Cl». ste v.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„L)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10-—, četrtletno K 5'—, mesečno K T70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—, — Naročnina bc pošilja upravni št vu.	:s
:::	Telefon	številka	118.	::t
v i.juDijani, peteK ane 12. septembra m 4.
-'■'v v	t,
Leio ž
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
n:	Credniitvo in upravnlStvo:	nt
Učiteljska	Tiskarna, Frančiškanska	ulica	St.	8.1
Dopisi ae pošiljajo uredništva. Nefrankirana pisma •e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase •e plača: petit vrata 15 v, osmrtnice, poslaua la zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po-8:	pust.	— Za odgovor je priložiti	znamko,	nt
s:	Telefon številka 118.	«
Starši! Slovenski otrok spada v slovensko šolo!
4*
Vržena drobtinica.
Trst. 9. septembra.
Pred nekolikimi dnevi ie ministrstvo za uk in bogočastje podržavilo zopet pet učiteljev Ciril-Meto-dove šole v Trstu. Vržena nam ie bila torei zopet drobtinica, katero moramo spreieti z naivečjo hvaležnostjo S tem imenovanjem nam je po-Kazala vlada zopet svojo naklonjenost in svoio milost, vsaj pisalo se bo tako prav gotovo v nemških in italijanskih listih, in v resnici se čudimo da do sedai še niso pričeli naši nasprotniki z objavljanjem dolgih člankov o poslovenjevaniu ob Adriji. itd. 2e naprei vemo. da bodo neprestano napadali vlado, ki gre Slovencem Db vsaki priliki na roko. Jako govorijo tisti ljudje, ki mislijo, da so Slovenci ustvarjeni za večno hlapčevanje. za večno udanost in ponižnost. Mi pa vemo že od nekdaj, da smo ravno taki ljudje kot drugi in da imamo iste potrebe za razvoj kakor drugi narodi in še veliko boli. zakaj dolga stoletja so bili naši hrbti upognjeni, a komai da so se pričeli nekoliko ravnati, že se dvigajo ob vsaki priliki naši smrtni nasprotniki, ki bi jih radi zopet upognili pod bremenom njihovih nekulturnih in nepravičnih dejanj. Ti ljudje, ki hočejo veljati za kulturne. želijo sebi vse, drugim pa ničesar. Ko smo dobili Slovenci v Gorici samostojno spodnjo gimnazijo (ki se bo spopolnila v celotno gimnazijo) s samo slovenskim učnim jezikom, so škripali italijanski listi (posebno »Piccolo«), da •j® bilo groza. V Gorici je vendar ponvica prebivalcev, ki so Slovenci, Y°r’Ška dežela je slovenska, in vendar se zdi našim nasprotnikom, da bi ne smeli imeti svoje gimnazije. V Trstu Da nam ne privoščilo niti ljudske šole, kaj še. da bi imeli kako viSJo šolo. na primer kako srednjo šolo. Bog obvari!
V	Trstu ie približno 220 tisoč prebivalcev, in sicer na okroglo računano 70 tisoč Slovencev. 10 tisoč Nemcev, 40 tisoč Italijanov-regnl-kolov, in ker ie v Trstu mnogo Hudi druge narodnosti, ni v Trstu niti 100 tisoč Italijanov. Italijani imajo vso moč v rokah, italijanskih ljudskih in meščanskih šol kar mrgoli na vseh koncih in krajih mesta; tudi svoje gimnazije in realke imajo ter akademijo. Imajo sploh vse in ne manjka hm nič drirgega kakor še univerza. Slovencev pa je le za kakih 30 tisoč manj. Kaj pa imamo v Trstu? Niti ene ljudske šole.
A mestni občini niti ne pride na misel, da bj dala Slovencem vsaj ljudsko šolo v Trstu, pač Pa bi Italijani najrajši videli, da bi še Ciril-
Metodova ljudska šola pri Sv. Jakobu izginila s površja. Saj so celo pri ^ zidanju šole delali zapreko, in če bi' bilo po njihovem, bi jo morali Slovenci zopet napol podreti, ker ie tako želela stavbna komisija mestnega magistrata. Češ da nekaj ni v redu pri stavbi. Od Italijanov ni pričakovati ničesar, čeprav bi bila sveta dolžnost mestnega magistrata, da bi dal tudi v mestu slovenske šole. Ali ne plačujejo Slovenci v mestu davkov in neprestanih doklad?
Toda naši zakoni so tako modro urejeni, da po njih ne moremo izsiliti v mestu slovenske šole od občine. Vlada pa, ki ima večkrat tam oko. kjer ni potrebno, ne vidi. da se nam godijo krivice. Po zakonu ne (kar se tiče ljudskih šol) a po pravici in Po številu prebivalstva.
In sedai vprašamo: Po kakem zakonu, po kaki postavi imajo Nemci v Trstu ljudske, meščanske šole, gimnazijo, realko in še marsikaj drugega. Njih ie vendarle samo 12 tisoč, a Slovencev ie 70 tisoč, a nimajo ničesar. Kako to? Kie ie tu mera, kje pravica za vse narode enaka?
Slika razmer v Trstu je tako jasna, da mora vsak bedak spoznati na prvi mah, kie je zločin in kje žrtev.
Kadar se Slovenci pritožujejo pri vladi zaradi ene ali druge krivice, dobijo vedno v odsrovor, da vlada ni dobro Informirana o zahtevah Slovencev. Vlada torei prezre tako v nebovpijočo krivico, ki se nam godi n. pr. na šolskem polju, ima pa zelo bistro oko. kadar išče veleizdajalce.
O.	najde jih celo tam. kjer jih ni.
Kakor je postavila naša vlada z največio lahkoto in absolutizmom v Trstu vse polno nemških šol. za 12 tisoč Nemcev, (oziroma za takratnih 8 tisoč), tako bi lahko postavila šole z mirno vestjo tudi za 70 tisoč Slovencev. Toda to ne gre naši vladi v Klavo. Izgovarja se na vse načine. »Kaj bi rekli Italijani?« pravi. O. saj te poznamo ljuba vlada. Naravnost genialno znaš postopati. Posebno pa si spretna v metanju peska v oči tržaškim Slovencem. Ne verjamete? Treba je dregati par let v parlamentu in ministrstvu, no in potem vrže par drobtinic.
Imenovanje petih učnih moči na Ciril-Metodovi šoli v Trstu je bila tretja kost, ki jo ie vrgla naša vlada tržaškim Slovencem v 25ih letih, polnih moledovanja po slovenskih šolah. — In še tega nam nihče ne privošči. — Smo pač srečni Slovenci.
Spominjajte se dijaškega društva »Domovina* !
E. G ANGL:
Naloge naprednega slov. učiteljstva.
Slavnostni govor ob 25Ietnici učiteljske Zaveze na slavnostnem zborovanju v Narodnem domu dne 7. t. m.
(Dalje.)
Smer in smoter vzgojnega dela.
O	versko-nravni vzgoji, kakor jo zahteva § 1. državnega šolskega zakona, sem obširno govoril na Za-vezini skupščini v Novem mestu leta 1910. — Tista izvajanja so bila od naše strani programatičnega značaja. Pristaviti ali odvzeti jim nimamo ničesar; tudi nihče drugi ni tega storil. Zato stoje danes, kakor so stala takrat in kakor ostanejo vedno. O tem ni treba nobene besede več!
Slovensko učiteljstvo mora zmeraj imeti pred očmi dejstvo, da je učiteljstvo najšibkejšega plemena med slovanskimi narodi. Na nas pritiska sovražnik od vseh strani. V nas samih je pojem enakopravnosti zavit v senco protekeije in nasilja. Obrnimo poglede kamorkoli, kjer prebivajo Slovenci, nikjer ne vidimo enakopravnosti drugod, nego na nedolžnem papirju! Kjer bi se slovenski element spričo svojih duševnih in telesnih vrlin lahko pospel na višjo kulturno in socialno stopnjo, tamkaj se izprevrže enakopravnost v zavoro, ki ustavlja naše napredovanje. da se drugorodno ljudstvo preko nas uveljavlja na vsakem polju našega ozemlja! Mi pa plačujemo denarni in krvni davek — in če drugače ni. celo z navdušenjem! (Odobravanje.)
Enakopravnosti pa stopa na vrat tudi strankarsko koristolov-stvo. ki se pase pri nas doma na lastnem narodnem telesu. Tuja beseda zveni po mestih, koder gre glas našemu Jeziku! Nezvestobi do narodnih. torei skupnih potreb in koristi ie ime izdajstvo! (Klici; Tako je!)
Potemtakem ni nič čudnega, ako trpi tudi naše šolstvo. Ali moremo sploh govoriti o svojem šolstvu tam. kjer ga ni?! Naše Gosposvetsko polje — kakor Kosovo polje, kakor Bela gora!
Kosovo polje i® zopet osvojeno. Bela gora zažiga visoke plamene narodnega navdušenia — naše Gosposvetsko polje leži mrtvo na dnu tujih valov! Knežji kamen na njem — kakor nagrobni spomenik narodove moči in slave! (Gromovito ploskanje.)
Zakai tako? Nimamo narodne zavednosti, tiste narodne zavedno-I sti. ki je iskrena, nesebična in po-
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
Tako je napočila tisto leto, proti koncu julija, doba izpitov.
Biti pripuščeni k tekmovanju, to je uspeh že sam po sebi.
In Gilberta. ki si ni še prav zaupala. je učakala veliko veselja, ko ji je rekel gospod Oben po predizpitih:
»Torei. mala, vi tekmujete. Ali imate kak komad, ki vam je posebno povšeči?«
»Menim... arija iz »Kraljice Sabske« nemara...«
»Da, daš to bo za vas kakor nalašč. Torej — le kmalu se je naučite in vadite se... vadite, kar se dd...«
Drugi dan sta imela Florestan in
berta prvo lekcijo.
»Oh.« je tarnal on. »to ni muzika izza mojih dni . . . Človek je kakor slep ... A vse eno ...«
In velel ie začeti dramatični začetni stavek.
»Da. da.« je kimal, »to boš nela dobro . . . dobro . . .«
»Tako dobro ne. da bi dobila na-fitrado . . .«
»Kaj nagrada! Upam. da ti je vendar ne dado.«
»Kako to?«
»Tj še ne veš, kai ie to. mala mola. Ako bi tj dali prvo nagrado že
zdaj. bi ti izkazali prav slabo uslugo. Ah. tega ne. preden ne mine še leto dni. In še takrat bo prezgodaj.«
Kratko je prekinil ta razgovor:
»Zdai ne gre za to. Kaj pa obleka?«
»Kakšna obleka?«
»Eh, revica, tvoja obleka, v kateri pojdeš k izkušnji . . . Menda vendar ne misliš iti v,- svojem modrem krilcu.«
»Oh, ne.« se ie zasmejala. »Toda ne boi se. Malo volnenega mušljina, očka dragi — to je vse. kar potrebujem. Šivilja bo že znala ukreniti tako. da ne bom oblečena preveč grdo.«
»Vse eno boš še podobna culi. ne pa človeku.«
In vešče jo je poučil:
»Ne. ne, tako se ne meniva. Vidiš. Gilberta, paziti je treba, da ne poreko: dekle ie čedno, a na zunanjost ne pazi. Ah. zunanjost, linija, nastop — to je človeku najpotrebnejše. ako hoče imeti srečo pri gledišču. Pridi drevi pome. ko bom odhajal od režije.«
»Počemu?« .
»Boš že videla, gospodična.«
In ko ie stopila Gilberta zvečer v Florestanovo pisarno, io je čakala debela dama.
Florestan je izpregovoril takoj:
>-Evo moje hčerke.«
Damo pa ie predstavil:
»To. Gilberta, je gospa Zirar-jeva, kostumerka našega koncerti-
šča. ki je prišla, da ti vzame mero.
. . . In ne pozabite, gospa,« se je obrnil k debeli dami. ki je izvlekla nemudoma svoj meter od povoščenega platna, »obleka je namenjena za pevsko izkušnjo.«
»In za klavirsko, očka.«
»in za klavirsko. Toda pevska ie vse važnejša. Treba se Je odlikovati. gospa Zirarieva. Napravite nekaj skromnega . . • deviškega . . . toda jako elegantnega... In kar se tiče cene ... saj veste, kaj sem var> rekel.«
»Da. da. že dobro, gospod Florestan *
»No ... tak kai ii izberete?«
»Hm . . . nekaj belega, kai ne da?«
»Izborno.«
»Gospodična ie raščena čudovito ... tenka, visoka ... Vidite, gospod Florestan. zanjo ie samo kitie-ški krep. Podobna bo veliki beli liliji.«
»Ampak,« se je vmešala Gilberta. »to bo stalo, ako mi napravite obleko od kineškega krepa.«
»Kar merite, gospa Zirarjeva, in ne poslušajte male. ki ne razume takih reči.«
XXIII.
Diplomatstvo gospodične Ivone.
Grof d/Ormoa je stanoval še vedno v Varenski ulici. Prav prijetno se ie živelo v tem prostornem in razkošnem domu. Vse ie bilo ori roki
žrtvovalna. ki bi kakor vesoljni potop preplavila vse naše mase. razžarila vsa srca, ojačila vse šibke in omahujoče, ki bi kakor vsemogoča sila mladega, jakega, samozavestnega življenja prešinila vse naše duše s kategoričnim imperativom:	Slove-
nec mora služiti najprej samemu sebi! (Dolgotrajno ploskanje.)
Narod je skupina posameznikov. Ako je vsak posameznik šibak, je tudi celota skupina šibkih. Treba je jakih posameznikov, kj ustvarjajo jako celoto — narod.
Naša naloga je, da ojačimo vsako osebnost, jo prepojimo s samozavestjo, s spoštovanjem do samega sebe, jo prepričamo, da ie sestavni del celote. nje enakopravni in enakovredni del — naša vzgoja mora biti narodna! (Klici: Res ie)
Uveljaviti se moramo v tekmovanju z drugimi narodi, zakaj ti hite naprei mimo nas in preko nas. vedno poudarjajoč s ponosom svojo narodno pripadnost. V tem tekmovanju ne stoji človek poleg človeka.^ ampak narod poleg naroda. Oborožiti moramo z uma svetlim mečem ves svoj narod, da izide iz kulturnega, gospodarskega. socialnega tekmovanja kot zmagalec. da si vsaj utrdi pozicijo in upraviči eksistenčno pravico!
Samo prepevanje rodoljubnih pesmi ne dviga naših sil! Pesem izzveni — srce ostane tartvo: Treba je zbuditi ponos, ki daje tudi šibkemu moč: Ako sem pripadnik malega naroda. toliko silnejše moram razvijati svoje zmožnosti, da se ohranim in ne zatonem v morju tuiinstva. ki išče od mene samo koristi, a mj ne priznava naiprimitivneiših pravic!
Zato stoji v našem programu na prvem mestu zapisana narodnost! Na ves glas in iz globočine svojega prepričanja povem; Smo In ostanemo propagatorii narodnostne ideje! (Gromovito odobravanje.)
To nas usposoblja za eksistenčni boj in nas uvršča v število kulturnih narodov, obenem nas Pa uči. da nc smemo služiti tej ideji nasprotnim idejam in narodnemu napredovanju sovražnim tendencam, strujam in organizacijam — zlasti ne tistim, ki jim je narodnost poganstvo! (Ploskanje.)
S službo tujinstvu se uklepamo v spone odvisnosti in se cepimo v nezavestno in nesamostojno drob-njav, namesto da bi se približevali idealu narodne samobitnosti in .avtonomije !
Iz narodne ideje, pojmovane tako. kakor ie tu povedano, izhaja kot logična posledica napredno mišljenje, kj kaže pot do svobode, kakor jo zagotavlja vsem narodom državni zakonik in kakor spi v našem pričakovanju. (Klici: Res je!) Kdor po-
leg narodnosti kaj drugega postavlja nego naprednost, ta izrablja narodnost v svojo koiist in torei izrablja v svojo korist tudi tisto skupino ljudi, ki so poimenovani z dotično narodnostjo.
Napredovanje v ročnostih, spretnostih itd. izobražuje le formalno; bistveno vpliva na narodovo dušo resnična naprednost, kj odtrga ljudstvo od hlapčevanja in uslužnostt tujim elementom, ki daje duši razmah in polet ter udari celoti karakteristiko in značaj!
Zato teče v našem programu vzporedno s principom narodnosti princip naprednosti:	emancipacija
narodnega bistva od vseh tujih vplivov! (Odobravanje.)
Slovenska zemlja.
IZ LITIJE.
Uboga napredna Litija! Marsikaj smo in bodemo v tebi še doživeli. Ni dovelj, da so Vam klerikalci zapeli:	»Končali ste«, da nimate
moči, da bi z mazincem ganili. Sedaj je prišlo že do tega, da se Vam hlače tresejo pred tujcem. Pa zakaj? Pevsko društvo je priredilo veselico in vse potrebno je kupilo pri Slovencih. Nemce se ie prezrlo. To ie predlagal g. Lajovic pri seji in se ie potrdilo. In kaj hujšega! Sedai je pa ogenj v strehi! Največji naprednjaki kričijo na vse grlo: Zakaj delate krivico našemu nam tako ljubemu prijatelju. Ko se ie g. Lajovicu godila krivica, ko ie g. L. rekel, da ga mora na vsak način uničiti, da ima že pripravljene tisočake, takrat se Pa ni nobeden naprednjak ganil, da bi mi pomagali, da ga ne požene z donu tujec. Kai nam domačin? Ljubši nam je tujec. Le roko na srce. kadar štejete glave svojih drauih. Gospoda, le pridno nosite Vaše groše Nemcem. da se bode lažje ustanovila kakšna Siidmarka. Saj v Litiji je vse mogoče.
Št. IH v Slovenskih Goricah.
(Nemce se igrajo.) Nesrečni poskusi »Siidmarke« z priseljenimi protestanti iz Nemčije umetno izpodriniti slovenski živeli v Št. liju. nimajo na nobeno stran povoljnih uspehov.
V	gospodarskem oziru pomeni ta import deset in deset tisoče letne škode v blagajni »Siidmarke«. kajti priseljenci si navadno niti toliko ne morejo pridelati, kot neobhodno potrebujejo za lastno življenje, kai pa šele. da bi prodajali na zunaj in eventualno kai svoji »dobrotnici« odplačevali in vračali. V narodnem oziru pa so ti siromaki seveda vse preje samo ne pijonirji velike nemške
—vozarne — konjušnica — in vse čudovito urejeno.
In za tako vzorno rodbino, kakor je bila rodbina grofa in grofice d’ Ormoa, je bilo nekaj še prijetnejše; čutiti se tako blizu drug poleg drugega; Zak v svoji prijazni fantovski sobi v pritličju — dobra mamica Rošegiiska v drugem nadstropju — a mala Ivona v krilu, na koncu prvega, tik poleg sobe svoje matere.
Piav kmalu po svoji poroki z grofom Olivjejem je bila dala mlada žena Žaku preljubko majčkeno sestrico. temnolasko, ki jo ie bila krstila Ivouo — kti se ie imenovala tako Olivjčjeva mati.
Toda nekaj časa sem se je bilo marsikaj 'zpremenilo v življenju d' Ormoa.
Podal je bil ostavko — stopil je v pokoj.
Bližalo se mu je petinštirideseto leto . . . Kot polkovniku in oficirju častne legije bi mu bilo treba samo mirno počakati, da ga imenujejo za generala kavalerije.
A zdelo se mu je. da bi bilo to čakanje predolgo.
Pri vsem tem ni videla nika-kega sredstva, kako pospešiti svoje povišanje.
Vei letne so bile za zdaj samo vojne ekspedicije v kolonijah — v dahnili deželah, kamor niso klicali kavalerijskih oficirjev.
V	Klarino veliko veselje se je torei uoslov'' od voiaškeffa. ^tanu
ki bi mu bil ostal zvest samo, ako bi bilo Žaka de Rošegi le količkaj mikalo, obleči pisano suknjo.
Toda odkar ie Zak kot otrok govori! o tem. kako bi rad enkrat pokončava! Pruse . . . odkar je bil posta! mlad mož. so se bile njegove misli zelo izpremenile.
Zak ni čutil v sebi niti malce vojaškega duha.
Svojo energiio — vkljub navidezni mirnosti svojega značaja je imel te lepe lastnosti jako mnogo — je bil posvetil naobrazbi duha. za katero je gorel z vso dušo.
Stopil je v armado kot prostovoljec in odslužil naglo zakonito dobo.
Z našitki huzarskega podčastnika se je vrnil nato v Varensko ulico ter se zaglobil spet v svoje knjige ... v zgodovinska raziskavama. ki so se rnu bila tolikani omi-liia . . .
»Vidite,« je govoril očmu. »jaz pač nisem vojaška natura. In saj je dovoli vojakov v moji rodbini: vi, ubogi stric Gilbert. in še drugi. Jaz sem knjižni moli — kaj hočemo. Tudi naša vrsta ie potrebna na svetu.«
Mirno in pokojno je teklo zdaj življenje v Varenski ulici, kakor da niso živeli ti ljudje, ljubeči se med seboj, polni zaupanja drug do drugega in sreče drug nad drugim, prav nikoli drugače.
lvoni le bilo takrat nekaj nad štHr^st. ;et
»SUdtnarktae« idele. uanes govore nekateri že čisto poseben idijotn. ki ni nc nemški, ne slovenski pač pa neka čudna kolobocija, ki lo naj vrag razume. Ker se o teli ponesrečenih poskusili pričenja zadnje čase vedno več in z rastočo nevoljo govoriti. Češ. da so vsi oni v Št. liju zabiti sto in stotisoči zgubljeni, hočejo siid-markovci svoje nezadovoljneže s tem nekoliko potolažiti, da prirede 14. t. m. nekov lOOletni jubilej, pri katerem bodo mladi nemški priseljenci baie igrali sceno iz »Viljema 1 ella« in sicer prisego na Rfttlfltt. Radovedni smo. kdo bo njihovo nemščino razumel in — kdo bo vse na tej 100-letnici.
Od Koroške meje.
Pernice, Letos novembra meseca bode že dve leti. odkar so bile občinske volitve v Pernicah. Slovenci so se takrat prvikrat postavili v odločen boj proti nemčurjem in zato so tudi zmagali v prvem razredu. In gotovo bi tudi v drugem razredu zmagali, ako ne bi najdrznejših sleparii se lotili ncmčurii. Predsednik volilne komisije po imenu Kristofel. je slovenske volilce kar z orožniki proč podil, on ie Pa sam volilne liste oddal za take, ki niti niso vedeli, da se meseca novembra istega leta vršiio občinske volitve v Pernicah. Po takih sleparijh so nem-čurji v drugem razredu zmagali samo z enim glasom večine, dasi so imeli Slovenci šest glasov več. Seveda Slovenci so se pritožili zoper drugi razred in tako se je po pritožbi tudi državno pravdništvo pečalo s to volrtvijo. Preiskovalo se je tako naglo, da smo res mislili, da se mudi za razpis drugih volitev. No. ko se je preiskava končala in ko so se prepričali, da so nemčurii dobro sleparili, so celo zadevo pustili zaspati. Vsak dan smo pričakovali razpis novih volitev, toda še danes ležijo akti pri okrajnem glavarstvu oziroma pri namestništvu. Sedaj vo-lilci en druzega vprašujejo, ali ie res Kristofel zmagal, ako ravno je sleparil; ali res ni nobene pravice več na svetu za naš narod. Kristofel sedaj dela na vse kriplje za bodoče volitve. — Marenberški protestanti mu pa oridno pomagalo. Kai pa delaio Slovenci? No. gospoda Gesmana v Per-nicah. veleposestnika in gostilničarja so kratkomalo kontumacirali. ker je oil bolan na levi nogi. a Kristofel. ki hodi poleti z larfo okrog, ie konsta-tiral, da ie bolan na Škrlatici. Ali ni to turška postava?
No gospod dr. Verstovšek kot poslanec, pa tudi se ne upa odločnega koraka narediti pri namestništvu. mogoče se boji zameriti Nemcem. Gospodje kvartavci tudi nimajo časa. da bi se brigali za narodne stvari, in tako je cel okraj prepuščen v nemilost našim nemčurjem. Pro-kleta bodi taka narodnost! Priti pa mora čas. ko bodemo od političnih voditeljev zahtevali račune, kai so vse naredili na narodnem polju. Zakaj se ne upate sklicati shoda, katerega si ljudstvo želi. da bi lahko odločno protestiralo zoper zavlačevanje občinskih volitev v Pernicah od strani okrainega glavarstva. Mogoče niste zmožni! Ali pa si ne upate! To je res prava narodna politika iti za tako delo bodemo morali vam en lep spomin dati.
Štajersko.
Spominjajta se družbe sv. Cirila in Rletada.
>■ «W.i
Anarhija Pri c. kr. oblastih. Že
v neštetih slučajih smo opozarjali in dokazovali, da vlada po naših c. kr. uradih totalna anarhija. Pred seboj imamo konkreten slučaj, ko je šla neka stranka na eno naših okrajnih glavarstev, da tamkaj prepreči — ustanovitev podjetja konkurenčne kakovosti. Na dlani ležeče je. da bi se v istem kraiu dvoje takih podjetij kar skraia ubijalo. Ker pa si hoče par denarnih mogočnikov pripraviti vendarle še postranski zaslužek, da s tem ubije neljubo osebo zgolj iz privatne mržnje — se Je dalo imenovanim podjetnikom že v naprej koncesijo. Prizadeti stranki pa ie dejal pristojni politični uradnik: »Obrnite se na kakšnega poslanca. Mi smo itak po postavi primorani, kaj tacega preprečiti. Toda pri nas se dela tudi z najstrožjimi določbami kot svinja z mehom. Ne eksistirajo; začela se je pravcata anarhija ...« Tako uradnik, visok, politične oblasti na Slov. Staierju! AH ne kriči kaj tacega v nebo? In mi. zaspanci, se ne zmenimo, pač pa se čudimo, če moramo potem sami trpeti pod takimi pojavi, čas ie. da se s temi ne-dostatki pomede z železno metlo.
V	senci nemških češpeli . . .
7. t. m. so otvorili marborski Nemci na Pohorju svojo »Marburger Hiitte«. Za ta dan je bilo mnogo pom pa pripravljenega, pa ie v zadnjem trenotku — padel v kalno Dravo. Mesece trajajoča reklama je bila v stanu, zbobnati jedva par sto ljudi, vse drugo pa ie ostalo ali doma. ali pa ie šlo na druga zabavišča. V velikem je bila stvar torej mogočen moralni fiasko. kajti glavna Inteligenca — je izostala. Izostalo pa ie tudi mnogo že prej prijavljenih govornikov. ki so prej grozili, da bodo mučili ljudska ušesa. Da pa se ta izpadek kolikor toliko izenači; se je oglasilo par govornikov »cv offo«, med temi tudi nek mlečezobi akademik, ki se je postavil pod neko drevo, ter z velikim patosom žgečka! ušesa poslušalcev. Nekaj časa mu ie množica frenetično pritrjevala, dokler ni rabil možiceli z naravnost asketično zamaknjenostjo frazo: »In zato prisegamo pri nemških hrastih nemškega Pohorja . . .« ter vzdignil k prisegi tri prste desne roke. Takrat pa se je oglasil iz množice nekdo. »Is io a Tschvvetschkenpaum...« in vsa množica ie začela najprei kašljati, nato debelo golčati, a kmalu — od smeha rioveti . . . Tn res: možek je stal pod 1 češpljo. Slučaj je razveljavi! in osmešil nemčursko nadutost. postavil na laž prisego — o nemškem Pohorju. Ta anekdota baje gotove kroge zelo grize. Želimo jim dober tek . . .
Celje. (Divjanje steklega psa.) Minoli pondeljek je pripeljal k tukajšnjem zdravniku dr. Kepi posestnik Grogez iz Ponikve svoio devetletno hčerko. Dan poprej seje tnala igrala pred hišo svojih staršev, kar plane po njej velik pes. ter lo vgrizne v obe roki in hkrati tudi v obraz. Dekletcu so prihiteli na pomoč njegovi starši in drugi, ter pregnali psa. na katerem je bilo očividno. da ie bil bolan na steklini. Niso si pa upali psu do živega in ga pustili pobegniti. Pes ie nato prišel v eno sosednjih občin, koder ie popadel posestnika Josipa Selšeka. katerega ie istotako vgriznil v obe roki. Sele tu le prihitelo na klice Selškove temu na pomoč par pogumnih fantov, oboroženih s koli. ki so steklega psa pobili. J. Selšek ie šel v Cel.ie k zdrav-
niku dr. Kepi. ki fe po natančnem preiskanju obeh popadenih odredil, da sta bila odvedena na Dunai v Pasteurjev zavod. — Tozadevna poizvedovanja so kmalu dognala, da se je oni stekel pes priklatil iz Hrvaške in sicer iz tržke občine Krapine, koder ie ušel enemu tamošniih posestnikov. Celjsko okrajno glavarstvo je na to odredilo telefonično. da se poizve za dotičnega gospodarja, vvhutega Pa ie še obvestilo vse štajerske občine, o katerih se sumi. da jih je .stekla živa! prehodila, da se ima vse stekline osumljene pse nemudoma postreliti, morebitno popa-dene osebe na takoj javiti pristojnim oblastim.
Laški trg. (Smrtna nesreča.) Tu stanujoči glažutar. 221etni Ivan Miklič. je bil dne 5. t. m. zaposlen pri velikem kotlu steklolivarne v Zagorju ob Savi. Namah. ravno ko je mešal tekočo, razbeljeno stekleno maso. je velik del te pljusknil preko roba in polil Mikliča. Miklič je dobil seveda grozne rane — opekline, na k : ter ih je že naslednjega dne. 6. t. m., po silnih mukah unjrl.
Maribor. (Prefrigan goljuf.) Pred dnevi je ušel iz zaporov okrajne sodnije v Ptuju nek Alojzij Belec, znan goljuf. Prišel je od tamkal v Pobrežje pri Mariboru, koder ie prenočeval mi posestniku Markešu. Z neko na 2l)0 K ponarejeno poštno nakaznico ie Belec izvabil Markešovi ženi 130 kron. Češ. v kratkem, ko bo pri južni železnici nastavljen, jih ji bode vrnil. Belec se je popoldne 9. t. m. odstranil. a se seveda ni več vrnil.
Maribor. (O nemškutarjema.) Že zadnjič smo se bavili s to razvado. Takrat smo posvarili naše gospode in pohvalili naše dame. Pripomnimo, da .je to veljalo našim starejšim damam. Kaj, ko bi jih v tem posnemale vseskoz tudi naše mlajše dame in — damice.
Znani neznanec iz Maribora se
zahvaljuje znani neznanki iz Klein-Puriza za krasen nageljček. Da vedno bi cvetel! — da vedno bi dehtel . . .! Srčna hvala!
Film .Benečanske sanje'
se bode predvajal 6 dni, t. j. od srede
17	do pondel jka 22. t. m. v Kine-ldealu. Moderna srcialna drama v 3 delih. Krasnejši od drame „Otrok Pariza". Predstave ob 3., V25., 6.. ‘/«8. in 9. Primerno tudi šol. mlad. Cene 10 v. dražje.
Koncert ..Ljubljanskega
Zvona"	in ..Salonskega
orkestra" v Kemniku.
Ob 1. uri popoldne v nedeljo se ie pripeljalo v Kamnik do 50 pevk in pevcev Ljubljanskega Zvona s svojim pevovodjem g. Z. Prelovcem. Na kolodvoru jih je sprejel polnoštevilni salonski orkester, na čelu mu predsednik g. Jos. Nik. Sadnikar in odbor I. slov. pev. diuštva »Lire« s predsednikom g. R. Binterjem. Belo oblečene male deklice so vsakemu Zvonašu podarile 1©P šopek planinskih cvetk, oba predsednika Pa sta V jedrnatih besedah pozdravila prišlece, nakar se jima ie pevovodja g. Prelovec iskreno zahvalil.
Ob 3. uri se je zbralo mnogoštevilno občinstvo ob grobu pesnika Ant. Medveda. Z zadovoljstvom se mora konstatirati, da ie bilo ob grobu več resnih Hudi. kakor ob odkritju spomenika po katoliškem shodu.
»Zvon« je zapel žalostinko »Blagor mu«, nakar le g. R. Binter v krasnem govoru očrtal Medveda kot človeka in pesnika. Povedal je. kar so zadnjič gospodje, hote ali nehote, zamolčali, namreč, da ie bil pokojnik zvest prijatelj in podpiratelj tukajšnje Narodne Čitalnice, pev. dr. Lire itd. Dobesedni govor priobčimo posebej! Po končanem govoru je mešani zbor »Zvona« zapel narodno žalostinko »Vigred se povrne« tako globoko občuteno, da se je orosilo marsikomu oko. Vsak član »Zvona« ie položil na Medvedov grob lep šopek cvetja.
Ob 5. uri je v telovadnici Sokola na vrtu »Društvenega doma« pričel koncert, ki ga ie otvoril Salonski orkester z Mendelssohnovo Svatbeno koračnico. Tukajšnji salonski orkester se sme brez skrbi imenovati najboljši izmed enakih domačih orkestrov. Obstoja že dokaj let in to edinole po zaslugi velezaslužnega g. c. kr. višjega živinozdravnika Jos. Nik. Sadnikarja, ki sam z redko požrtvovalnostjo načeluje, skrbi za njega gmotne in moralne uspehe, ki ga podpira z besedo in dejanjem. Po njegovi zaslugi je postal salonski orkester činitelj. kj drži vse narodno napredno življenje v Kamniku. To pa so nasprotniki seveda zdavno uvideli, ter se trudijo na vse načine, da bi orkester onemogočili. Ustanovili so mu v konkurenco podjetje z enakim imenom, izposlovali so. da je moral kapelnik Novotnv iz Kamnika, bojkotirajo ga. skratka, v največje zadoščenje bi jim bil njegov pogin. Apeliramo Pa na načelnika g. Sadnikarja in na člane, da se še tesnejše združijo, se še vstrajnejše oklenejo drug drugega. V sili je orkestru za te počitnice priskočil na pomoč g. Emil Adamič, vodil vaje in koncert. Zato ga ie orkester odlikoval z zlatim društvenim znakom. Vse orkestralne točke ie orkester absolviral z bravuro in razumevanjem. Zlasti moramo omeniti Andante iz 5. Beetho-venove sinfonije. kojega prednašanje dokazuje, da stremi orkester za višjimi cilji in da ie tudi zmožen jih doseči.
»Ljubljanski Zvon« ie žel prave triumfe. Tako dovršenega petja še nismo slišali v Kamniku. Ne moremo dosti prehvaliti užorne discipline pevcev, njih sigurnega nastopa. vstrainosti. pridnosti, nadvse pa njih petia. Po pravici smemo imenovati »Zvon« prvo pevsko društvo za »Glasbeno Matico« na Slovenskem. Simpatični pevovodia «. Zorko Prelovec pa ie vseskozi tudi napreden. radikalen in sam temeljito glasbeno naobražen. Pevci ga ljubijo. 011 ljubi nje in v redkem soglasju skupnega dela ie edinole mogoč uspeh, tako popoln uspeh, kakor ga je dosegel »Lj. Zvon« tu. Mlada, nova slovensfka pesem ie zmagovala.
Osmerospev in mešani zbor stojita na visoki stopnji popolnosti. Tenoristov ni najti z iepa ljubeznivejših. saj g. Ježa. g. Lumbarja itak pozna vsak pevec. Znani so znameniti pevci g. Štamcar, g. Pip itd. S takim materijalom pa ie delo tudi lahko in že naprej venčano z uspehom. Ženski glasovi se nenavadno tesno oklepajo moških, pesem se sliši kot en sam zvok. Veseli nas. da g. Pre lovec ne kopira znanih dirigentov, da ie njegovo nastopanje popolnoma individualno, samosvoje. Nalboli pa nas veseli, da ie nesebičen in skromen. Nai ga ne vznemirja, da ima tudi nekaj nevoščljivcev. Uničili bodo le sami sebe v svoji onemogli jezici. Napredna pesem gre zmagoslavno preko njih. .
Pismo iz Rima.
Dne 13. avgusta 1913.
Ljubi Romulus!
Saj sem vedela, da boste prva, ki me ob prihodu v to veliko, očara-joče. skrivnostno mesto pozdravite! In če Vam povem, da sem se že vso pot veselila glasu iz domovine, ni potrebno poudarjati, kako drag in llub mi je bil Vaš pozdrav.
Ob eni smo se pripeljale med zromom in treskam ... ne. ne, samo deževalo ie... iz Florence v Rim. Do štirih smo iskale z izvo-ščkom stanovanja, a vkljub vsem priporočilom smo prav težko našle zavetje pri »sivih sestrah«, kier smo zdaj imenitno shranjene. Naša soba ic velika in visoka, boli cerkvi kot navadnemu stanovanju podobna; brez naočnikov niti stropa ne vi-Jim. Plačamo L 7:50 za osebo na dan za vso penzijn: ob pol ene obedujemo in ob sedmih večerjamo. Vsak večer hitimo zgodaj v postelj, ker smo silno utrulene. zjutraj pa ie treba zarana na noge. da si ogledujemo mesto, cerkve, spomenike in velikanske galerije. Jaz napenjam vse štiri oči ves dan in s» čudim, da ne omagam, osobito ker nisem niti ene noči še prespala, kakor se spodobi.
V	Pontecatini, kjer smo se črez noč ustavile, sem se prehladila in
lotila se me ie čudna apatija. T emu pojavu pripisujem dejstvo, da mi Florenca, tista sloveča Florenca, ni napravila takega vtisa, kakor sem pričakovala. Iskala sem dva dni tistih opevanih krasot, pa razen galerije Pitti in Uffici — kakršne imajo tudi Dunaj. Draždane. Monakovo
i.	dr. — in nekaj drevoredov v okolici. katerih bi pa našim ljubljanskim ne predpostavljala — nisem našla nič posebno grandioznega. Mesto je staro, ulice ozke in precej umazane. Machar Ima prav: iz Rima nai ne hodi nihče v Florenco! Jaz sem prav zadovoljna, da smo vse. tudi Benetke in Bologno, odpravile prej ter da sta nam ostala za zaključek in višek Rim in Ncapolj.
Rim si hočem dobro od vseh strani ogledati, ker bojim se. da se ne bom mogla kakor druge ženske še večkrat v življenju napotiti v Rim ... Ne vem, če se bodo dale te moie želje udejstviti. ker ie toli velik, da ie skoraj nepregleden. Danes smo si ogledale nov spomenik Umbertov »Oživljena Italija« — velikansko. impozantno delo. kj pa še ni dovršeno, žato nismo smele skozi ograio. Rim hoče s tem spomenikom dokazati svetu, da ima umetnost v Italiji še nmogo življenske sile in da so tisti proroki. ki ji obetajo smrt. v veliki zmoti.
Cerkev sv. Petra! Ne bom Vam
1	je tu popisovala. Klasna in velikan-
ska ie. Človek bi se pred vsakim spomenikom vsedel in ga občudoval celo uro. a treba ie tako hiteti. Naj-lepše ie seveda zagrajeno jn za vsako ograjo čepi »custode« in izteza svoje dolge prste. Odpre Vani vratca, pa že rožlja z groši po žepu. Smna beračija — sam kšeft! Le bi človek prišel z naltrdejšo vero in z najlep-šimi iluzijami v to »sveto mesto«, tu mu vzamejo vse.
V	sredini cerkve stoji okoli 12 izpoveduje — na vsaki je označen drug jezik, v katerem se izpoveduje. Razen poljskega nisem našla nobenega slovanskega. Videla sem pa. da moli iz vsake izpovednlce dolg bič. , Prikorakali so ravno trne romarji mimo. duhovnik se ie iztegnil iz izpovednice ter ie vsakega na rahlo udari! z bičem po glavi. \ tem hipu čita moja tovarišica poleg mene iz »Baedeckerja«, da »izbriše tak udarec vse smrtne grehe«. Ker iih imam tudi jaz že precej, sem hotela pristopiti in se Jih na tu način iznebiti. Ko pa se ozrem na tovarišico, sva se začeli na ves glas smejati, tako da je pobožni mož v izpoved-nici pograbil svoj bič in zbežal. Me pa smo si naložile same pokoro in lezle na kupolo sv. Petra. Hudo je bilo. a zato hvaležno. Ravno poldne je zvonilo, ko se fe razgrnil Rim v j vsej svoji krasoti pred menoj. Krasen nepozaben trenutek! Tu Vatikan — tam Kvirina!, loči ju železen most in
Občinstvo ie burno pozdravljalo vsako pesem. Navdušenje je bilo neprisiljeno, naravno. Nad vse prisrčno smo se zahvaljevali »Zvo-našem« za izredni užitek. Program, ki ga je moral absolvirati »Zvon«, ie bil obširen in delo res težko, a ob koncu so bili glasovi ravno tako čili, kot spočetka.^ Najbolj so ugajale Schwabova »Še ena«. Devova »Vigred se povrne«. Adamičevi »V snegu« in »Mlad junak po vasi jezdi«.
Zapisati smemo pa še nekaj, kar je dalo koncertu šele pravi pečat umetniške priredbe. Sešlo se ie ob tei priliki v Kamniku pri eni mizi sedmero glasbenikov, česar dosedal še menda ni bilo nikjer. Videli smo pri eni mizi skladatelje Adamiča, Deva. Laiovica. Parmo in Sclnvaba. poleg njih našega piianista Antona rosta in pevovodjo Prelovca. Obisk teh mož mora zadovoljiti orkester in »Zvon«, ker odtehta sto drugih. ki niso hoteli, ali. ki niso mogli priti. Ljudstvo je poklicalo na oder Darmo, Schvvaba. Deva in Adamiča kot komponiste na programu se nabijajočih skladb, jih navdušeno pozdravljalo in obsulo s cvetlicam!.
akega navdušenja že dolgo nismo videli. G. Parma ie prijel sam za taktirko. ter z eleganco in veselo se smehljajoč dirigiral svoj valček »Pozdrav Gorenjski«.
Gospod Sadnikar ie nazdravil in se zahvalil za umetniški užitek »Zvona«, g. Rebolj ie napil Sadnikarju. g. Binter vsem navzočim komponistom.
Težko smo se ločili. Gostje so se morali odpeljati ob 9. uri 20 minut v Ljubljano. Spremili smo lih na ko-odvor. ter se prisrčno poslovili od njih z upanjem, da se. ako da sreča, kmalu najdemo zopet v skupnem delu. Po pravici lahko trdimo, da j« bil to eden najlepših pevskih praznikov. kar smo iih doživeli v Kamniku — pa tudi drugod.
Tibera in za njima celo morje palač
—	cerkev — spomenikov! Neko posebno čuvstvo se mi je zbudilo ob tem pogledu. Zolajev abe Froment je menda gledal z enakim občutkom, ko ie stal tam nepremično do solnčnega zahoda in pozabil svojega izvoščka. Ne. Rim me v resnici ni razočaral, kvečjemu Via Appia, ki je napolnila naša grla z gostim prahom.
Pridružile smo se neki nemški družbi, ki jo je vodil učeni prosesor Kolb. arheolog, ter si skupaj ogledali Karakalove kopeli in katakombe. Peljali smo se nad eno uro po Via Ap pia in videli tudi kapelo, ob kateri je vprašal baje Kristusa Peter; »Domii-ne, quo vadiš?« — Jako zanimivo, toda o tem več ustno.
Če bi se hotela spuščati v opisovanje, ne piidem do zaključka. Ne pišem nikomur, ker ni časa in bi bil res smrtni greh, tratiti ga s pisanjem. Morala bi se dati zasluženo bičati v cerkvi sv. Petra!
Končati moram. Moje tovarišice in vis - a - vis v vojašnid že trofoen tajo deveto uro. Trudna sem In oči mi lezejo same skupaj. Zopet je minil en dan. najlepši vsega potovanja. Včerajšnji hudourni oblaki so se razpršili in nad Rimom se je raztegnilo jasno modro nebo.
Zdravil
Vaš
letnus.
Dnevni pretjled.
Tudi »Slovenec« ie nasedel. Bolgarski poslanec Pejev, ki je v zagrebškem »Obzoru« trdil, da je ena Dolgarska divizija sodelovala v ku-manovski bitki in pomagala Srbom, se je oglasil tudi v »Slovencu«, ali so pa »Slovenčevi« uredniki poiskali njega. Za nas je to vseeno, glavno e to, da ie »razgovor« s Pejevim v »Slovencu« skorai dosloven prepis iz »Obzora« in dela ytis, kakor bi g. Pcjev »Slovenčevim« urednikom cratkomalo predložil »Obzor«, ki so ga oni potem malo »predelali«; pustili so pa že tolikokrat premleto In deruentirano neresnico, da so Bolgar! Srbom pomagali v kumaiiovski bitki* »Slovenec« sam je že dementiral svoječasno to neresnico, sedaj jo pa ponavljal Tako pa se ne gremo. »Slovenec« nai nam poye. koliko mrtvih in ranjenih so imeli Bolgari v kumanovski bitki, ki vendar ni bila kaka mala praska, ako pa tega ne ve, naj vpraša g. Pejeva, ki pravi. da je bil tam vojni poročevalec. Mi pravimo, da ie ta trditev' čisto navadna neresnica in da se le nahajala ona bolgarska divizija, ki se je nahajala v armadi generala Stepanoviča, za časa kunianovske bitke več dni hoda daleč od bojišča. Nai »Slovenec« dokaže nasprotno, ali ne z vojnimi poročevalci, ki iih v kumanovski bitki sploh ui bilo, ali pa nai po šteno prizna, da je nasedel. o.
No, no. le ne vsega tajiti! Gosp. Pejev taji z vso odločnostjo v »Slovencu«, da bi sklenila Bolgarska zvezo proti Srbiji »z neko državo« (saj vemo, s katero) ko vendar že vsak otrok ve, da so bili pied začetkom vojne ob Bregalnici odnošaji med Dunajem in Sofijo boli prisrčni kot odnošaji med Dunajem in Berlinom. In tudi Arnavte hoteli Bolgari dvignin proti Srbom in so v to svrho poslali v Albanijo »Macedonskega volka« Sandanskega. ali Arnavti so imeli pred Srbi prevelik rešpekt in so ostali rajše mirni.
Še nekaj zanimivega ie povedal g. Pejev v »Slovencu«, to namreč, da ie bolgarski javnosti najbolj na slovanskem interesu. Kai pa gcneial Vazov, ki je iziavil, da je ponosen na to, da ie Tartar in ne Slova«? In kal
to;ike druge p rotiš lov a n sk e izjave vaznih vplivnih bolgarskih mož. da o časopisju niti ne govorimo.'
Kanla degradiran. Znani šef »'literarnega biroja« v avstrijskem zunanjem ministrstvu, ki je n* ubogem Prochaski izvršil — seveda na pa-•Vrju — tako kočljivo operacijo in parkrat nesmrtno blamiral avstrijsko diplomacijo, bo vendar — degradiran. Poslali ga bodo namreč za poslanika v kako Skandinavsko državico. kjer ne bo Igral nobene politične vloge, ker Avstrija nima tam nobenih političnih interesov m tako n* bo mogel več izvrševati tako kočljivih operacij na avstiilskih konzulih, kot io je izvršil na Prochaski. /am-mivo je. da ie Kanta že drugi šel »h-
tcrarnega biroja•< avstrijskega zuna-njesra ministrstva, ki se je v boju s Srbijo nesmrtno blamiral in je potem moral — izginiti. Njegov predhodnik pl. Zettel se ie namreč blamiral v t. zv. veleizdajniški gonji in ie tudi moral iti. Pa bo šel Berchtold tudi! o.
Katolicizem bo rešil Macedonijo. Klerikalci radi v kalnem ribarijo — zato so porabili tudi sedanje razmere v Macedoniji in so razširili svojo katoliško propagando. Pri tem delajo tako. kakor različne vlade z Albanci. Zbero kje par plačanih Ifucff in tl zahtevajo unijo z Rimom. Seveda si znajo z denarjem pridobiti tudi časopisje. Tako je treba razumeti »katoliško gibanje med Bolgari«, o katerem piše »Slovenec«. Oticiozui »Mir« je objavil resolucije, ki so jih sklenili macedonski begunci na skupščini v Kiistendilu. V teh resolucijah poživljajo bolgarskega eksarha. naj se zedini s katoliško Cerkvijo, da se pod pokroviteljstvom katoliških držav reši bolgarska narodnost v Macedo-niji. »Mir« imenuje te resolucije obupni glas«. Isti ugledni dnevnik je že v majniku letošnjega leta slavil delo katoliških misijonarjev v Bolgarm ter posebno priporočal katoliški kon-vlkt in gimnazijo asumpclonistov v Plovdivu. V nainoveiših številkah prinaša »Mir« pisma misijonarjev lazaristov iz Zeitenlika pri Solunu, ki opisujejo grške grozovitosti v Macedoniji. »Mir« sicer ne agitira za unijo, a vendar letos razodeva neko posebno naklonjenost do katoličanoy in katoliških misijonarjev. Iz tega je popolnoma jasno, kai nameravajo katoliki v Macedoniji — pa tudi, zakaj je oficiozni »Mir« na strani katolikov (zaradi Avstrije?)
Prodan in kupljen mora biti bol-jarski časopis »Dnevnik«, o katerem ,v>tše »Slovenec«: Opozicionalno gla-• iio »Dnevnik« v Sofiji je že začelo odločno agitirati za unijo. Dne 3. septembra je objavil uvodni Članek. v katerem poživlja bolgarsko cerkev, naj vendar že pretrga vse vezi s »poganskim imperializmom« carigrajskega patriarhata ter naj pripravlja podlago za unijo z Rimom. Članek končuje s pozivom: »Čas ie že, da vržemo od sebe pogansko pravoslavje, podedovano od velike grešnlce (blndnice) Novega Rima (Carigrada) in krenemo po drugi poti. Obietja Rima so nam odprta. Njegovi pastirji so ljubezni polnih src. Posebno zdaj so dejansko pokazali svojo krščansko ljubezen do mukotrpnega bolgarskega naroda. Naj bo torej konec domnevnega pravoslavja. Duhovniki, učitelji, politiki, širite to idejo! Po njej bomo rešili narodnost.« Uredništvo pristavlja, da ima katoliško gibanje v sedanjih razmerah trdno podlago med narodom. Tako ne piše noben pošten bolgarski list — ampak le taJi, ki se da prodati za agitacijo rimskemu klerikalizmu. Na take se »Slovenec« sklicuje. Tako se mace-doliske rane ne bodo ozdravile.
Nemci obupujejo nad Albanci. Graški Tagblatt. ta veliki zagovornik albanske svobode in kulture, je obu pal. Včeraj ie prinesel članek iz Va-Ione. kjer bridko vzdihuje o slabih razmerah v Albaniji. Dežela je brez reda. Nihče ne ve, kdo je gospodar. Ministri tako hitro odstopajo, da nihče ne ve, kdo je minister. 80 odstotkov prebivalstva Je brez brane. Gospodarske razmere se ne dajo urediti. Agenti in agitatorji gredo drug proti drugemu. Intrige so velike. Italija hiti razširjati svoj vpliv. Nihče ni varen svojega imetja. Skrajni čas ie, da preneha provizorična vlada. — Tako stoka zdaj Tagblatt. Mi smo že davno pisali, kaj bo z Albanijo, ako se zgodi po Berchtoldovi volji. Toda zgoditi se je moralo. Sedai nimamo od Srbije nič, od Albanije — nič.
Opravičene besede. Te dni je bil slovenski pa tudi evropski svet priča. s kako odločnostjo so se zavzeli Italijani za svoje ljudi v Trstu in to celo za nedržavljane. Zaradi 40.000 Italijanov ie bil ogenj v strehi, diplo-matični konflikt, demonstracije v Rimu in skoraj Svetovna vojna. In mi? K temu piše »Edinost«: Ozrimo se na slovenski narod! Kaj pravimo pa mi .slovenci proti neznosnim in resničnim. pravim »krivicam«, ki se gode našim obmejnim bratom na Koroškem, Štajerskem in na jugu? (Znane morajo biti vsakomur.) Molčimo, sramotno molčimo in se bojujemo za »načela«, namesto da bi se borili za narodove pravice — po zakonih zajamčene —, namesto da bi skušali osvoboditi koroške in štajerske Slovence izpod koroško - turškega jar-1113' . - ,8®, Ita,|ianl taiko vzdlgajo proti »krivicam«, ki se aode re^nikn lom, ie toliko večla In krvava 3oiž-nost vsega slovenskega naroda da odločno in energično zahteva no zakonih zajamčenih pravic koroškim, štajerskim, južnim in celo centralnim' Slovencem. To so opravičene besede! — Le pomislimo, kak krik bi bil, *o bi se za nas kdo potegnil, kakor za regnlkole.
Avstrijskim nemško - židovskim Ustom, kakor N. Fr. Presse. Reiclis-pošti itd. je prav. da Italijani v Rimu
demonstrirajo pred avstrijskim poslaništvom in kriče »Abasso I’ Aust-ria«. Te dni so bile v Rimu silno obsežne protiavstrijske demonstracije in vendar: nemško časopisje — molči. Tudi ene grajalne besede nima za početje prebivalstva avstrijske zaveznice Italije. Prav pravi »Edinost«; ki piše: »Avstrijsko časopisje, tisto, ki je s huronskim kričem protestiralo proti tržaškim namestništvenim odlokom, ki ie dvignilo toliko prahu v vis zaradi onih 40 regnikolov. ki se v zasmeh avstrijskim državnim zakonom paseio v tržaških javnih službah: tisto avstrijsko časopisje, ki je padlo po tržaškem namestniku kot največjem oškodovalcu državnih interesov, ker je izdal one odloke, po nas pa kot divjih barbarih, češ da smo hoteli menda porušiti italijanski konzulat v Trstu, ko najbrž v vsej oni naši množici ni bilo nikogar, ki bi sploh vedel, kje se nahaja ta konzulat; tisto avstrijsko časopisje sedai molči in ne zine niti besedice o rimskih protiavstrijskih demonstracijah.
—	V balkanski krizi, oziroma Vsikdar kadar se gre proti Slovanom, je avstrijsko nemško - židovsko časopisje reprezentant avstrijskega patriotizma. Zato pravimo, da ie avstrijski patriotizem na zelo slabih nogah, če se opira na čifutske liste, ki si ne upajo niti besedice ziniti, kadar se ogrožava varnost države. Švabi in čifuti: pokažite vendar, če jc vaš patriotizem odkritosrčen! Mesto, da iščete veleizdajalcev drugod, poglejte se v zrcalo in videli jih boste.
Ker )e hotel namestnik princ Hohenlohe privesti osnovne državne zakone do veljave, so začeli od vseh strani tiani kričati, da ogrožuje državo. To je zopet avstrijski unikum: osnovne državne zakone uveljavljati pomenja čifutom: ogroževati državo!
Žalostno socialno poglavje Iz
Franclje, pod tem naslovom si je zopet enkrat oddahnil »Slovencc« in je pokazal »francoske razmere«. Posebno vzdihuje, da morajo žensko delati. Kaj ie pri nas drugače? Ali ne kažejo naše statistike grozne slilke o delu žen m otrok. Avstrijske razmere in razmere raznih klerikalnih držav ne kažejo prav nič bolj veselega socialnega poglavja. Dalje toži »Slovenec« o francoski draginji. Pogledal nai bi na našo domačo draginjo, posebno v slavni deželi Kranjski. In kdo je kriv slabih socialnih razmer? Seveda »ločitev cerkve od države«. »Slovenec* piše: »Kaj koristi Franciji «kulturni boj», ko so pa socialne razmere njenega proletariata tako sJabe? Republika se je s tern. da ie cerkev iz lavnega življenja iztirala, sama oropala moralnega vira, iz katerega se najbolj poživlja ravno bedno ljudstvo«. — Mi pa pravimo: Kai pomaga delavstvu in bednemu ljudstvu »moralni vir«, če ga uničujeta klerikalizem in kapitalizem? Cerkev in duhovščina skrbita zase — in pod njeno vlado vedo narodi govoriti še o hujših socialnih poglavjih — nego v svobodni republiki francoski.
Političen shod v — cerkvi. Klerikalci onečaščajo bivališče Gospodovo. tako kakor so ga onečiščevali Turki. Te dni so klerikalci v Kolinu imeli svoj shod v cerkvi, kjer niso poslušali pridig, temveč politične govore proti radikalcem, katerim so kričali »Sramota«. V pričujočnosti samega živega Boga so pobožne mase vpile: »Sramota.« čudno, čudno češčenje živega Boga!
Odkar ie grof Berchtold omogočil kolege v Albaniji, od tega časa nima sreče s svojimi prejšnjimi evropskimi tovariši. Diplomati so ga začeli nekam po strani gledati in to ie grofa Berchtolda napotilo, da se pripravlja za odstop. Prav tako, zakaj se je pa pajdašil z Albanci.
De Profundis... Oni. kojemu to velja, vsprejema od nas termin do novega leta: morda par tednov več. morda mani... Potem izgine za po-zornico, kot lih je pred njim že nešteto. ki so si spletli — sami svojo zanjko...
Slovenskim staršem v prevda-rek. Slovenski starši, dajajte svoje otroke mesto v gimnazije, rajše v realke, ker bo vašemu sinu po dokončanih študijah odprto več sveta, kakor pa Če bi ga dali v gimnazijo. Pri-hodnlost je tistih, ki dokončajo realne šole.
Johanca Iz Vodic. Piše se nam: Izvošček ie stal na Dunajski cesti zjutraj ob pol sedmih. Tedaj priie Johanca iz Vodic in vpraša izvošče-ka. če ve. kje je klavnica, da nai jo tje popelje, ker mora obiskati strica, ki tam stanuje. Tam je vprašala hlapca. kje dobi krvi za klobase, ker bo ohcet. Hlapec Ji jc odgovoril, da bodo šele ob eni popoldne klali. Vendar pa so imeli še enega teleta, ki so ga zaklali, da je dobila Johanca polno steklenico krvi. Izvošček io ie odpeljal nazaj tja, kjer jo je naložil. Eden izmed tam stoječih izvoščekov jo je D°znal. ker je bil že štirikrat pri niej v Vodicah.
Odlični tujci na Bledu. Minuli teden so dospeli ua naš divni Bled eks-
celenca minister javnih del dr. i ruka z rodbino in je ložiral v Park hotelu Imperial. — Dne 5. t. m. prišel je iz Aleksandrije ekscelenca Hassan Mohsen paša. Odlični turški dostojanstvenik se je mudil 4 dni na Bledu in je pri odhodu izrazil svoje popolno zadovoljstvo ter obljubil, da pride prihodnje leto zopet za dalje časa tja. Tudi Fsad paša, slavni skaderski junak. je s svojim haremom na Bledu prav zadovoljen.
Trboveljsko tamburaško društvo »Kolo« priredi v nedeljo, 14. septembra telet v Sevnico in tam v restavracijskih prostorih gosp. Štefan Lamperja veselico. Za obilno udeležbo se priporoča odbor.
Dljaštvo mesta Radovljice in okolice brez razlike struj je sklenilo, da v smislu sklepa »Osrednjega vse-dijaškega podpomiškega odbora« priredi 13.. 14., in 15. septembra zbirko s posebnimi nabiralnimi platni v prid slovenskim visokošolskim podpornim društvom. Te pole nosijo pečat podpornih društev v vseučiliških mestih in podpise članov centralnega odbora v Ljubljani. Ker je ta akcija res prevelike važnosti, bo gotovo zavedno občinstvo v Radovljici in okolici radodarno prispevalo v ta namen.
Iz Tržiča. V smislu sklepa Osrednjega dijaškega podpomiškega odbora v Ljubljani priredi celokupno tržiško dijaštvo v nedeljo. 14. t. m. zabaven večer, čegar čisti dobiček se razdeli med dunajsko, graško in praško podporno društvo. Ker ie prireditev povsem brezbarvna, vabi tem potom podpisani odbor najuljud-neje slavno tržiško občinstvo, da po-seti v največjem številu to zares da-lekonomembno dobrodelno prireditev. Slovenski dijak v tujini si hoče s tem zasigurati eksistenco v prihodnjih letih in odpomoči omenjenim podpornim društvom, ki so ga doslej reševala iz slabega gmotnega položaja, čigar blagajne so se pa v zadnjem letu skoro docela izpraznile. Zato pričakuje podpisani odbor, da se slavno občinstvo radovoljno odzove našemu vabilu. — Osrednji vse-dijaški podporniški odbor v Ljubljani.
Prodala jelovega, smrekovega in bukovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz gozdnega okoliša Ka-sov dol (okraj Sarajevo) približno 87.000 m jelovega in smrekovega ter približno 1350 kubik metrov bukovega lesa. Sprejemajo se Je pismene, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki jih je vložiti najkasneje do 21. oktobra 1913, 11. ure dopoldne pri deželni vladi, v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trnovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
V	vodnjaku utonil. Kakor se iz Postojne poroča, ie naročila pred nekaj dnevi prevžitkarica Marija Turk iz Erzelja svojemu devet let staremu vnuku Alojziju Koruzi, nai gre v spremstvu petletnega brata Liberata in triletnega brata Jožeta p0 vodo iz občinskega vodnjaka. Liberat Koruza je pri tem padel v vodnjak in je utonil, ker ni bilo od nikoder nobene pomoči.
Žena le ustrelila moža. V torek zvečer je .istrelila v Celovcu na Ve-likovški cesti žena kurjača Zicha svojega moža. Ustrelila je nanj s samokresom od zadaj in ga je zadela v glavo. Smrtno ranjenega moža so prepeljali v bolnišnico, žena pa je pobegnila in jo doslej še niso našli. Sumijo. da je izvršila samomor. Doma so ostali 4 nepreskrbljeni otroci. Nesrečo ie povzročila žena sama. Ko ji je namreč mož, ki je pet let mlajši od nije, in zelo zvest in dober oče, očital, da se premalo briga za otroke, preveč pa za nekoga, za katerega bi se ne smela, ie postala žena surova. To je ujezilo tudi moža in vnel se je prepir. med katerim je žena izvršila v svoji togoti zločin. Osirotele otroke podpirajo dobri sosedje.
Velika nesreča z zrakoplovom. Dne 9. t. m. okrog 7. je ponesrečil zrakoplov nemške mornarice »L. I«
18	morskih mili severno od Helgolan-da. ter se je potopil v silnem viharju. Torpedovke, ki so prihitele na pomoč. so rešile šest mož; pogrešajo jih pa še šestnajst.
L;! b!rana.
—	Gost dobrodošel in pozdravljen. tako smo napisali tudi povodom prihoda gosp. Pejeva. bolgarskega poslanca, v Ljubljano, ob enem smo pa smatrali za potrebno opozoriti ga, da se nahaja v središču Slovencev, ki so del skupnega jugoslovanskega naroda in zato nai ne ponavlja v Ljubljani onih trditev, ki iih ie izrekel v Zagrebu in ki so notorično neresnične. z drugimi besedami. Srbe naj pusti pri miru. Pa ni pustil Srbov na miru. česar njemu niti ne zamerimo, ali zamerimo »Slovencu«, da ie brez vsakih opazk prepisal iz »Obzora« trditve g. Pejeva. potem pa Še nas nahrulil, češ. da smo netaktni in kdo ve kai še vse ne. To Pa ni res. ker gosp. Pejevu mi nič nočemo, in še
še veseii nas. da si ie prišel pogledati Ljubllano in poslušali bi ga tudi. da je mirno govoril o nesreči, v kateri se Bolgarska nahaja — saj nam se Bolgarska morda bolj smili kot »Slo-venčevcem« — o njenih namenih za bodočnost itd. Ali zakal trdi gosp. Pejev neresnice? Zakaj podcenjuje srbsko kumanovsko zmago, ko pravi. da je Srbom pomagala ena cela bolgarska divizija, ko pa to ni res? Pa nitj tega mi ne zamerimo gosp. Pejevu ker. končno, njegova dolžnost ie. pokazati svojo domovino v čim lepši luči in mi mu ne zamerimo ako se pri tem ne drži popolnoma resnice. Ali »Slovencu« pa zamerimo. da ie tako nekritičen in spreime vse. kar se mu da. potem pa še nas hruli. češ. da smo breztaktni! Takt sem. takt tja. ali resnica ie prva, potem šele pridejo druge reči in ako ie potrebno, tudi takt. Gosp. Pejev nas bo razumel — »Slovenec« pa gotovo ne.	’ o.
— Ka| ie pa to? »Slovenec« pravi, da glas onih okolu »Dneva« ne sega niti en kubičen kilometer tiskarne, v kateri se tiska. Do sedai so se merila razdalie. do katerih sega glas navadno na kvadratne metre oz. kilometre, t. 1. v daljavo in širino. »Slovenec« pa meri tudi v višavo in globino, t. j. na kubične kilometre. Pa meriti ne zna! »Učiteljska tiskarna« je sicer lepo. prijazno, praktično int udi dosti veliko poslopje, ali — v celem kubičnem kilometru bi se pa vendar ako že ne izgubila, pa vsaj prav komodno čutila. Ne. — za merjenje dimenzij pri »Slovencu« nimajo talenta.	o.
— Dvorezen razpis. Slučajno sem dobil v roke Tovariša ter bral notico z gorenjim naslovom, v kateri se opozarja g. župana liiiblianske-ga nai bi on vzel vr oke personalni referat in druge važnejše referate. Tako umestnega nasveta že z lepa nisem Cul. ker ljubljansko šolstvo z naravnost rapidno naglico propada, odkar mu ie na čelu nadzornik Mai-cr. Ako bo šlo to Še nekaj let naprej bode imelo ravno stolno mesto naj-slabcjše šole v celi deželi. Celo Mai-erievo delovanle obstoji v večnih eksperimentih, ki se seveda vsi brez ■ izjeme ponesrečilo in v dopustih
Maierja. Kar danes Maier proglasj za svojo neprekosljivo iznajdbo, to oceni naslednic lefo. kot bedarijo in nesmisel. Navedem en sam primer. Pred nekai leti ie bobnal, da dobe le tisti otroci lepe pisave, ki se vadijo na nečrtan papir brez podkladka (faulenccria') lani pa ie rekel: Naravnost velikanski korak naprej te storilo ljubljansko šolstvo, ker se ie vpeljalo v Til. razredu pisanje s pod-kladkom! Pripomnimo, da le ta imenitni podkladek iznašel Maier in da ie popolnoma nemogoče pisati nanj. če se nadzornik baha, da je nenra-vilni po njem iznajdeni podkladek velik korak šolstva naprej, potem je lahko soditi njegove zmožnosti. Toda danes imamo nekaj drugega na srcu. Znano je. da mesto Ljubllana deželi plačuie ogromno svoto za učiteljske plače po celi deželi, če bi se ta svota porabila le za ljubljansko učiteljstvo, bi isto imelo lahko še enkrat tako velike plače kakor sedaj in ostal bi v mestni blagajni še prebitek. Zviti lisiak Šuklje ie to zakrivil. Namesto, da. bi radi tega šolski referat skrbel, da bi imeia Ljubljana boljše šole pa dela ravno narobe.
V	1 razred se nabije toliko otrok, kolikor ie le mogoče, da zadnji otroci sede 8 do 10 metrov daleč od table in se doma pritožujejo, da ne vidijo na tablo. Po 60 do 70 otrok se natlači v en razred. Nadzornik Maier seveda tega ne vidi. ker menda vedno le tuhta, kakšne podkladke bo še iznašel. Sedai si pa mislimo kakšni uspehi so v takem razredu. Če bi Maier imel le trohico razuma, bi se temu odločno uprl. Šolski referent, ki se pač na take reči ne razume, tlači po toliko otrok v en razred samo da se prihrani ogromna svota letnih 800 K za enega suplenta: ali otroci znajo več ali mani to ga ne briga, ker mu je samo na tem, da mesto prihrani deželi par kronic. Sedai se kmalu prično šole. Upamo, da bo gospod župan tem čudnim razmeram naredil konec in poskrbel, da bodo mestne šole res vzgled drugim šolam, kakor ie bilo nekdaj, ko je imela Ljubljana Levca za nadzornika. Nepopravliiva je škoda, ki io trpe naši otroci radi nezdravih razmer, ki so vsled Mai-erieve nesposobnosti zavladale v ljubljanskem šolstvu. Ker upamo, da bo gospod župan posegel z železno roko v te razmere naj to zadostuje za danes. Naših otrok sedi po 60 v enem razredu, nemških na po 30. plačujemo pa vsi enake davke.
Več staršev.
—	škandal, ki nima Para. Kako
razmetava deželni o’dbor denar, dokazuje deistvo. da te votlral nemški trgovski šoli Nemca Mafira 1000 K pod naslovom 5 ustanov. Slovenski deželni odbor nodpirn z žulil slovenskih (fnvkontnčevalcev trgovsko Solo bo^ateera Neirva. ki r>itn slovpn«ke diiake s »Sclnveine« Barage Bara-
benvoik. Lausbuben. Miinzeiifal-scher. ZuchthausJer itd. Z votiranjent te podpore pa deželni odbor sam do< kumentira, da njegova Slovenska tr< govska šola ne more biti dosti vredna, ker drugače bi vendar napravil te ustanove ua lastnem zavodu. Glasbeni Matici, ki celo razobeša zastave v proslavo klerikalnih stran-katskih p reditev, deželni odbor ni dal podpore, tčfiaiirnoničneimt idru-štvu pa '000 K. 2 gotovostjo smemo pričakovati, da bo v kratkem podaril tudi nemškemu šulvereinu in kazini po par tisočakov.
— Razmere v Šiški. Od vseh strani slovenske zemlje čitam^v »Dnevu« stalna poročila. Samo iz Šiške prihajajo boli redki glasovi. Morebiti zato. ker si vsak misli, da je Šiška že tako ali tako napredna občina. kjer žive sami naprednjaki in da je popolnoma brez skrbi pred poskusi raznili klerikalcev. Nemcev in soc. demokratov. Toda previdnost nikoli ne škoduje in to velja tudi za Šiško. Klerikalci rogovilijo, kljub temu. da nimaio posebnih uspehov. Nemci so zadniič sklenili, da bodo boli skrbeli za svoje šole in soc. demokrati tudi zbirajo svoje sile. Naprednjaki so pa brez^skrbi. Treba pa bo paziti, kdo se v Šiški vse skriva pod t. zv, napredno krinko. V naših časih sebični Jjudie radi porabijo razmere zase — in se kažejo naprednjake, v resnici pa iitn ni do slov. na, rodne stvari. Tako se n. pr. skuša kak Nemec kazati narodnega — v resnici pa pošilja otroke v nemško šolo in ima v svoji službi — trde Nemce. Proti takim ljudem je treba previdnosti. Zato napredni Šiš-karii ozrite se okrog in varujte čast in korist svoje občine! Kdor je naš, ta ne bo dajal svojih otrok v šulfer-ajuske šole in ne bo iskal nemških pomočnikov. Samo za denar nam nt treba takih narodnjakov! Zato pravimo: Šiška je obdana z nasprotniki. in jih ima tudi v svoji sredini. Varujmo se sovražnkov pa tudi — napačnih prijateljev.
— Pozor volile! cestnega odbora za ljubljansko okolico! Iz Garneli se natn piše: V nedeljo dne 14. sept. bo volitev v cestni odbor ljub. okolice. Skrajni čas ie. da se naredi v tem odboru in na naših cestah red. Ceste so zanemarjene, posebno cesta iz Gamelj na Ježico. Ograja v Straži je s krajniki zabita. Ali davkoplačevalci plačujejo cestni davek samo za odbor?
— Nova posredovalnica za izseljevanje v Ameriko — ali še nekaj v proslavo katoliškega shoda! Na
periferiji Ljubljane se širi- govorica, da ie bila narodna noša, katero ie nosila neka ženska od sv. Križa pri klerikalni komediji (pardon procesiji) plačana z denarjem, katerega je dobila za to. da ie pomagala pobegniti neki omoženi ženi v Ameriko in da je vso stvar na p ram možu pobegle žene strogo prikrivala. Pravijo tudi, da ji je pomagal njen brat. ki ie portir v neki tukajšnji šoli. Radovedni smo, kai da Je on dobil! Beležimo to kot kronisti — pristavljamo pa: Vse v večjo čast In slavo božjo!
— Čuden okus imajo nekatere ljubljanske gospodične in gospe. Zadnji čas Opažamo po ulicah mnogo gospodičen Slovenk, ki nosiio obleke v kroju tirolskih pastiric. Ne vemo ali nosiio ta kroj zato tako rade. ket ga imaio neumni Tirolci »loncmani« barona Schvvarza ali zakaj? Po našem mnenju ie ta obleka skrajno neokusna. ako človek nima pošteno razvitega krofa. Čemu pa imamo slikovito lepo slovensko narodno nošo?
— Narodna mlačnost. Iz Ijub-lianskih obrtnih krogov se nam piše: Na Martinovi cesti si je kupil znani specerilski trgovec lepo enonadstropno hišo. ki jo ie v svrho trgovine popolnoma renoviral. Vsled tega so se oddala razna dela različnim obrtnikom. Mizarska dela ie oddal tuji tvrdki, ki podpira Schulverein in Turnverein in katera se je že v večih slučajih Slovencem sovražno izkazala. Ker smo pa tega trgovca videli že skoro na vseh narodnih prireditvah. nam se zelo čudno zdi. da se ie to zgodilo, ker mu tega gotovo ne odpusti noben slovenski obrtnik. Človek ne bi nič rekel, če bi bili slovenski obrtniki preobloženi z delom, ali na da ne bi bili zmožni izvršiti to ali ono naročilo — toda potreba je iti med'nje in potem se vidi kako trpe vsled pomanjkanja dela. Večkrat slišimo tupatam geslo »Svoli k svoiim« toda to ie žalibog samo na lezikn. Dajte dela domačim obrtnikom!
Opazovalec.
— Nesreča pred zakonom. Preteklo nedeljo popoldne seie vršila neka poroka v tuk. župni cerkvi sv. Petra. Toda ženin le imel že pred sklenitvijo zakona smolo, čist na duši in telesu je hotel spreleti zakrament sv. zakona, a ker mu pa sreča ni bila mila. se mu ie pripetila neljuba neprilika. Ko Je bil popolnoma odpravljen se odpeljati v cerkev. šel ie še na stranišče in ker ie oa stranišče stare mode. se mu ie
deska zlomila in siromak ženin je padel popolnoma v paradi v gnojnico. Ja res smola!
— V Ameriko sta hotela pobegniti Rado Jurič iz Dol. Sjeničaka na Hrvaškem in Peter Bunjavar iz Ne-retiča pri Črnomlju. Nihče jima ne bi branil te poti. ako bi bila že zadostila vojaški dolžnosti, kar pa oba še nista napravila. Zato ju ie stražnik na Južnem kolodvoru aretiral. Bunjavar jo je moral mahniti mesto v Ameriko, na deželno sodišče, dočim so Juriča, ki je Hrvat, po odgonu poslali v njegovo domovinsko občino.
— Aretacija. Dne 9. t. m. je neki stražnik aretiral na tukajšnjem Juž-njem klodvoru leta 1876 rojenega Ivana Koniga iz Gorenjih Ložin pri Srednji vasi na Dolenjskem. Omenjeni Konig je nabiral za izseljevanje liudi. V njegovem spremstvu se je .nahajalo 21 oseb iz kočevske okolice ki so bili že vsi preskrbljeni s pravilnimi potnimi listi in kj jih je hotel vzeti s seboj. Izročili so ga tukajšnjemu okrajnemu sodišču.
— Tatinska kuharica. 201etna kuharica Marija Stadler iz Petrovč ie bila v zadnjem času uslužbena v »leki gostilni v Spodnji Šiški. Pretekli torek je zapustila službo in jo je mahnila proti Južnemu kolodvoru. Nesreča je hotela, da se je je oprijela srajca njene tovarišice in tudi 20 K gotovega denarja iste lastnice. Nenadoma pa ie prišel k njj stražnik, aretiral jo je in jo izročil okrajnemu sodišču.
— Društvo slovenskih trgovskih sotrudnlkov v Ljubljani naznanja
svojim Članom in prijateljem društva, da priredi v nedeljo dne 14. t. m. pešizlet v Škofeljco. Zbirališče tiri Karlovškem mostu. Odhod točno ob pol 2. uri popoldne. Povratek z večernim vlakom. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Kolesarska dirka. V nerdeljo 14. priredi kolesarsko društvo »Ilirija« dirko za klubovo prvenstvo po državni cesti iz Ljubljane v Logatec in nazaj, in sicer v času od 2. do pol 6. ure popoldne. Da se izogne neprl-iikam ali pa celo nesrečam se občinstvo. osobito pa vozniki opozarjajo, da se natančno ravnajo po predpisih cestnega zakona (Hoja. vožnja po ’evi strani, prehitevanje na desno). Prireditelji so preskrbeli zadosto število rediteljev, ki bodo na vseh važnih križiščih in ovinkih pazili na red.	’
— Izgubila se ie včeraj med 2. in 3. uro popoldne od finančnega ravnateljstva. Glavni in Stari trg, Xarlovska cesta do Dolenjske ceste zlata zapestnica. Pošten najditelj naj io odda proti primerni nagradi uredništvu »Dneva«.
— Nordiskvesclolgra »Panipa-dour«. ki tako ugaja se danes zadnjič predvaja v »Kino Idealu«. Rav-notako zadnjikrat krasna drama »Razkrinkan«. V soboto senzacijo-nelna kriminalna novela »Kdo ie storilec«. V sredo »Beneške sanje«, pretresujoči socijalni igrokaz iz modernega življenja. Predstave za ta spored ob 3. pol 5. 6. pol 8 in 9.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
SAME SITNOSTI IMAJO Z GOVOROM KRALJA KONSTANTINA.
Pariš, ll. septembra. »Agence Havas« prinaša naslednjo noto: Minister zunanlih zadev. Pichon. ie spreiel danes dopoldne grškega poslanika Romanosa, ki ]e izročil mini-
stru izjavo, v Kateri se Izvaja, da sl ie Grška preveč svesta. kaj vse dolgu-ie Franclji, kot pa da ne bi vsega! podvzela, da odstrani vsa nesporaz-uniljenja med obema državama (ki so nastale vsled tega, da je kralj Konstantin pruskemu kralju zagotavljal. da se ima Grška za svoje uspehe zahvaliti Prusiji.)
KRALJ BO IMEL SPREMSTVO.
Pariš, 11. septembra. Kakor poročajo listi, bo grški min. predsednik Venizelos spremljal kralja na Potovanju v Pariz.
AVDIJENCE.
Dunaj. 11. septembra. Min. pred. Stiirgkh le bil danes sprejet v posebni avdlienci; ravno tako tudi vojni minister Krobatin. Predmet razgovora so bile zahteve vojne uprave.
KOLERA.
Bukarešt. lf. septembra. Od Izbruha epidemije do danes le zbolelo 1055 mož; od teh jih je umrlo 661.
Belgrad. 11. septembra. Od Izbruha do danes ie obolelo 1224 Hudi. Umrlo 277; ozdravelo 370.
Z DALJNEGA VZHODA.
Tokio, 11. septembra. Japonci so v svrho varinostl japonskih trgovin v Nankingu izkrcali več čet.
Tokio. 11. septembra. Tu je bilo v nekem gledališču zborovanje mas. Vsi govorniki so zahtevali, da se mora mandžursko In mongolsko vprašanje rešiti z orožjem. — Listi zahtevajo. da se odpošljeio čete proti Kitajski ali pa mora kabinet odstopiti.
SRBSKO-ČRNOGORSKO MEJNO VPRAŠANJE.
Belgrad. 11. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Vprašanje meje med Srbijo In Crno Goro se bo rešilo ugodno In brez adbltraže kateri se hočeta na vsak način izogniti obe državi. Pravih težav tako-intako ni in Srbija bi drage volje prepustila Orni Gori vse ozemlje, ki ga ona želi, ali proti temu govori prav močan argument, da majhna Črna Gora s svojo primitivno državno upravo ne bi mogla vladati nad tolikim številom tujega elementa, ki živi v dotlčnih krajih, razun tega bi pa bila meja Črne Gore proti Albaniji prevelika in Črna gora ne bi mogla z uspehom odbijati napade anavtskih razbojniških čet. ki ilh vse predvldia. na tako razsežni meji. medtem ko hna SrbHa dovoli moči ln sredstev, da čuva še tako razsežno mejo.
To je sprevidela tudi ruska vlada. ki Je nasvetovala črnogorski vladi nai ne gre pri svoilh zahtevah preda* leč In tudi sami Črnogorci uvidevajo da njihova majhna država ne bo mogla voditi večnih bolev z Arnavtl na tako razsežni meji.
Treba je samo počakati, da se vrne v Belgrad ministrski predsednik Pašič in srbsko-črnogorsko mejno vprašanje bo hitro rešeno v Interesu obeh srbskih kraljevin.
NA BOLGARSKEM SE NE MOREJO STREZNITI.
Belgad. 11. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Nekaj
časa se le zdelo, da se na Bolgarskem po prvem razburjenju, ki ga je izzval bukareški mir vendarle streznijo, ali kakor mnogi znaki kažejo, so bili vsi tozadevni upi vsaj prezgodnji. Bolgarsko ljudstvo ie sicer veselo, da je vojne konec in niti ne misli na kako revanšo, ali inteligenca vedno glasneje govori o revanši. posebno sofijsko časopisje je polno sovraštva ln govori o bodoči vojni kot o zadev), ki ie sama ob sebi umljiva.
Resnosti vsemu temu ne pripisujejo tukai nobene, ali to razpoloženje v Sofiji je simptomatično in dokazuje. da se gotovi krogi na Bolgarskem še ne zavedajo težkega položaja, v katerem se nahaja Bolgarska, ki bo imela Proti sebi v slučaju, da bi hotela resno misliti na kako revanšo. ravno ono koalicijo, ki io je imela proti sebi v Bukareštu.
Zanimivo je, da tukajšnji bolgarski vojni vjetnikj nočejo niti slišati ničesar o kaki revanši. medtem ko oficirji tudi v vjetništvu govorijo o revanši kot o nekaki neizogibnosti. Med vjetlml oficirji in vojaki sploh ni nobenega soglasja ]n se eni drugih izogibajo, kar se Srbom, ki so vajeni gledati prijateljski odnošai med oficirjem in vojakom zelo čudno zdi.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek 80 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — pr| malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih
oglasov ob 6. url zvečer.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Šolske knjige
za vse srednje, meščanske in ljudske šole v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schwentner
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernova ul. 3.
Poslopje »Mestne hranilnice".
Razna divjačina
okusno prirejena se dobiva skozi celo jesensko sezijo vsak dan v
flesiiini „l«m"
Florjanska ulica štev. 6. Dobra pijača. Zmerne cene.
F
otografske aparate
ln vse potrebščine ima v zalogi drogerija in fotomanufaktura
„ADRIJ A
v Ljubljani, Selenburgova ulica 5.
Zalvte-vajte ceaaUse 1
Pekovski vajenec se sprejme takoj pri Franc Beden, Ljubljana, Tržaška cesta štev. 4.	814-3
Dobro ohranjeno pohištvo se
proda. Vodmat, Valgonijeva hiša 21.    	834—3
Lepa meblovatia soba s posebnim vhodom za 2 gospoda ali gospodični s hrano ali brez, se takoj odda. Poljanska c. 47.1. nad. levo. 844—3
Trije mladi gospode
iščejo za nedeljo, dne 14. septembra družbo treh mladih, inteligentnih in simpatičnih dam v svrho celodnevnega zleta.
Resne ponudbe z navedbo natančnega naslova najkasneje do sobote pod Šifro „Zlet“ na »Prvo anončno ‘pisarno*.
Sprejme se takoj trgovski pomočnik vešč slovenskega in nemškega jezika v trgovino
Josip Seunig
Ljubljana.
Znanje prodaje usnja na drobno (Lederauschnitt). Prednost imajo samo boljše moči. Plača po dogovoru.
Ravnokar so dospeli najnovejši jesenski in zimski
pariški modeli
damskih kostumov in paletojev, kateri se ne bodo razstavili v izložbi ter se samo na izrecno zahtevo pokažejo odjemalcem.
Nadalje priporočam največjo izbiro paletojev in kostumov za dame in deklice, oblek in površnikov za gospode in dečke ter šolsko mladino. Dalje pelerin in otročjih oblek
po priznano nizkih cenah.
Angleško skladišče oblek
V
. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
J
m
■
VSE L
na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih ^
vpeljane	a
m
šolske knjige |
so v predpisani izdaji vedno in v veliki izberi
v knjigarni in trgovini z muzikalijami | i
Kleinmayer & Bamberg ■
LJUBLJANA,	■
:: Kongresni trg štev. 2 za dohiti. :: g
Seznami šolskih knjig se oddajajo zastonj.	0
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Rez. fond nad K 1,000.000.
ljubljanska kreditna banka v IfnMpii.
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna li!£a)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici i?i Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
m
Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne lote ije“.
Dijaški
s •
klobuki, čepice, kravate vsakovrstno
perilo, toaletne potrebščine 1.1. d.
priporoča
špecijalna modna trgovina za gospode in dečke
J. KETTE :: Ljubljana,
Franca Jožefa cesta štev. 3.
• i