LETO XIV., ŠTEV. 305' SLOVENSKI Cena 10 uradno priznanih monologov*. Taka miselnost in vzdušje imata mnogo zaslug za to, da nekateri zamude lepo Priliko za molk in da drugi svoje pametne misli zadrže za sebe, ali pa jih no končani seji, temperamentno razlagajo tovarišem in prijateljem. To vzdušje programatičnosti in propagandizma v birokratskem smislu teh besed, še ni povsod odstranjeno in obsojeno, kot nepotrebna in škodljiva šara, ki spada v agitprop CK v Moskvi, in ki je v Popolnem nasprotju z našo družbeno stvarnostjo in s konstruktivnimi prizadevanji in mišljenjem svobodnega graditelja socialistične Jugoslavije. , Čas je, da prezračimo vse sejne in konferenčne sobe z duhom in zrakom današnjih ustvarjalnih dni in da izženemo iz njih se zadnje ostanke birokratizma in primitivnosti. In še nekaj.'Naši družbeni odnosi, socialistična demokracija in njene organizacijske oblike, dajejo vsakomur možnost, da pove kar mis’i in čuti. Toda ti odnosi in ta demokracija so istočasno tudi najbolj kvaliteten avditorij, avditorij, ki je preveč zaposlen in na taki umski in idejni višini, da mu ni potreba več Pripovedovati pravljic o tem, da sonce vzhaja zjutraj in zahaja zvečer. Bilo bi nepravilno omejevati kogar koli, da pove kar misli da je potrebno in prav. Nihče ne misli predpisovati obliko in stil govora tistim, ki_ stopajo na govorniški oder; vsaka uniformiranost (zal je je še vedno preveč) bi bila vsestransko škodljiva birokratska neumnost. Toda, ta širina ne brani socialističnim silam, da se ne bi borile za miselno in idejno bogato izmenjavo mnenj, ne brani jim, da ne bi gojile in pospeševale globoko in originalno misel, oster in kritičen pogled, jedrnato m vsebine polno besedo in govor. Socialistični družbeni red sprošča velikanske energije, osvobaja človeka ' ’ ' ' ' ‘ ' Vrtati prostor in čas, ki jim je nujno potreben, da bodo stvarne, življenjske in prepričevalne — to je danes eden od pogojev uspešnega dela, napredka in razvoja. Vse ostalo je izguba časa, le-ta je pa tudi v socializmu dragocen! Stane Kavčič. NOVI GOSPODARSKI!PREDPISI Uredba o plačala delavcev in uslužbencev gospodarskih podjetij Plače delavcev In uslužbencev gospodarskih podjetij se določajo na osnovi tarife, ki se predpisuje s tarifnim pravilnikom, ki ga sprejme delavski svet gospodarske organizacije. Fond plač gospodarske organizacije se oblikuje iz sredstev v višini obračunskega fonda plač, ki se odvaja iz skupnega dohodka gospodarske organizacije, in dela sredstev, s katerimi gospodarska organizacija samostojno razpolaga, katerega pa nameni za fond plač. Po novi uredbi fond plač ni enoten. Sestoji se iz dveh delov: osnovnega dela — obračunskega fonda j-lač, ki se odvaja neposredno Iz skupnega .proizvoda o priliki ugotavljanja dobička gospodarske organizacije, in iz drugega dela, ki se vnaša v fond plač iz ustvarjenega dobička. Prvi del — obračunski fond plač se določa z zveznim družbenim planom. Toda gospodarske organizacije bodo razpolagale z obračunskim fondom plač tudi v primeru, če ne bodo ustvarile dobička, potrebno pa je, da ustvarijo vsaj lastno ceno. Drugi del je vezan neposredno ria J Maši izdelki za Torčijo Razen pogodbe za dobavo 1500 vagonov, katerih prva pošiljka je bila Turčiji dobavljena pred kratkim, so jugoslovanska podjetja v letošnjem letu sodelovala še na vrsti licitacij v Turčiji. Čeprav je bila pri tem velika konkurenca raznih mednarodnih firm, so naša podjetja uspela na okrog 15 takih licitacijah, katerih skupna vrednost znaša nad 10 milijonov dolarjev. Razen: za tovorne vagona so bile sklenjene pogodbe še za nabavo pet železnih mostov, sedem betonskih mostov, 1 plovnega žerjava. 35 telefonskih central, 205 vagonskih cistern, 500 ročnih derezin, 1500 rudarskih vagončkov in zgraditev yrste gradbenih objektov, ka- ustvarjanje dobička. Ker bo obračunski fond plač redno manjši od fonda plač, ki bo gospodarski organizaciji potreben za izplačilo normalnih plač, bo to za delovne kolektive stimulacija za ustvaritev dobička. Obračunska plača delavcev se določa z zveznim družbenim planom. Lahko se določi različno po skupinah gospodarskih organizacij, odvisno od pogojev dela. Nadure lahko gospodarska organizacija upošteva pri določanju obračunskega fonda plač samo, če je od sekretarja sveta za gospodarstvo ljudskega odbora dobila predhodno soglasje za nadurno delo, ali če je s predpisi določeno, v katerih primerih se lahko delo opravlja v nadurah. Uredba predpisuje, da se Iz dobička, ki preostane po odbitku davka na dobiček gospodarske organizacije, lahko porabi vsota za povečanje fonda plač nad obračunskim fondom plač, največ pa v znesku, ki se dobi z uporabo določene skale. Ljudski odbor »kraja (mesta, mestne občine s posebnimi pravicami) lahko v terih izgraditev so prevzela jugoslovanska gradbena podjetja »Rad«, »Trudbenik« in »Elektro-Srbij a«. Predstavniki jugoslovanskih podjetij opozarjajo na določeno nezaupanje, zlasti pri turških gospodarskih organih, posebno v tehničnih komisijah, ki še vedno prevladuje do jugoslovanske industrije in njenih možnosti. Mnenja so, da je ta moment znatno vplival pri dokončnih odločitvah glede predlaganih ponudb. Sedaj — po prvih dobavah (vagonov, telefonskih central), ki so bile pri turških strokovnjakih sprejete brez pripomb, pričakujejo naši jugoslovanski krogi, da bo to nezaupanje odpadlo. Obisk Ljubljani LJUBLJANA, 28. dec. Z današnjim jutranjim brzovlakom je prispel v Ljubljano g. Louis Guillout, član kiimatološke komisije Mednarodne metere-ološke organizacije. G. Guillout je že poldrugi mesec v Jugoslaviji, kjer je imel v Beogradu na Zvezni upravi hidrome-tereološke službe predavanja iz kiimatološke statistike. Ugledni gost, ki ga je na ljubljanski železniški postaji pričakal šef naše metereološke-klimatolcške službe, je po prihodu v Ljubljano obiskal najprej državni sekretariat za gospodarstvo, nato pa metereo-loški observatorij za Bežigradom. Plenum sindikata kemične industrije Slovenije Včeraj popoldne ob 16 se je v Kamniku sestal plenum sindikata kemične industrije Slovenije. Na dnevnem redu tega plenuma je razpravljanje o politično vzgojnem delu ter nalogah sindikatov v zvezi z izpolnitvijo gospodarskega sistema, nadalie problemi strokovne vzgoje, poklicev tor kvalifikacije in organizacijska vprašanja. Delegacija jugoslovanskih rudarjev bo obiskala Nemčijo Delegacija sindikata jugoslovanskih rudarjev bo v začetku januarja odpotovala v Nemčijo. Delegacijo sestavljajo štirje funkcionarji tega sindikata. Delegacija bo vrnila obisk sindikatu zahodno-nemških rudarjev, katerih delegacija je v decembru 20 dni bivala v Jugoslaviji. Proslava j. obletnice PAZ v Novem mestu NOVO MESTO, 26. dec. V počastitev 5. obletnice ustano- O ubčeva brigada je odšla dne 26. decembra zvečer iz Rihpov-ca proti Dobu. To niso bili kmetje, oboroženi z vilami, rovnica-mi m cepci, ki so pred več stoletji naskakovali gradove, temveč bili so njihovi nasledniki — borci brigade, imenovane po velikem voditelju kmečkih puntov Matiji Gubcu. Korakali so proti gradu z zavestjo, da nadaljujejo borbo, ki jo predniki niso dokončali. Kolona se je počasi pomikala po temnih gozdnih poteh. Noč je bila mrzla iin veter je zavijal otožno pesem. Zaradi tajnosti pohoda se je brigada izogibala naselij in hiš. Prispela je na greben pri Stanu, od koder so se videle lesketajoče lučke v Mirenski dolini. Te lučke v daljini so edino dokazovale, da je dolina naseljena, kajti daleč naokrog je vladala smrtna tišina. Brigada se je čimdalje hitreje spuščala navzdol. Ko je prišla predhodnica do konca gozda, nekaj sto metrov od gradu, se je kolona ustavila. Komandirji so prejeli poslednja navodila za napad in kolona se je s tihimi koraki bližala k cilju. Razsvetljena grajska okna so metala žarke daleč po okolici. Borci so že prišli v neposredno bližino gradu, sovražnik pa še ni zaslutil nevarnosti. Brez besed so se borci razporejali in ožili obroč okoli gradu. Borcem so se stiskala srca. Težavni in neprijetni so trenutki do prvega strela. Grobno tišino so prekinili psi. Iz gradu se je zaslišal žvenket kozarcev, zbrancev v dvorani, ki so trkali na zdravje in napijali večnemu prijateljstvu. Zaslišala se je italijanska pesem. Stefanovo praznujejo. Naši so med tem pristavili lestev. Bombaši Aci, Djoli, Mile in mitraljezec Ibar že lezejo po lestvi navzgor. Z nenadnim obiskom presenetijo gbrano družbo. Zg padajo bona- vitve PAZ sta imela danes popoldne okrajni in mestni odbor v Novem mestu slavnostno sejo, že nekaj dni pa so v izložbah na Glavnem trgu razstavljeni pripomočki PAZ, razne fotografije in drug propagandni material. Od leta 1951 dalje je v novomeškem okraju opravilo strokovne izpite za mobilne enote PAZ več kot 1000 ljudi obeh spolov, izpite za hišno protiletalsko zaščito pa prav toliko. Od hišnih enot protiletalske zaščite je najboljša v Bršljinu. Dobre organizacije protiletalske zaščite na podeželju pa so v Trebnjem, Žužemberku, Otočcu, Šentjerneju in Dolenjskih Toplicah. (r) Koncert Glasbene Matice v Trstu LJUBLJANA, 26. dec. Danes je odpotoval iz Ljubljane v Trst mešani pevski zbor Glasbene Matice, ki bo imel 27. decembra koncert v tržaškem Avditoriju. Na programu so sodobni slovenski in' jugoslovanski skladatelji. Kot solisti bodo sodelovali mezzosopranistka Elza Karlovac, tenorist Rudolf Franci ter pianista Janko Ravnik in Nada Gerbič. Zapozneli škorci NOVO MESTO, 26. dec. Danes so Novomeščani začudeni opazovali pet škorcev, ki so preletavali s strehe na streho. Škorci so v tem zimskem času izredno redek pojav na Dolenjskem. Njihovega bivanja v tem zimskem času pri nas si mimoidoči niso znali razložiti, verjetno pa gre za skupino zadnjega legla družine, ki je zaradi negodnosti ali iz drugih razlogov ostala in ni mogla z drugimi ptiči na jug. (r) primeru potrebe zmanjša stopnje iz navedene skale. Plače se Izplačujejo kot akontacije najmanj petnajstdnevno, v kolikor v tem roku ni možen periodičen obračun fonda plač. Periodični obračun fonda plač pa ustreza po dolžini periodičnemu obračunu dobička gospodarske organizacije. Končni obračun se izvršuje na koncu leta. O ustanavljanju podjetij in njihovem prenehanju Zvezni izvršni svet je sprejel tudi dve uredbi o ustanavljanju podjetij ter obratov in o cjiho-tem prenehanju. Obe omenjeni uredbi vsebujeta popolnoma nova načela, po katerih se bodo ustanavljala 'gospodarska podjetja ter tudi načela, po katerih se bo Izvajala njihova redna in Plenum sindikata pomorščakov Jugoslavije Reka, 26. dec. Na plenumu sindikata pomorščakov Jugoslavije, ki se je začel včeraj na Reki, so poleg drugega sklepali tudi o šolanju pomorskih kadrov. Mnogi delegati se niso strinjali z mnenjem predsedstva sindikata, ki sodi, da je treba obdržati samo eno srednjo pomorsko šolo, pač pa, da bi bilo treba poleg dosedanjih odpreti še eno srednjo pomorsko šolo v Zadru, ker bo z nadaljnjim izgrajevanjem naše mornarice naraščala potreba po pomorščakih. Glede na pomen tega plenarnega sestanka, na katerem bodo razpravljali tudi o decentralizaciji trgovske mornarice, so navzoči na plenumu tudi zastopniki ljudskih republik Slovenije, Hrvatske in Črne gore ter zastopniki pomorskih šol. prisilna likvidacija. Ta načela izhajajo lz osnovnih načel našega novega gospodarskega sistema, iz načel delavskega samoupravljanja in samostojnosti podjetij. V skladu s tem podjetij ne bodo ustanavljali več samo administrativni in drugi organi; temveč se to vprašanje postavlja na mnogo širšo osnovo. V okviru socialističnih načel im predpisov bodo imeli odločilno vlogo pri ustanavljanju podjetij družbe-no-ekonomski Interesi in potrebe za ustanovitev vsakega podjetja. Podjetja bodo v bodoče lahko ustanavljali poleg državnih organov tudi vse družbene, zadružne in gospodarske organizacije, pa tudi sami državljani, to je skupine državljanov. Uredba postavlja na povsem nove osnove položaj direktorja, to je način njegovega postavljanja in menjanja. Direktorji podjetij se bodo postavljali z natečajem. Prihodnje leto bodo pričeli graditi hidrocentralo na Črni reki Po uspeiih raziskovalnih in pripravljalnih delih, za katera so letos porabili okoli 300 milijonov dinarjev, bodo prihodnje leto pričeli graditi hidrocentralo na Cmi reki v tikviškem okraju. Poleg letno proizvodnje okoli 280 milijonov kilovatnih ur električne energije bo omogočeno tudi namakanje nad 20.000 ha površin. Tako bo ta hidrocentrala dala letno več električne energije kakor vse dosedanje hidrocentrale in bo poleg hidrocentrale v Mavrovu največja v tej republiki. Študent Dickers, ki je skrunil spomin naših padlih, izključen s kölnske univerze Naši bralci se bodo nedvomno še spominjali članka pod naslovom »Zahtevamo spoštovanje«, ki je bil avgusta objavljen v našem listu. V njem govori pisec o fašistični provokaciji nemškega študenta na grobovih talcev v Begunjah, kjer se je imenovani mudil s skupino 28 nemških študentov ekonomije iz Kolna. Ko so takra t prišli študentje-gostje do spomenika talcev, je nemški študent Dickers vzel iz ust tlečo cigareto in jo vtaknil v usta kipu talca, kar je med nemškimi študenti izzvalo precej smeha. Naš študent, ki jih je spremljal, je cigareto vrgel na tla ter opozoril nemške študente, koliko trpljenja zaradi nacističnega nasilja je simboliziranega v tem kipu. koliko nedolžnih žrtev je bilo v Begunjah ustreljenih ter zato njihovo ponašanje žali zavest in ponos naših ljudi. Vsi ostali nemški študentje so se takoj zresnili in se jeli opravičevati, samo Dickers se je še naprej cinično smehljal. Po tem dogodku Je bila študentu Dickersu odpovedana gostoljubnost v naši državi in je moral nemudoma odpotovati. Ta provokacija je Imela svoj epilog. V nemškem študentovskem časopisu »Kolcquiumu« je bil pred nedavnim o tem objavljen obširen članek, v katerem pisec ostro obsoja ta izpad, ki ni bil nič drugega kakor navadna fašistična provokacija. Javnost je Izvedela za ta primer in odobravala sklep pristojnih oblasti, da tega fašista izženejo iz Jugoslavije. Zdaj lahko pozdravimo gesto študentov in profesorjev univerze v Kölnu, ki so študenta Dickersa izključili z univerze. Pisec končuje svoj članek s sledečimi besedami: »Nezaupanje do Nemcev, ki še prevladuje v nekih državah, ne bo nikoli prenehalo, če se bodo taki primeri ponavljali. Kaj pa bi to pomenilo, vemo vsi.« PRED 11 LETI*.. be m mitraljez poje bridko pe- sem. Fašisti, povsem zmedeni, zbeže v druge sobe. Krvava sled za njimi priča, da je več ranjenih. Toda kmalu se znajdejo in začno srdito streljati. Napad se je pričel tudi z druge strani. Sovražnik si je razporedil sile po sobah. Po prvem nadstropju je ob eksplozijah bomb močno donelo. Skozi okna prvega nadstropja je dospelo ojačenje. Tedaj je bilo v gradu že 15 borcev in trije mitraljezi. Naši pritiskajo in fašisti se morajo umakniti v II. nadstropje. Trije naši so ranjeni. Se srditeje se bore Felko, Hrastar, Vidmar in drugi. Rade, komandir III. čete, pripravlja avionsko bombo, da bi z njo zaminirali stopnišče, kjer je sovražnik z močnim odporom onemogočal dostop v II. nadstropje. Rade se je s skupino tovarišev zagnal preko dvorišča v grad. Sovražnik jih je opazil in obsul z ognjem. Vsi so srečno prišl; v grad, le vodnik voda Leon se je smrtno zadet zgrudil, ker mu je rafal prebil lobanjo. Leon je bil neustrašen borec, ki se je odlikoval z vso hrabrostjo že v neštetih borbah. Doma je bil na Stari gori nad Mimo. Prejšnjega dne je poslednjič videl svojo domačijo. Boj se je nadaljeval. V bližnjem zvoniku je odbila ura dve. Fašisti so se tolažili in se opo-gumnjevali s tem, da že prihaja pomoč, ker je v daljavi streljalo. Cankarjeva brigada je napadala postojanko Mokronog. Sovražnik se je v II. nad. srdito branil. Veljko je pozival grofa in Italijane k vdaji, vendar brezuspešno. Borci v I. nad. so se pripravljali za zažig. In res so se kmalu osvetlila okna X tem nadstropju. Ogepj sg je hitro širil, naši so se umaknili v pritličje in se močno utrdili na stopnišču. Sovražnik se je prebil v goreče nadstropje in poskušal pogasit; ogenj, vendar zaman. Njihov položaj je bil nevzdržen. Prebili so strop in se spustili v pritličje, kjer so bili naši, ki jih je ločil samo hodnik. Razvil se je srdit boj. Več Italijanov je obležalo in tudi grof je bil ranjen. Od naših je bil ranjen mitraljezec Ibar v roko in obraz. Fašist je vrgel bombo poleg njega. Toda Ibar se je herojsko boril dalje in ni hotel zapustiti gradu, kljub prigovarjanju tovarišev. »Do končnega uničenja fašistov«, je dvomil in se nasmejal. Med tem je že ogenj zajemal II. nad. in podstrešje. Sveti; plamen je jel sikati skozi okna, nad streho pa se je pojavil gost dim. Z mnogimi dragocenimi predmeti vred je uničeval požar tud; strelivo. Sovražnik se je umaknil v stolp, ki ga ogenj še ni zajel. Veljko je stal ob zidu in pel ... iz grajskih kevdrov teče vino heja hej o, zažgali grofu smo graščino .. . Pridružili so se mu tudi drugi borci. Borba v vročini in dimu se je nadaljevala. Zaradi eksplozij bomb je oglušil mitraljezec Ibar na desno uho, tako, da ni ničesar več slišal, toda boril se je dalje. V daljavi se je še vedno slišalo bobnenje. Izza oddaljena Homa se je pokazalo sonce, ka-terega žarki so bledo obsevali dolino, ker se je iznad vode dvigala rahla megla. Iz smeri Trebnjega se je čulo močno bob-njenje. Granate so že letele proti Dobu. Padale so daleč od gradu po travnikih in njivah. Tudi iz Mokronoga so pošiljali mine. Toda vse to je bila kaj slaba pomoč fašistom, kajti gas eksplozije niso dosti vznemirjale Ker je ogenj v gradu pojemal, smo nanosili lesa pod stolpa, v katerih so tičali fašisti. Silen plamen ju je kmalu zajel. Naši so vnovič napadli, a sovražnik se je krčevito branil. Nekateri boTci so se prebili skozi ogenj v prvi stolp, v katerem pa ni bilo več fašistov. »Na stopnicah so«, je zavpil Felko, in skočil preko hodnika. Začela se je borba na življenje in smrt. Pod stopnice sta Maj in Franček pričvrstila veliko mino. Po eksploziji so se pokazale znatne razpoke. Borci so zakurili tudi pod stopnicami. Fašisti so se znašli tedaj v kleščah. Nikamor več se niso mogli umakniti. Prerivali so se in kričali. Hipoma je zavladala tišina. Po nekaj trenutkih se je zaslišal glas: »Vdamo se, partzani«. Borci so pristavili lestev, da so mogli fašisti drug za drugim na tla, ker so se raztrgani in opečeni razvrščali, med njimi seveda tudi grof. Toda hoteli niso biti več zagrizeni fašisti, ki so še pred nekaj minutami besno streljali, temveč le komunisti in prijatelji. Pregledali smo ves grad in našli več ožganih pušk ;n mrtve fašiste. Nato so odjeknili poslednji streli. Kolona obložena z zaplenjenimi predmeti je zapuščala bojišče. Poslednjič smo se ozrli na ruševine, iz katerih se je še vedno v stožcih dvigal dim. Od prejšnjega mogočnega gradu so čajoče o junaštvu slovenskih ostale zgolj ruševine, nemo pri-partizanov. Se istega dne 27. decembra 1942 se je borila, brigada v okolici Mirne in Stare gore z Italijani, prispelimi iz Trebnjega, misleč, da bodo rešili napadeno postojanko na Dobu. Toda bilo je prepozno. (Odlomek ti spominskih zapiskov podpolkovnika staneta Škrlja) .Brez komentarja, Poišči si zveze Na medicini sta pred nekaj dnevi promovirala prva slušatelja iz generacije, ki se je vpisala 1948. leta tovariša Miloš Kralj in Jože Marolt. Vsi tovariši jima čestitamo z željo, da bi bilo njuno nadaljnje prizadevanje poplačano z uspehom. Vsi, ki ju poznamo, se sprašujemo, kako bosta odslej? Kako sta doslej, vemo. Tovariš Marolt izhaja iz dvanajstčlanske obrtniške družine. Ves čas je prejemal štipendijo, izpite pa naštudiral v univerzitetni knjižnici. Bil je vedno med prvimi. Tovariš Kralj je bil tudi vedno med najbolj vestnimi v letniku. Njegov oče je zdravnik in stanuje v Ljubljani. Na videz ni nobene razlike med obema: oba sta se vpisala istega leta — oba končala. In vendar je bila razlika med njima. Danes pa je nastopila še večja. Tov. Kralj je v službi na eni izmed naših klinik, tovariš Marolt pa je dobil 8 kadrovskega odseka Sveta za zdravstvo in socialno politiko tale odgovor: »Službo lahko nastopiš na interni ali kalešni drugi kliniki v Ljubljani ali drugje. Prostora je dovolj. Samo poišči si nekoga, ki te bo vzdrževal. Poišči zveze!* »Tribuna« štev. 18 Ljubljančanom Umesten predlog podjetja Električne cestne železnice v Ljubljani Vsako leto, ko nastopijo mrzli meseci, se občutno poveča število ljudi, ki se želijo voziti s tramvajem, trolejbusom ali avtobusom. Po mrazu ni prijetno hoditi peš na delo in z dela, še manj pa se voziti s kolesom. Prometna sredstva Električne cestne železnice so v teh mesecih predvsem ob določenem času dneva preobremenjena. Pogosto vss potniki sploh ne morejo vstopiti. Take konice tramvajskega prometa so zjutraj od pol 7 do 7 in opoldne od pol 14 do pol 15. Podjetje Električne cestne železnice zategadelj predlaga, da bi nekateri uradi, tovarne, ustanove, obrtna podjetja itd. spremenili svoj dosedanji delovni čas in pričeli delo zjutraj ob različnih urah: in sicer nekateri ob pol 7, drugi pa ob 7 ali pa nekateri ob 7, drugi pa ob pol 8. S tem bi se tudi spremenil čas odhoda z dela ter bi bila obremenitev prometnih sredstev ob navedenih konicah so-razmernejša. Kakor vidimo, so še vedno v prometu vsi vozovi, tudi tisti, o katerih je bilo že pred meseci sklenjeno, da bi morali iz prometa. Podjetje je vrglo v promet vsa razpoložljiva prevozna sredstva. Več storiti s tem voznim parkom ni mogoče. In če ne more podjetje ničesar ukreniti, so na vrsti koristniki, da upoštevajo zgornji predlog in da brez čakanja na kakršna koli navodila spremenijo delovni čas. S tem bodo tudi olajšali prevoz svojih uslužbencev, pri zamudah ne bo več izgovarjanja na prenapolnjeni tramvaj itd. Pa tudi samim vozovom bomo prizanesli in jim še nekoliko podaljšali življenje. V Beogradu so bili pred istim problemom ter so izvedli ta ukrep že pred dvemi leti. Če podjetja, uradi, ustanove itd. ne bodo hoteli razumeti tega problema, pri katerem smo vsi delovni ljudje Ljubljane enako prizadeti, bo podjetje ’Električne cestne železnice prisiljeno zmanjšati število mesečnih voznih kart, kar je bilo že prisiljeno storiti na avtobusni progi, ki jo vzdržuje to podjetje, v Polje in Sostro. Spremenjeni delovni čas bi moral ostati v veljavi do meseca marca, ko se večina naših prebivalcev prične voziti s kolesi. »Vestnik Društva LRS za Združene narode« Društvo LRS za združene narode, ki je od svoje ustanovitve — leta 1951 — s proslavami, predavanji ln drugimi prireditvami spoznavalo našo javnost z nalogami OZN, utrjevalo zavest mednarodne vzajemnosti in osvetljevalo sodobna mednarodna vprašanja, je sedaj, v tem mesecu, prešlo na novo obliko seznanjanja svojih članov z vprašanji miru in razvojem Združenih narodov: začelo je izdajati »Vestnik Društva LRS za Združene narode«. Prvenstveni namen izdajanja Vestnika je — kakor pravi uvodna beseda predsednika društva dr. Jože Potrča — omogočiti, da se študijsko delo ne samo OZN, ampak tudi vseh agencij, posebno socialni problemi, problem zdrav-ja, vzgoje in šolanja, kakor kmetijstva, organizirajo, povežejo in združijo. Temu delu bo namenjena bibliografija in pa registracijo vseh važnejših dogodkov. _ Prva, trideset strani obsegajoča številka Vestnika (ki bo izhajal šestkrat na leto) kaže, da se je uredniški odbor resno lotil naloge, napovedane v uvodni besedi. Z vrsto prispevkov, ki dajejo vsebini tehtnost in pestrost, razen tega pa še s poročilom o dc-lu Društva LRS za Združene narode, pregledom knjižnih izdaj ZN ter pregledom publikacij, s katerimi razpolaga slovensko društvo, se je decembrska številka Vestnika dostojno predstavlja naši javnosti. Če bodo tudi naslednje številke posnemale zgled prvenca, potem se lahko reče, da bo Društvo v tem pogledu doseglo zastavljeni namen, da so slovenski prijatelji Združenih narodov dobili koristen pripomoček pri njihovem spoznavanju dela te pomembne mednarodne organizacije. OB ROBO DOGODKOV Specializirane agencije Handicap - tekma Združenih narodov so zelo važne HO SI MINHOVA OFENZIVA NA LAOS \ Ves svet prisostvuje nevsakdanji tekmi: dva glavna protagonista V svetovni politiki — Združene države Amerike in Sovjetska zveza — sta se spustila na areno, da pred svetovno javnostjo pomerita svoje moči. Cilj za oba tekmovalca naj bi bila berlinska konferenca; Američani in Rusi bi se ob zeleni mizi radi pojavili v najboljši kondiciji, pri čemer oboji računajo na naklonjenost gledalcev ... Poziva, naj se vsedejo za zeleno mizo, Rusi niso mogli več zavrniti: zavrnitev bi bila nepolitična, netaktična in celo nemiroljubna. Odgovor na zahodne note sicer predlaga namesto 4. januarja — 25. januar, kar bistveno ne spreminja celotnega položaja, če izvzamemo nekaj »neprijetnosti*, ki jih bo nemara priredila Francija, ko bo izbirala novo vlado, vendar kaže, da si Kremelj želi nekaj več časa, da izvede svoje priprave za berlinsko »tekmo*. Moskovski voditelji so se tisti hip, ko so sklenili poslati Molotova v Berlin, uvideli, da so v zamudi. Med tem je Zahod ze razbobnal po svetu svoje »nove* predloge in dokazal svojo »pripravljenost*, še več, svojo željo po »popuščanju*, skratka — težnjo po pomiritvi z Rusi, pri čemer je seveda prednjačil britanski premier Churchill s svojo »mirovno ofenzivo*, s svojim »vzhodnim Locarnom* in z načrti o »varnostnih zagotovilih Sovjetski zvezi*. Glede tega ima torej Zahod nekaj prednosti, Moskva pa je handicapirana, kakor pravijo športniki... Vsekakor je treba priznati vsa) nekaj spretnosti, sicer okorni ameriški propagandi. Medtem ko se je moskovska diplomacija že dolgo proglašala za šampiona razorožitve in je stereotipno ponavljala svoj uradni evangelij proti atomskemu orožju, je predsednik Eisenhower izkoristil govorniški oder v Združenih narodih za poziv Moskvi, naj se pridruži »atomski agenciji*, ki bi izkoriščala atomsko energijo za miroljubne in civilne namene. Takšne »bombe* v Moskvi le niso pričakovali. V Kremlju je nastala kratka zmeda z napadi na Eisenhouterja in njegov predlog, kar pa so brž popravili z novimi izjavami in celo z noto, s katero ZSSR privoljuje na »Eisenhower-jev plan*. Radi ali neradi so morali Rusi priznati, da so jim Američani spretno iztrgali orožje iz rok. Še več: od golih fraz je prišel sedaj konkretni predlog... Nekaj dni je Moskva lovila sapo, nakar je prešla v protinapad. Moskovska vlada ni Posebno zadovoljna, če ameriški listi »bagateliziralo* vsebino sovjetske note in če površno prevajajo nekatere izraze. Vendar to ni bistveno: sovjetska veleposlanika v Washing-tonu in Londonu nastopata kot dopisnika uglednih listov in s svojim podpisom pod »članki* skrbita za senzacijo: javno mnenje na Zahodu na) postane pozorno in n*i vsaj na ta način zve, da Moskva z vsemi silami tekmuie za prvenstvo v tej nenavadni tekmi za dokaz miroljubnosti! V Moskvi se nemara zavedajo svojega handicapa, zato je v akciji ves stroj: po moskovskem radiju pošiljajo za katolisko-prote-stantske božične praznike posebne poslanice v angleščini, kjer poleg božičnih pozdravov izražajo svoje upanje »na dobre znake za mir v svetu*, uradna »Pravda* pa v dolgih člankih toži, kako zlasti v Ameriki nočejo priznati pravega tona sovjetske note o atomski energiji... »Široki sloj: svetovne javnosti naj bi spoznali sovjetsko pripravljenost za proučevanje vprašanja atomskega orožja...*, pravi »Pravda* in s tem lepo pove, ha) pravzaprav hočejo v Kremlju. Berlin je torej cilj te tekme, »široki sloji svetovne javnosti* pa naj se nagnejo k temu ali drugemu tekmovalcu in naj postanejo nepristranski razvodnih za sklepe, ki jih iodo (ali pa tudi ne?) sprejeli na tej konferenci. Kot del te »svetovne javnosti* tudi mi napeto čakamo, kaj nam bo prinesla ta velika handicap-tekma. Želimo pa predvsem, da bi oba tekmovalca vsaj do Berlina ohranila ljubeznivi in skoraj bi rekli športni ton, ki ga uporabljata zadnje dni v svoji propagandi. Ta nevsakdanja »vljudnost* je res nekaj izrednega in spodbudnega. Če bosta oba tekmeca zdržala, bo šlo v Berlinu laže... -sie Škandal v Rimu RIM, 26. decembra. V Rimu je izbruhnil velik škandal, ko so odkrili, da so najvišji funkcionarji komisariata za higieno in zdravstvo iz fondov, določenih za protituberkulozno borbo, gradili hiše zase m za svoje prijatelje. Ugotovili so namreč, da so tristo milijonov lir iz omenjenega fonda dodelili neki zadrugi za gradnjo stanovanj. Še večje pa je bilo ogorčenje, ko se je izvedelo, da je bil ta fond ustvarjen iz prodaje penicilina po znatno višjih cenah, kot bi bilo to umestno. Na osnovi ugotovitev te preiskave so sedaj izročili sedišču bivšega visokega komisarja za higieno in zdravstvo dr. Perottija, generalnega sekretarja dr. Solimeneja in' fše nekatere druge visoka i|ynkcionarje komisariata. Izjava gospe Lakšmi-Pandit, predsednika Generalne skupščine OZN New Delhi, 26. dec. (Tanjug) Na današnji tiskovni konferenci v New Delhiju je predsednica Generalne skupščine gospa Lakšmi Pandit izjavila, nad atomsko energijo nf izčrpana. So narodi, ki nimajo atomskih bomb, pa delajo za mir, ker so prepričani, da vojno moramo preprečiti, pa naj bo atomska ali vojna s klasičnim orožjem. Glede Združenih narodov je ga. Pandit dejala, da po njenem mnenju ni nevarnosti, da bi se sprevrgli v Društvo narodov. Združeni narodi imajo poleg Generalne skupščine tudi specializirane agencije, katerih delo je, čeprav včasih v senci senzacionalnih poro- čil o delu Generalne skupščine, nenavadno važno. Praktično izvajajo sodelovanje med narodi. Združeni narodi so poleg tega storili človeštvu neprecenljive usluge, saj so odstranili nevarnosti, ki bi bile utegnile povzročiti spopad, čeprav je ta organizacija telo, čigar sklepi vedno nalagajo samo moralne obveznosti. Na vprašanje, če je določen dan posebnega zasedanja Generalne skupščine za razpravo o korejskem vprašanju, je ga. Pandit odgovorila odklonilno, rekla pa je, da je osebno pripravljena vsak hip odpotovati v New York. Evakuacija mesta Takhet - Francoski generalni komisar Indokine Maurice Dejean na vojaškem posvetovanju v Laosu Sovjetski odgovor na noto zahodnih sit Berlinska konferenca naj bi bila preložena na da je splošno ozračje za sporazumevanje med narodi sedaj boljše kot pred letom. Po njeni sodbi prevladuje v Združenih narodih mnenje, da bo zastopniku Kitajske treba v bližnji prihodnosti zagotoviti mesto v tej organizaciji. Tudi vprašanje sprejema Japonske v OZN se bo moralo po izjavi ge. Pandit rešiti, če hočemo, da ostane ta organizacija svetovno predstavniško telo. Odgovarjajoč na vprašanje novinarjev glede mednarodnega nadzorstva nad atomsko energijo, je ga. Pandit dejala, da borba za mir z nadzorstvom Sestanek nevtralne komisije za repatriacijo PAN MUK JOM, 26. dec. — (AFP). Nevtralna komisija za repatriacijo je zavrnila na današnjem sestanku poročilo švicarskih in švedskih delegatov o pojasnjevanju ter ujetnikih, ki odklanjajo repatriacijo. Komisija je ob podpori zastopnikov Indije sprejela poročilo poljskih in češkoslovaških delegatov. To listino bodo 28, decembra poslali vojaški komisiji za premirje v Pan Mun Jomu. v kateri so zastopniki Združenega in Ki-tajsko-severnokorejskega poveljstva. Poročilo, ki je bilo sprejeto navzlic ugovorom švicarskih in švedskih delegatov, graja stališče Združenega poveljstva med pojasnjevanjem in pravi, da je uvedlo »taktiko« sabotaže« v taboriščih vojnih ujetnikov. Stavka v Franciji Pariz, 26. dec. (AFP). Na včerajšnjem sestanku voditeljev generalne konfederacije dela in avtonomnih sindikatov poštarjev so sklenili, da bodo organizacije nadaljevale stavko, 25. januarja Pariz, 26. dec. (AFP) V odgovoru na note zahodnih sil je Sovjetska zveza danes predlagala, da bi sestanek v Berlinu, ki so ga zahodne sile predlagale za 4. januara, preložili na 25. januarja, da bi lahko izvedli priprave v celoti in s potrebno skrbjo. Glede kraja konference se je zvedelo, da je sovjetska vlada predlagala, da bi se se- Egipt namerava priznati kitajsko vlado Kairo, 26. dec. (AFP). Kakor se je zvedelo iz poluradnih krogov, je nova egiptovska gospodarska delegacija odpotovala pred dnevi v Peking. V Kitajski je že skupina egiptovskih strokovnjakov, ki jo vodi predsednik sveta za narodno gospodarstvo Husein Fatemi. Politični opazovalci v Kairu sodijo, da je navezava tesnejših trgovskih zvez med Egiptom in Kitajsko uvod v priznanje kitajske vlade. To vprašanje so pretresali tudi v' debati v revolucionarnem svetu prejšnji teden, ki je trajala 9 ur. Seji sveta je predsedoval predsednik republike Nagib. Zvedelo se je, da so ameriški diplomatski zastopniki v Egiptu zaskrbljeni zaradi namere egiptovske vlade, da bi priznala Kitajsko, in da so se izrazili, da bi imeli priznanje Kitajske za »potezo, ki ni prijateljska do ZDA«. Obveščeni pravijo, da je druga egiptovska gospodarska delegacija, ki je bila poslana v Vzhodno Evropo, spremenila svoj red potovanja in odpotovala v Moskvo, kjer se sedaj pogaja za razširitev trgovinske zamenjave med Egiptom in ZSSR. Huda nesreča na Češkem DUNAJ, 26. dec. (UP). Češkoslovaški uradni zastopniki so sporočili, da je bilo pri železniški nesreči pri Brnu okrog 100 mrtvih in ranjenih. Preiskava še ni končana. ZADNJI flLmMll ■i—i..«ei i.. ■m» prve izdal e ——— Oakland, 26. decembra, (r) — Novozelandski ministrski predsednik Holland je sporočil, da so doslej našli 97 trupel žrtev železniške nesreče. Pogrešajo še 69 oseb. Dokončno je bilo ugotovljeno, da se je pri nesreči re-širol 112 potnikov. Saigon, 26. dec. (r) Zaradi Ho Ši Minhove ofenzive je siamska vlada odredila obsedno stanje v področju ob reki Mekong in poslala več vojaštva na mejo. Karači, 26. dec. (r) Predsednik pakistanske vlade Mohamed Ali je poslal novo poslanico indijski vladi, v kateri protestira proti propagandi, ki se širi v Indiji proti ameriški pomoči Pakistanu. Poslanica zagotavlja, da nima Pakistan nobenih napadalnih namenov in da hoče okrepiti samo svojo obrambo. Mohamed Ali je podal novinarjem izjavo, v kateri obžaluje, da so se zaradi ameriške pomoči Pakistanu zmanjšali upi za sporazum med Indijo in Pakistanom. Predlaga tudi nov sestanek z indijskim ministrskim predsednikom v bližnji bodočnosti. Rabat, 26. dec. (AFP) Oblasti v Maroku so prijele 3 Marokance, ki so obtoženi, da so sodelovali pri ubojih in terorističnih dejanjih maroških nacionalističnih organizacij. Aretirala jih je »protiteroristična brigada«, ki so jo ustanovili pred nekaj meseci za boj proti maroškim nacionalistom. Moskva, 26. dec. Kakor poroča agencija Nova Kitajska, je prispela v Moskvo kitajska trgovinska delegacija, ki se bo s sovjetskimi predstavniki pogajala za trgovinski sporazum v letu 1954. Tajpeh, 26. dec. (AFP) Pomočnik ameriškega ministra za zunanje zadeve Walter Rovertson je izjavil danes, ko je prišel v glavni stan na Formozo, da ni verjetno, da bi obnovili vojno na Koreji. Izrazil je tudi prepričanje, da se bo predsednik Južne Koreje držal politične smeri Združenih narodov. stali stalni zastopniki štirih sil v Berlinu in določili, kateri kraj v Berlinu bi bil najprimernejši za sestanek velike četvorice. London, 26. dec. (AFP) V britanskem zunanjem ministrstvu danes niso hoteli povedati ničesar o vsebini sovjetskega odgovora. Odgovor je bil izročen danes opoldne po moskovskem času zastopnikom zahodnih veleposlaništev. V Londonu pravijo, da doslej o tem še niso dobili nobenega poročila od britanskega veleposlaništva v Moskvi. Bonn, 26. dec. (AFP) Politični krogi v Bonnu so zelo ugodno ocenili odgovor sovjetske vlade na predlog zahodnih sli. Čeprav ni nobenega uradnega komentarja, ker sovjetska nota še ni bila objavljena, so uradni krogi mnenja, da sovjetski pro-tipredlog, naj bi bila konferenca 25. januarja, ni niti najmanj presenetil. Tak odgovor so morali pričakovati, pravijo v teh krogih, glede na to, da je bil odgovor izročen šolo danes. Po drugi strani menijo, da hoče ZSSR z odložitvijo dneva konference omogočiti pred konferenco sestavo francoske vlade. Uradni krogi so ugodno ocenili že dejstvo, da je bila konferenca sprejeta in sodijo, da bi morale zahodne sile sprejeti odložitev, kot jo predlaga ZSSR. Saigon, 26. dec. (AFP). Danes je okrog 20.000 vietnamskih vojakov nadaljevalo prodiranje k dolini Mekong. Včeraj so bile srdite bitke proti oslabljenim francoskim in laoškim silam, ki se umikajo skozi džungle, ker se ne morejo združiti z glavnino vojske, ki je še vedno v ogroženi dolini Mekonga. Francosko - laoške čete so dobile nova ojačenja. Vrhovni štab je organiziral »zračni most« in vsa potniška letala so rekvirirana za prevoz ljudi in orožja iz raznih krajev Indokine. Vrhovni štab francoskih sil v Indokini je objavil sporočilo, da so francosko-laoške čete ukazale umik vseh civilnih oseb iz mesta Takheta, ki ga ogrožajo Ho Ši Minhove sile. Vrhovni poveljnik Navarre je izjavil davi, da je prepričan, da bodo njegove čete »razbile v celoti sovražnikov predor. Sedanja ofenziva nam lahko samo koristi. Če dobi- goča, da razvijemo in utrdimo armade združenih držav Laosa, Kambodže in Vietnama«. Zadnje vesti govore, da se Ho ŠI Minhove čete še vedno pomikajo proti dolini Mekonga. V francoskih vojaških krogih v Saigonu sodijo, da mesto Takhet nima posebnega strateškega pomena in da vrhovni poveljnik general Navarre nima namena braniti ga. Saigon, 26. dec. (AFP) Vrhovni štab francoskih sil v Indokini sporoča, da je bilo mesto Takhet v Laosu davi izpraznjeno. Sporočilo pravi, da je evakuacija tega mesta posledica »novega razvrščanja francosko-laoških sil«. Francoski generalni komisar v Indokini Maurice Dejean je prispel sinoči v osrednji Laos. Zvedelo se je, da je začel razgovore z vojaškimi poveljniki v Laosu glede na najnovejšo ofenzivo Ho Ši Min-hovih sil proti dolini Mekonga. Hongkong, 26. dec. (Reuter.) Radio Vietminh, ki je pod nadzorstvom Ho Ši Minhovih sil, je objavil danes poziv vojakom vseh čet Francoske unije, naj se združijo in zahtevajo, da bodo vprašanje Indokine rešili s pogajanji. Dalje je poročal, da je bilo na božični dan izpuščenih 297 francoskih ujetnikov, m sicer »ne zaradi propagande, pač pa, ker hočejo Ho Ši Minhove sile s tem potrditi svojo željo za mir«. Na koncu dodaja radio Vietminh, ad se bodo Ho Ši Minhove enote borile, dokler ne bo osvobojena država in ne bo popolnoma uničen kolonialni napadalec. Saigon, 23. dec. (Reuter.) Vietnamske sile so danes vkorakale v mesto Takhet in s tem prerezale francosko-laoške sile na dva dela. Francoska garnizija se je umaknila iz Takheta, ki leži na vzhodni obali reke Mekong in meji na Siam. S tem je odrezana zadnja preskrbovalna črta fran-cosko-laoških sil v severnem Laosu. V obveščenih vojaških krogih sodijo, da je predor skozi osrednji Anam in Južni Laos samo prva potez3 v zimski ofenzivi vietminškega generala Giapa, ki se je začela po mon-sumskem deževju oktobra. Izguba Tekheta pomeni, da so Vietminci odrezali zelo važno kolonialno cesto, ki veže Saigon z Vietnamom, upravno središče Liosa, in z Luang Prebangom, kjer živi laoški kralj. Maurice Dejean Pred odstopom francoske vlade Komentarji pariških listov - Politične stranke Franciji še nikoli niso bile tako razcepljene Ko Si Miah mo končno bitko v tej borbi, bomo dobili tudi "vojno, ker čas dela za nas in nam orno- Pariz, 26. dec. (AFP) Današnji francoski časopisi pišejo predvsem o položaju, nastalem po izvolitvi Reneja Cot-ya za novega predsednika republike in problemih, ki bodo nastali 17. januarja, ko bo La-nielova vlada podala ostavko. ZDA in države Latinske Amerike Politična akcija proti Guatemaii ped pretvezo »komunistične nevarnosti na zahodni polobli« Novoletna idila pred berlinsko-Konferenco Karikatura,- Jože Grabovaa New York, 26. dec. (Tanjug) V ameriškem ministrstvu za zunanje zadeve in v ameriških časopisih je velika polemika o stališču, ki naj bi ga zavzele ali ga zavzemajo do »komunizma na zahodni polobli«. Ker se je pokazalo; da države Latinske Amerike nerade gledajo na zahtevo ameriške vlade, naj store konkretne ukrepe, da se obsodi Guatemala kot »komunistično oporišče, nevarno za vso Ameriko«, pooblaščenci States Departe-menta sedaj pojasnjujejo, da njihov namen ni bil, vmešavati se v notranje zadeve katere koli države Latinske Amerike. Sedaj prepričujejo vlade in javnost teh držav, da je bila niihova prvotna zahteva za obsodbo Guatemale samo opozorilo na nevarnost, nikakor pa ne namen, vmešavati se v njen režim. Svet 21 držav članic organizacije ameriških držav je že oktobra sprejel sklep, da se v dnevni red orihodnjega zasedanja vnese vprašanje »Intervencija mednarodnega komunizma v ameriških republikah«. V svoji zahtevi, da je treba razpravljati o tem, so ZDA navajale bojazen, da bi utegnila pomeniti uvedba kakršnega koli komunističnega mostišča nastop Moskve na zahodni oolobli. Guatemala se je bala, da bi se pod pojmom »bojazen« skrival ukrep proti tistim vladam v Latinski Ameriki, ki bi stopile na pot nacional izaći üe lastnine ameriških družb in odprave tuiega mor.oDO-Ia, zato je zastonnik Guatemaic glasoval proti vključitvi te točke na dnevni red. Poznejša drianja Washingtona so po mnenju Guate-malcev pokazala, da so imeli prav, ko so v vsem videli past za na-oad na njihovo državo in obrambo monopolov ameriških družb za sadje. Čeprav je med vladami držav Latinske Amerike dosti takih, ki so pravtako proti Guatemaii kot ZDA, vendar je uživala pri njih malo simpatij zahteva “Washing-tona, da bi začeli križarski pohod proti Guatemaii. Kakor ie pisal »New York Times«, -e treba pribiti, da so mnogi »dobri sosedi ZDA v Latinski Ameriki mnogo bolj nezaupljivi do legendarnega »imperija yankejev« kot do sovjetskega imperializma. Obžalovanja vredno — pripominja časopis — toda resnično. Stockholm, 26. dec. (r) V pristanišču v Göteborgu se je zaradi eksplozije potopila 1600-tonska švedska cisternska ladja. En švedski mornar je bil ubit. Drugi newyorski- časopisi, kot n. pr. »New York Post«, zastopajo stališče, da so ameriška opozorila poslana na napačen naslov. V uvodniku opozarja na krvave nerede, ki so obkrožali konferenco ameriških držav v Bogoti, nakar so se v kongresu slišali bučni glasovi, ki so zahtevali pojasniio, »zakaj so funkcionarji zunanjega ministrstva in agenti ameriške obveščevalne službe dopustili delegaciji ZDA, da je padla v tako past«. Pred konferenco v TLira-kasu, piše list, bi morali dobiti odgovor na vprašanje; »Mar ve zunanje ministrstvo, v kaj se spu-pot?« Časopisi in paria-mnogih držav Latinske sca to menti Amerike so vprašali svoje vlade, če ne bi bilo bolje, da se odloži konferenca v Karakasu. Združene države ameriške pa ne odstopijo od svoje namere, da bi organizirale gonjo proti Guatemaii v isti sapi ko dobrohotno gledajo razne diktature v Latinski Ameriki, kar jim mnogi politiki na zahodni polobli zelo zamerijo. Podoba je, da bo skušalo ministrstvo za zunanje zadeve izvesti osamitev Guatemale po drugi poti. Časopisi so že priobčili pohvale Panami, ki je postavila komunistično partijo izven zakona. Ni izključeno, da bodo ZDA v želji, da bi osamile Guatemaio, poskusile dobiti v Karakasu uri-voljenie tudi drugih vlad Latinske Amerike za podoben ukrep, ker bi, kakor odkrito piše »New York Times«, morebitni drugačni ukrepi proti Guatemaii nedvomno vzbudili odpor vseh držav Latinske Amerike. »Figaro« je zadovoljen, ker je novi predsednik že začel proučevati spise v Elizejski palači. Glede ostavke Lanie-love vlade piše list, da jo predsednik republike po tradiciji lahko sprejme ali pa zavrne. Do tedaj se mora Renš Coty popolnoma seznaniti z razooloženjem raznih skupin v narodni skupščini«. »Franc Tireur« pa meni, da se je začel bo j za mandate pri sestavi nove francoske vlade. Časopis piše. da zato ne smemo kaj posebnega pričakovati, in navaja kot dokaz dejstvo. da politične stranke v Franciji nikoli niso bile tako razcepljene in se ni nikoli tako jasno kot sedaj pokazalo, da od leta 1951 pravzaprav ni večine v skupščini. »Populai-re« napoveduje, da bo moral naslednik Vincenta Auriola rešiti predvsem problem vlade in da ni pretirano, če pravimo, »da bomo ostali v pričakovanju, dokler ne bo doseženo nič odločilnega«. Informbirojski »Humanite« piše, da se je sedaj začela čedalje bolj kazati spletka, katere namen je, da predsednik Cotv ne bi sprejel ostavke predsednika Laniela. To bo nedvomno samo za nekaj dni odložilo krizo, za katero vsi vedo, da je neogibna. Kongres KP Indije Veliko nasprotje dveh struj v partiji New Delhi, 26. dec. (Tanjug). V Maduri v Južni Indiji se bo jutri začel kongres komunistične partije Indije. Pričakujejo, da bo kongres zasedal okrog dva tedna in razpravljal o vprašanjih »vzpostavljanja široke antifevdalne in antiimperialistične demokratične fronte, krepitve vplive v sindikatih in zbiranja milijonskih delavskih in kmečkih množic« — kakor je javil kominformovski tisk. Disciplinirani kominformovski tisk pa molči o važnem vprašanju, ki bo nedvomno v središču pozornosti na tajnih sestankih kominformovskega vodstva. To je vprašanje premoči dveh obstoječih struj v partiji. Tako imenovano »ustavno«, ki je pristaš parlamentarnega boja, vodi šef parlamentarne skupine KP Go-palan. Druga struja, ki zastopa te7.o umika iz parlamenta in linijo organizacije oboroženih vstaj, je pod vodstvom sekretarja partije Ranadive. To skupino imenujejo »Telen-ganci«, ker se zavzema z.a vstaje, kakršna je bila v Te-lengani. Politični opazovalci, ki so na osnovi določenih znakov še pred nekaj meseci sklepali, da bo prevladala »telenganska« skupna, so vedno redkejši Domneve, da bo prevladovala »telenganska« struja, so slonele na vesteh o umiku Nehrujevih publikacij iz knjigarn v kominformovskih deželah in istočasni pojavi »te-lenganske« literature, na ostrem napadu sovjetskega strokovnjaka za Indijo Dja-kova na Indijo in Nehruja, katerega je v knjigi »Kriza kolonialnega sistema imenoval »navadnega izdajalca«, in na postopni rehalibitaciji Ranadiveja. ki je bil vržen s položaja sekretarja KP kot »trockist in desni sektaš«. Sedaj pa je nastal nov položaj, ker Kitajska posveča vedno večjo pozornost Indiji in se vedno bolj spreminja tudi sovjetsko stališče do Indije. Sovjetska publikacija »Vopro-si istoriji« je ostro kritizirala Diakova, sovjetski veleposlanik je nedavno dal precejšnjo vsoto v Nehrujev fond za pomoč poplavljenemu in tudi indijski kominformovci vedno glasneje hvalijo Nehruja, Moskva pa je povabila nekaj indijskih kulturnih delegacU in uglednih osebnosti, da obiščejo Sovjetsko zvezo. Po prepričanju nolitičnih opazovalcev za oceno stališča indijskih kominformovcev danes ni več dovolj, proučiti stališče in trenutne interese sovjetske zunanje politike. Pojava Kitajske kot nove sile v Aziji je izzvala spremembe v stališču azijskih kominfor-movcev do Moskve. Po mnogih znakih so danes bolj pripravljeni sprejeti »vodstvo« Pekinga ne samo iz tradicionalne azijske solidarnosti, temveč tudi zato, ker imajo Mao Ce Tunga za večjo avtoriteto od Malenkova. po Indiji kitajska kuliurna delegacija kot gost partijske organizacije indo-kitajskega prijateljstva, medtem ko bo sovjetska kulturna delegacija prišla šele po kongresu kot gost indijske vlade. Sodeč po teh znakih »telenganska« skupina Ranadiveja, avtorja kritike Mao Ce Tungove politike iz časa. ko je bila kitajska revolucija šele v začetku, nima danes mnogo upov na zmago. Občni zbor enega najstarejših slovenskih prosvetnih društev na Koroškem V soboto 19. t. m. so se zbrali v Celovcu člani enega najstarejših kulturno-prosvetnih ustanov na Koroškem, ki nosi ime »Slovensko šolsko društvo v Celovcu«. To društvo so koroški Slovenci ustanovili pred štiridesetimi leti z namenom vsestransko podpirati slovensko šolstvo, vzgojo in izobrazbo. To osnovno načelo, vsebovano v štiri desetletja starem pravilniku, so člani šolskega društva zadržali kajpak tudi v novem pravilniku, o katerem so v glavnem razpravljali. Za občni zbor je bilo med članstvom toliko več zanimanja, ker so se tokrat sestali prvič po petih letih borbe za priznanje in povračilo imetja društva. Ker je bilo lani Siovenskemu šolskemu društvu vrnjeno šolsko poslopje v Št. Jakobu v Rožu, so člani društva na občnem zboru izmenjali V tej zvezi politični opazo- misli tudi o ukrepih za temeljitej-valci opozarjajo tudi na dej- še izkoriščanje te pomembne stav-stvo, da že nekaj dni potuje be. K ü T ü R N R G E D ♦'VESNA* - NAŠ »PRVI* FILM Slovenska filmska proizvodnja je stopila z njim na uspešnejšo pot »Vesna«, kakor jo je bil v svojem scenariju zasnoval in napisal slovenski pesnik Matej Bor, je imeia v vsebinskem pogledu spočetka širši in ohlapnejši okvir. Scenarist je svojo zgodbo zgradil pač dokaj literarno, brez globljega poznavanja in obvladanja zakonov, ki si podrejajo tako svojevrstno in zahtevno književno zvrst, kakršna je filmski scenarij. Čeprav je spretno napisal veselo štorijo, v kateri nastopajo razposajeni, od pomladnih dni in vsega, kar se dogaja v njih, prevzeti študentje, in četudi je dovolj posrečeno izoblikoval zanimive osnovne značaje, ni bilo v prvotni zasnovi scenarija dovolj tiste zgoščenosti in jasnosti, kakršna je potrebna, če hočemo književno orisano dogajanje preliti v pravi filmski jezik. Slog, v kakršnem je Bor prikazal svojo zgodbo, se nam dozdeva časovno nekoliko odmaknjen ter verjetno ne ustreza docela našemu doživljanju sodobne življenjske stvarnosti in sedanje naše mladine, ki je nemara precej različna od tiste, kakršna je bila še pred nekaj desetletju Toda ljubezen ima naposled svojo zakonitost, ki je vsepovsod, vsaj v deželah s približno enako ali podobno mentaliteto, ista ali precej podobna, zato je zgodba o »Vesni« dovolj verjetna. V njej je dosti romantičnega in sentimentalnega navdiha, kar bi utegnilo poroditi pri nekaterih »kritikih« očitke, da gre za koncesijo malomeščanskemu okusu ter za sodobnemu gledanju in občutju precej tuje prikazovan je. Kar je treba scenaristu zapisati v dobro, je predvsem to, da je s svojim literarnim konceptom zagrabil v življenje mladih ljudi, da je le-te postavi! v znani in značilni ambient naše Ljubljane ter da je pri vsem tem hotel napisati veselo zgodbo, scenarij za lahkotno k-medi jo, kakršne doslej na našem fi'mskem platnu še nismo videli. Vrhu tega je v svetio filmsko zvodbo vnese! lep kos svojega vedrega. hudomušnega temperamenta, v dialog pa plodna zrna preprostega humorja in nazadnje, ne brez koristi, dosti skoraj pravljične poezije. Za vse ostalo je poskrbel naš gost, v tujini dobro znani režiser, slovaški rojak FrantiŠek Čap, ki je prvotni scenarij temeljito predelal in ga prikrojil najnujnejšim zahtevam filmskih izraznih sredstev. Čap je imel v nekem smislu srečo: namreč to, da je prišel v goste v deželo, ki je po svoji zgodovinski preteklosti, po svojih kulturnih tradicijah, po jeziku in po značaju svojih ljudi precej sorodna njegovi slovaški domovini, ter da je za osnovo filma, ki naj bi ga režiral, dobi! zgodbo, kakršna sodi v vrsto tiste filmske snovi, ki jo kot filmski režiser že dobro pozna, saj je v preteklosti z uspehom režiral prav filme, v katerih nastopajo mladi ljudje. Reči hočem, da sta bila režiserju Čapu okolje, v katerem se je znašel na povabilo vodstva našega »Triglav-filma«, in snov, iz katere naj bi v naših ateljejih izdelal nov slovenski film in prvo slovensko filmsko komedijo, že od vsega početka nekako blizu. Režiserjeva zasluga je, da se ni strašil pogumno poseči v literarno zasnovo, ki mu je bila predložena kot scenarij, marveč da je v snemalno knjigo vnesel marsikaj iz svojega bogatega filmskega izkustva in svoje odločno hotenje, napraviti iz »Vesne« dober film. Čapova zamisel, da je treba študente postaviti v okolje stare Ljubljane (čeprav bi bili morali prvotno prebivati nekje pod Rožnikom), je filmu bila ie v korist; režiser si je na ta način pridobil možnost, da nam s kamero razkaže prikupen, značilen del našega glavnega mesta, hkrati pa je s tem dal filmu svojstveno okolje, ki je pravo nasprotje'mestni četrti vil na Mirju, v kakršni naj bi stanova! slovenski izobraženec, v tem primeru ena izmed osrednjih oseb v filmski zgodbi — profesor Cosinus. Prav tako si je režiser posrečeno zamislil naraven zaključek filma. Režiser Čap je prinese! v slovensko filmsko proizvodnjo filmski slog, ki izhaja iz šole, v kateri se je sam učil, namreč slog, kakršen se je izoblikoval v velikih barandovskih ateljejih v predmestju češke Prage. Ta filmska šola se po svojem slogu in p>o svojih izraznih sredstvih v nekem pogledu razlikuje od drugih filmskih šol, čeprav se ni mogla otresti nekaterih značilnosti, ki so v filmskem Ohüefatiiap.fSM Izšla je zelo koristna • knjiga i DOMAČI SVETOVALEC j Obsega 344 strani in sta- j ne broširana 235 din, : : vezana 300 din * • • j Janez Matjašič: i f NEVIDNO ŽIVLJENJE j * 48 strani s slikami. Bro- : ? --ir—o 7? din — Knjigi ; * uou.te v vseh knjigarnah • : Slovenski knjižni zavod j I v Ljubljeni j #••••• •••••»•• ••••#••*• ustvarjanju lastne nemški in holly-woodski filmski šoli. Češka filmska šola pa ima vsekakor svoj določeni filmski žanr, kakršnega smo v filmih češkoslovaške proizvodnje spoznali že pred vojno in po njej. Na Češkoslovaškem so v filmski proizvodnji tako v umetniškem kakor v tehničnem pogledu že pred drugo svetovno vojno ustvarili vrsto uspelih filmov. Kar je v »Vesni« močno razvidno, je režiserjevo stremljenje, da bi bii film v svoji osnovni zamisli in izpeljavi kar se da preprost. ali z drugimi besedami, da bi se gledalec v njem z lahkoto znašel in ne bi šele moral v njem iskat! poglavitne niti. Režiser je zatorej prvotno scenaristovo zamisel znatno skrčil na osrednjo ljubezensko zgodbo, ob kateri je vse drugo postalo bolj postranski okvir, ki naj da glavni fabuli čim več jasnosti in poudarka. S postransko zgodbo o maturi naj bi film dosegel le močnejši zaplet, večio polnost dogajanja in krep-keišo učinkovitost. Občutek pa imamo, da je režiser iemal ponekod svojo nalogo prelahkotno, morda zgolj zategadelj. ker ie že osnovna tematika »Vesne« silno (in nemara celo preveč) preprosta ter nima v sebi krepkejšega, globljega jedra. Zgledovanje na vzore, kakršne ima režiser Čao v praksi že za seboj, ie le-rem skoraj več škodilo, kot koristilo. Omeniti na je treba, da je ori slovenski filmski realizaciji »Vesne« režiser poleg slovenske "erz.ije sproti ustvarjal tudi nemško. »Vesni« bi morda lahko očitali, da je glede na režiserjevo zamisel in izvedbo premalo realistična, premalo slovenska in da v njei ni sodobne problematike našega človeka, zlasti ne našega študenta. Seveda je vzrok temu že v scenariju- Slovensko je v prvi vrsti ljubi:ansko okolie, v katerem se zgodba odvija. Vse drugo pa bi se, kakor nam ie v filmu prikazano, nemara lahko dogajalo kjerkoli drugje v Srednji Evropi, v slehernem študentskem mestu, ki je po svojih značilnostih sorodno naši Ljubljani. Glede na naše današnje družbene razmere in okolje utegne biti to šibkost; glede na možnosti in potrebe izvoza našega filma na tuje tržišče pa je to lahko prednost, ki omogoča, da okolje, v katerem zgodba poteka, pa zgodbo, ki je tipično študentovska in privlačna, predstavimo tudi tujemu gledalcu ter ga z njo »filmsko« prepričamo. Film »Vesna«, kakor ga j’e uresničil Čip, dokazuje, da režiser solidno in podrobno obvladuje filmsko obrt, čeprav je dejanje v filmu sem in tja razdrobljeno in se stranski potek dogodkov vseiej ne vključuje dovolj v osrednje dogajanje. Režiserju je prav tako uspelo, da je v svoj film zajel dobršen kos svojega umetniškega hotenja, ki pa se zaradi same tematike filma in realizacijskih možnosti, s kakršnimi je režiser raz- Sodim, da je režiser dobro izbral, ko se je med neštetimi kandidatinjami za prvo slovensko filmsko »zvezdo« odločil za Metko Gabrijelčičevo, čeprav ta že po svoji vlogi ni mogla razviti dovolj temperamenta, da bi v vseh čustvenih in doživljajskih nasprotjih zaživela pred nami v vsej prepričljivosti. Nedvomno ji ne manjka liričnosti, kakršne naj ima v izobilju dekle njenih let, kot je zamišljeno v Vesni; ponekod pa bi si želeli nekoliko več mladostne razgibanosti in čustvene topline, dokazov, da jo je njena prva ljubezen kljub trdni domači vzgoji notranje močno vzburkala ter da so vsa njena dejanja in njeni gibi zares izraz vznemirjene, nekaj pretresljivega doživljajoče notranjosti. V vlogo, kakor ji je bila napisana po scenariju, pa je Metka zastavila mnogo prikupnosti, prisrčnosti in zadrege, kakršna je lastna mlademu, prvikrat zaljubljenemu dekletu. V vlogi Sama je Franek Trefalt, študent Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani, nekoliko preveč uravnovešen za mladega fanta, ki prvikrat doživlja pristno ljubezensko čustvo, pa četudi gre v tem primeru za jadralnega letalca, ki Ima seveda precej mime živce in dovolj treznega razsodka. Trefalt nam je v »Vesni« bližji kot postaven športnik, ki ves živi za svoje jadralstvo, kot pa v vlogi zaljubljenca, v kateri ostaja nekoliko hladen in okoren, brez vtisa hujših notranjih pretresov. Izvirno podobo živahnega, precej neuravnovešenega in ljubosumnega študenta Sandija je izoblikoval Janez Čuk, ki razodeva precejšnjo igralsko nadarjenost za karakterno komiko, zlasti v značaju, kakršnega nam predstavlja v tem filmu. Res se nam tu in tam zdi nekoliko pretiran, a navzlic temu je njegov lik razposajenega, norčavega študenta ena najučinkovitejših »neigralskih« kreacij v »Vesni«. Čuk ima izvrstno naravno mimiko, ki mnogo pripomore, da se v tem filmu tolikokrat vedro, od srca nasmejimo. Nekoliko okoren in zunanje trd je muzikalni Krištof, ki ga v filmu prodaja jure Furlan. Kot svojevrsten značaj, kakršni se med študenti prav gotovo najdejo, pa je živo nasprotje Sandiju ter nas s svojo simpatičnostjo močno pritegne. Zelo uspel lik je v epizodni vlogi po pomladni ljubezni prav tako kakor druga dekleta hrepeneče Hiperbole izdelala Olga Bedjani-čeva, ob kateri sta Marjeta Rupnikova in Alice Cimpermanova kot Milica in Marjeta v svoji značajski neizrazitosti močno zbledeli. Režiserju gre priznanje, da je med slovenskimi gledališkimi igralci in igralkami za sodelovanje v »Vesni« odbral nekatere, ki so se v tem filmu lepo uveljavili, čeprav jih z gledaliških desk ni od prej poznal in je moral z njimi dijem, je eden izmed najlepših, igralsko najbolj dovršenih prizorov v filmu. Kot filmski igralec je tokrat spet nastopil tudi Frane Milčinski v vlogi mazaškega slikarja Trpina. Če bi ga besedilo, ki ga mora govoriti v filmu, ne utesnjevalo in uklepalo v šablono, bi bila njegova filmska podoba lahko bolj živa. To velja tudi za Slavko Glavinovo, ki v filmu igra Trpinovo ženo; njena vloga je premalo izrazita in preveč medlo postavljena, da bi igralka, ki ie sicer izpričala nadarjenost za filmsko igro, mogla v zadostni meri uveljaviti svoje talente. Vesnina teta — učiteljica, ki vdovcu profesorju Cosinusu vodi gospodinjstvo in vzgaja njegovo hčer, svojo nečakinjo, je v ustvaritvi Elvire Kraljeve zadovoljiva, prikupna podoba dobre, vse razumevajoče tete. Med epizodnimi vlogami najbolj zaživita poštarica (Mila Kačičeva) in šolski sluga Jalen (Pavle Kovič); pri le-tem pa je izreka znatno pretirana in za šolskega slugo ljubljanske gimnazije ne dovolj prepričujoča. Dobro podana je vloga padalskega inštruktorja Štr-bajsa (Boris Kralj), ki je tokrat prvič nastopil v filmu. Posrečeni igralski liki so molčeča padalska inštruktorica (Alenka Svetelova), Trpinov prijatelj (Drago Zupan), zidarski mojster Turk (Marjan Lombar), gostilničar (Ante Gnidovec) in še nekateri drugi. Prisrčen prizor so nam posredovali Trpinovi otroci, uspešno pa se je kot filmski igralec uveljavil tudi pametni Kocjanov pes. Okolje, v katerem poteka dogajanje »Vesne«, nam je predstavil arhitekt Miro Lipužič, ki je zamislil in izpeljal nekaj zelo posrečenih scenskih objektov, med njimi zlasti študentovsko izbo pri Kocjanovih z mnogimi značilnostmi hiše v starem predmestju, nadalje profesorjevo stanovanje v vili na Mirju (čeprav za naše razmere skoraj preudobno), pomladno razpoloženjskost z umetno razcvetim drevjem ter športno letališče, kjer je spretno uporabi! maketo stavbe v perspektivi. Okolje ob ognju, ki je uspel scenski poskus ponazoritve zunanjščine v notranjščini, je lep dosežek mladega arhitekta, ki je prav letos imel dragoceno priložnost, da je svoje znanje izpopolnil v pariških filmskih ateljejih in je od francoskih filmskih producentov dobil za filmskega delavca malega naroda naravnost laskavo ponudbo. (Scenografsko je sodeloval tudi pri našem prvem koprodukcijskem filmu »Inge«.) Nekoliko nas moti prikaz letala, ki se pri letu sploh ne giblje. Sicer pa ie scenograf Lipužič skrbno izpeljal osnovne režiserjeve zamisli. Filmska kamera, ki je snemala »Vesno« in pri kateri so sodelovali Metod Badjura, Pavel Grupp, Žaro Tusar in Viki Pogačar, je največ dosegla, pri posnetkih v zunanjščini, zlasti v prikazovanju »Stara« filmska igralca iz slovenskega nmetniškega filma »Kekec« — Jože Mlakar (Rožie) in Alenka Lobnikar (Tinkara) sta prišla ob premieri čestitat režiserju in igralcem »Vesne«. Od leve proti desni: Metka Bučarjeva (Kocjanova mati), režiseer FrantiŠek Cäp, Metka Gabrijel-čičeva (Vesna), Jure Furlan (Krištof) in Franek Trefalt (Samo) polagal, ni moglo vseskozi zadosti uveljaviti. Režiser pa je film znatno obogatil z dobrimi režijskimi domislicami, zlasti v situacijski komiki. Vsekakor je bilo pogumno dejanje, da je režiser v filmu, s katerim nam je dal izrez iz študentovskega življenja, uporabil večinoma laike, neigralce, same mlade ljudi, ki še nikoli niso nastopali pred filmsko kamero. S tem je gotovo mnogo tvegal, hkrati pa se je izognil, da bi izrazito teatrski ljudje predstavljali v filmu mlade ljudi ter vanj vnašali svoje teatrske manire in teatrski način igre. V kratkem času, ki ga je imel na razpolago, je s srečno roko izbral nekaj tipov, ki so dovolj prepričevalno upodobili nekatere študentovske značaje. Gotovo je bilo najteže »odkriti« osrednjo »junakinjo« filma, Vesno — mlado, nepokvarjeno dekle iz izobražene •hiše, hkrati pa dovolj naravno, prikupno in fotogenično figuro. delati čisto na novo. Med temi je Metka Bučarjeva v vlogi Kocjanove matere na široko odprla svoje igralske registre ter nam ustvarila živo, vseskozi zaokroženo in docela prepričljivo podobo. Njena igralska ustvaritev v »Vesni« je eden izmed najpopolnejših dosežkov v slovenskem filmskem igralstvu. Odlikuje jo velika sproščenost in naravnost, ki dosega svoje učinke prav v intimnih prizorih, ko nas človeško docela ogreje. Razveseljiv napredek in uspeh v filmski igri je ob pravem filmskem režiserju dosegel Stane Sever kot profesor Slapar — Cosinus; v okolju profesorjeve družine in njegovega doma je filmsko sicer manj dovršen ter ob tem v svojo igro še vedno vnaša nekatere elemente teatrskega sloga, toda v stiku s študenti in zlasti pri maturi zaživi zares »filmsko« ter ustvari močno podobo. Prizor, ko se profesor Cosinus na maturi človeško sreča z obupujočim študentom San- glasba, ki uspešno poudarja nekatere osnovne dramatične elemente v filmu (še posebej v prizoru ob maturi), vendar se našemu mojstru lahke glasbe tokrat ni v celoti posrečila. Osnovni glasbeni lirični motiv, ki se prepleta skozi ves film, je vsebinsko premalo bogat, premalo razgiban in ne dovolj izdelan, da bi se nam zares vtisni! v uho in v srce ter docela zajel vsebinsko tematiko »Vesne«. Nemara si je skladatelj olajšal delo tudi s tem, da je v filmu pustil več nepotrebnih tišin, namesto da bi z glasbo bogateje dopolnil do-gaianje v njem. Mladi Marjan Meglič iz izkušene in vestne šole tonskega mojstra Rudija Omote je poskrbel »Vesni« jasen, razumljiv ton. ki je velika odlika tega filma. Skoda, da ie dialog sem in tja tonsko nekoliko zastrt in v svoji jakosti neenakomeren. Vendar pomeni ton v »Vesni« pomemben napredek v tonskem opremljevanju slovenskega filma. Dobro montažo sta oskrbela režiser Čap in Milka Badjurova; dosegla sta. da novi slovenski film res dinamično »reče«. Nekolikanj nas moti glava filma, ki bi lahko bila bolje izdelana, ter ponekod nekoliko ostri rezi. Osnutke kostumov za »Vesno« ie skrbno izdelala Mija Jarčeva, četudi ie razlika med oblekami posameznih tipov nemara preveč izenačena. Posebno noglavje novega slo-venskesa filma ie njegov »pogovorni« jezik. Na tem mestu, zal, nimamo prostora, da bi se o tem obšimeie razpisali. Vsekakor gre za drzen noskus, ali naj pogovorno besedišče in izreko določenega s!o:a naših ljudi vna-Šnmo v naš film in na naše odrske deske. Lektor Mitja Sovre ie v »Vesni« uporabil nekatere značilnosti liubilanskega govorjenega narečb. češ: Hud’» nai v I-lmu govore kako- v živlieniu. Dejstvo pa je, da Slovenci še nimamo tioičnpva In »uzakonjenega« pogovornega iez'ka. kakor ga imajo nekateri velik' narodi, ki premorem zani posebno frazeologijo, svojstveno ritmiko dikciie in značilno izreko ter ga zato lahko uspešno uporabljajo tudi na odru in v filmu. Sovretov poskus ni popolnoma uspel; v »ppgovomem« ležiku »Vesne« ni ne enotnosti v iz rek i pri vseh igralcih, ne sproščenosti, ki bi nas prepričala, marveč nam ta »pogovorni« Jezik če- Metka Gabrijelčičeva (Vesna ) je na premieri novega slovenskega filma dobila obilo cvetja sto zveni z nekakšno narejeno patetičnostjo. Morijo nas tudi nekateri prehudi nemčizmi (libsbrif, luft, fertik, gmah, kinstler itd.), kakor tudi nekateri banalni vulgarizmi (te en drek briga, svinja, blesav, kaj ga serješ? itd.), pa čeprav so morda sestavni del ljubljanskega predmestnega žargona. O vsem tem bo treba še globlje razmišljati in razpravljati. Slovenski »pogovorni« jezik pa nikakor ne more biti zgolj vulgarno ljubljansko narečje in močno sumim, da ga marsikdo izven Ljubljane, recimo na Primorskem, ne bo zlahka razumel. In vendar: »Vesna« je »prvi« slovenski film, to se pravi naš prvi film, ki je izdelan zares filmsko, s filmskimi izraznimi sredstvi, ki se filmsko odvija in ob katerem se naši gledalci ne bodo dolgočasili. Nič zato, če je njegova vsebina nekoliko »lahka«, če v njem gledamo samo »dobre« ljudi ter nam film ne razklada ne vem kako težke in pereče problematike. Iz njega dihajo mladost in vedrina, ljubezen in tovarištvo, prikazuje nam zdravo, čeprav nekoliko lahkomiselno mladino, ki se poleg prvega hrepenenja po ljubezni vnema za plemenito udejstvovanje v športu ter navzlic vsemu pogumno leze čez šolsko in življenjsko maturo. »Vesna« ni nikakršen »grandiozen« film z velikimi umetniškimi pretenzijami, ki bi hotel tekmovati z jaro gospodo na raznih tujih »Biennalih«. Ob njem se prvič v zgodovini slovenskega umetniškega filma lahko popolnoma prepustimo dogajanju na platnu in se dovolj od srca nasmejimo. To pa je že veliko. In ob njem bi se naši domači filmski režiserji lahko marsičesa naučili. RADO BORDON. U gankarski list »KAJ FES, KAJ ZJVJS« vam nudi koristno zabavo in še priliko, da dobite lepe nagrade. Stane samo 10 din. Tretji Priestley v Mestne gledališču J. B. Priestley; Čas in Conwayevi starega ljubljanskega mesta (kjer pa je v začetku obrat kamere prenagel), ljubljanskega Tivolija in čudovitih naravnih lepot v Rib-nem na Gorenjskem, medtem ko so nekateri posnetki v notranjščini slikovno preploski ter jim manjka občutiiivejšega niansiranja svetlobe, večje plastike in globine. Pri posnetkih v posameznih objektih primanjkuje tudi slogovne enotnosti in razpoloženjske skladnosti. Nadvse pa so uspeli posnetki ob pogledu na jadralno letalo v zraku z našimi planinami v ozadju, slike ob zasilnem pristanku letala ter z Vesno v gozdu ob potočku, kakor tudi posnetki ob padalskih skokih; le-ti so v tehničnem pogledu na ravni najboljših tujih filmov te vrste. Poudariti ie treba, da ie Metod Badjura, naš priznani mojster domačega dokumentarnega filma, stopil z »Vesno« prvikrat na tla igranega filma. Glasba, ki jo ie napisal Bojan Adamič, je sicer izrazito filmska John Boynton Priestley, bo prihodnje leto dopolnil šestdeset let in uživa po sveta že četrt stoletja sloves izredno priljubljenega pisatelja. Pri nas smo ga začeli spoznavali šele v zadnjih letih, pa si je že pridobil širok krog ljubiteljev svoje vedre, a vendar globoke umetnosti, ki bi jo lahko označili kot ljudsko v najboljšem pomenu besede. In spor znavati smo ga res šele začeli, ker Priestley ni napisal le cele vrste romanov in dram, ampak tudi kritike in eseje, ki jih nekateri ocenjevalci štejejo sploh za najboljše, kar je ustvaril povrhu pa še nekaj potopisov in dve avtobiografiji. 2e po nepopolnih podatkih lahko naberemo naslove nekaj desetin del — v letu 193" n. pr., ko je izšla drama »Cas in Conwayevi«. je izdal še eno dramo, »Tukaj sem že bil«, ki jo kritika prišteva prav tako kot prejšnjo med njegove najboljše, in avtobiografijo »Polnoč v puščavi«. Dva romana, ki sta prevedena v slovenščino, če ne štejemo »Zatemnitve v Gretleyn«, ki jo je objavila kot podlistek Ljudska pravica — in tri drame, ki jih je predvajalo ljub-ljarisko Mestno gledališče, nam pri tolikšnem opusu morda še ne dajejo pravice, da bi s popolno zanesljivostjo mogli določiti vse značilne elemente Priesteyeve pisateljske podobe. Toda okoliščina, da so ta dela nastala v najrazličnejših fazah njegovega življenjskega in bržčas tudi literarnega razvoja — od začetne (Dobri tovariši, 1929), do predvojne (Cas in Conwayevi. 1937), tik pred izbruhom vojne (Pojo naj ljudje, 1939), medvojne (Zatemnitev v Cret-leyu. 1942) in povojne (Inšpektor na obisku. 1946), nas mogoče opravičuje, da nekaterih potez, ki se venomer ponavljajo, ne smatramo samo za slučajne. Pravzaprav bi zadostovalo, če bi se oinejeli na eno samo: na značaj Priestleyevega najljubšega in najpogostejšega junaka in na okolje, v kakršno ga postavlja. Junak, povedano najkrajše, ni od ničesar bolj daleč kot od tradicionalnega »junaka«: to je povsem navaden, preprost, povprečen človek, ki iz svojih skrbi in nadlog nikoli ne dela tragedije, ki nns^ nikoli ne opozarja nase z nikakršno silno in izredno lastnostjo, a ki vendar ne hodi po svetu z zaprtimi očmi in mu iz opažanj in izkušenj pogosto nastane celo filozofija. Prisrčno in zanesenjaško vzdušje, v kakršnem druščina mladih ljudi praznuje enaindvajseti rojstni dan Kay Conwayeve, na prvi pogled s tem povprečnim, nepatetičnim junakom nima prav nič skupnega. Šele polagoma opazimo, da je Kayina pisateljska gorečnost, njeno stremljenje po tenkočutnosti in odkritosti, občudovanje in vera v življenje, ki jo izžarevata njena mlajša sestra Carol in starejša Madge, ki bi rada čim prej uresničila med ljudmi socialno enakost, in končno nesebičnost njihovega brata Alana šele ena stran družine Conwayevih. Drugo predstavljajo njihova mati, gospa Conwayeva, ki jo veseli, da ima okrog sebe neprestani živžav, ker se tako tudi sama sebi zdi mlajša, ter njena najljubša otroka, Robin in Hazel, oba lepa in podjetna,- všeč sama sebi in roju deklet in fantov, ki se vrle okoli njiju. V tem, da sl rad videti lep. mlad in privlačen seveda ni še nič slabega — slabo postane šele, če je to vse, okoli česar ae ti vrti življenje. In res se tej trojici površnost in lahkomiselnost hudo maščujeta. Hazel se poroči z možem, ki ustreza njenemu nekdanjemu idealu v eni sami točki — da je bogat, sicer pa ji je bil ob Kavinem enaindvajsetem rojstnem dnevu, ko ga je prvič osebno spoznala, predmet najgiobjega zaničevanja. Robinu potem, ko je po vojni odložil uniformo letalskega častnika, ne pomagajo niti najbolje krojene obleke, niti nenehne materine denarne podpore, da bi v kakem poklicu uspel, ampak pada zmerom niže. Gospa Conwayeva si mora konec koncev priznati, da je njeno gospodarstvo zavoženo, da so vsi njeni otroci postali čisto nekaj drugega, kot si je nekdaj predstavljala, da bodo, in da jo namesto nasmejanih vnukov obdajajo utrujeni, naveličani, celo sovražno razpoloženi ljudje. Da, in to je tisto: nista taka samo Robin in Hazel, ampak tudi Kay, ki namesto romanov piše razgovore s filmskimi zvezdami, in Madge, ki ie postala zagrenjena stara profesorica in ji je na j višji cilj postati lastnica kake dobre šole. Kay se je svojim nekdanjim idealom izneverila, pozabila jih ni, a čeprav se ji toži po njih, ve, da so za zmeraj izgubljeni, in za to krivi čas, ki jih odplavlja vedno dalj in dalj. Toda Alan, tisti skromni Alan, ki ga ponavadi sploh nihče ne opazi, jo popravi^ »Zdaj, ta trenutek, ali kateri koli trenutek, smo samo prerez skozi svoje stvarno bitje. Dejansko pa smTi biro- krata čez prag, on skozi okno nazaj.< — Tokrat jo je zagodla železniška direkcija. V začetku decembra so vse potnike nekega dne presenetile na oglasnih deskah železniških postaj objave. Te so od vsakogar, ki bi hotel v letu 1054 kupovali mesečne ali tedenske vozovnice zahtevale izjavo, da potrebuje vozovnico, kje ima stalno bivališče, da v kraju službovanja nima stanovanja in da se zaveda kazenskih posledic, če bi bite navedbe netočne. Resničnost izjave pa je moralo potrditi še podjetje oziroma ustanova — kateremu je moral biti prosilec yneogibnoz potreben — in izraziti soodgovornost za vsako zlorabo. Besedilo izjave bi se moralo dobesedno (z napakami vred!) ujemati z objavljenim vzorcem na oglasnih deskah. Najprej smo se potniki temu široko nasmejali, nato pa se razjezili. Cernu je le potrebna taka izjava, ko pa morajo biti vsi gornji podatki uradno potrjeni že na legitimaciji za kupovanje mesečnih in tedenskih voznih listkov za delavce in nameščence (obrazec K-19), brez katere je kupovanje kart nemogoče! Tam je poleg lastnikovega lastnoročnega podpisa uradno potrdilo podjetja ali ustanove o stalni zaposlitvi in uradno potrdilo pristojnega ljudskega odbora o stalnem bivališču. Prepričani smo, da sta gornja dva uradna žiga in trije podpisi dovolj jasen odgovor na zahtevane podatke, hkrati pa popolno jamstvo za pravilnost navedb in njihovo kazensko odgovornost. Zato smatramo zahtevo železniške direkcije kot birokratsko in neaktualno. Kljub temu smo si zaradi ljubega miru — preskrbeli njeno dobesedno besedilo, ga podpisali in potrdili v podjetjih in ustanovah. Toda, glej ga spaka! Ko smo jih hoteli na svoji železniški postaji oddati, nam jih je uslužbenec zavrnil, češ, da niso popolne. — Nemogoče. Z vsemi, napakami prepisano besedilo, pa da bi bilo nepopolno.?! Pomota, dragi tovariš! Prepis se popolnoma krije z originalom. — Zatrjevanje o točnosti ni nič pomagalo. Hoteli smo mu pravilnost našega stališča dokazati $ primerjavo objave na oglasni deski, a smo ostrmeli. Tam je bilo besedilo res nekaj dopolnjeno in sicer Usti odstavek, ki govori o kazenskih posledicah zlorabe — toda kako dopolnjeno! Nekaj besed proof neg a teksta je bilo s svinčnikom prečrtanih, dostavek pa pripisan z roko in svinčnikom skoraj nečitljivo! To naj bi bil uradni popravek? Dovolj nam je tega. Če že mora imeti neki uradnik železniške direkcije tako izjavo, naj bo najprej sam s seboj na jasnem, kaj sploh hoče imeti. Od nikogar pa nima pravice zahtevati, da bi zaradi počasnega dozorevanja njegovih formulacij imel dvakratni opravek s povsem nepotrebno stvarjo. Če formularjev za izjavo že niso mogli razmnožiti in jih prodajati fvsakdo bi rad dal kovača zanje, da bi mu ne bilo treba prepisovati teksta 2 oglasne deske!), bi «K Halde nad mežiško topilnico svinca v Žerjavu Obveščamo odbornike mestnega zbora in zbora proizvajalcev glavnega mesta Ljubljane, da bosta ločeni seji obeh zborov v ponedeljek 28. decembra ob S. uri zjutraj v klubskih prostorih Kresije. Obe sej: imata naslednji dnevni red: 1. Odlok o razširitvi koristnikov sklada davka na presežek plač. 2. Razprava in sklepanje o delitvi sklada davka na presežek plač. 3. Razprava in sklepanje o investicijskih kreditih. 4. Sklepanje o črpanju proračunske rezerve in o nekaterih virmanih. 5. Poročilo komisije za pregled pravilne razporeditve kreditov za gradnjo trafo-postaj :z sredstev sklada davka na pre-sež :k p ač 6. Sk:epanje o raznih predlogih Sveta za gospodarstvo. (Prevzem garancij, ustanavljanje novih gospodarskih organizacij, prenosi osnovnih Darilo „Plansca-šport“ — prva nagrada ? Podjetje za proizvodnjo športnih potrebščin »PLANICA-ŠPORT«, ki ima svoje prostore v Likozarjevi ulici v Ljubljani, nas je včeraj presenetilo z imenitnim darilom za našo novoletno nagradno križanko. Sporočilo nam je. da daruje v ta namen KOMPLETEN ŠOTOR ZA 2 OSEBI s pripadajočimi palicami, klini in vrvmi, kar vse je vredno okroglo 14.000 din. Darilo podjetja »Planica-špori« bo tako po vsej verjetnosti naša prva nagrada, če... Do novega leta je še 5 dni! Vsekakor zaslnži »Planica-šport« vso pozornost vseli naših čitat el je v! Lepo nagrado nam je poslalo trgovsko podjetje s tekstilom na veliko »TEKSTIL-OBUTEV« iz Ljubljane, Nazorjeva 4. Poslalo nam je 3 METRE blaga za moško obleko. Nagrajeni reševalec ga bo prav gotovo prevzel z velikim zadovoljstvom. Podjetje »USNJE«, Ljubljana, Wolfova ulica 2, ki ima splošno znane trgovine »Zarja«, »Elite«, »Astra« in »Luxor« nas je obvestilo, da podarja iz svoje zaloge kvalitetnih čevljev SPECIALNE SMUČARSKE ČEVLJE v vrednosti 7000 din. Trgovsko podjetje »TKANINA«, Ljubljana, Trubarjeva 2, pa nam je poslalo darilni paket z naslednjim spremnim pismom: »Tudi naše podjetje se uvršča v vašo nagradno novoletno križanko. Kot dobitek vam pošiljamo 3 m BLAGA za moško športno obleko v vrednosti 8025 din.« A Dnevne vesti K Naša slika kaže darilo tovarne »Alko«, o katerem smo že včeraj poročali, da obsega 6 steklenic žganja, likerja in vermuta ter cocktail-kaseto. Vsa darila bomo v kratkem razstavili v izložbenem oknu našega oglasnega oddelka, kjer si jih bodo lahko ljubljanski in drugi reševalci ogledali. vsaj navodila morala biti pravilna, ne pa z njimi po nepotrebnem nadlegovati ljudi! V zvezi s tem pa še nekaj. Doslej so železniške legitimacije ljudski odbori potrjevali brez vsakih sitnosti, takoj in brezplačno. Letos pa je drugače: potrditev je treba taksirati. Toda tarifa je zelo pestra. Nekje plačujejo 180,— din, drugje polovico manj, spet drugje celo nič. Doslej poznamo kar pet takih tarifnih stopenj! Potniki si samo želimo, da se nam ne bi položaj vedno samo slabšal, saj moramo ob istih delovnih pogojih, kot naši tovariši, ki stanujejo v mestih službovanja, doprinašati neprimerno večje duševne, fizične in finančne žrtve, da o redu opravljamo svoje delo. Branko Berčič Škofja Loka, Spodnji trg 9 Društvo prijateljev mladine — Bežigrad vabi pionirje na prireditve za »Novoletno jelko«: V nedeljo, dne 27. XII. ob 14. uri v kinu Soča »Snežka«. V ponedeljek, 28. XII. »Snežka« za teren »Bežigrad«. V torek, 29. XII. pa za teren »Stadion«. S© M©lkllJ ••• 25g|©dfea o polkovnik In kurirja ali drag'® pSaeana naivnost u Sefa MLO Lfablfaae sredstev, spremembe firm, določitev stopenj AS). 7. Sklepanje o statutu Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani. 8. Razlastitve. Mestni zbor Ima za 9. točko dnevnega reda še izvolitev odbornika mestnega zbora, ki bo vodil seje mestnega zbor-a v poslovnem letu 1954. Zbor proizvajalcev pa ima za 9. točko dnevnega reda izpopolnitev posvetovalnega odbora Narodne banke FLRJ, podružnice 6011 v Ljubljani, za 10. točko pa izvolitev odbornika zbora proizvajalcev, ki bo vodil seje zbora proizvajalcev v poslovnem letu 1954. Pred pričetkom letošnjih sej bo XIX. skupna seja (točno ob 8. uri) z naslednjo točko dnevnega reda: 1. Izvolitev direktorjev za nekatera državna gospodarska podjetja. Skupščinska pisarna MLQ Začelo se je v letošnjem septembru. Znanki po naključju, mlada delavka Marija Pezdih in osamljena P. G., sta si postali intimni prijateljici. Marija Pezdih je nesrečni P. G. zaupala, da se zanima za njo neki polkovnik. Želi jo spoznati in verjetno bi se kasneje tudi poročil z njo. Beseda je dala besedo in kmalu po tem razgovoru je dobila P. G. »po kurirju« pismo, le da ga »kurir« ni izročil njej direktno, pač pa ga je prinesel zanjo Mariji Pezdih. V pismu ji »polkovnik« v najlepših besedah izroča svoje pozdrave in željo za čim prejšnjim svidenjem, ker jo že dobro pozna iz pripovedovanja Marije Pezdih. Ob koncu pisma ji je tudi sporočil, da je uredil že vse potrebno, da bo lahko prišla v službo v neko mesto ob morju, samo da potrebuje 800 dinarjev za takse pri prošnjah. Tega denarja trenutno nima in se zato obrača nanjo, vendar ji ga bo takoj vrnil, kakor hitro se bosta prvič sestala. P. G. je ljubemu »polkovniku« takoj odpisala in priložila v pismu tudi zaprošeni denarni znesek. Pismo je izročila Mariji Pezdih z naročilom, naj ga čim preje po kurirju odpošlje v mesto ob morju. Že čez nekaj dni je prejela odgovor. »Polkovnik« se ji prisrčno zahvaljuje za pismo in ji sporoča, da je denar porabil za takse pri prošnjah. nato pa jo po lepih ljubezenskih izlivih prosi še za 2.000 din, da bo lahko plačal račun za operacijo na nogi, ker je invalid še iz časov NOB. Skrbna in ljubeča P. G. je seveda tudi ta znesek takoj izročila Mariji Pezdih. ta pa ga je zopet »po kurirju« odposlala v mesto ob morju. Tudi v naslednjem pismu je »polkovnik« P. G. zopet zatrjeval ljubezen, srečo hi bližnjo poroko, v tem pismu pa jo je zaprosil samo za kekse, čokolado in bonbone, in sicer zato. ker je slučajno za nekaj dni v vojaškem zaporu zaradi nekega disciplinskega prekrška. Pisma s prisrčno vsebino in raznimi prošnjami so nato prihajali dvakrat tedensko. Tudi odgoveri v mesto ob morju so odhajali redno, z njimi pa tudi vsakokrat zahtevana vsebina. Tako ji je »polkovnik« v nekem pismu sporočil, da je kupil dvoje koles, eno zase. eno pa za njo ter jo prosil za 11 stotakov, ker mu je prav toliko zmanjkalo pri denarju, da bi ju plačal. Omenil ji je tudi. naj mu riknr ne zameri, ker jo vedno nečesa prosi, saj ji bo vse pošteno povrnil, sicer pa sc bosta itak kmalu poročila. P. G. je že težko čakala trenutka, ko se bo prvič sestala s svojim zaročencem, toda ta je bil vedno na ta ali oni način zadržan in nikakor nista prišla skupaj. Marija Pezdih na je vestno opravljala posle ljubezenskega posredovalca med obema srečnima zaljubljencema in tudi »kurirska služba« je delovala brezhibno. Srečna zaročenka se je vedno bolj zadolževala, da ji* lahko nstregla zahtevam svojeea bodočega moža. V treh mesecih je tako »po kurirju« poslala nad 16 tisočakov, vrednost v paketih pa je znašala še nadaljnjih 7 tisočakov. Razen tega je na račun bale poslala v mesto bo morju tudi različno blago v skupni vrednosti 32.000 din. Šele po treh mesecih, ko se je že zadolžila čez glavo, pa je P. G. majhen dogodek odprl oči. Marija Pezdih ji je namreč sporočila, da odhaja »polkovnikov kurir« naslednjega dne ob 4.35 uri zjutraj. Srečna nevesta, ki je pozabila v paket priložiti žganje, je hotela to svojo pozabljivost popraviti in se je zato sama odpravila na mesto, od koder bo »kurir« odpotoval v mesto ob morju. Na dogovorjenem mestu pa ni bilo ne avtobusa ne kurirja. Nikogar ni bilo, ki bi polkovnikovega kurirja sploh poznal, pa tudi njene zveste prijateljice ni bilo na mestu, od koder naj bi odpeljal avtobus. P. G. se je globoko zamislila, zatem pa se je posvetovala s svojim upnikom, ki jo je že popreje večkrat opozarjal, naj ne bo lahkoverna. Za tem pa je potrkala na prava vrata in srečne zaljubljenosti je bilo v trenutku konec. Ko je z organi notranje uprave od-šla na don svoje najboljše* prijateljice, ji je kar zaprlo sapo in zmanjkalo tal pod nogami, tako da je omahnila. Na njeni postelji je namreč zagledala svoje 15.000 din vredno svileno preginjalo, za katerega je bila prepričana, da je že zdavnaj v mestu ob morju. Za 32.000 din blaga je bilo nesrečni nevesti povrnjeno še istega dne, kajti izkazalo se je, da so bili »polkovnik«, »njegov kurir« in njena »zvesta« prijateljica vsi trije v eni osebi, namreč v Mariji Pezdih, ki je sama napisala nad 20 pisem z vso lepo ljubezensko vsebino ter z vsemi prošnjami za denar in razne druge dobrote. Na službenem razgovoru z organi notranje uprave je lažni polkovnik, kurir in »zvesta« prijateljica Marija Pezdih v joku pripovedovala, kako je prejemala denar in blago ter ju porabila za razne priboljške. Vse te solze pa organov notranje uprave niso prav nič ganile, kajti y času njenih goljufij se Mariji Pezdih njena žrtev ji prav nič smilila, čeprav je morala zaradi nje in zaradi svoje naivnosti dobesedno stradati. Marija Pezdih je bila tako predrzna, da je svoji žrtvi nekoč celo posodila 700 din, da se je lahko za nekaj dni prehranila. Pa še za ta znesek je vzela od svoje lahkoverne prijateljice namesto vrnjenega denarja poročni prstan, ki je bil med brati vreden nad 2.000 din. P. G. pa ni bila edina stranka prevoj ane goljufivke. Tako, kakor je P. G. obljubovala polkovnika, je trem svojim sodelavkam iz podjetja, kjer je bila tudi sama zaposlena, obljubovala vsaki posebej sobo, v katero se bodo lahko takoj vselile, kakor hitro bodo vplačale določen znesek. Vse tri sodelavke so ji denar izročile, o sobah pa seveda ni bilo ne duha ne sluha, čeprav je eni izmed njih izročila celo ključ njene bodoče sobe. S tovrstno goljufijo je »zaslužila« nadaljnjih 5.300 din. Njenih goljufij je sedaj konec. Zadnjo besedo bo izreklo sodišče, ki bo 21-letni prevejanki izreklo že njeno drugo kazen. G. Pozor, tatovi so na delu! Na terenu »Univerza« v Ljubljani so v akciji tatovi — pazite I Vse, kar jim pride pod roko, tim je dobrodošlo. Iz veže v Židovski stezi štev. 3 je bilo v noči od 11. na 12. t. m. ukradeno prednje kolo bicikla. Dne 22. t. m. je tat odnesel dvoje dimnih cevi, da pa ga ne bi zeblo še pred novim letom, je 25. t. m. od 13. do 22. ure odnesel še pločevinast štedilnik v skupni vrednosti 6.000.— din. Ce je kdo videl, da je kdo prenašal podobne predmete, naj prijavi na postaji Ljudske milice štev. 2. Zdravniška dežurna služba Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika, Miklošičeva c. 20, tel. 25-081; sobotna in nedeljska služba — v soboto od IG. ure do ponedeljka do 6. ure zjutraj: nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj. Celje: Maks Bitenc, Cankarjeva ul- 11 — od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Tradicionalno SILVESTROVANJE v Narodnem domu Četrtek, 31. decembra ob 20. uri e -i¥i V ATM Vsem, ki so obsuli prerani grob našega nepozabljenega JANEZA KONČANA ga spremljali na njegovi zadnji poti in darovali cvetje se najpri-srčnejše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo članom ZMS, ZKS in za lepe poslovilne besede pri odprtem grobu, ter pevskemu zboru za ganljive žalostinke. Žalujoča družina Končan. Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža in očka dr. DOLFA SCHAUER J A se prisrčno zahvaljujemo tovarišu primariju dr. Brandstetterju za vso skrb, da bi mu vrnil zdravje, vsemu strežnemu osebju, posebno pa sestri Roziki, katera mu je vedno stala ob strani. Nadalje se iskreno zahvaljujemo njegovim dragim prijateljem za vse prisrčne tolažilne besede, kakor tudi vsem njegovim znancem, najtopleje pa tovarišem za vso ljubezen, katero so izrazili v besedah ln dejanjih, kakor tudi darovalcem prelepega cvetja, pevcem za globoko občutene žalostinke *in vsem. prav vsem, kateri so ga spremili na njegovi poslednji potL Zena Marjanca z otroki. ________ KOLEDAR Nedelja, 27. dec.: Janez, Ponedeljek, 28. dec.: Nevena. * 27. xn. 1571. — Rojen zvezdozna-nec J. Kepler, ki je odkril zakone o gibanju planetov. 27. XII. 1822. — Rojen francoski učenjak Louis Pasteur, ki je iznašel serum proti pasji steklini. 27. XII. 1861. — Umrl jezikoslovec France Metelko. 27. XII. 1942. — V Bihaču I. kongres Združene zveze antifašistične mladine Jugoslavije. Rajonska konferenca ZKS rajona Vič, ki je bila sklicana 27. decembra 1953 ob 9. uri, se preloži na kasnejši datum. -- Rajonski komite ZKS Vič — Ljubljana. Dr. med. Leonora Jenko Groyer redno ordinira od 4. januarja 1954. Za strojnega inženirja je v Ljubljani diplomiral Sever Martin. Čestitamo! Ustanove, podjetja, zbiratelje naročnikov in naročnike za knjigo K. Kautskega »Izvor krščanstva«, ki izide prve dni januarja 1954 in stane le 300 dinarjev obveščamo, da bomo izvršili le ona naročila, ki bodo vplačana najkasneje do 5. januarja 1954 na naš tekoči račun pri NB štev. 604—T —138. Izkoristite bianco poštne položnice, ki jih dobite na vsaki pošti. — Cankarjeva založba Ljubljana. Naročnike, ki žele prejeti bogato novoletno številko »Slovenskega poročevalca«, pa so v zaostanku z naročnino, prosimo, naj jo nakažejo še danes. — Uprava »Slovenskega poročevalca«. ZA STROKOVNE IZPITE1 Administrativne, finančne, knjigovodske in druge uslužbence ustanov in gospodarskih podjetij, ki se pripravljajo na strokovne izpite, opozarjamo, da jim bo študij olajšala zbirka zakonov uredb in govorov, ki so zbrani v brošuri »Zmaga socializma nad državno kapitalističnim birokratizmom«. Dobi se v vseh knjigarnah in podružnicah »Slovenskega poročevalca« in »Ljubljanskega dnevnika«. Naročila po pošti sprejema uprava »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani proti prednakazilu din 200. — na tek. rač. pri Narodni banki št. 601-T-163. Centralna lekarna v Ljubljani, Prešernov trg, sporoča, da bo v nedeljo in ponedeljek 27. in 28. decembra zaprta zaradi inventure. Dežurno in nočno službo bo v teh dneh vršila Lekarna Ajdovščina, Gosposvetska c. 4. Obveščam stranke, naj dvignejo gotove čevlje do 15. januarja 1954, potem jih prodam za lastne stroške. Plave, čevljar, Poljanska cesta. Obveščam cenjene stranke, da delavnica P. Škafar, Rimska c., Borštnikov trg zopet redno obratuje. Dvignite vse do sedaj popravljene premete. Nesreča pri jedi — madež na obleki. Preparat št. 27 Vam jo temeljito očisti. Dobite ga v vseh drogerijah. Smučarji in planinci, krema »POUR VOUS« je preizkušena za Vas. Dobite jo povsod. NOV PLAN dobitkov je vpeljala Jugoslovanska loterija od 50. kola dalje. 304.488 dobitkov in 6 premij v skupni vrednosti din 80.400.000.— Zahtevajte prospekte pri prodajalcih srečk! Industrija sukna ZAPUZE ne menja blaga za volno od 27. decembra 1953 do 4. januarja 1954. Kadar imate goste, jih postrezite z odličnim Gosadovim »Planinskim čajem«! Noben drug preparat, samo kozmetična maska »TEINT BELL« da tvojemu obrazu očarljivo svežino. Dobi se v drogerijah s kozmetiko. Gostinsko podjetje »Cinkole« javlja, da so interni boni za hrano izdani v letu 1953 veljavni samo do konca tega leta. Imetniki istih lahko dobijo zamenjane do 20. I. 1954. Po tem roku izgubijo stari boni vsako veljavo. 'Uprava. Roman »Človeška komedija« je primerno darilo za mlade in odrasle. Knjiga stane samo 120 din in jo imajo na zalogi vse knjigarne ter podružnice »Slov. poročevalca« in »L j ubij. dnevnika«. Po naročilu jo pošilja po pošti uprava »Ljublj. dnevnika« proti prednakazilu din 120.— na tek. r. št. 6Q1-T-166. Slovensko kemijsko društvo priredi članski sestanek v torek, 29. t. m. ob 18. uri v kemičnem institutu »Borisa Kidriča SAZU« v Ljubljani, Hajdrihova ul. 19 (postaja elektr. cest. železnice, Langusova ulica). Na dnevnem redu so referati članov o kongresih in obiskih v inozemstvu ter razgovor o splošnih problemih kemikov. Sestanku bo sledil tovariški večer. — Vabljeni vsi! OBVESTILO. Stranke obveščamo, da smo trgovino s pohištvom in tepihi na Mestnem trgu 19 preselili na Jurčičev trg 2 (nasproti Čevljarskega mostu), ki že redno posluje. — Trgovsko podjetje »UMETNINA«, Resljeva 16. Telef. 22-885. Občni zbor OK Železničar, v ponedeljek, 28. t. en. ob 19. uri bo v prostorih III. državne gimnazije Bežigrad v Ljubljani letni občni zbor odbojkarskega kluba »Železničar« Ljubljana. ŠOLSTVO Vajenska Sola kovinske stroke v Ljubljani — Vič, Cesta na Brdo, prične v rednim poukom v ponedeljek 4. januarja 1954 ob S. uri. 4. januarja pridejo v šolo učenci prvega letnika, v torek 5. januarja učenci II. letnika in v sredo 6. januarja učenci tretjega letnika. — Uprava. 8622-S PREDAVANJA Odbor Društva zobozdravstvenih, delavcev Slovenije obvešča članstvo, da bo na množičnem sestanku v petek, 8. januarja ob 20. uri v običajnem prostoru poročal tov. Šmid o vtisih iz Avstrije in Zah. Nemčije. V soboto, bo ob 7.30 seminar za laboratorijsko protetiko, ob 9. uri pa bo nadaljevanje seminarjev iz konzerva-tive in paradentoze (doc. dr. Logar, doc. dr. Brenčič) v prostorih Zobotehnične šole. GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja. 27. dec. ob 15: Golia, Sneguljčica. Izven in za podeželje. Ob 20: Torkar, Pravljica o smehu. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 28. dec. ob 15: Golia Sneguljčica. Zaključena predstava za pionirje društva prijateljev mladine »Majda Vrhovnik«. Ob 20: Hochwälder, Javni tožilec. Red S dramski. Torek, 29. dec.: zaprto. Sreda, 30. dec. ob 20: Möllere, Žlahtni meščan. Red T dramski. Četrtek, 31. dec.: zaprto. Petek, 1. jan. ob 15: Golia. Sneguljčica. Izven in za podeželje. Ob 20: Salacrou, Tak kakor vsi. Izven in za podeželje. (Raoula Igra Vladimir Skrbinšek). Sobota, 2. jan. ob 20: Shaw, Pygmalion. Izven in za nodeželie. (Elizo igra Duša Počkajeva, Higginsa Vladimir Skrbinšek). OPERA Nedelja, 27. dec. ob 19.30: Foetw ster, Gorenjski slavček. Gosto* vanje Rudolfa Francla. Izven ln za podeželje. Ponedeljek, 23. dec.: zaprto. Torek, 29. dec. ob 19.39: Glucte Ifigenija na TavridL Premieri Izven. Sreda, 30. dec.: zaprto. Četrtek, 31. dec. ob 19.30: Rossini» Seviljski brivec. Izven in za podeželje. Petek, 1. jan. ob 19.30: FuccinV Madame Butterfly. Izven in za podeželje. Sobota, 2. jan. ob 19.30: Foerster, Gorenjski slavček. Gostovanje Rudolfa Francla. Izven in za podeželje. Nedelja, 3. jan. ob 19.30: Verdi, Traviata. Izven in za podeželje. Sindikati in razna društva s podeželja lahko naročijo vstopnice za skupinske obiske dramskih in opernih predstav, ki bodo ▼ dneli od 31. decembra do 3. januarja, na tajništvo Uprave SNG, telef. 22-526, do četrtka do 14. ure, MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gled. pasaža Nedelja, 27. dec. ob 15: F. Milčinski »Mogočni prstan«. Izven. Ob 20.30: Aristofanes »Lisistrata«. Izven. Ponedeljek, 28. dec. ob 15: F. Milčinski »Mogočni prstan«. Zaključena predstava za osnovno šolo F. Levstik. Šentjakobsko GLEDALIŠČE, LJUBLJANA, Mestni dom Nedelja, 27. dec. ob 15: Tavčar-Marino »Otok in Struga«, romantična igra z godbo. Popoldanska predstava. Nedelja, 27. dec. ob 20: Milčinski »Cigani«, veseloigra z godbo in petjem, večerna predstava. Sreda, 30. dec. ob 16.30: Škufca »Trnuljčica«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom. Premiera. Zaključena predstava. Četrtek, 31. dec. ob 16: Škufca »Trnuljčica«, pravljična igra. Izven. Popoldanska predstava. Četrtek, 31. dec., ob 20: Nestroy-Likar »Ah ta ljubezen šmenta-na ...« Veseloigra z godbo in petjem. Izven. Večerna predstava. Petek, 1. jan. ob 16: Nestroy-Li- kar »Ah ta ljubezen šmentana«, veseloigra z godbo, petjem in plesom. Popoldanska predstava. Fetek, 1. jan. ob' 20: Nestroy-Li-kar »Ah ta ljubezen smetana«, veseloigra z godbo, petjem in plesom. Večerna predstava. V sredo popoldne ob 15.30 bo premiera škufcove pravljične igre »Trnuljčica«. V četrtek, 31. dec. ob 20 in v petek popoldne ob 16 in zvečer ob 20 bodo po daljšem presledku ponovili spet zabavno veseloigro »Ah ta ljubezen šmentana«. Prodaja vstopnic od torka dalje. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Gledališče zaprto do vključno 2. januarja 1954 zaradi gostovanja z ročnimi lutkami v okviru Novoletne jelke. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28. Nedelja, 27. dec.: Gostovanje po okolici Ilirske Bistrice. Ponedeljek, 23. dec. ob 9: Gostovanje v Hrušici. Ob 11: Gostovanje v Polju pri Ljubljani. Ob 13: Gostovanje v Jaršah. Ob 15 in 16.30: Gostovanje na Ježici. Ob 18.30: Gostovanje za Državno založbo Slovenije. Torek, 29. dec. ob 10: Gostovanje na Lavrici. Ob 14: Gostovanje v Jaršah. Ob 16: Gostovanje na Prulah. Ob 17.30: Gostovanje za Slove* ni j a projekt. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Komenskega ulica — Rokodelski dom Nedelja, ob 16: Scheinpflugov&t »Okence«. Nedelja ob 20: Manners: »Peggy, srček moj«. Občinstvo opozarjamo, da Je »Okence« za mladino neprimerno. Blagajna 2 uri perej. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Ponedeljek, 28. dec. ob 20: Grimm-Skufca »Trnuljčica«. Premiera, Izven. Torek, 29. dec. ob 14: Grimm- Škufca »Trnuljčica«. Predstava v okviru Novoletne jelke. Izven. Sreda. 30. dec. ob 14: Grimm*- Škufca »Trnuljčica«. Predstava v okviru Novoletne jelke. Izven. Četrtek, 31. dec. ob 10: Grimm- Škuica »Trnuljčica«. Predstava v okviru Novoletne jelke. Izven. Sobota, 2. jan. ob 16: Grimm- Škufca »Trnuljčica«. Predstava v okviru Novoletne jelke. Izven. Nedelja, 3. jan. ob 16: Grimm» Škufca »Trnuljčica«. Izven. V ponedeljek, 28. dec. bo v Prešernovem gledališču premiera pravljične igre v treh dejanjih »Trnuljčica«, ki jo je po pravljici bratov Grimm dramatiziral Saša Škufca, v režiji STečka Tiča. Glasbene vložke je uglasbil Viktor Fabiani, plese je naštudirala solistka ljubljanskega baleta Lidija Lipovževa. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Ponedeljek, .28. dec. ob 16: Wüch-ner »Pastir Peter in kralj Ma-liban«. Novoletna jelka. Za pionirje. Torek, 29. dec. ob 16: Wüchner »Pastir Peter in kralj Maliban«.; Novoletna jelka. Za pionirje. Sreda, 30. dec. ob 14.30 Wüchner »Pastir Peter in kralj Maliban«. Novoletna jelka. Za pionirje. Četrtek, 31. dec. ob 19.30: Petrovič »Vozel«. Silvestrovo. . Petek, 1. jan. 1954 ob 19.30: Petrovič »Vozel«. Sobota. 2. jan. ob 19.30: Petrovič »Vozel«. Nedelja, 3. jan. ob 14.S6: Petrovič »Vozel«. Zadnjič. Zveze a vlaki ugodne. UMRLI mmmmmummmmmmmimm Mestni odbor društva upokojencev Ljubljana sporoča žalostno vest, da je nenadoma umrl njen odbornik CIRIL POKLUKAR Obranili ga bomo v trajnem, spominu. — MODU. Ob težki izgubi naše nepozabne žene, sestre, tete ELZE SLUGA, roj. Stary se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na poslednji poti. Posebna zahvala pevcem, godbi, čč. duhovnikom in vsem daroval-i cecn cvetja. — 2alujoči ostali. Vsem znancem sporočamo, du je v Sl. letu starosti preminul ANTON LOTRIČ mizar v pokoju Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, 28. t. m. ob 15. url Iz Jožefove mrliSke veže na 2alah. —• Družine Remškar in ostali. Ljub* ljana, 26. decembra 1953. m Ste pozabile? Otroci - naše zrcalo Ne, prav gotovo niste pozabile na zimsko veliko čiščenje. Okenske šipe so čiste in iz posteljnih vložkov ste tudi že steple prah. Kes, tudi vaše preproge so danes skoraj no- I ve. In tla ste menda tudi že pološčile? Oh, škoda. Veste na kaj ste pozabile? Sedaj, ko ste zaprle oknice, vidim, da je na njih debela plast prahu. Kes, škoda da vas nisem prej opozorila na to. Pa bi bila vaša okna brezhibno čista. Vseeno pa je vaše stanovanja taker lepo očiščeno, da bi moja babica prav gotovo rekla: »kakor iz škatlice«. Utrujeni ste kajne. Videti je kot da šepate? Ko ste brisali prah na peči, ste skoraj zdrknili z lestve. Sreča, da si niste zlomili roke ali noge. Tudi jaz bi zadnjič skoraj padla s stola, ko sem brisala prah na vratnem okviru. Kako? Pozabili ste tam obrisati prah. No, boste pa drugič. Nisem vedela, da imate toliko knjig. Smem pogledati livinil. Potem bom lahko imela vedno lepo umite police. Papirja, ki se tako hitro umaže in obledi, sem res že naveličana. Danes moram kmalu domov. Vidim, da ste že končali z novoletnim pospravljanjem. Zakaj tako mislim? Zato, ker ste očistili tudi vašo smetišnico; to pa prav rada pozabi večina izmed nas. Ne, saj sem tudi jaz že končala z grobimi deli. Sedaj me čaka samo še nekaj dela, ki ne utruja preveč, vendar pa je prav tako važno. Kaj pa je to? Saj ne vem ali imate tudi vi takšno navado. Ob koncu leta izbrskam iz pisalne mize in predalov vso tisto nepotrebno šaro, ki se mi med letom nabere. Danes je nedelja, in ker sem še malo utrujena od včerajšnjega pospravljanja, bo na vrsti pisalna miza. To bo za oddih. Ponavadi preberem še vsa pisma, listke in tisto drobnarijo, ki jo potem zmečem v koš. Urejujete police s stekleničkami in zdravili? Res, vse leto postavljamo na polico škatlice s pjraški, stekleničke in vrečice s tabletami, kadar pa zdravila potrebujemo, si jih ne upamo uporabiti, ker so že prestara ali pa sploh ne vemo, kakšna so. Sedaj pa moram domov. Saj ste pošteno utrujeni. Le dober recept vam še povem. Ali veste, kaj morate storiti, da vaš obraz ne bo več utrujen. Naredite kamilično parno kopal. Nato kanite v mrzlo vodo nekaj kapljic kolonjske vode, pomočite v njo čisto krpo ali brisačo in si napravite na obraz obkladek. Z mastno kremo si nato narahlo zmasirajte obraz. Nato dajte na oči v kisu namočeno vato. tp «•/■'hn. -y-iVi'i Tfp pp počivajte četrt ure. Videli boste, kako dobro se boste potem počutili D. P. Pecivo za novoletno jelko tisto vrhnji polici? pa prav gotovo knjiga iz zapuščine vašega očeta. Seveda, sedaj tega ne beremo več, verjamem, da je niste imeli v rokah že nekaj 1st. (Le kako si naj sedaj obrišem prah z rok tako, da ne boste preveč v zadregi. Res bi lahko izprašili tudi stare knjige na vrhnji polici.) Ali ima Jurček novo omarico za knjige in igračke? Ne? Potem ste pa prav gotovo pošteno drgnili njene stene, saj se prstki tako radi poznajo na vseh straneh. Veste, te vaše slike so mi vsakokrat bolj včeš. Kam odhajate? A, tako. Saj nisem r.iti opazila, da slika visi po- strani. .Mar snamete ob velikem čiščenju vsako sliko s stene in obrišete prah tudi z njene hrbtne strani? Meni je prav. Kar pojdiva v kuhinjo, saj vem, da morate pripraviti večerjo. Vidim, da imate na policah že svež papir. Tudi jaz sem starega že izmenjala z novim, vendar si bcm kupila prihodnje leto po- Le nekaj dni nas še loči od praznovanja noveletne jelke. Mamice in gospodinje imamo sedaj hude skrbi. Obdarovati bo treba vse družinske člar.e, seveda najbolj obroke, in kar je glavno, pripraviti bo treba dobrote za želodčke. Prelistavamo kuhinjske knjige in iščemo cenene recepte, po možnosti take, da bi bilo čim manj jajc, saj so ta ravno sedaj tako draga. Da olajšamo mamicam vsaj malo pri iskanju cenenih receptov za slaščice za njene malčke, vam jih navajamo nekaj popolnoma brez jajc in nekaj z malo jajci. Poskusite, pecivo bo dobro in prijetno tudi za oči. Kvašeni rogljički brez jajc. — Daj na desko trt četrt kg moke, med katero zdrobi četrt kg masti ali margarine. V četrt libra mlačnega mleka daj 2 dkg kvasa in malo soli in žlico sladkorja. Iz te mase vgneti gladko testo, katero naj bo precej mehkejše kot testo za rezance. Po potrebi dodaš še lahko malo mleka. Iz tega testa oblikuj 12 enakih hlebčkov in jih pusti na deski pobrite vsaj pol ure. Vsak hlebček razvaljaj v enakomeren krog, kateri naj Ima približno 25 cm premera. Nato razreži krog s koleščkom na 8 enakih delov. Na vsak del daj žličko marmelade; sedaj prični zavijati vsak posamezen del od zunaj proti sredi ter oblikuj rogljičke. Daj jih v pekačo in jih v precej vroči pečici bledorumeno speci ter še vroče povaljaš v sladkorni moki. Mesto marmelade daš lahko orehov, lešnikov, sirov ali makov nadevek. Zelo dobri so z jabolčnim nadevom, ki je sledeč: Skuhaj v malo vode 5—6 srednje debelih jabolk, da nastane zelo gosta čežana, katero po okusu sladkaj in začini z limono in cimetom. Na masti al'i maslu prepraži 2 žlici kruhovih drobtinic, zmešaj jih z nastalo čežano In r.adev je gotov. Orehovi ali lešnikovi polžki. — Deni na desko 30 dkg moke, 12 dkg presnega masla, 7 dkg sladkorja in malo limonine lupinice; to z valjarjem stri in priden! 2 rumenjaka in vzhajani kvas iz 1 dkg kvasa in malo sladkorja in po potrebi mleka. Zamesi testo, ga dobro vgneti in pusti malo na toplem prostoru, da vzhaja. Medtem naredi sledeč nadev; Zmešaj 12 dkg orehov, 12 dkg sladkorja, 1 beljak, malo limonine lupine, ščepec cimeta, žlico drobtin, malo ruma, par žlic mleka in če imaš, še žlico MM! lil IS; ' J la f :: : - J medu. Vzhajeno testo razvaljaj za nožev rob debelo. Zavij od 2. strani, da dobiš dve klobasi, ki jih razreži v prst široke kolobarčke, katere polagaj v namazan pekač, pomaži jih z raztepenim beljakom im speci. Orehova pogača brez jajc. — V primerni skledi vmešamo 14 dekagramov zmletih orehov, 14 dekagramov pšeničnega zdroba, 14 dkg drobtinic, 10 dkg sladkorne moke, zavojček pecilnega praška in izdaten ščepec cimeta ter vse skupaj zalijemo s četrt litra mrzlega mleka, da lahko zamesimo mehko testo. To testo damo v pomaščeno in z drobtinicami potreseno obliko, ki jo porinemo v pečico, katere vratca pustimo najprej četrt ure samo priprta in jih zapremo šele tedaj, ko opazimo, da je kolač že nekoliko vzhajal. Nato pa kolač še pečemo kake tričetrt ure, da dobi lepo barvo. Kadar ostane igla ali nož, ki ga zabodemo v kolač, čist, tedaj je pogača pečena. Ko se že iskoraj popolnoma ohladi, zvrnemo kolač na desko, ga obrnemo in potresemo izdatno s sladkorno moko. Metka in Lenka, moji hčeri se igrata. »Mamica in otrok«, ni tudi zanju kakor za vsa majhna dekletca, nič manj privlačna in priljubljena igra kakor žoganje, skrivanje, slepe miši in druge iz roda v rod se ponavljajoče otroške igre. Seveda ne gre brez priprav. »Mamica« si natakne star odložen klobuk, nekje ja iztaknila zavrženo črtalo ir zdaj z njim nerodno maže ustnice, skratka, skuša storiti vse, da bi bila kar se da podobna »pravi mami«. Ko je nared, se obme osemletna »mamica« k svoji mlajši sestrici; »Lenka«, ji pravi s tožečim glaspm in vije roke, »ne kriči vendar tako, saj bom še znorela.« Vse to je tako smešno, da se moram smejati — toda, »ali sem res takšna«, se vprašujem? K igri mati-otrok spada tudi to, da otrok »zboli«. »Kje te boli, srček. Povej mamici, ubožček.« Male mamice je sama skrb, dobrota in nežnost. Ginjena spoznavam v vsaki njeni kretnji samo sebe. V naslednjem trenutku pa že ošteva: »Nikar ne sitnari. Takoj boš vzela zdravilo, ali pa ...«. Mar sem res takšna? Dovolj taiam sama sebe in grem v kuhinjo. Toda mali Igralki hočeta imeti občinstvo«». Prišli sta za menoj in mi zagotavljata, da je »bolezen prestana«, »Zdaj boš delala šolske naloge,« ukazuje Metka. Sprva je »mama« potrpežljiva in preudarno »nadzoruje« delo, toda kmalu spet. vzplamti jeza: »Neumna sl in zanikrna, iz-ra-zito neumna. Nikoli r.e bo nič iz tebe.« In že vzame Lenki zvezek in ga vrže na mizo, da kar vztrepetam. Mar sem res takšna? Tako nervozna in zaletela? Taka se moram zdeti otrokoma, saj, koga posnemata, če ne mene? Zdaj mora Lenka v trgovino »nakupovat«. »Prinesla boš moko, sladkor, mast«. Z važnim obrazom vzame Lenka košaro, raztrga papir na koščke, kar pomeni denar in vpraša »mamo«: »In bomboni, mamica, ali si jih smem kupiti?« »Bonbone? Kaj pa vendar misliš. Ali veš koliko sem izdala zate v prejšnjem mesecu«. In »mama« našteva: »Čevlji in blago za obleko, nogavice In nova spalna srajca.« Lenkln obraz je tako obupan in skesan, kakor da je spravila družino na rob propada. Kljub temu pa še enkrat tvega: »Kaj pa piškot, en sam piškot«, vpraša. In »mama« prikima: »Seveda srček, piškot kar kupi«. Mar sem res tako nedosledna. Mar res naštevam otrokoma, koliko sem zanje izdala, Vse bolj in bolj nerodno ml postaja. »AH se ne bi igrali kaj drugega,« vprašam dekletd. In ko otroka moj predlog sprejmeta si oddahnem, potem pa sem ner kaj dni zelo zamišljena. Za otroško mizo Mnoge matere, ki bi otrokom rade naredile veselje za novoletno jelko, so leto za letom v zadregi, ker ne vedo, kako bi to storile, brez večjih materialnih žrtev. Tem predstavljamo danes veselo druščino, ki jim bo gotovo všeč. Z njo bodo lahko okrasile novoletno mizo, še bolj pa bo primerna za mizo, za katero so se zbrali otroci. Ni le prijetna za oko, marveč — in to je poglavitno — je poceni. Narejena je Iz rumenih, zelenih in rdečih jabolk. Bolj ko bo ta druščina pisana, več bo veselja. V jabolka nataknemo majhne lesene palčice (vžigalice ali zobotrebce), da dobro stojijo in jih ovijemo z vato. Roke naredimo na isti način, ali pa jih nadomestimo s suhimi slivami ali orehi, ki jih nataknemo na zobotrebce. Uporabimo lahko tudi mandelje. Glave naredimo iz majhnih podolgovatih krompirjev ali velikih orehov, kape pa iz živobarvanega papirja, ki ga na robovih zlepimo. Nič manj učinkovito ne bo pokrivalo ali lasje iz vate in papirnati ovratnik. Na oreh ali krompir naslikamo oči, nos in usta. Ce je jabolko veliko, mu ni treba natikati glave, marveč naslikamo obraz kar na jabolko. Ljubko je •rdeče jabolko z rokami iz man-•deljev, glavo iz oreha, velikimi •ušesi iz suhih sliv, očmi iz rozin, •nosom iz lešnika in kapo iz «vetlozelenega papirja. Zdravstveni nasveti temne oblek« C. K. Ljubljana. — Pred 20 leti mi je umrla mati za perni-clozno anemijo, že prej pa ena teta. Poznano mi je, da se ta krvna bolezen rada pojavlja pri več družinskih članih in ker se tudi jaz — stara sem 46 let — nekako slabše počutim, se bojim, da me bo za-dela ista usoda. Spominjam se brezuspešnih naporov, da bi jih z raznimi zdravljenji obdržala pri življenju. Stanje se jeipo uživanju surovih jeter vedno nekoliko izboljšalo, vendar pa ni imelo pravega zdravilnega uspeha. Slišala sem, da danes razpolaga medicina z uspešnejšimi zdravilnimi sredstvi in vas prosim zadevnega pojasnila. To vrsto krvne bolezni še vedno imenujemo perniciozno anemijo, po naše zločestno anemijo, čeprav ji že delj časa ne gre ta navzdevek, ker danes perniciozna anemija ni več neozdravljiva to tudi ne smrtonosna. Zaradi pomanjkanja nekaterih snovi, ki se sicer tvorijo v zdravem želodcu, producira kostni mozeg manjvredne krvničke, ki ne morejo opravljati svojih nalog in tudi hitro propadajo. To stanje se kmalu izboljša, krvna slika postane zopet normalna, če dajemo bolniku izvlečke jeter v obliki injekcij. V začetku na vsak dan ali vsak drugi dan, pozneje pa tudi v daljših presledkih. Seveda je tak bolnik navezan na stalno prejemanje jetrnih ekstraktov, ker se mu stanje po prekinitvi zdravljenja navadno hitro poslaibša. Sodobna medicina razpolaga zdaj z učinkovitejšim sredstvom, to je z vitaminom B-12, s katerim dosegamo hitrejše, boljše in trajnejše uspehe. Zdravljenje z injekcijami z vitaminom B-12 ima tudi to prednost, da je potrebno mnogo manj injekcij kakor pri jetrnem zdravljenju. Torej ni prav nobenega vzroka za vaše vznemirjenje, vendar pa vam svetujem, da si daste čim-prej pregledati kri, ker edinole s krvno sliko se lahko ugotovi, če gre pri vas v resnici za primer perniciozne anemije. I. P. Vrhnika: Radi bi vedeli, ali je med zdravilo proti sladkorni bolezni. Med ima pred navadnim sladkorjem to vtelfko prednost, da njegove dodatne snovi vplivajo na organe, da ga ti sprejemajo v večji množini, kar je zlasti važno za prehrano srčne mišice. Človeško telo kopiči v obliki škroba odvečni sladkor v jetrih, od koder ga telo črpa v primeru potrebe. Razni poskusi so dokazali, da se pri uživanju medu nakopiči v jetrih mnogo več škroba, kakor pri zaužitju iste množine čistega sladkorja. Torej med povečuje rezerve škroba v jetrih. Opazovanja so pokazala, da se tudi pri raznih boleznih jeter, kot so sveža vnetja jeter, pri zlatenici ali raznih zastrupitvah jeter z uživanjem medu njihova delozmožnost prej obnovi. Tudi pri sladkorni bolezni, kjer je kopičenje sladkorja v jetrih v obliki škroba ovirano zaradi pomanjkanja hormonov trebušne slinavke in je zato množina sladkorja v krvi več ali manj povečana, opažamo, da z uporabljanjem medu namesto čistega sladkorja množina sladkorja v krvi pada. Med sam torej ni zdravilo proti sladkorni bolezni, temveč le nekakšen pripomoček v die-talnem prehranjevanju. Priporočljivo je, da ga bolnik s sladkorno boleznijo vključi v svojo dietalno prehrano, vendar se mora pri uživanju medu držati pač mere, ki mu- jo glede na njegovo zdravstveno stanje določi zdravnik. Glede kruha graham, ki se ta. ko imenuje po ameriškem vegetarijancu, pa tole: Pripravlja se ta kruh iz pšenične moke, na debelo zmlete, tako da se v moki ohranijo všr sestavni deli pšeničnih zrn. Pri tem ostanejo tudi ovojnice in kalčki, ki vsebujejo veliko vitaminov in mineralnih snovi. R. B. Celje: Pri mojem prvem otroku je zdravnik ugotovil, da ima prirojeno izpahnjenje v levem kolčnem sklepu. Na ortopedski kliniki, kamor sem prinesla otroka v zdravljenje, so izjavili, da bi bilo zdravljenje lahko enostavnejše In uspešnejše, če bi se ta napaka prej ugotovila. Ker zopet pričakujem otroka in ker vem, da se to Izpahnjenje v kolku lahko večkrat pojavlja, prosim za navodilo, kako bi pri bodočem otro-ku lahko prej ugotovila morebitno isto napako. Pravo prirojeno Izpahnjenje v kolku, ko se otrok že rodi z izpahom v kolku, se le redko pojavlja ln je temu vzrok prisiljena nepravilna lega otroka -v maternici. Navadno je prirojeno le nagnjenje k Izpahom. Do Izpaha v kolku pride, ker se zakostene-vanje hrustančnih delov kolčnega sklepa zakasni ln kolčna glavica ni dovolj trdna in pri obremenitvi bodisi zaradi stoje ali hoje se glavica stegnenice iz sklepa izkolči. Prvi znaki kolčnega izpahnjeni a posebno pri enostranskem izpahnjenju v kolku so, da kožne gube na stegencih dojenčka ne potekajo enako. Nadaljnji znak je neenaka dolžina obeh stegen, pri izpahnjenem sklepu je prizadeto stegno krajše. Najlaže zapazimo razliko v dolžini, če položimo otroka na hrbet, mu izravnamo medenico in mu noge upognemo pri skrčenih kolenih. Ce opazite, da otrok pri ležanju drži eno nogo zanikrno navzven, morate takoj posumiti na izpah v kolku. Ce poskusimo pri otroku odnožitl noge, kar moramo poskusiti le prav previdno in ne pred tremi meseci starosti, in opazimo, da se ena noga da mnogo bolj o-d-nožiti, moramo pomisliti na izpahnjenje v kolku. Tudi pozibavanje v eno smer ali šepanje pr! hoji je znak za izpahnjenje v kolku. Ce se otrok pozibava prt hoji kakor roža, je to znak, da so izpahnjene Obe noge. Sele točen rentgenski posnetek omogoči točno razpoznavo. Zato ne odlašajte z rentgenskim slikanjem, ki se mora v zgodnjih ali v sumljivih primerih večkrat ponoviti. Čimprejšnja ugotovitev Izpaha je zato važna, ker lahko zdravimo otroka v prvem letu le z opornico, ki jo pri kopanju otroka lahko sname mati sama. Ce pa napako opazimo šele po prvem letu starosti, moremo uporabiti za zdravljenje maivčevo obvezo, ki jo mora otrok nositi 5—6 mesecev. Ce prinesemo otroka pravočasno k ortopedu, je operativno uravnavanje izpaha le izjemoma potrebno. Taka operacija je potrebna, če n. pr. sklepna ponvica ni dovolj razvita in ne more nuditi pravilne opore glavici stegnenice. Pravočasna razpoznava ln za* to tudi uspešno zdravljenje je odvisno v prvi vrsti od zadostne prosvetljenosti mater, bodisi da mati otroka- sama skrbno opazuje ali kar je še zanesljivejše, da z otrokom redno poseča otroško posvetovalnico. Drugim. prihodnjič! -, Ličeme in ličenje Ličenje je v svetu precej razširjeno, pri nekaoerih narodih bolj, pii drugih manj. Pri nas je precej v navadi pni južnažkih narodih, dodan je v Sloveniji le delno razširjeno v mestih. Nedvomno je ličenje vprašanje okusa. Ker pa so bili okusi od nekdaj različna, žanjejo ženske, ki se ličijo tako, odobravanje kakor kritiko. Večkrat slišimo na ulici s strani moških tudi ostre on celo surove opazke. To je zelo nevljudno in neprimerno, kajti s svojim obrazom počne končno vsakdo kar ga je volja. Tudi možje si poljubno puščajo »sti brke in brado ah pa jih brijejo, ne oziraje se na to, kaj pripadmeam ženskega sveta bolj ugaja. Da pa je spričo Učenja kritika tudi potrebna, o tem se bomo pogovorile. Med ličenjem lin ličenjem je razlika. Vsako stvar je pač treba znati. Namen ličenja je, olepšati obraz, povbčati izrazitost. Te potrebe čutimo zvečer mnogo bolj kot podnevi, ker se pod razsvetljavo nenaličeni obrazi nekam Me- Kruankn Vodoravno: 1. zakrivljen del; 8. odidem, odpotujem; 9. neparen; 10. Prešernov menior; 11. začetnici obeh imen dolenjske metropole; 15. vzklik nestrpnosti; 14. brez pomoči; 16. dolina, globel; 19. francoska reka; 20. otočje na' Atlantiku, kjer so se sestali zahodni državniki; 22. otok v Kikiadrh; 25. predlog; 25. znak za kem. prvino; .26. reka v Za,h. Nemčiji; 28. poglavar družine; 29. neutruden,; vztrajen» 51. avstrijski smučarski skakalec; 32. nepotr- \ j 2 3 4 5 6 7 a 9 • 10 11 @ 12 13 % 14 15 # 16 17 18 • 19 • 20 21 • 22 • 23 24 e ® 25 26 27 • za 29 30 • 31 • 32 33 • 2A • 35 36 • • 37 38 39 • 40 41 42 t r 43 gan; 34. označba smeri pri poiova-mju; 55. japonska igra; 37. dva soglasnika, ki tvorita en glas; 58. ime grafika Justina; 40. lesena posoda; 41. ljubljenka; 42. težko bolan. Navpično: 1. kolovoz; 2. zardevam; 3. ustrojeno kozje ali jelenovo usnje; 4. osebni zaimek; 5. angleška dolžinska mera (fon.); 6. žlahten plin; 7. hruškasta steklenička za zdravila; 12. prislovično modri judovski kralj; 14. ostareli; 15. matematični znak; 17. nadležne žuželke; 18. predlog; 20. umetno kopališče; 21. norveški dramatik; 24. enocelične živalce; 25. optična priprava; 27. prostaški, neotesan; 28. starejša češka filmska igralka (Anny); 50. karakterni francoski filmski igralec (Jean); 52. dehteča vrtna cvetlica; 33. srbsko moško ime; 36 mastna tekočina; 57. domača oblika moškega imena; 59. izraz pri nogometu; 40. neokusno lepo tič je brez umetniške vrednosti; 42. pogojna členica- di, prepadli in neizraziti, ženska pa je ravno v večerni družbi rada najpopolnejša. Ce bi gledališki igralci pod vso odrsko razsvetljavo nastopali nenaličeni, bi se nam ždab dokaj čudni. Ce bi jih pa srečali tako naličene opoldne na ulici, bi pa delovali njihovi obrazi smešno. Iz tega lahko sklepamo, da mora biti dnevno ličenje drugačno od večernega. Dnevna svetloba prenese le z lahnim rdečilom naznačene ustnice, v bolj redkih primerih tudi rahlo sled tečnega rdečila. Več pa ne. Vsako pretiravanje podnevi lahko privede v smešnost in deluje odbijajoče. Zvečer pa močneje poudarjeni toni rdečila delujejo privlačno. Površno ličenje lahko več per kvari kot pa koristi. Ali ste si že kdaj temeljito ogledali svoje ustnice pred in po šminkanju? So to potem še vaša usta? Niste potegnile ličila preko roba? Niso usta enostranska? Vse take površnosti lahko delujejo zelo odbijajoče. Ličenje mera biti tako precizno izvršeno, da ni vsiljivo, da je na prvi pogled komaj opazno. Pripomnila bi še, da sodi k naličenemu obrazu le v celoti urejena zunan-jlost osebe. Kontrasti deluieio iv' prijetno. Včasih pa ličenje ni na mestu. Kar hudo mi -je, če gledam zelo mlada dekleta, še skoraj v otroških čevljih, toda že imajo ustnice nerodno začrtane z rdečilom. Taiso početje je res nesmiselno. Ali je takim dekletom nerodno, da s6 mlada in bi hotele svojo mladost prikriti z ličilom? Nobena šminka ne more pričarati na lice tega, kar ima v obilni meri rosna m'a-dost; Zato bi jim svetovala, da s tem. še počakajo. Neprimerno Je tudi ličenje v kopališčih, na plažah, kamor zahajamo zato, da svojo kožo čim bolj izpostavimo zraku in soncu. -mk. - Gospodinje napravimo za družinske praznike rade mizo POr sebno lepo. Tu imamo idejo, k1 bo primerna za okrasitev novoletne ali godovne mize. Okras za mizo je narejen z res malenkostnimi stroški, le nekaj dobre volje je treba. Deteljica s pikapolonico, —j Kolikor bo oseb pri mizi, toliko si napravi deteljic s pikapolonico. Napraviš pa jih takole: Na eno stran lepenke nalepi zelen papir, kakršnega uporabljajo o-troci za izrfzavanje. Lepenko nekaj časa obteži, da se lepo sprime. Medtem si nariši na papir štiriperesno deteljico s stebelcem. Izreži jo in s tem vzorcem nariši na nasprotno stran lepenke ustrezno število deteljic. Izreži jih. Ce hočeš, lahko vzameš belo lepenko in jo zeleno pobarvaš. Ža pikapolonico rabiš polovico orehove lupine. Pobarvaj jo živ0 rdeče, napravi nekaj črnih pik in na koničastem delu črno liso za glavo. Ce se ti ljubi, lahko izrežeš še iz črnega papirja tipalke in noge. Sedaj nalepi pikapolonico na list deteljice. Na sredo deteljice nalepi še svečico ali jo nabodi' skozi lepenko na bucko. Tako pikapolonico postavi k vsakemu krožniku in ko bo družina zbrana, prižgi svečke. Videla boš, kako svečan vtis napravi to. Cenena obramba proti moljem je orehovo listje, ki ščiti obleko in krzno pred njimi. Plesnobo na usnju In usnjenem obuvalu odstraniš, če jo osnažiš z razredčeno karboiovo kislino. Madeže od kave očistiš z ran redčenim glicerinom. , KINO »UNION«: slovenski film »Vesna«. Tednik: Barok v Ljubljani. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10, uri je matineja istega Ulma. »KOMUNA«: amer. film »Macao«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 13 in 21. Ob 10. uri je matineja . istega filma. •SLOGA«; amer. film »Poštna postaja«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10. uri je matineja istega filma. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9 — 11 ter od 14. ure dalje. SSOCA«: amer. film »Skrivnostna cesta«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9 — 11 ter od 15 dalje. »SISKA«: amer. film »izobčenec z otoka« in tednik. Predstave ob 15, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9 —11 in od 15 dalje. »TRIGLAV«: amer. filrtl »Zadeva Paradine« brez tednika. Predstave ob 16,18 in 20. Prodaja vstopnic od 10 — 11 in od 15 dalje. »LITOSTROJ«: meniški film »Biser« in tednik ob 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. CELJE »UNION«: indijski film »Aandhyan«. CELJE »DOM«: amer. film »Moč orožja«. »BLED«: amer. film »Nevidni človek«. »KAMNIK«: Jugoslov. film »Nevihta«. »ZADOBROVA«: francoski film »Mesečnik Bonifacij«. »DOMŽALE«: amer. barvni film »Veliki Caruso«. »RADOVLJICA«: ameriški film »Dolgo je pomnil«. »VEVČE«: jugoslovanski film »Nevihta«. NOVO MESTO »KRKA«: ameriški film »Carrie«. »ROGAŠKA SLATINA«: ameriški film »Rapsodija otožnosti«. »ŽALEC«: nemški film »Niki« ob 15, 17 in 19.30. RADKO Dnevni spored za nedeljo, dne 27. decembra 1953 Poročila: 7.00, 12.30, 15.00, 19.00 in 22.00. — 7.15 do 7.25 Radijske reklame: 8.00 do 8.15 O športu in športnikih: Uspehi jugoslovanskih športnikov v letu 1953; 8.15 Domače pesmi za veselo nedeljsko jutro: 9.00 Z mikrofonom sredi življenja in dogodkov, reportaža; 9.40 Dopoldanski simfonični koncert — Marijan Lipovšek: Druga suita za godala, Frederic Chopen: Koncert za klavir in orkester v f-molu, št. 2, Ludvig van Beethoven: Simfonija št. 1 v C-duru; 14.00 Od pravljice do pravljice — Friedrich Feld: Leteči ježek (radijska igrica); 11.30 Zabavne melodije: 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.15 Lahka glasba; 13.00 Za naše kmetovalce: 13.15 Oddaja za kmečke žene; 13.25 Želeli ste — poslušajte! — vmes ob; 16.30 Odlomki iz znanih baletov; 17.00 Ljudsko prosvetni obzornik; 17.10 Pester spored znanih operetnih melodij; 18.00 Radijska reportaža: Ljubljanski noctumo; 18.20 Promenadni koncert; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in vremenska napoved; 19.45 Jules Massenet: Werther, opera v 3 dejanjih, Izvajajo solisti, zbor in orkester ljubljanske opere, dirigent Lovro Malačič: 22.15 Zabavni zvoki; 22.30 do 23.00 Literarno glasbena odda- Odbori SZDL, siljenje knjig Prešernove družbe fe pomembna kulturna in idejno vzgojna naloga. Zato poskrbite za delovne poverjenikel 0000©©0©000©©0Q0Q®0©g H1DR0M0NTAŽA MARIBOR: SPREJME V SLUŽBO ZA TAKOJŠEN NASTOP* VEČ STE0INIH IN ELEKTRO INŽENIRJEV TER STROJNIH TEHNIKOV Z VEČLETNO PRAKSO PONUDBE POSLATI PISMENO NA NASLOV: HIDR0M0NTAŽA MARIBOR ALI PA SE ZGLASITI OSEBNO! ©©©©©©©©©©©©00©©©@©@€ *•»»•■ »•»»•• »•»»••••• ••»•••••■ »•••••»•» ••»»•»••• •••»••»•» ••»»•»••• »•»»•• t i SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1954 j V GRADITVI NAŠEGA SOCIALISTIČNEGA I GOSPODARSTVA ZELI VSEM DELOVNIM j KOLEKTIVOM IN VSEM NAŠIM CENJENIM f GOSTOM ! • DELOVNI KOLEKTIV GRAND HOTELA j „UNION“ v Ljubljani j •#«•••#. ••»••»»•• •••••••«• ••»•••»•• •••••»»•• »•.»•».•• »•»•••••• ••».••»• •••••«• *••••»••• •*••••••• •*•••••». »•»■••••• »•»••«••• •••»•»»•• »•»«••••• »••»•»••• (fM|( (f| • \ i Vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije f • OBILO USPEHOV V LETU 1954 f • INVALIDSKO PODJETJE »TAPETNIŠTVO«: * f MARIBOR — JURČIČEVA ULICA ŠTEV. 6 J' • •#••#•••• »•»■•■••• ••»••»■•• »•»••»••■ »•■■••■•» • •«••»••» »•«••»••• »••••»••• »•»»•■••• »••••»»•• i >•••«•»•• ••»»••»•• »•».••.•» »••»•»»•• • *••■»•» •••»••••» ••»»•»••• ••»»•» t’ PRIDRUŽUJEMO SE S POZDRAVI VSEM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM IN OSTALIM ? DELOVNIM LJUDEM SIROM DOMOVINE, : ŽELEČ JIM ČIM BOLJ USPEHA POLNO ? »NOVO LETO. 1954« ? • KOLEKTIV TRG. PODJETJA S PREHRÄNBENIM ? BLAGOM • UD HFana" MARIBOR ••«••«■•« »•■»•»■•» »••»••••■ ••»••»«•» ••»»••»•• »i .»•■■•» •••••»»•• •••••»«•• »•»••• • SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1954 VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM NASE DOMOVINE ŽELI DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »POVRTNINA« - MARIBOR Delavski svet in upravni odbor »OBRTNEGA MIZARSTVA« MARIBOR želi VSEM DELOVNIM LJUDEM TITOVE JUGOSLAVIJE OBILO USPEHOV V NOVEM LETU ••••*• ••«•M#» »•»•••••• »•••••»•• ••»•••••• «•».•».•. ••»•••»•• »••••»••• •••»•», • ••••••••» •#••#•••• »••••»••» »••■•»»•« ••••••»•■ «•»»••»•• •••»••■•» »•»»•■ »•»»•• Trgovsko podjetje zwo ii •»••»■•• »•»»• •»»•» ••»»•■••• »•••••»•» ••»«•»»•• ^ ••«•»••• ••»•••»•• »••»••»•■ ••*»••«•• •••■•»»•• ••»»••»•• »•»•••»•• »•»••»••• ■•»••» ••»»< I I GOSTINSKO PODJETJE 3BQH9H«. B9BIB0R *Marihor • telefon št. 31-09. Javne zalivala Ko je mojega moža Franceta Štera zadela smrtna nesreča, smo jaz in mojih deset nepreskrbljenih otrok ostali v hudi bridkosti in stiski. V njej mi je izdatno pomagala denarna pomoč 30.000 dinarjev, ki mi jih je takoj izplačal Državni zavarovalni zavod zato, ker je bil moj nepozabni mož naročnik »Slovenskega poročevalca«. Ne morem dovolj izraziti svoje globoke hvaležnosti Državnemu zavarovalnemu zavodu kakor tudi upravi »Slovenskega poročevalca«, ki je vse svoje naročnike zavarovala za primer nenadne nesreče in svojcem zagotovila tako primerno pomoč v najhujših dneh. Želim opozoriti vse, ki doslej še niso naročniki »Slovenskega poročevalca«, naj se na list brž naroče, saj utegne priti tako izdatna pomoč vsakomur prav. To je res plemenita skrb uprave »Slovenskega poročevalca« za njegove naročnike. Voglje pri Kranju, 25. decembra 1953. MARIJA ŠTER, Vogije pri Kranju. 3» Partizanska c. 36, s svojimi obrati: Počehova, Krčevina pri Opekarni, Meljski hrib, Jadranska klet — želi polno uspehov v novem letu 1954 vsem delovnim ljudem naše domovine. — Za silvestrovanje je pripravljeno v vseh naših obratih. Obveščamo cenjene odjemalce in dobavitelje, da se je iz bivše podružnice »Žito«, Maribor, ustanovilo novo trgovsko podjetje »Zrno«, Maribor, z istimi nalogami. — Zagotavljamo vam, da bomo tudi v bodoče ustregli vašim željam, obenem želimo vsem veselo in uspehov polno Novo leto 1954. •••••««•a ■••••»••«»••••■•» ••»••»«•» •••••»••» »••»•»••• •••»•»»•• ••»»•«»•■ ••*••»»•• ••»»•»«•» .•».•».«. »i i f DRŽAVNI OBRTNI OBRAT »•»»•• »••»•»••• »•»»•»••• »•»»••••» »f .••»•■»•» ••»»••••• ••»••»••» «••••••«• ••«••».• .»••«•• ••»»••.•• ••..«M«» •••••»»•• •••»••»•• 1 ••••••»•» ••»••»»•• ••■»••»•» ••»••»••• ••»»•» , f MESTNO j kamnoseško podjetje f MARIBOR I PTUJSKA CESTA 42, telefon 22-27 j Izdeluje in nudi: kamnoseške izdelke iz naravnega j kamna; marmornate spomenike, nagrobne ograje, j marmornate spominske plošče itd. — Cementne j izdelke (umetni kamen): prostonosne kakor tudi j montažne stopnice, betonske cevi terazzo, tlak, : nagrobne spomenike in ograje iz umetnega kamna. : Za kvalitetno izdelavo jamčimo! • V letu 1945 želimo vsem delovnim ljudem mnogo i uspehov. „SODHRSTVO" MARIBOR, NASIPNA 35 Izdelujemo vse vrste sodov (transportne, pivske in sadne ležake) in razne kadi. Kvaliteta zajamčena! Cene solidne! Kolektiv se pridružuje s čestitkami za leto 1954. — Istočasno želimo vsem delovnim ljudem mnogo uspehov v izgradnji socializma. f f i »•••• »••»•*••• ••••*•••• ••»••»»•• ••»»••»•» »i >■»•■••• ••■••■»•» ••»••»»•• ••»••»»•• «6 »»••»•• ••»»••»•• •••»•».•• .*»••»••• »•»»••••• •#••••••• •••*•»••» 8PWHH11MMBBBMMW— •• -«•••• »•»•••»•• •••»••»•• »*•«••••• •••»••.•» ••»»••••• »•».•».•. »••»• ••»••»»•• ••»»•■••• »•»••■••• ••*■••••« »•»»•«••• •••»••■•» »•»»••••» »••»••••» ••»••»••» ■•»»•» • KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA <0. ■3 it sem dobaviteljem, odjemalcem in ostalim ljudem širom Jugoslavije želimo mnogo nadalinjih uspehov v letu i® S 4 - .. i ^osfocnim prijafefjem se še nadalje priporočamo 3 dof?ro bafifeEo, cenami in sofidno posEre5Bo. • «»••• ••»«•«••• ••■»•»••• »«M«»»«» ••••«• »•» j POGUMNO — Z VELI- • I KIMI NAČRTI IN f i DEJANJI * ? V LETO 1954! • j Kmetijska zadruga T f ŠT. JANŽ ! • pri Dravogradu i * • •••••• • ••••••»• »••••«••« ••»«Mt» •••••»»•« s M&MBm GAŠLJEVIČ STANKO modno krojaštvo za dame in gospode Zgor. Hajdina pri Ptuju želi svojim strankam srečno Novo leto 1954! Tudi v bodočem letu Vas želim zadovoljiti s kvalitetno izdelavo! s svojimi poslovalnicami: »BARVE - KEMIKALIJE« — Vetrinjska ulica 26 »USNJE« — Vetrinjska ul. 26 — Koroška c. 13 »OBUTEV« — Gosposka ul. 25 ŽELI V NOVEM LETU 1954 OBILO USPEHA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM. toTarna Delavski svet in npraTni odbor CaANUa eokoiade, bonbonov In TOUSHHčl ÜMETHIH ftllt-M ■ss*. pecilnih praškov HOČE pri Maribora T'' '-rl# Leto 1954 — leto novih delovnih zmag državne osamosvojitve! »•«••• »•»••»••• »•»•••••• »••»••••• ••••••••••»••••••• »•»«••»•• »•»••*••••••••••• ••• ••• •«•••• ••»»•»••» »•»»••••• ••»»•»••» ••»•»t* »••••••••»•••••••. •«••••••• .•».•»»•» »••»•».•• M A ß I B O ß, Tržaška c. 60 Delavski svet in upravni odbor želita vsem svojim članom in ostalim delovnim ljudem v revolucionarni Jugoslaviji mnogo uspehov v novem letu 1954 TOV« MEŠKIH IZDEUiOV Maribor-iCošaki Brzojavi: TOVMES — Telefon: 20-52 Tekoči račun Številka 6401-T-9 Narodna banka Maribor Izdelujemo: raznovrstne klobase, salame, prekajeno meso, slanino, spedaliteto-kuhano šunko itd. kvaliteta odlična, cene solidne! Obiščite naše poslovalnice v Mariboru; Slovenska ul. št. 9, Partizanska c. št. 19, Partizanska CŠL77 in v Ptuju, Slovenski trs 9 VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE ŽELIMO OBILO USPEHOV V LETU 1954 ■ ■: -ü-irCSf•' .: : . GOSPODINJSKO POMOČNICO, va-'Jeno kuhe in ostalega gospodinjstva, solidno, pošteno, sprejme manjša slovenska družina v Beogradu. Pogoji dobri. Informacije dnevno med 14.30 in 15.30 pri Kramar, Resljeva 4-b. 21321-1 RAZPISUJEMO mesto farmacevta v lekarni Sežana in Kozina ter farmacevtskega pomočnika v Komnu. Za stanovanje preskrbljeno. Okrajni ljudski odbor v Sežani. 21313-1 OSKRBNIKA za športno igrišče za stalno namestitev iščemo. Pogoji: poročen, srednjih let, vešč upravljanja s športnimi rekviziti, stanovanje v Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve v ogl. odd. pod »Športnike. 21337-1 PEČAR JA-LONČAR JA sprejmemo v stalno zaposlitev. Plača po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pečar*. 21340-1 RAČUNOVODJO IN NABAVLJAČA sprejme takoj trgovsko podjetje Špecerijske stroke v Ljubljani. Ponudbe v ogL odd. pod »Samostojen«. 21338-1 SPREJMEMO obratnega knjigovodjo in stenotipistko z znanjem slovenskega in srbohrvatskega jezika ter po možnosti tudi italijanskega. Ponudbe podati na: »Arrigoni«. tovarna sardin, Izola. 21343-1 TRGOVSKO POMOČNICO išče kmetijska zadruga Tomišclj, p. Ig. — Zglasiti se osebno. Nastop takoj. 21532-1 TEHNIČNI INSTITUT kovinske industrije LRS, Ljubljana, Trata Št. 12, Vrejme takoj 1 strojnega ključavničarja, 1 elektrotehnika-kon-«truktorja z večletno prakso. 21326-1 IŠČEMO verzironega pogonskega knjigovodjo in samostojnega kore-spondenta. Pismene ponudbe poslati: Elan, Begunje pri Lescah. 21144-1 DRŽAVNO PODJETJE išče vestno, resno uslužbenko, po možnosti absolventko trgovske akademije ali ekonomske fakultete z znanjem strojepisja. perfektnim znanjem nemščine ier delnim znanjem angleščine in Francoščine. Ponudbe z življenjepisom poslati v oglasni oddelek pod »Debra in stalna služba, hrana v hiši«. 21158-1 ZLATARSKEGA DELOVODJO iščemo. Naslov v ogl. odd. 21266-1 ,TERZIRANEGA POTNIKA špecerijsko kolonialne stroke z daljšo prakso in lastnim vozilom sprejme Veletrgovina Koloniale Živila, Celje. 21284-1 KNJIGOVODJO f-kinjo) saldakonti-sta s prakso potrebuje takoj industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Knjigovodja«. 21290-1 SKLADIŠČNIKA potrebuje industrijsko podjetje v Domžalah. Nastop takoj. Stanovanje na razpolago. Ponudbe v ogL odd. pod »Praksa«. _ 21291-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno, z znanjem kuhe išče družina v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku. 21295-1 SPLOŠNA BOLNIŠNICA VIPAVA razpisuje službena mesta za: enega zdravnika za interni oddelek, enega zdravnika specialista za kirurški oddelek, tri medicinske sestre za interni, kirurški in infekcijski oddelek, enega medicinskega laho-’ ranta, štiri bolničarke ali bolničarje. eno otroško negovalko za infekcijski oddelek. Pogoj: Kvalifikaci-ja- Plača po uredbi z ustreznimi dodatki. Prošnje vložiti na upravo bolnice do 15. I. 1954. 21269-1 KARODNA BANKA FLR.L podružnica Bled sprejme dva uslužbenca oz. ■uslužbenki. Po^oj: absolvent eko- nomskega tehnikuma. odn. zaključni izpit popolne srednje šole. Znanje tujih jezikov zaželeno. Plača po uredbi. Ponudbe na podružnico NB Bled. 21248-1 ŠOFER C kategorije, priučen mehanik in nabavljač išče primerno ^zaposlitev. Naslov v ogl. odd. 21151-1 KOMERCIALIST - upravnik gospodarskih podjetij, sposoben, dober organizator, želi menjati shižoeno mesto takoj ali s 1. marcem 1954. Ponudbe na SP Celje, pod »Komercialist«. 21180-1 LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE Škofja Loka sprejme v službo pravnega referenta in ekonomista (za načelnika oddelka za gospodarstvo). Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja je poslati do 10. januarja 1954 na tajništvo odbora. Nastop službe je zaželen takoj. 21288-1 MESTO HIŠNIKA s 1. februarjem -razpisuje Uprava Kulturnega doma v Radomljah. Prednost imajo pevovodje ali kinooperaterji. Ponudbe poslati na gornji naslov. 21178-1 KOMERCIALISTA z večletno prakso — veščega kovinske stroke — in sposobno knjigovodsko moč za knjiženje sprejme: Podjetje za remont mlinov, Domžale — Studa. Plača po uredbi, ostalo po dogovoru. 20972-1 ZASTOPNIKA, sposobnega za pridobivanje kupcev Ln prodajalcev nepremičnin in premičnin iščemo. Ponudbe pod »Nepremičnine« v ogl. oddelek. 21378-1 IŠČEMO VERZIRANO MOC za vodenje materialnega knjigovodstva. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve poslati: Trgovsko podjetje »Steklo«, Ljubljana, Titova cesta št. 10. 21373-1 FRIZERSKO POMOČNICO, dobro iz-vežbano, sprejmem v stalno službo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobra delavka« 21370-1 TAKOJ DOBI ZAPOSLITEV moški, srednjih let, samski, ki ima veselje do konj in svinjerete. Hrana in stanovanje v ustanovi. Naslov v ogl. oddelku. 21553-1 STAREJŠO ZENSKO sprejmem k 4 odraslim osebam za pomoč v gosoo-dinjstvu. 'Naslov v oglasnem oddelku. 21353-1 POSTREŽNICO sprejmem po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 21317-2 2 ABONENTA sprejmem na dobro domačo hrano. Poizve se v sredo in četrtek. Naslov v ogl. oddelku. 21528-2 POSTREŽNICO za dopoldanske ure sprejmem. Zrinjskega c. 7-II., vrata 7. 21351-2 PRIKROJEVALNI rn ŠIVALNI tečaj nudi salon »Kucler«, Tomšičeva 4. 20261-2 IZDELUJEMO iz prinesenega gornjega materiala vse vrste copat ter sandalei. Obšijemo bosanske in druge copate. Titova 12, cestna stavba, dvorišče levo. 21352-2 INTELIGENTA (-ko) sprejmem 3 X tedenkso k fantkom. Ponudbe »Nemščina, vzgoja, družba« v ogl. oddelek. 21270-2 UPOKOJENKO za 4 ure dnevno k otroku iščem. Naslov v oglasnem oddelku. 21243-2 SCHUSS MESTO VAJENKE iščem v pletijjski stroki. Naslov v ogl. odd. 21322-3 BRIVSKEGA VAJENCA (-ko) sprejmem takoj. Bradač Stane, brivec, Medvedova 22. 21224-3 Ut? PRODAM mesarske kompletne stroje (vsak samostojen z motorjem), reme 'rostfrei). Naslov v ogl. oddelku 21300-4 GUMI Dl RO, na peresih, uporabljiva tudi za traktorski priklopnik, nosilnost 5—6 ton, prodam. Naslov v ogl.' odd. 21512-4 ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ celin dcrco prodam. Grbac, Trnovski pristan 12. 21307-4 UGODNO PRODAM novo klavirsko harmoniko »Scandalli«, 80 basov. Žabjak 8. 21306-4 RADIO APARAT prodam. — Novi bloki 7-1., 1 levo, Siska. 21505-4 MOŠKO ŠPORTNO KOLO prodam. Savlie 31. p. Ježica. 21534-4 MIZARJI IN TOVARNE 1 Na razpolago je nekaj novih križnih miz za vrtanje lesa. Lahko se pri.monti-rajo kjer koli. Radman, Mengeš 10. 21346-4 ŽELEZEN ŠTEDILNIK prodam. -Zeomia Hrušica 52. 21342-4 KUHINJSKO OPRAVO, novo, moderno. prodam po ugodni ceni. — Prijateljeva 18. 21319-4 ŠIVALNI STROJ »SINGER« prodam. Rozmanovo 6-TI, vrata 8. 21518-4 MOŠKO KOLO prodam. Korofanska št. 5, Šiška. 21315-4 NOV 6-CEVNT RADIO z jeklenkami ter magičnim očesom ugodno prodam. Topniško 14-L. desno. 21525-4 KAVČ TN TROĐELNO OMARO z ogledalom prodam. Malenškova 11. 21525-4 ETFKTRTČNO HLADTI.NO OMARO, 350 1. priključek 220 V, prodam. — Gun die 16. 21527-4 PSE MLADICE WeUhterierje z rodovnikom proda Lovska zadruga. THtMiana. Titova 51. 21 ”29-4 DKMr 500 STABILNI MOTOR na magnetno vžiganje, primeren za čoln ali žago, z vodnim hlajenjem, prodam. Ob Ljubljanici 55. 21550-4 VEČ KMETIJSKIH STROJEV v dobrem stanju, delno rabljenih, proda kmetijska zadruga Tomišeli. p. Ig. 21531-4 Bralce »Slovenskega poročevalca«, ki želijo biti naročniki v letu 1954 in želijo prejeti tudi obsežno novoletno številko ter biti deležni praktičnih nagrad, določenih za novoletno križanko, prosimo, naj nam še danes pošljejo naročilo. Uprava »Slovenskega poročevalca« I elektrotehnično podjetje — LJUBLJANA • obvešča vse svoje odjemalce, da bo letni popis : blaga (inventura) od 4. do 9. januarja 1954, • zaradi česar bo v tem času skladišče v Kotnikovi • . štev. 12 zaprto. ; Strankam priporočamo, da se s potrebnim materialom • oskrbijo že v decembru! »••••.«•..•••a •«.•.•••«••.••.a •*•••• «a«*«#* ••••• 2 RSZMSŠ&LKI vestni in pridni za Stožice - Mala vas, po možnosti s kolesi sprejme uprava »Slovenskega poročevalca«. ••••*• ••«o**»* .a«*«*# •a**»**«* • \ DVA INŽENIRJA- KEMIKA, : specializirana za izdelavo ; kozmetičnih in kemo - teh-’ ničnih izdelkov, • išče za takojšen i nastop • »Tovarna »Zlatorog« v Mariboru Trgovsko podjetje »Ü METKIN £« Ljubljena RESLJEVA 16 — telefon 22-885 Sprejema v komisijo za poslovalnico »Zvok« predvsem glasbila: Harmonike: klavirske z več registri, kroma-tične in diatonične. — Gramofone: električne in druge, predvsem znamke »Kolumbia« in »His Master’s« s plo ščami. — Jazz instrumente vse vrste. — Radijske aparate ih kitare — Po ugodni ponudbi sprejemamo tudi šivalne stroje ter moška in damska kolesa. Za novo poslovalnico »Pohištvo« na Jurčičevem trgu 2 pa sprejemamo: Več kompletnih spalnic in kuhinj, posamezne omare, komode za perilo in biffe, knjižne omare, pisalne mize itd. — Preproge: »jugoperzer«, »pirotske«, »bosanske« in »perzijske« v garniturah in posameznih kosih. Blago sprejema »Sprejemališče«, Mestni trg 7, telefon 23-175. PODJETJA! Na zalogi imamo precejšnjo količino „BIHONPLASTA“ v tekočem stanju iz uvoza. Odlično sredstvo za dodajanje v beton pri betoniranju rezervarjev in cistern, kar napravi beton vodonepropusten. Sa točnejša pojasnila se obrnite na KOMBINAT »TRUDBENIK«, Gradilišče tovarne kablov, SVETOZAREVO. IMPORT llC ü IE Pf €11" EXP0BT TEHNIČNA TRGOVINA S KEMIICRLIISMI, BARVAMI, LAKI, RAZSTRELIVOM IN PLINI LJUBLJANA - Titova cesta 50 VLJUDNO OBVEŠČA VSE SVOJE CENJENE ODJEMALCE, DA BO LETNA INVENTURA v centrali na Titovi cesti 50 od 30. decembra 1953 do vključno 9. januarja 1954 v prodajnem lokalu na Titovi cesti 15 od 4. januarja do 5. januarja 1954 v odseku za tehnične pline in razstrelivo 31. decembra 1953 v podružnici na Reki 4. in 5. januarja 1954 SVOJE ODJEMALCE PROSIMO, DA GORNJE UPOŠTEVAJO IN SI POTREBNO BLAGO NABAVIJO IZVEN TEH DNI ISTOČASNO PA OBVEŠČA, DA SI LAHKO NABAVIJO POTREBNO BLAGO ZA ČASA INVENTURE V CENTRALI V PRODAJNEM ODDELKU NA TITOVI CESTI 15, PO GROSISTIČNIH CENAH KRZNEN PL4.SC (£ra, dolga dlaka), ugodno naprodaj. Ogled od 14. do 16. ure. Gradišče 15, pritličje levo. 21335-4 ZELO UGODNO PRODAM: izredno lepo preprogo im radio »Siemens«. Trubarjeva 14, pritličje levo. 21339-4 DVA HIDRANTA proda bolnišnica za duševne bolezni, Ljubljana-Po-Ije. 21292-4 PIANINO železne konstrukcije v odličnem stanju naprodaj. Informacije: »Jugovinil«, Maribor, telefon 22-89 212S5-4 ŠIVALNI STROJ, pripraven tudi za kožo, prodam. Galetova 9-1. 21281-4 LEPO SPALNICO, »šperamo«, imitacija orehove korenine, prodam. — Černe, Vodnikova 83. 21280-4 6-CEVNI RADIO, nov, magično oko, prodam. Ogled 10—14. Obrtniška št. 3-1. 21277-4 ŠIVALNI STROJ, odličen, nemški prodam. Stari trg 1. 21272-4 SOBNO POHIŠTVO iz trdega lesa in izložbeno zrcalno steklo - 8 mm, 1347 O 64 prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 21270-4 KONCERTNI KLAVIR Stimgl - original, angleška mehanika, moderen, skoro nov prima glas, prodam najboljšemu ponndniku. Ponudbe v ogL odd. pod »300.000.—«. 21274-4 ČEVLJARSKI STROJ »SINGER« cilinder prodam ali zamenjam za ženskega. Turk, Cesta v mestni log št. 71 - Ljubljana. 21174-4 ZVON iz čiste bronovine, 17 kg težak. lepega glasu, z letnico 1775. prodamo za polovično ceno. Ponudbe na Osnovno šolo Rogatec. 21222-4 BLAGAJNA, vloma, rn ognjevarna s tresorjem in bakren brzoparilnik 200 1 prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 21211-4 ROMAN »ZMAJEVO SEME« je primerno darilo za novo leto. Lepo opremljena knjiga stane samo 230 din. Na zalogi jo imajo vse knjigarne in podružnice »Slov. poročevalca« in »Ljubijauskega dnevnika«. Proti nakazilu na tek. rač. št. 601-T-166 jo tudi po pošti pošilja uprava »Ljubljanskega dnevnika«, Ljubljana. Tohišičevo 5. 21391-4 TAKOJ PRODAM rodovniške lovske mladiče koker španijele. Dobravec Liubljana. Devinska 6. 21232-4 SKORAJ NOVE SANKE prodam. Ramnar. Hrastje 1, Ljubljana. 21257-4 ZENSKO KOLO prodam. Vodovodna št. 66. 21230-4 PERZIJANER PLAŠČ za manjšo postavo prodam. Drenikova 17-1. (Siska). 21302-4 PRODAM: veliko stoječe ogledalo, nihalno mizo, raztegljivo mizo, stole. omare. Kaluža, Židovska steza LH- 21186-4 \ ZIDAN ŠTEDILNIK, star, prodam. Kolegijska 25. 21166-4 PLETILNI STROJ št. 8, dolž. 50 cm prodam. Kaltenekar, Zaloška cesta 33, Ljubljana. 21584-4 ŠIVALNI STROJ »VERITAS« prodam. Naslov v ogl. odd. 21371-4 RADIJSKI APARAT »Radiobell« prodam Privoz IZa priti. 21364-4 PRODAM SANI, narejene kot zapravljivček, in veliko peč na žaganje, vse dobro ohranjeno. Obrije 9, Ljubljana. 21365-4 LOVSKO PUŠKO prodam. Naslov v ogl. odd. 21362-4 MOSTNO TEHTNICO, nosilnost do 4000 kg prodam. Kupnik, Podplat. 21561-4 MOŠKO KOLO prodam. Žabkar, Ptujska 10. 21559-4 KUPIM enofazni elektromotor, ena do tri konjske sile, in lahke sani. Naslov v ogl. odd. 21324-5 MOTORNO KOLO, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe s ceno pod »Do 350 ccm« v ogl. odd. 21310-5 ROČNI VOZIČEK IN SANI z nosilnostjo do 1000 kg kupi Vajenska šola kovinske stroke, Ljubljana-Vič, Cesta na Brdo 25. 21344-5 VELIKI BOBEN, tudi neraben, kupi lutkovno gledališče Partizana na Viču, Tržaška 82. 21535-5 ŠIVALNI STROJ, nov aK zelo dobro ohranjen, kupim. Počaj Alojzija, Hrenova ulica 17. 21295-5 SREBRO KUPIM. Naslov v oglasnem odddku 21282-5 TAKOJ KUPIMO MENJALNIK in druge rezervne dele za avto »Jeep«. Menjalnik je lahko tudi v posameznih kosih. Vse v dobrem stanju Ponudbe z navedbo cene na: Okrajna gasilska zveza Novo mesto. 21219-5 NOV RADIO »Radione« ali »Blau-punkt« kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 21212-5 DIFERENCIAL za avto »Adler Jnn-jor< (telerrad tribling) kupim. Ponudbe na foto »Drava« Ptuj. 21207-5 REZERVNE DELE za Ford Eiffel kupim. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Avto«. 21238-5 ZENSKO KOLO, malo rabljeno kupim. Naslov v ogl. odd. 21269-5 KUPIMO ročni električni vrtalni stroj (Bosch) in strojno žago za rezanje metala. Ponudbe pod »Stroji« v Ggl. odd. 21231-3 CEVI: črne 3-8, pohištvene 20-24 in 28-32 ali podobne ter pan cer cevi 21-29 mm. vsakih več sto metrov kupi »Karoserija«, Ljubljana. 21259-5 SVINEC, star, rabljen, v vsaki količini, kupujemo po dnevnih cenah Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani. Krojaška 6. 20237-5 KAVARNIŠKI BTLJARD in aparat za čiščenje parlc^ov kupi Posredovalna pisarna. P^žakovn 13. 21376-5 ROMAN »ZMAJEVO SEME« je primerno darilo za novo leto. Leno ooremliena knjiga stanc samo 2"0 din. Na zalogi je imam vse knjigarne ?n podružnica »Slov. poročevalca« in »Ljubiianskega dnevnika«. Proti nrcdnakazilu na tek račun ?♦. 601-T-166 jo tudi po nošti po-šilia nnrava »LfuMianskesra dnevnika«, Ljubljana, Tomšičeva 5. 21391-5 ZAMENJAM dobro ohranjeno žensko kolo »Diamant« za dober radio. Ogled v popoldanskih urah. Naslov v ogL odd. 21392-6 NOVO HIŠO, lep sadni vrt. blizu tramvaja prodam. Naslov v ogl. oddelku. 21341-7 HIŠO Z GOSTILNO in pol hektara zemlje v Mariboru prodam. Naslov v podružnici SP - Maribor. 21131-7 HIŠO Z VRTOM, primerno tudi za obrt. prodam. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Bežigrad-Siška«. 21297-7 LEPO ARONDIRANO POSESTVO v neposredni bližini Žalca, sestoječe iz stanovanjske hiše z gospodarskimi poslopji, 3 ha, 24 arov zemlje, vse v ravnini naprodaj za 1,500.000 ali samo z 1,91 ha zemlje za 1,200.000; zelo ugoden nakup. Informacije daje »Ekopis«, Celje, Stanetova 15. 21283-7 VILE. HIŠE, PARCELE (Ljubljana, Bled in drugod), vsakovrstne pisarniške. kmetijske, obrtniške stroje, pisarniško sprejemnico 'palisander), električne registrirne blagajne, varilne aparate in razne tehnične naprave proda Realagcncija, zastopstvo. Ljubljana, Študentovska ulica 2-II. “ 21374-7 PARCELO za Bežigradom prodam. Naslov v ogl. odd. 21372-7 POLOVICO NOVE HIŠE z vseljivim stanovanjem na sevenai strani Ljubljane ob trolejbusu proda Posredovalna pisarna, Praiakova 13. 21573-7 POSESTVO 6 ha (hiša, gospodarsko poslopje, hlev) v severnem delu Ljubljane piodam proti gotovini. Ponudbe pod »V Ljubljani« v ogL oddelek. 21379-7 DVOSTANOVANJSKO HIŠO v Ljubljani i vrtom prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Možna vseliteT. 21377-7 NOV PIANINO dam v najem tistemu, ki mi priskrbi sobo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«. 2130S-8 ZAMENJAM SOBO in kuhinjo v Vidmu pri Krškem za enako v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku. 21509-9 LEPO, VELIKO, SONČNO SOBO s posebnim vhodom v Kranju zamenjam za enosobno stanovanje ali podobno sobo v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku. 21320-9 SOBO iščem za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskih urah. Ponudbe v ogl. odd. pod »Upokojenka«. 21336-9 MALO SOBICO iščem, plačam dobro ali dam tudi nagrado, ali pomagam pn gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »20 — 20«. 21348-9 PLAČAM ZA 2 LETI VNAPREJ, dam krasno sobo s posebnim vhodom in visoko nagrado za kakršno koli stanovanje. Ponudbe pod »Suho« v ogl. oddelek. 21316-9 RESEN STUDENT išče opremljeno ali prazno sobo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Resen«. 21311-9 STUDENT išče opremljeno sobo. Plača dobro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Tudi inštruiram« 21298-9 URADNICA miino išče sobo. po možnost? opremljeno. Ponudbe pod »Dobro plačam« v ogl. odd. 21265-9 SOSTANOVALKO, mlajše blond dekle, zaradi skupnega gospodinjstva sprejmem. Ponudbe pod »Poklic« v ogl. odd. 212”5-9 SOBO. prazno ali opremljeno, v centri oddam. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Janttar«. 21185-9 SLUŽBO HIŠNIKA s stanovanjem išče zakonski nar brez otrok. Naslov v otrl. odd. 21172-9 LEPO SOBO IN KUHINJO zamenjam za enosobno stanovanje kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Lena nagrada« v o?l. odd. 21167-9 SOBO. krasno, narketirano zameniam za Režigrad. Šišk* proti Šentvidu. Naslov r