Leto LXIII., št. 185 V Ljubljani, sobota 16. avgusta 1930 Cena Din L
Izhaja  vsak  dan  popoldne, Izvzemšl  nedelje in praznike.    _    Inseratl do 30 petit
a Din 2__, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300  vrst a  Din  3—»  večji   inserati petit
vrsta Din 4__Popust po dogovoru.   Inseratni dauek posebej. _ >Slovenski Narod«
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12._, za inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo madrmvd n . u.     „     podružnice :
r MARIBOR, Grajski trg št 8.-- CELJE, kocenova ul. 2  — Tel. 1°0.
Ljubljana, Knaflova Ul. 5 NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. Jesenice. Ob kolodvoru  101. — —
Telefon št 3122, 3123. 3124, 3125 in 3136. Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani št 10.351.
ZOPET NESREČA NA TRIGLAVU
V severni steni se je včeraj ponesrečil neznan turist — Rešilna
ekspedicija ga do opoldne še ni našla
Ljubljana, 16. avgusta. Snoči se je po Ljubljani razširila vest. da se je na Triglavu zopet pripetila težka nesreča. Sprva se je govorilo, da gre za nekega znanega vodnika, ki se je baje strmoglavil s severne stene in se ubil, kasneje se |e pa izvedelo, da ne gre za vodnika, temveč, da se je na steni nevarno pobil in zlomil roko neki turist, ko-
jega ime pa do sedaj še ni znano.
To vest ie snoči prinesel iz Vrat v iMojstrano Torkarjev sin ter prosil za pomoč. Podružnica SPD ie takoj organizirala rešilno ekspedicijo, pri kateri sodelujejo vodnik Gregor Lah, brata Čop z Jesenic in več drugih odličnih turistov. Ekspedicija je že snoči odšla na Triglav.
Razkroj v nemsko-nacijonalni stranki
Hugenberg sam priznava, da zapuščajo stranko najboljši parola: črtanje reparacij in revizija mirovnih pogodb
Volilna
Berlin, 16. avgusta Nemško - nacijonal- | na stranka ie priredila veliko zborovanje, na katerem ie razvil volilni program stranke njen voditelj dr. Hugenberg. Po mnenju rfugenberga je danes nemško - nacijonalna stranka kljub temu. da je izgubila skoro dve tretjini svojih poslancev, ki so jo zapustili in osnovali lastne frakcije, bolj trdna kakor kdaj doslej. Priznal pa ie. da je utrpela v poslednjem času velike izgube, ki pa jih* izravna dejstvo, da se je cent-rum odločil voditi desničarsko politiko ter se zvezati namesto s socialisti, z nemškimi konservativci in z nemško ljudsko stranko.
Nemško - nacijonalna stranka pričakuje, da bo nova vlada vravnala državno krmilo v desničarskem pravca ter obračunala z zadnjimi ostanki škodljivega sporazuma s socijalisti v Prusiji, kjer so marksisti storili vse, da bi zatrli pravi pruski duh. V zunanji politiki mora imeti nova vlada pred seboj samo en cilj — revizijo versajske pogodbe in dovolitev moratorija  v Youngovem reparacijskem na-
črtu ter izposlovanje nove reparaciiske konference, ki bi definitivno črtala nemške reparacije.
Za omiljen je brezposelnosti naj bi vlada mobilizirala vse mlade brezposelne, ki uživajo doslej državno podporo ter jih uporabila za gradnjo novih železnic, poslopij in cest. Končno bi morala vlada odpovedati vse trgovinske pogodbe in skleniti nove, ki bodo v večji meri zaščitile interese nemškega poljedelstva in industrije.
Govor Hugenberga komentirajo levičarski in demokratski listi kot dokaz popolnega poloma nemškonacijonalne stranke, ker se v prav ničemur ne razlikuje od govorov narodnih socialistov, ki mislijo, da bodo rešili Nemčijo z demagogijo ter slepim hujskanjem proti socialistom v borbi s katerimi je podlegel Blsmarck in ves pruski predvojni režim, ki se je pri tem opiral na druge sile, kakor pa danes Hugenberg in njegovi gardisti.
Tudi v Italiji narašča brezposelnost
Doslej je v Italiji že nad pol milijona oseb brezposelnih — Obširen
načrt vlade za investicijska dela
Praga, 16. avgusta, d. Kakor smo že poskrbi© zasleduje stalno naraščanje brezposelnosti, ki bo v zimskih mesecih dosegla obseg kot ga ni bilo že dolgo vrsto let. Po zadnji uradni objavi je v Italiji že sedaj 350.000 oseb brez posla. Ker pa so te statistike 7p1o nepopolne, je gotovo, da znaša skupno število brezposelnih najmanj pol milijona
Vršila se je že tudi dolgotrajna seja ministrskega sveta pod predsedstvom Mussoli-nija, k; se je bavila samo z vprašanjem brezposelnosti. Sklenjeno je bilo, da bo Izdelal poseben odbor obširen načrt za veli-
ka državna in samoupravna investicijska dela, pri katerih bi našli dela brezposelni delavci. Investicijski načrt predvideva gradnjo novih železnic, skladišč, mostov, cest, vodovodov, šol in elektraren ter bo namenjenih za ta namen en in pol milijarde lir. Ker pa je italijansko gospodarstvo že itak obdavčeno z nadvse velikimi davki, je vprašanje, kako se bo posrečilo zbrati vladi tako velike vsote za izvršitev tega investicijskega programa. V zvezi s tem se širijo tudi vesti, da bo poskušala najeti italijanska vlada v inozemstvu veliko investicijsko posojilo. .
Angleška intervencija na Kitajskem
London, 16. avgusta g. Ministrski predsednik Macdonald in ameriški poslanik v Londonu general Dawes, ki bivata trenotno na Škotskem, sta imela dolg razgovor o položniu na Kitajskem. Angleška javnost očividno še ni razčistila vprašanja, ali nai bi Anglija sama ali v zvezi z ostalim? silami oosredovala na Kitajskem. Nekatere države so doslej sploh odkteniale tako posredovanje. V političnih krogih dvomijo, da bi bila Macdonald in Dawes storila kon-čnoveljavne sklepe glede tega.
S kitajskih bojišč
London. 16. avgusta, g. Kitajska nacijonalna vlada napoveduje oficijelno, da so nacijoiialne čete izvojevale veliko zmago nad severnimi uporniki ter zavzele mesto Cinanfu. Severne čete so na begu.
London, 16. avgusta, g. Po vesteh iz Šan-ghaja je računati, da bo komunistična armada že v prihodnjih 24 urah zasedla mesto Hankau. Mesto je že popolnoma obkoljeno in niti napad vladnih čet ni mogel spraviti komunistov v beg. Kakor znano so uporniki že prejšnji teden prejeli znesek 12.500 funtov za obljubo, da mesta Hankau ne bodo zasedli.
Zanimiva ruska avtomobilska ekspedicija
Vladi vostok, 16. avgusta. V Vladivo-stoku je startala skupina avtomobilov na potovanje, ki ga je organiziralo društvo za razvoj avtomobilizma potom poboljšanja cest. Avtomobili morajo prevoziti 12.000 kilometrov skozi pokrajine, kjer ni nobenih cest. Ta originalna dirka bo potolkla svetovni rekord v pogledu terenskih težav, ki jih morajo tekmovalci premagati
Preki sod v Pešavar ju
Bombav, 16. avgusta g. Zaradi izredno nevarnega položaja v severo-za-padnem obmejnem ozemlju je bil nad Pešavarjem in okolico proglašen preki
sod.
Pešavar, 16. avgusta. V Peša var ju je bilo proglašeno obsedno stanje zaradi hudih borb, ki se že teden dni vrše v okolici te življensko važne obmejne utrdbe. V boj so zapletene britske in indijske čete vseh rodov orožja. Današnja poročila pravijo, da je položaj sicer malo mirnejši, vendar je po službenih objavah še vedno zelo resen. Veliki oddelki čet so bili danes odposlani na mejo. da preprečijo nov pritok uporniških plemen.
Albanski kralj
poseti Rim
Atene. 16. avgusta, g. Grški listi poročajo, da je italijanski kralj porabil albanskega kralja Ahmcda Zogii na ohi*k v Rim. Listi pripisujejo temu posetu velik pomen, ker menijo, da je v zvezi z zaroko albanskega kralja z eno izm«*d italijanskih princes.
Posafanja z Gandiiem
Bombav, 16. avgusta. Danes so končali razgovori, ki so se vršili v zaporih mesta Poona med Gandi jem in voditelji indijskeja kongresa ter angleško vlado glede političnega premirja. Gandi in predsednik kongresa Tejsapru Favakar bosta v posebnem pismu podkralju Irwinu nn/ala stališče in zahteve indijskih nacijonalistov. Kakor poročajo z druge strani, so potekla pogajanja brez uspeha. Gandi zahteva razne garancije, med njimi posebno dalekosežne glede nameravane anglo-indijske konference v T«ondonu.
Do danes opoldne se rešilna ekspedicija še ni vrnila. Reševalna akcija bo najbrž zelo težka, ker jo znatno ovira dež oziroma nevihte, ki so divjale snoči in zjutraj v Triglavskem pogorju. Upati pa je, da bodo rešitelji še danes dospeli do ponesrečenega turista in ga prenesli v dolino.
Sneg in mraz
v Franciji
Pariz, 16. avgusta g. Skoro vsa Francija trpi že več tednov zaradi trajnega deževja, ki je povzročilo mnogo škode in izpraznilo vsa kopališča ob atlantski obali. Kopališča Trouvllle, De-auville itd. so popolnoma izumrla. Razen tega vlada povsod za to dobo nenavaden mraz. V Boissvju, 10 km jugozapadno od Pariza, je zvečer nad pol ure snežilo, kar je za sedanji letni čas vsekakor nenavadno. Nad okolico Tar-besa je divjal proti večeru silen vihar. Gorski potoki so silno narasli in izru-vali mnogo drevja. Tudi veliko število hiš je poškodovanih.
„R 100" na cilju
London. 16. avgusta, g. Zrakoplov >R 100f. ki je na poti iz Kanade v Anglijo, Je imel sinoči že polovico poti za seboj. V zadnjih 12 urah vozi zrakoplov v močnem nalivu ter proti vetru, zaradi česar dosega na uro le 12 milj povprečne hitrosti. Upajo pa, da bo še danes prispel v London. Ker je obod zrakoplova zelo poškodovan, ga bodo morali popolnoma obnoviti.
London, 16. avgusta. »K 100« je ob pol 12. pristal na londonskem letališču.
Hčerka ruskega carja
Newyork. 16. avgusta. Anastasija Čajkov-ska, ki je trdila, da je hči zadnjega ruskega carja, je izginila. Ker ji je dovoljenje za bivanje v Ameriki pred nekaj dnevi poteklo, so izjavile oblasti v Washingtonu, da jo*bodo deportirale, ako ji ne bo uspelo pribaviti si podaljšanja v doglednem času. Baje je odpotovala v Pariz v družbi neke bogate prijateljice po imenu Any Jennings. Ako bi ji vlada Združenih držav zabranila daljno bivanje na ozemlju Unije, bo zaprosila francosko vlado, naj se zavzame za njene zahteve. Cajkovska je živela v Ameriki v hiši nekdanje ruske princese Ksenije, sedanje gospe Ledds- ter je med tem iskala po Evropi dokaze za svojo trditev.
Pol stotine manjšinskih t   pritožb pri D. N.
Ženeva. 16. av^u^ta. s. Lf^nn poročil^ o manjšinskih pritožbah, ki jih je prejelo Društvo narodov in -za katere so se vršili leta 1929. pri ma.dridskih pogajanjih ostri boji. je bilo leto« objavljeno v uradnem listu Društva narodov. Poročilo, ka obsega dobo od 19. junija 1929 do 31. mada 1930, ie 15 strani dolgo. Med drugim navaja, da je bilo v tej dobi predloženih tajništvu Društva narodov 57 manjšinskih vlop, med katerimi je bilo 36 vlog odkionjemih. ker po obliki in iozikii miso bile sprejemljive. Sprejemljivih vloer je bilo 21, število manjšinskih odborov je 14. število sej teh odborov 19, število vlop. čijih proučftenr je bila zaključena 29.
»Milanski letalec« Sassanesi bo obtožen
Bern« 16. avg. s. Zvezni svet se je ba-vil danes z vprašanjem kazenskega zasledovanja italijanskega letalca Bassanesiia in njegovega pomagača, ki je na svojem poletu iz Lodrina v Milan s sodelovanjem tretje osebe, zagrešil več prestopkov proti predpisom o zrakoplovnem prometu. Zvezni svet je sklenil, da naj se z zadevo bavi kazensko sodišče. Za prestopek zrako-plovnega reda je doJočena kazen do 1 leta zapora in do 10.fWYl frankov denarne zlobe.
Zagoneten atentat na brazilskega konzula v Španiji
Pariz, 16. avgusta. Po vesteh iz Lizbone so našli davi brazilskega konzula v Oportu, Johnesa Melloa. v njegovem stanovanju umirajočega s kroglo v prsih. Docela nepojasnjeno je Se, ali gre za zločin, ali p9 ^aorda celo za kak atentat.
Rusija in varšavska agrarna konferenca
Sovjeti sodijo, da je konferenca političnega značaja in predstavlja akcijo proti Rusiji ter ji zato prerokujejo neuspeh
Moskva. 16. avgusta. V zvezi s člankom, ki je izšel v nekem socijalističnem listu v Rigi glede mednarodne agrarne konference, katero je sklicala Poljska v Varšavo, pišejo >Izvestija<, da konferenca, ki se bo bavila s tako zapletenimi mednarodnimi in gospodarskimi problemi, ne bo imela nobenega uspeha, ako se predhodno dobro ne pripravi. Po pragramu bi bilo pričakovati, da bo do povabljene samo države, ki imajo skupno  interese pri  reševanju  sedanje agrarne
krize, bodisi da žito kupujejo ali prodajajo. Pri tem je tudi Rusija močno zainteresirana, ker je dosedaj največji producent žita v Evropi in brez njene prisotnosti in pristanka se ne more doseči nobenega praktiČ-neaa uspeha. Ker Poljaki Rusije niso povabili, je očividno, da konferenca ne zasleduje gospodarskih, ampak političnih ciljev. Poljska upa, da bo lahko našla skupno bazo, ki bi   služila  za  protisovjetsko zvezo.
čsl. komunisti se vračajo med socialiste
Zborovanje delegatov čsl. komunistične opozicije v Brnu — Vodstvo moskovske internacionale je gluho za vse težnje proletariiata v zapadnih državah
Rim, 16. avgusta d. Fašistična vlada 5 ročali se vrše po&iianja med opozicijo češkoslovaške komunistične stranke in vodstvom socialno demokratske stranke za fuzijo. V Brnu se je vršil kongres delegatov k- munističoe opozicija, k se ga je uccie-ž"'o 120 delegatov.
Po tem kongresu je bila objavljena proklamacija na pristaše komunistične opoz,-c:je v kateri pravi vodstvo komunistične opozicije med drugim tudi sledeče: »Vodstvo komunistične internacijonale v Moskvi je slepo in gluho za potrebe zapadne^a delavskega pokreta. Namesto, da bi delalo za složno akcijo vsega proletarijata za-naš- v njegove vrste razkol ter propagira meščansko vojno med delavstvom samim. Dalje je povsem ravnodušno do demokracije ter jo odreka celo delavstvu organizira-
nemu v komunistični stranki, kjer vlada r.ajhujša diktatura. Komunistična cp>zici;a v tretji internacijonali je zastonj leta in leta opozarjala na potrebo sporazuma s socialno demokracijo. Namesto, da bi voistvo upoštevalo njene dobro mišljene na;v»ts, pa je brez vzroka izključevalo stare pre>-kušene člane ter jih proglašalo za Izdajalce. S prirejanjem raznih »revolucionarnih dni« je docela oslabilo vsako akcijo proletarijata ter diskreditiralo komunistični pokret na zapadu.
Zaradi tega ne preostaja čsl. komunistični opoziciji drugega, kakor da prekine vse stike z moskovsko internacnor-alo ter se vrne v okrilje socialno demokratske stranke v kateri se nudi dovolj prilike za uspešno delo za proletarijat.
Lepe sovjetske obljube Italiji
Ustanovitev sovjetskega konzulata v Trstu — Obljuba velikih naročil
pri tržaški industriji
Trst, 16. avgusta, r. Ker računajo tako na italijanski kakor na ruski strani s tem, da se bo medsebojni trgovinski promet po sklenitvi dodatne trgovinske pogodbe zelo razširil, je bil v Trstu osnovan sovjetski konzulat. Za konzula je imenovan Gligorije Gajlunski, ki je bil poprej član raznih sovjetskih trgovinskih misij. Tržaški »Piccolo« objavlja izjavo novega sovjetskega konzula ki pravi med drugim: »Nedavno sklenjena pogodba je odprla nova pota za razvoj trgovine med sovjetsko Rusijo in Italijo. Trst bo črpal iz tega posredne in neposredne koristi ker se   bo   medsebojni trgovinski
Samomor mlađega
dijaka v Celju
Celje, 16. avgusta. Davi so našli v gozdu nad mestnim parkom v bližini godbenega paviljona 18 letnega sina tukajšnjega stavbenika, dijaka srednje tehnične šole Franca Nerata, mrtvega. Pognal si je iz velike vojaške pištole kroglo v srce. Truplo so po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvašnico. Vzrok samomora je baje nesrečna ljubezen.
Poskusen samomor ugledne Beograjčanke
Aran-tielovac. if>. avgusta p. Veliko senzacijo ie vzbudil samomor, ki ga je po* skušala v tukajšnjem kopališču izvršiti ugledna Beograjčanka Branka S. Mudi se tukaj že več tednov na letovišču in štejejo jo med najodličnejše goste. 2e pred par dnevi je pripovedovala svojim prijateljem, da jo je življenje razočaralo. F>avi so jo našli nezavestno v njeni sobi. Poklicani zdravnik je ugotovil, da se je zastrupila. V pismu, ki so ga našli, sporoča, da gre v smrt zaradi razočaranja v življenju. Pre* peljali so jo takoj v bolnico in ji izprali želodec, vendar pa je njeno stanje zelo resno.
5,600.000 Din za svetovno teniško prvenstvo
San Francisco, 16. avgusta. James Phelan. bivši senator Kalifornije, je zapustil Helen \Vills stotisoč dolarjev zato, ker si je priborila svetovno teniško prvenstvo za Kalifornijo.
Nad 600 ur v zraku
St. Louis, 16. avgusta, g. Letalca Tex in O Brien sta bila danes dopoldne že 600. uro neprekinjeno v zraku ter sta že s tem prekosila nedavni vztrajnostni rekord bratov Hunter za nad 50 ur. Letalca sta v lističu, ki sta ga vrgla na zemljo, sporočila, da se jima godi dobro in upata, da bosta vzdržala tisoč ur v zraku.
promet razvijal večinoma preko Trsta. Tržaška industrija, zlasti pa ladjedelnice bodo prejele mnogo naročil iz Rusije. Sovjetska vlada je že naročila v italijanskih ladjedelnicah tri parnike. V svojem petletnem gospodarskem programu predvideva sovjetska vlada zgradbo 400 parnikov. Gotovo bo velik del teh parnikov naročenih v italijanskih, predvsem tudi v tržaški ladjedelnici. Rusija bo povečala izvoz premoga, nafte, žita in raznih drugih proizvodov t Italijo a ta izvoz bo Šel večinoma preko Trsta.«
I »Beograd - glavno mesto Rusije«
Madrid, 16. avgusta, d. Španska policija zasleduje poslednje Čase z veliko vnemo komuniste, ker je prejela od notranjega ministrstva obvestilo, da se klati po deželi mnogo komunističnih agitatorjev, ki ščujejo narod proti obstoječemu režimu. To povelje je prejel tudi ravnatelj policije v Ali-cantu, ki je zelo vesten in služben mož. Pričel je takoj iskati v Alicantu sovjetske agente in srečno iztaknil med tamošnjimi dijaki človeka s slovanskim imenom Drago Gospič. Nemudoma ga je ukazal zapreti ki vreči v ječo. Zastonj so bili vsi dokazi nesrečnega Dragotina GospiČa, da je Jugo-sloven in rodom iz Beograda. Gospod policijski ravnatelj je samo modro pripomnil da ga ne bo prevaril, ker dobro ve. da je Beograd glavno mesto Rusije. Zaradi tega so dijaki iz Alicanta objavili v madridskem listu >E1 SoK apel na vlado naj poduči alicantskega policijskega ravnatelja, ia je  Beograd   prestolnica Jugoslavije.
Rudniška nesreča v Britanski Kolumbiji
Vancouver, 16. avgusta s. V rudniku La-kehurst, ki je oddaljen 50 milj vhodno od Vancouverja, se je pripetila težka rudniška eksplozija, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi, doćim je 46 delavcev Se zasutih v rovu. Do zasutih delavcev za enkrat ni mogoče priti, ker so dohode zasule velike plasti peska in zemlje. Delavci mrzlično odkopavajo oviro, vendar se boje, da se bodo med tem vsi zasuti delavci zadušili.
LJUBLJANSKA BORZA Devize :    Amsterdam  22.70, Berlin 13.4575. Bruselj 7.7868, Budimpešta 9.884. Curih    1094.4—1097.4     (1095.9), Dunaj 794.68—797.68   ( 796.18),    London 274-44, Newyork 56.23, Pariz 221.60, Praga 167.13 INOZEMSKE BORZE Curih:    BeogTad 9 1275. Berlin 122.79, Pariz 20.2175,    Lond ~'25. Newyork
514.0825, Bruselj 71.p 2fi.93, Ma-
drid 55, Amsterdam tj 72.65.
Sofija 3.725, Praga -ipeSta *X>.19, Bukarešta 3.060*«^.
Tudi Kamnik
dobi kopališče
Zgrajeno je ob Nevljici — V soboto je pa voda nanesla vanj do 10
vagonov gramoza
Kamnik, 15. avgusta. I lotov. Dno struge so v približni dolžini 6©
Dra\>k3 banovina lobi v najkrajšem čat>u šesto zidano kopališče. Prvo je bilo ilirijan-sko v Ljub. jam, -Jru^c id:hčno kopaii-SČe v Krauj£.kj £©ri, tretje mariborsko na Mari bor&keni otoku, četrto gradi lastnik Rimskih 'loplic g. Ufiiieh ob Savinji • Rimskih Toplkah, peto je v Laškem, ki je eno najstarejši v Sloveniji, Šesto pa grade Kamni čani.
Kanm'k s svojo romantično okolico ter prekrasnimi Kamniškimi planinami v ozad-iu se vedno bolj razvija v letovišče. Dotok tujcev je vsako leto večji, v zvezi s tem pa tudi naraščajo potiebe mesta. Za razvoj tujskega prometa so v prvi vrsti potrebni hoteli in resluvracije. poleg tega je pa tudi nujno potrebno kopališče.
Tega se je zavedala tudi kamniška obči na in že lani je odobrila načrt modernega lavnega kopališča. Ker Bistrica zaradi premrzle vode ni prišla v poštev. je občina sklenii« zgraditi kopališče ob Nevljici, malem pritoku Bistrice. Od posestnika Prašni-karja iz Kamnika je občina kupila idealno lep prostor ob Nevljici, kakih pet minut od Kamnika. Prostor je res najbolj primeren za kopališče, ker leži tik ceste, ki vodi v romantično Tuhinjsko dolino Nevljica pride tam takorekoč šele na plan. kajti do tega kraja se plazi samo med grmovjem ter je stisnjena mod hribčke in bregove. Prostor je odprt, solncen in zlasti izpostavljen po poldanskemu solncu. Občina ga je izbrala deloma tudi zato. ker dela tam Nevljica vijugast ovinek, pride skoro do ceste in io včasi poplavi. Kopališče je namreč zgrajeno tako. da je obenem zavarovana cesta pred poplavami.
Letos v maju so začeli kopališče graditi. Delo io prevzel kamniški stavbenik rlomar. Gradnja je lepo napredovala in kopališče bo kmalu dograjeno. Novo kopališče pa ni morda zaprt bazen, kakor bi utegnil kdo misliti, temveč je odprto. Nevljično strugo so tam. kjer je kopališče, znatno razširili, tako r-a je široka okli 12 metrov. Na obeh straneh so napravili močno škarpo, na eni strani b^ton?ko, drugo pa iz mecesnovih pi-
metrov poglobili in izravnali, na koncu reguliranega dela pa grade temelje za jez, ki je potreben, da lahko v razširjeni strugi dvignejo vodo'do 2 m. Ves prostor je ograjen, napravljeno je tudi primerno solncali-Šče, zgrajene so stopnice za dohod itd.
Ideja kopališča sama na sebi ni slaba. Kaniničani so računali, da je pač najbolje, če jim Nevljica teče skozi kopališče, da imajo na ta način vedno svežo, Čisto vodo. Toda zdi se. da so se malo urezali in da so napravili račun brez krčmarja. To je namreč pokazala sobotna poplava Nevljice, ki je tipičen hudournik. V noči od petka na soboto je namreč v kamniškem okraju divjala strahovita nevihta, Bistrica in njeni pritoki so prestopili bregove ter poplavili okolico. Narasla Nevljica je porušila provizorni jez v razširjeni strugi in nanesla v strugo kopališča okoli 10 vacronov kamenja, sodra, gline in prsti. Vsa ta masa. ki jo je hudournik nosil s seboj, se je ustavila v kopališču Struga je zatrpana in jo bodo morali nanovo čistiti Ig bo seveda zopet veljalo precej denarja.
Iz tega je razvidno, da kopališče na omenjenem kraju ni dovolj zavarovano. Kraj je, kot rečeno, primeren, samo načrt ni posrečen. Kamničani morajo namreč računati s tem, da Nevljica vsako leto, pomladi in jeseni prestopa bregove in nosi kamenje s sfboj. Če bodo morali vsako leto dvakrat, trikrat ali pa še večkrat čistiti in prazniti strugo, bo z amortizacijo in rentabilnostjo kopališča težko. Stroški, ki so že zdaj ogromni, pa bodo tako narasli, da jih občina ne bo zmagovala.
Morda bi kazalo kopališče malo preurediti Eventualno naj občina poleg regulirane struge zgradi še separaten bazen, ki bo dobival vodo iz Nevljice, ali pa naj na zgornjem koncu reguliranega dela napravi močan iez. istotam pa naj odcepi strugo in napravi za vodo primeren odtok. Morda bi kazalo prerezati travnik in izkopati za Nevljico novo strugo v dolžini kakih 100 metrov, kajti le v tem primeru bi bilo sedanje kopališče varno pred poplavami.
Sv. Rok — zidarski patron
Pogled v življenje naših zidarjev,
da imajo pozimi
Ljubljana, 16. avgusta. Tesarji imajo za svojega patrona sv. Jožefa, kar je mislim vsem znano, ribiči sv. Petra — pa kdo bo vse naštel. Hočem le reći, da tudi zidarji niso brez patrona — imajo svetega Roka, kar menda ni znano Urši javnosti (na žalost ne vem, kdo je — lovinarski patron).
Sv. Rok je bil zidar, zato ga je tudi loletela čast. da zastopa zidarje v nebeškem eraljestvu. Torej, zidar je bil in je hodil na Šihto« s psičkom (čemu ga je rabil, ne rem), nosil je palico  (sv. Rok, ne pes!), ta nji culico, v culici pa kosilo. Skoro tako ;ot delajo to še nekateri redki zidarji dan-lanes. Pri tem pa seveda ne smem trditi, la se je ob sobotah nažehtal in stepel s x)licaji, ženo in sploh z vsemi, ki bi mu prišli pod roke. Ne morem reči, da je delal ob ponedeljkih »plavega«, kakor tudi ne, da je začel štediti šele na jesen — ko začne malta zmrzovati. Sploh je bil sv. Rok — svetnik in prav zato je zidarjem za vzgled — za patrona.
Kaj več pa od njega ne vem povedati. Ne vem, ali je bil poročen, kakor so ponavadi naši zidarji, katerih žene pozimi stradajo kruha, poleti pa mož; to pa tudi ni tako važno. Dovolj je, če vemo, da je dan sv. Roka zidarski praznik in da imajo zidarji praznik danes, ko morajo itak praznovati, ker jim lije dež na malto. Sicer pa to pozabljajo zidarji sami. Včasih — da da, zdaj pa je tudi pri zidarjih marsikaj drugače. Tudi zidarji so modernizirani, malo jih je, ki bi še nosili kosilo s seboj v kangli-cah in naglavnih rutah svojih žen in bi hodili peš na ?šiht«. Zdaj se že vozijo z avtomobili, sicer ne s svojimi kot v Ameriki,
ki morajo vse poletje trdo delati, kaj za pod zobe
temveč z avtobusi. Nekateri pa imajo že tudi svoje motorje ter brenče z njimi po cestah najmanj tako samozavestno kot Elija po nebu, in škrope marsikoga tako kot imajo navado pri ometavanju zidov. — So pa še vendar zidarji, ki so kljub svoji modernosti kolikor toliko ostali zvesti svojim tradicijam. To sd predvsem oni iz Prlekije. Na zunaj so jako skromni, ampak samo navidezno — zadovoljni so s stanovanjem v stavbni baraki, s pričnami, na katerih je par slamic podolgem in počez, tem več pa malte, prahu itd.; taiste postelje pa ugajajo bolham — še celo bolj kot zidarjem. Skromni so in niso, bog varuj, če se jim zamerite! Ponosni so na svoje junaške pesti, drugače pa so v vseh pogledih fantje od fare in zidarji, da jim ni enakih. Svojo barakarsko usodo prenašajo potrpežljivo kakor da pač zato
vsem hiše, domove, palače gradijo, da sami v barakah ležijo ... kot pravi neka pesem. — Ker je po barakah malo prostora, naš zidar pa ima seveda kolikor toliko premičnin, zato si mora pomagati, kakor ve in zna. N. pr. ščetke za obleko in čevlje vtakne z žlico in lončeno skledo skupaj pod vzglavje svojega gnezda, lonce, »kastrole«, moko, milo, »biks«, cikorijo, perilo, stare čevlje itd., pa stlači pod vznožje.
Zidar je kajpada tudi sam svoj kuhar, perica, šivilja, čevljar itd.; zidarji žive poleti ločeni od svojih žen nekakšno vojaško življenje, a brez zloglasne vojaške discipline, seveda; zdi se, da žen prav nič ne pogrešajo.
Zabavno je gledati zidarja-kuharja pri kuhi: prepasan z zidarskim predpasnikom,
ki jo bel ko je nov, pozneje pa nosi vse barve — atoji dostojanstveno pri ognjišču, katero J« enako ciganskemu — bres vseh
nepotrebnih navlak kot jih imajo Štedilniki, dobra so sama tla z opeko za podloži-tev lonca — ter vrti kuhalnico kot bi mešal malto, pa so le žganci — vsak dan dvakrat (opoldne je dober sam suh kruh), ob nedeljah pa svinjska buča. — Da, ob nedeljah! Dopoldne je v baraki zelo živahno, veselo raspoloženje, zidarji vstajajo kot Matjaževa vojska, nekateri kuhajo, drugi si čistijo Čevlje kar na pričnah, nekaj jih je tudi friierjev, njihove žrtve imajo zagrnjene vratove s zidarskimi predpasniki, pa tudi muzikanti na orglice in harmonike se producirajo, pri vsem tem pa ne manjka niti akrobatov, ki izvajajo vratolomne vaje Čisto pod stropom ali med pričnami. Tako je veselo, da bi človek kar vriskal. Tega posamezniki tudi ne zamude. — Skratka, zidarji uživajo polno svobodo, ki jim nadomešča vse drugo. V nedeljo popoldne pa se zidarji razprše tako, da jih ni nikjer — ali da jih je povsod preveč. Ne pozabijo pa tudi svojih žen, ki daleč nekje za devetimi gorami stradajo, kakor sem že povedal. Pišejo jim genljiva pisma, nekako tako: * Ljuba žena, pišem ti, da te lepo pozdravim in da mi je dolgčas po tebi, pa vrag vzemi takšno vreme, dežuje že cel mesec, ničesar ne zaslužim, gotovo je tudi doma dež, pa vsaj ne takšen, da bi se v vinogradih vse ^spridilo«. Nekaj vina bo, kaj ne? Le piši mi, kako je z grozdjem! Denar ti bom pa
že poslal, če ne bo dežja---c
Tako — — —
Da ga zidarji radi žehtajo, se pogosto sliši, ampak je pri nas vseh dobrih Slovencih ta lepa navada globoko vkoreni-njena. Zidarji pa so iskreni, zato so pijani rajši — očitno — kot dobri Slovenci; vsemu svetu kličejo na vsa usta: »Aufbiks, če si upaš!« — Med zidarji je pa tudi mnogo štedljivcev, ki bi lahko posekali vsakega rekordnega gladovalca. Nekateri žive samo od komisa, katerega skrivaj nakupijo od sitih vojakov; enega izmed njih poznam, ki si je po omenjeni vojaški štruci zarezal odmerjene koščke ljubega kruhka — da je vedel, koliko sme pojesti ---Da, cel načrt svoje lakote si
je narisal, katerega se je točno držal —
Res, zidarji so v vsakem pogledu zanimivi, žal pa vse premalo popularni. Fantje so, da malo takih, zato je razumljivo, da jih imajo dekleta jako rade, četudi njih zamaltane hlače niso prijetne na pogled — na kar se pa ne gleda.
Da, takšni so zidarji. O njihovem patronu, sv. Roku, pa ve več povedati knjiga — >2ivljenje svetnikov in svetnic božjih«, katere pa še nisem utegnil prestati.
Smrtna nesreča in usodepolni padec
Ljubljana, 16. avgusta.
V četrtek in danes sta se pripetili dve težki nesreči, katerih žrtvi so pripeljali v ljubljansko bolnico, kjer je ena težkim poškodbam že podlegla, druga se pa bori s smrtjo.
Usodepoln karambol se je pripetil v četrtek opoldne pri Stični. Anton Gorše, 25 letni sin posetnice iz Spodnjega Brezovega pri Stični se je peljal na kolesu proti Stični. Vozil je precej naglo in se na ovinku zaletel v nasproti prihajajoči avtomobil založnika pivovarne Union Beršnjaka. Nesrečni fant je v loku odletel s kolesa in priletel naravnost na glavo, katero si je prebil. Nezavestnega so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili, da si je prebil lobanjo in pretresel možgane. Nesrečni fant se ni več zavedel, ležal je vso noč v nezavesti in je včeraj okoli 14 težki poškodbi podlegel.
Davi se je pripetila težka nesreča med postajama Žalna in Mlačevo pri Grosupljem. Na postaji Mlačevo je hotel skočiti na vlak, ki se je že premika] proti Ljubljani. 301etni progovni delavec Janez Ferjan. Nesreča je hotela, da mu je spodrsnilo in ie padel pod vagon, ki je sel čez njega. Vlak so takoj ustavili, potegnili nesrečnega delavca izpod njega, ga za silo obvezali in pripeljali v Ljubljano, od tu sra je pa rešilni avto prepeljal v bolnico.
V bolnici so ugotovili, da je Ferjan težko poškodovan, poleg vidnih zunanjih poškodb ima tudi notranje. Nesrečnež se vse dopoldne ni zavedel in je njegovo stanje zelo kri-tičro. Kako se ie nesreča pripetila, še ni točno ugotovljeno. Kakor so izpovedali nekateri očividci, je hotel Ferjan skočiti na vlak, pa mu je spodrsnilo, drugi pa zatrjujejo, da je sam skočil pod vlak. Resnico bo dognala sele preiskava.
Volkmar Iro
Grd pes o damah
Ime mu je Fido, je čisto aava^n križanec jazbečarja, pinča in špicla in strašno grd je. Edino, kar je na njem lepega, so njegove dobrodušne, rjave pasio oči. Star je že šest let in vajen je že. da se mu vsi ljudje smejo. Čudi se celo, če se mu človek ne smeje. Na posmehovanje ljudi že davno ne gleda več tako kakor v svoji mladosti. Takrat je smatral v svoji naivnosti skoro vse ljudi za dobre, skoro z vsemi je bil prijazen. Toda ljudje so se mu samo smejali To svojo zmoto mladosti je počasi popravil in iz neprostovoljnega pasjega clowna je postal trezen fjlozof lastne ostudnosti.
In poleg drugih izkušeni z ljudmi je opazil, da imajo ženske z ostudnostjo mnogo manj usmiljenja kakor moški.
Moški se večinoma ne zmenijo zanj, njim se ne zdi tako grd, mnogin. s_ vidi celo čeden in neki debeluhar je dajal zanj dvajset mark, češ, da se ob pogledu nanj zabava bolje nego v cirkusu.
Ženske pa vidijo v njem hudoben nestvor, najprej vidijo vedno samo njegovo grdo zunanjost in ko se mu potem smejo, vidi jasno njihov odpor. Za njegovo ostudnost nimajo razumevanja n zato Fido žeosk okna rad.
Najbolj zaničuje in prezira elegantne dame s psi plemenitih pasem. Kajti skoro nobena teh dam ne gre mimo njega, ne da bi zmajala nad njim z glavo, češ, glejte, kako grda je ta mrcina, ne da bi ga primerjala s svojim negovanim ljubljencem in ne preprečila vsakega zbližanja z energičnim »fuj!« To krivično odrivanje ga najbolj boli. Saj je vendar najpohlevnejli pes v vsem okraju, varuje se vseh zaletov in ne more razumeti, da ravnajo te dame, katere spozna na deset korakov po njihovem parfumu, tako grdo z nj«m zaradi njegove grde zunanjosti.
Samo enkTat je doživel izjemo. Takrat se je pred njim ustavila zelo lepa. svetlolasa dama s krasnim kitajskim pinčem in dejala je svoji prijateljici: »Tile grdi kužki so često zvestejši in hvaležnejši od čistokrvnih psov. Z moškimi je mimogrede rečeno tudi tako.«
To je bila edina lepa dama. ki ie govorila ubogemu Fidu iz srca.
Tudi mlade deklice so hudobne, toda Fido tega ne vzame resno. Ko gredo iz šole, ga često obkolijo v polkrogu in kriče na vse grlo: »No, ti si pa res lepa mrcina!« ali »Ti dobiš še prvo nagrado na prihodnji pasji razstavi!« Ob takih prilikah sedi Fido docela mirno sredi prebujnega posmehovanja in vse zbadljivke enostavno stresa s sebe.
Pa tudi tu so izjeme. Iz sole se vrača mala, krivo raščena deklica nežnega, otožnega obraza. Hodi vedno sama i nko gre mimo njega, zakliče: »Fido!«, prijazno mu pokirna in v njenem glasu je nekaj kot prijateljstvo, izvirajoče iz enake usode. Fido je že pogosto razmišljal o tem, zakaj hodi baš to plemenito dekletce vedno samo in zakaj je tako otožno.
Priletne dame imajo več usmiljenja z njim. Sicer je pa Fido sploh prepričan, da starejše ljudi ostudnost mnogo manj moti. Smejo se sicer tudi, toda v njihovem smehu je vedno nekaj sočutja, a to pomen imnogo. Večkrat se ta ali ona celo skloni k njemu in mu za-mrmra lepo besedo, kakor bi ga hotela potolažiti. Za to je vedno hvaležen, toda tolažbe ne potrebuje.
Potem je dama, ki se mu ne posmehuje. Ona edina ga razume in pozna njegovo pasjo dušo, ki je tisočkrat boljša od duše onih domišljavih, trmastih in razvajenih psičkov z rodovnikom. Ta že davno ne vidi, da je grd. To je opazil že opetovano, ko se je vračal k nji s svojega vsakdanjega izprehoda in ko mu je na prvo praskanje odprla vrata. Nežno ga boža po glavi in govori z njim kakor s človekom. A v njenem obrazu se pri tem ne izpremeni nobena poteza. Ta dama je edina, ki se mu ne posmehuje. Pa še ta je slepa...
Kolonizacija naših ljudi v Bitolju
Ban, general Smiljanič, zelo pogreša »svoje drage Slovence« — , Banja Ko vil jača
Ga. Polonca J u v a n o v a. ki je bila poleg prof.  šesta voditeljica propagandne    turneje ljubljanske draine po Jugoslaviji, pripoveduje o naših južnih krajih: mm O našem Primorju bi bilo odveč izgubljati b©6ede, ker g« vsak Slovenec kolikor toliko pozna. Omenim naj le, da nas je najbolj fasciniral otok Hvar s svojo prekrasno lego, jako milim podnebjem — na Hvaru nimajo tako velike vročine kakor v
Splitu _      s krasnim kopališčem in končno
z arhitektonskimi zanimivostmi velike umetniške vrednosti. V hvarskem samostanu smo si ogledali umotvore slavnih slikarjev iz srednjega veka, kakor Tiziana in drugih. Zelo smo se zanimali za 400 let staro cipreso, pod katero nas je pogostil nad vse ljubeznjivi gvardijan s patrom Filipom. Le ta 72 letni starček je bil vidno gin jen. ko smo zapeli več slovenskih pesmi. Ob pesmi >Sv. Konstantin je zvončke vlil« pa so se mu orosile oči. Slovenec, ki ga privede pot na Hvar, naj ne pozabi zglasiti se v gostoljubnem samostanu, kjer prav radi razkažejo samostanske umetnine in svoj prekrasen vrt, poln oranž in limon.
Zelo zanimivo in za današnje čase skoro neverjetno je dejstvo, da na Hvaru že 100 let ni bil izvršen noben kriminalen zločin. Na Hvaru sploh nimajo policajev, kar so nepotrebni, kakor nam je zagotavljal župan dr. Novak.
Krasna je bila vožnja iz Dubrovnika čez Hercegnovi in Kotor na Cetinje. Resnične so bile besede g. bana generala Krste Smiljaniča: s Slovenci, žal, premalo poznajo lepoto črne gore. rja prihajajo Američani, Angleži, Francozi in Nemci, v zelo velikem Številu pa čehoslovaki. Drage Slovence pa, je rekel g. ban, na žalost zelo pogrešam. Pri nas je še vedno vkore-ninjeno mnenje, da so naši južni kraji zapuščeni, za popotnike skrajno nevarni in neudobni, kar pa ni res. Cetinje je sicer majhno mesto, a se ponaša s krasnim »Grand hotelom« s skoraj luksuzno opremo  in  i*vrstu o  in ne predrago kuhinjo.
Cetinje ima zdravo gorsko podnebje in je bojazen pred tropično vročino neupravičena.
že med vožnjo iz Ko-tora na Cetinje se nudi diven razgled na Boko Kotorsko, Ti-vat in na morje. Ko pa dospeš do Njeguša, se prikaže pod teboj Skadrsko jezero, nad teboj pa ponosni Lovčen. Lepota teh krajev se težko opiše z besedami — treba jih je videti.
Črnogorci so znani po svoji gostoljubnosti in ljubeznjivosti. Večkrat smo občudovali njihovo prirodno nadarjenost. Frapirala nas je sličnost njihovega jezika z našim.
— Javni telovadni nastop Sokola v Škofji Loki se bo vršil v nedeljo 17. avgu* sta ob 15. uri. Predpriprave za izredni praznik domačega Sokola so v polnem teku in bo prireditev brezdvamno zado-voljila vsakogar. Program je prav raznoli* ko izbran in obsega poleg orodne telo* vadbe nastop vseh oddelkov z beograjski* mi in saveznimi prostimi vajami. Starejši Člani bodo izvajali vaje s palicami, nastopi pa tudi vojaštvo 52. p. p. s tekmami preko zaprek iin z vajami pušk. Moška deca bo vrhu tega izvajala »Mlade vojake«*, člani pa »Naprej«. Po telovadbi se prične v vseh prostorih odlično prirejenega Sokolskoga doma velika sokolska zabava ob zvokih Sloge iz Ljubljane. Sokol vabi najvljudneje goste od blizu in od daleč, ker ve, da ne bo poseta nikomur žal. Za Ljubljančane popoldanske izletnike je posebno priklas den vlak, ki odhaja ob 14.50 iz Ljubljane si. kolodvor.
Obratovalni čas v celjskih trgovinah
Kakor je javnosti že znano, je bilo mesto Celje s svojo okolico v naredbi g. ba» na dravske banovine dne 6. maja t. 1., ka = tera predpisuje odpiralni in zapiralni čas trgovskih obratov v dravski banovini, iz* puščeno iz vrst mest, katera imajo popoln nedeljski počitek. Nekaj časa so bile tr* govine v Celju, kolikor dovoljuje omenjena naredba tudi odprte. Slednjič je pa radi hudega odpora trg. nameščencev in na že* ljo večine trgovcevsšefov samih, Gremij trgovcev na svojem izrednem občnem zboru soglasno sklenil, naj ostanejo trgovine v mestu Celje tudi za naprej ob nedeljah in praznikih ves dan zaprte.
NTa omenjenem občnem zboru pa so bili sprejeti še drugi predlogi, ki gredo za tem, da se uvede nedeljski počitek rudi v bližnji okolici mesta Celje in da se v me* stu samem uvede stari obratovalni čas tu* di ob delavnikih.
Gremij trgovcev je zaprosil kr. bansko upravo dravske banovine, da se ti predlo* gi sankcijonirajo, nakar more stopiti zo* pet v veljavo stari, kakor se je izkazalo, najprikladnejši odpiralni m zapiralni čas. Podaljšan naj bi ostal isti sporazumno sa* mo ob dnevih pred nedeljami in prazniki za eno uro. To prošnjo so podprli tudi tr* govski nameščenci po svojih organizacijah s spomenicami na bansko Upravo.
Ako ugodi banska uprava željam celjskih trgovskih krogov in tudi širše javno* sti, kar smo prepričani, da se bo sigurno in kmalu zgodilo, se bodo že za jesenski čas trgovine v Celju po starem obratoval* nem redu odpirale in zapirale.
Iz Saradeva smo potovali preko Lzic ▼ ćačak. Tu v stari Srbiji se *c*Ji med in mleko*. Tako n. pr. stare 100 kg zelja 7 Din, 100 paprik 1 Din (pri nas je ena 1 Din), 1 kg zrnatega fižola 1 Din. 4 Jajca 1 Din, par piščancev 10 do 12 D»n, 1 kg marelie 1.50 Din. malin 4 Din itd.
Občina ć-ačak vzdržuje sajrta sole m raane socijalne ustanove, kljub temu pa je brez vsakega dolga. Občina je lastnica velikega kompleksa zemljišč, ki čakajo te eksploatacije.
Na vožnji iz čačka proti Obrenovcu smo se dodobra seznanili z bogastvom srbske zemlje. Občudovali smo velikanska Žitna polja. Gozdove zelo izseka vajo, kakor je balo sklepati iz ogromnih lesnih skladišč.
O tem, kako se nam je godilo v Sabcu. je znano. Slovence bo zanimala banja Ko-virjača, oddaljena od šabca do 50 km. To zdravilišče slovi po svoji zdravilni termalni vodi, velikem komfortu, krasnih parkih in gozdovih, tako da je pravo pribežališča tuberkuloznih ter ljudi s težko sre>no napako, rakom in golšo. PtI bolnikih z rakom in golšo so »tatietično zabeleženi 90% uspehi.
Cene  so  zmerne;   stanovanj«  s hrano
stane od 60 do 100 Din. želeti bi bilo, da bi naši ljudje, namesto da potujejo iskat zdravja v tujino, potovali raje na naš jug v Koviljačo. Zdraviliška uprava daje prav rada vse potrebne informacije.
Naše male kmetovalce, ki iščejo kruha v tujini, bo zanimalo življenje ▼ Makedoniji. Umestno bi bilo, da bi se naseljevali v Makedoniji, kjer imajo ogromna zemljišča na razpolago. Država jih prodaja pod zelo ugodnimi pogoji. Kakor je izjuvil bi-toljski župan, srtane 5 hektarjev zemlje s hišo vred _ iz Bitolja in okolice se je izselilo veliko Turkov in Grkov, ker je štelo mesto pred vojno $0.000 prebivalcev, sedaj pa jih ima okoli 35.000 cirka 25.000 Din. Ker je državi In občini do tega. da se kolonizirajo tamošnji kraji, se dovoljuje kolonistom 25 letno odplačevanje. Prebivalstvo si želi Slovencev, ker. so na glasu kot marljivi in pošteni ljudje. Oni, ki imajo kapital in so podjetni, bi našli r Bitolju zlato jamo. Interesenti za zemljo naj se obračajo v zadevi informacij na gradsko načelstvo v Bitolju.
V BitoAju  eo  iste  klimatične razmere kot pri nas. O malariji ni govora.
Projektirana je železnica preko Bitolja na Peč in Kotor, v treh letih bo dograjena in takrat se bo gospodarski položaj precej spremen 11.
Popolnoma pravilno bi pa bilo rudi da se ta obratovalni red uvede za najbližjo okolico Celja, ker so prometne zveze z mestom sedaj že toliko izpopolnjene, da se te okolice    ne    more več postavljati v
iVrSt°  Z   °*  takega   večjega središča oddaljenimi podeželskimi kraji.
KOLEDAR.
Danes: Sobota, 16. avusta. katoličani: K0K\ pravoslavni: 3. avgusta, Isakiie.
Jutri: Nedelja, 17. avgusta  1*30, katoličani: 10. pobink.. pravoslavni: 7. a vrniti 7 dece u Ei. 4
Današnje prireditve. Kino Matica: Dvoje src v K taktu Kino Ideal: Ciganska princeza.
Prireditve v nedeljo. Kino Matica: Dvoje src v % taktu. Kino Ideal: Ciganska princeza.
Dežurne lekarne.
Danes In Jutri: Trnkoczv, Mestni tr*; Kamor, Miklošičeva cesta.
Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo za to da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da. »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri senu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekar-nah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Doza
— Kako krasno srebrno dozo imaš!
— Da, žena mi jo je podarila za god.
— Ali je bilo tudi notri kaj?
— Da, račun.
V cirkusu V nekem cirkusu je nastopal akrobat, ki je požiral meče  Nekoč bi moral zopet požirati meče,   pa ie začsl požirati igle.
— Oprostite, to niso meči, _ so
začeli protestirati gledalci.
— Danes me boli trebuh, pa mo-lam držati dijeto.
Natančnost.
Učitelj hoče svojim učencem dopovedati, naj popred vselej pomislijo i0 šele potem govori. Zato jim priporoča, naj veakokrat do 50 štejejo, kadar želijo kaj pomembnega povedati, do sto pa, Če s?re za prav važno stvar. Drugi dan je opazil, pri peči stoje, kako nekateri ŠolarČki nad ve« naglo ustnice premikajo. Nato je zadonelo kakor « enega orla: ^Devetdeset osem, devetdeset devet — sto. Suknja ee vam je vnela, goepod učitelj !<
Palača Hranilnega in posojilnega konzorcija
Zgrajena bo v Gajevi ulici — Stroški bodo znašali samo okrog 2 milijona 600.000 Din
Ljubljana, 16. avgusta. Izmed razstavnih del naših arhitektov za budimpeštansko razstavo je vzbudil veliko pozornost načrt palače Hranilnega in posojilnega konzorcija, ki so ga izdelali arhitekti Fatur, Kos in Platne r. O palači smo zvedeli tele podrobnosti:
Palača, ki jo začno graditi začetkom septembra tega leta, bo stala na 25 m dolgem m 23 m širokem stavbišču v Gajevi ulici poieg nove hiše ge. Kambičeve.
Zaradi male parcele, njene centralne lege v mestu ter zahteve gradbenega gospodarja po udobnih cenenih stanovanjih in rentabiliteti hiše so morali arhitekti računati z vsakim centimetrom. Zazidava po običajnem sistemu, to je z enim frontalnim traktom, ne bi bila racijonalna, ker bi se na ta način ustvaril tlocrt, ki bi vseboval le po tri sobe desno in levo stopnišča, v ozadju pa pritikline. Pridobilo bi se pri tn-nadstropni stavbi le osem stanovanj, ka-trih najemnine pa ne bi zmogli uradniki, za katere se bo gradilo.
Stavba bo zaradi tega zgrajena po skeletnem sistemu, pri katerem nosijo vsa bremena v tlocrtu eometrično razpostavljeni 40 X 40 cm močni železobetonski stebri, povezani s prekladami, na katerih leži že-lejobetonska plošča. Na ta način bodo odpadli vsi nosilni obodi in srednji zidovi, ki bi zavzemali v pritlčju že precejšnje dimenzije in precejšnji prostor. Zidovi bodo postali temperaturni, optični in akustični izolatorji ter se jih bo dimenzijonirlo le v tem pravcu.
Na podlagi izkušenj se bo za naše prilike uporabljal 45 cm debel zid kot temperaturni izolacijski zid. 45 cm obodni zidovi iz votle podolžne in pokončne opeke ustrezajo po računskih tabelah cca. 60 cm zidu iz navadne polne opeke. Votla opeka je sicer nekoliko dražja, ima pa zato večjo izolacijsko vrednost in je skoraj za 40% lažja od polne opeke, kar seveda silno poceni nosilno konstrukcijo.
Vmesne ločilne stene bodo običajne 15 cm v zidu iz opeke. Ker pa so morali arhitekti hraniti s prostorom in jim je bil drag vsak centimeter, so predpisali 10 cm heraklitne stene, ki veliko bolj izolirajo napram zvoku in tudi temperaturi ter imajo še eno dobro lastnost, namreč da so zelo lahke. Torej se bo s postavitvijo teh sten doseglo isto kot pri obodnih zidovih, t. j. večja izolacija, pridobil se bo prostor ter lažja in cenejša nosilna konstrukcija.
S temi lahkimi stenami se bo dosegel še en bene — mobilnost stanovanja. Mobilnost stanovanja je produkt najmodernejše dobe: v zapadnih državah se je v tem pravcu že veliko napravilo. S premikanjem sten. t. j. s preuredbo tločrta stanovanja, se lahko ugodi skoraj vsaki zahtevi stanovalca, ki si po lastni potrebi uredi naka-
zano mu stanovanjsko ploskev. Le kopalnice in stranišča so zaradi fiksnih instalacij in odtočnih cevi vedno na istem mestu. Mobilnost stanovanja se bo pa lahko dosegla le pri takem konstruktivnem sistemu, kakor ga bo imela ta stavba.
Novost pri tej stavbi bosta tudi situiranje in uredba stopnišča. Pri običajnem stopnišču so dostopna stanovanja le na enem podestu. dočim je ostali neizrabljen. Pri tej stavbi bodo pa dostopna stanovanja iz obeh podestov tako, da bo vezalo eno stopnišče nekako dve hiši. S tem se je pridobilo na enem stopnišču na horicontalni ploskvi, v vsakem rezu pa po dvoje stanovanj.
Ureditev stanovanjskih prostorov je produkt izkušenj moderne arhitekture. Vsi prostori bodo imeli lep ploskovni proporc, t. i., ne bodo ozki, ne preširoki in, kar je silno važno, vsi bodo direktno razsvetljeni in ventilirani. Tako sobe kot stranišča, shrambe, kopalnice in predsobe. Vsa stanovanja bodo opremljena z najmodernejšimi instalacijami.
V pritličju bodo poslovni prostori Hranilnega in posojilnega konzorcija ter družabni prostori z malo dvorano in ljudsko sobo. V mezaninu desnega trakta bodo trosobna stanovanja. Sledila bodo tri nadstropja trosobnih stanovanj v 4. nadstropju, ki pa bo na frontalni strani zaradi gradbenega reda umaknjeno, dočim bodo v notranjosti parcele nameščena stanovanja za samce. Ta samska stanovanja bodo prirejena tako, da bo imelo eno predsobo po dvoje m po troje samcev. Vsak samec bo imel moderno opremljeno sobo ter umivalnico z umivalnikom in avtomatično gorko in mrzlo prho. Sprednje štiri samske sobe bodo imele teraso s krasnim razgledom proti Alpam.
V prizemlju bo mal lokal, primeren za modistko aH kakšno slično obrtnlco.
V kleti bo na eni strani z lastmm stopniščem in dvoriščem gostilniška klet z vsemi stranskimi prostori. Opremljena bo ro vseh izkušnjah in pridobitvah moderne opremne tehnike.
V ostali kletni etaži bodo kletni proston za stranke, pralnica ter dve čistilni dvorišči.
Fasada bo primerna notranji ureditvi Sestavljena bo in dveh kubičnih enot. ki jih bo vezala prostoreina stopnišča. Mirno sožitje obeh delov stavbe, ki jih bo ločila pokončna globoka utesnina v« fasadi, bo zelo slikovita. Kip pred prostorom bo nekaka izmena ravnotežja obeh stranskih mas. Bil naj bi umetnina, ki jo lahko postavimo tudi na primerno drugo mesto, nekako tako kakor sliko v stanovanju z ene na drugo steno.
Palača bo stala okori 2,600.000 Din.
Kaj takega pa še ne!
Kako se je producira! pred Ljubljančani profesor gimnastike Stroh
sehneider
Ljubljana,  16. avgusta.
Mi Ljubljančani smo kar zadovoljni in srečni, vedno imamo kakšno posebno ve* selje. ki nas drži pokonci, da se nam pre= več ne zadremlje. Zapustili so nas gasilci, ki so razvneli toliko src (seveda dekliških največ) no, zdaj pa je prišel profesor* akrobat s svojo zračno umetnostjo, ali ka* ko bi se ji naj sicer reklo.
Človek bi moral biti najmanj akrobat — akrobat besede, da bi zamogel opisati vse njegove akrobacije tako, kot so se nas dojmile. #
Vrv, na kateri vprizarja gospod profe= sor svoje čudovite vragolije ali umetnosti, je napeta med realko in hišo Glasbene Matice, približno 25 metrov nad Vegovo ulico, pritrjena je na strehah omenjenih hiš in še pripeta na zemljo, da se prav nič ne guga.
V četrtek ob 18. se je pred številnim občinstvom ob zvokih godbe »Sloge« poja= vil profesor iznad strehe realke. V sigur* nem koraku, z dolgo palico v roki, da bi lažje vzdržaval ravnotežje, je korakal po vrvi strumno po ritmu godbe, kakor de' rajo baletke na varnem odru. Občinstvo
je bilo takoj očarano. Videti je bilo na* ravnost genij ive prizore: nekaj dam sem videl, kako so sila vneto od daleč bombar* dirale profesorja=junaka s poljubi, ki so jim kar razganjali vroča srca. Poleg dru= gih čudežev je tudi to čudež, da te Ijubez* nive dame niso vrgle profesorja s svojo nepopisno ljubeznijo z vrvi. Navdušenje občinstva pa se je še bolj stopnjevalo, zla= sti je učinkovala profesorjeva zadenska ali rakova hoja — dekletam so srca naravnost zastajala, pa tudi drugi so pozabili dihati ter so široko razčeljusteni samo zijali. Profesor je plesal, poskakoval — skratka, podil se je po zraku kot sam svetec Elija nad trdo. strašno globino — brez mreže. Občinstvo, ki ga je bilo morda najmanj toliko kot pri odkritju Cankarjevega spo= menika, če ne še več, je ploskalo kot bi se Ljubljana podirala. Neka dama pri oknu univerze ni vedela, kaj dela od samega na? vdušenja, objemala je neko staro gospo, da so ji pokale kosti, ter jo dušila s po* ljubi, ki so veljali, seveda, drugemu. Ko nam je profesor že do skrajnosti pretegnil živce, tako kot pač znajo samo profesorji (kar so gotovo spoznali dijaki pri izpitih) /
• ^cveda kar ' koliko r. Pa kaj limivo in u.^aia na vrvi,
s plesom in tekanjem med nebom in zem* ljo, je odšel, nakar se je vrnil na vrv pre* oblečen v lovsko obleko s puško na hrbtu, komodno je sedel na vrv ter pričel streljati balončke, ki so jih spuščali od spo* daj. Nekaj imenitnega! Palico za ravno težje je naslonil na noge, vzel je klobuk v levo, puško pa v desno roko ter upihnil balonček tako, da nas je polovica gledal* cev kar ponorela od veselja. Naslednji ba* lonček je bil na žalost neranljiv, niti trije streli mu niso mogli do živega, kar je go* spod profesor bridko obžaloval — utrl si je grenko solzo izpod lovskega klobuka — ter se najbrž na tihem pridušil, če se zna — nato pa se je kruto maščeval nad vsemi ostalimi balončki. Nobeden ni več ušel njegovemu srdu na luno, vsi so počepali ob nepopisnem navdušenju občinstva. Neke? mu starejšemu gospodu je vsak strel tako ugajal, da se je tako nebeško blaženo sme? jal ter stopical kot maček, ko gode v naj večji zadovoljnosti — kar v zidano voljo me je spravi 1. O, deklet-gorela. Zanimivo bi I vročine bi jim pokazal to! Ko je bilo vse drug lepše. Profesor je res kar saj je na njej tudi ležal, ko je streljal ba* lončke.
Nazadnje, joj, profesor se je spustil po vrvi, ki si jo je zapletel med noge in ovil okoli pasu s čudovito spretnostjo, z glavo navzdol. Spotoma je nepričakovano poteg* nil iz žepa našo zastavo, jo razvil ter pri* jadral z njo na ulico med silnim aplavzom, kjer so ga sprejeli njegovi tovariši.
In zvečer, v sijaju reflektorjev — druga predstava — kdo bi mogel vse to pove* dati! Gospod profesor je tokrat pokazal še več, češ, prejšnje — to ni nič. Pokazal nam je še druge bolj umetniške plese in »izpre* hode«. Nato se je med kratkim odmorom lepo preoblekel v finega gospoda — lepo letno obleko je oblekel — ter se napotil večerjat, pa ne k Šestici, ali Figovcu, še v Zvezdo ne, kaj še! On je zračni profesor, zato ni kar tako kot mi ubogi zemljani: vzel je mizo, stol. svojo palico in komplet? no večerjo ter se tako oborožen napotil nad Vegovo ulico — vzbujati nam tek. strah in grozo in občudovanje. Da, bridka resnica je, gospod profesor je lepo mirno sedel na stolu pri pogrnjeni mizi ter večer* jal po vseh predpisih na sami tanki vrvi. Uljudno nas je povabil, da bi prisedli — pa kaj ko nismo promovirani akrobati, da bi si kaj takega upali. On nam je celo na* pijal, tako je bil vljuden Četudi vzvišen nad nami kot še menda nikdo drugi.
Vidite, končal bom, ker nisem akrobat, da bi vam mogel vse te akrobacije preliti v črke — lahko bi mi že večkrat spodle* telo . . . Oglejte si sami tega brezprimer* nega junaka, primojdun. pri njem se vam ne bo dremalo. Kaj takega pač ni v Ljub* Ijani vsak dan!
Vremensko
dne 15. avgusta. Barometerska depresija leži nad našimi kraji in povzroča slabo vreme. V zadnjih 24 urah se je vreme poslabšalo v vzhodnih pokrajinah, kjer je bilo doslej toplo in stalno. Pritisk je splošno narastel v sred* nji Dalmaciji, Bosni in vzhodnih krajih, dočim je v ostalih pokrajinah padel. Po* rast je znašal 0.1 do 3 milimetre Ln se je gi* bal med 754 do 757. Znašal je: Zagreb 755.9, Beograd 755.9, Sarajevo 756.1, Ljub* ljana 755.7, Split 755.4. Crikvenica 755, Rab 753.8, Mostar 755.4, Mitrovica 755.6. Baro* meter stalno narašča. Jutranja temperatu* ra je zelo padla v vzhodnih krajih za 5 do 10 stopinj, nekaj manj v južnih krajih in v Primorju, nasprotno pa je narastla za 1 do 4 stopinje v severozapadni Hrvatski in Sloveniji. Gibala se je med 10—18, v Pri* morju med 16—20 stopinj. Imeli so: Za* greb, Beograd, Sarajevo. Mitrovica 14, Ljubljana 13, Karlovac 15, Split in Brod 16, Rab in Mostar 19, Crikvenica 30 sto* pinj Celzija Nebo je bilo zjutraj večino* ma oblačno vreme nestalno. V vzhodnih pokrajinah in v Gorskem Kotoru je deže* valo. Padavin je bilo v zadnjih 24 urah v Zagrebu 3, Beogradu 27, Ljubljani 2, Spli* tu 17, Crikvenici 1, Gospiću 8, Brodu 11, na Rabu 20 in v Mostarju 47 milimetrov. Vetrovi so bili zjutraj slabi, iz zapada kva* drant, v Primorju slab SO ali tišina. Morje je bilo zjutraj mirno, deloma nekoliko valovito.
Nedelja, 17. avgusta..
9: Prenos cerkvene glasbe iz Zagreba; 10.20: Kocjan Leo: Nalezljive bolezni domačih živali; 11: Koncert tamburaškega društva »Kolo« iz Trbovelj; 14.30: Reportaža procesije iz Zagreba; 16.30: Koncert trnovskega cerkvenega zbora; 20: Koncert godbe Dravske divizije; 22: Časovna napoved in poročila; 22.15: Prenos z Bleda (Erich Herse); 23: Napoved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 18. avgusta.
12.30: Plošče; 13: Časovna napoved, borza, plošče; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 18.30: Tercet ^Sneberje« (harmonika, violina, klavir); 19.30: O zavarovanju, predava g. Iv. Martelanc; 20: Plošče; 20.15: Jugoslovanski večer: Prenos iz Beograda; 21.05: Prenos iz Zagreba; 21.55: Koncert Radio-kvarteta (gg. Jeraj, Bravničar, Fer^r.ik, Eržen); 22.45: Poročila in napoved programa.
Torek, 19. avgusta.
12.30: Plošče; 13: Časovna napoved, borza, plošče; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 18.30: Samospevi g. Andr. Zega; 19: Na citre igra g. Loeske; 19.30: Dr. Pavel Breznik: New Orleans: ameriški Pariz; 20: Prenos iz Zagreba; 22: Časovna napoved in poročila; 22.15: Prenos z Bleda (Erich Herse); 23: Napoved programa za naslednji dan.
' ^ od**!0
Tri slike malih ljudi
Ljubljana, 16. avgusta.
Tam sem, kjer ni barake
Na Prulah pod kostanji je vedrih Pristopil sem z dežnikom; Saj boš moker, kostanj je slaba streha! — Odkimal je z otroško glavico ter me oširril z boječe nezaupljivim pogledom. Nosil je lep suknjič, lahke čevlje brez nogavic, samo do kolen segajoče hlačice so bile bolj revne.
— Odkor pa si? Vidiš, kako se je vlil! — »Saj je vso noč tako lilo!« se je odrezal z resnim glasom. — Ali si slišal? — Povesil je žalostne oči. Začel sem sumiti. — Ali ti je mama povedala, da je deževalo? Kje si pa bil, da veš? — Čakal sem odgovora. Fantek pa se je delal, kakor da ne sliši. — Jaz pa nisem miroval: — Kaj nisi spal ponoči? — »Vso noč sem spal« je odvrnil kratko, oči je plaho izmikal. — Kaj pa poreče mama, ko te ni doma itn tako lije? — »Nič!« — Hm, nič? Kje si pa doma? Tam? Pokazal sem proti barakam. Odkimal je: »Ne, tam sem, kjer ni barake!« je žalostno, pa vendar nekam ponosno odgovoril ter pokazal na kup slabo pokritega pohištva na bližnjem travniku. — Revček! Jej, to te zebe ponoči! — »Nič me ne zebe, spim pri sestrici — skupaj spiva.« — Pa bratce imaš tudi? — »Da, eden se uči za brivca, eden pa hodi v ljudsko šolo.« — Ti še ne hodiš? Jeseni začneš, kaj ne? — Da, jeseni. — Pa boste ja dobili vsaj skromno stanovanje!? — »Bomo!« — Moj Bog, kje ste pa bili prej? — »Na Žabie-ku —« — In kje je ata? — »Nekje dela, v soboto pride domov.« — Tako!? Ne dela v Ljubljani? In mama, uboga reva, je kar sama — na prostem ves teden!« — »Tam je mama, vidite!« pokazal je z drobno ročico na mamo, ki je vedrila pod streškom šolskih stopnic. — Poj diva! — Spremil sem ga k mami. — »O, Rajko, kaj pa delaš na dežju?« Obrnila se je k meni: »Hvala lepa!«
Sel sem čudno žalosten — — —
Hlapec Jernej
Na Emonski, pri pričetku Cojzove, me je vprašal za Sv. Petra cesto. — To je pa daleč! Najbolje je, da greste kar za vodo, da ne zgrešite. Pa pojdite z menoj!
Sla sva skupaj po Cojzovi cesti. Star mož, sključena, sestradana postavica v po-nošeni kmečki obleki. Nosil je pleten cekar v roki, palico v drugi, na katero se je opiral, in starinski dežnik pod pazduho. Težko, drsajoč je hodil. Gotovo niste iz Ljubljane? sem ga nagovoril. — »Iz Krškega sem, da, Krškega!« — A tako, z vlakom ste prispeli? — Da — ne, devet dni sem hodil!« Kaj, peš ste prišLi? Pa tako daleč?
_ »Da, peš sem hodil devet dni, nazadnje
pa sem se tudi z vlakom peljal, 90 kron sem plačal!« — V Zidanem mostu ste stopili na vlak? — »Ne, ne! Ja, ko bi stopil v Zidanem mostu! Poznej, poznej! V neki malo lepši vasi, takšna je že kot lep trg!«
— Aha, potem je bilo morda v Litiji? — »Da, takšna vas je bila kot Litija — ne vem, kako se ji pravi!« — Saj res, sem si mislil, Litija že ni bila, ker od tam vožnja ne stane v Ljubljano devetdeset kron. — Revež, kako pa morete hoditi! Tako star človek! »Da, star sem, pa še bolan!« bolestno je zakašljal. Kaj ga je neki gnalo na takšno pot? — Greste najbrž v bolnico? Morda koga obiskat?« — »Ne, k nekemu nadučitelju grem. pri Sv. Petru stanuje«. — Tako, tako. »Žlahta«, kaj ne? — Ne, same od nas ima ženo, poznava se.« — Revež, pa ste šli tako daleč peš!« — »Da, hm, veste,« glas je pritajil, »prišel sem v Ljubljano po beraško pravico, po izkazilo. Grem pa še spotoma nadučitelja obiskat.« — Revež, hudo pot ste imeli. Ali ljudje kaj dajo? Tako med potjo ste mogli jesti. — »O, dajo, dajo!« — Samo to je zdaj sitno, ko še ne smete prositi — lahko bi vas kdo videl.
— »Da, da!« — Res, smilite se mi. Najhujše ie najbrž za prenočišče? — »Da, zvečer se zavlečem kam v kako steljo, pa
jo težko najdem.< Zamahnil je s palico proti Trnovem. — »Ali ste že deli časa v Ljubljani?« — »Da. dva dni.« — No, morda bo vam pa učitelj kako pomagal. Kar za vodo naravnost pojdite, pa ne boste zgrešil! Srečno pot! — Podal mi je koščeno roko ter odtaval s trudnim korakom. Kot hlapec Jernej —--
Mamica z gobami
Na Gruberjevem nabrežju je napol sedela na petah, napol klečala — na mokrih tleh. Deževalo je. Z eno roko je držala razpet kmečki dežnik nad vrečo in ceker-jem gob, z drugo jih ie iz cekarja izbirala ter jih polagala v predpasnik. Pogleda! sem. Kar na cesto diše — te vaše gobe! sem se opravičil. — »Da, da, dišijo!« je potrdila mamica. Izza rute so me pozdravile dobrosrčne vlažne materinske oči in.' prijazne gube postaranega obraza. — »Vidite, prebrati jih moram, črne so vmes! Doma nisem vedela, punce so jih sušile in mi jih naložile. Malo preveč so se posušile na peči; dež je, pa moramo na peči sušiti. Saj ni tako hudo, pa vendar je kakšen košček boli temen vmes, pa bi si gospoda vendar kaj slabega mislila!« je hitela pripovedovat med izbiranjem. — * Poglejte, takšne so!« — To pa res nič ne škoduje, saj niso črne. Pa kam pod streho bi šli, boste mokri in še gobe povrh! — »O, nc. saj imam marelo! Veste, moram izbrati, ker nisem doma pogledala, črnih gob bi mt ne vzeli.«
Ne morem si pomagati — smilila se ml je, na vlažnih tleh je čepela — stara in revna in vsa v skrbeh, tako se mi je zdelo, da nič ne misli nase, temveč samo na go^nodo. ki ne mara črnih gob.
Med. dr. Leo šavniff
specijalist za ženske bolezni in porodništvo
ne ordinira od 15. do 28. avgusta
11414
Šumarska in lovska razstava
Na šumarski in lovski razstavi na vele-sejmu v Ljubljani od 31. t. m. do 15. septembra bodo zbrane rastline, katerih čudovito moč so poznali že naši dedje, kakor tudi tiste, v katerih je odkrila zdravilne moči šele moderna farmakopija.
Prav tako, kakor zakladi flore - rastlinstva, bodo prikazane na razstavi skrivnost* in tajne faune — živalstva. Poleg gozdnih škodljivcev, komaj vidnih lubadar-jev in trdokrilih rilčkarjev, bodo razstavljeni krešči in brzi, ki uničujejo cozdu škodljivo zalego.
Tudi lovska razstava obeta, da bo prekrasna. V tem oddelku se bo skušala prikazati lepota pravega lovstva, katerega glavni namen je. divjad kojiti in šele, ko jo je sorazmerno dosti, toliko odstreliti, kar ne škoduje nadaljnemu razvoju.
Zanimiv bo pregled razvoja orožja in sicer od kamenite dobe, ko je pračlovek povečini živel od divjadi, preko davne dobe brona, ko se je lovec podajal v nevarno borbo z zverjadjo in si pri tem čvrstil duha in telo, do današnje dobe. ko gojimo lovstvo kot zdrav, moderen sport in gledamo tudi na gospodarske koristi lova.
Ker so pravi love* kot prijatelji prirodne lepote tudi oboževalci-umetnosti, bo poskrbljeno tudi za to. Razstavljenih bo mnogo lepih slik, izdelanih po priznanih umetnikih, predstavljajoče divjadi, kakor tudi spominjajoče na razne dogodivščine in vzbujajoče lepe spomine.
Namen razstave je. opozoriti obiskovalce na lepoto in zaklade gozda, posebno pa v prijateljih zelenih gajev vzbuditi še večje zanimanje za čare večno lepe prirode.
Dnevne vesti
mm Upokojitev v sodili službi. Upokojeu je starešina okrajnega sodišča v Ribnici Anton Mejac.
— Ea^pi-ana sodna služba. Pri okrajnem sodišču v Ribnici je rizpisano mesto starešine. Prošnje naj se pošljejo službenim potom ministrstvu pravde do 23. L m.
— Iz poštne službe. Imenovani so: Pri pošti v Celju za manipulanta orožniški narednik II. klase Franc FriedL, pri pošti v Tržiču za manipulanta orožniški narednik II. klase, Alojzij Strumbelj in pri pošti v Zidanem mostu za manipulanta orožnišk« narednik II. klase Silvester Lipovšek; upokojeni so pri pošti Ljubljana I. Ivana Belar, Alojzija Kopač in Antonija Petek, pri pošti v Frasrerskem Ana Eržen, pri pošti v Ormožu Mara Kues in pri pošti Maribor I Roža Šuen.
— Iz službenega lista«. >Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovi-ne< št. 18 z dne 14. t. m. objavlja pravilnik o pomožnem osobju državnih prometnih ustanov v resoru prometnega ministrstva in dodatek k pravilniku za denaturiranje in prodajanje denaturiranega špirita.
— Sprejem zdravnikov v mornarico. 2e zadnjič smo poročali, da je razpisan natečaj za sprejem večjega Števila zdravnikov v mornarico. Deloma bodo sprejeti kot aktivni saniteten i častniki, deloma pa kot kontrak-tualni zdravniki. Podrobnosti natečaja so razvidne iz >Službenih novine št. 184 z dne 14. t m.
— Odprava vizuma med državami Male aniante. Da se olajša trgovski in potniški promet med našo državo in državami Male antante, bo vizum v doglednem času odpravljen. V našem zunanjem ministrstvu že proučujejo to vprašanje.
— Razid društva. Podružnica Jugoslovanske Matice na Homcu je na svojem občnem zboru 19. januarja sklenila, da se raziđe.
— Živalske kužne bolezni v dravski banovini. 10. t. m. je bilo v dravski banovini 48 primerov svinjske kuge. 21 svinjske rdečice, 3 kokošje kuge, 2 pasje stekline, 2 me-hnrčaste^a izpuščaja goved in 1 vraničnega prisada.
— Kongres internacionale poštnih, telegrafskih in telefonskih nameščencev je bil letos od 12. do 15. t m. v Kopenhagnu. V poštni internacionali je včlanjenih 33 organizacij iz 23 držav in s 416.106 člani. Članarina znaša letno 10 Švicarskih santimov od vsakega člana. Odbor pa sme znižati to članarino neimovitim organizacijam m tistim iz držav s slabo valuto do najmanjše članarine 3 švicarskih santimov. Znižano članarino plačujejo štiri države in sicer: Estonska. Letonska, Palestina in Jugoslavija.
— Občinstvu in trafikantom v vednost. Vedno bolj pogosto se dogaja, da zahteva kupujoče občinstvo večjih množim taksenih znamk in poštnih vrednosftnic od razpeče* ▼alcev polovično provizijo, včasih celo ▼eč kot nagrado. In če dotični odklanja tako kupčijo, kratkomalo nočejo kupiti in romajo dalje, dokler ne nalete na razpe* čevalca, ki je voljan ugoditi njihovi želji. Odbor Udruženja tobačnih trafikantov resno svari vse take kupce, da v bodoče opuste zahtevo po proviziji, ki zapeljujejo razpečevalce k nezakonitim dejanjem in se sami radi tega pregrešijo proti obstoječim zakonom. Razpečevalca pa zadene po monopolskem zakonu čl. 135 kazen, da se rou odvzame dovoljenje za razpečavanje monopolskih predmetov, in po zaikonu o nelojalni konkurenci čl. 32, globa do 15.000 Din, v težjih primerih poleg omen* jene denarne globe še zaporna kazen do enega meseca. Odbor bo v splošnem inte* resu proti vsakemu krivcu brezobzirno nastopil in vsakega naznanil pristojnim oblastim. Nekaj posebno izrazitih prime* rov je bil pa primoran že sedaj naznaniti, ker so bili že ogroženi eksistenčni pogoji posameznih razpečevalcev in je stvar se« daj v teku. — Odbor Udruženja tobačnih trafik an t ov.
— Zaklopne znamke v zelo lični izvedbi je izdala uprava ljubljanskega velesejma v propagandne svrhe za šumarsko in lovsko razstavo, ki bo od 31. avgusta do 15. septembra na velesejmu v Ljubljani. Znamke so brezplačno na razpolago in naj se zahtevajo od urada velesejma v Ljubljani.
— Letoviščarjem! V pensionu »Jelovca« v Kamni gorici na Gorenjskem je v drugi polovici avgusta in v septembru prostih še nekaj mest. Kdor želi preživeti vsaj nekaj dni v tem idiličnem in mirnem kraju naše Gorenjske, naj se zglasi pri načelniku Bolniške blagajne ljubljanskih mestnih nameščencev v poslopju mestnega načelstva. Celotna oskrba s prehrano in prenočiščem znaša dnevno 45 Din za osebo.
— Opozoritev krojačicam novomeškega okoliša. Ponovno opozarjamo krojačice in krojaške pomočnice novomeškega okoliša na tritedenski prikrojevalni tečaj za dam-sko kroiaštvo, ki se nepreklicno prične v ponedeljek 18. t m. ob 8. uri zjutraj v predavalnici Rokodelskega doma v Novem mestu. Ker je še nekaj mest prostih, se morejo novi interesenti prijaviti še tekom prvih dveh dni neposredno v tečaja pri g. predavatelju.
— Darilo. Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojn*1 v Ljubljani je naklonila Novinarskenu društvu v Ljubljani znesek Din 200.—. Iskrena hvala!
— Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in deževno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju 26. v Splitu 22. v Zagrebu, Beogradu in Saiajevu 21. v Ljubljani 20.4 in v Mariboru 20 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.3, temperatura je znašala 12.2.
_ Nesreče in nezgode. Marija Škufca.
221etna hčerka posestnika iz Stranske vasi pri Stični, je včeraj na cesti padla s kolesa in si zlomila levo nogo v stegnu. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico. — V soboto smo poročali o težki nesreči, ki se }e pripetila v škof j i Loki, kjer sta se ponesrečila zidarja Josip Štajer    in Franc
Langerholz. Na oba se je zrušil stavbni oder in ju pokopal pod seboj. Njuno stanje je bilo sprva zelo kritično, kakor nam pa poročajo iz bolnice, se je že zbolišalo in je upati, da bosta okrevala.
— Letošnja velika skupščina Dražbe sv. Cirila in Metoda se bo vršila dne 8. septembra v Ribnici na Dolenjskem. 428
— Premetena goljufija. V Iloku je bila te dni izvršena premetena goljufija. Neki potnik iz Srbrje je ponudil tamošnjemu trgovcu Ignacu Sternu 500 litrov žganja na prodaj. Trgovec je poskusil žganje in ugotovil 22 odstotkov alkohola. Zato je s potnikom podpisal pogodbo glede dobave 500 litrov žganja po 18 Din liter. Okoli 2. zjutraj se je potnik vrnil, zbudil S-terna in mu dejal, da je blago že prispelo. Stem je še enkrat pokusil žganje, ugotovil sicer samo 18 odstotkov alkohola, kljub temu pa sklenil kupiti cel sod žganja. S pomočjo koči-jaža Borislava Jelkiča, ki je žganje pripeljal, so sod zvalili na dvorišče. Pomik iz Srbije je dejal, da se mu mudi na Sušak in da potrebuje nekaj denarja, ker bo kupil konje. Gostilničar mu je dal 4500 Din, nakar je potnik odšel, češ da po ostanek še pride. Drugo jutro je Stern odprl sod in pokusil žganje. Lahko si mislimo njegovo začudenje, ko je iz soda namesto žganja pritekla — voda. Sleparski potnik je imel namreč na notranji strani soda pri odprtini posebno pripravo, v kateri je bile nekaj litrov žganja, vse drugo je pa bila voda. Zadeva je bila prijavljena orožnikom, ki sedaj poizvedujejo za prebrisanim sleparjem.
— Samomor 16letne mladenke. V ba-
natskem Jaraku se je te dni na podstrešju svojega gospodarja obesila I61etna služkinja Elizabeta Schoner. Vzrok samomora ni znan, zdi se pa, da gre za nesrečno ljubezen.
— Ostanki mamuta v Jaraku? Pri kopanju vodnjaka v Jaraku je te dni posestnik Svetislav Petrovič naletel na spodnjo čeljust mamuta. Čeljust tehta okoli 40 "kg in ie bila izkopana v globini 11 metrov. Čeljust je prav dobro ohranjena.
— Težka prometna nesreča. Med Kamenico in Beočinom se je te dni pripetila težka prometna nesreča. Neki novosadski avtomobilist se je z vso silo zaletel od zadaj v voz s konji. Pri karambolu je bil zadnji del voza popolnoma razbit, posestnik Tikvić in njegova žena sta pa v loku zletela z voza. Tikvić je padel pod konja, ki sta se splašila in ga pohodila. Ženo in moža so morali prepeljati v bolnico. Njuno stanje je zelo kritično in ni upanja, da bi okrevala. Šoferja Popoviča so orožniki aretirali.
ZDRAVNIK ZA ZOBE
Dr. L03Z KRAGHE
KREKOV TRG ŠT. 10 zopet redno ordinira
Iz Ljubljane
—h Nova pridobitev ljubljanskega mesta. Prejeli smo: Pod tem naslovom je priobčil prijatelj »Slovenskega lista« dalj* šo notico o kolibah zbitih iz desk ob brc* gu Ljubljanice in o njih prebivalcih. Či£to po svoje pretirano in žaljivo opisuje raz* mere ob bregu Ljubljanice in to z name= nom, da more udariti po g. županu in pa — da bi končno on imel zasluge, ker se bo» do te res žalostne razmere v najkrajšem času odstranile. Že opetovano se je zgo» dilo, da se je ta prijatelj oglasil, kakor hitro je bilo v kakem odseku ali gremiju sklenjeno, da se bo to ali ono popravilo ali pa kak nedostatek odstranil. Vsikdar ie napadel g. župana in grajal, zakaj se to ne zgodi. Omenjene barake stoje že več let, a jih g. prijatelj ni videl. Stanovanjski od* sek se je že ponovno bavil s to zadevo in je tudi že stavil g. županu primerne pred* loge, a radi žalostnih stanovanjskih raz* mer in radi pomanjkanja primernega pro* štora se to do sedaj ni moglo zgoditi. Pri zadnji gremijalni seji se je pa določil pri* meren prostor in kredit, da se bodo barake ob Ljubljanici in za šolo na Prulah v naj* krajšem času odstranile. Takoj se je zopet oglasil omenjeni prijatelj, da je napadel g. župana in da bo sedaj njegova zasluga, ker bodo okoliški stanovalci rešeni te nad* loge. Ima pač vsak svoje posebno veselje in namene. Sej se poznamo.
—Ij Z naših trgov cest in ulic. Te dni so polagali kabel na Borštnikovem trgu ob Vrhovčevi hiši ter napravili čez cesto hodnik iz granitnih kock. Tak hodnik je napravljen tudi na križišču Aškerčeve in Go-rupove ulice. Asfaltni hodnik v Wolfoj*i uhci so ravnokar popravili. Prihodnje dni bo v popravilu hodnik na Bleiweisovi cesti, kar nam povedo veliki, ob cestišču stoječi kotH ter skladnice drv in šesterostra-čnih asfaltnih prizem. Cestišče od Marijinega trga do Kleinove trgovine v Wol-fovi ulici je tlakovano z mrzlim asfaltom. To je nov način tlakovanja. Kako se bo to tlakovanje obneslo, pokaže prihodnost.
—Ij Vodovodno omrežje na Glincah. Zadnje dni so položili vodovodne cevi na Cesti XMiL, ki gre s Tržaške ceste vzhodno proti regulirani Gradaščici. Zdaj pa kopljejo jarek na Cesti ITI., ki drži s Tržaške ceste zapadno proti južni železnici. Kopanje tega jarka je zamudno zaradi talne vode. Da se delo pospeši, morajo rabiti vodne sesalke.
—K Poslovanje na poštnem urada LJubljana 6 je od dne do dne močnejše, kar priča, da ie poštna podružnica na Rimski cesti prav potrebna. Pisemskega, paketnega m denarnega ter brzojavnega prometa je vedno več, samo telefonskih pogovorov še ni. ker telefon še ne funkcijonira. Ker je pa ravno telefonsko občevanje med občinstvom zelo priljubljeno, je nujno potrebno, da se Čim prej omogoči na tem uradu tudi telefonsko poslovanje.
—Ij Obnova enonadstropne hiše št. 8 v Vegovi ulici. Ga. Uršula Robežnik. lastnica te, nedavno od zunaj prebeljene hiše, jo je dala zdaj še na dvorišču obnoviti in pre-belrti. na kar bo še klet adaptirala v stanovanje.
—Ij Adaptacija stanovanja v obrtne prostore. Franc 2ivec, zidarski mojster in posestnik, adaptira pritlično stanovanje v enonadstropni svoji hiši št 17 na Rimski cesti v obrtni lokal.
—Ij Obnova dvonadstropne palače v Vegovi ulici. V sredo so začeli postavljati zidarski oder ob ponosni stavbi tukajšnje realke. Zunanjost tega poslopja je bila že davno potrebna temeljite poprave. Na več mestih je omet odstopil od zidu in često-krat odpadel. Obnovo bo izvršil stavbemk f3. Tomažič. Renovirana realka bo iako povzdignila idiličnost modernizirane Vegove ulice.
—Ij Angleški koncert v Ljubljani. Prvič bomo v Ljubljani slišali angleški pevski zbor iz Londona v sredo, dne 20. t. m. An* tjleži niso samo trgovci in bankirji, njiho-hova zemlja nam je dala najboljše pesnitke in dramatike. Angleži so pa tudi muzikalen narod z bogato literaturo, ki sega daleč tja v zgodmino. V marsikateri dobi je hi~ la angleška glasba na višku in prednjačila istodobnim glasbenim umetninam drugih narodov. Na posebnem glasu so bili glas* beniki Shakespearove dobe. V tem času je bilo napisanih veliko madrigalov. ki jih še sedaj pojejo Angleži z nekim posebnim po* nosom. V XVIII. in X!X- veku je bila an* gleška muzika nekako pod utisom italijanske, pozneje pa nemške glasbe. V posled* njih desetletjih pa se je zopet osamosvo= iila im zavzela svoje staro važno mesto. Nekatera dela. morda najznačilnejša se bodo izvajala na koncertu v sredo. 20. t. m. ob pol 20. uri v Filharmonični dvorani. Vstopnice v Matični dvorani. Cene običaj* ne koncertne.
—Ij Angleški pevci raznih londonskih pevskih društev, združeni pod umetniškim vodstvom slavnega dirigenta Arturja Fa= ga, nam bodo podali v sredo, dne 20. t. m. na svojem koncertu v Filharmonični dvo* rani v okviru sicer kratkega nekaj nad 1 uro trajajočega programa sliko z>horo\'ske glasbe velikega angleškega naroda. Izvajali bodo predvsem madrigale starejših časov pa tudi modernejše samospeve, duete in zbore. Del programa pa je določen narod* ni angleški pesmi bodisi iz Angleške ali škotske, vsaka teh narodnih pesmic je ti* pična in ima popolnoma svoj poseben kolorit. Predvsem nas hočejo opozoriti slavni gosti na različnost stila angleške glasbe. Obisk  koncerta najtopleje priporočamo.
—Ij Današnji živilski trg. Kljub dežju je bil danes dovoz blaga na trg zelo velik. Zlasti mnogo je bilo sočivja in zelenjave, dočim je bilo na Vodnikovem trgu opažati pomanjkanje sadja, zlasti sliv in češpelj. Kmetje iz okolice so prinesli na trg mnogo gob. zlasti jurčkov. kar je posledica velikega dežja. Zato so cene gobam zopet nekoliko padle. Merico jurčkov so prodajali po 4 Din, lisičke po 2 Din liter, merico mavrohov in krempeljcev pa po 2 do 3 Din. Domača jabolka so bila po 4 do 8 Din po kakovosti, hruške po 4 do 6 Din. Mnogo je bilo davi na trgu grozdja, kateremu so cene različne: dalmatinsko so prodajali po 6 do 8, banatsko po 8 do 10, domače štaier. po S do 12 Din kg. Borovnic je bilo na trgu malo, prodajali so jih po 2.50 Din liter, istotako robide, dočim so maline po 6 Din kg. Cene zelenjavi in so-čivju so ostale neizpremenjene, zelo poceni je fižol v stročju, ki ga prodajajo po 2 do 3 Din kg. Cene ostalim živilom sc ostale neizpremenjene. Kupčija na trgu je bila glede na slabo vreme slaba.
—Ij Umrli so v Ljubljani od 9. do 16. t. ni. Zore Alojzij, sin oglarja (par mesecev), Urbane Fran, delavec. 63 let; Uril Katarina, pesetnica, 70 let; Gale Marija, hči monterja, novoroienka; Habjan Milan, sin posestnika, 8 let; Pečar Franc. 64 let; Blažič Greti, uradni« a, 26 let; Weis Ivan. poštni zva-ničnik, 43 let; Vozel j Franc, hotelir.
—Ij Oblastna strelska družina v Ljubljani
priredi svoje tekmovalno streljanje na vo* jaškem stelišču dne 6., 7. in 8. septembra. Istočasno bodo na vojaškem strelišču tek* me Slovenskega lovskega društva v Ljub* ljani. Da se bo vsak član strelske družine lahko uspešno udeležil tekme, priredi oblastna družina dne 17. in 34. avgusta na vojaškem strelišču pripravljalno streljanje. Začetek ob 8.30. Udeležba za vse člane strogo obvezna. Strelske družine iz ljub* Ijanske okolice in dežele, vabimo najvljud* nejše, da se kolikor mogoče polnoštevilno udeleže tekme in strelskih vežb. Najvljud* nejše vabimo tudi cenjene člane Sloven* skega lovskega društva, da se udeležijo pripravljalnega streljanja dne 17. in 24. avgusta. 429/n
—Ij Pričetek šolskega leta na drž. tr* govski akademiji v Ljubljani. E>ijaki, ki hočejo polagati popravni izpit, morajo vložiti prošnje do 25. avgusta Popravni izpiti se vrše od 26. avgusta dalje po redu, ki je objavljen na uradni deski. Vpisova* nje se vrši 1, 2 in 3. septembra od 9. do 12. ure; vpisovanje za I. letnik v ravnate* ljevi pisarni, vpisovanje za II., HI. in VI. letnik v učilnici IV. letnika. V I. letnik tr* govske akademije se sprejemajo oni učen* ci, ki s~ dovršili 4 razrede gimnazije (real* ne gimnazije, realke) z nižjim tečajnim iz* pitom ali 4 razrede meščanske šole s konč* nim izpitom. Učenci meščanskih sol, ki so položili končni izpit z odličnim ali prav dobrim uspehom, polagajo dopolnilni izpit samo iz nern§ket*a jezika, oni učenci ** ■ so položili končni izpit z dobrim uspehom, polagajo ves dopolnilni izpit, t. j. iz slo* venščine, nemškega jezika, narodne zgo* dovine z geografijo in iz matematike v ob* segu programa ID. in IV. gimnazijskega razreda. LTčenci, ki so dovršili četrti raz* red gimnazije (realne gimnazije, realke) pred šolskim letom 1939/30., se sprejmejo brez nižjega tečajnega izpita. Ra^iatelj* stvo drf. trg. akademije.
—Ij »Dobrota«, obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev v Ljubljani. Iz društvenega poročila posnemamo, da so letos umrli naslednji člani: Franc Koman v Ljubljani, star 66 let (skupina A); Franjo Kolb v Kranju, star 52 let (A in B): Franjo Kolbe v Litiji, 73 let (A in B); Franc Pi-šek v Ljubljani, 69 let (A in B); Tomaž Pernat v Mariboru, 46 let (A);. Franc Kune v Ljubljani, 75 let (A); Francka Sega v Radovljici, 64 let (A in B); Franc Jereb v Ljubljani, 69 let (A in B); Cvetka Weber v Ljubljani, 8 let (A. izredna članica); La-vosiav Kampjut v Ljubljani. 53 let (A in B); Franc Lisjak v Ljubljani, 58 let (A); Ivan Dovjak v Novem mestu, 61 let (AJL*
Katarina Ferčnik v Laškem, 61 let (A) — Polna obsmrtna podpora znaša v skupini A 5000, v skupini B pa 6000 Din, v obeh skupinah torej 11.000 Din.
—Ij Štepanjske kolašice prirede jutr*. 17. t m. ob 4. popoldne pri Ožbinčku na SpodrHfh Poljanah vrtno veselico, ki se bo za primer slabega vremena preložila na prihodnjo nedeljo 34. t. m. Vsi prijatelji mladine vabljeni na to dobrodelno prireditev.
—Ij Sokolsko društvo v Štepanji vasi se udeleži korporativno javne telovadbe - -kolskega društva v Polju v nedeljo dne 17. t. m. Odhod ob 14. uri izpred ^oko]-skega doma. Člani v kroju. Zdravo!
V 6 urah okrog sveta
Fritz von Opel |e prepričati, da se
lom pot okrog
Ne glede na skeptičnost učenja* kov, piše Fritz von Opel, katerega po* skusi z raketnimi letali so vzbudili ve* liko zanimanje strokovnjakov in laji* kov, upam, da se bo nekega dne po* srečil polet okrog sveta z raketnim le* talom. Po mojih računih bo trajal tak polet samo 6 ur. Lani v septembru, ko sem preizkušal svoje prvo raketno le* talo, so se mi še vsi smejali. Predno mine leto dni, napravim pot, katero je napravil prvi Louis Blcriot, ki se je dvignil v svojem letalu v Calaisu in preletel Rokavski preliv. Razlika med menoj in Bleriotom bo samo ta, da bom rabil za polet čez Rokavski preliv dobrih 14 minut.
23. junija 1928 sem presenetil stroj* ni in mehanični svet s tem. da sem prvič stopil v svoj raketni avtomobil, znan pod imenom »vražji stroj« in do* segel v njem hitrost 156 milj na uro in sicer po železniških tračnicah pri Han* novru. Prekosil sem zadnji rekord po železniških tračnicah vozečega avto* mobila za 39 milj na uro. Moj avtomo* bil je imel 24 raket. Ko sem hotel vo* žiti- še hitreje, je vrglo avtomobil v zrak, obenem se je pa vnel. Najbrž se je bila ena raketa prezgodaj vnela. K sreči sem odnesel zdravo kožo. Ta nezgoda pa ni prav nič vplivala na na* daljevanje započetega dela, kajti tudi ta poskus me je prepričal, da imajo avtomobili in letala na raketni pogon sijajno bodočnost.
Nadaljeval sem poskus v svojem laboratoriju. Lani v septembru sem bil pripravljen dvigniti se s prvim raket* nim letalom, ki je bilo že znatno izpo* polnjeno. Dvignil sem se bil 49 čev* ljev visoko in ker si nisem izbral pri* mernega prostora, da bi se varno spu* stil, se mi je letalo razbilo. Navzlic te* mu so pa smatrali strokovnjaki moj polet za uspeh in to mi je dalo pobu* do, da sem še z večjim veseljem nada* ljcval poskuse. Prijatelji me radi vpra* šujejo, kdaj sem prišel na idejo rabiti rakete za pogon avtomobilov in aero* planov. Naj jim odgovorim tu. Ko sem se začel   zanimati za avtomobilsko in
bo dalo napraviti z raketnim leta-sveta v 6 urah
letalsko industrijo, sem se spomnil, da sem v šoli nekoč čital razpravo nekega profesorja na univerzi v Padovi v sred* njem veku. Ta profesor — imena se ne spominjam več — je šel celo tako daleč, da je narisal diagrame, v kate* rih je ponazoril, kako bi sc dale rakete rabiti pri aeroplanih in podmornicah. Ta mož je bil tedai prorok, kajti živci je daleč pred svojo dobo. Prišel sem že davno do prepričanja, da sc rakete pri podmornicah ne dajo rabiti.
Ko sem študiral na univerzi ▼ Darmstadtu. sem mnogo razmišljal o ideji srednjeveškega profesorja :n upal sem, da se mi nekoč nosreči, uresničiti njegovo teorijo. Teoretično ni izključeno, da bi človek dosegel z ra* ketnim letalom hitrost 5000 milj na uro. Pri zadnjem raketnem letalu sem rabil rakete na smodnik. Prihodnje le* talo bo pa imelo rakete s tekočim raz* strelivom. Kemikalija, ki se bo izpre* minjala v plin bo za pogon letala nedvomno mnogo boljša. Take rakete bom rabil tudi za letalo, s katerim po* letim čez Rokavski preliv. In baš te rakete omogočijo po mojem mnenju nekoč izumitelju poleteti v 6 urah okrog sveta. Kolika razlika v primeri s fantastičnim načrtom Jula Vernea napraviti pot okoli sveta v 80 dneh!
Rakete s tekočim razstrelivom se bodo dale rabiti 50 do 60 ur, če bo treba. Njihova moč bo neprimerno večja, kakor raket na smodnik. Hitrost rakete, katero skušam zdaj izpopol* niti, je odvisna od njene teže in mno* zine izpuščenega plina. Za svoje ra* ketc rabim dve kemikaliji. Plin, ki na* staja s sežiganjem teh dveh kemikalij, prodira v večji prostor in od tod skozi manjšo odprtino s hitrostjo 2200 m v sekundi. Dotok kemikalij v sežigalni prostor se da regulirati. S tem je dana tudi možnost reguliranja hitrosti ra* ketnega letala. Pri poskusih, katere sem delal z raketami v svojem labora* toriju, sem že dosegel hitrost 3300 milj na uro. Zato ne bom prav nič prese* nečen, če dosežem hitrost 5000 milj na uro.
Iz Celja
—c Opozorilo. V zvezi z začasno zatvori t vi jo Krekovega trga je mestno načelstvo odredilo, da se vrši do na* daljnega ves dovoz v smeri na kolodvor* sko skladišče iz krajev preko Mariborske ceste in Zavodi)e po Kralja Petra cesti. Glavnem in Sloi-»Jakovem trgu, Kapuomski, Razlagovi in Vrvarski ulici. Vozniki iz Sa* vinjske doline morajo za dovoz uporab« I jati zvezo Ljubljanska cesta—Dečkov trg—Gosposka ulica ter preko Slomškove* ga trga dalje do kolodvorskega skladišča. Prazni vozovi se pa vračajo preko Vrvaar* ske in Razlagove ulice oziroma event. Ko* cenove ulice m Aleksandrove ulice na Kralja Petra cesto. Ulica Matije Gubca je do nadaljnega 2atvorjena za vsak tranzitni tovorni promet.
—c Najdena je bila pred dnevi v Gaberju na Mariborski cesti delavska knjižica, glaseča se na ime Marije Ober* čkalove iz Škofje vasi. Lastnica naj se zglasi   na celiski mestni policiji.
—c Celjski proračun za 1. 1930. Celjsko mestno načelstvo razglaša: Na podlagi od* lokov ministrstva fmanc kraljevine Jugo* slavije je mestna občina celjska upravičen na v 1. 1930 pobirati: 1. 30% občinsko do* klado za državno zemljarino; 2. 30^ ob* činsko doklado za državno zgradarino; 3. 30% občinsko doklado za državno pri* dobnino; 4. 30 ?0 občinsko doklado za dr* žavni družbeni davek; 5. občinsko doklado za državno trošarino po 1.50 EHn od litra; 6. 8% najemninski vinar od čiste najem* nine brez 25 % odbitka za vzdrževanje stavbe; 7. 2% kanalsko pristojbino od čiste najerrmine brez odbitka 25 ^ za vzdrževanje stavbe; 8. samostojne občin* ske naklade m sicer: Za vsa finejša vina v steklenicah po 25 Dim od steklenice, od piva 1 Din od litra, za navadna vina od steklenice 7/10 4.13 Din, na žgane pijače pavš. znesek 40.000 EHn itd. itd. Podrob* nejši razglas je razviden na razglasni des* ki  celjskega mestnega načelstva,
—c Razne izgube in najdbe. Milka Knezova je izgubila med potjo od Gaberja do Celja zlat uhan z 8 vdelanimi briljanti, vreden 1000 Din. Desa Finžgarjeva ie izgubila na levem bregu Savinje med moškim in ženskim kopališčem 400 Din vredno srebrno zapestno uro. Gizela Handlerjeva je izgubila v mestu uhan z dvema kamnoma, vreden 300 Din. Neža Omerzu je našla na Dolgem polju zlat poročni prstan z vgravi-ranim napisom »Slavko 25. IX. 1921«. Angela Pilihova je našla žensko torbico, v kateri je bila listnica z 230 Din gotovine, srebrnim obeskom itd. Na kolodvoru je našel Ivan Vran jek neko nemško knjigo, last   Delavske zbornice v Mariboru. Vsi
najdeni predmeti se dobe na celjski oofc-cfji.
—c Članstvo    Celjskega    Sokola, ki »e
udedeži jutri 17. t_ m. zleta v Zagorju v kroju, naj se odpelje z jut ram jim vlakom ob 7.15 i-z Celja., ker se vrši povorka ob 11. dopoldne, pri ka<reri moramo biti čast* no zastopam. Za vse ostale telovadce je odhod ob 11.10. Vožnja četrtinska. Zbirališče obakrat na celjskem kolodvoru. — Načelnik.
—c Dežurno lekarniško službo v Celju
ima od danes do vštovši petka 22. t. m. lekarna »Pni Mariji pomagaj« na Glavnem trgu.
Zastarelo pravosodje
Kako malo pravice imajo francoska dekleta v rodbinah in kako veljajo v javnem mnenju še zdaj nazori Napo* leonovega zakonika, ki daje očetu sko* ro enake pravice, kakor jih je imel v Rimu pater familias, dokazuje sodna obravnava, ki se je vršila nedavno v Roucnu. Hčerka tovarnarja iz Perriers sur Andelle Renee Harelova se ni ra* zumela z domačimi in za to je odšla z doma. Poučevala je klavir v Roucnu in se je za silo preživi '.da. Zdaj je sta* ra 25 let. Oče si je zaman prizadeval pregovoriti jo, naj se vrne. Videč, da hčerke ne bo pregovoril, ji je nastavil s svojim prijateljem, majorjem GobiL lotom, lastnikom privatne detektivske pisarne, past. Oče je hčerko ugrabil in jo odpeljal v svojem avtomobilu do* mov. Hčerka pa se je tako energično branila, da se ji je raztrgala obleka in da je rabil oče proti nji »mirno na* silje.«
Mimoidoči so videli ta prizor in ho* teli so priskočiti dekletu na pomoč. Bilo jim je rečeno, da je slaboumna in da jo lorajo odpeljati v umobolnico. Hčerka ;e porabila doma prvo priliko, da je ušla in se napotila k odvetniku, kjer je vložila tožbo ^»roti svojemu očetu in njegovemu nriiatelju Sodna obravnava je napravila na nepristran* ske poslušalec vtis, da soglašata pred* sedmk sodišča in državni pravdnik v načelu z očetom, ki je mislil, da se po* služuje svoje očetovske rravice. Sodi* šče je obsodilo očeta in majorja po^ gojno vsakega na 30 frankov globe, tovarnarjeva hčerka bo *-»a morala po* ravnati stroške v znesku 300 frankov.
"Dokaz
— Iz česa sklepal, da se bo tvoja znanka kmalu poročila?
— To je jasno. Njen ženin se že uči kuhati.
Ob 100 letnici rojstva Franca JožeSa
i) podatkov iz življenja predzadnjega avstrijskega cesarja,
je vladal celili 68 let
V ponedeljek 18. t. m. bo sto let, odkar je bil rojen nadvojvoda in poznejši avstrijski cesar Franc Jožef, mož, ki je z zgodovinsko zmoto začel in končal svojo vladarsko pot. Vzgojen za samodržca je zasedel prestol na zunaj mogočne, na znotraj pa trhle države, katero je privedel po mnogih težkih zunanjih udarcih in notranjih homatijah na rob propada. Njegov naslednik ni bil več vladar, bil je samo še senca svojih prednikov, pa še ta se je hitro razblinila v nič. Celih 68 let je vladal Franc Jožef »ječi narodov«, v kateri je bil tudi ve-Hk del nas Jugoslovenov. Kako je vladal in kakšni so bili sadovi njegovega vladanja, vemo dobro vsi, saj smo jih sami »uživali«. Francu Jožefu je odrejeno v zgodovini posebno mesto, kajti on je bil tisti, ki se je prvi podpisal v črno knjigo najstrašnejšega klanja in razdejanja, kar jih pomni zgodovina. Z mečem je začel, na meču je končal.
Kari Tschuppik je napisal o Francu Jožefu in njegovem vladanju obširno zgodovinsko delo, večinoma na podlagi avtentičnih podatkov in dokumentov iz bivšega dvornega arhiva. Iz tega, doslej menda najtemeljitejšega dela o avstro-ogrski monarhiji Franca Jožefa, smo posneli nekaj poglavij, ki bodo gotovo zanimala naše čitatelje tem bolj, ker govore o dogodkih in ljudeh, ki so nam površno že znani. Danes priobčujemo nekaj podatkov o Francu Jožefu samem.
Otroška leta
IS. avgusta 1830 je bil rojen v SchSnbrunnu kot sin nadvojvode Franca Karla, drugega sina cesarja Franca in nadvojvodinje Zofije, hčerke bavarskega kralja Maxa I. Na svet je prišel pod budnim očesom starega očeta, obdan od njegove rodbine, v malomeščanski atmosferi takratnega cesarskega dvora Skozi okna očetovega stanovanja se je videl obsežen lep graiski park, delo Marije Terezije, s hodnika je objel pogled grajsko dvorišče in visoko baročno ograjo z obeliski ob glavnih vratih, na katere je dal Napoleon posaditi tako drzno dvigajoče se orle. Franc Jožef je bil star 5 let. ko ie umrl cesar Franc. Komaj ie dobro hodil, je dobil kakor vsak orinc iz cesarske hiše svojega »ajo«. Tako so imenovali po italijanskem in španskem »avo« vzgojitelja in dvornega moistra. Za *ajo« Francu Jožefu je bil izbran po dolgem rodbinskem posvetovanju Henrik grof Bombelles. aristokrat onega mednarodnega kova, ki ie bil lasten habsburški dvorni aristokraciji, katere moč in ugled sta datirala od uničenja protestantovskega praplemstva. Prvotno je bil grof Bom-bolles vzgojitelj treh sinov nadvojvode Franca Karla. Najbolje je označil tega moža niegov pokrovitelj Metternich, ki ga je po smrti L 1850 pohvalil takole:
»Grofa Bombellesa prištevam k onemu malemu številu ljudi, ki so zaradi svojega prirojenega mišljenja mislili, kar sem mislil jaz, in hoteli, kar sem hotel jaz.«
Poleg »ajo« je imel vsak princ še svojega posebnega vzgojitelja. Franc Jožefov je bil grof Coronini. Od tega oficiria je prevzel Franc Jožef več, kakor od Bombellesa. Coronini je znal privzgojiti nežnemu, dovzetnemu in plahemu dečku ponos in samoobvla-danje. Aristokrata je bilo treba v Francu Jožefu šele vzbuditi. Oče in stric tega nista zmogla, priti sta morala mati in grof Coronini. Z izbiro učiteljev mladim princem Bombelles ni imel sreče. Boljša je bila vojaška vzgoja Franca Jožefa in zato ni čuda, da ga pozna zgodovina v prvi vrsti kot vojaka. Redko se je pokazal v civilu, navadno je nosil generalsko uniformo. Za vojaka pa ni bil rojen. Kot deček ie kazal vse znake svoje rodbine. Bil ie molčeč, dovzeten in plah. Pred kon-iem je imel velik respekt. Na konja ga je bilo treba spraviti s silo in večkrat je pri tem točil bridke solze. In iz tega plahega dečka je moral napraviti pol-
kovnik von Hauslab vojaka. Polkovnik je bil mož temeljitega znanja, obvladal je vse evropske jezike, tudi ruščino in turščino bil je instruktor v Turčiji in profesor na višji oficirski šoli.
Mnoge navade tako rano vstajanje, točnost in vestnost v vsakdanjem delu je imel Franc Jožef od vzgoje v otroških letih. Poleti se je pričenjal pouk v Schonbrunnu ob 6. zjutraj in je trajal s kratkim presledkom do večera. Boli pendantično kakor v drugih knežjih hišah so mučili mladega nadvojvodo z najrazličnejšimi učenostmi, katere so mu pa vtepali v glavo brez pravega sistema. V izobrazbi Franca Jožefa ni bilo sicer nobenega sistema, vendar jo je pa vodila volja matere zagotoviti prvorojenemu »Francku,« kakor so ga klicali doma, habsburški prestol, okrog katerega so besneli vi-harii časa.
Kako je zasedel prestol
V torek, 5. decembra 1S4S opoldne je izšla posebna izdaja >>Lloyda«, v kateri je uredništvo sporočalo, da objavi popoldne poročilo o zasedanju državnega zbora z dne 2. decembra. Tako je Dunaj zvedel, da se je cesar Ferdinand odpovedal prestolu in da je zasedel prestol njegov nečak nadvojvoda Franc Jožef. Izprememba na prestolu ni ostala prikrita samo na Dunaju. Ko so hiteli 12. decembra zjutraj — bila je sobota — častniki v gala uniformah, dvorne dame in ordonanci čez trg v Olomucu proti knezoškofijski rezidenci, je bilo znano samo toliko, da se morajo zbrati zjutraj ob 8. v knezoškofijski palači člani cesarske hiše in dvor, feldmaršal knez Windischgraetz, feldcajgmojster Jelačič. ministri, prezident deželne uprave in grof Lažanskv, okrajni glavar grof Mercan.din. višji državni uradniki in oficirji. Olomuška posadka je dobila ponoči povelje, da mora biti ob 9. zjutraj pripravljena za parado. Ob pol 8. so odprli prestolno dvorano rezidence in sosedne sobane. Tu zbrana družba je slutila, da se pripravlja nekaj izrednega, nihče pa ni vedel, čemu so se zbrali. Šepetanje, mrmranje in vpraševanje je bilo glasno, da je moral legaeijski svetnik Hiibner prositi gospodo, naj bo mirna.
Ob 8. zjutraj so se odprla stranska vrata, vodeča iz prestolne dvorane v sobane, kjer je prebivala cesarska dvojica, in za generalnim pobočnikom knezom Jožefom Lobko\vitzem sta se prikazala cesar Ferdinand in cesarica Marija Ana. za njima pa vrhovni dvorni maršal Friderik Egon. deželni grof Fiirstenberg in vrhovna dvorna dama deželna grofica Furstenbeg. Nekaj korakov za njima so stopali nadvojvodi-nja Zofija, nadvojvoda Franc Kari in njun sin Franc Jožef. Cesar Ferdinand, kakor vedno v črni promenadni obleki, je bil nesiguren in morali so ga odvesti k njegovemu sedežu. Knez Lobko\vitz
mu je pomolil listino, katero je Ferdinand prečital s tihim, opetovano prekinjenim glasom: »Važni razk>gi so nas pripravili do nepreklicnega sklepa odložiti cesarsko krono!« Obmolknil je, se ozrl po prisotnih in po kratki pavzi nadaljeval: »Potem, ko so naš ljubi go-spot brat, presvetli gospod nadvojvoda Franc Kari, oče presvitlega nadvojvode, izjavili, da se nepreklicno odrekajo po obstoječih rodbinskih in državnih zakonih pripadajoči jim pravici prestolo-nasledstva v prid poprej omenjenemu presvitlemu sinu.«
Skrivnost je bila pojasnjena. Ministrski predsednik Schwarzenberg je dovršil ta akt. Prebral je listino, s katero se proglaša nadvojvoda Franc Jožef za polnoletnega, s katero se Franc Kari odreka prestolonasledstvu, Ferdinand pa »naši, doslej v blagor naših preljubih narodov nošeni kroni cesarstva Avstrije in sploh vseh pod njim združenih kraljevin in drugih tako ali drugače imenovanih dežel.« Sledil ie neznaten rodbinski prizor, ocividno pod režijo nadvojvodinje Zofije. Mladi cesar je stopil k svojemu stricu in pokleknil pred njim. Ferdinand ga je pobožal po glavi in dvignil, rekoč: »Bodi priden, rad sem to storil.« Za vse drugo je poskrbel Windischgraetz. Pred rotovžem in na stolnem trgu so obvestili ljudstvo o iz-premembi na prestolu, vršila se je parada vojske, po ulicah zbrana množica je navdušeno manifestirala za novega cesaria. Mladi nadvojvoda Franc Jožef je bil cesar. Kdo ga je poznal, kaj se je vedelo o njem?
Cesarjeva trma
Franc Jožef tudi v mladosti ni bil sentimentalen, ne rahločuten, toda dogodek 1. 1852 je monarha tudi kot človeka približal njegovemu staremu svetovalcu Kubecku. Po posetu Benetk je bilo določeno vrniti se po morju in 5 bojnih ladij bi moralo spremljati cesarja. Ker je pa nastal strahovit vihar, so začeli razmišljati, da bi vožnjo po morju opustiti. Franc Jožef se pa nikoli ni hotel zmeniti za skrbi svoje okolice. Tako je torej zapovedal odpluti. Cesarjeva in tri spremljajoče ladje so komaj prispele na cilj, ena ladja in sicer »Ma-rianne«, se je pa v viharju potopila. Nikoli ni nihče zvedel, kako se je ladja potopila. Na »Marianni* je bil Kiibe-ckov edini sin mornariški častnik. Franc Jožef je prišel osebno h Kubecku s samoobtožbo. češ da je s svojo trmo zakrivil katastrofo ladje.
Cesarjeva smrt
11. novembra zvečer je bilo uradno objavljeno, da se je cesarjevo stanje zaradi katarja poslabšalo, toda njegova dnevna razdelitev dela ostane ne-izpremenjena. Franc Jožef je ostal pri svojih življenskih navadah. V ponedeljek 13. novembra je sprejel nadvojvodo Karla, prestolonaslednika, ki se je zahvalil za imenovanje za generalnega polkovnika, 15. novembra poleg ministrov, ki so mu hodili vsak dan poročat. generalnega polkovnika pl. Hazaia in vnukinjo, kneginjo Elizabe to \Y indist-hgraetzovo. Naslednjega dne je bil pl. Conrad poldrugo uro v avdijenci. V soboto 18. novembra je kašelj močnejši, cesar skoro ničesar ne je, popije samo kozarec tokajca in dve čaši šampanjca. Dela ves dan, kramlja s svojo vnukinjo grofico Waldburg-Zeill, in posluša celo uro zunanjega ministra barona Buriana. V nedeljo je delj časa Koerber pri njem. Naslednjega dne ima cesar hudo vročino. Sicer je pokonci, čita akte, toda zaradi utrujenosti se ne more lotiti dela Na zahtevo osebnega zdrav nika dr Kerzla so pozvali v Schon-brunn dunajskega univerzitetnega profesorja dr. Ortnerja, ki je ugotovil vnetje pljuč. Franc Jožef je pa ostal pokonci in sprejel vrhovnega poveljnika armade nadvojvodo Friedri eha. Grofica AValdburg, ki se ji cesar jevo stanje po zadnjem obisku ni zde lo povoljno, je obvestila svojo mater, nadvojvodinjo Marijo Valerijo. Mlajša cesarjeva hčerka je prispela v ponedeljek v Schonbrunn, nadvojvoda Kari
I Franc Jožef, ki je hotel odpotovati, je
ostal v bližini, v Reichenauu.
V ponedeljek 21. novembra je cesar vstal po svoji navadi ob pol 5. zjutraj, pregledal * pet aktovk spisov in sprejel v prvih dopoldanskih urah dvornega maršala kneza Montenuovo, kabinetnega direktorja Schliessla in pl. Bolfrasa. Šef vojaške pisarne je prinesel poročila generalnega štaba: Zavezniške čete generalov Falkenhavna in Arza so zavzele glavno mesto zapadne Vlaške, Crajovo. Iz zunanjega urada so poročali: Državni tajnik von Jagow je odstopil, državni podtajnik Zimmermann je njegov naslednik. Ob 10. je bila najavljena nadvojvodinja Marija Valerija. Cesarjeva hčerka zdravnikom ni povedala, da hoče očeta presenetiti: javila mu je, da ga je papež brzojavno blagoslovil in naročil papeški nuncijaturi na Dunaju, naj mu izroči njegov blagoslov Cesar je prosil, naj pošljejo po dvornega duhovnika, škofa dr. Sevdla. Spoved al se je ter prejel zadnjo popotnico in papežev blagoslov. Kmalu sta prišla Kari Franc Jožef in nadvojvodinja Žita Opoldne je naročil dvorni gospodarski upravnik vitez pl Prileszkv. naj pri-neso cesarju kurjo juho. Juha cesarju ni teknila, vročina je naraščala Zdravniki so ga skušali pregovoriti, naj gre v posteljo. Na poti od pisalne mize do sosedne spalnice so ga morali podpirati. V postelji je cesar naročil svojemu slugi Ketterhi: >Zbudite me prosim ob pol štirih. dola še nisem končal l< Kmalu ie zaspal. Spanje, ki ga je parkrat prekinil kašelj, je trajalo od pol fV do četrt na Š. zvečer. Profesor Ortner. ki je čakal s pl. Pri leszkvm in Ketterlom v kabinetu komornega sluge, je omenil, da je cesarjevo spanje tako trdno, da utegne bolnik bolezen prestati. Hud kašelj je ce sarja zbudil. Ketterl mu je v postelji pomagal in ga skušal dvigniti Obenem mu je ponudil čaja Kašelj se je ponovil, prešel je v hropenje Bolnik je omahnil nazaj na zglavje. Ob 9.20 je cesar Franc Jožef izdihnil.
Ko je umrl, ni bil razen profesorja Ortnerja, gospodarskega upravnika Prileszkega in Ketterla nihče pri njem. Nato so pozvali nadvojvodo Karla, novega cesaria. nadvojvodinjo Marijo Valerijo in bližje sorodnike Cesarjeva želja je bila, naj Schral tove med njegovo boleznijo ne pokličejo v Schonbrunn. češ. da ji hoče prihraniti >pogled na bolnikac. Po smrti so obvestili tudi njo. Cesar Kari jo je privedel k smrtni postelji Franca Jožefa
Mala družba, klečeča ob železni postelji, mladi cesar, hčerka, prijateljica in stari sluge, v tistem hipu pač ni slutila pomena cesarjeve smrti. Franc Jožef je skušal uveljaviti rek dvornega pesnika Grilparzerja: *>Kar je umrljivega, sem izločil in sera samo nesmrtni cesaric Kot dedič 600 let žive habsburške misli, ki je bila 400 let ena največjih sil. je skušal cesar Franc Jožef v f>8 letih vzdržati to moč Začetek njegovega vladanja pa spada v ono dobo. ko je razvoj Evrope začel napovedovati habsburški sili smrtno obsodbo. Vsi važni dogodki tega dolgega življenja so bili proti Habsbur-žanom: 1818. 1859. 1866, 1871, 1912 1848: Samoodločba narodov, 1859 Emancipacija Italije od habsburške vladavine. 1866: Slovo nemškega naroda od Habsburžanov, 1871: Padec ugleda Habsburžanov v očeh Evrope, 1912: Konec habsburškega vpliva na Balkanu.
Franc Jožefovo vladanje je bilo vladanje proti zahtevam časa, njegova umetnost je pa bila, da je proti objektivnim silam obdržal to, kar je ustvaril njegov rod. Dve generaciji sta ga poznali samo kot monarha, ga priznali kot središče države, kot >nesmrtnega cesarja«. Vojna je pospešila pot zgodovine in v prekipevajočem pohodu dovršila to, kar je zahteval razvoj narodov.
K Hegelovemu reku, da se vsi svetovno zgodovinski dogodki in ljudje pojavljajo dvakrat, je Kari Marx pripomnil: Enkrat kot tragedija, drugič kot farsa V dveh letih po smrti Franca Jožefa do končnega zatona Habsburžanov gre naglih korakov, pohab ljena in skrajšana mimo nas karikatura dogodkov od i. 1848: Cesar Kari je začel po svoje, spreobrnil se je, ko-lebal je med Nemčijo in hrepenenjem
Avgustus Muir:
73
Krog zločinov
Roman
_ To nima z Johnom ^arnerjem
nič skupnega, — je odgovoril Caspian naglo. — Pojasnim vam vse to pozneje. Dotlej mi pa morate zaupati. Obljubim vam, da se primer, podoben včerajšnjemu, ne bo več ponovil. Vsaj prepričani ste lahko, da nastopim z vso odločnostjo proti vsakemu takemu poskusu. ■ .
— Zdaj še ni treba klicati na pomoč policije, — je dejala Molly.
Caspian je energično odkimal z glavo.
_ Policija ne sme ničesar zvedeti o
tem. Odkrila bi samo stvari, ki morajo ostati prikrite, dokler ne dozore. To lahko sam najbolje presodim.
Obmolknil je in pogleda) skozi okence.
— Kar se tiče one druge reči — mi-
slim policijske preiskave v zvezi z Johnom Warnerjem in vami, — je nadaljeval, — jo morate tudi prepustiti meni. Od inšpektorja Eastwooda zvem, kako se je zadeva razvila od trenutka, ko sem zapustil London. Kakor veste, moje besede na policiji nekaj zaležejo. Niste mi še povedali, kakšno ie bilo vaše pravo razmerje do Johna War-nerja in tudi vprašati vas ne misiim. Trdno pa upam, da se mi posreči obvarovati vas sodišča.
Mollvne oči so bile zalite s solzami, ko se je ozrla na profesorja.
— Bili ste prijazni z menoj tako, Ja ne morem povedati, in nikoli vam ne bom tega pozabila. Kar se pa tiče današnjega jutra, moram priznati, da ste mi rešili življenje.
Caspianova roka se je za hip dotaknila dekličinih prstov.
—Ne govoriva o tem. Hvaležni morate biti prav za prav staremu Kempu. Snoči je vas videl odhajati. Moral je hiteti za vami po cesti, sicer bi mi ne mogel povedati, kje ste izstopili iz avtomobila in se napotili v gozd. Ključ od mavzoleja je bil vzet iz zasebne kapelice v Elmbridge Hallu in položen zopet nazaj. Ce bi pa ne bil stal stari Kemp
snoči na straži, bi vas najbrž nikoli ne bili našli.
— Da sem to vedela, bi se mu bila zahvalila, predno sva se davi odpeljala iz High Lodge. Smili se mi ta ubogi starček, napol bla ...
— Sternhold ne verjame tega, — je dejal Caspian. — Vtepel si je v glavo, da stari Kemp vse razume in da simulira prismojenost.
— Zakaj naj bi pa simuliral blaznost? — je vprašala Molly začudeno.
— Ker pomeni moj sublimacijski proces za spretnega lopova celo premoženje. Vsaj dve veliki kontinentalni tvrdki sta že nastopili privatno na :rgu proti Angleškemu sindikatu, ki bo najbrž prevzel ta proces. Ah, da ne pozabim. Če se boste jutri zjutraj dobro počutili, vam bom narekoval odgovore na nekatera vprašanja, o katerih dvomim, da bi bila iskrena. Prihodnje dni bom najbrž zelo zaposlen, — je nadaljeval. — Dejstvo je. da je moj proces sublimacije premoga končan. Davi sem preiskusil zadnje poskuse na High Log-ge in bil sem zadovoljen. Razen Stem-holda ste edini človek, ki to ve. Proces pomeni ogromen uspeh« Drevi bo pa vedel to ves svet. Cez dobro uro se
zglase pri meni vodilni možje Angleškega sindikata, da se pomenimo o trgovski strani tega podjetja.
Molly je napeto poslušala. Bilo je prvič, da je profesor tako iskreno govoril z njo. Ta mož, slaven v svoji stroki, se ji je zdel vedno mračen in zatopljen v težke misli. Zdaj je bila ponosna, da tako intimno govori z njo.
— Sternhold postane najbrž član ravnateljstva kot moj pooblaščenec, — je nadaljeval. — Jaz ostanem tehnični svetovalec. Potem mi bodo dolge počitnice zelo dobrodošle Delal sem zelo intenzivno. Odpotujeva v Egipt, vi in jaz, in s krova rečnega parnika bova gledala Nil, ki se vije med zlatim peskom kakor pred desetimi tisočletji. — Zasmejal se je.
— Uspeh mi je zmešal glavo, postal sem sentimentalen.   Kaj je?  Kaj niste videli,   da   nameravam   odpotovati v Egipt. — Nasmehnil se je prijazno in se obrnil k MolIy. — Da in vi pofdete z i menoj. V Ameriki priredim jeseni več predavani, katera morava med počitnicami napisati. To bo za vas krasen iz-let In še več — je pripomnil tiho — v j Egiptu boste na varnem. 2e zato vas i hočem vzeti s seboj.
Z VIM -om očistite Vaše štedilnike
in pa peči!
po zapadu, klical je duhove na pomoč, naj Avstrijo redijo. To je saim kratek epilog.
Habsburška država je 21. uovom-bra l^lb umrla.
Vse za lepoto
Sahara nia v sebi nekaj posebno privlačnega za bogate Američanke in Angležinje. Francoske oblasti so nedavno ugotovile, da je vedno več bogatih in kultiviranih žensk, ki se odio 51! za primitivno življenje domačinov pod palmam: v oazah. Ko so se Francozi zanimali, kje tiči vzrok, so prišli do prepričanja, da bogatih dam ne privabi v puščavo fata morgana, temveč suh zrak nad segretim saharskim peskom, od katerega si obetajo dame pomlajenje. Francoski zdravnik; so že davno domnevali, da ima saharski pesek to čarobno moč. Ze dolgo pošiljajo pariški zdravniki svoje bogate pacijentke v Biskro, Tuburk in druge kraje v pustinji, da si odpočijejo od burnega družabnega življenja. Med glinastimi kolibami. sredi krepkih, zdravih in temperamentnih domačinov pozabijo vsega site dame na vse viharje življenja in v njih se zdrami nova sila in veselje do življenja.
Sahara in saharsko lečenje mondenih žen, katere je izčrpalo burno pariško življenje, je postalo zadnja leta prava strast. Popotnik, ki potuje z avtobusom po Sahari, sreča mnogo evropskih dam, ki se počutijo v novih razmerah vsaj tako dobro, kakor doma, če ne še bolje. Po oazah prebivajo večinoma bogate Američanke in Angležinje. Pozornost vzbujajo tem boli, ker se Arabke podnevi zelo redko prikažejo iz hiš. Življenje v Sahari nikakor ni romantično. Belim ženam se ni treba bati. da bi jih črnooki Beduini ugrabili. Alžirski del Sahare je že tako mirna kolonija, da se napadov ni treba bati. Zanimivo je, da mnoge ameriške in evropske dame sicer zahrepene po velemestnem življenju, toda komaj prežive nekaj dni v Parizu, Londonu ali Ne\vyorku, se vrnejo zopet v puščavo.
OTROŠKI NOGAVICE
*llGOW
Na*boijse, najtrafnejše, 13 najcenejše!
MIRNO MORJE.
Kopališčniki se divijo, kako ie morje pokojno.
»Pravo pravcato zrcalo,« izjavi oče štiriletnega Fridolinčka, »pravcato oljnato morje«.
Tedaj pa Fridolinček vzklikne: »Oh. papa, to morajo biti sardine zadovoljne!«
Ko sta prispela na Lauriston Square. so profesorju Caspianu sporočili, da ima goste.
— Predstavniki sindikata, — je dejal in pogledal na uro. — Boste potem obedovali z menoj, Molly? Govoriti moram z vami med štirimi očmi.
V svoji sobi je Molly sedla in zatis-nila oči. Življenje se je nenadoma temeljito izpremenilo. Profesor Caspian je postavil vse na glavo. Doslej je bila osamljena, George Bentley je bil njen edini prijatelj. Toda bilo je dvomliivo ali se bosta še kdaj videla.
Nekdo jo je nameraval uničiti, to je dobro čutila. Živela je v strahu pred policijo pa tudi podlega Marca bternholda se je bala. Toda misel, da zapusti vse to tu, — ji je bila zelo prijetna. Izprehajati se pod sinjim nebom na pripekajočem solncu. gledati, kako pada noč liki rdečkasta megla na pustinjo in zavedati se, da si tisoče milj od življenja, polnega strahu, tc je bilo tako nepričakovano, romantično in divno, da kar verjeti ni mogla, da je res. Zapel ie zvonec in jo zdramil iz sladkih sanj. Klicali so jo k obedu. Pogledala je na uro in se začudila, da ie mogla sedeti in sanjati celo uro
&uL (Baraga
Neprijeten duh ust
je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zobčaste ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki »ovzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito od-»tranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Ki stane Din. 8*—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), sa gospođe (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino .omot ne zalepiti) dobili bodete bezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorosr. Oddelek Chlnm-dont, Maribor. j
>mMali €>g1asi<
Vsaka beseda 50 par. Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamke ne ■   — ■ r>ci£c>vci-Hamn        Naimanjši oglas IMi» 5*—* mmm^m
Tri skladišča
oddamo v Kolizeju, G-ospo-svetska 13. Oglasiti se v pisarni Heinrihar. 2231
Krasno posestvo
14 oralov najboljše zemlje, obširna gospodarska poslopja, pripravna tudi za vsako obrt, tik glavne ceste in kornaj 10 minut od železnice, vsled starosti takoj proda A. Dolinar, Svetje, pošta Medvode. 2227
NODROCE
la airik   motne  dlago  Dbd £40.—. spodnje mo-droce, mreže, posteljne odele  najcenejše  kupite pri
RUDOLF SEVER
Učenko
za strojno pletenje, z vso oskrbo v hiši, ne manj kot 15 let staro, sprejme Franja Klemene, strojno pletenje. Kočevje 114. 2226
Mlad ločenec
želi resnega znanja s samostojno gospodično ali ločenko, staro 20—26 let. Le resne ponudbe s polnim naslovom pod »Tajnost zajamčena« na upravo »Slov. Naroda«. 2230
Orožje
Marijin  trs 2 Zahtevajte  vzorce 1
29/T
Zimnice (modroce)
predelujem po 35 Din. Vsa druga tapnetniška dela po najnižji ceni. Pridem delat tudi na dom. Slavič Franc, ta* petništvo. Rimska cesta 5, 2abjak   14. 2219
in municijo za lov. šport tn obrambo v vseh svetovnih znamkah po najnižjih cenah priporoča puškama Fr. Sev-čik. Ljubljana. Židovska ul. št 8. 61/T
Bukovih gozdov
samo večje komplekse, od katerih les bi moral biti sposoben za izdelavo pragov, kupujem stalno. Istotako kupujem bukove prage za francoske železnice, za dobavo oktober 1930 do aprila 1931. Ponudbe na naslov: Anton Petrič. Novo mesto. 2225
IfildUniatutni petpit
Q$ a <Z>*m
podaja
Opeko in strešnike
vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlov-sMh opekarn >ILOVAČU, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo
»EKONOM«,   generalno   zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. T.
Prekrasno morsko kopališče in letovišče, % ure od Sušaka s parnikom in dober avtobusni promet s postaje Plase-Crikvenica. Izleti v igličaste gozdove.. Kopanje in različni športi na suhem in na vodi. Številni hoteli, pen-sioni in privatna stanovanja nudijo prijetno bivanje, in to so »Praha«, »Union«, »Riviera«, »Carovo«.
Restavracije: »Zriniski«, »Bosna«, »Zagreb« in mnoge manjše gostilne.
Prospekte pošilja na željo: Lječilišno povjerenstvo, Kraljevica, in pisarne »Putnika«. 52/1
Uradnik
večleten pisarnovodja v odv. pisarni in trg. podjetju, per-fekten slov., nemški in srbo-hrv. korespondent, knjigovodja, stenograf, strojepisec išče službe. Ponudbe pod »Perfek-ten« na upravo »Slov. Naroda«:. 2211
Za stavbe
vsakovrsten suh tesan ln žagan les. ladijska tla ceno obdaja Fran Šuštar. Dolenjska cesta,  telefon  2424. 60/T
Zdravniška knjiga
»Die Aerztin in Hause« z ilustracijo I. in n. del še popolnoma nove, v nemškem jeziku naprodaj za ceno Din 450.—. — Vprašati: Domobranska cesta št. 7, I. nadstr., desno. 2198
Majhno hišico
z zemljiščem za trgovino ali gostilno v prometnem brez* konkurenčnem kraju kupim ali vzamem v najem. Ponudba na upravo pod »Cena in opiscr/2220.
Zastopnike(ce)
za vse večje kraje sprejme Narodna štedionica i založnt zavod d. d. Filijala Beograd, Kralja Milana ul. 13/1. Siguren mesečni zaslužek najmanje Din 4500.—. 2eli se kapitala Din   1200.—. 68/T
Vsa pleskarska in soboslikarska dela
izvršuje  točno,  solidno  in po onkurenčnih cenah pod garancijo
«1* HLEBŠ
družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstvo Ljubljana, Sv. Petra c 33.
Krušno moko
in vse mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Stan trg 32. Ljubljana
Ako želite kupiti
NA OBROKE
obrnite se na
Kreditno ^dtettgo (detaljnih trgovcev
r. z. z o. z. v Ljubljani Cigaletova 1 (zraven sodni je)
Klavirji!
Svarim   r>red   n-akupom navideznega   blaza.   seaih  klavir H v J
Kupujte  na obrok*
od Din 400.—
prve svetovne tabrikate: Bosen-dorfer. Steinway Forstec tio'7l. Stinzl original, ki so nesporno najboljši! (lahka, precinza mehanika) Prodaja jih izkjnčno le sod zvedenec in brv. učit. Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Mestni trs 3 Najcenejša posoievainica.
Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal
najcenejše in najfinejše
MATEK & MIKEŠ, Ljubljana
(poleg Hotela Štrukelj) Entlanje. ažuriranje, pred tiskanje takoj!
J Dražestne vodne kodre v 15 minutah J
izoblikuje ob.astno zaščitena
S Zmjd o 9   ofidu/iVfso čepico
brez tuie pomoči. S pravilnim upoštevanjem navodila dosežete globoke, očarliive ter traine kodre, ki da o lasem živlienje in svežost. t-r-merno za vsako frizuro. Pri naročilu poveite ali s prečo ali nazaj poresano. — Enkratni izdatek, torej največji prihranek. Hroti vpošiljatvi Din 30 pošlje franko generalna razpečevalnica  J. HUBJJAX3i, Giaz,
Leonhard-itraHsc -41. •*
DVOKOLESA — TEŽA OD 7 KG NAPREJ
najlaijegu in oajmođcrncjScga cipa najboljših svetovnih tovarn Otročki voz.ik.: <xj najpreprostejšega do najtfitiejšcgj modela Izdelujejo se '.udi po o>kusu naroin-ka Srvalni strogi. motorji, pneumatika. posamezni deli   Vefcka -zbera.  najnižje  cene.   Prodaja  na obroke
franko
• TRIBUNA«   F.   B.   l~,   tovarna   dvokoles    tn    otroikib i LJubljana.   Kariovška   cesta   it. 4.
Cmmb
ozlčkov.
Otl dneine svetlobe biešeeče napise
(sistem Verrplios)
izvršuje tirdka
Brat« EberI na si.
črku$tlikar»tvu Ljubljana, Vošn;ak*»va a lica &.
\ajvi*('j: n kiaicn: iirinek.
LjLfbJoncr št +5. ■50Pr
prtcrie s
pcttecfe/fiCottf 13. t- m. icpet r«?ctttc sprejemati.
KAPITALISTI !
KRASNE ZAVESE
v zalogi tvrdke A. & E. Skaberne. Ljubljana
Dobra prilika za dobro rento.
s prodal ie
v površini cca 200 ha, prosto vseh agrarnih omejitev, ki leži na glavni cesti Sarajevo-Beograd, cca 65 km oddaljeno od Sarajeva, v bližini kraljevega letovišča Han Pijesak, cca 12 km oddaljeno od železniške proge Han Pijesak-Zavidoviči.
Posestvo je zelo prikladno za živinorejo in mlekarstvo, zelo zdrav planinski kraj, z dovolj vode in najbolj zdravo klimo za živino.
Cena ugodna, odplačila v obrokih proti odgovarjajočemu jamstvu dovoljena. Resni reflektanti naj se obrnejo na upravo ^Slov. Naroda«. **^r*
Pristopajte k „Vodnikovi družbi
včeraj ob 10. uri zvečer, v 78. letu starosti, nepričakovano za večno zapustil.
Truplo tilagopokojnika položimo v ponedeljek, dne 18. avgusta 1930, na evangeljsko pokopališče v Ljubljani k večnemu počitku.
Tržič, dne 16. avgusta 1930.
Friedericke Moline, soproga. Mary Jane SchalIgruHor roj. Moline, Annv Moline, sestri.  Ernst Schallgruber, nečak.  Hilda, Mary, Em-
mie Schallgruber, nečakinje.
Mestni   tjocrebni zavod Občina Ljubljana
Svetovno* Qonsti*uQeiia bOuesenherga
6 in 8 clL kvalitetni avtomobili Amerike
s pogonom na zadnja ali prednja kolesa, vsi modeli opremljeni s hidrauličnimi zavorami, amortizerji  in  centralnim mazanjem sistema Bijur. — Najnovejši modeli na zalogi! Plačilne olajšave! Rezervni deli na zalogi!
Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK Ljubljana, Tavčarjeva ulica št* 11
T7r€tfuje Josip Zupančič. — Za >Narod»o tiskarno«
_ Za upravo in inseratni del lista:   Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.
r..   .... < m
AVIBURN
e. sta b lis h eo ^