166 številka.
Ljibljaaa. ? soboto 22 julija 1905
XXXVIII. leto.
■ »ftAji tuk ose svečar, tmimii nedelja In prasniks, ter valja po poŠti prajamaa u avatro-ograaa daaala m m lata » K, h ^ 1* K, aa Satrt lata I K M k, u mn maaaa t K SO k. Za LJubljano s poiUjanJeis na dom aa 0 M K, aa pol leta lt K, aa četrt lata 6 K, aa aa bmn t K. Kdor hodi aan ponj, plača aa m lata t* &, aa poi lata 11 K, aa latrt lata 6 K 60 h, aa aa aiaaae 1 K 90 h. - Za tujo dažala toliko vač, kolikor soaia poštnina. — Si naroČb* bres istodobna vpoSiljatra naročnina na osira. — Za oznanila aa plačnja ad patarostopna patlt-rrata pa lt h, Sa aa aa aananilo tlaka enkrat, pa 10 k, ča aa dvakrat, in pa 8 k, 6a aa tiska trikrat ali vačkrat. — Dopis« oj ia tavale frankorad. — Rokopisi sa aa rradaje. — Uradnlatvo In upravnlatvo Ja v Knaflavik allaah it. a, la aiaar arodništva v 1. nadstropja, apmnistva pa a pritličju. — Upravni* trn naj aa blagovolijo pošiljati naročnina, reklamasrje
aananHa, L j. adminiatrarjraa •tvari.
Slovenski Narod" telefon it. 34. Fosamesne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
u*
aa***—
Znamenja na nebu.
Na Dunaju, 21. julija.
Poletni mir je zavladal v politiki. Počasi in leno se pomika državni stroj po svojih izvoženih potih naprej. Od nikoder ni čutiti najmanjšega vetrca, kajti vsi politični Činitelji so na počitnicah in se tam v hladni senci pripravljajo in zbirajo novih moči za jesen.
Prihodnjo jesen jih čakajo velike in težke naloge, take, kakršne Že dolgo let ne in znamenja na nebu kažejo, da bo letošnja jesen največjega pomena za vso prihodnjost.
Do jeseni mora biti rešena ogrska kriza. To je silno trd oreh, ali streti ga bo treba na vsak način — tako ali tako — ker nihče ne more Čakati. Velesila, ki se oficijalno imenuje „avstro-ograka monarhija" potrebuje rekrutov in ne more več nanje Čakati; Ogrski je treba rednih dohodkov iz davkov, drugače ne more funkcijonirati državni nstroj. Usoda kvote je pokazala, kak kaos mora nastati, Če se ogrska kriza ne reši. Zdaj plačuje Ogrska svoj prispevek k skupnim izdatkom le naslovom predujma, a kdo ve, koliko časa pojde sploh še tako. In kakor ni bilo sedaj ogrske kvotne deputacije, tako se lahko zgodi, da ne bo niti ogrske delegacije in potem bo neizogiben politični bankerot.
A tudi interesi cislitvanske zahtevajo, da se reši čim prej ogrska kriza. Letošnjo jesen mora priti na vrsto avstro-ogrska nagodba, s katero je ure-
pod j
dela, vsaka postane lahko usodnega pomena. Naloge so to, ki bi delale velike težave celo parlamentom, ki brezhibno funkcijonirajo, parlamentom z jedrimi veČinami — kaj Šele pri nas, kjer je vsak hip mogoče, da butne s te ali one strani obstrukcija in uatavi nagloma funkcioniranje državnega zbora.
Ministrski predsednik Gautseh počiva sedaj na lavorikah, ki si jih je natrgal v minolem zasedanju poslanske zbornice. Dosegel je res lepih uspehov, dosegel je pozitivnih uspehov in dosegel je negativni uspeh, ki je zanj posebne važnosti, preprečil je namreč, da parlament ni posegel odločilno v krizo dualizma.
Povse drugo vprašanje pa je, kako bo na jesen. Če dela obljuba dolg, potem ima baron Gautseh grozovito mnogo dolgov in vse bo moral plačati na jesen. Notranjepolitični problemi cislitvanski so tista velikanska ovira, ki jo mora baron Gautseh odstraniti, če hoče sploh priti do dela, da more sploh misliti na svoje velike državne naloge, na nagodbo in na trgovinske pogodbe.
Kaj je vse obljubil baron Gautseh za to jesen. Ne nam Slovencem; mi smo po zaslugi] klerikalcev postali quantite negligeable, tako da se vladi ni treba na nas ozirati in da ji ni treba j sky Obzor" pravi, z nami računati. Ali obljubil je Gautseh ! odločena  ali nad
strofa, če se le ena sama izmed naštetih stvari ponesreči.
Ne čutimo v sebi poklica za prerokovanje. Mogoče, da se posreči napraviti čudež in staro marelo zopet zlimati za nekaj časa, mogoče je pa tudi, da se vse izjalovi in razbije. Vlada mora pač računati tudi z drugo rečenih eventuvalnosti. Zlasti mora to storiti z ozirom na nemško prizadevanje, vplivati na krizo dualizma v tem srni slu, da bi spravili Cislitransko v carinsko zvezo z Nemčijo, kateri bi sledila prenevarna in jako poniževalna politična zveza. Dalje pa tudi z ozirom na to, da bo silno težko sestaviti trdno in zanesljivo parlamentarno večino. Ako vlada te ne dobi, je nemogoče vsako delo.
Vlada tudi vpošteva eventuvalnost, da s sedanjim parlamentom ne bo mogoče delati in znamenja na nebu kažejo, da se poslanska zbornica na jesen ali vsaj pozimi razpusti in da pridejo vse zgoraj naštete velike zadeve šele pred novo zbornico.
To se v političnih krogih, vladnih in parlamentarnih, prav nič ne prikriva. Mladočehi računajo s tem in se poganjajo z manjšimi češkimi strankami zaradi volitvenega kompromisa in „Plzen-
da stvar sicer še ni vse verojetna in da
jeno trgovsko in carinsko razmerje med    Čehom je obljubil vseučilišče na Mo
drugim strankam toliko, da ga menda J se nagodba z Ogrsko na noben način že zdaj glava boli, kako bo plačal svoj dolg. Obljubil je rešiti češko-nemški problem. Nemcem je obljubil narodnostne kurije za češki deželni zbor in volilno reformo
obema državnima polovicama. Zgoditi se to mora in odložiti se to ne da, ker je nagodba predpogoj trgovskim pogodbam z inozemstvom. Do konca meseca februvarja morajo biti sklenjene in v parlamentu odobrene vse te trgovinske pogodbe, ki so odločilne važnosti za vse gospodarsko življenje v državi in rešen mora biti tudi carinski tarif.
To so velikanske naloge. Vsaka izmed njih zahteva  neizmerno veliko
ravskem in notranji uradni jezik, ki se uveljavi potom posebnega jezikovnega zakona za Če*ko in za Moravsko. Obljubil je Italijanom vseučilišče in obljubil Čehom in Poljakom podržavljenje se-verne železnice, severozapadne želez- ■ niče in vseh prog družbe državnih že-leziiic.
To so kolosalno težke in nevarne .stvari in najhuje je, da pojde vse v nič, j da pride  neizogibno velikanska kata
ne reši v sedanjem parlamentu.
Vsekako je neizogibno potrebno, da se slovenske stranke ie z daj pripravijo za to eventuvalnost, kakor se pripravljajo Čehi in Poljaki sicer znajo uČakati neprijetno presenečenje.
Pisma iz Hrvatske.
Ponudba Košutovcev. — Nova koalicija. — Premembe na vladi.)
Zagreb, 20. julija.
V soboto 15. t. m. je priobčilo dr. Franka „Hrvatsko Pravo"  pismo taj-
nika Košutove stranke in urednika revije n Istina" dr. Pata j a, v katerem pismu se pred hrvatskim občinstvom odkrito ponavlja predlog, naj H r v a t j e odstopijo Madžaronom tri svoje Županije, ki stvarjajo Slavonijo, za neodvisnosti
narod hrvatski in srbski? To moderno in tudi ne izvedljivo.
m ne
Stara resnica je, da so si vladna stranka, klerikalci in stranka dr. Franka jako blizu. Veže jih isti interes in zato ceno popolne! se dostikrat podpirajo medsebojno na-od   Ogrske.     I pram drugim istinito narodnim in opo-
Dr. Pappav je najprej predložil ta j zicijonalnim elementom. Ako se je morda svoj predlog, a samo kot urednik svoje 1 prej komu zdelo, da je Pejačević-Posi-
revije  voditeljem  srbske  liberalne in i
radikalne stranke. Obe ti stranki sta ;
njegov predlog kar najodločneje odbili. ;
Zdaj   ga   je dr. Pataj  predložil  vsi j
hrvatski javnosti. Njegov končni pred- j
log, da naj se Hrvatje prostovoljno od- ]
povedo trem najbogatejšim svojim žu- '
panijam, so odbile vse hrvatske in srb- j ske   stranke   brez    razlike.   Na tej podlagi   se   ne  bi nihče  izmed nas hotel pogajati   s KoŠutovci. (Pataj je
svoj predlog sprožil samo v lastnem • imenu.)
No  vzlic  temu  je  utemeljevanje ;
tega originalnega predloga jako  zani- i
mivo.     Dr.     Pataj   priznava  v  tem \
lović Frankova koalicija zgolj fantazija ali agitacijsko orodje protivnikov — danes temu nihče več ne more ugovarjati.
Ko so naprednjaki zbrani okrog „Novega Lista", „Pokreta" in „Novega Srbobrana" ostro obsodili postopanje hrvatske delegacije v Pešti, ki se je pod Ehuenovo komando postavila v službo Dunaja in podprla neustavno Fejervarvjevo ministrstvo z enim svojim članom, in ko so naprednjaki sprožili misel, da naj bi se v tem ugodnem času, ko so Madžari v stiski in potrebujejo pomoč, Hrvatje skušali porazu * meti z madžarsko parlamentarno večino,
pismu, da hrvatski in inadjarski narod j da iztisnejo iz nje kar največ državno-ne moreta ostati vedno vezana drug na   pravnih koncesij za Hrvatsko — takrat
drugega, ker ju ne združuje nikako sorodstvo niti kaka iskrena ljubezen. Ta zveza je prisiljena in naravno je, da teže Hrvatje po popolni samostalnosti, do katere morajo priti ravno tako, kakor Madžari do samostalnosti od Avstrije. Taka borba med Madžari in Hrvati, o kateri se ve, kako mora končno izpasti, je povsem neplodna in neprirodna. Zato predlaga Pataj, naj se raje že sedaj mirno pogodimo: Vi nam odstopite Slavonijo, ki je nekdaj
so kakor na Anatucujc cačeti najhuio streljati na naprednjake madzaroni, frankovci in klerikalci. V zadnjih mesecih nimajo glasila teh treh frakcij druge teme, nego se vedno zaletavajo v naprednjake, da so se prodali Madžarom, da samo silijo k polnim jaslim i. t. d. Očitno je, da govori iz njih — instinkt samoohranjenja! Klerikalno „Hrvatstvo" je Šlo celo tako daleč, da povsem iskreno priznava, da so nam dosti ljubši na vladi sedanji Madža-
nam (?) pripadala, a mi vam damo | roni kakor pa naprednjaki. To
zanjo takoj popolno samostalnost.
To je jedro misli tega politika. Ne da se tajiti, da so to misli modernega Človeka, ki pa se je ustavil na pol potu. Zakaj ko priznava opravičenost prizadevanja Hrvatov za samostalnost in ko veruje, da jo brezdvomno dosežejo, kako more potem zahtevati, naj Hrvatje za to samostalnost plačajo Madžarom tri županije, v  katerih Živi
je tudi popolnoma naravno — samo bi se vzpričo temu ne smeli izdajati za opozicijonalce.
Ako se uvažuje, da se naprednjaki ravno v tem Času potezajo za to, da pride do zdrave koalicije vseh pravih o pozicij ona I ni h strank (ne teže torej, da samo oni pridejo na vlado) potem postane še jasneja rečena gonja proti naprednjakom.  Današnje „Hrvatstvo" se
Sobotno pismo.
In moja duša je vesela!
Pravzaprav bi morala biti moja duša žalostna, ker je te dni umrl eden izmed naših prvih pisateljev, Janez Trdina. Ne bom našteval njegovih neizmernih zaslug za slovensko slovstvo. Samo toliko naj omenim, da mu mora biti vsak zaveden Slovenec iz vsega Brca hvaležen za njegove izborne spise. Dasi je bival Trdina mnogo po Hrvatskem in bral gotovo mnogo proizvodov drugih slovanskih narodov, vendar v svujih spisih nikdar ni hrvataril, srbaril in rusaril, niti ni drugače silil slovenščine v Prokru8tovo posteljo sosednih jezikov, kakor so delali to in še delajo nekateri vrstniki čisto nepotrebno. In akoprav je moral Trdina opisati tudi marsikaj žalostnega, vendar njegova duša ni klonila nikdar in nikoli ni spuščal na svetlo smešnih vzdihov po imaginarnih iluzijah in nikdar ni javkal
0 hrepeneČih željah in željnem kopr-nenjn in enakih sedaj tako priljubljenih   predmetih,   n.   pr.  o zaigrani
1 tči in o zaigrani mladosti in krasnih
Spominih
Po njem, po Trdini se ravnajte, nadobudni slovenski pisatelji, in če je že kdo izmed Vas res zapravil, „zaigral" svojo mladost, potrkaj se skesano na prsi in hajd? na delo. Kaj pa nam je drugim mar Vaše dozdevne, skoraj bi rekel domišljave in bahate zgovornosti o nezrelih željah in lepih ljubicah, ki so bile vendar tako pametne, da so Vam dale o pravem času consilium abeundi? Kam pa pride narod, če bi jemale punce vsakega klavrnega pesnika, ki ne zna drugega, nego ponavljati vsak še tako malo pomemben stavek trikrat in še trikrat, četudi v pravilni slovenščini?
Toda moja duša je vesela. Zakaj pred kratkim sem zvedel imenitno novost. Mlad učenjak je namreč dokazal, da v resnici Živi hudič in da kaj rad obsede človeka, ki se mu zdi za to količkaj pripraven.
Duhovnik Škofije Gnezno - Poznanj, gospod Božidar Taczak, je to kočljivo vprašanje rešil z uma črnim mečem. Takoj na sedmi strani svojega imenitnega spisa sicer pravi, da ni vredno t teologičnih spisih ugovarjati ljudem, ki trdijo, da uk o hudiču modernemu duha časa ni prikladen. Navzlic temu pa iz-kuia Taczak t ■vejem spisa na vae kriplje, da bi dokazal eksistenco ubo-
gega hudiča na raznovrstne načine, od katerih diše nekateri po hudi učenosti in znanstvenosti. Ob tem Bi pomaga s citati iz starih cerkvenih očetov in drugih knjig; zakaj o hudiču so spisali pridni pisatelji celo literaturo. Da ni pozabil svetega pisma, tega ni treba poudarjati posebej. Natančno pa razločuje „obsessiones" in „circumsessiones", namreč obsedenje in osedenje ali nekaj podobnega. To je tako oster razloček, da ga moja pamet kar ne more pojmiti. Dasi ni (po razlagi tega temnega modrijana) marsikatero obsedenje nič drugega nego le demonomanija, blaznost, je vendar še dandanes t civilizirani Evropi še dosti ljudi, ki so zares obsedeni od hudiča, in naj temu še tako resno oporekajo zdravniki. Zdravniki po blaznicah ne vidijo skoro nikdar obsedenih, pač pa jih mnogo vidijo misijonarji. To je pa zato tako, ker se previdni hudič umika olikanim deželam. Toda proti koncu sveta „zadobi moč teme (!) zopet svojo staro vlado nad človeštvom; takrat bo vse Črno revežev, obsedenih od hudiča."
Veseli me, ker sem zvedel, da zna hudič latinsko. Morebiti je naredil celo na kakšni gimnaziji maturo z odliko. Zakaj gospod Božidar mu polaga klasične izreke t peklenski gobec. Ia vae
to je spisal nadarjeni doktorand teologije v svoji doktorski disertaciji: „Demonska obsednost. Poglavje iz katoliškega nauka o vladi grešnega kneza smrti."
In vsled te imenitne disertacije je leta 1903 (!) dosegel Božidar Taczak doktorat. Čestitamo prav presrčno! Le škoda, da nam famozni učenjak ni povedal, koliko kocin ima takole povprečno pošten hudič in Če ima tudi kaj bolh 1 —
Zdaj pa že tudi rajši verjamem zgodbico, ki mi jo je pravil dober in popolnoma trezen znanec.
Star pijanček se je napotil kresno noč iz Ljubljane na Golovec, da bi tam izkopal zaklad, katerega je iskal Že marsikdo zastonj. V golovŠkem gozdu je našel kmalu kraj, ki se mu je zdel spodaj votel. V Ljubljani so bile ure polnoči; to je trajalo pet minut. Ko je odzvenel poslednji udarec, je začel mož pridno kopati. Pazno je upiral oči vedno v jamo, ker je vedel, da izgine takoj ves zaklad, Če obrne oči drugam. Kar naenkrat se je pridrvila velika črna podgana. Toda mož se je ni ustrašil in ni pogledal od jame, ampak se je le okrepčal s požirkom jerula. Komaj je izginila prva pošast, le se je pridrvila draga. Velikanski pes s strašnimi zobmi
je pridirjal naravnost proti njemu, je lajal in tulil; toda hrabri možakar se ga ni zbal in si je samo privoščil kravji požirek iz fraklja in je kopal dalje. Vedel je, da kmalu pride Še tretja najhujša pošast, vendar je pogumno vztrajal. Njegova lopata se je Že doteknila suhega zlata, kar je zaduhal pred sabo hudiča!
Hitro je potegnil svoj frakelj na pomoč, toda ta je bil že prazen. „Ali že zopet ŠnopsaŠ?" je slišal, v straha in trepetu je vrgel steklenico v grmovje in zbežal, da bi bil kmalu izgubil podplate. Nekateri pravijo, da je videl hudiča, drugi pa, da je prišla za njim le njegova sitna žena. Naposled je to vseeno.
Z velikim veseljem sem bral t vašem vse premalo cenjenem listn, da je rektor graškega vseučilišča, dr. Lu-schin pl. Ebengreuth navdušen RibniČan in da je tekla njegovim prednikom zibelka v Ravnem dolu v sodraški župniji. Njegov oče ali stari oče je pred Gradcem pobil vse lonce, ker mu je njegov serec prevrnil voz. Črepinje, te so se zdele staremu Lušinu dobro znamenje; nič več ga ni bilo domov v Ribnico, udomačil se je v Gradcu. In ker v Gradca komaj čakajo, kdaj pride kdo k njim popravljat rele in rešeta,
mm '
a,
je tako zaletelo, da pozivlje Rubetića in Zagorca, prvaka hrvatske stranke prava, ki se hočeta koalirati z naprednjaki, naj se „ zavarujejo" proti družbi z naprednjaki.
Madžarouom je vsled organizacije vseh opozicijonalnih elementov za bodoče volitve postajalo že vroče in zato bo poslali svoje tajne pomočnike, da v imenu „patrijotizma" razbijejo pripravljeno falango opozicijonalcev.
Vzpričo temu ima mnogo verojet-nosti vest „Novega Srbobrana", da nameravajo frankovci skleniti s klerikalci posebno koalicijo za volitve. Deležni bi bili blagoslova nadškofa Posilovića, ki je najboljši prijatelj bana Pejačevića ... * *
Glasovi, da odstopi podbau Šuma-novic, se vse bolj množe. Dr. Snma-nović je Srb konservativnega mišljenja, da je za Srbe najbolje, če so pod okriljem vladne stranke. Za razliko od premnogih streberjev dela to dr. Suma-nović iz prepričanja, kajti bil je materijalno izvrstno situviran odvetnik. Njegovo imenovanje za podbana se je z raznih strani smatralo za začetek nove ere v vladni stranki; on je namreč hotel stranko obnoviti in jo očistit« Khue-nove klike. Kakor se vidi, ni bil za to dovolj močan. Khuenova klika je ustanovila organ „Dnevni list" in je v tem dobila premoč.
Šumanovićev naslednik postane najbrže G h a v r a k, dosedanji predstojnik za bogočastje in nauk. A
Belgrajska pisma.
VI.
(—ui. Stojimo neposredno pred volitvami. V nedeljo odloči narod v Srbiji, komu več zaupa: zmernim ali ekstremnim radikalcem. Vsi komaj komaj pričakujejo tega važnega dne, ker od izida sedanjih volitev je odvisna v prvi vrsti železniška politika Srbije, pa tudi v zunanji politiki nastopi skoro gotovo novi kurz. Dokler so bili na vladi zmerni radikalci, vodil je zunanjo politiko zelo spretno Nikola Pašić, ki si je pridobil lepih zaslug že radi tega, ker je bil pomiiljiv napram Bolgarski. Njegova alijančna jugoslovanska politika sicer ni imela velikih uspehov, ker bolgarska vlada, ki je popolnoma pod vplivom kneza Ferdinanda, ni hotela niti slišati o kaki realni zvezi, ali vseeno je imela Pašićeva jugoslovanska politika nekaj uspeha. Da ni nič drugega naredil kakor to, da je ublažil nasprotja med Srbi in Bolgari v Makedoniji, lahko bi bil zadovoljen, — a on je naredil več. Kot trezen diplomat, je sprevidel Nikola Pašić, da za Srbijo ni dovolj, da živi v dobrih od-nošajib samo z državami, ki imajo vojske, nego da bi bilo za njo dobro tadi, ako bi živela v dobrih odnošajih z narodi, ki so Srbom sorodni po jeziku in krvi, ali niso slobodni. Taki so Jugoslovani večjim delom (Slovenci, Hrvati in velik
del Srbov) in njim je N. Pašić posvečal veliko pozornost. Zato je on pomagal jugoslov. omladinskemu kongresa v Bel g radu in kakorsampravi, je bil ta kongres za njega najlepši moment na belgrajskih slavnostih pri proslavi stoletnice prve srbske vstaje. Brez pretiravanja se lahko reče, da je N. Pašić udaril temelj realni politiki za ujedinjenje Jugoslovanov, ker vsi dotedanji jugoslovanski skupni pokreti so imeli zgolj akademski značaj.
Ako radikalni demokrati dobijo pri volitvah veČino, se bo zunanja politika malo spremenila. Ne bo se sicer spremenila bistveno, ker imajo tudi oni v svojem programu točko, v kateri se izjavljajo za zjedinjenje Jugoslovanov ali praktično se bo zunanja politika spremenila v toliko, da radikalno-de-mokratiČna vlada ne bo več Bolgarski predlagala sporazuma, ker oni (radikalni demokrati) pravijo : V Srbiji je ideja o sporazumu z Bolgarsko že dozorela in mi Čakamo, da dozori tudi na Bolgarskem, in potem pride sporazum sam od sebe.
To je dobro in istinito, ali vseeno bi bilo bolje, da je Srbija vedno dobro razpoložena napram Bolgarski in da se vedno izjavlja za sporazum, tudi ako Bolgarska molči na take izjave. Čast Srbije pri tem ne bo nič trpela, ker Bolgari tudi uvidevajo potrebo sporazuma — samo zahtevajo za sebe več, kakor bi Srbija mogla dati (celo Makedonijo!)
Interesantno je, da zmerni radikalci nič kaj preveč ne agitirajo pri volilcih, nego enostavno odbijajo napade na se. To bi se moglo razložiti na dva načina: Ali so popolnoma prepričani, da dobijo veČino, ali pa večine sploh ne Želijo dobiti. Morebiti se bo komu Čudno zdelo, kako to, da ona stranka ne želi imeti večine, ali vseeno je to verjetnejše, kakor da bi bili popolnoma prepričani o zmagi. Zmerni radikalci dobro vedo, da se njihovi otroci — radikalni demokrati — zelo hitro pokažejo nesposobne za vladanje in zato jih morebiti nalašč pustijo, naj pridejo na vlado. Za stranko zmernih radikalcev bi to bilo dobro, ker bi bil njihov položaj v ulogi opozicije ložji, ali za Srbijo to ne bi bilo dobro, ker bi ona edina trpela, ako bi radikalni demokrati nespretno vladali.
Vse druge stranke so razvile naj-živejšo agitacijo, a najbolj agitirajo radikalni demokrati, ki gredo tako daleč, da pravijo, da mislijo zmerni radikalci kupiti stare obrabljene topove !
Posebno zanimivo je pri teh volitvah to, da so se Zidje izjavili, da bodo glasovali za kandidate socijalno demokratske stranke. Ta njihova izjava je zanimiva zato, ker so povsod z vlado, pa to so sedaj tudi bili v Srbiji vedno z ono stranko, ki je bila na vladi.
V inozemskem časopisju se je razglasila vest, da kralj Peter ni siguren
v Srbiji in da se je bati, da bo tako končal kakor Aleksander, ker da so Srbi z njim nezadovoljni in hočejo eni postaviti na prestol Milanovega nezakonskega sina Krstića, drugi da hočejo Člana kake močne vladarske rodovine in tretji so republikanci. — Vse to so same pobožne želje poštanske in dunajske žurnalistike, ki tudi ostanejo same Želje. V vseh teh vesteh je istinito samo to, da so v Srbiji faktično ljudje, ki bi rajše videli, da je Srbija republika kakor monarhija. Pa v kateri drŽavi ni republikancev! Dokler pa bo v Srbiji republikancev toliko, da bi bili v veČini, bo že veliko Save in Donave preteklo mimo Belgrada in zato na kak prevrat v Srbiji nihče niti ne misli, posebno še zato ne, ker je vedenje kralja Petra, kot ustavnega vladarja, popolnoma korektno, kar priznavajo tudi socijalni demokrati, ki so najbolj republikanski. Da postane Srbija enkrat republika, to je jasno, ali dokler bo vedenje vladarjev korektno, ne bo potrebe, odstranjevati jih. Seveda, ako pride na srbski prestol kdaj kak Aleksander v drugi izdaji, potem je njegova usoda hitro zapečatena, ker Srbi so slobodeumen narod in ne bodo dovolili, da jih kdo terorizira — in ako je to tudi njihov kralj.
S tem razpoloženjem v narodu bo vsak vladar moral tudi računati in sedaj vendar noben več ne bo tako nenmen, da bi se prepiral z narodom, ker to je v Srbiji — nevarno.
* * a
Dobro mislijo ustanovitelji belgraj-ske „Slovanske banke", ko nameravajo ustanoviti v Belgradu slovanski trgovinski muzej, kjer bi slovanski industrijalci lahko izlagali svoje izdelke. S tem se bo dala slovanskim trgovcem prilika, da kupujejo pri slovanskih industrijalcih. Pametna misel je tudi ta, da se bo nahajal v muzeju urad, v katerem se bo moglo kar naročiti blago, ki ga bo trgovec potreboval.
Taki muzeji bi se morali ustanoviti v vseh slovanskih centrih in slovanska vzajemnost bi zadobila solidno, realno podlago. Začetek je storjen v Belgradu in upati je, da bodo tudi drugi Slovani sprevideli potrebo takih nad vse koristnih naprav.
* * *
Srbi, ki so se vrnili s Slovenskega, ne morejo prehvaliti krasote slovenske zemlje in Slovencev. Pravijo, da so Slovenci najboljši Jugoslovani. To je sicer istina, ker mi Živimo z vsemi Jugoslovani v bratskih odnošajih, ali bratje Srbi niso vsega videli. Oni so videli samo naše dobre strani, a nič slabih.
Ali dobro je, da so nas Srbi obiskali v naši domov ni. Bodo vsaj vedeli, da se živimo, ker do sedaj so mislili, da je z nami isto kakor s Slovaki.
K odkritju Prešernovega spomenika pridejo Srbi v večjem številu.
Vojna na Daljnem Vitokn.
Linevičevo poročilo.
General Linevič je 20. t. m. poslal tole brzojavko: Ob fronti naših armad ni nobenih sprememb. 17. t. m. se je pojavilo med islivom reke Tumen in Lipovim rtom japonsko bro-dovje. Dobil sem p orosilo s obvestilom, da so japonske vojne ladje ob-atreljevale izliv reke Tumen, da ate pripluli dve japonski torpedovki v GaŠkevičev zaliv ter jeli obstreljevati vas O n g i. Istočasne ste skušali bombardirati taborišče naših obrežnih vojev. Naše predstrsže v zaliva Ougi so jele streljati na tor-pedovke, ki so se med ljutim ognjem umaknile na široko morje. Ob istem času so se pojavile Štiri torpedovke v Kormiiovskem zalivu in so izkrcale 20 japonskih pomorščakov, ki so pokvarili našo brzojavno zvezo južno od Ougija, došim so štiri japonske križarke obstreljevale naše straše v zalivu Qaeu. Ob štirih popoldne so se japonske ladje zopet združile in se umaknile na široko morje.
Izpred Vladivostoka.
Vsa pozornost se sedaj obrača proti Vladivostoku, ki ga brez dvoma v kratkem prično oblegati Japonoi s sube in morske strani. Japonski voji prodirajo ie z juga iz Koreje proti trdnjavi, močna japonska armada se je izkrcala v Olginem zalivu na severu, pred pristaniščem pa kroiijo japonske vojne ladje, vse to je znamenje, da je že prišel čas, ko naskočijo Japonci Vladi vostok, to zadnjo trdnjavo ruske moči na Daljnem Vztoku
Viadivostoška trdnjava je zgrajena po najmodernejš'h zahtevah po-največ 1. 1889 Poveljnik trdnjavski je general Kaibek, poveljnik bro-dovja pa admiral Jesen. V pristanišču je usidranih ckoli 25 torpe-dovk, 5 do 10 podmorskih ladij in križarke »Rosija«, »Bogatir«, »Gromo-boj« in »A ms»i«.
Načelnik vladivostoške obrambe je general Andrejev. V trdnjavi je 21 pehotnih polkov, 25 esksdro-no?, 8 poljskih baterij, oddelek strelj-eev na strojne puške, ena kombino vana divizija, 10000 moi trdnjavske artiljerije v oelem torej 40000 mol pehote. 4000 konjenikov in več baterij artiljerije z 62 topovi.
Po poročil h petrogradske brzojavne agenture so se japonske vojne ladje pojavile pri Nikolajevsku v bitimi obrežja. Iz H&rbina pa se poroča, da so japonske torpedovke priplule v Olgin zaliv. Torpedovke so osUle eno uro v zalivu in so re kognoseirale Ist<va dne se je pojavilo v zalivu 25 japonskih transportnih parnikov. Prebivalstvo iz Viadi-vo9toka in Nikolaievska beži v Ga-bar- vsk.
Okupacija otoka Sahalina.
Is Tokija se uradno porod«: \4 raznih meatih se je na otoku Sah*. lina vdalo 461 Rusov, med njim; en polkovnik in 14 častnikov.
Japonoi bo oavojili mesto O n k t na Sahalinu. Radi deževne dobe iq operacije na otoku zelo teiavne.
Zaupanje v bodočo zmago.
»Daily Tolegrapb« poroča iz Pe. trograda: V genelarnem štabu so polni zaupanja glede bodočih dogod-kov v Mandžuriji. Zatrjuje se, da je ruska armada na bojišču veliko moi nejša, kakor ae splošno misli v E?. ropi. Po bitki pri Mukdenu je dospelo na bojišče mnogo svežih v . jev. Tekom zadnjega tedna je dobil general Linevič dva armadna kora na pomoč, ki sta se tekom zadnjih mesecev prepeljala v manjših oddelkih na bojišče.
Sedaj se nič več ne govori javno o vojih, ki se odpošljejo na bojišče, v izkazih generalnega štaka pa je uradno dognano, da je samo tekom zadnjih mesecev odšlo v vzhodno Azijo 140.000 mož. Vsa poroči a vrhovnega poveljnika Lineviča bo polna zaupanja v bodočo zmago.
Bitka ob reki Tumen?
Ib Tokija se poroča: Rusi bo silno utrdili svoje pozicije v severni Koreji in se ukreptli z nov'mi voji. Splošno se sodi, da se v kratkem vzname velika bitza ob reki Tumen.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 21 julija. Podžupan Julij Rozsavdtgvi je i ozirom na raaveljavljenje sklepa mestne reprezentance izjavil v poro čilu, ki ga je poslal nadlupanu, da smatra reskript ministrstva sa notranje zadeve za neizvedljiv in vztraja pri tem, da se sistira izročitev prostovoljno plačanih davkov državni blagajni in v smislu sklepa mestne reprezentance.
Budimpešta, 21. julija. Koali cija namerava vplivati na municipije da se ne bodo zmenili na razvelje valne odloke Fejervarvjevega mini strstva, marveč vztrajali na stališču da si vlada, ki se ni podvrgla ken troli parlamenta, ne more napram municipijem prisvajati pravio konst tuoionalne vlade Odbor, ki ima enotno urediti pasivno resistenso muuicipijev bo svoje delovanje osredotočil zlasti na to, da bo 1. zahteval, da se ur.d ništvo odškoduje, 2. da bo municipije vzpodbujal k pasivni res stenoi i 3. da bo preprečeval izvršitev vladnih odredb. Ta odbor se sestane prihodoj teden pod predsedstvom poslanca G u 1 n e r j a.
Budimpešta, 21 julija. Poaiv niče na jesenske vojaške vaje so i vse dostavljene.  Z ozirom na to se
Dali«
D ni I o rji.
so se ga oklenili z vso ljubeznijo in zbrali bi ga bili kmalu za župana, če bi se j »m mož ne bil branil s svojim največjim rešetom. LuŠin se je iz same hvaležnosti v kratkem preluščil v Lu-schina, navzlic temu pa je njegov potomec kakor smo rekli, navdušen Rib-niean in je demonstriral zoper slovensko vseučilišče v Ljubljani le zato, ker bi imel rad univerzo bliže rodni vasici svojih očetov in ker je njegova najbolj vroča želja, da bi bil rektor v Ribnici. Priporočamo ga najtopleje, ker je mož mehkega srca in zajčje korajže.
Pod takim poveljstvom si nemški „buršia lahko domišljujejo, da so javnemu življenju neobhodno potrebni in da brez njihove volje ne pade nobenemu ministru las raz plešo. Ti mladi petelini so preverjeni, da delajo zgodovino ! Preverjeni so, da so vrgli Bade-nija in tega idealnega prepričanja jim ne vzame živa duša. Preverjeni so, da so nadljudje, bolje nadjunaki, potomci boljšega, plemenitejšega naroda, ki je zato poklican, da pretepa sinove drngih narodov, da zamazuje nenemške napise po vseučiliščnih vežah, da izpodriva z zverinsko surovostjo nenemške dijake iz vseučilišč in pozneje od službe in kruha.
Le oglejte si ga, takega kulturnega junaka 1 Dolgo morate romati po božjem svetu,  preden  najdete   enako bedast
obraz. Nekaj večnoneumnega Vam tli iz teh zagrizeno mežečih, nad vse bedastih  oči,  ki  vedno preže   na vse strani, če jih kdo „fiksira." Od preobilo » zaužitega piva zabuhla  glava tiči pod j barvanim krožnikom in je tetovirana na j raznih  krajih z zarezami, prav kakor j pri Indijancih. Te sledove zares imenuje čudni junak ršmiseu in te brazgotine so njegov  največji  ponos.   Šmis je sicer znamenje,  da  je  bil  dotični bojevnik neroden ali preslab ali preneumen, da bi pariral nasprotnikov udarec, toda to nič ne de; noben veteran ni na svojo kolajno za hrabrost bolj ponosen nego nemški mladenič na svojo prasko. Zato hodi kaj mogočno in se ne bi umaknil niti senčnemu vozu, ne da bi kontra-hiral vsaj kljuso.
In vendar je velik junak 1 Namreč v očeh Štirinajstletnih nemških gosk in en ako let ni h germanskih petelinČkov. Toda če bi videli njih otroške turnirje, imenovane „menzure", bi takoj drugače mislili o njih, oziroma bi se jim smejali ali pa bi jih pomilovali iz vsega srca. Do zob oboroženi, pardon, zavarovani, zadelani s svilnatimi ovoji, tako debelimi, da ti junakarji komaj hodijo v njih, v jeklenih rokavicah — tako se kličejo akademični tepci na korajlo. So pa naši kmetski fantje vendar vse kaj drugega, ki se stepo, kakršni so.
Za menzurami pride krok. Na vsem božjem svetu ga ni Človeka, ki bi Žrl in še žrl tako po živinsko kakor nemški i burš. Kadar pride pivo do grla, pa I hitro prst v usta, in ti sveti Urh, pomagaj! Čudim se, da si nemški akademiki še niso izbrali za svojega patrona tega svetnika Bilo bi že skrajni Čas! —
Menzuram in krokom sledi ponoćno divjanje. Že v gostilnici spuščajo ti ljudje glasove, kakršne slišiš le v kakšni menažeriji, preden pitajo roparsko zver-jad. Pojo vsi enoglasno, vsi, tisti, ki kaj znajo in drugi, ki kar tako v eno noč tulijo. Na cesti pa ne pojo niti več enoglasno, ampak vsak tali sam zase, da mu sili Želodec med zobe.
To je akademična nemška mladina, to je sladki up objestnega germanstva, ki zida nemške mostove do Adrije na pesek, pretresen nad akademičuim Ur hom, to je realna podlaga hohenzollernski fata morgani!
Zato se veselim! Kajti naš pre-modri Lušin Ravnodolski utegne privabiti vse te pohujšane hajlovce doli k nam v Ribnico, kadar bo tam rektor in tam se morajo spametovati na vsak način, če ne bi jih spametovali naši kmetski fantje z golimi pestmi. Torej hajl doli v Ribnico, Lušinov očka!
Po slavnosti.
O prihodu Srbov se prerine nekdo skozi oživio« vriskajoč • mrože ci pred juž. kolodvorom, pocuka nekega navdušeno klobuk vihtečega gospoda za suknjo in vpraša:
»Slišijo, pros.m, naj bodo tako dobri —  kateri  pa  je tisti, ki je
kralja umoril.«
* a a
Prvi svetovalec občine Kozji rep naleti pri nunski cerkvi na redarja.
»Kaj pa pomeni ta pelajhtenga, gospod policaj?«
»Prešernova stoletnica je.«
»Sto — let — to je pa ie lepa starost; ta Prešern je pa še zaslužil to pelajhtengo «
a * a
»Kako ste d ra lest na, gospodična! Kar veselje vaa je gledati. Ali. dovolite mi vprašanje: čemu nosite tako široke rokavice — ko ni niš notri?
»Cemu nosite vi tako visok sili oder na glavi — ko ni niš notri?«
* * e
»Kdaj in kako si pa ti s slavnosti prtlel domov?«
»Po štirih enkrat« a a
Literat A.: »Veli&ansao, res ne beško! Taka slavnoet se da res i združenimi močmi prirediti. Kaj, ko bi se midva združila; da zloživa sla-vospev, ki bi bil vreden te veselic i
Literat B.: »E, prijatelj, vei konj in osel nikdar ne vozita dobro skupaj «
Literat A : »Kako moreš mene imenovati konja?«
a
»Zakaj pa imaš roko obvezano »Ko sem šel s Prešernove slav
nosti domov, mi je nekdo na roko
stopil.«
a * *
V ponedeljek dopoldne so našli redarji aa neko barako brezzavest nega človeka iz iiahte Žanetove Močili so ga in polivali z vodo, da ga spravijo k sebi. Trud je imel uspeh. Pijanšek pride k sebi, is ozre in si obriše mokro lioe rekši:
»fisiet — danes pa nekam hud š vieam c
a a a
V ponedeljek pozno ponoči se dobita dva vinaka bratoa v kavarn
»B, Franeelj, kaj še ameroro krokzš ?«
»Da — veš — Prešeren je le, vreden dveh noši.«
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 166, dne 22 julija 1905.
tuđi nanaša reskript ministrskega predsednika samo na pozivnice, ki se
imajo dostaviti rezervistom.
Budimpešta, 21. julija. Vest) da je neki četovodja 62. pehotnega polka v Maros-Vasarhelvju, ko je sre-č>! s svojim oddelkom nekega Čast nika, komandiral madjarski, se de rrentuje. Vojno ministrstvo je korno poveljstvo pozvalo, da poroča o tem dogodku, nakar je poveljstvo odgovorilo, da je dotična vest popolnoma neutemeljena.
Za mir med Italijo in Vatikanom.
Kremena, 21. julija. Znani tre-znomisleči in spravljivi škof Boro-meili je izdal na svoje vernike pastirski list, v katerem razpravlja o razmerju med Vatikanom in Italijo. V tem listu naglasa, da je boj, ki se ie tol-ko č&sa vojuje med cerkvijo in državo, nenaraven in da se bo skoro v odločilnih krogih rodila želja po sporazumljenju. »Toda ni moja stvar, tako visoke dvigati svoje oči,« caialjuje nato Boromelli doslovno, i&kaj mi samo poslušamo in ne ukazujemo. Dovoljeno mi naj bode samo, da zakliČem onim, ki z mano vred enako ljubijo domovino: Skusajroo spraviti s peta vse težkoČe, da se idružite obe Bveti čuvstvi, ljubezen k veri in domovini. Ne čakajmo na ofi-eialni mir, ki pride, ko bo čas dozorel, nakar pa mi nimamo vpliva; skušajmo pa skleniti trajen mir v našem domačem, javnem, političnem in socialnem življenju. S tem vrnemo Italiji njeno notranjo edinost in ta edinost tvori moč, veličino in resnico. Jaz sem se veselil nove, svobodne in združene Italije in Brečen, do, presrečen bi bil, da bi videl, predno zatisnem oči, kako dviga papež roke proti nebu in kliče kakor Pij IX. leta 1848.: »Veliki Bog, blagoslovi svojo Italijo.« Nato se sklicuje Boromelli na besede kardinala Menieuxa, ki jih je izrekel že leta 1879.: »Sedaj je čas, da se spcraznmete s savojsko kraljevsko hišo. Ako pa zahtevate od vlade Rim, zahtevate od nje samomor, a samomora se ne sme zahtevati niti od sovražnika. O posvetni papeževi oblasti se ne da več govoriti: ta je že izginila za vedno in ni ene države ni več v Evropi, ki bi le zganila prst, da bi jo papežu zopet pridobila. Posvetno oblast je vam donesla vera in ker b6 je vera zmanj šala, odvzela ae je vam posvetna oblast... Ako postavite vaš italijanski narod pred alternativo, da naj svobodno voli med narodnimi in verskimi čutili, se bo narod odločil za narodno ču-etvo in verska edinost bo pokopana...« Boromelli je zares prava bela vrana med katoliškimi škcfi!
Sestanek carja Nikolaja s cesarjem Viljemom?
Pariz, 21. julija. Vzdržuje se vest, da se namerava car Nikolaj na krovu Bvoje ladje »Savernaja zvjezd«« sestati z nemškim cesarjem, in sicer v švedskih vodah. V ruskih vladnih krogih se drže zelo reservirano in pravijo, da vedo samo to, da namerava car napraviti samo mal izlet ob baltiškem obrežju.
Berolin, 21. julija. Z uradne strani se poroča, da ni nemški vladi mčesar znanega o nameravanem fle-Bianku ruskega carja s cesarjem Viljemom. Po poročilih francoskih listov «e hoče car sestati z nemškim cesar lem zbog tega, da bi se z njim posvetoval o mirovnih pogajanjih in o UBtavi, ki jo namerava dati Rusiji. Z ozirom na to bi bil ta sestanek ve-l*ke politične važnosti.
Dogodki na Ruskem.
Moskva, 21. julija. V včerajšnji seji kongresa ruskih zemstev je pred -UgAl profesor Muzončev, naj bi se 'uska ustava izdelala po vzoru tV8trijskih državnih temeljnih zakonov. Kongres je formalno 'kleni!, da so bodo člani tega kongresa dali voliti v bodoče zastopstvo v slučaju, ako bi car sankcioniral ftuliginov zakonski načrt, in bodo v tem zastopstvu osnovali koestitucio-bzlno stranko. Ziačetkoma avgusta se
kongres sestane na izredno sejo, pri kateri ae bo razpravljalo O projektu glede reforme države.
Moskva, 21. julija. Generalni guverner Kozlovski je ukazal oblastvonv da naj zborovanja zemstev in mest enostavno i g n o ruj e j o, naj dalje poskrbe, da ne bo motila zborovanj uniformovana policija in da ne bo prišlo do kakih spopadov. Sila se sme uporabiti samo v najskrajnejšem slučaju.
Petrograd, 21. julija. V predmestju Kijev je vdrlo 400 delavcev r sinagogo, razvilo rdečo zastavo in uprizorilo protivladno demonstracijo. Občinstvo je hotelo demonstrante potisniti iz sinagoge. Vsled tega je nastal krvav pretep. Ubitih je bilo več Židov. Šale ko eo dospeli na lice mesta kozaki in orožniki, se je nehal pretep.
Moskva, 21. julija. Na kolodvoru je danes opolnoči uprizorila množica veliko revolucionarno demonstracijo. Orožnik Ivanov, ki je hotel nekaj demonstrantov prijeti, je bii zavratno zaboden, da se je takoj zgrudil na tla. Morilca se je posrečilo prijeti. Ker je množica kričala: »Pogibelj vladi, živila Japonske«, Bd je rekvi riralo vojaštvo, ki je skoro napravilo mir in red.
Libava, 21 julija. Policija je aretirala 137 pomorščakov zaradi zadnjih izgredov in nemirov v pristanišču.
Berolin, 21. julija. Po poročilih iz Petrograda je baje nastala v ruski guberniji Tula strahovita lakota.
Ločitev države od cerkve na Francoskem.
Pariz, 21. julija. Senatna komisija za predlogo o ločitvi države od cerkve je sprejela že 35 točk is zakonskega načrta, ki ga je sprejel parlament. Danes se konča razprava o še ostalih dveh točkah in se izvoli poročevalec
Pariz, 21. julija. Senatna komisija je sprejela vse točke zakonskega načrta in se odgodila do oktobra. Pri prihodnjem zasedaniu bo poročal o ločitvi drŽave od cerkve Leoomte.
Dopisi.
Iz Šmarija. (Nekaj črtic iz dežele teme. — Občinske volitve.) Občinske volitve v Šmariju so zopet dokaz, kako je ubogo, zaslepljeno ljudstvo  prepogosto  žrtva kaplansko klerikalne agitacije, ki se pri tem poslu brezobzirno poslužuje prižnic in svojega vpliva, ki ga ima na nerazsodno ljudstvo ter izrablja vse različne pripomočke, da doseže svoj namen. Značilno je, da je ravno ljubljanska okolica najmanj prosvetljena, da so ravno kraji ne daleč od glavnega mesta slovenskega najbolj zanemarjeni, da ima ravno tu klerika lizem svojo moč n. pr. Posavje, Polje, Šmarska dolina, Ig etc.  Vendar so se že povsod začeli gibati poklicani elementi ter stopati v boj zoper temo, povsod se že kažejo možje, ki  hočejo rešiti ljudstvo  tega skrajnega   pritiska, ki mora še sam po sebi vzbuditi tudi naj-zmernejše elemente. Povsod terorizirajo naučeni   kaplančki preprosto ljudstvo na način, kot smo ga navajeni od strani naše škofovske duhovščine,  ki bi bila najrajša v svoji osebi na stolu župana, deželnega poslanca, državnega poslanca in sploh vse, kar je višje od navadnega ljudstva. — Seveda hoče zato tudi od vsega plače in izsesava ljudstvo, ki slepo služi oz. mora služiti,  —  dočim si oni s pomočjo  svojih  zasedenih mest zvišujejo svoje plače in  žive v najlepših razmerah  popolnoma pozabivši na lepe nauke tistega, katerega nasledniki hočejo biti, skrbeč le za svoj telesni in Časni blagor, dobro  jesti in piti etc, ne pa za večni blagor svojih duš; kot pravijo, za kar bi pa zopet mi seveda tacih ne potrebovali. Proti temu se pri nas ni zganilo nič.   Vpeljalo  se je v faro   velikansko  število bratovščin in družb s  tisoči  in  milijoni odpustkov, dočim se je na drugi strani Čisto molčalo ter pustilo ljudstvo v zaslepljenosti in nevedn sti.   Značilno je, da so ka planje iz te uboge doline pošiljali svojim kolegom za mase na Gorenjsko, kjer so mnogo bogatejši kmetje. Farov-ška politika   je  znala osredotočiti vse v farovžu,   skoraj ni bilo upati pri tej zaslepljenosti  ljudstva na kako proti -akcijo. Velikanska redkost je bila, ako se je kdaj kaj iz Šmarja Čitalo, in še to je bilo kvečjemu v „Domoljubu" o kaki Marijini družbi, o romanju ali pa — zmagoslaven telegram ob času volitev o klerikalni veČini, ki je bila pod pritiskom duhovnikov in po njih nahuj-skanih tercijalk in žen vselej gotova v
Šmariju. Skoraj deset let je sedel na Šmarskem Županskem prestolu mož, ki je bila  proti njemu cela občina in se je obdržal toliko časa, ker je lizal v farovžu pete in so morali možje tako voliti, ker so jim v farovžu tako zapo-vedali in pa ker so žene hotele, da se zgodi, kot so gospod zapovedali in vendar tudi tercijalkam ni mogel biti oni mož po volji. Po volji je bil farovžu — in bilo je.   Slišali smo o naravnost neza slišnih pritiskih pri predzadnjih volitvah, kar se je nad dotičnimi samo mašče valo. Možje Smarci, sedaj lahko vidite, kam pride občina, ako jo vodijo ženske, ako  možje  ne stoje samostojno in si dajo zapovedovati od drugih, od tujcev, da tako ne delate v svoj prid, ampak njim na korist. Šmarije je zaostalo za petdeset let.  Dočim se je bližnje Grosuplje dvignilo, propadlo Šmarije je do danes gospodarsko popolnoma, kar nam priča splošna beda in pa veliko število izseljencev, to pa zato, ker niste volili župana zase, po svoji volji, ampak po farovški volji in za farovž, ker je bila glavna stvar, da se zgodi vse po volji duhovnikov, da  zmaga klerikalna agitacija, da je bilo potem vse zanje prav, potem  pa se ni  delalo  nič druzega, razen da so se zidali farovži kot gradovi, da so se velikanske vsote potrošile za nepotrebne popravke,   za zboljšanje   stanja v občini pa se ni zmenil nihče, da ste vi reveži plačevali, drugod pa so se polnili žepi, da se je gospo darilo  in   delalo,  kot  se je hotelo in nihče se ni mogel pritožiti. Tako daleč, vidite, možje,   pride,  ako ne pozna te narodni pregovor :  kjer je ženska gospodar . . . posebno če stoji pod višjim vplivom, tako daleč pride, ako se dajo možje pri  volitvah  meni nič tebi nič speljati gospodom v mreže, češ, gospod že vejo, kako je prav.   Glejte, vsi ste vedeli pred Štirimi leti, da ni prav in ste volili, ker seje zapovedalo s prižnice. Tako daleč pride, ako niste, možje, samostojni, po svojem prepričanju po svoji volji v svojo korist in  korist občine. Še bolj kot predzadnjic so se poigrali z vami v farovžu sedaj in nikogar ni bilo, ki bi vam bil pred volitvami odkril oči. No, če gledate in vidite ter nečete videti, se vam ne da pomagati. Tisti, ki so hoteli, so izpregledali in to je vesela novica.   Protifarovška stranka je zmagala v prvem razredu,  farovška v tretjem, drugi razred je bil na obeh straneh enak, Žreb je odločil za farov-Ško stranko.   Zastonj je stala torej tu peščica zavednih mož, ki so hoteli postaviti županstvo iz farovža. Razglasili so jih za „liberalce".   Posmejali so se vrli možje in rekli:  Dobro, če smo pa zato liberalci, potem pa naj bomo, liberalci potemtakem niso nič tako hudega, kot kričite s prižnice. Pri Županski vo-litvi  so  si  stali  nasproti 10 proti 8. Liberalna stranka je predlagala kompromis,  da bi se nji dalo podžupana in ene^a svetovalca. In čujte, kaka nestrpnost! Kot so jih naučili v farovžu: veČina zmaga. Občinski odbor bo to Še obžaloval.   Tako hujskati soseda proti sosedu, delati prepir in sovraštvo po družinah  in  vaseh, to  je poslanstvo nase duhovščine. Ona pa si to izkori-ščuje. Osmerica je stala hrabro na svo jem mestu, volili so soglasno svojega kandidata, duhovščina pa je čez noč dala svojim ljudem parolo za drugega kandidata,   ker prejšnji ni hotel biti njih igrača. V čast je šteti možem, ki so tako vrlo nastopili za blagor občine. Treba bi bilo tu temeljitega pogleda v zgodovino zadnjih 10 let. V Šmariju je bilo vkljub pritisku od strani duhovščine vse mirno do zdaj; prihajal je tja kvečjemu en  „Narod"  (še ta skrivaj, ali pa samo v soboto) in tercijalke, ki imajo v Šmariju svoje gnezdo, kjer jih pitajo z neštevilnimi odpustki, so dobro vedele, da je to nekaj groznega . . . Zadnjič pa so ga, ko je imela ena iz njih Čast biti v  „Narodu" omenjena, Čitale kar pred  cerkvenimi  vratmi ; ali so dobile odvezo ali ne, se ne ve.   Tako je bilo torej mirno in  tiho   preje in marsikaj se je potrpelo,  ker se ni hotelo stran karstva, kajti niti skupne moči niso zadostovale,   da  bi se bilo dovolj storilo za zboljšanje stanja,  za  boj   skoro ni bilo prostora.   Toda kaplan ni miroval in je pokazal vso svojo politično moč. Seveda,  on je tujec od danes do jutri in mu je ljudski blagor zadnja briga, zgoditi se mora po njegovi volji, resni preudarni možje naj v lastni fari plešejo, kot jim gode mlado kaplanče. On pa seveda dobi povelje odzgoraj. Od tod so je tu začelo :  farovž govori in ljudstvo nevedno in hlapčevsko se vda pritisku, če ne — tu ima vsak kaplan pripravljeno celo bisago strašil, (posojilnica, odveza, peklo etc.) — Potrpelo se je predolgo in zdaj se je ljudstvo samo zavedlo in tisti možje, ki so šc farovški hlapci  mesto odborniki svoje občine, bodo spoznali, kam gre ta pot, ko so jim tuji ljudje in njih koristi več, kot   bližnji  sosedje in  lastni blagor. Tudi v Šmariju je torej počilo. Zadnja volitev ne zaznamujejo napredka katol-narodne  ali boljše farovške stranke, ampak to je bil prvi korak naprej za drugo stranko, proti farovžu in to kaže bodočnost.   Mala  večina ^ dveh glasov kaže, kam gremo. Mir v Šmariju je zaznamoval    nazadovanje.   Manjkalo je
boja in bili bi že daleč naprej. Manjkalo je ljudi, zmerni elementi so bili prepriza-nesljivi. Pritisk sam je rodil odpor in z veseljem pozdravljamo ta korak vrlih mož. Kot po navadi tvori tudi pri nas klerikalno stranko: hujskajoči kaplan, njegov adjutant organist, par dekel in Žensk in par boječih mož. Teh se ne boste ustrašili, možje Šmarci! Tujci in ženske vam ne bodo gospodarili. Do-sedaj so vam bili pojmi liberalec in klerikalec neznani, poznali ste jih kvečjemu iz škofijskih listov, zdaj razločujte, kdo je črn in kdo je bel in pojdite v boj za gospodarsko rešitev svojega lepega, tako zanemarjenega in zato pozabljenega kraja, da ne bodo vaši otroci daleč po svetu iskali kruha, dočim vi redite tujce in jim hlapčujete. Dopisnik „Slovenca" poroča, da je za moža izvoljen mož strogo katoliško narodnega prepričanja. No, ko bi vprašali moža, kaj je prepričanje, bi bil gotovo v zadregi. Gotovo bi tega ne bil pisal dopisnik pred nekaj meseci, ko se je ta mož strogo narodnega katoliškega prepričanja tožil s kaplanom. Sicer se je istotako pisalo pri prejšnjih volitvah in tudi ni bilo res, zmagala je samo duhovniška agitacija, njih kandidat, odlo Čen liberalec, ki je na škodo občine koristil farovžu in sebi, ter vse vodil za nos. Iz tega se vidi, da je vse eno, kaj in kako, samo da je njih zmaga. „Dopisnik" piše, da v Šmariju ni bilo prostora za liberalno stranko. Gospoda moja, kjer jih je osem, jih bo kmalu već, in prišel bo Čas, ko bo Šmarije rešeno dolgih suženjskih spon, ki so jo prinesle na rob propada. Včasih tega ni bilo, a časi sedaj zahtevajo to. VfeJjub velikim naporom in mnogim potom on-dotnega kaplana in organuta ter raz ličnih drugih tujih nepoklicanih oseb, ki hočejo voditi politiko ter s svojim neumnim strankarstvom vodijo zaslepljeno ljudstvo, ko imajo možje toliko resnega dela, da rešijo po desetih letih zanemarjeno in zavoženo stanje občine, so v Šmariju tla za samostojne može, ki jih vi nazivate liberalce. Možje Smarci, zapomnite si tiste ljudi, ki jih vi živite in jim hlapčujete oziroma hočejo vam zapovedovati ter se mešajo v vaše zadeve samo zato, da bi oni vlekli iz tega dobiček — ne bojte se, da bi se drugače pobrigali za vas, so pre-komodni — ter vlečejo zoper može, ki hočejo delati za domačo občino v boj nevedne nesposobne ljudi, ki se jim morate zaradi veČine ukloniti, ljudi, ki so brez-miselno orodje v njih rokah, kajti sedanji župan se zna komaj podpisati, podžupan pa sploh ne in ti vam bodo vodili občino, ker veČina zmaga. Sem so nas pripeljali, to je na Kranjskem stranka, to so možje katoliško-narod-nega prepričanja, to so odmevi iz dežele teme.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 22. julija.
— Osebne vesti. Deželni sanitetni inspektor gospod dr. Stanislav S t erg er je šel v pokoj.— Gospod dr. Radoslav Kušej v Celovcu, ki je bil nedavno imenovan c. kr. sodnim adjunktom za Črnomelj, a ostal za nedoločen Čas še pri c. kr. deželnem sodišču celovškem, je sedaj definitivno prideljen tajništvu c. kr. nadsodišča v Gradcu.
— Slučaj, ki ni več slučaj! Na vadnici je razpisano meato učiteljice, ker je gospodična Frohli chova šla v pokoj. Za to mesto je prosila neka gospodična, ki Še poldrugo leto tlako opravlja na vadnici, in katera ae je izkazala s kvalifikacijo, ki je naravnost izvanredno dobra. Tudi druge domače prosilke so bile, in sicer vse s prav odlično kvalifikacijo. Mi dotičnih dam sicer osebno ne poznamo, tudi 2 njimi nismo niti v najmanjši dotiki; kar smo o stvari zvedeli, zvedeli smo direktno iz deželnega šolskega sveta. V tem oziru nočemo ničesar prikri vati! Po našem prepričanju pa im»jo pri službah, ki ae oddajajo na vad-nioi v Ljubljani, prednost domaČe prosilke, ako so vsaj enako kvaiifikovane. Tu pa je bila boljše kvalificovana domača prosilka, in v deželnem šolskem svetu je propadla, in le-ta je, dasi s težavo in stokanjem, na prvo mesto predlagal neko Štupico, ki služi nekje na Štajerskem bliso Ptuja. Ta Stu-pioa je znana Slomškariea in od pustkar ica, ki je imela nekoliko sumljivih razmer z različnimi duhovakimi posodami. Za tako žensko se v Ljubljani prav iskreno zahvaljujemo! Naj ostane pri kaplanih na Štajerskem! Ali sedaj je dobila svoje plačilo, in to  na škodo bolj sposobni domači
prosilki! To je naravnost škandalozno! Na eno smo radovedni! Brez dvojbe tiči za vso to zadevo protekcija kake pobožne ženske, sli pa kakega škofa. Ž%lostno, da je deželni šolski svet tako nemožat, da Bervilno prenaša jarem takih pro-tekcij. Samo ob sebi je umevno, da stvari ne pustimo b pogleda. Ako bode famozna teroijalka res imenovana, priobčili bodemo njen ourricu-lum vitae, ki jo s pedagogtčnega stališča posebno priporoča!
— Rim in starosto vensko bogoslužje. Te dni je bil po hrvatskih listih velik šum, ker je papežev državni tajnik kardinal Merry del Val v papežem imenu pismeno izrekel naj-strožji ukor frančiškanskemu provincijalu v Spletu in frančiškanskemu vikarju v Zadru, ker sta podpisala spomenico, ki so jo poslali hrvatski duhovniki v zadevi staroslovanskega bogoslužja v Rim. Kardinal Merry del Val imenuje v tem pismu prizadevanje za staro8loven8ko bogoslužje „m r z k o gibanje" in prepoveduje v papeževem imenu vsem dalmatinskim frančiškanom, da se nikdar več ne posredno niti neposredno ne smejo zavzemati za s t a ro s 1 o v e n s k o bogoslužje marveč morajo skrbno čuvati latinski jezik v vseh obredih. Kakor poroča Biankinijev „Narodni List", so dobili tudi nekateri dalmatinski Škofje v tej isti stvari oster ukor. „Slov." pa vseeno laže, kako je Rim pravičen in naklonjen Slovanom tudi v zadevi staioslovenskega bogoslužja.
— Trgovska in obrtniška zbornica v LJubljani ima v torek, dne 25. juhja ob 5 uri popoldne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Mednarodni Bbod v zadevi delavskega zavarovanja na Dunaju. 4. Prememba zborničnega volilnega reda 5 Določitev zborničnih Članov, ki jim bo konec leta izstopiti iz zbornice. 6. Prošnja za podporo obrtni  nadaljevalni  šoli v Radečah.
7. Prošnja za podporo za prireditev razstave  vajenskih del v Radovljici.
8. Prošnja katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani za podporo za prireditev razstave. 9. Predlogi zborničnega člana g. Ivana Kregarja glede nakupa nekaterih iz-tisov obrtnega reda, izdanega od • Sov. kršČ. socijalne zveze« in glede gotovih raistavn'h odlikovanj.
— Po   Prešernovi slavnosti. Z Gorenjskega se nam piše: V poročilu  o  Prešernovi  slavnosti smo Čitali v „Slovencu", da so klerikalni pristaši  se udeležili slavnosti v toliki meri,  da je veselica izpadla tako lepo in je bila udeležba tako mnogoštevilna. Govorili smo z več našimi somišljeniki iz raznih krajev, ki so se peljali z različnimi vlaki v Ljubljano  in nazaj, da bi prešteli klerikalne udeležnike. Prišli pa smo  do  zaključka, da iz cele Gorenjske  ni bilo niti 50 klerikalcev na slavnosti. Kje so se vendar vzeli drugi „SlovenČevi"   pristaši? Morda iz Dolenjskega ali celo Notranjskega ? ! To je že preveč rsračje", kakor piše „Slo-venec",  ko  si lasti  takorekoč glavno udeležbo na Prešernovi veselici od strani klerikalcev. Povedati pa moramo, da so duhovniki ta dan napravili v več krajih izlete, da so odvrnili,  da ni katera klerikalna ovčica ušla v Ljubljano. Dr. Krek in mali Lampek sta vlekla celo  karavano Ljubljančanov na   neki   hrib   v   Škofjo Loko. Bodite tiho o vaši udeležbi, ki se le na kakšni božji poti pokaže mnogoštevilno! Tudi vemo  za duhovnika, ki se je o Prešernovi  slavnosti   izrazil:   „ Enemu pijancu  in k . . . . bodo postavili spomenik,  zdaj   bodo pa ta dan v Ljubljani prav ljudi ožemali!"  Če je „Slo-venec" radoveden, mu še ime sporočimo. Vprašamo pa takega duhovnika, kaj so bili razni papeži, ki jih časte kot svetnike? Kje ljudi bolj ožemajo, kakor v farovžih in cerkvah? Katera „mavha" in bisaga več požre, kako/ duhovska? Za odgovor na to gotovo niso klerikalci v zadregi. Gorenjski
— „20- avgusta v Ljubljano" tako se zdaj oglaša iz vseh farovžev in mogočna je agitacija, naj
pridejo ta dan vse Marijine device in vsi de vi Čar ji v Ljnbijano praznovat slavnost 3001etnice Marijinih družb. Zastopane bodo menda vse slovenske Marijine družbe. — Čaka nas torej izvrstna zabava. Saj bo pa tudi nekaj posebnega ta parada najbolj neumnih ljudi, kar jih je med Slovenci.
— Kreposten katoliški duhovnik. Naši duhovniki se povzdigujejo nad vse posvetne ljudi. Po njih mnenju smo mi grešni in zavrženi ljudje, oni so pa čisti in krepostni kakor sv. Alojzij in milosti polni, kakor sama božja Porodnica. Nevedno ljudstvo tudi vse to verjame, da je tako, mi grešni liberalci pa duhovščino bolj natančno opazujemo in zato jo poznamo tako dobro, kakor pozna vsak svojih pet prstov. Mi najdemo med duhovniki malo čistosti in krščanske ljnbezui, pač pa v izobilju vseh drugih napak. Posebno ne pasejo svojih ovčic vsi duhovniki s sveto čistostjo. Prejeli smo s kmečko roko pisano pismo iz Škofje Loke. Iz tega pisma posnamemo sledeče: V Bu-kovŠci pri Škofji Loki imajo za dušnega pastirja nekega Antona Moreta, ki kaj lepo živi svoje duhovsko življenje. Služil je poprej nekje v Loškem potoku, kjer je imel intimno razmerje z neko nedoletno deklico, kar je bila posledica: še ena deklica. Sedaj služita obe ti deklici pri župniku Moretu v Bu-kovšči. Starejša — mati je za kuharico Župniku in za ženo organistu. Žive vsi lepo skupaj v župnišcu. Otroci (domač pridelek) skačejo veselo po župnišcu in nad njimi imajo svoje dopadajenje vsi trije: župnik, kuharica in organist. Okrog župnišča se suše plenice in ne-ženirano pestuje župnik v kuhinji ob strani svoje kuharice. Ljudem je bilo tega pohujšanja dovolj in obrnili so se s prošnjo do škofa, naj ukrene nekaj, da se te pohujšljive razmere župnika in kuharice odpravijo. Po vasi so namreč že otroci debatirali, ali so farovški otroci podobni gospodu (župniku) ali organistu. Zahtevali so od škofa, da organista in njegovo ženo prepodi v novo sezidano mežnarijo, katera stoji prazna. Škof je res poslal nekega kanonika in dekana, naj gresta preiskat te razmere. In kako se je to zgodilo? Dekan je obvestil župnika že poprej, da pride. In župnik je za tisti dan dal odstraniti otroke v sosedovo hišo in izbrisal vsako znamenje, da prebiva kdo drugi razven njega samega v župnišcu. Dekan Kumer je seveda potolažil župnika, ker ga ljudje tako „obrekujejo" in zgodilo se mu ni ničesar, ljudje morajo pa še dalje trpeti te razmere in gledati kako lepo] žive župnik, kuharica ter organist. Tako nam sporoča nekdo v pismu in nas prosi, naj mi pomagamo proti temu. Toda žalibog mi ne moremo prav nič pomagati, če se še večje pohujšanje zgodi v župnišcu, ker naš škof je gluh za pregrehe duhovnikov. On le na kmete pritiska, ker se mu puste. Mi le obžalujemo ljudstvo, ki ga duhovščina tako nemotena demoralizira in nikogar ni, ki bi ustavil poČenjanje duhovščine.
— Neznosne razmere. Iz Vevč se nam piše: Dne 16. t. m. smo imeli v Vevčah zopet enkrat priliko opazovati nemškutarsko surovost ljubljanskih Nemcev in nemškutarjev. Čudno se nam je zdelo, ko smo videli toliko tujih orožnikov pohajati ta dan po okolioi. Nihče ni vedel, kaj to pomeni. Kmalu popoldne pa so jele dohajati trume Nemoev proti Vevčam iz Ljubljane, kajti Prešernova slavnost jim je bila neljuba, zato so se ji izognili ter prišli v Vevče hajlat in izzivat, kakor je njih navada. Ker pa sami sebe gospodje dobro poznajo, zato so si naročili nebroj oroinikov, da jih ščitijo. Vedo dobro, da v senci bajonetov se sme Slovence poljubno izzivati. Dobro pa tudi vedo, da svoje surove navade napram Slovencem ne morejo skrivati, zato si preskrbe za varstvo vedno bajonetov, slučajno so zašli nekateri domačini v tovarniško reetavraoijo, kjer so jih otroci Nemoev zmerjali s aslovenisehe Hunde« in »slovenisehes Gesindel«. Imena zmerjanih so na razpolago! Ureja nemških otrok je res lepa. Starši nauče otroke, da bi mirne goste rasdraiili potem bi pa vpili o slovenski surovosti. Čudno ni torej, da je mladi
nemški in nemškutarski zarod ves divji proti svojemu sosedu nenemeu. Ako bodo Nemoi še kdaj tako izzivali slovensko občinstvo, znajo kaj doživeti ti nemški olikanoi. Kajti dobro vemo, da želijo uprizoriti v Vevčah druge Domžale. V Vevčah smo sicer potrpeiljivi in miroljubni do skrajnosti, toda potrpežljivosti nam bode vsekakor kmalu zmanjkalo. Vedi pa svet, da takrat bodemo prisiljeni in izzvani, kakor smo bili ie mnogokrat, ko smo mirno vse potrpeli. Kaj pa je v Vevčah vzrok, da si upajo Nemei tu tako rogoviliti ? Splošna misel je, da je vsega tega kriv naš Župan Jakob Dimnik, ki se valja v prahu pred najnižjim pisarjem is vevške papirnioe. Vedno rabi kaj is tovarne. Tovarniško vodstvo mu vse da, zato mu je veren in pokoren sluga. Tovarniška restavracija je torišče ponemčevanja. Tu se pleše vedno, še celo o postu se je plesalo in to popolnoma brez dovoljenja občine. Župan je bil navadno povabljen na tako zabavo in godba je bila prosta takse, katero morajo drngi gostilničarji točno plačevati. Poljci so mislili, da bodo imeli neodvisnega župana, ako volijo Dimnika, a so se pošteno urezali. Dimnik je srečen, ako ga tovarniški ravnatelj ali pisarniški vodja le Čez ramo pogleda. Navadno ga vabijo Nemoi v tovarniško restavracijo, da se iz njega norčujejo. Oosp Dimnik, ali ne izprevidite? Se še vidimo!
— Skof v Cerknici. V torek so imeli v Cerknici priliko videti zopet enkrat nad vse ljubljenega in ravno tako nad vse spoštovanega nadpastirja. Prevzvišeni so bili namenjeni v Grahovo, pa so se vsled vročine ustavili v Cerknici, da se malo odpočijejo. V farovžu je ljubljenega Škofa sprejel ljubljeni naš kaplan Lavrencič vulgo Boksar in ga odvedel v farovško areno. Po končani pojedini je bilo v svrho prijet-neje^a prebavljanja prirejen koncert z igro „Sv. Neža". Nastopila je tudi Boksačeva Škandalbanda. Ljubljeni nadpastir Jeglič in ljubljeni pastir Boksar sta bila oba vesela tega dne.
— Nemštvo in nemskutar-stvo v Domžalah. Domžale, 21. julija. Na »Deutsche Stimmen« odgovarjati, se zdi resnemu človeku odveč; tudi na zadnji izbruh domžalskega gospoda v omenjenem lističu bi bilo najboljše molčati, če bi se v hribih izobraženi dopisnik ne bil dotaknil stvari, radi katerih moramo odgovoriti. Psovke »Pervaken-bestie«, »Barabe«, namigavanje na rokovnjače, vse to nas ne dirne več; tudi ne maramo zavračati izraza »ukradli« (gl. »D. St.« št. 66), ker bo drugič sigurno stalo na papirju »uropali«; dovolj namreč poznamo po večletnih izkušnjah strast naših veledostojnih soobčanov, izražati se vedno tako, kakor se spodobi omi-nemu Nemeu, če govori a hlapcem. — Več kot dvajset kresov je svetilo na predvečer slovanskih blagovestni-kov Tirolcem v oči in B plamenečimi črkami pisalo po obzorju: »Še so naše Domžale in bodo ostale!« Mladina je vriskala od navdušenja in »Hej Slovani!« je oril iz množice, da je odmevalo po vasi, po gozdu in po polju, da je Nemce zabolela glava. In strme so vpraševali: »Ali živimo v kulturni državi ?« in po-gumnejš : »Kje so bajoneti?« Dober teden pozneje so se izlegle laii v »D. Sta: »Ognji gore po okolici, per-vaŠke beštije se trgajo z verig, preplašeni Nemci skačejo iz postelj, po ulicah se Čuje strašno rjovenje. Strašno!« Slučajno smo čitali to tudi
mi in smo se čudili--. A članek
je dolg in marsikaj je še v njem. Gospe Flerinovi se očita i zelo izbranimi besedami, da bi dala 2000 gld. tistemu, ki bi spravil načelnika nemškega pevskega društva iz Domžal, in oroiniškemu postajevodju, da je po njenem vplivanju zakrivil toliko oproščeni v Kamniku. Koliko je na tem resnice, bo isreklo sodišče. Vidi se, da dopisnik kar gori sovraštva do nekaterih oseb, ki so mu neljube in bi jih rad oškodoval za vsako eeno. Pa berite dalje! Kako ga boža, gostilničarja pri kolodvora, Staretovega najemnika, ljubčka svo-
jega! Kako je nedolžen ta koroški angelček in potrpežljiv eeledveuri! Kako so dopisniku pri srou potniki na kolodvoru, da bi jih kakšen »živio« ali »naadar« ne umoril in kako neznansko ga je zvodil tisti, ki mu mu je pravil, da se s kamniškim vlakom vosijo sami Nemci, ki trepe tajo v voiovih pred domžalsko svo-jatjo za svoje življenje! — Skriva se še oče pol surovega, pol smešnega članka za črko I Morda iz skromnosti, ker noče, da bi vsenem ško hrastje šumelo pesem o njegovih zaslugah sa stiskano domžalsko nemštvo? Morda je njega samega sram, da mu uhajajo is peresa besede, kakršnih ne bi zapisal niti kdo iz pajdašev Karla Moora? Kultura, ki je vodila princa Ahrenberga, je zastrupila tudi tiste Tiroloe, ki jih rodna zemlja ne more več preživljati in so prišli le sem kruha iskat, pa nam sanj vračajo kamen in pest. Ce domače orožništvo kolikor toliko nepristransko postopa, ga sumničijo na vse kriplie; če se naš trgovec zaveda, da je naš, pa podtikajo njegovi gospe namere, kakršnih so sami oni zmošni; kdor da duška narodni samozavesti z »živio« ali »nazdar-jem«, je pri njih baraba. »Ja, die Zustande hier sind traurig, sehr traurig«, najžalostneje je pa to, da se izmed naših nekateri, ki bi nam bili v veliko pomoč, klanjajo mogočnežem do zemlje. Ti domačini, kri od naše krvi, katere gnete Jane-žič, kakor se mu zdf, radi nekaj grošev ponižujejo Bebe in nas vse. O le počakajte, z biči bodo še pojali, če ne vas, pa vaše otroke iz Domžal in Stoba, na njib. hvaležnost računate zastonj, izdajice nihče ne mara. In prav bo tako. Crna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada! Trkajte se na junaške prsi, prijatelji siojih sovražnikov in nikakor ne dajte, da bi kdo zinil o vašem gospodarstvu v občinskem odboru, le primite se za ostrejšo besedo in tožite, tožite na veselje Nemcem, na škodo in pogibelj nam in — samim sebi.
— Novice iz škofje Loke.
Ker so preboleli že vsi klerikalci s Šinkovcem vred slabi sprejem presvetlega skcfs, povedali bodemo da-nes zopet katero. Šinkovec ni hotel pokopati dne 28. junija otroka posestnika Simona Oblaka od Sv. Andreja. Ta posestnik je naročil, da bi se vršil pogreb z običajnim duhovskim spremstvom. Čakali bo zastonj pogrebci z mrličem na Grabnu. Duhovnika ni hotelo nobenega biti, pač pa so poslali cerkve nika z naročilom, da ne pride duhovnik. Nesli so potem mrliča brez zvonenja pokopat. Tudi naro-čene maše ni hotel opraviti Šinkovec. In zakaj se je zgodilo to? Ker se je posestnik Simon Oblak pritožil pred dvema mesecema na okrajno glavarstvo, ker mu je Šinkovec preveč računal za neki pogreb. Računal je namreč 20 K, kar je bilo nepo-stavno. Zato je debeli Šinkovec hud še sedaj in zato ni hotel pokopati otroka s spremstvom. Po postavi ima okrajno glavarstvo dolžnost, da takega duhovnika s žandarji primora izpolniti svojo službo. — N u n a k i »voča« Jano je v nedeljo vlekel deviee na — (ne Prešernovo slavnost!) — Sv. Jošta. Lepo je bilo videti ježeglavega Janea sredi dražest-nih devic, ki so se kar pehale, katera bode bližje njegovega telesa. In Jane dela vse to v nedolžnem veselju.
— Sodna vesti. Kaneelist Ivan Novak v Trebnjem je na lastno prošnjo premeščen k sodišču v Kranj in računski podčastnik Ivan Zor ko v Zadru je imenovan kance-listom v Trebnjem.
— Golj'fiva kaca. Zabavni odsek velikega odbora za Prešernovo veselico je napačno tolmačil dotično našo notico, prav kakor bi njemu radi računov bili kaj očitali. Ob sebi umevno je, da nam kaj takega niti na misel ni prišlo; hoteli smo marveč grajati edino le samovoljno postopanje g. M., ki se ni strinjalo z navedbami načelniitva damskega odbora. Seveda pa tudi zato zabavni odsek ni odgovoren; sieer so pa računi v polnem redu. —- Kar pa ae
tiče vsebiine Golj'five kače, nimamo ničessr preklicati ali popraviti.
— Sestanek s češkimi izletniki v „Napodnem domu11.
Včeraj ob 6. uri popoldan so došli v Ljubljano člani češkoslovanske obehod-nicke besede, ki je priredila večje poučno potovanje na jug. Med udeleženci je bilo 18 samostojnih trgovcev, 2 profesorja trg. šol, 12 trgovskih so-trudnikov in kontoristov ter 3 dame. Slovensko trgovsko društvo „Merkur" je sprejelo izletnike in jim priredilo častni večer na vrtu Narodnega doma. Na kolodvoru je sprejela izletnike deputacija 7 odbornikov društva „Merkur". Pozdra/il je izletnika v imenu Merkurja v presrčnih besedah g. dr. Windi8cher, ki je poudarjal slovansko vzajemnost ter izrazil svoje veselje nad prihodom dragih nam čeških bratov. V imenu Češkoslovanske obehodnicke be-sesede se je zahvalil redakter organa pro obehod. omladinu jrosp. Simunek. Zvečer se je vršil prijateljski sestanek na vrtu »Narodnega doma-. Že obisk sam je pokazal, kako gorke simpatije gojimo Slovenci napram bratom Čehom, kajti vrt „Narodnega doma" je bil do zadnjega prostora zaseden. V imenu slovenskega trgovstva je pozdravil drage Češke goste predsednik trgovske in obrtniške zbornice g. Josip Lenarčič. G. predsednik, Čigar govor je bil z velikim odobravanjem sprejet, je omenjal, da ga srčno veseli, pozdraviti v beli Ljubljani češke trgovce. Večkrat so poleteli že Čehi k nam Slovencem, a prvič danes češki trgovci kot taki. G. predsednik izraža željo, da bi se slovanska vzajemnost vživela tudi na gospodarskem polju. Šele tedaj zadobi geslo „Svoji k svojim" pravo podlago. Napije vrlim češkim trgovcem. Godna zaigra „Naprej zastava Slave." Nato je govoril Čeh g. Simunek, ki se je zahvalil g. predsedniku in društvu „Merkuru za laskavi pozdrav in presrčni sprejem. Potem pa je v izbranih besedah poziv ljal k resnemu in vztrajnemu delu. Vabil je Slovence, da skoro pridejo zopet v zlato Prago. Po tem navdušenem govoru je irodba zaigrala „Kje dumov muj?" Nato je napil češkemu narodu g. Dragotin Hribar, zatem je govoril g. Bohumil Kocli iz Prage, ki je napil Slovencem. Kakor smo že omenili, bila je udeležba velikanska. Vrt je popolnoma zaseden. Zastopani so bili naj-odličnejši ljubljanski krogi, posebno pa je bilo številno zastopano trgovatvo« Pri častnem večeru je zapel pevski zbor društva Merkurja več toča ter žel obilo priznanja. Društvena i;odba je igrala precizno in neumorno, za kar ji gre vse priznanje. Tako smo preživeli v sredini čeških bratov prav lep navdušen večer, ki ostane gotovo udeleže-žencem v najlepšem spominu. — V Ljubljani so si čehi ogledali včeraj mesto in grad; danes pa moderno urejeno trgovino :rosp. Urbanca, deželni muzej in druge znamenitosti ter se odpeljali ob 12. uri 58 m. v Postojno, kjer si ogledajo postojnsko jamo. Omeniti nam je še, da je bila postrežba v „Narodnem domu- v vsakem pogledu prav dobra, za kar jrjre priznanje re-stavraterju g. BogoviČu.
— Hrvatje pri odkritju Prešernovega spomenika.
Hrvatski listi poročajo: „Upravni odbor „Društva hrvatskih književnikov" je v svoji izredni seji dne 19. t. m. sklenil, da se korporativno udeleži odkritja spomenika drju. Franu Prešernu, katera svečanost se priredi 10. kimavca t. 1. v beli Ljubljani. Upravni odbor je tudi sklenil, da povabi na sodelovanja vsa posvetna in pevska društva v Zagrebu, a upravičena je tudi nada, da se v velikem Številu pridruži tudi rodoljubno zagrebško občinstvo, da pokažemo Slovencem pri tej priliki svojo bratsko ljubezen in da je njihovo slavlje tudi naše slavlje." — Kaže se, da bo došlo k odkritju Prešernovega spomenika toliko slovan skih gostov z vseh strani, kakor jih še doslej Ljubljana ni videla!
— Izleta ljubljanskega Sokola na Jesenice dne 6 avgusta t. 1. se udeleži tudi slovensko trgovsko društvo »Merkur«. Odhod se je sedaj določil tako, da se odpeljejo ljubljanski izletniki z opoldanskim vlakom. Ob tem času odhaja tudi ljubljanski Sokol. Odbor »Merkurja« vabi svoje Člane k obilni udeležbi.
— Člana trgovske bolniške blagajne opozarjamo, da se občnega zDora. ki se vrši jutri, v nedeljo dne 23. t. m. ob 10 uri do poldne v obilem številu udeleže.
— Člane trgovskega bolniškega in podpornega dru-dtva poživljamo, naj se vendar enkrat otresejo nemškutarskih poverjenikov v zunanjih mestih; ne govorimo še o Beljaku in Celovcu, kakor tudi ne o Kočevju in Velikovcu, dasi bi se gotovo tudi v teh mestih dali dobiti slovenski trgovci za zastopnike in slovenski zdravniki sa zaupnike — neumljivo pa nam je, zakaj je zaupni zdravnik v Brežicah in Ptuju Nemec, posebno pa ne urnem o, zakaj zistopzjo društvo nemški in nemšku-
tarski trgrovci v Kranju, Ptuju, Rad. goni in Slov. Bistrici. Morda ae d* tudi mesto zaupnika v Novem mestu ki je sedaj vakantno, popolniti z od. ločnim Slovencem?
— Družba   sv.  Cirila in Metoda   v     Ljubljani tem potom    Jpoaivlje   vse     one svoje oodruŽnice, ki še niso ugodile vod-stvenemu   pozivu  z  dne 21. junija 1905 št. 6724 s prošnjo, da blagovo lijo čimpreje poslati izpolnjeno tiska, niso  o svojem stanju oziroma delo vanju v letu 1904. Ker se bode le v teh tiskanicah zaznamovano upofite valo  pri   izdaji prihodnjega družbenega »Vestnik koledarja«, opozarjamo še enkrat, da je le v interesu naših podružnio   samih,   ako   ugode kar najprej   mogoče   vodstveni prošnji Vodstvo družbe sv. Cirila in
Metoda v L j u b I i a n i
— Družbi sv. Cirila is Metoda v Ljubljani v korist se je vršila dn« 2. julija velika narodna veselica v Mariboru. Oi čistega da bička te veselic?, ki je znašal 2402 kron 90 v, je sprejela naša družba znesek 1600 K. Ostanek po 802 K 80 v pa se je porabil sa pokritje stroškov, ki so narasli povodom vzdr zevanja tretjesra slovenskega razreda v Mariboru. Podpisano vodstvo izreka tem potom vsem p. n. društveni in vsem častitim rodoljubkinjam in cenjenim rodoljubom, ki bo pripomogli k tako lepemu gmotnemu uspehu navedene veselice svojo naj-iskrenejšo zahvalo.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
— Dramatična dola za dame. Gospe in gospodične, ki se hočejo posvetiti slovenskemu gledališču in dramatični šoli, naj se blagovolijo oglasiti od ponedeljka 24. t. m. naprej vsak večer od 7 dO polu 9 ure v »Narodnem domu«, I. nad stropje, v dramatični šoli. Vpisovala ia poučevala bo gospa Avg. Danilova Pouk je brezplačen.
— Zdravnik dr. V. Grego« niČ ie nastopil dopust in ne ordinuje do 15 avgusta t. 1
— Pevsko društvo „Ljubljana" priredi, kakor že naznanjeno, dne 30 julija 1.1. na »Zelenem hribu« svojo drugo ljudsko veselico z najširšim sporedom. Poleg petja, tfodbe, bogatega sreČolova, kegljanja na dobitke, šaljive pošte, otroških ger itd. skrbel je odbor društva še za druga razvedrila cenjenih poset nikov. Kegljanje na dobitke se prične v nedeljo 23 julija t i. ter traja nepretrgoma do nedelje, 30 julija 1.1., kateri dan se ob 9 uri zvečer zaključi.
— Strelski klub (Triglav1
napravi »utri, v n*»delo izlet v Sotesko pri Črnučah Častiti čiani se tem potom vnovič vabijo, da se izleti udeleže.
— Biskup Strossmaver
in dvoboj. V podlistku »Nar. Novine razpravlja dr. Kršnjavi o dvoboju ia omenja med drugim sledečo anekdoto o biskupu Strossmaverju, katero tudi mi prinašamo, odgovor nost zanjo pa prepuščamo avtorju. Kršnjavi pripoveduje: Bilo je takrat, ko je bil baron Kussevich državni kancelar. Biskup Strossmaver je bil z njim v prav ostrem političnem nasprotju Ko je nekoč prišel Skof na Dunaj, obiskal ga je, ker je imel pri njem opraviti. Stopivši v kance-tarjev urad, škof menda ni ravno virljivo pozdravil barona. Kussevich je zavpil nad njim: »Vi me niste pozdravili!« Skof mu je popolnoma mirno odvrnil, da ga je pozdravu Kanoelar je pa vpil: »Ne, Vi me niste pozdravili, Vi me hočete insultirat jas ai to zabranjujem.« Skof se je razjezil, stopil k vratom, jih zaprl, in pristopivši k državnemu kance larju dejal: »Vi ste divji človek, ■ meni, žalibog, brani moja obleka, dt zahtevam od Vas zadoščenja. Raz umljive bi Vam bile posledice, ki bi nastale iz tega, če bi se Vas lotil A zdaj se opravičite!« Kanselar j* uvidel kritično situacijo in se opri vičil. Vprašal sem biskupa Strosi mayerja: »A kaj bi bili Vi učinili če bi Vas bil znova razžalil? »Udaril bi ga bil s stolom, za katerega seoi ie držal.« »Vaša prevzvišenost bi m bila s Kusseviohem dvobo)evala, to bi bile dopuščale okolnosti?« »i> tovo. So situacije, ko je dvoboj y? treben.« Tako piše dr. Kršnjavi ki dostavlja, da mu je Strossmav*1 dovolil, da sme to epizodo po oje govi smrti objaviti.
— Prostovoljnega gaail' nega društva v Zgornji Sisa ustanovni občni sbor no v nedeljo 23. t. m, ob polu 10. dop. v gostilo pri Pavšiču.
— Premiranje konj Škofljici, ki bi imelo biti 9. avg se je preložilo na ponedeljek lj avgusta! I.
— „Lira" w Kamniku pf redi, kakor smo ie poročali, v p< daljo 23. malega srpana v gostili
■aV Dalja v prisegi, -fjt
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" št 166, dnd 22. julija 1905
cr
tfo-vo-ečo rja, or-rja. rat, ▼ni
\ ie
em kof nei ice ▼no rich iste ima ivil. iste rati, . je iprl, ice
, ■ da
Uz-i bi otil. .■ je pra*
089-
niii laril sem i se
>Go-po-
iVl
iyer nje-
,pri Rodetu« na Sutni t b 4. popoldne ptpn veselico. Pele so bodo jako ,re^no iebrane skladb«*. Po pevskem pored u   b     korijandoli - korzo in
— S Sore se  nam piše: Pri-,pd -o nedrijo. t. j 23 t. m. popoldne ft 3 nri bo r boni abor novo usta p0vijene kmetijske podružnice. Volilo ,a bo načelnika in odbornike in ker
pedružo-ca   namenjena   tudi aa 0r*ko ok 1 ont volilo bi se odbornike ,ji  aa zastopnike članov  iz drugih apnu, oiiroma občin. Priporočamo oiero, rta volijo v (dbor delavne in le v ovalne  može.   Oo   isti prhki de  predaval   g. okrožni zdravnik t. L a p a j n e in znani strokovnjak \vDrlarsttu g nadu&itelj Rojina Š nartoa  Z-»to pa se vabijo k tem iredavan]em sjloh vsi možje in žene, ntje ter dekleta, čeprav niso Člani lodružn'ce.
— Iz Prečke fare se nam Lise: V naši ljubi Preski vedno in ve-
io napredujemo. Največ zaslug v tem ira si je pridobil brez dvoma častiti lik R renče,  mož vsestransko de-■ve«   in   izobražen.   Deluje  vam tako iztanko po pravilih svojih predstojnikov stranska kolesa pri kakem velikem :. ki se vrte v gotovem razmerju z □ kolesom. Kakor so jermena vo-1  glavnega kolesa po potrebi ali manj tesno napeta, tako deluje Breuce več ali manj napeto med mi ljubimi oveicami.  — Približal ;c  e praznik farnega patrona iu on je uil večkrat poprej da bo na določen izpostavljeno  sv.  ReSnje Telo v cerkvi. Ker je bil dotični dan so in imajo ljudje največ dela, si je butica, kakor je g. Brence, iznii-nekaj  prav prebrisanega. Odločil a morajo ljudje v posameznik sku-. namreč možje in žene skupaj, ter dekleta zopet skupaj zapore . iz posameznih vasi prihajali po aro molit v cerkev. In glejte! Po-rrečilo se mu je! Stroj   je prav po amerikansko funkcioniral. S to svojo :     tehnično izmišljeno odredbo je se-mishl v svoji bistri glavici, da ■   ne bodo  preveč zamudili pri n delu. Izpostavljenju sv. Rešnjega telesa  pa sledi nujnost, da mora goreti ves dan gotovo število voščenih m    Sedaj pa, naj pomisli trezno mi-• . človek, kaj  mora iz tega slediti. Ljudje so  prisiljeni  pustiti  svoja dela ia polju ter na komando iti v cerkev, IrugaČe jih bo doletela sveta jeza MŽjega namestnika, na drugi strani pa mora dobiti denar za sveče. In kdo ra da? Gotovo ne pride iz nenasitljive krške bi?age, ampak iz žepa ubogega lavkoplačevalca. Prisiljen vam je nam-eč iti večkrat v letu k ofru, ki ga poljubno oznani gosp. Brence s primerno .pouižno prošnjo", da bi se ga kolikor :e mne/gj udeležili. Poleg tega pa a razno ulete — romanja — na Bre e itd. Pri tem seveda izgubi kmet go  dragega časa in porabi zaduje marje, da se more udeležiti z dobrim gospodom takih  izletov.   Doma pa pri-eja poleg tega razne  veselice, ki seveda žalostno izpadejo, kar nam jasno priča zadnja v preteklem  mesecu pri-a  veselica,   pri  kateri  je zlasti m      sodeloval mali komedijant iz sosednje sorske fare, nerazdružljiv sprem-e dec našega gospoda na vseh ne-a potih agitacije.  Čudno se nam tudi zdi, da je sodeloval pri zadnji ve-B«   i celo g. nadučitelj s svojimi pevci. —  Vprašamo torej   pristojne oblasti, ali dajejo taka navodila svojim župnikom in kaplanom, da kradejo na eni strani kmetu dragi čas v poletnem času, na drugi strani pa mu izsesavajo zadnje 2 največjim trudom pridobljene vinarje?
— Življenje je rešil učitelj škofjeloški g. F i i s trgovekemu p močniku g K o o e 1 i i a. I-»ti se je kopal v kcpaldČu »Olepševalnega društva« ter je ivginil pod vodo. Bil je dalj časa v dnu vode, ko ga je rešil gospod S avko F 11 s. Le s te iavo so ga oživili, ker je imel že vedo v pljučib. G spod Flis zasluži ta to občno pohvalo. Zanimivo je pa pri tem še to, da je neki Italijan z imenom Casanova prišel po pla čilo za rešitev in se je tudi za to iglasil pri okrajnem glavarstvu. Pa tudi zasluži plačilo, pa drugačno, kakor g. F l i s!
— Petrolejski studenec 80 našii v G >renji vasi v Poljanski dolini. Petrolej je precej čist, da že nonogi i njim svetijo, ne da bi ga b lo treba preje čistiti  ali rafinirati.
"orda se najde kak domač podjetnik, ki bi se za stvar zanimal, da bi Prešla do prave vrednosti.
— „Pipćarski klub na Jesenicah11 priredi 23 t. m. veselico na prostem v Hrenovici blizu Honuucba. Pri veselici svira godba na lok. Za jed in pijačo bode pre-Bkrbljeno. C sti dobiček je namenjen družbi sv Cirila in Metoda. K obilni odeleibi vabi odbor.
— Letovišče Bled. Glasom Letoviškega lista adravičča B ed je dcfilo od 13. do 19. julija 1905 na Bled 372 letoviščariev.
— Gorenjelogaetko bralno <b»i§6tvo priredi dne 21. julija na
L»naeaijevem vrtu v Gorenjem Logatcu vrtno veselico.
— Bolja kazen, Pred kakimi 14 dnevi te divjala grozovita nevihta po eeli Notranjski Grmelo in bli skalo se je, da je človeka kar groza spreletela. Strela je udarila v farno cerkev v Kneiaku in napravila nekaj škode, tudi Alojziju Fatur (ErjovčiČu) iz Zagorja na Pivki so se spiaŠili konji ustrašili so se namreč groma. Fatur je padel tako nesrečno z voza, da se mu ja noga zlomila in reveža so morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico, kakor orno vse Že svoje čftsno poročali. To nedeljo pa je trnaki far raz prižn co ljudstvu obelodanil senzacijako vest, da je ljubi B "»g Faturja že na živem kaznoval. Rekel je: »Ker je imel Fatur v svoji gostilni na binkoštni ponedeljek ples, ga je Bog takoj kaznoval a tem. da se mu je za kazen noga zlomila.« K t« kim bedarijam pač ni potreba komentarja, pač naj si pa Fntur pri sodišču poišče zadošftenja!
— Postna zveza z Idrijo. Kdorkoli se je kdaj vozil s poštnim vozom v Idrijo, vsakdo se je pritoževal nad nadležnostjo te vožnje in marsikdo ne pride v Idrijo, ker se boji te neznosne vožnje. Za 28 km dolgo pot rabi pošta 4 in pol ure, Če pa je količkaj slabejša cesta pa pet, v zimskem času pa mnogokrat nad 6 ur Da tako dolgo trajajoča vožnja v železni poštni omari, sosebno v vročem času, ni prijetna je umljivo. Ker ima Idrija, mesto 8 6000 prebivalci, vendar precej osebuega prometa, je poštni voz največkrat natlačeuo poln, da potniki v veliki gneči komaj dihati morejo, kaj šele se gibati. Večkrat se zgodi tudi, da se ne dobi prostora na poštnem vozu, in rad ali nerad, jo moraš mahniti peš v Idrijo ali Logatec, če nočeš čakati do druge pošte, ali nisi toli premožen, da si naj meš zasebnega voznika. Skrajni čas je, da se tem neznosnim razmeram na ta ali oni način odpomore. Predvsem naj se loči poštno tovorni promet od oseb nega in za poslednjega določijo posebni poštni vozovi, ki bodo lahko mnogo lažji od sedanjih, in se jim zategadelj more določiti tudi hitrejša vožnja, recimo 3 ure, kolikor potrebujejo zasebni vozniki. S to naredbo bi se nadležno počasni in vzpričo tega zamudni vožnji že nekoliko odpomoglo. Zakaj naj bi voz, ki je bil v rabi pred 50 leti, se vedno zadoščal potrebam sedanjega časa, v kojem času so ravno iznajdbe in zboljšanja prometnih sredstev tako zelo napredovale. Vemo, da bi se po zboljšanju poštne zveze promet z Idrijo, ki je v tehničnem oziru ogleda vredna in se odlikuje po naravnih krasotah svoje najbližje okolice, zdatno povečal, prosimo poštno ravnateljstvo, da nujno potrebno pomoč izvrši. Isto naj pa tudi pravočasno preskrbi, da dobi Idrija direktno poštno zvezo s Sv. Lucijo, z drngo železniško progo s Trstom. Je že vendar čas, da merodajna c. kr. oblastva posvečajo mestu Idriji malo več pozornosti.
— Stavbna   delavnost v
Idriji je zelo živahna letos. Pred krataim se je vršila kolavdacija mestne ubožoce in ogled za zidanje treri delavskih hiš c. kr. rudniškega r«vnatel|stva, katero je oddalo stavbe J Hdciru zMarski-mu mojstru v Ja gršah Rulniško ravnateljstvo preži dava Btaro rudniško gledališče za shrambo gasilnega orod|a in hišo št. 82 za iupmsee, ravno tako se vrše v rudniški šoli notranje prezidave. Upokojeni stražmtšter Ivau Paa zgradi na svojem vrtu ob Nikavi novo enonadstropno hišo. Stavba hra-nilmčnpga poslopja, kojega gradi Matej M ravec. tu^i hitro napreduje.
— IlirsUo-bistriško-trnov-ako gasilno društvo praznovalo je te ani svojo desetletnioo. Ob tej priliki je napravilo ljudsko veselico v znanem Tomšičevem hotelu. Veselica se je sa naše razmere bri-liantno obnesla. Tujcev, žal, nismo mnogo opazili, tembolj iznenađeni smo bili nad izvanredno obilim po-setom naše inteligence; tudi preprostega ljudstva iz cele bistriške oko lice je bilo mnogo. Pri veselici je svirala godba iz Sv. Križa pri Na-brežini prav izborno in ne moruno si kaj, da ne bi av. križke godbe vsakomur kar najbolje priporočili. Veselica, pri kateri je bila glavna točka »ples«, je trajala, ob sebi umevno, do belega dne.
— Aretovana ciganska tolpa. Kakor smo Že poročali, je novomeška žandarmerija pred krat kim imela srečen dan, ko je ugrabila nevarno oigsnsko družbo. Ta družba je ogrska ciganska družina Sarkoiv in ima svoj glavni stan v Čakovcu ter šteje okoli 14 glav. 19. t. m. so prišli oigani v okolioo Novega mesta in se razkropili po vseh bližnjih vaseh. Njih glavna naloga je bila spraviti is ljudi, kolikor moči denarja pod pretveio, da so ubogi pogorelci. Manj nego 20 vinarjev sploh niso vzeli, krone so jim bile najljubše Vodili so pravo knjigovodstvo. Imena darovalcev in darovani inesek no vestno zapisa vali; seveda marsikak
znesek tudi ni bil vpisan. Cigani ao se isdajali kot srbski obrtniki. Ker je prijeta tolpa najbri v sveii s onimi individui, ki so ž« nekaj let nadlegovali Kranjsko in Štajersko ter N žje Avstrijsko, gre novomeiki žandarmeriji vsa zahvala sa njeno uspečno izvršitev svoje dolžnosti.
— Iz Prvačinea Društva Čitalnica, Sokol Vinarako in sadiarsko društvo in Ženska podružmoa av. Cirila in M-toda v Prvačini prirede v nedeljo 30. julija na prostem narodno veselico. Na sporedu je tudi narodni igrokaz a petjem: »Divji lo-vee«. Po veaelioi javen ples. Pri plesu avirata sokelska in čitalniška godba. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 60 v Sadeži I. vrste 1 K, Bodeži II vrste 60 v, sedeli III. vrste 40 vin.
— Iz Žalca. Opr zirjamo slavno obč'nstvo na koncert in liudsko veselico pevskega društva »Edinost« v nedeljo, 23 t. m. Mnogovrsten spored je bi že priobčen. Zveza je zelo ugodna z nedeljskem izletnim vlakom od vseh strani. Torej na svidenje v narodnem Ž^lcu
—- Vdova goriškega iu« pana dobila penzijo. Oočinski svet v Gorici je v tajni seji sklenil, da se dovoli vdovi po pred kratkim umrlem županu di V e n u t i j u letna penzija po 1500 K. MešČsni niso s posebnim zadovoljstvom sprejeli te vesti, ker dama ni navezana na to penzijo.
— Z doma je pobegnil v
Kanalu prt Gorici 23 eini trgovčev sin Franc Valentinčič že prejšnji t - d e a in se ni povrnil. Sadilo, d* jo je ubral z« neko igralko, s katero se je seznanil v Gorici.
Kavarna „Valvazor
8<3
bode pr*»kratita v fc***arno »Prešern«,
— Devetnajst jajec z lupi« nami je pojedel sinoči za stavo
iieki gost v Fiorjanakih ulio&b. Jedel jih je kot grozdje; ko mu jih je sesanj kalo, z?>h£eval jih je še več, a mu jih niso hoteli več dati  Zares dober želodec iroa ta rani!
— Ptiček ujet« Včeraj popoldne se je kopal hišni posestnik in mesar gospod M lan Kozak v Kolegijski kopeli. V odklenjeno kabino se je utihotapil neki mladenič in izmaknil Kozaku srebrno uro z verižico, ?redno 20 K. Oškodovanec je tatu pokazal tam sužbuiočemu stražniku, ki ga je aretoval. Navedenso je. ker se je ura dobila pri njena, tatvino prizna) Nadalje jo tudi prunal, daje dne 4. t. m. na isti način ukradel srebrno reroontoar uro, vredno 24 K krojaškemu mojstru gospodu Franu Kra'uh-^.u, jo zastavil v zastavn ci aa 5 K, zastavni listek pa izgubil. Ker jt> bilo Itios v Koleaiji izvršenih ie več tat in, <ma cretovanec najbrže tudi te n-* »dnČia
— Burna no6. Danes ponoči okoli , 2. ure je začul nadstražnik Slanovic pri Biirgerjevi hiši na Dunajski cesti močno vpitje. Ko je prišel v obližje, je videl, da peljeta dve civilni osebi dve ženski in takoj, ko so zagledali nadstražnika, so ga zaceli zmerjati v italijanskem jeziku. Eden se potem zadere: „Prokleti policaj le pridi sem, bodes že videl, kdo sem, jaz sem Triestinar." Slanovic je šel za njimi toliko časa, da je dobil za pomoč stražnika Dolka, s katerim sta razgrajače ustavila na prelazu Dunajske ceste. Komaj sta najhujšega premogla, hotel ga je jima drugi iztrgati in ni preostalo drugega, da je eden stražnikov peljal razgrajača, ki je na vso moč vpil in ae ž njim trgal naprej drugi je moral pa njegovega tovariša s potegnjeno sabljo odganjati in ta si je slednjič le premislil in odšel. Komaj sta stražnika razgrajača pripeljala do „Slona", že za-slišita zopet velikansko vpitje na Fran Josipa cesti. Okna so odpirali, gosti so drli iz kavarne ter gledali mučni prizor. Štirje krepki mesarji so se trgali s stražnikom Kranjcem in ker je bilo videti, da ga bodo premogli, mu je šel Slanovic na pomoč, in komaj sta jih oba ustrahovala in aretovala. Dognalo se je potem, da sta bila prva dva razgrajača v civilno obleko preoblečena topničarja, mesarji pa so bili Rudolf Jagerhofer, Egidij Collner, Štefan Šober in Emil Dobrič. Medtem je pa patro-loval stražnik Jezovšek mimo Žabkar-jeve tovarne na Dunajski cesti. Pri cesti je videl ležati nekega moškega in Žensko, a ko je vprašal, kdo je, je možki skočil pokonci in se zagnal v stražnika in ni hotel odnehati na noben opomin. Slučajno je prišel mimo neki topničarski poročnik in ko je šel stražnika na pomoč, je civilist ušel. Dognalo se je pozneje, da je bil oni topničarski prostak, ki je hotel preje rešiti prvega. Oba aretovanca imata služiti še celo leto.
— Samomor. Danes okoli 1. ure popoldne se je v svojem stanovanju na Trnovskem pristanu It. 4 ustrelil 63 letni ribič Fran Vidmar. Zadel se je nad desnim uiesom in bi bila krogla priila kmalu vun na levi strani čela, kar se sklepa po modri buli. Vidmar je bil te od včeraj nekoliko vinjen in je ie malo pred strelom  smehljajoč se rekel
svoji hčerki: »Z Bogom, adijo ia vselej«, kmalu potem pa se je počil. Na liee mesta ie pričel takoj trnovski kaplan g. Kdchler, ki je Vidmarja še mazilil s sv. oljem. Takoj sta se tudi pripeljala policijski načelnik g. dr. Mdjutin Zarnik in g. dr. Illner, ki je dal ponesrečencu prvo pomoč. Ker pa če šivi, se je odredilo, da so ga a rešilnim vosom prepeljali v deželno bolnišnico, dasi ni upanja, da bi r kreval. Vzrok samomoru je najbrže beda. — To je letos v Ljubljani ie enajsti samomor.
— Pogreša aa. Dne 15 t. m je odšla is mestne uboiniee 74letna Marjeta JankoviČeva, rodom it Lokvie pri Črnomlju in se še dosedaj ni po* vrnila Rekla je, da gre na Selo. Ker je navedenka nekoliko slaboumna, se sumi, da bi se ji bila mogoče pripetila kaka nesreča.
— S karbolovo kialino je včeraj po obrazu namazal Dušan Bon-čovič brivca Frana Lasnika in ga po levem licu močno opekel. Kislino je nalil na robec in mu e njim obrisal cbraz.
— Pokojnega pravnika
Zivka Antiča so včeraj zvečer z brso-vlakom prepeljali v železni rakvi v baker.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 6 Slovencev in 8 Crno-
rc-iv. nazaj so pa prišli 4 Slovenci. V Hcb je šlo 25 v Hrušioo pa 20 Hrvatov. V Iaomost je šlo 19 ćrno-irorcBv. I« Hrušice je prišlo 10 Ogrov, 25 Hrvatov in 19 M^diumurcev.
— Izgubljene reči. N* *Pre-»ernovi veselic« je izgubil župan in ooseetnik z Grosupljega palico s sre hrno kljuko, vredno 14 K. — Gospa Jožefa A. je  izgubila  bel soločnik.
— Neka dama je izgubila bankovec za 20 K
— Vojaški koncert z u metalnim ognjem priredi pirotehnik gosp. Ferdinad M&kuo iz Gorice v torek dne 25 t m. na čast vsem Anicam na Kcslerjevem vrtu s čisto novim in obširnim sporedom. Začetek godbe ob 8 uri, umetnega ognja pa ob polu 10 uri zvečer. — Vstopnina za osebo 60 vin., otroci 20 vin.
— Dva vojaška koncerta
bodeta jutri na Koslerjevem vrtu, prvi se prične ob 10. nri dopoldne, drugi ob 4. uri popoldne. Vstopnina obakrat pro«t«
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer na vrtu hottla »Ilirija« (Kolodvorska ulice) koncert. Začetek ob 8 uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačaio 40 vin.
— Jutri 23. t m zajtrkovalni koncert v Gdsski pivarni (Sv. Petra cesta). Začetek ob polu 10 uri. Vstopnina prosta — Zvečer je društveni koncert za člane v restavraciji ori »Levu« (Marija Terezi e cesta). Začetek ob 8 uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačaio 40 vin.
— Slovenci v Ameriki. — Dva Slovenca napa de na. V L o-rainu je Slovenec Janez Stan t stopil 8 praga svojega stanovanja. Nekdo, ki je nanj prežal, mu je zasadil velik nož v trebuh, da bo Stant težko okreval. Skoraj ob istem Času je neki neznanec .streljal na Janeza M e j a č a, ko se je vračal domov. Krogla je prodrla skozi mesnati del meči. Napadalec ga je na to tolkel s kopitom samokresovim po glavi in ga pustil nezavestnega na tro-toarju. MejaČ bo ozdravel.
— Ameriške novice. Povoden) in vihar rasdiala mesto. Rudniško mestece Guanajnato v  mehikanski državi istega imena
i a vihar in povodenj docela rasdiala. Usmrćenih je okoli 1000 ljudi. Hudourniki so odplavili več vagonov na ieleznioi. Uničeno je vse. Kdor ni zbežal v gorovje, našel je smrt v vodi ali razvalinah. V bolnici so utonili vsi bolniki. — Iz višjih krogov v Filadelfiji. Filadelfij-ska polioija je 2. julija izvršila splošen napad na nemoralne hiše. Policijo je vsega skupaj napadla 150 takih hiš in klubov. V boljših krajih je zavladalo nepisno razburjenje. Pri-tem je prišlo do mnogih mučnih prizorov. Nekatere ženske so se hotele usmrtiti, ko jih je policija aretovala. Ena si je zabodla velik nož v prsi, druge so pa hotele poskakati skozi okna in po stopnioah.
• Najnovejšo  novice. —
Zobotehnik Karel Sohreiber na   Dunaju   se   je zastrupil Vzrok  samomora  je bil strah pred blaznostjo.
Mesto Budimpešta toženo radi defravdacije. Podjetništvo O. Deutsch in sin toiita mesto Budimpešto saradi defravdacije in ponarejanja dokumentov v zadnjih osmih letih, vsled česar je bilo omenjeno podjetništvo oškodovano.
— Osredna sveza počtnih pomožnih uradnikov in asistentov avstrijskih je poslala k miniaterijalnemu svetniku dr ju. Wagnerju pl. Jauereggu de-putaoijo.  Željo teh uradnikov se
tičejo zlasti avansiranja in imenovanj. Dr. Wagner je obljubil, da se bo savsel zan|e po svoji moči.
— Na Reki nameravajo ustanovili postajo ca brezžični brzojav.
— Slovesna otvoritev kabelske zveze med Carigradom in Ko n stane o se je izvršila včeraj.
— Vite je dospel včersj popoldne v Pariz, kjer je bil sprejet na kolodvoru od ruskega poslanika Ne 1 i do v a, greta Cassinija, ministrskega predsednika Rouviera in kabinetnega štfa Ljudstvo je klicalo po ulicah: Ž vela Rusiia!«
— Zra k o pl o veo ponesrečil. V Bruoku ob Litvi so spustili včeraj zrakoplov vojaško* eronavtičnega zavoda v srak. V bližini Raaba je balon padel na tla in si je poročnik Klimke zlo mil nogo. Ostala dva srakoplavea se nista ponesrečile.
— Groiovit vihar je divjal 30. junija na Maršalskih otokih, da je rairušil vse hiše. 80 Ijudij je bilo usmrčenih.
— Angleška sredozemska es kadra pride koncem tega meseca na Reko, kjer ostane ptt do šest dni
* Uniformirani romarji.
Kakor se porečs, priredi dun»|9fco vojaško veteransko druAtvo »F*ld zeumeister Ertherzog Albreoht« z dovoljenjem nadškofijskega ordinarijata v uniformi svoje romanje v Marija Celi«!
* Dete v trebuhu morskega psa. V N-apoitu se |e kopal v morju osemletni dečko, ki je izginil v vodi. Mislili ao, da se je dete utopilo. 13 t. m. zjutraj so pa mnmarji neke torpedovke dvajset milj od neapoljskega cbreža ujeli morskega psa. Hi je dolg pet metrov. Ko so ga prerezali, so našli v njegovem drobu otrečje truplo Mor narji so prinesli mrtvo dete v Nea-polj, kjer se je dognalo, da je to oni deček, ki se je nekaj dni preje utopil.
* Zlati predmeti dobivajo svetlo lice, ako se jih drgne z vinskim špiritom ali pa z raztopljenim milom Ako se ne uspe s tem sredstvom, tedaj 86 uporablja močnik iv stolčenega salmiaka in ugašenega apna, oziroma se zlate predmete kuba v raztopljenem Balmiaku. Gladki zlati predmeti postajo prav lepi, ako se jih drgne b pepelom od smodek.
* Solnce ima mrzlico. Tako učen je ntki fr*nooss.i aie ki si iz tega razlaga veliko letošnjo vročino. Po abrjevem računu se je solnčna toplota v zadnjih letih naj manj za 2000 stopinj povečala. Vsled tega vsrkava v se vetikanskanske množine vode, ki se izlivajo zopet na zemljo kot močni utrgi|*ji obla kov. Mrzlica je zadnje dosegla svoj vrhunec. Prihodn|e leto bo začela počasi ponehavati.
* Kako se preplaši leva.
Neki angleški zastopnik je na svojem potovanju po Južni Afriki dirjal z bic kijem po neizmernih j u56»vah. Nekega dne sreča vladarja puščave, mogočnega leva. Anglež je že štel sekunde, kolikor mu )ih šo odloči ievova milost in tudi lev se je že oblisoval gledajoč z vidno zadovol|-nostjo pripravljen plen. Tu se Anglež slučajno dotakne zvonca na biciklju, da je ta zazvonil. Zvonenje je levu pognalo strah v mozeg in kosti in v trenutku jo je odkuril v daljavo, da se izogne signalu civiliziranega sveta.
* Boj klobukom I V Londonu se je osnovalo društvo proti klobukom in vsakemu pokrivanju glave. Ctani tega društva morajo vsak čas leto in dan hoditi gologlavi. Društvo je zato proti klobukom, ker stoje njegovi člani na stališču, da so klobuki glavni vzrok dandanes razširjenih bolezni: glavobola, kratkovidnosti, plešavosti itd. Društvo ima že mnogo podružnic po Angleškem in namerava svoje delovan|e raaširiti tudi po celini; v to svrho bo ustanovilo taka društva v nekaterih glavnih mestih.
' Žanaka — duhovnik. V Leioesterju na Angleškem je nameščena v cerkvi kot duhovnik mlada gospodična Jerica Petsold, ki je pred kratkim prvikrat poročila mlad srečen par. Pred poroko je imela jako ganljiv govor.
* Odkod prihaja beaeda tarif? Ko so Arabci Še vladali pi renejaki polotok, so morale ladje, ki so vozile mimo mesta Tarife, nedaleč od Gibraltarja plačati neko gotovo carinsko priatojbino. Od tega časa se je udomačila beseda »tarif« v trgovskem svetu.
* Preveč navdušeni anti-alkoholiati. Najbolj pretirani anti-alkobolisti so pač v državi Kansaa v severni Ameriki Tem ljudem ni dosti, da svoje ideje raaširjaio uatmeno in pismeno, nego so se počeli boriti tudi ■tvarno proti alkoholizmu in so pred
kratkim pod pet gostiln položili dinamit in ga uigaii da ie vseh pet gostiln aleteio ▼ trak. Hoteli so de ▼eč gostiln na ta način pokončati, pa ao jim prifili na sled in njihovo anti-alkobolistiČno gibanje ustavili Doslej so našli na 352 mestih podložene di namitne patrone
* Kako hiter je torpedo?
Hitrost torpeda je bila sačetkoma, ko je bil izumljen, komaj 16 kilometrov na uro in se je porabilo za to 13l , kilograma strelnega bombaža. Danes preteče torpedo 50 km v eni uri, sa kar se porabi 90 kg strelnega bombaža, čigar delovanje je enako dinamitu. Dokazano je, da se je vsled nedostatka začetkoma zgrajenih torpedov mogla vsaka ladja njihovim sadetjem izogniti, ako so straže na ladji skrbno pazile na morsko površino, kjer so na dan prihajali zračni mehurji, ki jih je povzročil spodaj plavajoči torpedo.
* Nerodni oglasi v angleških časopisih. »Oida se velika Boba, pripravna za dva gospoda s približno dva metra dolgostjo in šest metrov širokostjo.« — »V soboto se je zgubil pes nekega gospoda, ki čuje na ime Jim m ima bakreno ovratnico in nagobčnik«. — »Proda ee mal voz, ki je last neke dame z novimi in dobrimi gumijevimi kolesi in biazinastimi sedeži«. — »Proda ae psica, ki vse je in ima zlasti otroke rada«.
Povečani kadet. Sveto pismo trdi nekoč, da ni nihče v stanu svoje velikosti niti za eno ped povečati; to trditev je pa ovrgel neki kadet v Kanzes City v severni Ameriki. Pri naboru je bil za dva palca premajhen. Vojaške službe željen mladenič je pa iznašel priprave, na katerih se je vsak dan stegoval toliko časa, da se je podaljšal za dva paloa in da so ga potem sprejeli v kadet šolo.
'zločinstva na Španskem.
N&jbol) klerikalna držeiana svetu |e Španska, zato se pa tudi zločini vedno pogost* jše gode, dočim se v drugih državah njih število krči od leta dc lf-ta. Tako i** bilo v Šoaniji ol leta 1883 do 1889 84 888 zločinov, od 1896 do 1899 pa 191915 torej več nego še enkrat toliko! Največ so rastli prestopki proti osebi, zlasti zloraba oTo&i* Umorov je bilo 1883. 1072 leta 1899. pa 1633 Največ zločinov sa je dogodilo v Saragozi, kjer je ljudstvo na glasu radi svOje vojaške m p+trijotiftn« srčnosti.
'  Mehikansko linčanje.
Tako žalostno se v Mebik* ni končala se kji ena oorrida (b- j z bik ) kaacr ^ns, katera se je vršila 8 ;u lija v Durangu. Dobro znani noatador S Iveno Crncu se je ravnokar pričel boriti s šrstirn bikom in pri tem je žel vsestransko priznanje. V trenotku, ko je zabodel sve] meč biku v prs?, udarU ga je neki gledalko s železnim drogom oo glavi takn, da je pade* na tla N* to ga je ranjeni Lik vrgel z rogmi šestkrat v zrak, predno je izdihnil To je p* gledalce tako raz-kcč lo. da so g p. tako) napadli in ga rars^kili n* koRce.
„Senat Bonifatius". Pod tem naslovom izdaje praško nad-Škofijstvo mesečnik za obrambo katoliške cerkve pred odpadništvom. Izdajatelji pravijo: rKdorkoli hoče na dan izmoliti en očenaš ter darovati društvu miloščino, je že član društva ter ima pravico do društvenega glasila „Sankt Bonifatius". Braniti hočemo cerkev ter varovati naše ljudstvo pred zapeljevanjem k odpadu. Naklada „Sankt Bon." je že dosegla 600.000 izvodov. V nekaterih mesecih že upamo doseči prvi milijon. Za veliko delo pa potrebujemo velikih denarnih sredstev. Da, svoj list dajemo brezplačno, računamo pa na miloščine, posebno od premožnih.*4 — Ali so vam to lisjaki! Miloščina, ki jo vsak Član plačnje so gotovo tolike, da je famozni listič dvakrat preplaČan.
* Posebnosti znamenitih mož. Erazen Rotterdamski, znani humanist, je dobil mrzlico, Če je videl ribe. Slavni astronom Tyho de Brache se je zgrudil na tla, če je zagledal zajca ali lisico. Marija Medicijska, velika ljubiteljica cvetlic, je sovražila vrtnice, Če jih je videla naslikane. Ivan II, moskovski veliki knez, je omedlel, če je videl žensko podobo. Pač redka prikazen pri moških. Ladislav, kralj poljski, je zbežal, kadar je videl kako jabolko. Zakaj so se mu jabolka tako zamerila, tega nam pa zgodovina žalibog ne poroča.
* Saharska cesarica" obsojena. Znano je, da je pred kratkim nastopil v Trstu saharski cesar Jakob Lebaudv, ki je imel prav malo cesarske omike in olike. Za njim je prišla tudi ženska, ki se je izdajala za pravo cesarico saharsko, ki je s svojim cesarjem že tri leta skupaj Živela. Gledališki podjetnik Tambornino bi bil rad, ko je to zvedel, pridobil cesarico sa svoj variete, ker je cul, da je dobra pevka. Ko se je pa pozneje dognalo, da je saharska cesarica seznanila se z Lebaudjjem v Kaira, kjer jo  je našel
v nekem tingl-tanglu, to pa šele pred tremi meseci, je šel Tambornino k njej in zahteval dokazila, da je ona res glasovita pevka. Saharska cesarica se je pa a jezila in je nagnala Tambor nina z nlopovomu ter „goljufom" ; vrh tega ga je udarila po lica z neko palico, da so se mu poznali sledovi. Tambornino je tožil mogočno gospo zaradi razžaljenja časti in lahke telesne poškodbe in 19. t. m. je bila gospa saharska cesarica pred dunajskim sodiščem, kakor smo že poročali, obsojena na 10 K denarne globe.
Književnost
— „Učiteljski Tovariš".
Štev. 29 Vsebina: Poglavje o kulturi. — DaŽelna učiteljska skupščina v Ljubljani. — Naš denarni savod — Kriti kujoči glasovi. — Odkritje Ž um rovega nagrobnega spomenika. — Is naše organizaeije. — Književnost in umetnost — Vestnik. — Listnica uredništva. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati.
— Prešernova „Nova pisarila" in Horacijeve ,,Epi-stulae11. To je naslov literarni stadiji, ki jo je spisal profesor dr K. O z v a 1 d in ki je izšla v založbi „Goriške tiskarne" A. GabrŠČka. Pisatelj dokazuje, da se je Prešeren v svoji „Novi pisa riji" naslonil deloma na Horacijeve epistole.
— flPiščalka za abstinente, pivce in pijance11 se imenuje nov mesečnik, posvečen protialkoholi-Čnemu gibanju na Slovenskem. Urejuje ga Leop. Len a r d. Uredništvo in upravništvo je na Jagnjenici pri Radečah. List je jako dobro pisan, jako poučen in tudi lepo opremljen. Poleg protialkobolicnih sestavkov prinaša list tudi prevod povesti iz maloruskega življenja, „Zemlja", spisala Olga Ko-bilanjskega. Piščalko priporočamo toplo. Prvi številki Piščalke je dodan 1. zvezek M. I. Lermontova izbranih liričnih pesmi v slovenskem prevodu. Prelaga-telj ima slovenski in ruski jezik v oblasti in ima tudi pesniško dikcijo. Nekatere pesmi so prav lepo, nekateri deli celo vzorno prevedeni, nekateri pa niso zadosti prepiljeni. Vziic temu smo te zbirke prav veseli.
— „Talija". 18. sešitek te zbirke, ki jo izdaja „ Goriška tiskarna" A. Gabrščka, ureja pa Fr. Govekar, prinaša znano in priljubljeno veseloigro Josipa Ogrinca »V L j u b I j a n o jo dajmo". Cena 60 vin.
— Fiihrer durch die Bade-9 Bruu "en- und L uf t- Kurorte nebst Heilanstalten-Verzeichniss von Mittel Europa. Zum Handgebrauch tur Arzte, Patienten und Touristen. Redi-giert und heraus^egeben von Anton A. Salzger, Wien-Berlin 1905. Komissions-Verlag v. F. Lang (Kari Wehle) Wien I. Kohlmarkt 3. Ta vestno in natančno sestavljena knjiga obsega vse, kar je treba vedeti o topografiji in o podnebju posamičnih zdravilišč, o njih zdravilnih sredstvih in o boleznih, ki se tam le-Čijo; dalje navaja imena zdravnikov takse, cene, železniške zveze itd. Iz-kratka: Izve se vse, kar je treba vedeti.
Telefonska in briojsfua poročila,
Budimpešta 22. julija. Na prosto volj Dih davkih je dr/avna blagajna sprejela v dobi med 1. in 15 julijem samo 75 000 kron, dočim se je v istem času lani vplačalo davkov nad 800.000 K.
Carigrad 22 julija. Pri svečanostih povodom praznika Se-lamlik se je poskusil na sultana atentat, ki se pa ni po srečil. Ko je Abdul Hamid končal svojo molitev in vstal, da bi se vrnil v Ildic-Kiosk, se je zemlja 8tre3la, kakor da bi bil potres, in slišal s* je grozovit pok. Mošeja, v kateri je bil sultan, in sosedna poslopja so se jela tresti in majati, šipe na oknih so pokale, s streh pa je padala opeka V prvem hipu se je mnc žice polastilo strahovito razburjenje, vse je letalo semter-tja, ne davbi kdo vedel, kaj seje zgodilo. Šele ko se je vseobči strah nekoliko polegel, se je dognalo, da se je 200 korakov od mesta, kjer je bil sultan, razpočila silna bomba, ki je uničila vse, kar je bilo v njeni bližini. Abdul Hamid je ostal popolnoma nepoškodovan in ni bilo na njem opaziti niti sledu kakega razburjenja. Ko se je vrnil s pre stok naslednikom v Ildic Kiosk, ga je v imenu diplomatskega zbora pozdravil avstrijski poslanik baron Ca lice, izražajoč svoje veselje, da je sultan srečno utekel preteči mu veliki nevarnosti
Carigrad 22. julija. Na trgu, kjer se je razpočila bomba, se nudi strahovit prizor. Tlak je na več mestih razdejan, po trgu pa leže razbiti vozovi in grozovito razmesarjena trupla ljudi in konj. Sodi se, da se je eksplozija prigodila preje, kakor se je nadejal atentator. Število mrtvecev in ranjencev je silno veliko, a se sedaj še ne more dognati. Aretiranih je mnogo sumljivih oseb, vendar pa se še ni posrečilo zajeti zločinca. Med ranjenci se nahaja tudi neka mlada avstrijska dama.
Carigrad 22 julija. Vest, da je atentator Bolgar ali Ml ado-tu rek, še ni potrjena.
Petrograd 22. julija Na ukaz generalnega guvernerja v Odesi so aretirali uredniki „Odeš ki h Novosti", Petra Gerzo-Vino-gradskega, ki je bil znan kGt izvrsten časnikar in navdušen za govornik naprednih idej. Vinogradski se pošlje v prognanstvo v gu bernijo Oloncc
Koiin 22. julija. Po poročilih iz Petregrada je položaj v Kron štatu vedno nevarnejši. Občinski svet je prisilil vojaškega poveljnika, da naj v interesu javnega miru in reda straže znatno pomnoži Veliko razburjenost vzbuja vest, da je iz vojaškega skladišča izginilo okoli 10.000 pušk in 60 000 patron.
Berolin 22. julija. Kakor se javlja iz Petrograda, je car svoje potovanje nekoliko odložil, največ zaradi tega, ker je dobil važna poročila iz Moskve. Car se vkrca na „Severno zvezdo" danes zvečer ali jutri zjutraj.
San Dlego 22 julija. Na ameriški topničarki „Dennigton" se je razpoeil parni kotel. Od 267 ljudi jih je bilo ubitih 50, vsi ostali so deloma težko, deloma lahko ranjeni Ladja se je nagnila in se brez dvoma potopi.
Melbourne 22 julija V nemškem delu Nove Guineje so se do mačini spuntali   proti nemškim uradnikom    Ranjeni so štirje uradniki, ubiti pa štirje do mačini. _
Rusko-japonsks vo; »a
London 22. julija. Japonci so zopet ujeli na Sahalinu 200 Rusov, med njimi tudi poročnika Maksimo v a s križarke „ No vik4' Ta je izjavil, da je hotel izvabiti Japonce v smeri proti Vladimirovu, kjer bi jih Rusi napadli iz zasede. — Japonski list „Mijaki" piše, da se v Mandžuriji razprostira japonska fronta na daljavo preko 100 milj.
Gospodarstvo,
Tržno poročilo.
Kakor dosledno vsako leto precenjevali so pred dozoritvijo žita njega dejanski iznos tudi letos. Statistična poročila o stanju rastlin so bila v juniju znatno boljša nego v tekočem tednu izišlo avstrijsko in ogrsko poročilo od poljedelskega ministra. Tudi tu velja vedno rek: Ne hvali dneva pred večerom. Če kje, so nezgode kaj lahko mogoče na polju. Rastlini škodi pre dolg dež, pa tudi predolga suša — tedaj so vsi podatki pred žetvijo le samo domnevanja, ki se črez noč lahko spremene v katastrofo. 0 kaki katastrofi liki lanski o koruzi letos še nimamo govoriti, saj pšenica, oves, rž in ječmen so večinoma pod streho — vendar pa ni niti pričakovane množine niti naslikane kakovosti. Od junija do Žetve se je oboje spremenilo. Žita so mnogo trpela vsled vročine in tej sle dečih neviht spojenih s hudimi vetrovi in točo. Povzročilo je to deloma prezgodnjo dozoritev, deloma poležanost, pa tudi bmelj in rja sta znatno zastopana. Zadnje poročilo ve o tem mnogo povedati in navaja mnogo okrajev, ki trpe vsled teh nezgod občutno škodo na kakovosti blaga pa tudi na izostanku pričakovane množine.
P š e ni c a je čutila v tekočem tednu nnjno potrebo svoje nizke cene prilagoditi današnjim razmeram. Staro žito je takorekoč popolnoma porabljeno — ponndbe so docela izostale, novo Še ni omlačeno, konzum pa bi blago Že nnjno rabil. V očigled temu in pa zadnjim poročilom dvigala se je cena ta teden za točno blago, ni pa zaostal tudi oktobrov kurz, ki zaznamuje proti prejšnjemu tednu znatni po višek.
Koruza „obeta" letos obroditi srednje dobro, to pa na današnje cene ne more učinkovati, ker smo Še slej kot prej navezani na importirano blago po kojega večji ali manjši množini se ravna cena. Te dni je dospel v Reko angleški parnik „Cragsfideu s 500 vagoni baje lepega blaga, namenjenega na Ogrsko ali vsaj za ogrske kupce. Posledica temu je bila nekoliko reducirana cena.
Oves je več obetal nego resnično dal. Predvsem kakovostno je ponekod močno zastal. Starega blaga skoraj ni več dobiti, novo se pripravlja za promet v prihodnjem tednu, če temu ne bo delalo vreme ovir. Cene vzdržuje trdno, to pa tembolj, ker se po-praševanje širi.
Moka je zadnje dni naznanila vsled višjih pšeničnih cen — tudi sebi višje cene. Konzum za črno blago ni ravno povoljen, toda če se bo bela moka podražila, odprla se bo tudi tem nejšim mokam v kratkem pot.
Sladkor naznanja trdneje cene.
Petrolej notira nepremenjeno.
Poslano.*)
V  zadevi   Griinfeld contra Friedl.
Dne 31. vel travna sem Sel večerjat v restavracijo g. Friedla Sedel sem k prazni mizi, kamor sta pr.sedla tudi pozneje do &la gospoda Dnger in Nachtigal Zaceli smo igrati saaps 1. Med igro je hodil g. Friedl vedno okrog igralcev in se neumestno hvalil, kako zua pri kartah pajklati. Omenjena gospoda sta kmalu odšla in k moji mizi sta pri8edla gg. Chams in profesor iz zavoda g. Mahra. Nato prisede tudi g Friedl in predlaga, da bi se igralo »Kraje fcnapaer." Po sprejetem predlogu meša karte prvi g. Friedl, toda g Cbams, kateri je uvidel, da ni Slo pri me&anju vse točno, vrže karte deloma predenj na mizo, deloma po tleh. Zjezil se je g. Friedl in se izrazil, da bi mu že drugače pokazal, če ne bi bilo v njegovi gostilni — Ko se je pomiril igrali smo sami trije. Med to igro, pri kateri smo deloma jednakomerno se vrsteč vsi dobivali, oride na mizo prva buteljka G. Friedl natoči kozarce, dvigne svojega in napije ,heil! heil !*' Ko sem mu odzdravil s krepkim nnazdar**, se mu je zavihal sicer po domače povedano nos, a ni Se imel poguma pokazati svoje neolike in postati nasilen, ker smo biii v gostilni popolnoma sami. — Tudi pri nadaljni dvoigri (igra za ceho pri kateri je g Friedl jako neumestno govoričil iz kart g. profesorja, imel je namreč gosp profesor 11 slabih in jaz samo jednega — ni reagiral g. Friedl s surovostjo, ko sem se izrazil da plačam celo ceho in udarim onega, ki bi m« tako govoril, rajši po ustih, kot da ga poslušam. — Šele ko je prišel domač h apec, ki zapira vrata poklical ga je g Friedl v sobo in začel vpiti nad menoj češ, da naj preklicem kar sera govoril.
— V svesti si da sem govoril le to, kar ie bilo opravičeno, sem ostal miren na svojem sedeža in se izrazil, da nimam kaj prekli-cevati. Takrat pa je skočil od zadaj gosp. Frie l proti meni in me udaril po očesu.
— Ker sem spoznal položaj, da sta namreč
na njegovi strani dva Nemca in hlapec, ki bi ga Ščitili, sem vstal, mirno plačal vse, kir se je izpilo in dal dobro napitnino ter odSel Razlož 1 sem drugi dan celo zadevo svojemu pravnemu zastopniku in mu tu j i rekel, da nameravam sodno postopati. To je povedal gosp. Fnedlu solir.itator mojega zagovornika in ta se je ustil, da uvede protitožbo. Ker tega v danem mu roku 5 tednov ni stor 1, sem jaz tožil. Da je dobil tako malo kazen, je vzrok to, da je bil moj gospod zagovornik vsled bolezni odsoten in njegov namestnik ni poznal v tem slučaju i nmerno razmer. V toliko si dovoljujem zadevo pojasniti, da uvidijo oni, ki poznajo krivca, kako da se je stvar vr-Bila - pesebno Se, ker sem bil naproSen od mnogih prijateljev, kateri bo bili tudi že večkrat v pok žaju skrajno netaktno obnaSanje tega gostilničarja korenito obsojati. Za zgled njegove surovosti pa omenim le to, da je znan tudi kot pretepač svojih natakaric, katere nazivlje s posebno laskavimi imeni, kakor: junc, kamela i. dr.
V Ljubljani, 2a julija 1905, 2326
Leopold Griinfeld
glavni zastopnik „Globusa*.
I Amerik, patent.
„ColumbltT-
*) Za vsebino tega spisa je urednistv ;• odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Razširjeno domače zdrav.o. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žjranju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteSujoče, dobro znano antirevma* ticno mazilo. V steklenicah po K 1 90. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 7-10
Za nervozne* Dr. K. Pohl, zdravnik za nervozne t Badnu, se izjavlja o „KUNE-ROLU", listi rastlinski toUČi, takole: .Z veseljem potrjujem, da je „KUNEROL" izvrstna rastlinska mast, ki je prav primerna za pripravljanje mesaik in močnatih jedil. Stanovitnost sestave in dejstvo, da „KUNEROL" ne postane ialtav, ga posebno usposoblja za pripravljanje jedil debeličim se nervoznim. Prtd malovred-nirai slopilno podobnimi ponaredbami nnjno svarimo.
Priznano najboljša sredstvo proti kur-tt86      Jim očesom, žuljem Itd. 21
Glavna zaloga:
L SCIEi-ova lekarna
DunaJ-Hieldling.
|Laser-Je¥
Dobiva aa v vseh
oblil aa turiste poKi 20.
Rouleau
so najelegantnejSi, najpraktičnejši in najboljši sistem zaatorjev za stanovanja, j,j sarne, izložbena okna, verande itd. itd ..       Prospekti točno in zastonj.
AU$. Knullf.h Dunaj I .SchotlenbastBi
Zahtevajte
ilu8trovan cenovnik
[loiljeljazažarnin1
„Ideal"
lltsao PollaU
H VUVMValL
Cena lepa svetloba brez inštalacije ia nevarnosti. Poraba l1/. kr. na uro. Ist2-
Petinpetdesetletni uspehi Anatherlna.
Slabi  zobje  lahko provzročijo otrovanjJ organizma, gnojitve, zastrupljenja krvi, ki jim celo  sledi  smrt, dalje  živčne komplik.u. znaki otrpne 1 osti in vobČe so votli Itaji \ nevarnost vsakemu človeku. Izkušnja asi da  ima  izmed 100 Jjudi  80  gnile  zobe; mi njimi imajo nekateri zobe kakor razvaline, i meso vneto, nalahko krvaveče in polno mi-liurirv ki teče iz njih gnoj, ki jim že na razdaljo dil gnusno iz ust. Po izreku učenjakov povz< in pospešuje navedene nedostatke ponajveČ ras kislinastib in penečih se zobnih sredstev. 1V> ti uiji in zdravniki torej pripon.« a i radi zanesljivosti za ohranitev zdravih ust zob in zobnepa ruesH kakor tudi proti t bolečinam sedaj zanesljivo učinkujočo pri stno   Anatherinovo zobno  in ustno ees.  in kr. dvornega zdiavnika dr. J «-Poppa na iMin.iju XIII    tudi prati jjiaaji iz ust  v steklenicah  po K 2 K), K 2 — in K 1*— z modro francosko etiketo v zlatem ti-r.^ in s firmo Anatherinov zobni ereme v kon< po 60 h, ki zobe temelj.to na neSkmllji način čisti in de>intieira. — Na prod| vsod in v glavni zalogi pri faaa> lekai J. Mavrju v IJuhljani. 2 3546—1
Rdeee, aromatiško, bolečine blažeče mazilo.
To že 2=» let preizk: Seno in vedno kar naisi jajnej&e t cenjeno baizam sko, antirevnat Sko zdravilo, ki je prirejenu iz zdravilnh aromatišKih zelišč, okrepi, poživi iul blaži bolečine v miS a: in živcih. — Turiste i vse one, ki veliko hod in naporno delajo, pa t mazilo okrepi in jim pr. žene utrujenost
\ orig. steklenica stana
K 2 , po pošti K 2 40 z embalažo in tovornim listom (brez poštnine).
Dobiva »e v 11* it u m i (Fra Apotheke) na Dnnnjii V ftoMsi« hruiinerslransf ■«>». — Naravnost  po dt pisnici (s povzetjem   ali ra kuponu poStne nakaznice (če peljete
nar naprej. 1937 5
Postavno deponirana varstven« mamica.
FraiičlM kov!
Zdravilski
konjak
MjamtTno priftii vinski destilat pod stalnim kemiškii nadzorstvom. Destilerija
Cm £ Stock
Trst-Barkovlje.
1 , steklenica II-, 1 * a> IMci K 2*60. -  Ha proti: i boiitii tmevinab ';;
Proti zoboDoiu m gnilobi zoc
izborno deluj« dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odMtrssssJuJ«
nr-|»rlJt*tiio aapjo Is oat. t ni>ls.l>iilra z nsiodom I K*
Blagorodnomu gospoda vi. LetalUtu. lekarnarju v Ljubljani. Vaša izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobob.'-odstranjuje neprijetno sapo iz u»t n neprekoaljiv pripomoček proti gnjiloln zob, zato jo vsakemu najtopleie priporočam   Obenem pa prosim, pošljite ^ 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo e Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangl, mestni tajnik. Metlika, 24 aprila 1905.
Dež. lekarna MiL Leusteka i Ljubljani, Rasljm cista it. 1
■ • leg novozgrajenega Pran Josaiovega inbi! moatn 22-^
Darila.
Dpravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila In Metoda: N. N.
n; 2 K 8ii h. nabrano v Švicarji.   Hvala lepa!
Za Prešernov spomenik: Gosp. Fr. juvanec iz Vinice 32 K 74 h, nabral pod geslom: Tvoja dela nekdaj v ognju bila so prokleta, a Tvoja misel nam jo sveta! Od hrvatsko-srbskega omizja 7 K 54 h, ga. Katinka Bergant 2 K, Bara Konig 40 h, gdč. Barica Trampnš 1 K, Anka Malic 1 K, gg J. Cimerman i K, J. Beuc 1 K, Fr. Pavlin 1 K, Fr. Lovšin 1 K, Drag Lavrič 1 K, Jos. Bergant 2 K, Kado Vrlinič * K, Joao Vrlinič 2 K, pet Malic star. 1 K, Peter Malic mlaj. 1 K, j. Vlahovie' 50 h, Mat Špehar 1 K, Drag. Ferian 2 K, Mile Padje tO b, Miko Prokaelj 4«> h, Mate Hudak SO h, Janko Lipovšcak 50 k, Neimenovan 40 h, nabiratelj 2 kroni. — g. T. Petrovec, nadučitelj v Polhovem gradcu £ 2-— nabral v veseli družbi pri „Pratkarju" na Pristavi. — Neimenovan iz Ljubljane K 4 49 h kot preostanek iz obligacije. — Gosp. R. Trošt iz Knežaka K 24.— kot prispevek III. b razreda (1904 - 190F>) I. drž. ginin. - Vesela družba v kavarni Ilirija K 6.59 z geslom : „Pirnatova slama v Iliriji nabrala v čast Prešernu dala, celo kuhinja ni zaostala!" Skupaj: K 6982. Živeli darovalci in nabiralci! Kasdar!
Za Učit. konvikt. Dr. Viktor GregoriS v Sežani K 31— nabral v veselem kregu g. O. 3Iayerja, grasčaka, g. pL Garzarolya iz Razdrtega, Ei* Dolenca iz Orehka in g. Lichtenstelgerja iz Trsta o priliki sežanskega sejma. Hvala lep*] Svoto smo izročili g. J. Dimniku v Ljubljani. —
"Umrli so v LjuDljani;
19 /7. Živko Antič, pravnik, 2fc let, Sv. Petra cesta 9, se ie ustrelil
•20. 7. Alojzija Gospodaric, usmiljenka, 38 let, Radeckega cesta H, jetika. — Ivan Novobrasfrv. sprevodnik, 60 let, Ozke ulice 4. C are moma
V deželni bolnici:
17. 7. Matevž ZakrajSek. krojač, 76 let, E-rpbjsema. — Olga Manja plem Sauer, učiteljica glasbe, 54 let Carcinoma.
tiorziva poročila.
Ljubljanska
..Kreditna banka" v	LJubljani.	
Uradni kurzi dnu. bor«« It. julija 1905.		
snlaibenl f>»ptrji.	Oao&r |	
t    majeva rent*.....|	100-30	100-50
i     ?rebrna renta .   .... j	100*5	tOO 45
i , avstr. kronska renta        . j	100-45	100-65
. »lat«	119 30;	U9-P0
i    »grška kroncka  m   . .	90 40	96 60
; ,     a     zlata           .   .   . H	115-9.S	116 15
posojilo dežele Kranjska .	99-50 10060	101 —
1 . . posojilo mesta Spisot .		101*60
Zadrr		100 —
"oos.-here. Ža'. pos. 1902	10080	10180
,    *eška dež. banka k. c.	100\b	10055
„     i. o. .	1002f»	10060
zst pisma gai. d. hip. b.	100*80	101-75
i1 «J.„ pest.   kom.   k. «.		
10 „ pr......	K 610	107-—
■asi. oisraa Innerst. hr.	100-50	101 50
ogrBke sen. ;		
dež. nr. .      .   .   .   . |	i002->	100-65
:   . , z. pis ogr. hip. ban. .	100 05	101 —
s-4 , obL   o^r.   lokalnih   žs- ;		
teznie d. dr.   .   .   , .j	100-—	101-
. ob!, češke ind. banke  . j	100*75	iOl'75
t: a prior. Trst-Porec lok. žei. i	99-90	
orior. doi. žel.	99*D«1	100*-
„    jnž. žel. kup. V/i	il9 ■-	21 —
avst. pos. ca žel. p. 9. .	if:l 05	102 —
		
*rečk« od L 18«0l .....	190 50	192-50
9      „   m 1864 ...	293 —	29o —
tizske .....	16S 75	167 76
kred. 1 vsniaij* i	'.102 —	3i0 —
B FX	BO«*—	310 50
B     ogr. hip. banke	—	*73 —
srbske * fr». 100*—	103	107
,     turške   .... .	142 4(<	143 40
Sisiliks sraflu	i'6-05	27 u5
fš-editna	.76 —	483 —
bossoSka »	i* 26	h.S '2 S
	B8S6	34 25
Ljubljanske v	fi6	70-
k*-:, rnd. križa s	54 75	55*75
0*T.     mm        *          ' •	36 —	36* —
SsaoifoTe p	Si 50	65-50
B« cbnršks	74-	77 50
Daaajtka kore. ,	-35 -	42-—
¥>«lnJee		
i a in« r^iezniea	8b-75	8G 75
Driivue železnice    .  . .	50	►>7u-50
i^Btr.-ogrskb banane ?»eint«»	IA37 —	1647 —
i-THtr. kreditne bank«	S59 25	660-25
Ogrske        „          »                   • i	773 —	775'
^ivoostenska       „      . »	U6 —	247 —
PrBinogokop v Mostu (BiHz)	«45	«49 —
jLipmske montan	526 2 S	5*7 26
;,raake Žel. iudr. dr. .	X653	2668
rUma-Muranvi .	r>43 —	546'—
rrbov(1ske prem. družb«	274	277 —
\*8tr. orožne tovr. dmžbe .	647 —	551 —
H-Sfegi sladkorne dražbe	157*50	159 50
		
U, ar. »akii-	i-3F>	11 39
10 franki .    . .	i910	
10 marke .	18*48	18*56
Sovertignt          . .		2403
fearfce .   . .	U7-32	117 52
Laiki l>liifc<n«1 . -	95 50	S.V70
Bnblji ......	i H3 —	«375
Oalarji .	1 S'84	6--
Žitn
pgenica PŠeniea Bi
terasa
Oves
o cene v BudlmpeifL
Dne 22. junja 1905. Torsasisa«
m oktober .   .   . B 100 kg. K 16-9G
p april 1*06   .   .  a 100 „ „16 46
. oktober      .   .  B 100 „ „12 94
, maj 1906   .   . . 100 „ . 1104
( oktober .   .  .   „ 100 „ n U64
20 vin. višje.
leteorologično poročilo
?iaia» o»a morjem do« a.    slMdnii sreon* tisk 786*0 mu*
*3	Čas opazo*	Stanje barometra	C« a>	Vetrovi	
	vacja	v mm			
21. s
S. sv.
7. rj.
2. pup.
SroOri
737 0
737 5 735 7
19 4
16 9 27 7
er. j vzhod
si. jvzhod si. zah
jasro
del. oblaO. pol. obiač
mnr<a<c: 19 9 .
a vC?ra)Snjr-  iprnperatnra 20"0°.
alkali£na kislimi
najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih v sapilih. 3891—4
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, veCjih specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Skladišče
je oddati s 1. avgustom 1.1. v zadružnem domu „Kmetske posojilnice" v Ljubljani. 2309—1 Natančnejša pojasnila istotam.
Tri prav lepe, po 3 mesece stare, rjave 2315-1
jazbečarje
(dakelne) ima po nizki ceni naprodaj grajski lovec Anton Slejko v H    sberg« pri Planini, Notranjsko.
Uradnik
popolnoma izveŽban v zemljiški knjigi, zanesljiv, z dobrimi izpričevali, išče službe v kaki notarski, oziroma odvetniški pisarni.
Naslov  pove  upravništvo rSlov. Narodau. 2267
H- S-ULtLl +
slabotni, slabokrvni, bledični dobe prekrasno salito telo po kratki rabi moje odlikovane
redilne moke Kathe
(zdravniško priporočeno). Damam bujen stas. Strogo pošteno. Karton stane fl 1 10 Po nakaznici ali po povzetju z navodilom vred. Glavna prodajalnica in razposiljalniea
gospa KSthe Menzel 82-29
Dunaj XVIII. Schulgasse 3 I. nadstr. 64.
Spretnega
zastopnika
iŠČe za Ljubljano prve vrste tvornica za eterske ekstrakte olja In likerjev, — Ponudbe naj se pošiljajo pod ,Friti Wilhelm'
„pri MaliČu". 2322
Cono «!*€^ŠI*0
posteljne perje!
5  kg novega skubljenega K boljSega K 12—;
belega, jako mebkega skubljenega K18-—\ K 24-— snežno belega, mehkega, skubljenega
K 30-—, K 3l>-—. Pošdja se Tanko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi postnih stroškov. 191^-6
Benedikt Sachsel, Lobts 35. pošta Plzen nai ćeakem.
V nedeljo, 23. julija 1.1.
na Koslerjevem vrtn
dopoludne ob IO. uri
zajtrkovalni
roua . ms? I I    I I
2 učenca vojaški koncert
z enim ali dvema razredoma realke ali gimnazije, sprejmem za svojo trgovino z mešanim blagom.     2320 — 1
Albert Šešek v Ajdovščini.
Urarska obrt
v malem mestu, brez konkurence, se zaradi bolezni proda ali da v zakup. Pripravno za začetnike veliko naročnikov.
Kje — pove upravništvo „Slov. Narodau. 2144—3
V trgovino z mešanim blagom se sprejme kot 8337—1
učenec
sin poštenih staršev, 8 primerno šolsko izobrazbo. — Ponuditi se je naravnost na tvrdko Jos. Bor.celj v Železnikih.
kleparske vajence
sprejme takoj
L. m. EGKER
Btavbuo kleparatvo in vodovodno insta-laterstvo v Ljubljani. 23.9—1
Kadi opustitve žganjetoča prodam od 4 do 8 litrov
esence \\
i ■
30°/o pod fakturno vrednostjo. Zraven se dobi prepis fakture in pismeni pouk o napravi. 2313
Karel Duller
Tegetthofova wcesta 34 v Mariboru, Štajersko.
Popoldne ob 4. uri
vrtni 23.«:
vojaški koncert.
Vstop obakrat prost.
Eenitna ponudba.
33lctni iyobraysni sprevodni^ c. h^r. priv. jujne jfclejnice 5 1600 Jf letnega dohodka jeii stopiti v javori j elegantno, dobro vzgojeno in :j-obrajeno gospodično od 20—28 let staro, jmoyno slov. in nem. jeji^a 3 ne^oli^o premoženjem.
Šivilje ali gospodične 5 f^a^im drugim poklicem imajo prednost. 2a molk se jamči 5 častno besedo. Dopisi? a/^o mogoče s slik°> sc prosijo pod „št. 33" na upravništvo „^lo~ venskega Naroda". 23<>2— 1
30 dni na poizkušnjo
pošljem svoj pristni solingenski stroj za striženje las po povzetju za samo gld. 2-75 in se
zavezujem, da ga v teku 30 dni vzamem nazaj in povrnem denar. Stroj je 16 cm dolg a tremi na-tekljivirai grebeni in rezervno vzmetjo za tri vrste striženja in bi ga ne smelo manjkati v nobeni rodovini. Pri dveh otrokih si znesek v •/« leta zaslužite Najboljša vrsta s pokrito vzmetjo 3 gld. ■llHiftf-i;  Škarje  za  brado gld. 2 70.
W «3§St^      Pristna    sollngenska britev gld. I-50; najboljše kakovosti,
votlo izbrusena 2 gld. škarje za konje, pri kmetovalcih neutrpljive, samo 2 gld. — Brlvna garnitura obsega britev, posneroalni jermon , čopič i. t d. v kartonu gld. 2-50,   z najfinejšo,  otio  brušeno britvijo,
brušenim ogledalom v plišastem toku, najfinejša izvršitev gld. 375.       23u8—1
Razpošilja po povzetju tvornička zaloga
LEO LATEINER
Dunaj 1/16, Wollzeile 31.
Komptoarist
popolnoma zmoten knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence, želi premeniti službo.
Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati pod „štev. 600", poste restante, Ljubljana. 2328—1
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob s pritiklinami se takoj odda v novozgrajeni hiši v Dalmatinovih ulicah.
Povpraša naj se~ pri reklamnem podjetju W, K. NUČiČ. 2301-3
Tisoč kilogram, domače
suhe slanine
ima naprodaj Ivan Tomšič v Mar-kovcu, Stari trg pri Rakeku.
Cena po dogovoru. 2303
jvfv-
i ^ Ustanovljeno leta 1842.
CRKOSLIKdRJ/l, SLIK AR J A +J ^ N/IPISOV IN QKSOV
BR/1T/J EBEKL
*        ' Ignske ulice it 6. =- w
Tehten 5t. 154.
—aCj5*
Zidarske pomočnike
sprejme takoj v delo stavbno podjetništvo
Pilar, Mnlly & Bauda
v Zagrebu, 2295-2
že 15 let obstoječa
najstarejša ljubljanska*
posredovalnica stanovanj m služeli
G. FLUX
Gosposke ulice št 6 2321
priporoča 1» namrčra le boljše
službe iskajoče vsake vrste
za Iijui»!J»u<> In fl rti aro cl. Potnlna tukaj. — !Vataticnefe v pisarni. —
Dobi se pri Ivanu Ster-guicu v Begunjah nad Cerknico več litrov dobrega doma kuhanega
(Erdbeerensaft) jako fina pijaca. 2304
Lep mlin
r a 10 kamnov in dvanajstimi stopami ler z vedno močno vodno silo na Primostku« tik rbraine eeite, od pokoji e^a Franca Premerja, po1 uro od m-si- Metlike« se proda po nizki ceni in ugodnimi pogoji, polovica mi. * bo Uhko po 5° „ ufcniii. Foleg mirna je ud še potr. r»r-o poslopje, dve šupi, knniski in živinjski bievi, veliki svinjaki, koiolo (tophr), pod in kr? >'c; zraven je tudi veliki sadni vrt, travniki in hosta z debelimi hrasti *io 8 oral, sa pradidjo in živinsko reio jako ugodno. 2311—1 N*tAnfinftie Hfl ic^e pri lastniku Frideriku Skušek, trgovcu in posest »iiu v Metliki Dolenjsko.
v ■
vojaičine prostega, sprejme 2287 2
A. DOMICELJ, Rakek.
Motorno kolo
tvrdke  „Puchu,  zelo dobro ohranjeno, ceno proda lastnik    2324—l
Lovio Sebenik v Spod. Šiški.
Gospod
išče v Ljubljani mesta v kaki pisarni, kjer bi pisal ali prepisoval dela v hrvaškem ali italijanskem jeziku.   2293 2
Ponudbe naj se pošljejo pod šifro pfJ. U." upravništvu „Slov. Naroda--
Denar za ranžiranje.
Za vse fastnike, vse uradnike, vse stanov-Bke osebe. Naikulactnej&i pogoji in najnižje obresti. Prikladno odplačevanje v 60 do 160 mesečnih obrokih. Brez fetro&kov i d hitra reSit-v. Najvišji zneski na obresti, užitke in založene denarje Natančna -vprašanja v nemSirem jeziku b poštnino za nazaj pod Šifro )(Solide Geldquelle 9" na anončno eksped.cijo Edvard Braun, Dunaj I., Ro-tenturmstrasse 9. 20^5-4
!i Učiteljicn
[ Četrtega razreda želi zamenjati službo
z ravnoistim razredom, Če možno v bližini Ljubljane.
Ponudbe   na   upravništvo „Slov. Naroda". 2331—1
Pri prve vrste avstrijski
zavarovalni družbi proti požaru in za življenje
dobe posredovale! kot kraievni in okrajni zastopniki dobičkanosen postranski poseL kot glavni zastopniki in stalni po-tovalel pa debro trajno službo.
Ponudne pod „1.V30.V*, Gratlee, poste restante. 1512 12
Blagajničarko
8 spretno pisavo, ki mora biti tudi dobra prodajalka, in
prodajalko
; z dobrimi izpričevali, sprejme velika j trgovina na deželo.
Ponudbe  na  upravništvo rSlov.
j Naroda". 2235-3
i
i. ■ i ——————m—
Sprejmem takoj spretnega
; sedlarskega, pamsčnika
vajenega del pri komatih, in
učenca
za sedlarsko obrt.      29*4__S
Lati Kravo s, sedlar
w Gorici«
Proda se sedaj še neporabljeno
starino zemljišče
obsegajoče 616n sežujev na voglu levo Resljeve oeste in Miklošičeve ulice s 3, eventualno 4 stavbnimi parcelami. Oddajo se tudi posamezne parcele.
Pojasnila daje Franja Lončarič, Rokan v Selce, Vinodol poleg Cirkve-nice. Hrvatsko preko Rie.JJ 2282-2
restavracija
pri Beljaku, slovenski kraj, najboljše mesto, enonadstropna hiša, obokan hlev, pokrito kegljišče, točilnica, socivni vrt, vrtni salon, 5 oral sveta, gozd, pašna pravica, se zaradi prevzema službe proda za 12.000 gld. Ugodni plačilni pogoji.
Pojasnila daje brezplačno pisarua za promet z zemljišči Juri Hofmeister v Beljaku. 2238—5
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
mi
Podružnica v CELOVCU.
fiupuj* ln prodaja
vse vrste rent, aaatavnih pisem, prijoritet, ko-ioih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žreoanju.
Akcijski kapital K 2,000.000     Rezervni zaklad K 200.000'—.
2a»«ijava li Mcskraptu|t U\% prtdulnt n vrtdnottni aaplrja.
ia2rebane rrodnostne   papirje in    Zaxr a.arva.je»  srećke proti vnovfiuje zapale kupone. fevLrzzil i2.gro.1oi.
Vin kulu je in devin kuluje  vojaške ženitntnske kavege. PQf>  Kakoinpl Im likMiu mene   "M BtJT Bornui uarooii«.
Podružnic« w SPLJETU.
Orna r it r  vloarr »prejfnia fQ
v tekočem raCunu ali na vložne knjižice proti □godnim obreatim.   Vloženi denar obreatoje od dne vloge do dne vzdiga. 8—84 Promat s Čeki In nakaznicami.
6975
Edino razpečavanje
prwe vrste ameriškega
pjisstln.eg'SL stroja,
g popolnoma vidno pisavo se odda za Ljubljano. Samo solventni in resni ponudniki pridejo v poštev. Ravnatelj tvornice potuje sedaj po Avstro Ogrski in bo stopil s ponudnikom v osebno dotiko.
Ponudbe pod „Cciitury Wecoru>4 anončni ekspediciji Ktlvartl Branu. Dunaj,   I..  ■i«*tciituriu««tra*«ic O. 23()7 - BBaasaaaaaaaaaaaaaaaaiBaVBaavaaVBaVBa^
Podaljšanje pasjega kontumaca.
Vsled razpisa c. kr. deželne vlade z dne 14. julija 1905 st. 13.607 se z ozirom na razsirjajoco se pasjo steklino v okrajih Kamnik, Ljubljana, Litija, Novo mesto, Kočevje in Črnomelj, radi uspešnejše ugooobitve te kuge s tuurad-nim razglasom z dne 21. aprila 1905 št. 13.970 upeljani 3mesecni pasji kon-tumac do preklica podaljša.
To se daje naznanje z dostavkom, da je vse predpise navedenega razglasa natančno izpolnjevati in da bode konjač pse, pri katerih bi se ti predpisi natančno ne izpolnjevali, polovil in takoj pokončal, proti krivemu lastniku pa se bo kazensko postopalo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 18. julija 1905.
2493 1
ZaradiJJdrugega podjetja opustim svojo
manufakturno trgovino
in bodem odslej razprodajal po čudovito znižanih cenah vse v trgovini se nahajajoče predmete suknenega modn9ga in perilnega blaga, platno za rjuhe, najboljše cvilhe za matrace, kovtre, koce, preproge i. t. d. S spoštovanjem
Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št 1.
145—SO
*   Ite/M*   ^   ^   %  I* I4|
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
145-30
Največja zaloga
pohištva
»~[   za spalne in jedilne sodo. salone In gosposke sobe, Preproge, zastorji, modrocl na vzmeti, Zimnatl modrocl, otroški  vozički itd.
00
co
C
>
o
C
---■ ' if :     «  ' *
te
Branj arija
v Celju s postranskim prostorom, primernim za brivca, krojača itd. se radi rodovinskih razmer takoj proda. Obrt je zvezana z zalogo premoga in lesa, dalje a prodajo žganja, piva in vina z dobrimi odjemalci.
Dopisi pod ,,št. IO", poste re-stante, Celje. 2283 2
Za vsako rodovino važno »lustrovano knjigo o premno gem blagoslov« z otroki raz-1 uoiilja s prepisi več tisoftev zahvalnih   pisem   tajno sa
©o h v avBtr znamkah, aoBpa A. KAlPA ~ Beiolin S W 880
Št 8544.
		■. -J	-		' 1
	' - -				
Razglas.
2230-a
proti
od 5. decembru t. I. dalj
bolnice
Deželni odbor kranjski bo dal požaru z nova
zavarovati vsa poslopja deželne
z inventarjem vred.
Podrobnosti o zavarovanju je poizvedeti pri deželneji stavbnem uradu. Ponudbe za prevzetje zavarovanja je vložiti   do   15.   avgusta 1905 pri deželnem odboru.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne 8. julija 1905.
Ces. ki. avstrijske    jgg    državne železnice
Višjega stavbnega zdravnika in fizika  dr. Schmida znamenito
olje sa sluh
odstranja hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost
tudi ako je že zastarano.
Steklenica stane 2 gld. z navodilom o uporabi.   Dobiva se samo v lekarni pri
Črnem orlu na Novem trgu v Celovcu. 2168-2
Jedilno in namizne a red je
NAJLEPŠE OBLIKE Kompletne opravljerje KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE, POSODE za OMAKE. KAVNI in ČAJNI SERVISI, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE. 18-18 Edino nadomestile za pravo srebro.
Specialni predmeti ea hotele, re etavracije in kavarne ter za pen-eione, menaže itd.
C. in kr. dvorni dobavitelji
CHRISTOFLE&Cie.
dunaj i. opernrino 5
(HEINRICHSHOF). II astro van i renornik saatoDj.
Po vseli mistik zasttpniki-proriajilcl.
Z. jamstvo pristnosti n.»ijo v»i lrdelki po '"S tTOraiike snavilto in poln« iat
BBB—H
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Veljaven od dne 1. junija 1906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jnJ. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob i L', uri 24 m ponoći vlak v Trbiž, Beliak, Celovec. Franzensfeste, Inomofit, Mooakovo, Ljnbno, cer Selsthal ? An,, ., Soluograd, če* Klein-Reiflinj? v Stsyr, i Line, na Dunaj iria Arastetteo. — Ob 6. uri 01 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septerabrt ob nedeljah in praznikik. — O'  • aji
»jutrpj usoDni vlak v Trbiž, Poatabel, Beljak, Celovec, F.an«easfestt» Lt^iiao, Duuaj Ca« Bela v Solnograd, inomost,  tez   Kiein-Reifling q Line, tfc»«iejevice, Plzen, Marij' .«   are  He Pran,
?are, Karlove vare, Prago. Lipsko Ce« Amstetten Bi Dunaj. - Ob 11. ari 44 m dopoldne oso-vlal v Trbiž, Poatabel, Beljak, Celovec, Ljubno, TTililloil. Dunaj, Nolnograd, (lomost, JHre^ej Ženeva, Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo,   samo   ob nedelj praznikih. — Ob 3. ari &6 lu popo^oi-t  uaobni Ti k « Trbiž,   Beljak,   Pontabelj, Ccilovoc ; —imJMrfr, Monakovo, Ljubto 6ez Kltin ReiHiilg w Steyt  Line, Bodej.vice, Plzeu, M,rrijii.e vare Heb. rr^ncevr varts, Karlove v*re, Prapc   Ljubljana-Linc-Praga direfctni  voz I. in II razr Lipbko,   na Danaj ^ez Amstetreii. —    Oh 1<>. uri   fHlY"*i   Otmm   v\%k v   Trbiž, Beljak P"» zensfeste, iuomoat, Mouakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz   I   :n   ll razr«'!* V   NOVO   ME&IO   IN   KOČEVJE    Osebni   •talci    Ob   I.  ur, 17  m zjutraj  osebni vlak Novo mesto, Stražo, Toplice,  Koćevje,  ob 1 ar;  6  m pop   iatotaiu —   Ofc  7 ari zvečer i  Novo  mesto,   Kočevje,   —  PRIHOD V LJUBLJANO  juž.   kol.   PROGA  IZ TRB Ob  3,  nri V3 m zjutraj osobD* vlak ■ Dunaja cez Aojstetten,   Ifnrilkoin (Monakovo-LjuM durekt. voz 1., II. raz j. Inomost, Frauzensfeste So'.aograd Line, Steyr, Au^see, Ljubno, C Bel;: k  Ob 7. uri \i m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 15. iri 10 o* dopoldni jcor.. * Dunaja   čez   Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Maiine vare,   Pfemgo  (Prmga Line-] ljana d rektni   v02   I.   in   Ji.   razreda/,   Pizeu,   Bodojevi^   Sonj .1 Ženevo, Curih, Brejrei*    Inoiuost,   Zeli   ob  jezeru    f^end-l lastit »j,   Ljuh  j    «••!(< 1 Pontabel. — Ob 4.  ut  2i* m popoldne   obebui   viak z Danaca, Ljnbna, 8e r 1 Olovci,  Mocako^ega, lomos^a, Kranzen^festa, Poutabia  — Do 1   on "H m zvečer o^»bai viab c Dunaja, Lipske^a Pra^f, Franzensfes.e,   ia.^riovih   vtrov   Hebu, Mai. vTarov, Pizna Bnrte> Linca, Ljubca. Beljakb Celovca, Pontabla im  SeizrhaJ od  lnomosta  ia Soloograda  — Ofc uri 5 m zveč r iz   Lesec Bleda    samo ob   nedeljah in   praznikih.   —   Ob 10 uri 4<) m zve<\r osobni vlak iz Trbiža ^<d 1. junija do 10. septeo.bra ob nedeljah in praznikih . >(JA
NOVEGA MEST/* IN KOČEVJA UnbaJ vaai . Ob B, ari 44 m zjutraj osobni viak iz Rov« p BMtti Soć*vja, ob z. uri 32 m popoldne iz Straže. Topoc, Novega mesta, Koćev^a b  ol 5 m
<*ećer  ist<.tako.       ODHOD  IZ f-JUBL!ANF. drž   kol   V KAMNIK    Mesa.i vla • O' 28 m zjotraj,  ob   X. uri   o m popoldni;,  ob   7. ari 10 m zvečer. — Ob lo.  Ar> 4"   m ,«m' samo   ob   nedeljah   in   praznikih    -    PRIHOD   V   LJUBLJANO   drz.   kol.  IZ KAMNIKA I Mešam liaki: Ob 6. uri 49 m  z;Qtiaj, ob 10. uri       m dopoldne, ob 6 uri  1    m z 1 Ob 9. ari 56 m oonoCi sani  ol   edeljab      ^ra^nikih. — SredaleerroMki ftaa >« za I mii pred krajevnim Časom v Lj-i »i r**i.
3^^^^^ C«^ ^2 3*^U
se išče za Kranjsko
pri dobro vpeljani avstrijski zavarovalni družbi. — Poj kratki preizkušnji k pod ugodnimi pogoji trajao nastavi.
Ponudbe  naj   se  blagovolijo  pošiljati  pod „štev. 15.305", post«
restante, Gradec. BI7S—j
Do 12. ure opoldne dne 8. oususto 1905 se moro izprazniti
prodajalna tvrdile *-|^<»
A. Primožič v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 25.
Zaradi tega se bo od sobote, dne 19. julija naprej vse še nahajajoče
se letno modno blago: svila, bluze, preproge itd. 697 3a
pp^ prodajalo za vsako sprejemno ceno. ^Pi
— Zahvala. =========
Vsled ostarelosti sem se odlomila prodati svojo 48 let na tukajšnjem trgu obstoječo _———————————
trgovino z dežniki in solnčniki
g. L. Mikuschu.
Zahvaljujem se pri tej priliki vsem svojim cenjenim odjemalcem za naklonjenost in toliko desetletij mi v obilni meri častno izkazano zaupanje, ter prosim, naj se to zaupanje blagovoli neprikrajšano ohraniti mojemu nasledniku.
Z odličnim spoštovanjem
»is Marija Kobilca.
— Priporočilo. ====================
Z ozirom na poleg objavljeno poročilo si dovoljujem vljudno naznanjati, da bom od gospe Marije Kobilca kupljeno trgovino z dežniki in solnčniki vodil pod imenom
J. Kobilca nasl.
v istih prostorih na Mestnem trgu št. 23 neizpremenjeno naprej s svojo dosedanjo na Mestnem trgu 15 obstoječo trgovino z dežniki in solnčniki.
Proseč, da se naklonjenost in zaupanje, izkazano v toliki meri moji prednici, blagovoli prenesti na me, zagotavljam, da ne opustim ničesar, da se tega zaupanja tudi s solidno postrežbo in nizkimi cenami vrednega izkažem.
Z velespoštovanjem L. Mikusch,  Mestni trg št. IS In 23.
mm 444-so
- je"ir
HI*|boliie
čistilno sredstvo *
za vsako boljša obuvalo.
Kuuifuo in črn«.
Posebno priporočljiv o za čevlje i c boxcalfs-, os-caria-,    chevreaux- in lakovega usnja.
Dunaj XII 1
$ Stari trg
y
8l
I
Josip Reich
-h parna h-
barvarija in kemična spiralnlca ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulic« it. 4.
Sprejemaltsce
SeJenburgove ulice štev. 3
Založnik c. kr. 0 drž. uradnikov. g
Ljubljana J   KfRFR Ljubljana
tari trs št. 9 ^ ■   ■^       "       ■ • Stari trg št.1 priporoča svojo tovarniško zalogo
■ r
1
po izredno nizkih stalnih cenah.
JS       zzzzzzz Kravate in perilo.
S Potrebščine za Irrojaće in ši-vilje. X K
i
3437- 39 S
subskripcij
na III. emisijo delnic
v smislu določil § 4. dr. pr.
Emisija ima G00 delnic a 500 kron. Izjave, koliko delnic se prevzame, je poslati podpisanemu najdalje do 30. septembra 1905.
tega časa se mora podpisanemu vplačati tudi znesek. Po dovršenem vplačilu se izroči delničarju delnica.
V Ljubljani, doe 20. julija 1905.
Dr. V. Gregorič 1 r.
2,92_2 |»red*«-ti u i I*.
v*
II
N
H
!
N M M
Važno!  z» Važno!
gospodinje, trgovce ia inejes.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije! zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, uatne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vae toaletne predmete, fotografi ene a|iaralr in potr«bM«lne, klrurglčna obve-zlla vaake vrste, sredstva za desln-fekcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma* in la o naj ta lata. — Zaloga svežih ml-oeraalnlh vod In solij ze kopel.
Otiiasiv. konces. oddaja strupov.
Za žlvlnoreice
posebn**   priporočljivo:   grenka sol, dvo|na sol, sollter, encjan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naroČila se izvr8ujejo točno in solidno.
Drogerija »*-
Anton Kane
Ljubljana, Selenburgove ulice 3.
Kupuje po utaj* ImJI eenl razna
zeli&ča (rože), cvetje, korenine, semena, skorje itd, itd.
JULIJA ŠTOR v Ljubljani
Največja zaloga, moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. nog-ia Elegantna, skrbna izvršitev po vseh cenah.
Hamburg-= Amerika
Iz
Ljubljane
Usoiam ^najvljudneje javljati cenjenemu p. n. občinstvu, da sem
-$t otvoril v četrtek, dne 29. junija
i ......
i
-a
v Predilnih ulicah štev.
i
zoloso izvrstnih uin
rdečih, črnih, rumenih in belih.
Vina so iz različnih krajev n. pr. iz dolenjskih, bizeljskih, tirol-skih in hrvaških (samoborskih) vinogradov in bom prodajal ta zajam--S ceno pristna vina po 28, 32, 36, 40, 44, 48, 52, 56 in 60 kr.
_\g liter v steklenicah in sodih. — Od 5 litrov naprej primerno ceneje.
Na željo pošljem poljubno množino franko na dom.
Obilnega obiska prosim z odličim spoštovanjem
I ;F\ Stari*:
^ 2236 3 Predilne ulice št. IO, nasproti predilnici.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
priporoCa
klobuke
najnovejše  I ar« ne
p oŠ najnižji ceni
v New-York
z dobro,   prosto hrano.
Odhod iz LJubljane vsak ponedeljek,  torek  in četrtek
v tednu. 11—29
Zastopnik;
FR.SEUNI6, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31 Kg
Izvrstna  sigurna vožnja z brzoparniki
samo « dni samo
Pojasnila se dajo po večkrat brezplačno
Hidravliške
i i
Upravno premoženje;
©  K 7,024 718 89.
%   Hranilne vloge;
K 7,651915-41.
Denarni promet:
K 32,039.761-84.
Rezervni zaklad:
K 12087815.
Odlikovan z zlato kolajno In častno diplomo v Parizu 1904.
Anton Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrlj- f skega društva železniških uradnikov i
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 S
priporoča   svojo  veliko zalogo 1
gotovih oblek za gospode in dečke, iopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. itd. 30
Obleke po meri se po najnovejših dzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Zlata svetinja Szegedin 1998 Zlata svetinja Budapešta 1899
Zlata svetinja
Požun 1902
Za hidravliške stiskalnice
za vinski in sadni most za velik obrat z  eno ali dvema prevoznima košarama.
Stiskalnice za vino. sadno vino in sadni sok
ci» grj^ z gonitvijo na roke s pritiskom Herkules, r**^)' lesena ali železna gonitev.
Mlini za sadje
in grozdje, robkalni stroji in sušilni aparati za sadje.
reg-istrovana zadruga z neomejeno zavezo ^ v novi lastni nisi
^ na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
I     obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0
& brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje w posojilnica sama za vložnike. 18-28
*   Posojila po 5°|0 in po 5 VV
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ali pa v krajšem času po dogovoru.
& TJ KAD NE URE: razun nedelj ln praznikov v»ak dan od yg 3.—12. ure dopoldne in od 3.—4. are popoldne.
£|g        Telefon mu 1*5. Postnega hranilni t ne«a urada it 828.40S.
Jv.Seunig |
trgovec z usnjem ~ na drobno In debelo
v Ljubljani, Stari trg št 7
izdelujejo in razpošiljajo kot špecijaliteto najnovejše konstrukcije
Ph. Mayfarth Si. Co.
—*i Dunaj, II i 1942 6
Specijalna tovarna strojev za vporabo sadja.
Ilustrovani katalogi gratis in franko. Prosim za skorajšnja vprašanja -
priporoča
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po naifnlAfila cenah:
f k*. HO   h, ¥M 4 90 h, pri
nakupu večje množine fie ceneje.
Jfovo! Patentirano Jfovo!
nepremočljivo mazilo
za počrnenje rtijavih cewljow, asnja itef
Postajališče cestne železnice
vila SAMASSA.
--1---■--: '        . *
Prva največja in najstarejša
zaloga klavirjev v Ljubljani
- Florijanske ulice štev. 42.
mm ■
U šojam se čast. p. n. občinstvu naznanjati, da oddam od danes naprej vse klavirje in pianine po najnižji ceni. Klavirji so iz zaloge najbojj renomiranih dunajskih firm in niso kramarsko blago.
Salonski skraćeni klavirji ^IS^'SS,TtŽ
mernim železnim oporilom, slonokoščeno klaviaturo, 7* 4 oktav moderator v zvok harfe). Đjonini črni, motni, angleška repetic^jska mehanika, navzkrižne strune, slono-rUUUBl koščena klaviatura, moderator l1!^ oktav, želez, oporilo, oklopni glasovnik.
Mignon skraćeni klavirji S^-ŽTA'lrSU:
^Tajziižjab   izpoBOJevaliia riistofcina. ajSJT Pri prodaji Janiflm mm isak Instromeni IO let. ~fSSJ
Priporočam Be tudi najvdaneje za ubiranje in popravljanje v mestu in na deželi.
Z odličnim spoštovanjem 1863_7
FERD. DR AGATI N
trgovec s klavirji, ublralec in popravljalec, zapriseženi cenilec c. kr. okr. sodišča
A
90555
04
1U
Samo
ING -TING
zamori vse stenice z zalego vred in vso drugo
— mrčes. —
Povsud naprodaj po OO It; v Vi, Vi in 6 literskih steklenicah ceneje. Brizgalka ?0 h.
Glavna zaloga v ■ J ubij mil, Anton kune, drogerija. 1775-8 ——————— Druga sredstva odločno zavračajte! —^——
Najcenejša vožnja v Ameriko!
Boulogne-New York
najhitrejša vožnja
Nizozemsko-ameriške črte
Bazel-Pariz-Boulogne-Amerika
Vozne liste preskrbi in daj > brez-1919      plačna pojasnila 6
edina oblastveno  potrjena potovalna pisarna
Edvard Kristan
v Ljubljani ===== Kolodvorske ulice 41
na dvorišču v vili  med prvo in drugo hišo na desno
6
Voda!      Voda! Voda!
-g> 6
"g) &
Q>
Prva in edina domača tvrdka za vse vodovodne naprave.
* a^** • a mm « a # • mmumamm # g mmmmmmm # • mmmmmm • • aWHaa> * * mmmmmm # 9 anw • • m\m\mm • * * * mmm\mm * * eaaaaaa* •
Iiiieiiir in vodni roIiiiiK
ACHUIK
stavbni podjetnik
Fran Josipova cesta 7 ▼ Ljubljani Beethovenove ulice 4
prevzema sestave načrtov in proračunov za vodno preškrbitev
kakor tndi brezhibno izvršitev takih naprav po zmernih, cenah.
= Tehnične izjave so brezplačne. =
Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki.
Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdke, so vsakočasno
na razpolago. 2294—2
zpia
2253-3
Delo in dobave za zgradbo vodovoda v vasi Hotederšica polit, obraj Logatec
proračunjena na 33.000 K se bodo oddale potom ponudbene obravnave.
Pismene vsa dela tapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doDlačila v odstotkih na enotne oene proračuna naj se predlože do 30. julija t. 1. ob 12. opoldne podpisanemu občinskemu uradu.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolekom aa eno krono, do poslati je zapečatene z napisom :
Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za vas Hotederšica".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razen tega )e dodati kot vadi) de 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupiUrnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. ObČiraki odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika neglede na višino po nudne cene, oziroma Če se mu vidi potrebno razpisati novo ponuro^no razpravo — Načrti in stavbni pogoji so na ogled v občinskem uradu Hotederšica.
Občinski urad Hotederšica
dne 14 julija 1905.
is
FRANC STUPICA
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. 1
===== zraven Figovca =====
trgovina z železnino, poljedelskimi ntroji in šjiecerijskim blagom
priporoča
Fortland in hm čemer.:, železniške sine in traverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, počinjeno in cinkasto pločevino, mreže za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograje, ter vse druge stavbne potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in Uteži.
Orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače
in ključavničarje.
Navadne in stranske (Fliigel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, počinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
I&OCke za mleko, stroji za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke in razna kuhinjska oprava.
Velika zaloga slamoreznic, mlatiInic, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Plahte za vozove, svetilke za kočije. Poljska semena, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev. 928—19
Vedno svejie špecerijsko blago in rasne rudninske vode /
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti ,TišlerjV.
i
1
1 1
A. KUNST
♦ Ljubljana
Židovske ulice 4:.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode
in otroke je vedno na Izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno iu po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zsznamenujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorec vpo-slati.
jTfVffVVffVVfVTffTffVrVVVVVT«
W»>it»f»tt>tAMssaaaaasa»
i
a> *
ar a>
i
a> a>
1
1
* ar a>
"Sj a>
a?
*t a?
m
03
CD
m mmmm
ec
MpredoJ ravnn oblika,
mi«3 tit^ei ua.ieio<lee.
priporoča v n^jv^c^i jzbrr?
/llojzij Porsche
v Ljubljani Pred tofcof'Jo *t. 21.
Pazite na
tvorničko znamko.
šivalni stroji.
del. družba za šivalne stroje.
V Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6. n_ffl
s porabo
cenejša.
Da" parketom sijajen blesk.   Otemnelost izključena.   Pološčeni' podi vedno kake
novi. Linolsj ne sveti kskor zrcalo in se nikdar ne lomi 1 kg v pu&ici gid. 1* - boljše;   « , k- v punici 50fxr.;   i/, fcg v puS ici     kr. izlatnej§c> Ime in znamka postavno zavarovana; patent pnjavljen. Obenem priporočamo za vsakdanje čiščenje 80b
parketin
^an^StUiVa d°,?r Ca8i4' ima P°83bne Prednost«,'se ne'ogreje, ne:zleoi sCeti in olajša
čiščenje. Za nove In obrabljene pode je edino pripravna'rumena pasta „ KoreirV* V Ljubljani imajo v zalogi: !..-»■„ B>frf} A dol T II auptm»nii, Anion Hiti,, ____ in   ■*«*t«T   LnHMnik. 1774 b
■jggt »»»•»»»»jrr»a^»<»»»»»»^
<Bf .»g. . ^ ^m*. ^fc.       *Mw*. jtf. -f - f**-        tfl*\ -fft -•
4 Tovarna In prodaj a oljnatih p (     barv, firneža ln lakov. S
(        —H   Električni  obrat.   H— M
U.°tanov-liano
M Efaerl
lata 1842.
1 \
I <
Prodajalna in kom pt o ar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Plttkarska mojstra c. kr. drl In c. kr. prtv. lož. žilsz.
Slikarja napisov. Stavblnska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje.
Zalo«a čopičev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedilnega mazila za hrastova poda, karbollneja itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod
imenom „SLapiđol". Priporočava se tudi al. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. ieapawHaN*i
> I I I I
15
I
it,
I
•ttttttttttttttttttttttttttl>
♦ a
a a a
3
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnoga — blaga —
T
se opozarja na tvrdko
eaaj
it«
Al
HUGOIHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov.
L______M
fxaza..azxxj.xazz-azji.z xx**m*i ^
~i i:
Cementna zarezna
strešna opeka
iz portland oementa in peska. Streha prihodnjosti. Patentirana v 30 državah.
Trpežnejša In bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste strešni h opek Iz ilovice. 30
Bdi ni izdelovatel j za Kranjsko
JANKO TRAUN
izdelovatelj cementnln
Ig Glince pri Ljubljani, d
Novi modroc „S a ni t as" pri snaženja.
Navadni stari modroc pri snaženju.
ki se lahko snažijo zračijo in popravljajo ima vedoo v zalogi ali pa izvrši po naroČilu 127—30
Dragotin Puc
preprogar  in tapetnili Dunajska cesta 18.     Ljubljana      Dunajska cesta 18.
3
„Pri Bučarju".
Premestitev lokala.
S tem vljudno uaznanjam, da premestim svoj provizorni trgovinski lokal (VVolfove ulice 8) v nanovo urejene prostore
na Mestnem trgu 20
ki jih otvorim
v ponedeljek, dne 24. julija 1905. I.
Zahvaljujem se vdano svojim p. n. odjemalcem za dosedaj izkazano zaupanje in prosim, naj mi ga ohranijo tudi zanaprej, ker se bom resnično potrudil, da se izkaz cm vrednega tega zaupanja.
Z velespoštovanjem
Ivan Ev. VVutscherjev naslednik
Viktor Schiffer
231S—1
«x» «x» «X» *U T   T ▼
FR. SEVCIKvLub n
Židovske ulice št. 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
72—30
pušk in samokresov
ter sploh vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah.
Genovniki na zahtevauje zastonj in poštnine prosto.
-2
trgovina
L mešanim blagom, v zvezi z go-I«tiin0| se odda z zalogo, celo hišo, ,? d 5 do
|r'      skladišči itd. za dobo i 10 It v najem. Naslov  pove upravništvo
taroda".
„Slov. 2013-9
Mladi
Mi pomočniki
i $i hote zagotoviti trdno in stalno Asistenco ob dobrem zaslužku, dobe |el»i dobro vajo in veliko plačo v
fornici za klavirje
2278-2
emitz v Trstu, Borzni trg.
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-- "nejši izdelek. Največja prihranitev i. Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotelo, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. (Tavni katalog franko proti doposlani 7g    ki. 1256 12
Tovarna za sledilna ognjišča „Triumph"
■»« OolclscJhmiclt Nin
c;
so moji visokoramni Singerjevi šival, stroji in vozna kolesa: Sin-ger. se goni na noge, s   pokrovcem  51 K, Ringschiff 79 K, Cen-tral-Bobbin 02 K, 5 let B9 reelne garancije, 15 K naprej, drugo po po v- jjB Vozna kolesa,   model 19 5. H      zvončaste lege. lahek tek, z 190 K. Cevi 4 in 5 K, plašči 6. T 8, 9 K. sesalka 80 h, sesalka na noge 3 K. oljnata sretiljka K 190, 2 20, acetyle-svetilka K 3 20, K 370, 450, veriga K S 90 do 320, pedal K 360 in K 4"   , Pri-. za ponikljanje  K 170, emajlni lak sedlo K 360, 4 —.   Za kompletno srna iranje vseh svetlih delov kolesa kakor balance, ppečk in za izbmšenje konusa, da kakor novo K 24*—   Naprava za pr   : tek z zanožno zavoro,  model 1905 E 28 YB raz'ičoih rabljenih koles najnovejših modelov K 45, 65, 75, 80. kompletni.
:.....i : ija 8< le proti povzetju. Plačiia na
jbroke izkljuCona. Cenovnik o voznih kolesih in šivalnih strojih zastonj.   Velik bo-ilusirovan cenovnik o vseh  mogoč h pritikiinah za kolesa se pofilje proti vpo-šiljatvi 60 h franko. i04*-4
31.   KI 3 IJAKI3
DUNAJ,  Lichtensrtelhstr. 23. Dstan. 1874.
II y 10*6—71
Globin
brez truda'provzroči
najlepši "blesls:,
£■ Usnje ostane mehko.in stanovitno.
Edini izdelovalec
i Fritz Sctiultz jun., del. dr. Heb in Lipsko
- dor trpi na padavici, krčih in dragih živč-
nih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki
jo zastonj in poštnine prosto razpošilja
l»riv. Srl.ivaiien-Apothrlae
Frankfurt m. M. 1600—10
Stanovanje
obstoječe iz 1 sobe in kuhinje, se odda z avgustom v Cigaletovih ulicah it. 3
poleg sodni je. 2104—4
p
liiss-Staufer-jev klej
neprekosljlv za lepljenje strtih predmetov.
Naprodaj ima lr«n Hollmann v IJublJavnl. 696—11
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje a tipami. Z njimi lahko vaakdo takoj tlaka: vi žitnice, adresne karte, aviee, cirkularje, n radna povabila, koverte, povabila na Bhode itd Aparat ima več tip kakor drugi «Uu tiskarski stroji in stane z vso opremo:
oo črkami fl. —-70 ©o tl  —85
127 „ „ I-20 140 „ „ l-OO 211     „ 2—
203 črk 384 „ 468 „ 040 „
809 ..
fl 2-40
h 3-ao
N O"
O"—
J. LEWINSON# tovarna itampilj in gumijevih tip, graverska dela. p^^^fffa
ZaMtopnlUI me tečejo. Neugajofe m+> vznoir nazaj.
cenovnik o vsakovrstnih fitampilijah. Najnovejši stroji za numeriranje, šablone, klešče za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom. Prese za vzbočeni tisek Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidon izvršeni
jn   ODESA na Roškem, BB1 Paškinskaja 16.
Crnotnlki zastonj. 246—27
■m
v kateri gospodje razun konfekcije čisto vse dobe, je
,Prva modna trgovina za gospode' Engelbert Skušek
pred Škofijo 19.  I-JU.ToljaLn.SL pred Škofijo 19.
2075—7
Nujno svarilo.
Častito občinstvo v nJega lastnem interesu opozarjamo, da se delajo poizkusi rastlinsko mast pod različnimi inieui in znamkami poveličevati in spravljati na trg. Pred nakupom takih maiovrednih ponaredb nujno svarimo, zaka\ le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
KUNEROL
je dokazano prva In najboljša
rastlinska mast, ki je kot najčišča jedina mast
priznana od avtoritet. 25o8— 43
Popolno nadomestilo za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd.
I Zahtevajte ,,KuneroI" v vsaki boljši prodajalnici i ost vin. V kraje, kjer se „Kunerol" 5e ne dobiva, pošiljamo poskusne poštne škatlje po okoli 5 kg brutto po 6 K 60 h za fikatljo, Iranko na vsako avstro-ogrsko pošto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po l/i ali 1 kg, zabojih pa od 10 kg naprej.
Za  grosiste prednostne cene!
Brošure in zdravniška izpričevala zastonj.
Prva in najstarejša tovarna za rastlinsko mast
v monarhiji
Emanuel  Khuner   & sin
Dunaj XIV 2, Etablirana 1880.
Vsak dan sveži
sladoled
se dobiva
1030-18
v kavarni in slaščičarni Jakob Zalaznik
Stari trg štev. 21.
gar OdL leta, 1S68. se "E8
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki ga priporočajo odlični sdrarniki, skoro t raeh evropskih driavah m odličnim uspehom  uporablja proti
vsake vrste izpnžčajem
alaati proti kroničnim Ušajem in paraš, izpuščajem, dalj«
proti rdečici na nosu, ozeblinam, potenju nog, luskinam
na glari in ▼ bradi. /*c» y*rj«vu fcotratu>«o milo ima ▼
tebi 40 odstotkov letnega kotrana in te raalikuje bi-
stveno od rseh drugih kontraiiovib mil, ki se nahajajo t trgorinl.
Pri poltnih boleznih rabite jako uspešno
Bergerjevo kotranovo žveplono milo.
Kot Uuzjf kotranovo milo za odpravljanje vse
nesnage s polti,
proti  spusćajem  na   polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot aenadkriljivo kosmetuuo  tnilo m umivanju iN kopanje »a vsa/citamjo robo t*wM
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 36 odst. glicerina in ki je parfumuvanu.
Kot odlično sredstvo za glavo se rabi dalje s^ izvrstnim uspehom
Bergerjevo bcraksovo milo i
in  sicer proti  ogrcetu, oiforeuju, m mo-
zoljem in ilru^iin ueprilikaiu kom«.
Cena komada vsake vrste % navodilom o uporabi 70 v.
Zahtevajte  po lekarnah in zadevnih trgovinah izključno Jirryr~rJf^Ht kotranova mila in pazite na poleg stoječo varstveno znamko   in   na polegstoječi tir nun podpis O. Meli dt (Jo. na vsaki etiketi. Odlikovan s častno diplomo na Dunaja 1883
in s zlato Mietinio dh   » ii   \ u i r&zMtavi v 1'nrizti 1»UU.
Vsa  druga medic, in  higien. mila  znamke  Iterffer os
našteta v navodilu, ki se pridene vsakemu mila.
Naprodaj v vseh lekarnah in zadevnih trgovinah.
Na debelo : C. Hell A Comp., Dunaj, i., Blberstrasse 8.
V lijulsljunl se dobiva v lekarnah: .llilufi LeuHteli, .VI. VfiarcIetMClilM« %rv.   Jf.   fl;s>r, Plecoll,   l .
Trnkoezv in v vseh dnigib lekarnah na Kranjskem 861—19

Žentfna
C. kr. dvorni založnik
ponudba.
361etoi uslužbenec državne želez niče. katoličan, se želi, ker nima drnge prilike, tem potom v svrbo ženitve seznaniti z gospodično, staro od 20 do 30 let, dobro vzgojeno, izobraženo, priljudno, slovenskega in nemškega jezika zmožno, ki bi imela par tisoč kron premoženja. — Za molČljivost se jamči s častno besedo. 2i69—3
Dopisi s sliko pod štev. n5091', na upravništvo „Slov. Naroda".
^^^^^^^^^^ v^v^^^ v^^^^^^^^^^^
r———————. Dobra kuharica JO    JZSlcI ivminka Vasičeva j© IZŠlćl
v založništvu Lavoslava Schvventnerja v Ljubljani.
Obsega na f>76 straneh več nego 13f>0 receptov za pripravljanje zafokusnejSih jedi domaČe in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezane.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaSkega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
jezika fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna ospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemSke kuharske knjige. 60—29
Schicht-ovo štedilno
Zahtevajte pri nakupu
z znamko .Jelen".
Ono je HBT* zajamčeno čisto "Ml in brez vsake škodljive primesi. — Pere iavrrtno.
Kdor bole dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Juri Sehieht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
Gostilna
dobro znana, v Bredi ni mesta na Dolenjskem, z lepim senčnatim vrtom, prijaznim razgledom in dobro obiskanim zaprtim kegljiščem, se odda zaradi družinskih razmer takoj v najem, eventualno se tudi proda. 2242—3
Ponudbe do 31. julija t. 1. pod „Št. 14", poste restante, Ljubljana.
Le malo časa
se prodaja zaradi opustitve trgovine        173-42
vse blago
pod tvorniško ceno
v modni trgovini
Rudolf Jesenko
Stari trg št. 13
Ljudevit Borovnik
pudltar  v   Borovljah (Ferlach) nt 14 o ro M krm
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pusek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokreanice, vsprejema vsako* vrstna popravila, ter jih točno in dobro iz vi Boje. »Vse puške so na c. kr. preskuse -vaJnici in od mene presknsene. — llustro-17 vanl ceniki zastonj. 28
ne dobiš za gojitev kože, osobito za odstranitev fpeg in za dosego nežoe polti boljšega in uspešnejšega zdravilnega mila, nego je preizkušeno
Bergmannovo lili no mlečnaio milo
(tuamka S ikrat«)
Bergmann & Co., DeČin ob Labi.
Prodajajo kos po 80 vin.:
J. VVutscherja nasl. V. Sohiffer, drogerija Anton Kane in Oto Fettich-Frankheim v Ljubljani
2 930-9
Slovanom&te      pridejo zdravit  v Jfarlove  vare CJfar/f j j   badj je priporoča
;4 J i
dr. Pavel Uejnar.
Ordinira v hiši „J}randenburger 7or".
(D
Otggritcu trgovine.
šE
Cenenemu občinstvu t Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam, da bom prihodnje dni «*ftvox°ftA
na Starem trgu št. 4
popolnoma novo
trgovino z manufakturnim, H suknenim in platnenim blagom.
Cenjeno občinstvo prosim za obilni poset moje nove trgovine ter zagotavljam vedno dobro blago po možno
najnižjih cenah.
Z velespoštovanjera
Jos. Petkosig.
i Kiitlnn ^m in Mont ■ j. iiumuii, g Kranju poiej [m t
Salanterijskim majom
©a
ID G9
ter postreza vedno točno, pošteno In po zmernih cenah,
na Mestnem trgu se s 1. novembrom odda v najem.
Natančneje se izve pri npravniitvn „Slov. Naroda". 2224-4
Pratkar laslo s
Janez Trdina.
Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2. 23-82 Ko je bil začel Trdina v 1. letniku n Ljubljanskega Zvona" 1. 1881. pri občevati svoje bajke in povesti, je ostrmel a'u venski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakrfini jih je pisatelj podajal. Snov, slog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga Širšemu svetu, ponarodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer:
„Bahovl huzarji In Iliri"
broS 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K BO h. s ooStnino 4 K 70 h.
Vereke   bajke   in  Bajke In povesti o Gorjancih. L
broS. 2 K, s po&tnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s po&tnino 3 K 40 h Oobiva as v založništvu
Lav. Schvrentnerja
Dober, samostojen
krojač
dober pri k roje valeč in račnnar, dobi takoj ali vsaj do oktobra prav dobro mesto na Dolenjskem. Dela je vsaj za dva pomočnika. Prosto stano vanje in postranskega zaslužka 4' 0 K in več. Z majhno rodbino ali oženjeni s Šiviljo imajo prednost — Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar.u. 2171—3
£ Fernolendta NIGRIN
J« je zlasti priporočljiv za chevreanx, box-~ calf in lakasto usnje, daje usnja najlepši ~" blesk in je ohranja stanovitno. —   I*lazite na /corajMtio varstveno znamko. Oobiva se povsod.
Za idriJsRolelektrarno se ište
vajenec
pod zelo ugodnimi pogoji. Pridobi sj lahko usposobljenosti za kurjača, ozir, strojestrežoika. Prosilci, ki so se že učili ključavničarstva, imajo predoogt, Ponudbe na Josipa Kogov^i. S Idriji. 2296-
m
Založnik zveze c. k. av, drž. uradnikov
K. Košak
zlatar
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoča slav. občinstvu bvojo
veliko zalogo
zlatnine in srebrnine, briljantov in diamante?
in drugih v njegovo stroko 142   spadaječih stvarij 31
po najnižjih cenah.
■S COlkUO (preje J. Sire) priporoča svojo trgOUfflO;
i z raznovrstnim špecerijskim i i
F. P.VIDIC &. Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna - peči
ponudijo vsako poljubno množino
strešne opeke
1238 - 29 (Strangfalzziegel).
Barve; aJ rdeči naravno žgani, b) črno Impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državab. — Lastniki patentov: F. P. VIDIC & Komp. in JOSIP MARZOLA.
WLW Najiičnejief najcenejše in prlprostejše strešno kritje. ^|
—avavavaaamvamaBBsasammmmmam^avai   Vztrce iS prospekt« pOŠljeaO M Želj* brezplačno, »»avavavavavavjavavjavavavavavavavavav
Sprejmejo se zastopniki.   "VB MT  Takojšna In najzanesljivejša postrežba. aW   Sprejmejo ae zastopniki.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar.
Lastnina in tisk aNarodne tiskarne v