, vzpostavili smo dobre odnose, zato tam že komaj pričakujejo naslednjo slovensko skupino,« pravita Miha in Anja. Pred ambulanto so bile vrste od sončnega vzhoda do zahoda. Miha Mežnar je ir velik organizacijski zalogaj, saj moramo člani odprave sami priskrbeti vsa potrebna sredstva za nakup nesponzorskih zdravil, sanitetne-■ ga materiala, cepljenja in letalske karte za člane odprave. Vse je odvisno od naše samoiniciative in iznajdljivosti,« pravi Daša. Zbiranja denarja, pa tudi vsega ostalega, se lotijo sami, nekaj zdravil prispevajo farmacevtske družbe, nekaj tudi podjetja in posamezniki. Prav zaradi velikih stroškov se je odhod Dašine odprave prestavil za nekaj mesecev. »Pa ne le denar, da ne bi kdo dobil napačne predstave, zbiramo tudi vse, kar ljudje lahko odstopijo - od starih oblačil, pisal do igračk, celo starih koles, ki jih bomo v Kenijo peljali tudi sami in potem v uporabo prepustili domači- ji polne roke dela. nom - vse nam pride prav.« V Kenijo je tako že odpotoval prvi zabojnik, ostali bodo še sledili. »Sicer pa so zdravila v Keniji bistveno cenejša. Lažje se dobijo tista, ki so prilagojena boleznim, ki se pojavljajo na kraju samem, zato se jih bolj splača kupovati v Keniji,« razmišljata Miha in Anja. Kako je z jezikovnimi ovirami, nas je zanimalo. »Uradni jezik v Keniji je angleščina, domačini se trudijo, nekaj je tudi lokalnih prevajalcev, je že nekako šlo. Drugače pa sva si lahko pomagala z gostiteljema, premožnejšima domačinoma, ki pomagata svoji vasi in s katerima je bil tudi vzpostavljen kontakt. Nastanila sta naju v skromni kamniti hiški za goste; v drugi sva imela improvizirano bolniško sobo za os- krbo. bolnikov. Najin delavnik se je začel ob sedmi uri zjutraj in je trajal do večera, vedno, je bila gneča, dnevni rekord bolnikov je presegel število sto, če ne štejeva pre-vezovanja ran. Ponoči, ko sva zagnala edini električni agregator v vasi, sva imela čas za preiskave vzorcev z mikroskopom, s seboj sva imela tudi razne hitre teste in precej sanitetnega , materiala,« se spominjata. Ritem življenja v Keniji narekujeta sončni vzhod in zahod. Vsakdan v vasi Majiwa Domačini v vasi Majiwa živijo v revnih kočah iz vejevja in blata. Vasi tam niso videti kot strnjena naselja, ampak razširjena družina živi v sosednjih kočicah, ki jih obdajajo polja, tako da se vaščani ne srečujejo vsak dan. »So zelo revni, zdravniške pomoči si ne morejo privoščiti, vendar zaradi ugodne klime in rodovitne zemlje vsaj ne stradajo,« pravi Miha. Anja razlaga, s katerimi boleznimi sta se srečevala: »Ogromno infekcij, parazitov, garij, črvov, trakulj in zaradi nikakršne skrbi za higieno največ okuženih ran. Zelo prav bi nama prišla kakšna medicinska sestra v odpravi. Največji problem je malarija, kar 30 do 40 odstotkov prebivalstva je okuženenega z virusom HIV. Širjenje naj bi se sicer umirjalo, vendar moramo vedeti, da je v Keniji še razširjeno mnogožens-tvo, moški pa si radi jemljejo najstnice - device - češ da se ne bi sami okužili. Posledica so okužene tri-najsdetnice z majhnimi otroki.« Anja in Miha sta pričakovala, da bodo domačim bolj trpežni, manj občutljivi za bolečino. Izkazalo se je povsem nasprotno. »Predvsem odra- Ne nasedajte goljufivim borznim posrednikom! V Sloveniji so se pojavile nove oblike kaznivih dejanj transakcij z vrednostnimi papirji. Nepoznane borzno posredniške hiše iz tujine posredujejo na poznane naslove iz poslovnega sveta brošure, neke vrste pregled borznih dogajanj s svetovnih, pretežno pa ameriških borz. Nato vzpostavijo s prejemniki brošur telefonske stike, v katerih se predstavljajo kot resne družbe, ki se ukvaijajo z borznimi transakcijami. Pri tem ponujajo sodelovanje pri ugodnih naložbah, kjer lahko sodelujejo kot dobri poznavalci ozadja dogajanj na pomembnih borznih prizoriščih ter usmerijo svoje stranke v ugodne in visoko donosne naložbe. S pretvezo o iskanju kapitala sovlagateljev ponujajo možnost nakupa delnic s 30-odstotnim popustom pod borzno ceno znanih ameriških multinacionalk in obljubljajo, da bo vrednost delnic v nekaj mesecih porastla za nekajkrat, pravijo na policiji. »Ob tem pogojujejo višino minimalne naložbe, ki jo običajno zaradi prepričljivosti izjemoma znižajo, vendar zahtevajo od vlagateljev takojšnje odločitve za nakup ponujenih delnic. V primeru nakupa delnic kupec kasneje ugotovi, da do napovedanega porasta vrednosti delnic ni prišlo. Čez nekaj časa lastnika delnic pokliče borzni posrednik, ki za anonimnega kupca, ki želi pridobiti večinski delež omenje- nih delnic, ponuja odkup le-teh za ceno, ki presega nabavno ceno delnic za 150 do 400 odstotkov,« še razlagajo. V primeru, da se lastnik ne-donosnih delnic odloči za prodajo delnic, borzni posrednik od njega zahteva, da mora pred samo transakcijo za pokritje stroškov posredovanja pri prodaji, stroškov odprave nepre-nosljivosti delnic oziroma stroškov zavarovalniške garancije nemudoma nakazati na njihov račun od 1.000 do 3.500 ameriških dolarjev. V primeru, ko prodajalec okleva in žeh določene podrobnosti iz posredovanih pogodb preveriti, mu predstavniki tujih družb večkrat na dan po telefonu grozijo, da je treba nakazilo opraviti nemudoma, sicer bo vse propadlo. Policija zato opozarja vse, ki bi morebitno tovrstno ponudbo že dobili, naj bodo previdni in naj ne nasedajo obljubam in naj se nikakor ne odločajo za nakup kvazi donosnih delnic. SŠ Zelena ne bo več utripala Upravljalci cest v Republiki Sloveniji bodo predvidoma še pred koncem leta uredili delovanje tribarvnih semaforjev za vozila v skladu z določbami 119. člena Zakona o varnosti cestnega prometa tako, da bodo utripajočo zeleno luč na koncu zelene faze nadomestili s stalno prižgano zeleno lučjo. To pomeni, da bo zelena luč na semaforju brez utripanja prešla v rumeno, razen v Mariboru, kjer zelena luč že doslej ni utripala, in v Ljubljani, kjer so cestni upravljalci že preklopili semaforje. V Celju bodo to storili do konca leta. Naj spomnimo, da je vožnja pri rumeni luči prepovedana, razen v primeru, ko voznik vozila pri vožnji z dovo- -ljeno hitrostjo ne more varno ustaviti na znak rumene luči, ker je v trenutku, ko se le-ta prižge, že preblizu semaforja. »Ker zelena utripajoča luč na semaforjih ne bo več opo- zarjala na konec zelene faze, verjamemo, da ne bo več lovljenja zelene luči. Zaradi tega se bo hitrost pred semafo-riziranimi križišči in na njih zmanjšala, kar bo omogočilo večjo varnost v območjih takih križišč. Zlasti v začetnem obdobju bo ob primerni varnostni razdalji potrebna ob približevanju semaforju dodatna previdnost, saj bo prenekateri voznik na znak rumene luči sunkovito zavrl, čeprav to ne bi bilo potrebno, ker bo dovolj oddaljen od semaforja za umirjeno zaviranje ali pa bo tako blizu semaforja, da bi kljub rumeni luči lahko nadaljeval vožnjo,« razlagajo na policiji. Policisti bodo v sodelovanju z upravljalci in vzdrževalci cest spremljali dogajanje in nadzirali ravnanje voznikov na semaforiziranih križiščih in prehodih za pešce. Pri nadzoru cestnega prometa bodo pri oceni oddaljenosti od semaforja upoštevali največjo dovoljeno hitrost (v naselju največ 50 km/h prometnim znakom določeno nižjo ali višjo hitrost) in pričakovani reakcijski čas voznika (povprečni reakcijski čas voznika je 0,8 do 1,0 sekunde). Kazni za kršitev predpisov, vezanih na neutri-panje zelene luči, niso nizke. V primeru približevanja križišču z neprimerno hitrostjo bo moral voznik plačati 50 tisočakov, dobil pa bo še štiri kazenske točke, vožnja pri rumeni luči pomeni 30 tisoč tolarjev kazni, pri rdeči luči pa kar 60 tisoč tolarjev. SŠ pH Odlične sveže dobrote! 0 ' -Jr ..'". 22 —\\ T1 \ 1. fcSJBfc^ci jjBkijg^., Zadnje suhe \ ^ < svinjske krače A^^shh^^^BF^ ' ' jf pakirano, MIP Nova Gorica, 1 Vg oziroma do prodaje zalog. 8.11. 2005 oziroma do prodaje zalog. bamo v trgovinah EtZ33(è) in ll^JJcHEOčI^ Nova plesna droga Strokovnjaki centra za forenzične preiskave pri generalni policijski upravi so tokrat prvič v zaseženi tabletki identificirali novo psihoaktivno snov me-taklorofenilpiperazin, s kratico poimenovano m-CPP. Omenjena snov sd-di med t. i. plesne sintetične droge in ni na seznamu prepovedanih drog, njeni učinki pa naj bi bili podobni ekstaziju. Sočasno uživanje obeh tabletk povečuje učinek ek-stazija, kar predstavlja določeno tveganje. To predstavlja tudi zamenjava tabletke z omenjeno snovjo s tabletko ekstazija. Če denimo uživalec tabletko mCPP-ja zaužije pred ekstazijem, bi najverjetneje mislil, da je zaužil prazno tabletko ekstazija, ker ni bilo v pričakovanem času pričakovanega učinka. Tako bi najverjetneje zaužil Še kakšno enako tabletko ah pravi ekstazi. Na plesnih prireditvah se po ugotovitvah policije tabletke mCPP-ja prodajajo za ekstazi, pod imenom mavrica. Zaužitje take kombinacije psihoaktivnih snovi bi lahko bilo za uživalca usodno. O pojavu tabletk m-CPP je policija javnost že obveščala in opozarjala na tveganja ob zaužitju, ko so v Avstriji zasegli večjo količino le-tega. Snov je zdaj očitno na voljo tudi na slovenskem trgu. SŠ Dolgoprstni nepridipravi V začetku tedna je v Arcli-nu nekdo vlomil v gradbeni zabojnik in odnesel nekaj orodja. Vlomilec je obiskal tudi skladišče obrtnika na Šlandrovem trgu v Žalcu, od koder sta izginili dvp vodni črpalki, kompresor in brusilni stroj. Škode je za okrog 250 tisoč tolarjev. Podobno škodo je povzročil neznanec, ki je z dvorišča enega izmed podjetij v Medlogu ukradel 120 plošč visokovalne salonitne kritine. Za skoraj trikrat višji znesek je oškodovano podjetje, ki ima svoje prostore na Mariborski cesti v Celju. Že konec tedna je neznanec odnesel dva prenosna računalnika. Ko ga bodo policisti odkrili, bo morda razložil, zakaj je uničil še en monitor in tipkovnico, pravijo na policiji. Sicer pa so mu tatvino olajšali tam zaposleni. Pisarne, ki jih je tat obiskal, namreč niso bile zaklenjene. V sredo popoldne je do zdaj še neznana oseba na Ljubečni prišla na gradbišče stanovanjske hiše in odnesla dve motorni in ročno krožno žago. Škode je za 200 tisoč tolarjev. SŠ WITBOY SCOTCH & sopa 'trgovinah GALERIJA OSKAR KOGOJ \ , !1 u DESIGN goldenpointit lesnina Zlatarna STOŽIR Krivec za krajo konoplje Policijski nadzor še poteka - Zaseženo drogo uničuje država Strokovni nadzor celjskih policistov, na podlagi katerega bodo odkrili glavnega krivca ali krivce za krajo konoplje iz policijskega skladišča v Bukovžlaku, ki je bilo za tovrstno hrambo popolnoma neprimerno, še vedno traja. Uničenje zasežene droge določa in spremlja komisija, ki jo določi pravosodni minister. Pri tem je novi zakon uničevanje drog otežil in s tem naložil še dodamo breme policistom pri njihovem delu. Strokovni nadzor, ki ga je odredil šef celjskih policistov Stanislav Veniger in ga izvajajo dclavci službe direktorja, še ni končan. »Zato se bo o odgovornosti, ukrepih in sankcijah odločalo takrat, ko bo nadzor končan,« pojasnjuje tiskovni predstavnik celjske policije Miran Koren. Pisali smo že, da je bilo takoj po tatvini odrejeno, da se vsa preostala konoplja - tudi tiste manjše količine, ki so jih hranili na posameznih policijskih postajah - stehta, zloži v posebne kartonske škatle in odpelje v centralno skladišče policije. Kmalu po kraji so našli tudi ustrezno varovan prostor, kjer hranijo oziroma bodo hranili zaseženo drogo. Zasežene sadike konoplje se morajo najprej posušiti, nato stehtati, zavarovati v kartonske škatle in predati kriminalistični tehniki. Ti postopki so podrobneje določeni v navodilu centra za forenzične preiskave, navodilu o odvzemu in zavarovanju prepovedanih drog, ki je bilo izdano v začetku letošnjega leta. Na vprašanje, zakaj so policisti v skladišču shranjevali tako velike količine konoplje in zakaj ni bilo njeno uničenje odrejeno prej, Koren odgovarja, da se zasežena mamila uničujejo, ko policija prejme odredbo za uničenje od organa, ki vodi postopek. To pa je okrožno državno tožilstvo ali sodišče. »Vsako uničenje poteka izključno pod nadzorom komisije za uničenje prepovedanih drog, ki jo imenuje minister za pravosodje. Komisiji predseduje sodnik okrožnega sodišča, člana pa sta tožilec omenjenega to žilstva in predstavnik policije oziroma MNZ,« še pojasnjuje Koren. Zakaj pristojni organi niso ukrepali že prej, ostaja odprto vprašanje. Glede uničenja, ta se opravi na način, ki ga na predlog strokovnjakov MNZ določi komisija, se nato sestavi zapisnik, ki ga komisija tudi potrdi. Oteženo uničevanje drog Do letošnje uveljavitve zakona o prekrških je bila za uničevanje zaseženih prepovedanih drog zadolžena posebna komisija senata za prekrške. Z novim zakonom o prekrških pa je prišlo na tem področju do sprememb, ki so otežile uničevanje prepovedanih drog. To pristojnost so namreč dobila okrožna sodišča, vseh je 11, ki bi morala na podlagi zakona o prekrških ustanoviti svoje komisije za uničevanje zaseženih prepo- vedanih drog po prekrških. Po navedbah policije, kot pravijo na uradu za droge, bi takšen način uničevanja še dodatno obremenil njihovo delo. Še zlasti v primerih varovanja prevozov do mesta, kjer zaplenjeno drogo uničujejo. Policija še meni, da bi se morala ta vprašanja znova urediti na ravni države, in sicer s posebno vladno uredbo. Predlagajo ustanovitev nacionalne komisije, ki bi bila pristojna za uničevanje vseh drog, zaseženih v postopkih prekrška. »Ko je postalo jasno, da je za koordinacijo te aktivnosti pristojen urad za droge, je ministrstvo za zdravje, kamor zdaj sodi omenjeni urad, septembra ustanovilo posebno medresorsko skupino. Ta se je dogovorila, da osnutek nove uredbe za obravnavo na medresorski delovni skupini pripravita ministrstvi za notranje zadeve in za pravosodje,« pravi Milka Pance, podsekretarka pri uradu za droge. Na uradu za droge še poudarjajo, da se uničevanje zaseženih drog po kazenskem zakoniku ni spremenilo in ostaja enako. Zasežene prepo vedane droge se namreč uničujejo na ravni države. Naj povemo, da Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami glede hrambe zasežene konoplje pravi, da »organ, ki odloča v postopku o prekršku ali kaznivem dejanju, odredi in nadzira hrambo odvzetih in zaseženih prepovedanih drog«. MATEJA JAZBEC M ekama Ce eia MarQuise MwWiSI PALMERS ^Vewnû/ 5imEr jùï ^ulojjïr ■ Protect servis. Ul. Leona Dobrotinška 27.323D Šentjur. Rogaška cesta 19,3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusti na optično - Potika Salobir. Leveč 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji - Simer d.o.o.. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje. P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, P.E. Koper, Ferrarska 17 - 3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za akcijske cene. Popusti s« ne seštevajo - Slada, d.o.o.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70. GSM 051 626 793 - 10% popust. - Klimatiziran Taxi Simby. 031 20 50 60 - 10% popust - Slikopleskarstvo Podpečan. Vel. Pirešica 27h, 03 572 84 18, GSM 031 696 164 - 5% popust na delo (brez materiala) - Time out (Golovec na celjskem sejmišču). Dečkova cesta 1,3000 Celje, tel.: 03 543 32 24 - 15% popust - Too-lit d.o.o. Ipavčeva ulica 22, Celje -10% popust !lje, Stanetova 3. Celje. Witboy Laško -10 % popust • Zlatarna Stožir. Ul, mesta Grevenbroich 9.3000 Celje - 10% popust - Živex. Obrtna cona. 3220 Store - 7% popust, ne velja za akcijske cene Z NOVIM TEDNIKOM ŽIVITE CENEJE! Javnost zanima, kdaj bodo ugotovili, kdo je kriv za tatvino konoplje iz neprimernih policijskih prostorov. In predvsem, kako bo ukrepalo vodstvo policije. KERAMIKA Kili KLUB KUPON za sodelovanje v igri DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: ___ferftednik ennui] emussn Naročniška številka NT: ■ ' : QUID §t. Tuš klub kartice: mnnmnnm Podpis: Brezglavi nakupi se nadaljujejo! Zaradi velikega odziva bralcev Novega tednika in poslušalcev Radia Celje smo se v sodelovanju s trgovinami Tuš odločili, da uspešno spomladansko akcijo nadaljujemo, tokrat z nekoliko spremenjenimi pravili. Izpolnite in pošljite kupon. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo novinarko, ki bo zanj „nakupovala" želene izdelke. Dodatna minuta za Cvetko Pri Hrastenškovih se bo miza šibila pod Tuševimi dobrotami. Torek je bil srečen dan za Cvetko Hrastenšek iz Dra-melj, ki jo je žreb določil za brezglavi nakup v Planetu Hiš. Zanjo je tokrat nakupovala Simona Šolinič, ki se je zares trudila, da bi podrla rekord, ki trenutno znaša 18 tisoč tolarjev. A nič ne de. Hidi 15.819 tolarjev, za kolikor izdelkov je nabrala Cvetka, je lepa vsota. T\idi Cvetka je imela na voljo štiri minute, v katerih je mo- rala s pomočjo naše nakupo-valke v TUšev voziček spraviti kar največ izdelkov. Med njimi so se, denimo, znašli pršut, salama, piščanec, kompot, jajca, bučno olje, sir, napolitanke, sok... Medtem ko je Simona hitela nabirati izdelke za Cvetko, je Bojana Avguštinčič v trgovini poiskala naključnega kupca, ki je Cvetki pomagal do še ene, dodatne, minute. Cvetka od silne vzhičenosti ni najbolj izkoristila dodatnih 60 se- kund,ajebila vseeno zadovoljna s končnim zneskom. Ekipa Radia Celje in Novega tednika si je v podaljšanih desetih sekundah prislužila kavo, ki jo mora zdaj v uredništvu vsak dan, vse do naslednje igre, kuhati »po-raženka« Simona Šolinič. Nove sezone igrice Do polnega vozička brez mošnjička smo se v uredništvo neizmerno veselili, zato smo se toliko težje potolažili, ker igrica v torek zaradi praznika odpade. Bo pa zato spet veselje pri hiši 8. novembra, ko bo Simona Brglez med prispelimi kupončki vnovič izžrebala srečneža, ki si bo lahko priskrbel bogato ozimnico. Ponovitev nagradne igre si lahko tisti, ki ste jo v torek na valovih Radia Celje zamudili, ogledate v ponedeljek okoli 19. ure na televiziji Celje. Če boste na ekranu zagledali kaj nenavadnega, ki šviga sem in tja, kar brez skrbi. To je naša Simona, ki vadi za naslednji maraton po Planetu Hiš. "V radiocelje VS%»»"•»•.■>» tednik televizija celje Ko si v gasilskem domu praktično doma Ob koncu meseca požarne varnosti predstavljamo gasilsko družino Kukovič iz Šentjurja - Od najživahnejših veteranov do pionirjev, ki jih še čakajo Družina Kukovič z mamo Jerico. Pa naj še kdo reče, da ženske ne podpirajo treh vogalov pri hiši. Vsaka družina je povezana na svoj način. Nekatere pa so v resnici prava zakladnica skupnih interesov in aktivnosti. Družina Kukovič iz Šentjurja si brez najmanjšega dvoma zasluži naziv gasilske družine. Nenazadnje je vsakdo od 18 članov te rodbine, če ne že zelo aktiven, pa vsaj zaprisežen podporni član gasilskega društva. In tudi najstarejša člana družine, 95-letni Anton in 100-letni Ivan, nista izjemi. Ponosni so, da gojijo tradicijo, ki jo je Gustav Ipavec z rojstvom požarne brambe v Šentjurju začel pred več kot 130 leti. Dobili smo se kje drugje kot v šentjurskem gasilskem domu. Stari ata Anton najst., stoletni stric Ivan, oče Anton st., otroci Jerica, Jani, Tone ml. in Milan ter vnuki Dejan, Klemen in Davor. Od aktivnih članov sta manjkala le Tjaša in Denis. In vse skupaj se jim sploh ni zdelo preveč odročno: »Ah, kje pa. V gasilskem domu smo praktično doma.« Kukovičeva družina izhaja s Kamena, ki je mimogrede že zdavnaj potrdilo svoj sloves gasilske vasi. Tam sta se rodili družinski legendi, brata Ivan in Anton. Pravzaprav sta živela bolj ali manj običajno življenje. Ivan je bil čevljar, Anton železničar. Oba sta si ustvarila družino in svoje vrednote prenesla na potomce. Ko na družinskih praznovanjih ob svitu tudi najbolj vztrajni omagujejo, njima - oba sta odlična plesalca - še na pamet ne pade, da bi šla domov. Oba sta gasilca. Anton hodi tudi na tekmovanja, le včasih se mu zgodi, da ga v roki nekaj trga. TUdi Ivan bi z veseljem tekmoval, a ker bolj slabo sliši, prepozno štarta. Nič posebnega, če jih Anton ne bi imel na plečih že 95, Ivanu pa manjkata še slaba dva meseca do okroglih sto. In kot pravi sam, se mu letos leta že res poznajo, saj si prvič ni mogel sam prelopatati vrta. Ivan je glavni veseljak in kot pravi, so Kukoviči trden rod, ki se dobro množi. »Le za pio-nirčke bo še treba poskrbeti,« pravi in se ozre po prav-nukih, ki se zaenkrat le še navihano smejejo. Sicer pa je Ivan član veteranske desetine, ki je nadvse aktivna in na tekmovanjih običajno brez konkurence. »Pri tem ne smemo pozabiti, da jih je zvečer komaj mogoče spraviti domov,« dodajo njihovi vozniki. Bi šli, pa gasilski dom noče zraven Družina je v vseh generacijah zvesta Šentjurju. »Saj bi šli kam drugam, pa gasilski dom noče za nami.« In tako kot so povezani z njim, so povezani tudi med sabo. »Ponosni smo, da se ob čisto vsakem osebnem prazniku, pa naj bo to rojstni dan najmlajših ali najstarejših, čisto vsi dobimo skupaj.« Tako kot znajo ceniti družinske vezi, se zavedajo tudi tovarištev in prijateljstev, ki jih gojijo med gasilci. »V gasilskih vrstah smo ostali tovariši. In vsaj z nekaterimi moraš biti zelo trdno povezan. Ko je na primer gorela šentjurska blagovnica, si sploh ne predstavljam, kako bi zadevo reševali brez globokega zaupanja v človeka, ki te spremlja v ogenj,« pravi Tone. Pri Kukovičevih so navajeni v trenutku spustiti žlico ali lopato iz rok in se odzvati alarmu. Pa naj bo sredi noči ali sredi družinskega piknika. »Ja, takrat pač veliko mesa ostane,« se smejejo, »in kot nalašč se alarmi takrat najraje oglasijo.« In kako s tem shaja mama? »Mama Jerica res ni uradna članica, je pa brez dvoma steber gasilstva v naši družini. Brez njene podpore bi bilo precej težje. Do nedavnega nam je prala tudi gasilske obleke, po vsaki akciji nas je pričakala z malico ...« In fantje znajo to ceniti. Zavedajo se teže trenutkov, ki ji jo naložijo na ramena v času, ko vsi gasijo. »Zdaj ko grem sam gasit, je drugače kot pred leti, ko sem videl odhajati očeta. Takrat se bolj zavedaš vseh strahov, nevarnosti in tveganj. Zdaj ko sem sam udeležen pri dogodku, pa je prvo čustvo, ki se ga v resnici zaveš, hvaležnost ljudi, ki si jim pomagal,« pravi Jani. Tudi sestra Jerica je gasilka, ves priženjeni del družine pa... »Oh, seveda ima lepši del družine kdaj tudi vsega vrh glave, a ko pridemo domov, nas vseeno še vedno čaka kosilo na mizi,« se fantje pošalijo s kančkom resnice v besedah. Dejan je iz najmlajše generacije, vendar se že dobro zaveda, da je del družinske - Št. 82-28. gasilske zgodbe, ki mu je v ponos, a hkrati zahteva odgovornost in čas. »Kot otroku mi včasih tudi ni bilo za na gasilsko vajo, takrat so me sicer malo potisnih, ampak še preden se zaveš, postane to del tebe in potem si tako ah tako zapečaten.« »Brez njih jih pol fali« Gasilec z najdaljšim stažem v družini je oče Anton st. Zapisal se jim je že leta 1961, že desetletje prej pa je bil vključen tudi v Civilno zaščito Maribor. 12 let je bil tudi gasilski poveljnik. »Pravzaprav vse skupaj ni hec. V tako dolgem obdobju se zgodi toliko stvari, da brez srca ne moreš naprej. Kot gasilec pomagaš ljudem v najhujših stiskali, pri čemer tudi sebe spravljaš v nevarnost in nosiš veliko odgovornost.« Oče Anton je bil v resnici tista prva vzpodbuda in zgled, a tudi sinovi niso od muh. Jani in Tone sta gasilca 24 in Milan 30 let. Duh prostovoljs-tva se med njimi v teh letih ni prav dosti spremenil. Kaj pa na splošno med ljudmi? »Danes je gotovo težje pridobiti novega člana v gasilske vrste. Vrednote ljudi so se spremenile. Včasih je bilo gasilsko društvo tudi nosilec kulturnih, družabnih, folklornih in drugih dejavnosti. Tudi v naših vrstah se pozna, da gre svet vse bolj v materialne tire in je humanitarnost nekaj, s čimer naj se ukvarjajo drugi,« pove Milan. A za Kukovičeve to ne velja niti pomotoma. Od očeta dalje so se še sami nevedoč kdaj zastrupili in ko imaš enkrat gasilstvo v krvi, ni več oktober 2005 - pomoči. Toda Jani pravi, da človeka ne moreš priučiti gasilstva, če s tem ne živi iz dneva vdan »Ko gremo gasit, to pomeni fizičen napor, odgovornost in nevarnost. Na leto imamo približno 20 posredovanj. Doživiš marsikaj in tudi če to niso dramatične stvari, ko je treba iz ognja reševati ljudi in živali, je vsakič znova grozno gledati, kako ogenj uničuje tisto, kar so ljudje leta in leta potrpežljivo in z veliko odrekanja spravljah skupaj. To so stvari, ki ti ostanejo.« In brez vsaj nekaj članov Kukovičeve družine ne mine praktično nobena akcija. Tudi ko so se ljudje spraševati, kdo neki je na sliki ob urednici lokalnega časopisa v eni od prejšnjih številk Novega tednika, je bil odgovor nekega gasilca, še preden je videl sliko: »Kukoviči - ni druge možnosti.« In temu je predsednik društva Branko Oset lahko samo pritrdil: »Če pri kakšni gasilski zadevi ni Ku-kovičev, se mi zdi, da jih pol manjka. Brez njih si marsikaterega dela sploh ne znam predstavljati.« Očetov zgled in dedovo trepljanje V vseh teh letih se niso spremenili samo ljudje, ampak tudi požari. »Včasih so v glavnem gorela gospodarska poslopja, danes pa je vse več industrijskih požarov, ki so tudi bistveno bolj nevarni. Prisotne so nevarne snovi, kemikalije in brez veliko znanja in izkušenj je lahko vse skupaj zelo nevarno. Z gasilci je pač tako; ko gremo gasit, delamo vse prostovoljno, z na- menom, da nekomu pomagamo, a smo vseeno kazensko odgovorni. In ni več hec tisto, da s seboj peljemo vodo za gašenje in cunjé, s katerimi brišemo luže za sabo. In kaj je tisto, kar jim v letih, ko živijo s pozdravom Na pomoč! najbolj ostaja v spominu? »Praznovanja v društvu so gotovo taka, pa uspehi na tekmovanjih, nove pridobitve - pa naj bo avto ali samo rokavice, mnoge akcije, ki jih je v veliki meri nosila tudi naša družina, predvsem pa zavest, da si nekomu pomagal in naredil nekaj dobrega v trenutku, ko je najbolj potreboval pomoč,« družno odgovorijo. Čeprav vsak od njih na teden v gasilskem domu preživi vsaj deset ur, pa to še zdaleč ni edina stvar, s katero se ukvarjajo v prostem času. Jerica in Jani sta zaprisežena tabornjka, vsi trije fantje so vojni veterani, radioamaterji, v družini pa imajo tudi aktivne in uspešne športnike. »Zdaj smo bolj ali manj vsi tudi člani društva Zgornji trg in v tamkajšnjem pevskem zboru. Pred dnevi smo imeli prvo vajo,« pove Jerica, Tone pa takoj doda, da je več kot enkrat slišal, da zdrži pod vodo več kot doma. In ko se smeh, ki ga tu očitno nikoli ne manjka, poleže, Milan pove, ostali pa mu takoj pritegnejo, da brez trdnega očetovega zgleda in de-dovega dobrohotnega trepljanja, kadar so si zalužili, verjetno ne bi bili gasilci. Pa ne le kot člani društva, ampak predvsem kot ljudje, ki jim je mar, kaj se v svetu okrog njih dogaja. SAŠKA TERŽAN Anton najstarejši pri 95 letih še tekmuje, Ivan je pri stotih najstarejši gasilec daleč naokrog. Za četrtfinale pokala V osmini finala slovenskega pokala v malem nogometu bodo drevi zaigrala tri moštva s Celjskega. Nazarje bo v prvoligaškem obračunu gostilo koprski Tomi Press Bronx (19.00), Dobovec pa se bo brez poškodovanega kapetana Cveta Kosernika (natrgano ima stegensko mišico) v Ljutomeru pomeril z moštvom Železne dveri. Celjski drugoligaš Živex Loka bo pričakal prvoligaško moštvo Tomaž iz Ormoža. Tekma se bo v dvorani Šolskega centra Celje začela ob 20. uri. DEAN ŠUSTER Zasedba, ki je ni več: Izidor Krivec in Brane Skutnik (z leve) ostajata v klubu, ki sta ga zapustila Iztok Ščurek in Mišo Toplak. Nič od diamanta? Celjski ženski rokometni rod, ki ga je zasnoval Tone Goršič, prvi sad pa z njim v članski konkurenci v preteklih dveh sezonah ubral Mišo Toplak, je v kratkem času doživel nekaj šokov. Pridružile so se mu kar štiri tujke - Hrvatica Raškovičeva je že odšla, Srbkinja Rado-vičeva pa čudežno ostaja - odstopil je športni direktor Iztok Ščurek, še pred njim trener Mišo Toplak, ki pa se je vrnil, nepreklicno odpoved pa naj bi podal v ponedeljek. V sredo na prvenstveni tekmi ni nastopila njegova hči Ula. Ekipo je vodil Tomaž Čater, njegov pomočnik je Nenad Stojakovič, dvojec pa naj bi bil na klopi »do nadaljnjega«. Njun premierni nastop je bil dober. Celje Celj- ske mesnine je v Golovcu odigralo neodločeno 25:25 proti Inni Dolgun, potem ko je zaostajalo s 14:18. Tara Fi-lipovič je v obrambi v žep pospravila Marino Vergeljuk, Nina Potočnik je dosegla 8 golov. Barbara Gorski pa je zaustavila kar 22 strelov gostij. Gostujoči trener Primož Pori je dejal, da vprašanja, zakaj ni pri Krimovi podružnici aktiviral Bodnjevo in Ja-cenkovo, ne sme komentirati. Se je celjske krize usmilil celo Tone Tiselj? Medtem sta se v molk zavila predsednik kluba Branko Skutnik in tudi Mišo Toplak. Vse več je govoric, da klub pretresajo razprtije, ki naj bi bile že groteskne. »Pa kam, za vraga, se jim je tako mudilo z nakupi tujk?« se sprašujejo NA KRATKO WËÊÊKËKKBBÊtjÊËKKKSIÊÊmBs^?:'. Dve zmagi v ©nem dnevu Hasselt: Velenjčanka Katarina Srebotnik je na teniškem turnirju v Belgiji dvakrat zaigrala v enem dnevu. Najprej je v 1. krogu posameznic premagala Italijanko Maro Santangelo s 6:3 in 6:0, tri ure kasneje pa je v paru s Francozinjo Emilie Lóít ugnala Belorusinji Poučekovo in Jakimovo s 6:3 in 6:1 ter se uvrstila v polfmale. Joli po operaciji že doma Celje: Svetovna dvoranska rekorderka v teku na 800 m Jolanda Čeplak je bila v ponedeljek operirana v Avstriji, dva dneva kasneje pa se je vrnila domov. »Že pred operacijo sem se odločila, da v zimski sezoni ne bom tekmovala, zato imam dovolj časa, da se povsem pozdravim in šele nato bom začela s pripravami na poletno sezono,« je povedala Čeplakova, ki si je takoj po prihodu ogledala videokaseto s posnetkom operacije. Odstranili so ji del kosti, ki je pritiskal na Ahilovo tetivo. (JŽ) Nenaden padec Celje: Košarkarice Merkurja so doživele poraz tudi v 2. krogu skupine C pokala Fiba. Obenem so v svojem 26. evropskem nastopu dosegle najmanj točk, komaj 53, Gospič pa v dvorani Gimnazije Celje-Center pred 100 gledalci 13 več. Pred odmorom so Celjanke po odlični igri v obrambi vodile z 28:18, nakar so nenadoma povsem popustile in storile kopico začetniških napak, kar so gostje, na čelu z odlično izraelsko dirigentko Limor Mizrachijevo s pridom izkoristile. Domačinkam se je poznalo, da je branilka Gabriela Kubátová nastopila bolna. (DŠ) JUTEKS JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC Varovanci trenerja Gorana Savica bodo skušali presenetiti prvoligaša in se uvrstiti med najboljših osem klubov pokala NZS. Nenadkriljivi Pelikanovci Vladarji malega nogometa v Celju ostajajo fantje, ki so pred »davnimi« leti začeli skupaj brcati na asfaltu in so se kmalu zatem poimenovali Pelikan. Zdaj že lahko trdimo, da so v mestu ob Savinji dosegli slavo dveh legendarnih malonogo-metnih ekip, Aškerčeve in Zvezdaša. Nekaj med njimi se jih je preskusilo tudi v 1. slovenski ligi in osvojilo kar nekaj naslovov, seveda pa je prednjačil sedaj 38-letni Andrej Dobo-vičnik, ki je bil tudi reprezentant. Po vzoru Aškerčeve pa Pelikani po prehodu v 35. leto starosti izjemno uspešno nastopajo tudi v veteranski konkurenci, saj so osvojili vseh šest možnih lovorik (v treh sezonah v letni in zimski konkurenci). Spet so Doc (Dobovičnikov vzdevek), Lazo (Lazič) in ostali zmagali v letni ligi- Osvojih so jo brez poraza, ob štirih remijih. To je že njihovo sedmo slavje. Najboljši strelec lige je bil z 31 goli Slavko Brečko (Pelikan). Sledila sta mu Matjaž Toplak (Zeus) in Gregor Iskrač (Fantasy) s po 24 goli. Pelikani v veteranski konkurenci tokrat niso izgubili niti ene točke. Z leve stojijo Andrej Eisenbacher, Miro Brglez, Zoran Lazič, Branko Kovačič, Draško Kugler in Boris Trstenjak, čepijo pa Boštjan Breznikar, Klemen Brečko, Goran Stegu, Maks Mulej, Slavci Brečko in Andrej Dobovičnik. Manjkajo Drago Adamič, Vaško Kugler, Alen Benkoč in Mladen Tešnjak. Brez izgubljene točke in kartonov Nogometaši Cene sokolov so brez izgubljene točke in rurilfcnih kartonov osvojili ligo malega nogometa Občine Štore, ki je letos potekala šestič. V 15 krogih so dosegli 117 zadetkov, prejeli pa so jih le 19. Ekipo, ki je prejela tudi pokal za fair play, v večini sestavljajo nogometaši Kovinarja (3. SNL - vzhod). Najboljši strelec s 37 zadetki je bil Matevž Čater. »Liga je bila zelo zanimiva, na začetku prvenstva smo se sicer bali, da bo enolična z nekaj dobrimi in nekaj slabimi moštvi, vendar so tudi slednji prinesli svoj čar. Mi smo skozi celotno prvenstvo igrali konstantno dobro in povsem zasluženo osvojili prvo mesto brez izgubljene točke. Zame je najbolj pomembno, da smo osvojili tudi prvo mesto v fair pla-yu, petnajst tekem smo odigrali brez rumenega karto- Sokoli stojijo z leve: Simon Rožman, Matevž Čater, Gregor Brečko, Primož Uriep, Andrej Hladin, čepita Admir Filovič in Matjaž Štancar. Manjkajo Primož Kaluža, Boštjan Šlatau, Urban Leskovšek, Siniša Pavlovic in Matej Maček. na,« je povedal Matjaž Štancar, igralec in trener zmagovalne ekipe. Cene sokoli so drugič osvojih naslov naj- boljšega v štorovski ligi, letos pa postali še pokalni zmagovalci. JASMINA ŽOHAR radovedni in obenem vsekakor dobronamerni opazovalci. Vsi so namreč pričakovali, da bo dragoceni celjski kamen kaj kmalu postal diamant. Celjanke so v 1. A ligi izgubile pri Olimpiji in doma s Celeio Žalec, v začetku januarja pa bodo zaigrale v pokalu EHF proti beograjskemu Hummelu. DEAN ŠUSTER NOGOMETNA PANORAMA SOBOTA, 29.10. 1. SL, 15. krog: CMC Publikum - Domžale, Maribor Pivovarna Laško - Rudar (18). 3. SNL - vzhod, 12. krog: Šmarje pri Jelšah - Kovinar Štore (15). Štajerska liga, 12. krog: Šampion - Šentilj, Šoštanj -Gerečja vas, Šentjur - Oplotnica, Kungota - Zreče, Peca -Mons Claudius (15). MČL Celje, 10. krog: Rogaška Crystal - Laško (15). NEDEUA, 30. 10. 2. SNL, 10. krog: Dravinja - Zagorje (14). MCL Celje, 10. krog: Kozje - Ljubno (14). MED GOLI 23., zadnji krog 1. celjske lige malega nogometa: Maček - Koma 2:3, Kalime-To - Zeus 6:2, Kompole - Kondor 4:6, Veflon - Fantasy 2:5, Marinero - Pelikan 0:3, Fran-gros - Vigrad 3:5. Vrstni red: Pelikan 58, Fantasy 51, Vigrad 43, Kondor 40, Maček 38, Marinero, Koma 33, Zeus 23, Kalimero, Frangros 19, Kompole 15, Veflon 6. 1. SL, 14. krog: Drava -CMC Publikum 1:0 (0:0); Mi-ljatovič (48), Rudar - Primorje 0:4 (0:3); Jankovič (19), Arnaut (22), Žeželj (26), Zat-kovič (50), HIT Gorica - Koper 3:0, Bela Krajina - Domžale 1:1, Nafta - Maribor Pi-~ vovarna Laško 0:4. Laščani v Beogradu PANORAMA Sledeči košarkarski konec tedna na Celjskem bo precej siromašen, saj sta dva kluba v 1. A ligi svoji srečanji odigrala že med tednom. Seveda so med tednom igrali tudi Laščani, ki bodo jutri igrali tekmo Jadranske lige (GL). Je možno nadaljevanje? ™ Pivovarji so v odlični seriji, saj so zapored dosegli šti-|ti zmage, po dve v GL in L A ligi, jutri pa jih čaka gostovanje v Beogradu pri Partizanu. Predvčerajšnjim so imeli doma »trening« proti Za-,gorju (1. A SL) in ga brez težav dobili, čeprav je trener Ante Perica spočil nekatere glavne igralce, saj Damir Mi-lačič in Jeff McMillan sploh nista stopila na parket. Zato pa je priložnost povsem izkoristil Nejc Strnad, ki se vse bolj uveljavlja, saj je proti bankirjem iz Zagorja ob petih trojkah dosegel 20 točk, priložnost pa je povsem izkoristil tudi 18-letni Tadej Koštomaj, ki je dosegel 13 točk (71-odstotni met) in imel še 5 skokov. Laščani potujejo v Beograd neobremenjeni glede izida, saj je Partizan v svoji dvorani nedvomno veliki favorit. A prav to in odlična forma, ki se še stopnjuje, sta morebiti priložnost za Laščane, ki bi morda lahko presenetili v beograjskem Pionirju. Ori Ichaki je v 13. minutah na parketu Treh lilij dosegel prav toliko točk. Prva zmaga? Rogla bo jutri gostila Krko in skušala priti do prve zmage v sezoni. Prav gotovo so Novomeščani priložnost za to, saj ima Krka skromno moštvo, kot se je to pokazalo v uvodnih dveh krogih. Bodo pa morali Zrečani igrati dovolj resno in zavzeto, če bodo želeli doseči cilj. Predvsem mora bolje zaigrati zunanja linija, ki je velik dolžnik iz uvodnih tekem. Seveda bi še kako prav prišla tudi pomoč domačih navijačev. Oba izgubila Medtem sta Alpos Kemo- stoten in s takšno natančnostjo se v gosteh, sploh pri članu GL, ne da zmagati, je pa kljub plast in Elektra že odigrala sre- vsemu Kemoplast dokazal, da čanji tretjega kroga in oba po se lahko dokaj enakovredno pričakovanju izgubila. Šentjur- meri tudi z močnejšimi moš-čani so se dobro držali v Dom- tvi. Žalah malo več kot 30 minut, ko so zaostajali vsega 5 točk, nato pa popustili in ob menjavah doživeli pričakovan poraz. Sandi Čebular je bil z 21 točkami preveč osamljen v napa- Seveda je to dokazala tudi Elektra, ki je pošteno na1 mučila Slovan. V Šoštanju sta blestela oba centra električar-jevSrboljubNedeljkovič (18, 90%, 7 skokov) in Salih Nudu, kjer prvi strelec uvodnih hanovič (17, 55%, 11), kar tekem Blaž Ručigaj ni dose- kljub veliki želji in zelo do-gel niti točke. Sicer pa je bil bri igri tudi ostalih ni bilo metŠentjurčanovvsega39-od- dovolj. Vse do zadnjih mi- PREDSTAVLJAMO VAM Na svojem bi šlo še bolje Avto moto društvo (AMD) Feroda Celje spada med mlajše slovenske klube, ustanovljeno je bilo leta 1998. Leto dni kasneje je začelo sodelovati na tekmah državnega prvenstva v motokrosu. Edini tekmovalec je bil Simon Štrajhar, ki je nastopal v kategoriji do 250 ccm. Vidno je napredoval in med drugim postal slovenski podprvak v najmočnejši kategoriji Open. Leta 2000 so ustanovili tudi ekipo za tekmovanje v av-toslalolomu in bili zelo uspešni. Tri leta kasneje so v klub prišli še Nick Škorja, Aljoša Molnar, Aleksander Žafran in Sašo Kragelj. Tako imajo danes v klubu pet tekmovalcev, sodnika in ustanovne člane. Želja po novih tekmovalcih je seveda prisotna, tudi zanimanje samih tekmovalcev, da bi se včlanili v celjski klub je veli- ko, a najprej je potrebno zagotoviti finančna sredstva. V Celju problem lokacija Tekmovalci za treninge nimajo na voljo svoje proge, saj v Celju ni primernega kotička. Tako se morajo na treninge voziti v Slovenske Konjice, Maribor, Lemberg oziroma Orehovo vas. »Te proge so za nas najbližje. V Celju je prob- lem lokacija, kajti proga bi morala biti nekje na samem, da hrup ne bi motil bližnjih stanovalcev. Ker si progo res zelo želimo, delamo vse v tej smeri in ena izmed možnosti je v Lenartu, kjer je proga že bila, trenutno pa je s mirovanju. Pogovori o pridobitvi dovoljenja, da bi lahko trenirali na tej progi, že tečejo, upamo seveda na ugoden razplet,« pove predsednik AMD Feroda Celje Karel Pavčnik. Tekmovalci imajo svoje trenerje, največkrat so to starši, treninge pa opravljajo dvakrat do trikrat tedensko. Seveda ne manjkajo niti kondicijski treningi. Od Škoije do Kraglja Kljub slabšim pogojem za vadbo, ki jih imajo celjski tekmovalci, pa-to ne vpliva na nji- Celjski tekmovalci (od leve proti desni): Aleksander Žafran, Žiga Pavčnik, ki je bolj kot nad dirkanjem navdušen nad mehaničnimi deli, Nick Škoija, Aljoša Molnar (na sliki manjka Simon Štrajhar)... ... ter najuspešnejši Sašo Kragelj. nut so bili Šoštanjčani za petami Kodeljevčanov, njihovega odpora pa je bilo konec po peti osebni napaki Nuha-noviča, dve minuti pred koncem tekme. Tako bodo oboji zdaj imeli kar nekaj časa za priprave na naslednjo tekmo, saj bodo počivali do naslednje sobote, ko bo Elektra odšla v Koper, Šentjurčani pa bodo gostili Laščane. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ VIKEND POD KOŠI SOBOTA, 22. 10. Jadranska liga, 5. krog, Beograd: Partizan - Pivovarna Laško (20). 1. A-SL, 3. krog, Zreče: Rogla - Krka (19). 1. B SL, 4. krog: Hrastnik -Hopsi (18), Trbovlje: Rudar -Celjski KK (19), Radenci: Radenska - Banex Safcol (20). 2. SL-vzhod: Prebold - Ježića (19), Nazarje - ŽKK Maribor (19), Grosuplje - Pivovarna Laško mladi (19.30). 3. SL-vzhod, Slovenj Gradec: Primafoto - Rogaška (18), Podčetrtek: Terme Olimia - Koroška (19), Sladki Vrh: Paloma - Vojnik (19). Jadranska liga (ž), 5. krog, Celje: Merkur - Budućnost (19). hove rezultate, ki so vedno znova odlični. Danes imajo zelo močno ekipo. Najmlajši med njimi je Nick Škoija, ki Šteje komaj sedem let, vendar je odličen in se lahko pri svojih rosnih letih že pohvali z naslovom državnega prvaka v kategoriji do 50 ccm. Seveda so to šele začetki, pred njim je zagotovo še blesteča kariera. Med mlajšimi tekmovalci je tudi trinajstletni Aljoša Molnar, ki je v lanskem letu osvojil 2. mesto v DP kategorije do 85 ccm, v letošnjem letu pa je žal poškodovan. Aleksander Žafran je star dvajset let, v letošnji sezoni se bori za 3. mesto v državnem prvenstvu v kategoriji 125 ccm. 26-ietni Simon Štrajhar je že nekaj let v samem vrhu v kategoriji Open. V slednji nastopa tudi Sašo Kragelj, ki je zagotovo eden najuspešnejših slovenskih motokrosi-stov. Je štirinajstkratni državni prvak, evropski prvak v sezoni 2002, izjemne uspehe pa ima tudi na svetovnem prvenstvu MX3, kjer je lansko sezono končal na 7. mestu. S »svojo« progo v Lenartu bi bilo celjskim tekmovalcem zagotovo veliko lažje, progo bi lahko uporabljali ob želenem času in ne bi se jim bilo več treba prilagajati drugim. Tako bi lahko prirejali tudi mednarodne dirke in dirke državnega prvenstva. Upajmo, da jim bo uspelo, ne glede na razplet pa ne dvomimo, da ne bi še naprej posegali po najvišjih mestih. JASMINA ŽOHAR KOŠARKA 1. SL - moški 3. krog: Pivovarna Laško - Zagorje Banka Zasavje 97:80 (25:23, 49:46, 77:57); Strnad 20, Ichaki, Koštomaj 13, Kune, Finžgar 11, Jevdžič, Vrečko 10, Klarič 6, Smajlo-vič 3; Turk, Rituper 18, Helios - Alpos Kemoplast 90:70; Krejič 20, Zagorac 18; Čebular 21, Novak 14, Hunt 11, Ribežl 7, Maček, Krušič 6, Palčnik 3, Sajko 2, Elektra -Geoplin 71:80 (16:19, 35:42, 53:57); Nedeljkovič 22, Nu-hanovič 17, Čmer 15, Ivanovič 10, Vidovič4, Mali 3; Klobučar 21, Dončič 18. Vrstni red: Geoplin 8, Pivovarna Laško 7, Helios 6, Alpos Kemoplast, Elektra 5, Loka kava, Postojnska jama, Zagorje 3, Koper, Rogla, Kraški zidar, Krka 2. 1. SL - ženske 3. krog: Panter Ilirija Konjice 72:30 (17:9, 32:21: 57:25). Vrstni red: Panter Ilirija, Maribor 6, Sežana: Škofja Loka 5, Neso lhke Konjice 3, Domžale, Lek Je žica, Črnomelj, Jesenice 2 Pokal FIBA 4. krog: Merkur Celje Gospić 53:66 (14:9, 28:25: 36:42); Erkič 16, Libicova 13, Laskova 9, Jurše 5, Ra-dulovič. Jereb 3, Komplet, Prša 2; Tabak 16, Mizrachi 15. Vrstni red: Kimico 7, Šibenik, Gospić, Merkur Budućnost 6, Croatia 5, Že lezničar. Jedinstvo 4, Herceg Novi, Vojvodina 3. ROKOMET 1. SL - ženske 5. krog: Celje Celjske mesnine - Inna Dolgun 25:25 (10:12); Potočnik 8, Minič 5, Zorko, Majcen, Kikano-vič, Stipanova, Janković 2, Skutnik, Krajne 1. Vrstni red: Krim 14, Celeia Žalec 10, Inna Dolgun, Mercator 9, Kočevje 8, Celjske mesnine, Olimpija 7, Brežice 5, Maks 4, Loka kava, Izola 3, Burja 0. Pokal Slovenije Prva tekma četrtfinala: Olimpija - Celeia Žalec 30:27 (14:15). ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 28. ROKOMET 1. SL - ženske. 8. krog: Brežice - Celje Celjske mesnine (19). ~"mbotTWJ^__ ROKOMET 1. SL - ženske. 8. krog: Celeia Žalec - Krim (18). ODBOJKA Interliga, 4. krog: Šoštanj TopolSica - Tirol (19). VATERPOLO 1. SL, 4. krog. Celje: Po-sejdon - Olimpija (20.30). Prehitevamo sneg O cenah in novostih s smučišč na Celjskem pred začetkom smučarske sezone V smučarskih centrih si še niso povsem oddahnili od minule, precej dolge sezone, ko so se v poletnih mesecih že začele intenzivne priprave na sezono 2005/06. Smučarske karte že ponujajo v predprodaji, torej nekoliko ceneje, ob tem pa smo v treh smučarskih centrih, na Rogli, Celjski koči in Golteh, povprašali o drugih novostih, ki jih bodo ponudili smučarjem. Na Golteh bo v sezoni za smučarske karte za odrasle treba odšteti 5.200, za otroke pa 3.800 tolarjev. Dopoldanska oziroma popoldanska karta za odrasle bo 3.900, za otroke pa 2.700 tolarjev. Sezonske karte za odrasle bodo po 75.600 in za otroke po 54 tisoč tolarjev. Tudi zato velja izkoristiti 20-odstotni popust, ki ga ponujajo v oktobru. Novembra bo popust nekoliko nižji, od začetka decembra do odprtja smučišča pa bo popust pri nakupu kart znašal le še 10 odstotkov. Toliko cenejše bodo tudi karte za tiste, ki ne bodo uporabili nihalke oziroma se bodo na smučišče pripeljali z lju-benske strani do Starih stanov. Letošnja smuka na Golteh bo daljša in sploh bistveno boljša, saj so med drugim po več letih prizadevanj končno usposobili dvosedežnico Ročka. »Tako se bo smučišče bistveno povečalo, saj bomo odprli najdaljšo in najširšo smučarsko progo,« je povedal direktor RTC Golte Ernest Kovač. V teh dneh pripravljajo vse potrebno, da bodo lahko umetno zasněžili bistveno večjo površino, med drugim tudi zgornjo strmino na Ročki in predel do spodnje postaje sedežnice. Poskrbeli bodo še za obno- vo najstarejše naprave, dvo-sedežnice Smrekovec. »Glede na to, da smo poleti zatravili večino smučišč, upam, da bo manj pripomb zaradi kamenja, seveda pa tudi manj poškodb smuči,« je dejal Kovač, med naložbami pa omenil še razširjeno parkirišče v Žekovcu in na Starih stanih. Gostinstvo je prevzelo velenjsko podjetje Gost, ki naj bi poskrbel za izboljšanje ponudbe. Na Golteh nameravajo smučarje na prvo smuko povabiti drugi vikend v decembru, še prej pa bodo slovesno odprli dvosedežnico Ročka. Za cenejšo smuko na Rogli Sad dolgoletnih vlaganj Unior Turizma v ureditev smučišč in ostale ponudbe na Rogli je 11 vlečnic, 4-sedež-nica, 15 kilometrov tekaških prog, možnost nočne smuke, povrhu pa še šest gostinskih objektov na smučiščih. »Večjih novosti letos ne bo. Trudili se bomo predvsem za kakovost in varnost na smučiščih,« napoveduje direktor Unior Turizma Maks Brečko. Kot vsako leto tudi letos obljubljajo najmanj sto smučarskih dni. Začetek sezone je sicer odvisen tudi od vremena, a s pomočjo zasneževa--nja se bo smuka zagotovo začela konec novembra. Smučarske vozovnice za smučišči na Rogli in Krvavcu so že naprodaj. V predprodaji, ki se je začela 1. oktobra, končala pa se bo 15. novembra, je cena dnevne vozovnice za odrasle 4.600 tolarjev (na vrhuncu sezone 5.600), za otroke pa 3.000 (3.600). V predprodaji je mogoče kupiti tudi dopoldanske vozovnice za odrasle po 4 tisoč (4.900) in za otroke po 2.600 (3.200) tolarjev. Popoldanske so še cenejše: 3.800 za odrasle (4.600) in 2.400 za otroke (3.000). Smučarske vozovnice za nočno smuko na Rogli so za odrasle v predprodaji 2.600 (3.200), za otroke pa 1.700 (2.100) tolarjev. Sezonske vozovnice za dnevno smuko so v predprodaji za odrasle po 73.500 tolarjev (89.600), za otroke pa po 47.700 (58.200). Sezonske karte so na voljo tudi za senjorje - v predprodaji po 66.100 (80.600) tolarjev. Sezonske vozovnice, ki vključujejo tudi nočno smuko, so nekoliko dražje. Cenovno nekako v sredini med kartami v prvi predprodaji in v sezoni so cene v drugi predprodaji, ki bo od 16. novembra do 15. decembra. Novi topovi in teptalec Na novo smučarsko sezono se temeljito pripravlja- jo tudi na Celjski koči, vse bolj priljubljenem smučišču Celjanov, ki je bilo lani že tretjič zapored razglašeno za naj smučišče v kategoriji manjših slovenskih smučišč. Posebnih novosti v tej sezoni ne bo, pravijo v ZPO, ki je upravljalec smučišč na Celjski koči. Zato pa so smučarjem zagotovili enake cene vozovnic kot lani. Odrasli bodo tako lahko cel dan smučali že za 2.500 tolarjev, otroci za 2.000, zgolj poidnevna vozovnica bo še za 500 tolarjev cenejša. Nočna smuka bo odrasle stala dva tisočaka, otroke 500 tolarjev manj, sezonsko vozovnico pa si odrasli lahko pri- voščijo za 30, otroci pa za 20 tisočakov. Priprave na sezono so v polnem teku, še boljšo smuko pa bodo letos zagotavljali s pomočjo novih topov za proizvodnjo kompaktnega snega in z novim teptalnim strojem. V teh dneh se je že začela predprodaja smučarskih vozovnic, med katero ponujajo 20-odstoten popust. Smučarske vozovnice za Celjsko kočo v predprodaji bo tako mogoče kupiti vse do 15. decembra pri blagajni bazena Golovec ter v Izletnikovi turistični agenciji in njenih poslovalnicah v re-giji- US, MBP, BS J IZLEjMlkCi^A TUEJi>Tl