Največji slovenski dnevnik ▼ Zdruienih državah Velja za vse leto • . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS List jslovenskih idelaycev y Ameriki. f S The largest Slovenian Daily m the United States. S Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 234. — ŠTEV. 234. Entered si Sscond Olasa Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: OHelssa 8—8878 NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 6, 1933. — PETEK, 6. OKTOBRA 1933 VOLUME XLL — LETNIK ZLI MAJNERSKI IZGREDI V ILLINOIS IN PENNSYLVANIA ŠTRAJKARJI SKUŠAJO PREPREČITI VSE OBRATOVANJE V ZAPADNEM DELU DRŽAVE PENNSYLVANIJE Šerifi in traperji skrbe po možnosti za red. — Uradniki United Mine Workers silijo štrajkarje, naj bi se podali na delo. — Premogovna družba je pro-sila governerja >za vojaško zaščito. — Stavkarji postavljajo na ulicah barikade. PITTSBURGH, Pa., 5. oktobra. — Trdni v svojem sklepu, da preprečijo, da bi se odprle majne v zapadni Pennsylvaniji, so štrajkarji pomnožili svoje vrste piketov, ki so popolnoma ustavili kopanje premoga. Piketi so se zbrali v Avelli in Burgettstown, za-padno od Pittsburgha. Šerifi in truperji so naglo odšli na strajkarsko pozorišče, ko so izvedeli, da namerava nekaj nad dvajset rovov pričeti z delom. Novih izgredov se je bati v Beaver Valley, kjer skušajo majnerji in tovarniški delavci pridobiti tovarniške delavce za boj za priznanje unije. Dva izmed več štrajkarjev, ki so bili ranjeni v bo-ju med piketi in delavci v Ambridge, se nahajata v nevarnem položaju. V Clairton so štrajkarji pretepli dva delavca, ko sta šla na delo v Carnegie Steel Company. Uradniki United Mine Workers of America neprestano nagovarjajo majnerje, da bi se vrnili na delo, toda izmed 75,000, ki že štrajkajo tri tedne, jih 65,000 ni zadovoljnih, da prično delati. Od 20 tisoč majnerjev, ki so se v pondeljek vrnili na delo, jih je v torek delalo satho polovica. Na drugem velikem zborovanju v Fayette okraju, kjer je središče štrajka, so štrajkarji zopet sklenili, da ostanejo na štrajku, dokler Frick Coke Co. in druge premogarske družbe ne priznajo unije. HARRISURG, 111., 5. oktobra. — Ker sopremo-garski piketi napadli in ranili več oseb v Salina o-kraju, je bilo v okraj poslano vojaštvo. Uradniki premogarske družbe naznanjajo, da piketi streljajo na ljudi in da so bile tri osebe težko ranjene. Štrajkarji so prerezali električne žice, ki vodijo gonilno silo v majne. Razstrelili so tudi most Big Four zelezmce. . Haverstraw, N. Y., r>. oktobra. Poveljnik truperjev Robert W. Davis pravi, da ni Angleški .parnik Teza* Hanger je mogoče dognati natančnega števila ranjenih oseb, da pa podivjani štrajkarji streljajo na vse strani. J. H. Travis, lekarnar iz Roseclaire.I 11., ki se je peljal s svojo družino iz St. Louisa je bil obstreljen po obrazu in je bil odpeljan v bolnišnico. Premogarska družba je naprosila governerja za vojaško zaščito, ker se boji spopadov, ko bodo prišli majnerji iz okraja Williamson na delo. Piketi so razpostavljeni na I 5 milj dolgi fronti in neprestano streljajo. 'so aretirali 19 mornarjev in so jih Majnerji iz Williamson okraja, ki pripadajo k -vklenjene prepeljali v New York United Mine Workers Union, se pripravljajo, da si z oklopnim avtomobilom izsilijo pot skozi vrsto piketo. Ker je na straži okoli I 500 piketov, se nikdo ne upa v bližino,-da bi nudil pomoč ranjencem. Na nekaterih krajih na cesti so štrajkarji postavili barikade in kdor jih skuša podreti, takoj streljajo nanj piketi. Vsi štrajkarji, ki so se zbrali v Harco, Harris-burgu in Dorrisville, so bili oboroženi z revolverji, strojnimi puškami in drugim orožjem. Ko sta se governer Horner in državni pravdnik Salina okraja John Kane posvetovala zaradi štrajka, je bilo slišati razstrelbo dveh bomb. Governer je naročil Kane-u, da naj obvesti predsednika Progressive Miner Union Claude Pearcy-ja, da naj takoj prepreči spopade med Progressivci Ameriška Legija proti priseljevanju VLADNA KRIZA PROCES PROTI i EINSTEIN NA ŠPANSKEM] P02IGALCEM Po celi deželi je položaj j Nazijske priče dolže Tor-zelo napet. — Boje se glerja, da je zasnoval socijalistične vstaje. <— Državni zbor je razpu- ščen. Madrid, Španska, 5. oktobra.— V.sled tretjega padca ministriva v štirih mesecih je sedaj španska Lrt^z ministrskega predsednika, brez kabineta in brez parlamenta. Parlament seje obrnil proti vladi predsednika Alejandro Ler-roux z glasovanjem 2 proti 1 ii: Lerroux je po 21 dneh svoje vlade odšel .s celim kabinetom iz zbornice. Ves dan je v parlamentu vladala »velika napetost, ko je j>olago-ma en pristaš vlade za drugim »Mis'el iz zbornice. I^erroux ni hotel v zbornici počakati izida glaso-vanja in je .prej odšel. Lerroux je imel solzne oči in je šel takoj v vladno palačo, da se posvetuje s predsednikom Niceto Alcala Za-mora. Z ozirom na vladno krizo je predsednik državnega :zbora Julian 'Basteivol razpustil d rž af ni i zbor. Kot predsednik parlamenta se bo liesteiro posvet o vi l.s predsednikom Zamoro in drugimi ]m>-j litičniuii voditelji. V.sled velike razburjenosti med javnostjo je vlada postavila varnostne odredbe v Madridru in po celi Španski. V političnih krogih so razširjene- različne jrovoriee Viada se boji socialističnih demonstracij. katerim 'more slediti socijalističua diktatura. Drugi se zopet boje, da bo vojaštvo pose-srlo v politiko, 'ker sedanjega položaja ni mogoče več prena-lati. 'Pred hiše, kjer se shajajo soci-ja.!rsti, je bila postavljena močna vojaška straža in vojaki pa.t-ruli-rajo po madridskih ulicah. načrt.—Torgler odločno zanlku je vsako krivdo. Lipsko, Nemčija, f». oktobra. — Trije i »azijski uradniki, meti katerimi .sta dva bivša državna poslanca, .so izpovedali, da je EriLst Torgler z van der I-ubbejein in enim bolgarskim obdolžencem izdelal načrt 'za požig palače nemškega državnega zbora. Nazijci zatrjujejo, tla so videli Torglerja z van der Lm'bbejem v odborovi .sobi v državni zbornici ob 3.30 popoldne, 27. februarja. Pozneje pa se je v isti sobi razgo-varjal v nekim moškim, ki je bil podoben Bolgaru Popoffu. Temu pričevanju je Torgler od- ZA SVOBODO UČENJAKOV Nastopil je na shodu za odpomoč nemških izgnancev. — Einsteina je občinstvo burno pozdravljalo. London, Anglija, 5. oktobra. — V svojem govoru o "znanosti in civilizaciji" je dr. Einstein pred veliko množico poslušalcev v Albert Hali rekel, da ni vredno živeti, tlokler v.sak posameznik ni svoboden. Profesor Einstein, čegar svetovni sloves ga ni obvaroval na!zij-skega sovraštva in preganjanja zarukli njegovega židovskega po- VETERANI SO ODLOČNO PROTI PRIZNANJU SOVJETSKE UNIJE CHICAGO, 111., 5. oktobra. — Za poveljnika Ameriške legije je bil imenovan za prihodnje leto dvainštiridesetletni odvetnik Edward Hayes iz Decatur, 111. Izvajati bo moral obširen program, ki je bil sprejet na konvenciji Legije. kolenja in njegovega protinazij-1 očiio ugovarjal in se tekom stru J-skega 'mišljenja, je rekel, da zna-rega izpraševanja ni nikdar zare-jnost ne moro napredovati brez o- BOGAT PLEN srečno 'vozil skozi vrsto zveznih patrolnih ladij v New Yorkit. toda v Haverstraw ga je zadela ne-•sreča. Parnik .je vozil 25,000 (zabojev žganja, ki je vredno milijon dolarjev. (Kapitan parnika je Haverstraw zamenjal za Albany in je hotel prij>eljati k bre«ru, tedaj pa je parnik obtičal v blatu. Kapitan je pobegnil s parnika in se odpeljal X železnico. Zvezni prohibicijski uradniki Vsak je bil stavljen pod $1500 •varščine do 17. oktobra, ko se bodo morali zagovarjati pred zveznim sodiščem. sebne .svobode. Sliod se je vršil pod pokr»»vitel jstivom lorda Rutlierforda in je imel namen zbrati sklad za pomoč židovskim dijakom, vseučili-škim profesorjem in znanstvenikom. ki .so bežali iz Nemčije pred nazijsko .strahovlado. Med drugim je rekel dr. Einstein: — Xi moj namen soditi postopanje naroda, ki me je več let smatral iza svojega. Urez |Kiniena je .soditi v času, kjer zaleže samo delo. Danes nas zanima samo vprašanje: Kako moretuo rv'iti človeštvo in duševne pridobitve, katerih dediči smo mi? Kako je mogoče rešiti Evropo pred novo nesrečo ? Einstein je rekel, da je svetovna »vojna deloma kriva sedanjejra položaja in naloga, današnjih državnikov je, da opuste vojna pusto! o vst va. — Znanstveniki »morajo tvzga-jati in razsvetljevati mi rode, ako §e hočemo upirati siliam, ki hočejo zatreti razusmniško in osebno svobodo, katero so dobili naši Edgewater, N. J., 5. oktobra, predniki n. veliko borbo. Pet. sto Štrajka rje v pri Ford Mo- — Brez take svobode ne bi bilo tor Company v Edgewater se je v Shakespearea, ne Goethea,- ne 70 avtomobilih odpeljalo v De- Newtona, ne Pasteura, ne Lister-troit, Mich., kjer bodo skušali pre- ja. Ljudje ne bi imel-i udobnih hiš, govoriti ftamošnje delavce v For-j ne »bi bilo železnic, ne brezžičnega dovih tovarnah, da se jim pridru-1 brzojava. ne sredstev .proti bo-žijo v štrajku. Druga skupina, leznim, n-e knjig, ne kulture, ne štrajkarjev pa bo iz Chester. Pa. umetnosti. v ponedeljek prišla v Detroit. | — Ne bi bilo strojev, ki bi od- j vzeli človeku trdo delo. ki je potrebno za pridobitev živ.ljenj.skih kel. Torgler je rekel, tla se je onega dne razgavarjal v odborovi sobi s komunističnima poslancema Flarin in dr. Theotlor Xenbaue-r-jem. ^ Torgler ])ravi. da je van der Lubbeja prvič »videl naslednji dan po ,požaru in je šele 13. marca izvedel o (treh Bolgarih. Rekel je. da je Popoffa prvič videJ šele 24. aprila, ki je že prejšnji teden priznan, da je zažgal zbornico. Van der Lubbe. tudi izanika. da bi kdaj bil s Trojrlerjera v držaJvni zbornici. In tudi sedaj je na. več vprašanj sodnika Buengerja vedno zatrjeval, tla je sam zanetil ogenj. Torgler je opetovano zagotovil, sodniku, da nima nik&kega vzroka. da bi kaj prikrival in da sam želi, da bi prišla resnica na dan. ŠTRAJKARJI GREDO V DETROIT RUSI UTRJUJEJO VLADIVOSTOK V pristamscu je 12 podmorskih čolnov. — Japonska je protestirala proti novim odredbam v pristanišču. Tokio, Japonska, 4. oktobra. — Zunanje ministrstvo je naznanilo, tla je japonski poslanik v Moskvi odločno iz&liteval odpraivo omejitve prist ainišča v Vladivotoku. Ivot pravi nek visok jajHJiLski u-radnik, so bile t»e omejitve odrejene samo za>to, da so prikrili gradbo trdjnav, ki so sedaj v teku in ki imajo namen iz Vladiivo-stoka napraviti močno obrambo proti Japonski. Japonska zatrjuje, da nove pristaniške odredbe, ki so v veljavi od 8. avgusta in videti katerih .so tuje ladje vedno zadržane v nasprotju z .mednarodnimi t r pro v-skimi pogodbami. Ta odredba je zlasti naperjena proti Japonski, kajti le japonske ladje redno prihajajo v Vladivostok. Že dolgo lso razširjene govorice. da Rusija utrjuje otoke pred vhodom v pristanišče iu da se v pristanišču nahaja 12 ruskih primorskih čolnov, kar jasno kaže. da se Rusija pripravlja na vojno na Daljnem Iztoku. Letna konvencija Ameriške Legi je \zavzela danes svoje stališče napram priseljevanju ter sprejela resolucijo, da je treba priseljevanje še znatno zmanjšati. Le priseljevanje popolnoma poneha, bo mogoče zajamčiti ameri-.ki politični in gospodar.ski standard. 'Nadalje je bila sprejeta resolucija proti priznanju Sovjetske Unije. Po mnenju legijonarjev bi Ne v slučaju priznanja Sovjetske Unije v Združenih državah komunizem zelo razbohotil. Ameriška Legija je odločno proti temu, da bi dala ameriški vlada sovjetom kak trgovski kredit. Posebna resolucija zahteva tudi takojšnje registriranje vseh i no zenice v. Vsak i nožem ec m.ora natančno navesti, kdaj in kako je dospel v Združene države. Fordova tovarna v Edge-water dela samo s 400 del at ved. o 00 štrajkarjev je ob petih popoldne pike-tiralo izhod tovarne in ko so prišli skebi na ulico, so med nje priletele tri opeke. Ranjen ni bil nikdo. toda aretiranji sita bila dva štrajka rja in sicer William They in William Mice-lei. štrajkarji so nabrali $200 za pot v Detroit. potrebščin. Večina, človeštva bi živela žalostno življenje suženjstva. iSamo svoboden človek more delati iznajdbe in duševna dela, ki nam modernim ljudem vstvar-jajo življenje, ki je vredno samega sebe. "Oliver Locker-Laanpson, čegar gost je Einstein, odkar je iz Belgije prtbežal v Anglijo, je rekel: — Nemčija ni izgnala čraoro-karjev in (morilcev, temveč je- izgnala svoje najbolj, civilizirane državljane. Xikdar v zgodovini še ni bilo pogrom« enanstveni- in United Mine Workers of America, ker drugače ne bo pripuščen k mirovni seji v Springfieldu. Kane je pozneje sporočil governerju, da je govoril s C.1 kar Pearcyjem, ki mu je obljubil, da bo storil vse, kar- Okoli zboiro»vaine (tlvorane je • „ - • ^ • _____. ______ J.hilo veliko število detektivov, ker je v njegovi moči da prepreči te spopader ... , . ... , ' ki • v • v i t n i i r* Je bilo bati kakih demonstra- Največji nemiri se vrše okoli Peabody Mine Co. cij, toda zborovanje je poteklo V šestih hišah so se razletele bombe. Piketi, ki so P0^"0"18 mirno. bili skriti za grmovjem na pokopališču, so streljali I na stražnike pri Peabody majni. j Starka obdolžena umora. Pearcy je rekel, da so člani Progressive Miners vr.eraj so v Linden> N> J f areti. .Union šli v boj, ker lastniki premogarskih družbi rali 93 let staro zamorko Elizo nočejo imeti ž njimi nikakega stika in se ž njimi ne ^ v sredo v p^p^ 2f~ ... klala 43detnega zamordS Predft marajo pogajati. Da visa. Oba sta bila baje pijana. ATENTAT NA DOLLFUSSA ZNAK ZA VSTAJO Dunaj, Avstrija, 5. oktobra. — Avstrijska vlada ima v rokah dokaze, da so bili streli, ki so bili oddani na kanclerja Dollfussta, znamenje za splošno nazijsko vstajo v Avstriji. •Podkancler Emil Fey je izja/vil, da je pred tremi dnevi slišal, da so štajerski domobranci, ki so leta 1931 poskušali .puč in ki so se odpovetiali zastavi poveljnika domobrancev prinea Stahremberga, naročili svojim članom, da naj bodo pripravljeni na boj. Fey je izvedel, da je štajerska skupina domobrancev prešla v »aizijski tabor in da je poslala svoje sle po vsej Štajerski in Koroški, in sporočila svojim pristašem, da se bližajo važni politični dogodki. Raimund Guenthr?, ki je očim Dolltfusovega napadalca Rudolfa Dertila. je član štajerskih domobrancev. MCADOO ZA PRIZNANJE RUSIJE Pariz, Francija, 4. oktobra. — Vsled uvojega obiska v Rusiji je semrtor William MeAdoo utrjen v svojem prepričanju, da naj Zdr. države priznajo Sovjetsko vlado. MeAdoo, ki je bil državni za-kladničar pod predsednikom \Vil-sonom tekom svetovne n-ojne, je bil tri tlni t v Moskvi, kjer je pro-učaval razmere, in je imel dolg razgovor s sovjetskim zunanjim komisarjem Maksimcša Hitvino-vom. — Moskva je najbolj zaposden kraj. ki sem ga po dolgem času videl, — je rekel MeAdoo. — Ulioe so polne ljudi, ki so vsi za-poedeni in vidno zadovoljni, kajti vsaktlo ima delo. — Kar pa je še večje važnosti, vsako misli, da sami vladajo deželi, da so obvarovani pred revščino .na staTa leta in da je njihova država boljša kot je bilo pod carji. -r- Sel .sem v opero in sem se čudil občinstvu. Bili ko proletar-ci, toda vsi lepo oblečeni. — Mladi ljudje ne vedo, da je bila sploh kaka druga vi a dr. v Ru»siji. — Prepričan sem, — je rekel daljie iMoAdoo, — da bo priznanje dvignilo /trgovino, ki jo imamo sedaj s sovjetsko Rusijo. Nobenega ivzroka ne vidim. *zakaj bi se priznanje zarvlačevalo. S priznanjem se bo dvignila tudi naša domača industrija. Samomor poljskega grofa. V New Yorku so našli včeraj mrtvega poljskega prrofa Topora Lakopalanskega. Svoječiasno je bil predsednik neke eksportne druž- Učenjak žrtev svojega poklica. Edinburgh, Anglija, 5. oktobra. — Danes je uonrl v starosti 57 let znani radiolog William II. Fooler. (Zadnjih dvajset let je preiskoval, kakšen učinek ima radij na olaveško telo. Pred petimi leti so mu morali odrezati dva prsta, lani pa etesno roko. Iza onega časa je bolj in bolj hiral. t Angleški kralj mu je podelil za be. Možak je zašel v velike finančne težkoče in si je najbrž za- njegove zasluge red 'kraljice Vik raditega pognal krogJo v glavo, torije. TILAB IlIODT NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 6, 1933 Owned and PubiltfMd by PLOTBNIC PUBLISHING COUP ANT (A Corporation! L Bwtfff, Tnu- Place of hnirtnwt of tbe corporation and add: CM W. 1Mb Strcoi. B«M|h «f Manhattan. of above officers: New York City. N. '0LA8 NARODA" (Vefce of tbe P«*le> lined Every Day Except Sand ays and Holiday« ft celo leto Telia aa Ameriko la £anado..........••••••••• WW pol leta .*••••••••..«••«>>•••• 93.00 |a Cetrt let*..................»100 £a New York aa celo leto ...... $7.01 Za pol leu ■••••••■•■•■••••••a* $3.50 Za lnoaematvo aa edo leto ...... $7.00 Za po! leta.................... |8J4i Subacrlptlon Yearly $6 00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Isbaja vsaki dan tzvzemM nedelj In praanikoT. popisi brca podpisa ln osebnosti ae ne prlobCnjejo. l>enar naj ae bLajorcil f«M2jatl po Money Order. Pri spresnembl kraja na ročni kor. prosimo, da «e mmm tadl prejtaje blTtltt&> naananj de hitreje najdemo naslovnika. "CiLAS NABODA". 21$ W. 18th Street. New Yerk. ft " Telephone: CBeLsea 3—S878 Dopisi. THK LARGEST SLO VEHE DAILY In U. 8. JL imuj— ■■ m- Podnart-Kropa, Slovenija, > Težka ne^rec-a, ki ipa naše-a le-Potniškemu oddelku Gla* Naro-'taLstVa bo oplasila. in pravijo: da hvala za pojasnilo ,v ead^vi | ^f1.1 homo * mojo "return" karte, katero .sem •Kakor v i ti i mu iz časopisov, pri- kupil lani od nekega drugega; ^opw^ki občinski od- -........ ; i bor- ker je dr. Koroščavo hiSo v ai^cnta. na Trtst ;po "Ltalia ' progi, , -JI - ko .seru prijel strm na obi*k. Rad i^^ 1930 pmlrag-o plahi namreč, če bi jo bilo mogoče',' 160 Je posiuvi — visok komaj pet čevljev — toda po svoji odločnosti in vztrajnosti stoji v isti vrsti z ostalimi evropskimi diktatorji. Avstrija jc* stisnjena med Italijo. Nemčijo in dežele Male antante. Politično se nagiba prati nemškemu fašizmu in soeijalizmu, Dollfuss se pa s peščico svojih pristašev obema strankama proti vi in hoče obdržati Avstrijo kolikor t. liko samostojno in neodvisno ter si je v to svrho prilastil diktatorsko oblast. Diktator, pa naj je še tako zavarovan, ni nikdar varen življenja. >icki prenapetež je v torek oddal na Dollfussa dva strela, ki pa k sreči uista nevarno ranila. In tudi če bi Ka. bi z Dollfussovo smrtjo ne umrla Pollfussova ideja, o katt ri se ne more trditi, da je posebno pametna ali do skrajnosti blazna. Kdinole bolna duša more smatrati bombo, revolver ali slilet za univerzalno sredstvo, ki naj izboljša ali predruga-či obstoječe razmere. Fašizem — pa naj bo italijanski, nemški, avstrijski ali jugoslovanski —je izrodek časa in se bo prej ali slej sam preživel. Bombe mu prav nič ne prikrajšajo življenja. Baš nasprotno — še z večjim pogumom in z večjo odpornostjo navdajo. VIRGINIA vence, kar mora že biti re.s. Prod osmimi leti sem vozil Uit Hamburg. Tudi tam ni za vse. Eni pravijo, da je prepusto. drugi pa za malo daljšo vožnjo po železnici ne marajo. Tokrat, kot »veste. .sem skupil karto ipri vas, Sakserjevi firmi, in sem bil prav zadovoljen s postrežbo. Sedaj se boni pa vrnil po Francoski progi (Havre-tNew York) in #vas bom tudi obiskal. Pravit-e, da boste pi-sstli na italijansko progo in zjru-be ne bo ali doplačila. Hvala za pri.>a7jiust in p<»wtrežbo. Sedaj bodo v Sloveniji zopet volitve1 za občine. Kazim nezaslo- Lepo vsoto je dobil dr. Korošec in tudi brez nje ni bil gotovo — brete nič. Ko bi bil on kaiplanoval ali žup-nckoval na kaki .srednji fari, ne verjamem, tla bi bil mogel toliko spraviti skupaj. To kaže, da se pri nas in tudi drugod politika dobro izplača. Ko bi bil jaz to stvar sposoben in bi mogel priti •na vrsto, bi gotovo ne sil M nazaj rv Ameriko. Letina je bila, letos jh> deželi ipreccj dobra. Pridelali so pnecej žita. posebno v Iianatu. orainskega in barberton-skega K if le k>lirba Jia strel j išče. se je pričelo kakor svetovna vojna. Za najboljše strelce je bila od- stopiH v raznih točkah. Nastopil I jo tudi 'zbor "Naš Dom", ki ima večina same mlade moči. {Jinljivo je 'bilo. ko -so nastopili iitroei .slovenske šole. iKako nedolžni so in kot tički v gozdu žvr-gole .našo slaverusko pesem. Ponosni niuii na našo mladino. Mladina naša. le s korajžo naprej v prijateljstvu! Mi .darejši smo z vami in vas bomo podpirali, saj smo veseli vašega iuqpredka. Veseli smo. ko .se v našem kropu zabavate in se veselite z naaiii. Veseli Kino. ker ste med nami in .si ne iščete »zabave drugod. .Mi ivas bomo ipe-dpirali. osie imeli vedno lahko užitek in zabave med nami in jo delali tudi nam. Koliko lepega smo dobili od va.s in koliko smo slišali. Vstopnina je bila premala za tako lepe stvari. Vse. .kar siuo slišali, vse so nam dajali naši -!ove>nski domači izobraženci. .Vas Sirk — .Mr. Frank (Joreiršhk — je bil sam vreden 15c za njegov nastop. S potujemo ga in smo »veseli, da ie med nami. Kako smo bili veseli, ko so nas obiskali kulturni delavci iz Cleve-lamla. Saj so nam i^tkaV.aii s tem. da cenijo naš kulturni napredek. voljneži, kot politični uža!jenci, svojča« njih | vse opustili in šli na. boben. Pa<-muenju, dosegla j ni bilo. od kar,paso pozneje, po dolgem moledo niso klerikalci in dru^i Jia vladi, ki so tudi le reševali bolj svoje žepe. Posebno so .na nogah dolžniki, ki pravijo, da je sedaj nekaj neizogibno — inflacija ali pa brisanje dolgov. Kamor greš. nič drugega ne slišiš kot o »volitvah in da se nekaj mora storiti, da se sedanja kriza odpravi. Po nekaterih vanju, zopet jjiekoliko vpostnvili delo in sprejeli nekatere na'zaj. k: so jih bili že odslovili. Zelo na slabem .je tudi premogova industrija. Trbovlje, glavni premogovnik v državi, malo ali nič ne obratuje. Tudi tam odslavljajo delavce. pred vsem t ml i stare veterane. ki bi imeli dobiti pokojnino. Tudi rudarska je tu za nič. za- Mr. Primož Kogoj je lepo ori-Prvi je nastopil lorainski Rifle j^.j ,p(mLeTl .pevskih zborov, vmes klub. /a njim barbertonski Rifle | je pa kakšno šaljivo povedal. !\>-k-lub itd. Ivo je streljal Lorain tem na.m je kazal slike, kjer smo Rifle klub. je opatzil naš dobro videli naše -lorainskt - j —- > uuaioao J^ [ 11 Z.tL občinah bo. v zadnjem trenutku zapustil zdrav razum in bodo glasovale tako kot se spodobi. < e bo šlo po sreri. bo že pred Božieem dovoljena vsa pijara: — taka, ki oživlja in krepi, in taka, ki ubija, f-e je človek ne zna zmerno uživati. Odredbe za prddajo opojnih ]»ija<- še niso uveljavijo lie. In baš z odredbami bo precejšnja težava. \ ladi, (tako zvezni kakor državni, gre predvsem za to, da izbi je iz prodaje opojnih pijač čimveč davka. Če bo davek prenizek, ne bo mogoče zamašiti lukenj v zvezni in državni blagajni. Ce bo previsok, se mu bodo pa skušali kupčevalei izogniti, nakar bo zopet vzcvetelo munšajnar-stvo in 'butlegarstvo. * Ti dve obrti sta v zadnjem času precej nazadovali, izginili pa nista. Prohibieija je uničila rešpekt pred postavo. Ljudje bodo kupovali svoje zaloge lani, kjer bodo bolj poceni naprodaj. (?e bodo oblasti nabile na galono žganja naprimer pet dolarjev davka in ga pošten prodajalec nelbo mogel ceneje prodajati kot po osem dolarjev galono, se bo javnost zatekla k burtlegarjem, kjer ga bo dobila po pet ali še ceneje. Najstrožje vladne odredbe se ne bodo kaj prida obnesle. tudi v Ameriki po raznih county m stato fairs. Povso>d stara rekla-fna. v kateri tudi tukaj ne zaostajajo. "Kozarček za dinarček" — sodaivice ali malin ovca. Splošno je pa tam vse dražje kot navadno po mestu. Pred kratkim so z velikimi svečanostmi otvorili izročili prometu novo civilno letališče pri Dev. Mariji v Polju, odkoder prihajajo in odhajajo potniški aero-plani na iv.se strani. Za par "metuljev" a na samice, ker samic se po postavah ne sme streljati to leto. Rafael Kobal je bil razočaran, ker mu jt; ravno isti dan mašina s&cštrajkala. da fza ni hotela peljati na streljišče. Bil je toliko razžaljen, ker je videl, da drugi ne vipokevajo lavskili teakonov. da je rekel: — Na, strela, če drugim .ni (prepovedano, tudi meni ni. Izbil je 20 golobov samcev in samic, ki so leteli po zraku brez j perja in niso imeli nič drobovine. John 'Kosa se je držal lovk.skih zakonov in je .spraivil f) golobov. Zato je dobil barbertonski nagrado v baksi. .kat-ero je podaril Mr. Gregor Lavtar. Je bilo reče-i no, da je barbertonski jazbec v baksi. v kratkem času se je pa spremeaiil v piave češplje. Prvo nagrado sta dobila h. Har-bertona Ch. Hrunski in Frank CJarbec. Drugo nagrado so dobili: Joe Leksan, Jernej Zupee, Jernej Snajdar, tudi iz Harbertona. •Po bitki kc je začela prosta za-baiva in ples. Sledeče družine so bile navzoče ilz Barbertcma in prijatelji Rifle kluba, ki so se udeležili tukajšnjega .piknika: Mr. in Mrs. John Gaber. Mr. in Mrs. 1'jčič. Mr. in Mrs. Joe Lekšan, Mr. in Mrs. Frit* Udovieh, Mr. in Mrs. Jerinje Zui>ee, Mr. in Mrs. Frank Cie, Mr. in Mrs. Joe Lukežič. Mrs. Frances liertoncel. Mr. in Mrs. (J re gor Lavtar. Mr. in Mrs. John povke in pevovrnljo Mr. Louis Se-meta. Mr. Ivan Zormam. naš sloven-ski peisnik. nam je lepo orisal pomen sJovenske sole, .pomen slov. čitalnice in pevskejraj zbora. Kako lepo je pel najmanjši i/, hlovenske šole H. čudili smo se mu. Kadarkoli kaj prire0?u. nn Danube Street. \ h liko uspeha jim želim in vso pevce m Krasen je bil ta kulturni večer. «^.1 Iskreno pozdravljam, tza katerega imata seveda največ ' * zasluge naš marljivi kulturni de-j lavee in vodja Mr. Louis Seme in ^hodji mesec bodo volitve, odbor, ki ie njemu šel na roke. | 1 re<1 volitvami je dosti pogo-II val a vsem. ki ste pripomogli. vorov. pr« katerih sta. samo dva k tako lepemu večeru in se odzvali . /l>' ''* v takom lepem številu. Med nami | Tak S4' obl^jno vr-'1 je bil Mr. Mike Lah in Mr. Frank samo med tre Plut iu š<' več- drugih. Potem se je »vršila prosta zabava in ples. Louis Bal an t. Naši v Ameriki skega in dramatičnega društva Otoniear. Mr. Frank Kraut' in ^Domovina" ter "Mladinski zor". Koncertni program zaključijo tamburaši s slavnostnim komadom "Hej Sloi\-ani!" •Potem se vrši kratka šaljiva igra "V-edež". v kateri nastopijo: Mre. Ivanka Žakelj, Miss Elsie Svenšek. 31 r. V. Orehek in Mr. L. Vesel. Gotovo se l>o vsak nasmejal tej igri. kajti imena igralcev jamčijo «za dober uspeh. Za tem pa je ples in prosta zabaiva. Žal nam je, da se pevsko dru. št.vo "Bled" ni priglasilo za sodelovanje. Slovenski Dom jc čakal odgovora na pismo, v katerem se jih je prctsilo sodelovanja štiri dni dalj kot pa je bilo označeno, greh, Beograd in tudi drugot* Že trtugalska je balkon Evrope iz njega se nam odpira pogled v začaran srvet — tako začonja svoj nenavadno zanimiv članek o Ribiške zone pa svoje ljubezenske zadeve urejajo same in se bi-jejo med seboj kakor fantje pred očmi tistega, ki je med drvema lV>rtugalkah Uabriele Reva! v sporno jabolko Revue Mondiale". Potem nadaljuje : Clcivek meni, da sanja, ko v tej tako malo znani deželi prvič na Ko pa pride dan, do dolgoletno težko delo 111 trpljenje Portugalko postara in zgrudi, tla je videti kakor egiptovska mumija, tedaj V v KAKO JE VODOVJE NARAŠČALO IN PUSTOŠILO NAŠE NAJLEPŠE KRAJE SVETA DEŽELA ZOPET ŽIDOVSKA If.\ K EK. .v pti m bra levtni bregu | »otok a pod vodo. —t bili |»r:ča tragikomičnemu prizoru. LETALA ZA ZLATOKOPE leti na kmetice, ki no ohranile kla- sleče svoja lepa. pisana oblačila in *k'-m> depoto, plemenito ponosi-1 se zavije« v veliki, topli šal iz do-tost in slikovito nošo davno mi-j mače volne; poslej le š® nonižno nulih dob. Kakor bajne podobne t služi mlademu rodu. iz sanj hodijo po zemlji naših dni. l>ejali bi, da jih je velik čarovnik .pozval nazaj v življenje ter njihovo n«vednost iu pre|»roprop>t opešal z globokim, nagonskim čutom za pesem in glasbo. Te hčere portugalske -zemlje prisluškujejo jila.su morja, jokajo ob ribiški )>esm in ooročajo iz Novega lončen vrč — ali ni to Rebeka ob vodnjaku A ta. ki gre za njo. ni hči sv. dežele; po stari šegi skriva črne lase pod zelenim, sinjim ali rdečim robcem, otica z velikimi očmi, ki se jwmI bremenom rib ravnodušno o-zira na nas s svojim kla.sir-.nim o-Lrazoni. ta je iz tr«rov.skih pokrajin Levant*-. Kakor žene davnega Tvra in Sidona se je razkošno o-kitila s prstani, verižicami in ogrlicami. In ona le ponižna, genlji-va žena. ki se čednost no stiska v gube svoje o«rrinjalke. sedeča na oslu — ali ni to živa podoba Marije na begu v Kgipt! Odkodi vendar t* žene v naši v.se izravnavajoči ilobi? Zgodovina nam daje odgovor. Feničani in tirki, Rimljani, azijatski barbari in &fri>ki Mavri so prvotnemu keltskemu prebivakt-vu drug za drugim prelivali svojo kri in mu vtipka viri i obraz svoje bitnosti. Odtod lepota in plemstvo in živa ImoKt in radostna vedro**, pa tudi hrustovska moč in predvsem ! neznana orientalska otožnost preprostih • ljudskih ho^ra. Mastno, črno. ph»dnn portugal-*ko zemljo obdeluje kmet.ska žena. Ona vodi plug in kakor mlada boginja stopa za mogočnimi voli; ona obira koruzo in zlaga .steblovje v ogromne piramide. Kmetice opravijo trgate", v vino gradili, kjer tzori zlato grozdje za čudovita portugalska vina. Mlada dekleta hite s polnimi košarami do voza z volovsko vprego, jih iz-praznujejo in žumo odnašajo nazaj bralkam. Volovska vprega je sploh neločljivo zvezana s portukalsko kmet-kko pokrajinsko sliko, z blestečo podobo portugalske kmetice. Te kra,«nft živali spominjajo na bivole. Mogočno rogovje se v obliki polmeseca boči nad glavami. Bile bi strašne brez orijaškega jarma, ki jim liki barbarska krona upogiba glavo k tlom. da so podobni kraljem, ki jih je usoda izpreme-nila v sužnje grude. Voditi se dajo z lahno kretnjo; pohlevno u-bogajo ženo ali otroka, ki jih vodi h palieo. Preti ravnodušnim obJivjem svojega moža mora 'Portugalka o-pravljati najtežja dela. To je njena usoda na tem svetu. Ravnodušno jo sprejema in vsaka misel na odpor ji je tuja. Nobenega pojma še nima o tem. da žena dane« tli več afriška sužnja, ki mora opravljati često nečloveško delo. Portugalec, ki kaj nas.» drži. ne bo nikdar nesel kakega bremena. Zato ga mora pač rada ali nerada nositi žena —pa naj bo že živ. kadeč *e pepel iz tovarniških peči ali pa sol. ki jo raztovarja iz ogromnih trebuhov brodov in ki ji v živo razjeda kožo na rokah in nogah. Pa če se Portugalka pritožujrf\ ne ne pritožuje zaradi te svoje težke i*»ode. marveč nad soparni-00, 'ki ji je oto'a dragega, ali nad Rmntjo, ki ji je iz rok iztrgala dete. Potem tuli kakor žival. Kajti t« kmetice je sama velika ljube-ren. Ljubezen je za njo vse. Če dela, dela zato, da olepša svoj dom; ne preko stotin kvadratnih milj in se lahko po bogastvu merijo .s • Klondykom. Ta čas ga preiskuje kakšnih 4000 iskalcev.- zlata, a v Londonu je bilo že več konferenc, I , . ... . . . , , . .potoke. Nk0 tudi prestopili bregove in Ljudje s<> v strahu i>ričeli reševati , Ko je namre" prišel iz Rožančeve sebe in živino. V nekaterih hišah, kamor je voda nenadno vdrla, so morali ljudje bežati na peči in zvi- K- ne prostore. Pri Logarjevi žagi je voda odnesla triletnega otroka R sa Matevža. ki bi gotovo utonil v mrzlih valovih, če ga ne bi v podedujem trenutku o pa d I in potegnil iz vode neki mesarski pomočnik iz Cerknice. Tu j>' odnesla voda gosjx>-darju tri svinje in mnogo drv in žagan?e. V celoti je prizadetih nad 30 hišnih po-e>tn'kov. katerim je voda vdrla v hiše. pokvarila pohištvo in dvignila po«le. Tudi v .sosednji Dolenji vasi je bilo l-"i hiš pod vodo. Votla je odnesla mnogo poljskih pridelkov, zlasti krompirja. mnogo gospodar-kega orodja, po sod" in oprave. l*o vodi so plaval" svinjp. kokoši in zajc\ hiše neki moški ter je hotel prebre-sti hudournik, misleč, da mu !>o Pokrajina, kjer nantaja nova Palestina, je majhna deželica, do polovice tše puščava ]»od žgočim podtropičnim soLncem. Za seb(»j ima naj viha rnejšo zgodovino, ki jo je kdaj imela kaka dežela. Na njej so svetofme tlržave druga za drugo puščale sledove svoje vc- \otla si«gala le do gležnja v. je sto- liCiae in svojega propada; tu wak pil v jamo in se pogreznil do pasu \ vodo. Do kože premočen se je le težavo rešil iz mučnega položaja. Slična nezgoda se je pripetila nato še dvema moškima. Vpliko škodo je napravila povo- \ .1 nj ne samo |w> hišah, temveč tudi po polju, kjer je nekaterim posestnikom odnesla vse poljske pridelke. Oil ha no vinske ee te pri Topolu proti \asi Otonici je voda odnesla nasip v dolžini 100 m. kamen priča o minulih časih in tu je sveta dežela za polovico kulturnega sveta. Prebivalstvo se del* v tri skupine: prvič v 60.(XX) strastnih židovskih patriotov, drugič v 600 tisoč nič manj navdušenih arabskih naicjonalistnv. in tretjič v u-radništvo britske vlade katera katerega ureditov bo Ntala okroglo 400 milijonov funtov šterlin-gov. Nastale so različne industrije; spretnost in denar novih desc-Ijencev sta izprem-enila staro » zamenjale motlern-e tovarne, namesto nestalnega poljedeLstva se raavija kmetijstvo na fznanstveni podlagi, namesto kamele se uveljavlja avto. Preje docela neznatna zunanja trgovina znaša danes osem milijonov funtov na leto. Palestina je poplačala v.se svoje zunanje dolgove. Pokupila in plačala jeivse železniške proge, ki so jih bile začasa vojne zgradile britanske »vojaške čete. IJrezp<»selno- CERKXICA, septembra Strašno povodpiij smo doživeli ščali. da ni ozemlje tako nedo- Cerknica ni včeraj zjutraj okrog •r>. stopno. Z letalom ga je mogoče! ur4» Okrog jHilnoči je ]»r čel pa-doseči otl baze ob Ha.miltskem je-',iati pohleven «]«•/.. ki je postajni zeru v ne-koliko urah. Cena za li;or-nejši in s«' .k iz >remenil v sil-\\>žnjo . ja bo znašala 50 funtov..1 m> ,,|0ho s treskati jem in grmenjem, i/. Londona in nazaj pa 200 fan- j p0hle™i potok Cerknižca se je pre tov- j levil v velik hudournik, ki je pre- Bodoei Iskalci zlata bodo ime- j ,avi, },rog<»ve. V nekaj minutah li na vsak način več udobnosti ce- VSil C-rknica ob desnem in lo pri bol j z namenom, da bi roj»al med ki je bila p<*sejana s tisoči /mr- iskalci zlata negt> kal. Pobesneli \->tlni element je porušil tri mostove in mnogo brvi. spremenili v velike Xajvrvjo škodo trpi hišni posestnik M rani« .r Jože. po domače lir«-nar. kateremu je votla zalila hišo z vseh strani n ul poldrugi met-r visoko in mu odnesla ves letošnj; pr dfli-k krompirja in fižola : uničila mu je tudi vse pohištvo, po-,-teljno perilo in obleko. Dalje mu je vzela okoli inortiikov iiš^na c*. devet voz gnoja. št:ri vozove drv. dva vo^a sena, pn iih:n1 111 eno brv. Zju+'-aj okoli 8. ure se je zbralo ima mandat ali pokroviteljstvo nad Palestino in se zaveda svoje »ti ne pdzna in ne pobira nobene-obvoznocsiti na f^be strani. j ga davka na dohodke. Proračun iz- V 12 letih — od leta 1021 do ; kaziVe olcro^1() en ™«Von funtov 1933 — je prišlo v deželo približ- Pr^bltka-no 120.000 Judov in nekaj nad , 1>al^tina ^ danes 75 odstotikov jih je tudi tamkaj j la" kl ^ fivetovna g°*Podamka ostalo. V tem času se je zvišalo j število judovskega prebivalstva i . 10- 1 — - j x .. L,,n zahvaliti Judom, ki jim britanska Neprestano se trgajo pasovi, ki «« 9.9 na 11 .d odstotkov celokup- . . J ;ar J nega prebivalstva. Tako se je ži-1 vlaam po poplavi ni prizadet, zato J i^niško gibanje na svetu - ^ otlstf>(kov n(1 m na je tem »hiipnejši ,K>ložaj v bli ^ndar. ^ ^eljencev ^. ljudo^k a prrt>ivaIwtva žnji x:isi Vrbju. Nad meter visoko <«-0 nobenkrat padel, m leta^ s .Uln,tijstvom. To je tla- 1932 se je zopet dvignil na 9000 političnih derejo >kozi vas trije toki in o- irrožajo hiše. V nižje ležeča poslop-1 priseljencev. _ Zaradi ja dpre voda kar ski gasilci so v e dopoldne požrt vovalno n sevali ljudi in živino. K-^ls,J1" . „ , . , , ' Kdor ,:e videl Palestino pred ne« še trdo in malo dobiekaaiot-.no ! življenje. Veliko novih n iselbiu se 1.. "/oi i dogodkov v Nemčiji se bo pa iz- j . , , A . ,r . . kozi okna. /al- ! e J . «e bon za obstoj. \ endarle pa si kazal leto »rotovo se znatno 1 pred Zumrovim hotelom več ljudi in s strahom ojiazovalo divjinje hudournika, ki je drl v .smeri od mosta o!> Z um rovi hiši na južni strani c '-te )>roti R;»ž;iiičevi hiš', in dalj-.' |>ro*i sadovnjakom. Preti Ro/anepvo hišo je voda izkopala j-.recej glolmko jamo in gladelci s > j '•M'lii h'šam ]»a niti niso mogli priti. Najniže stoječe hiše so na mre i j tako obdane od globoke deroče vode. d i ne morejo ljudje iz poslopij in ne reševalci do njih. Prebi-bivalei teh hiš so se morali zateči 11 i podstrešja, kjer v strahu čaka- - ' desetimi leti — piše D. M. Mack-1 inlav — in jo danes zopet obišče, I stal cvetoče mesto, iki šteje 50.000 | dul Haifa se je iz ribiške vasi iz-(Xarfafjcranje na 5. strani.) -j premenila v morsko pristanišče. in čiste itt I puščava počasi, a zanesljivo r/.-' preminja v plodno zemljo in ju-dovski kmetje se oči vidno z veseljem oklepajo svojega tlela. Med . , . . -- .njimi najdemo ljudi iz vseh mož- jo komaj se prepozna- Puščava se r. " ,--7 i J i- ni» stanov, dijake z vseh s vet rtv- ie lzpremenila v plotlno zemljo. . • ' 1 j nih umvertz. 1 u govore v vseh je- zikih sveta in hebrejščina služi za | esperanto. V Tel Avivu pa ni kamena. ki ga ne bi bila postavila judovska roka. nobene ceste, ki je ne bi bile zgradile taiste roke. To velja tudi za na vi Jeruzalem in novo Ilaifo. Oranžni nasadi, ki se razprostirajo na približno 250 km dolgem in 30 km širokem ozemlju, so glavno pop r išče judovskih Kem-ljiških pos'. stnikov. Tu je vloženih na milijone funtov Sterlings»* za obdelovanje in namakanje. Cena'zemlji znaša približno 100 funtov šterlingov za aker (0.4 ha) neobdelanega sveta in do 500 funtov šterlingov za aker že rdečih oranžnih nasadov. Židovsko naseljavalno gibanje je silno ]x>dražila zemljo; visoke cene zavajajo Arabce, da prodajo svoja posestva in se izseljujejo v Trasjordanijo, Sirijo in Irak, kjer si morejo kupiti iznatno večja zemljišča. Ta sprememba v piKsc.st-nem staniju se pa ne dogaja brez ogorčenih bojev med obema plemenoma. Položaj mandatarne o-"blasti 'ziires ni zavidanja vreden, saj ima na eni strani opraviti z uporno arabsko večino, na drugi pa iz zemlje lačnimi židovskimi doseljenci, ki tse čutijo po božjem pravu prave dediče te dežele in jih iznenada svoboda opijanja. Praspeh nove Palestine sloni na dveh temeljih, na oranžnih in na stalno rastočem dotoku kapitala. Na tem temelju grade j udje tako sijajno in mogočno kulturno stavbo, da se bo moralo vse sesuti, če 'bi se tzačel temelj le malo majati. Njihove zdravstvene naprave bi zadošč-ale tudi za dvakrat toliko prebivalstva. Njihovo fcoLshvo je izvrstno, a tako drago, da ga nobena vlada ne bi mogla vzdrževati, če bi kdaj odpovedali zesebni viri. na^Sye^te S FliMM TOBAKOM vsled tega Luckies tako dobro vlečejo Opazili ste in cenili gladko, enakomerno gorilno kakovost, ki tvori v toliki meri značaj Luckies . . , Okrogle in čiste—dobro napolnjene z najboljšimi svetovnimi vrstami turškega in domačega tobaka— in brez zrahljanih koncev. To je zakaj Luckies vlečejo tako lahko, gore tako enakomerno. Copyright. 19SS. American Tob»e fianpinj it's toasted * gA ZAŠČITO GRLA—ZA BOLJŠI OKUg Glavno vprašanje pa so odnosa-ji imeti Arabci in Židi in njihovimi nasprotujočimi si cilji, njihovo neenako kulturo in življenjskimi zahtevami. LEPO STANOVANJE šestih sob v dve-družinski hiši, z okni ob strani, parno kurjavo in kopališčem se odda na 58-25—60 Place, Maspcth. Vprašajte na tem naslovu ali pri: John Kobilca, 2391 Hughes St., Ridge wood. Tel: Heg. 3—9645. (6x 4—10) S ADVERTISE in "GLAS NARODA* t_ * "O L A 8 NARODA" NEW YORK, FRIDAY," OCTOBER 6, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY hi tJ. 8. A. Pri naročilih za vec kot $1 — damo 30% popusta V SLUČAJU, DA NAM KAKE KNJIGE ZMAN JKA, S PRIDRŽUJEMO PRAVICO, POSLATI DRUGE SLICNE VSEBINE POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZUE £lliiiUIKW;WIII|lllllll|i!!! KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 2!6 West 16th Strwt. New York ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI : IGRE : : ffl I S Tuliti Uf^.uv^gi j tii iiuiiiJ^LJLiisSa^x^iiiiiJiip'iiiiiJM r^^ «i i ui j t i i i: 11 ! 11 lifiiiiju !inižfC\\//^niniiiiiiiMiitcxif/c^iiiHiiiiijiiiii ....................f/^x mmiimMmg^ //gnmmljl^ MOUTV^NIKi sveta ura v platno vez................9« * fino usnje vez ............LM ▼ najfinejše usnje vez 1.80. v najfinejše usnje trda vez ................... .............1.80 SKRBI ZA DB&O t platno vez. ___________ 30 v fino usnje vez ............L50 ▼ najfinejše usnje vez 1.80 RAJSKI GLASOVI ▼ platno vez. __________30! v usnje vez...................130 v fino usnje vez.........138 v najfinejše usnje vez. 1.60 KVIŠKU SKCA v imltlrano usi^'c 7ex. .CO v usnje v«................. 30 v fino usnje vez. -......l.— v najfinejše usnje vez. 1.21 v najfinejše usnje Vda vez ...............................„..1.50 v oe! celluloid vez. ........1.20 NEBESA NAS DOM v ponarejeno...................L— v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez .................................1.80 MARIJA VARHINJA fino vez .....................".20 v fino usnje _________________1.50 v najfinejše usnje trda «v«doeeJa .. Hitri Gospodinjstvo ivlja (Mellk) L avemk 2. zvezek. 1—2 aaooK Kletarstvo (Skalleky) Kratka Obrtno knjigovodstva.................230 {'■iiktlCnl rahinar.................75 Perotninarstvo. brodi rano ............lit Pravila za olike __________________-05 Psihične motnje na aikeholski potila«! ..........................-...........75 Predhodniki ln idejni utemelji rn- akega idejalizma .................L50 Radio, osnovni pojmi Is Radio tehnike, vezane ...........-_____—2.— br<»ftirauo ____________—............1.75 Slovenska narodna mladina (obsega 452 strani) ................1.50 Spretna kuharica, trdo vezana ....1.45 Sveto Pisano stare in nove zaveze, !epo trdo vesana .......................3.— Sadno vino .........................................40 Sadje v gospodinjstvu ..................75 Lina knjiga in beril« laškega Jezika ..................-......................60 Vrna knjiga in bail o italijanskega jezila ..............1.— fčbenik angleškega jezika trdo vez..........................'....., , 1 50 broširano .......—---------------------1.26 Uvod v filozofijo iVeber) 130 Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin In vlog za zasebnike in trgovce ------------1-25 Veliki vsevede! ................................00 VoiČilna knjižica -...........................50 Zbirka domačih zdravil....................60 Zdravilna zeli&ča ..........-...................40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva..................................131 Zgodovina Umetnosti pri. Slovencih. Hrvatih in Srbih --------130 Zdravje mladine........................1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 zvezka ___________________________1.20 Zgodovina Srbov. Hrvatovin Slovencev (Melik) II. zvezek _________30 Prorokovalne karte______L— POVESTI in ROMANI Agitator (Kersnik) br<*. Andrej Hofer ..................... Beneška vcdeževalka ....... Belgrajski biser ............... Beli meeesen .................... Bele noti. mali Junak ________ Božično darovi ................. Božja pot na Bleda ........... Božja pot na Šmarni gori Cankar: Grešnik Lenard. brofl. Mimo življenja ___________ Moje življenje ______ Romantične duše ------ ...30 ....30 ....35 ....33 ...-40 ...-60 ....35 ....30 ...30 ....70 —80 ..-75 ...60 Balkamko-Turška vojaka .......-.......30 Balkanska vojaka* ■ sllkaia t .........25 Boj in zmaga, povest .......................30 Blagajna Velikega vojvode -..........30 Burska vojska .....................—.........00 Beat in dnevnik .................—.............30 Čarovnica _______________.......——----25 Cvetina Borograjska .......................65 Cvetke ________________________________________25 Čebelica ..............................................35 Črtice is življenja na kmetih ........33 Drobiž, in razne povesti — Spiaal liilčinnki _______________60 Igralce _______________________________75 Jognje .—...........................................30 Janko in Metka < za otroke) .......-..-30 Jeruač Zmagovat. Med plazovi______5® Jutri (Strug) trdo vez __________________75 hroS.__________________________________30 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseb 10 zvezkov, lepo vezanlb ...........—............10.— 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano .......................... .75 Juan i.Mserijn (Povesti Iz Španskega Življenja ....................................30 Kako * sem jas likal (AleSorec) I. zvezek ...-_____________60 Kako sem se Jaz Hkal f Alešu vec) H. zv. _______________-___60 Kako sem se las likal (Alefiovec( III. zvezek .._______30 Korejska brata. i>ove«t iz mlsljonov v Koreji .................—..——...30 Krvna os vet a _____________________________30 Kmečki punt (Senoa) —________________60 Kuhinja pri kraljici gosji nožiel ..30 Kaj se jc Markaru sanjalo ............35 Kazaki .............................................-60 Križev pot patra Knpljenika ______-70 Kaj se Je izmislil dr. Oks .................45 Levstikovi zbrani spisi ________________30 1. sv. Pesmi; Ode in elegije; Sonet Je; Romance, balade in legende; Tolmač (Le\«tlk -------70 5. zv. Slika I^evstiaa in njegove kritike in polemike .................-.-..70 -40 .35 .30 70 .30 Starka .60 Dekle Kil za _________ Dalmatinske povesti Dolga roka................. Do Ohrida in BitoUa Doli s orožjem ........ Dve sliki: — Njiva; ______(MeSko) ............ Devica Orleanska .......—.................-50 Duhovni bo| ____________________50 Dedek Je prnvil; Marinka in ikra- teljekl___________________________49 Elizabeta __________________________________35 Fabijola ali eekev v Katakombah.....45 Fran Baron Trenk............................35 Filozofska zgodb« .....................00 Fra Diavolo ...................—...........50 Gelspodariea »vela ____________________40 Goetilae v stari Ljubljani ____________30 Grška MjteiogiJa---------------------L— Gusarji _____________________75 Hadžl Mura* (Tolstoj) .!..._________40 Hči papeža, vea. ___________________L— Hektarjev meč ................'.______50 Hedvlka —_________________________41 nudi časi, Blage dalo, veseloigra .75 Helena (Kmetova) ___________________..40 Hode Brezdno (IL s«.) ..........-35 .... .84 broil rano Izlet g. dr. H. Iz Is .30 sveta, trdo vea. .-.130 ir. Ivan Mencinger: ------130 broil rano Ljubljanske slike. Hi*nl lastnik, Trgovce, Kupčijskl stražnik. Uradnik. Jezični doktor, Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik. Itd..............-............30 Lov na ženo (romani ...................-30 Lucifer ....................................— Marjetica -..........................50 Materina žrtev......................-.........30 Moje življenje _____________________________75 Mali Lord ....................................00 Mlljonar brez denarja......—______________75 Maeon. krščanski deček Iz Libanona ..............................—......—25 Mladih zanikernežov lastni iivo- topls ____________________________________75 Mlinarjev Janez _________-...-.—..-50 Musolino................................—.—40 Mrtvi (fostnč .............................-...-35 Mali Klatež ........................................70 Mesija .......................................30 Malenkosti (Ivan Albrechtj ........-25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino ........................35 Histerija, roman .........................1.— Možje...........................................130 Na različnih potih ....................--.—vi0 Notarjev nos. humoreska ......__________35 Narod, ki izmira ...........................40 Naša vas, II. del. 9 povesti______30 Nova Erotika, trdo vez -------------70 Naša leta. trda vez ........-.......—70 broširana ...............—.—..30 Na Indijskih otokih _____________50 Naši ljudje -...............................40 Nekaj iz ruske zgodovina -—.-...-.-35 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov bivše-ga slovenskega iwlka .—.——.-1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka -25 Onkraj pragozda..................30 Odkritje Amerike, trdo vezano —30 mehko vezanm _— ——.—.30 Praprečanove zgodbe.............-..........35 Pasti in zanki ______________________35 Pater Kajetan_______________________.L— Pingvinski otok ______________________00 Povest o sedmih obešenih —30 Pravica kladiva .....................90 Pabirki Iz Roža (Albrecht) _________25 Pariški zlatar ......................35 PribaJaČ. povest ..................—00 'ožigalec....................25 Povesti, pesmi v proaf (Baudelaire) trdo veaano ..........—___________1«— Po strani klobuk .'.___________50 Plat a v ona...................................-00 Pri stricu .....-................30 Prsi božji ......................-30 Patria, povest Is Irske junaiko dobe ..........................—__ ... 30 Pravljice in pripovedke (Eošutnik) 1. zvezek ...............................—40 Ji. zvezek —..—........................4fl Prvič med Indijanci............................30 Preganjanje indijanskih misjonar- Jev.....-.................................30 Robinzon .........................................30 J Robinzon Crusoe......................-.......-60 Revolucijr na Portugalskem _________30 Rdeča in bela vrtnica, povest —......30 Rdeča megla ....................... Rdeča kokarda.................... Seržant Diavolo. vez. Slovenski šaljivee ..........—..............-40 Slovenski Robinzon, trd. vez..............75 Stric Tomova koča .......................30 Sueški invalid ...............................35 Skozi širno Indijo ................„—30 Sanjska knjiga, mala ----------------60 Sanjska knjiga, velika ...........-30 Sanjska knjiga. (Arabska) .........130 Spomini Jugoslovanskega dobro- voljea. 1914—1918 .......................1.25 Sredozimci. trd. vez. —....................60 broš. _________—................................40 -......-70 1.60 £ Stranote vojne .................................30 Štiri smrti. 4. zv._________-.............—35 Smrt pred hišo .................................„65 Stanley v Afriki ...............................-50 Spomin znanega potovalca ............130 Stritarjeva AntliologSja. brofi .........80 Sisto Šesto, povest iz Abrm-ev ........30 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........—______— .........................3g Študent naj bo, V. z v.....................35 Sveta Notburga ..................................35 Spisje. male |»ove*tl............................35 Stezosledec........................................30 Šopek Samotarke ......-..................-.35 Sveta noč —.....................................30 Svetlobe in sence .............................130 Slike (Meško)...,.........................60 Spake, humoreska, trda vea. ___________00 SIIAKESPEAREVA DELA: Maehbet, trdo vez. ...........-..... broširano..................... Othele______________________ Sen Kresne noči —30 ....JJl ...........70 -------------70 Splošna Knjižnica: St. 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broi. 105 strani ......-.....................36 Št. St. St. St 4. (Cvetko Gdlar) ..Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano .............-.....................-50 tf. (Novak) Ljuobsnmnost ____30 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mlsdino priredila Utva. 111 strani, broš.______________35 lja bočen ______ P« gorah in dolinah Pot lifara vfeavca_ Poslednji Mehikanec -. Pravljice H. Majar 30 Predtržani, Prcšern ln alfaf t gramofonu tobelico Maj* trda van Ptice selivke, trda vea Pred nevihto - Popotniki____ Poznava Boga —______:......-.—30 Plrhi---------------——30 a Akt štev. 113 -...............75 Stev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne fi!r-zefije, 347 strani. broS. __________7« Št. 10. 1 Ivan Albrebt). ..Andrej Ternooe. relljefua karikatura ln minulosti. 55 str., broš..........25 St. 11. (Pavel Golia) PeterČkove poslednje sanje, božična povest St. 14. (Dr. Kari RngliS) Denar, narodno-gospodarskl spis. poslovenil dr. Albin Ogris. 236 str., broi. _____________________________________-80 Št. 15. Edmond ln Jntes de Gen-court, Renee Mauperin .............—40 St. IG. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broi ................—45 St. 17. (Prosper Mariinee) Verne duše v vfcab, povest, prevel Mir-Ko Pretnar, 80 stra. .........-_______30 St 19. (Gerbart Hauptman) Potopljeni zvon. dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 strani, broš. ----------50 ŠL 20. (Jut Zeyer) Gompači in Komnrasaki, ja iranski roman. Is čeSčlne prevel dr. Fran Bradač, 154 straui, hroi. -------------45 St 2L (FriloMn Žolna) Dvanajst II., 73 str. bro*. St. 22. (Totstoj) Kreutzerjeva St 23. (Sopboklea) Antigone, žal sa igra, poslov. C. Golar, 00 str. broitrano ........................ St. 24. (EL L. Bulwer) Poalednjl dnevi Pompejev. L del. 855 str.. broi._____________________ St 29. Tarzan sin opic. trdo vez....l.20 St. .11. Roka roke ............................35 Št. 32. Živeti .................................35 Št. 35. (Gaj Salustij Krlsp) Vojna z Jugurto, poslov. An t. Dokler. 123 »»rani, broš. ...........-.......30 St. 3d. (Ksaver Meško) Listki. 144 strani ________________________________.65 Št. 37. Domače živali ....................30 št. 38. Tarzan in svet ___________1.— Štev. 39. La Boheme ......................30 St. 47. MisteriJ duše ..............1,— Štev. 48. Tarzanove živali ............30 Štev. 49. Tarzanov sin, trd vez ....1.20 Št. 50. Siika De Graye ................130 Št. 51. Slov. balaiie in romance.....80 St. 54. V metežu ............................1.— St. 55. Namišljeni bolnik .................50 Št. 50. To In onkraj Sotle................30 St. 58. Glad (Hamsim) .................30 št. 50. {Dostojevski) Zapiski is .mrtvega doma, 1. del ...................1.— št. 60. (Dostojevski) Zapiski iz .mrtvega doma. II. del .............—1.— Št. 01. (Golar) Bratje in sestro.....75 Št. 62. Idijot, I. del (Do>tojevki .90 St. 02. Idijot, II del ......................30 Št. 04. Idijot. 111. del .....................90 Št. 05. Idijot. IV. del ...........-.......30 Vsi 4 deli .......-.................... 3.25 Št. 66. Kamela, skozi uho sivan- ke. veseloigra —........——........45 Slovenski pisatelji II. z\.: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice -............................................230 Tigrovi zobje ..........——.....-.....-1.— Tik za 1 rento ......-.............................70 Tatič, (Bevk), trd. vez. -_______________75 Tri hidijanske povesti -_______-......-.30 Tunel, soc. roman .....................—1.20 Trenutki oddiha ..............-......-.......-50 Turki pred Dunajem —..........-........30 Tri legende o razpelu, trd. vea.....65 Tisoč in ena noč: L zvezek ..................................130 II. zvezek —...........................L40 III. zvezek -...................-.........130 3 KNJIGE SKUPAJ ______________3.75 Tisoč in ena noč (Rape) vez. mala izdaja ........................1.— L grabi je ni milijonar ................ 1.20 V krempljih inkvizicije -................130 V robstvu (Matičlč) ........................L25 V gorskem zakotju ...........................35 V oklopnjaku okrog sveta: 1. del —..............-____________________30 2. del____________________________________30 OBA SKUPAJ ..................-.1.60 SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .................................................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje S. povesti .................................................50 5. zv. trdo vezano. Vinski braf.......-50 0. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 po- ▼*»ti .......................................—.59 IGRE Beneški trgovec, Igrokaz v 5. dejanj .60 Cyran de Bergerac. Heriena komedija v i>etih dejanjih. Trdo vezano ..—..........................-............—1.70 Edela. drama v 4. dej.......................60 Gospa z morja, 5. dej......................-75 Lokalna železnica, 3. dej.................30 Marta, iSemenj r Rtclimondc, 4. dejanja ________________________-...............30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah .....30 Tončkove saj ne na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .........................................60 R. (J. K. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). vez. ..—............45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .......75 Za križ in svobodo, Igrokaž v 5. dejanjih ............................................35 .60 it. 25. Poslednji EL del_____ St 26. (L. Andrejev) črne mate, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broi. -.Ji_____ St. 27. (Fran Erjavec) in problemi 80 etr„ broi. -35 Veliki inkvizitor...................-....... L— Vera (Waldova), broš.......35 Vojska n» Salkanu, s slikami .........25 Vrtnar, (Rabindranath Tagore), trdo vezano .75 brodlrano -.......-....................30 Volk spokornfk ln droge poveetL...!.— trdo veaano —......................135 Vojni, mir ali poganstvo. 1. av.....35 V pnstiv je šla. III. zv.....................35 Valentin Vodnika izbrani spisi ... 30 Vodnik svojemu narodu —............—35 Vodnikova pratika 1. 1927 ____________50 Vodnikova pratika L 1028 ............—50 Vodniki in preporok!_____________60 Zmisel smrti ______________________00 Zadnje dnevi nesrečnega kralja —60 Za kruhom, povest .......———35 Zadnja kmečka vojska________...75 Zadnja pravda, ves. ——.—70 Zgodovina o nevidnem človeku ——35 Zmaj Iz Bosne........................70 Življenje slov. trpina, izbrani spl/d Aleiovec, 3. zv. skupaj ________136 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .... 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja _________60 Zbirka ljudskih i?er: 3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje ...................................60 13. snopič. Vestalka. Smrt Marije Device. Marijin otrok....................30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin bSaieatev ............30 15. snopič. Turki pr»d Dunajem. Fabjola in Neža ...........-.................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ------- ---------.30 PESMI in POEZIJE Akropol is in Piramide ....................... broširano ....—..........................80 Azazel, trdo vez.................................1.— Balade In romance, trda vez ........1.23 Bob za mladi zob, trda vez ..............40 Kraguljčki (Utva) ...............................65 trdo vezano ...............—...............80 Moje obzorje, (Gangl) ....................1.25 Narcis (Gruden), broš. .....................30 Primorske pesmi, (Gruden), vez.....35 Slutile (Albrebt), broš. .................-.30 Pohorske pots (Glasen, broš...........30 Oton Zt_*iesmic. (Pregei) ...... Mešani in moški zbori (Aljaš) 3. zvezek: Psaltn 118; TI veselo poj: Na dsn; Divna noč .............4| 6. zvežek: Or»oinln k veselju; Sveta noč; Stražniki; Htallte Gospodu: Občutki; Geslo ...............—4| 7. zvezek: Slavček: Zaostali ptič; Donjorodna iskrica; Pri svadbl; Pri inrtviiSkem sprevodu; Geslo .44 8. zvezek: TI osrečiti jo hot! (me-San zbori ; Prijatelji in senca (mešan zbori ; Stoji, solnčico stoj; Kmetski bišl ___________________4| CERKVENE PESMI Domači glasi. Cerkvene pesmi aa mešan zbor ..........—........................ 12. Tan t um Ergo (Premrl) _____________M Mašne pesmi z:i me tan zbor — (Sattner) ..........................——30 12 Pange il.ngua Tantum Ergo Ge-nitori. (Foerster) .......................-5f 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-nitori (Gerblč)..............—............3| Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 ]>esini na čast svetnft» kom (Premrl* ............................^.40 10 obhnjilnih in 2 v častpresv. Sr. cu Jezusovemu (Grum) .........—.31 Missa in lionorem St. Joseph] — (Pogaetato« .......................4« Kyrie ...................................01 K svetemu Rešujemo telesu ^ (Foerster) ........................—41 Sv. Nikolaj .....................................00 NOTE ZA CITRE Kožeijski: Poduk v igranja mi citrah, 4 zvezki ........................831 Buri pride io. fcaračoh-a ....................JN NOTE za TAMBURICE Slovenske narodne pesmi sa raški zbor in petje (Bajuk) ___1.31 Bom šel na planince. Podpurl slov. narodnih pesmi (Rajuk) ___________1.—j Na Gorenjskem je fletno .....——..X—i RAZGLEDNICE Newyorske, Različne, dučat —___.41 Velikonočne, božične In novoletne ducat .......................................—.41 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .49 Narodna noša, ducat —..........—.41 posamezne po —........ ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na mol niin papirju s platnenimi pregibi .................-__________________730 Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina ------------——01 Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje .........-........ • •eooeeeeeoSO Ljubljanske in mariborske obiaatt 30 Pohorje, K oz Jak Pre km ur Je in Medmnnrje Cnnt^fn ................. Združenih držav, veliki____ ■ , 31 Mali ________________ Nova Evropa_____ Zemljevidi: Alabama, Arkansas, _________ Colorado, Kansas, Kentucky ta Tennessee, Oklahoma, Indlaam, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki po _____ Illinois, Pennsylvania, Mkineao ta, Michigan, Wisconsin, Wool Virginia, Ohio, New York — Virginia, Ohio. New York m van* kl po —......-....... .. ——.01 Naročilom je pritožiti denar, bodisi v gotovini, Money Order all poštne znamke po 1 all 2 cencta. Oi pošljete gotovino, rekomaodlrmjto pismo. Ne naročajte knjig, katerih nt 0 ceniku. Knjige pottDamo poOmino proafe« "GLAS NARODA" no w. M Etno* . m. 11 o "Q L A B H A S O D A" NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 6, 1933 THE LAROX8T BLOYKHB DAILY ta V. B. 4 1.1 KOV JOŽA: Pen! našo vit:*jo se vije železna }:i.ea. vsa zloeetaro Ljubljanico se dvigne. prisopiha do vznožja Žalostna gore in n«' potuhne med skalo-vite Zii-ek<». Potem grize in spe-i«ja preko mostov ter prepodi črno gadjo zalego nad Dormisevim dolefin. V rakiške senožeti sežejo njeni brlizgi. ntrinjajo se šdrom Barja ter dramijo lepi sen ko5e-i.iii in jK^ek nad Bistro. kjer se I jim' po malinah bistri, tanki je-b-n. Kako turobno se hje-ri v lu-iiinili nočeh železniška proga, mr-z'a in negibna. kakor da jo je žare al koščeni prst smrti v mehko, barjansko grudo in >uhi kraški Me?. med brinje in drnuljke. 2ELEZN A KACA hom in preže na drobni plen ; pri Kožmanovem kovaču kričijo Mr-konovi hlapci, ki so se jim zbosili konji. Včasih se pripelje na za-pravljivčko ižanski mesar, zvečer Ijorfajajo ob veliki cesti G reeve krave: ne morejo se ganiti, kakor) bi gledal v pravljici začarane živali z velikimi očmi.... la, čim so se odprla vežna vrata in so se oglasili znani koraki. Na železnici pa se ponavlja ist i pesein. grenka in utrudljiva, točno se ponavljajoča v trdo noč. Vsako uro zdrvi vlak mimo čuvajnice, nizka okenca se .-tresejo, lokomotiva vrže oblak ognjenih i*»ker. ki se razprše na ozkih vrteli, med počrnelimi ogradami, na slamnatih o-strešjih. Komaj se skrijejo odbijači zadnjega voza. na ovinku in nehajo šklepetati razrahljane tirnice. že se z ropotom .sprožijo zvonil-n•• naprave za čuvajnico, železni POVODEN J V SLOVENIJI i je nt al j mostu. v kritičnem trenutku Nadaljevanje a 3. strani.) na i Voda je jiorušila oba mosta ter | vdrla v grad. Lastnika gradu gro- —----f»i Margherija. njegovo soprog«; in Opoldne «o bili v Kamniku za-{sinčka s<» rešili iz poplavljenega )>osleiu z reševanjem mekinjske j gradu v zadnjem hipu šenpetivki jo. ali jim ne bodo valovi podrli tvo namreč Žalčani opazili v kalnih tudi zidov. j valovih Savinje moško truplo, ki ga .Močno je narasel tudi potok jl)a "eveda zaradi deroče vode niso Ložnica. a njeno vodo zadržujejo | in bili določeni ?.a ohhodnike proge. nekateri so opravljali tovore in stregli strojem pri na panju. Redki so dobili lažjo službo čuvaja.... Tako > se razhajali sinovi s pasjih bajt. ki so jim bile preti sne. Črvi .o že desetletja mleli bruna v podstrešju. ki se je nagnilo. Mrtvaška ura je oznanjala v tihih nočeh ko-uee. škrtanje v stropu in skrinjah je po.-talo neznosno, kdo bi si ne zaželel zlatih daljav, v katere so hitele lokomotive z razgaljenimi 1 T*, I Če-to se spomnim strica Jakoba. zvonci se oglašajo vzdolž .proge in pfišiljajo dalje znamenje, da se je j iščejo svoje žrtve, spustil nov vlak nekje z Verda ali od Notranjih (iorie. Tudi oče moje matere je bil želi zniški čuvaj na Pakem. Tako je ;.r>ve?ala železnica • našo družino v svoje jeklene spone. Končno je po- Se vedno se večkrat napotim v breg nad paski m mostom, kjer se v sončni prigrevici svetijo tračni-ce in zvene brzojavne žice svojo pesem, namenjeno zlatim obzorjem. Tukaj je zgneten svet brez stal še moj oče železničar: družina ' privlačnosti in lepote, poln razbe- se je morala z njim seliti. Nazadnje • uio stanovali v Zeleni jami, ki je j bila tedaj še ločena od Ljubljane majnami in travniki. Oče je kot sprevodnik vozil v Trst; večkrat | je moral dalj časa izostati z doma. i • »osebno pozimi. ko so divjali na | Krasu zameti in ovirali vožnjo. | Mnogokrat se spomnim našega tihega družinskega kroga, ko je mati skrbno gospodinjila, otroci smo >.e igrali na tleh. oče je pa slonel pri oknn in vestno motril razne vozne rede. ki so bili pritrjeni nad mizo. Se danes mi vise pred očmi dolge vrste črnih in rdečih številk. Kadar se je očetov prst ustavil na rdeči številki, tedaj se je približal čas njegovega odhoda. Mati mu je pripravila črni kovčeg. zložila vanj skodelice z jedili; k vsakemu grižljaju pa je dodala vroč vzdihljaj. da bi se oče vrnil z daljnih krajev nepoškodovan in obvarovan vs<»ga r. lega. Kadar je bil oče v službi, smo se navadno nekoliko zasloneli na oknu in strmeli v noč. Vlaki so neprestano drveli mimo Zelene jame; bele grive dima so se vlekle nad progo. Onkraj Martinove ceste so ki je bil -progovni čuvaj pod Ža-1 trepetale na semaforili rdeče in ze-lcstno goro. Železnica ga je zanesla z Logatca semkaj, kjer se je poročil. Kolikokrat za ž« ve pred ne noj tisti puščdbni bregovi z redkim brinjem, ipritlikavimi trepetlikami in drnuljkami, polni ka-menitih pragov in nerodovitnega <.:srta. gmajne z ožganimi travami in bodečimi nežami. Se vedno vidim čuvajnico s pelargonijami. pred njo rdeče signalne plošče, nižje doli bele in zelene križs na ra»%uše-i:ih deskah, semafor, na katerem no se blestele rdeče m zelene luči. Kajiornioe in bogve kaj še. Tam so dnevi dolgočasni, noči brez haska in pokoja. Postolke se vrte nad nia- lene luči. vse ljubosumne in bole če. Culi so se klici kretničarjev in pripenjačev voz. vmes so se mešali žvenketajoči udanci odbijačev. Z mesta so se krali plahi glasovi, sedaj proseči pokoja, pa z»pet ne-vgnani in mikavni. Zvezde so bile razjieljane po nebu kakor zlati šivi, ki krase neizmerno stvarstvo, nad katerimi sloni Bog ter čuva male in uboge ....Včasih je zalegla gosta iii< gla Zeleno jamo in naša srea. Nejflmi obrisi so se kazali onstran ceste, saje so letele na okna, za katerimi smo čemeli v skrbeli za očeta, ki se je zakasnil radi zamude vlaka. Toda tesnoba je takoj mini- Ijenega železja in ostrega kamenja, počrnelega od saj in pare. Zrak je težak in skoraj neužiten, prepojen .-• katranom; leščevje ne rodi. o«iiio-jeno od isker zgublja svežo zeleni-no. Gad je se lenijo tod, svitek za svitkom. ost u len in mrzel. Redke krtine poživljajo goličavo. travo je posmodilo sonce. Boki mostišča kljubujejo zaletom vlakov, ki drve iz ovink av novo krvi no. Jeklena piva lokomotiv orjejo nevidne brazde v ozračje.... Pod skalami pa čemi naša vasica. podobna trumi lačnih droh-ljancev. ki jih je zapustila sreča ter so se zgrudili pri edinem izvirku. Na Pašei vpijejo pastirji in mahajo za vlakom: Brenkar. pojd* |>omagat. Prr-»-kar pojd* pomagat ,..Podptvan. Podp(van.„. Ko tako zrem na železniško progo in njeno puščobno soseščino, se spomnim naših bratov in očetov, ki trohne pod črnimi pragi, kjer jih je strlo grozno kolesje in so si 1 oželele nenasitne prsi lokomotiv krvavih kapelj, ki so brizgnile iz strtih nesrečnežev. Koliko krvavih srag se je |xrtočilo po vijakih in zarjavelih sklepih, koliko soLza je •poškropilo rdeči osat in grenko travo kraj proge, ki so jo morale pliti vahtai-jeve hčere. Koliko težav in bridkosti, od Žalostne gore do Zelene jame, kjer smu zgubili očeta! In potem gc strašni progovni nadzornik Lenussi. zdrt človek. ki mu je otopH obraz v vinu in (zlobi.... Železna kača! Koliko ognjišč si razdrla, koliko srečnih dni si razdejala. Raztrgala si vez z rodno grudo in speljala otroke a- mrzlo tujino, v strah in neftrečo! Važno za potovanje. Kdor jt namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naša dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila «n tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se taupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Jf» preskrbimo vse, bodisi prošnje /ta povratna dovoljenja, potne liste, vižejfi in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je olavno. ta najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do tadnjega trenutka, ker predno se dobi it Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENftC PUBLISHING ...TRAVEL BUREAU 21 b West 16th Street New York, N. Y. CO. Poziv! Izdajanje lista je ▼ zveart s velikimi stroiki. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, sato na} pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprata "Gk H.,r Poleg na slom je razbitino da kdaj imate plačano naročnine. Prvo številka p imeni mesec. ga dan in tretja pc leto. Zadnje opomine in rurnne smo razposlali za \oro leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in st mikov, zato Vas prosimo, da sknsate naročit-no praročasno poravnali Pošljite jo naravnost nam ali ja pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju jli pa kateremu i imeti zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati fudt BRASLOIYE. I>.\ srp. Bobnenje neprestano naraščajoče Savinje se eiije ure diiW'. Mimo Polzele plavajo po va-žko verjetno je. da bo lin^t vzdržal navale di\jih valov. .V bo ie dalje deževalo. Niž«« mosta je pretrgala Savinja nasipe v dolžini več sto metrov. Voda je narasla štiri metre nad normalno. Iz mnogih hiš v vaseh ob Savinji m> ljudje pobesniili z živino vred. V bra-»lovski občini in bližnjih vaseh jo močno nara.-li vsi potoki. Tako Itolska. Trnave t. Trebnik in drugi. Travniki in |H»lja od llra-slovč do Polje in dalje so pod vodo. ravno t sik o tudi ves svet proti fJomrlskemu. (Jrajski vasi in St. Pavlu. K AM M K. ;>?. scptrnihra Kamniška Bistrica je s poplavo napravila precejšnjo škodo, ki pa brvi; upanje je. da jo bodo rešili Vse druge brvi med Kamnikom in Stahovico pa je Bistrica podrla in nesla. V* Stahovici je tudi močno poškodovala Malenšk« »vo električno centralo, nevarnost pa preti tudi korporaeijski elektrarni in žagi. gasilci in uslužbenci. (Jrad je popolnoma osamljen. Lastnik si je z družina |>oii»kal zavetje pri gršf-a-kn v I'qgaiu-ili. Cesta Novo mesto—Topliee ter ŽužeinJierk in prav tako Novo mesto — Krško in No\o mesto — Ko- Dflavei so ves dan />a delu. da pre- istanjevica je na vet'« krajih jhh! vo- druge naselbine, kjer je kaj na- l>om" Toeen,,i. ,k<> ^ ših rojakov naseljenih. CALIFOKXIA: Sail Francisco. .Jacob La u shin COLORADO: Tueblo. Peter Cull«, A. SaftlC Wal sen bur M. J. Bayuk INDIANA: ludianaiHilis, Ix>uls DanleL ILLINOIS: Aurora. Mary Butclmr C'hleago. .T. IJevi1!^. Lukaulcb Ci«-ernr ,1. Fabian (Cbicajjo. Cicero in Illinois) Joliet. Mary Bamhich, Jc^eph Uro vat ' - La Salle. J. S|»elie!i Aloscoutab. Frank Anierustln North CbleuKO, Jože Zelene KANSAS: Girnrti, Agues Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzniiller. Fr. Vrxloplvee Steyer. »1. Černe (za Peana.. W. Va. In MO.) MICHIGAN: Detroit. Frank Slular MINNESOTA: Chisholin, Frank (Souže Ely. Jos. J. Peshel, Fr. Seknla Eveleth, Lon's Oouže <;ilbert. Louis Vessel Ilibbln«, Jolni PovSe Virginia. Frank Hrvat leh MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, I.. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlek NEW YORK: Gnwanda. Knrl Strnlsha Little Falls. Frank Masle OHIO: Barberton. John Dalant. Joe Ilili Frank Trolia Cleveland. Auton l>ol>ek, Chas. Kan linger, Jacob Resnik. John Sluuulk Euclid. F. Bajt Girad, Anton Narode Lorain, Louis Balant, John Kum-še Warren. Mr«. F. Uachar Younffstown, Auton Klkelj OREGON: Oregon City. Ore.. J. Koblnr PENNSYLVANIA: " Amhridjre, Frank Jakse Bruddock. J. A. Oerm Broncbton. Anton Iparec Clarid|;e, Anton Jerlaa Conemangb, J. Brezove« Export, J. Previa. Ixiuis Supančii Farrel, Jerry Okom Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. TanželJ Luzerne, Frank Balloeh Manor, Fr. Demsliar Meadow Lands. J. Koprivfiek Midway. John Žust Moon Run, Frank PodmilSek Pittsburgh In vso okolico, Vin Arh Plttsborjrh, J. Pogačar Presto, F. B. Deinshar Readnp, J. Pewiirc Steelton. A. Hren Turtle Creek, J. Slcerlj. Fr. Scblfrer West Newton, Joseph J o van WISCONSIN: Milwaukee, West AlUa, Frank Skok Sheboygan, Le« Majemn WYOMING: Rock Springs, Louis Tan char Diamond v ill e, Joe Rolich Vsak rasfopnlh Iza« potrdilo *m noto, katere je prejel Zastopnike roj* \oda upadla. V gornjem teku je posebno prizadejala nekatere po-Ketnike. kj jim je pobrala precej Ipsa. V .spodnjem teku pod Kamnikom pa je preplavila vse travnike in nanesla nanje velike množine pc-ka. prečijo uničujoče delovanje vodne ta elementa. V DOMŽALAH teče Ulrica, preko lesenega mosta, ki veže Domžale z Ihanom. Mi»t se že popob roma nagiba in s strahom pričakujejo. da ga votla poruši. Tudi v MORAVSKI DOLINI *toji ponekod v<»redi jezf-ra. Tako velike poplave v kamniškem srezu ljude š«> ne (»omilijo. Pokazalo >e je. tla so vsi otroški, ki jih imajo vsako leto / gradnja porušenih lesenih mostov »talen in težak davek, ki bi s pametno I regnlaeijo in gradnjo lMfton^kih mostov lahko znatno zmanjšali. XOVO VEsTO. J.:. ** p, Krka. ki je .-inoči kljub par-dn« vnemu dežju kazala normalno stanje, je preko noči ob silnem nalivu narasla za itm nad normalo. Popoldne je že na več krajih do-seghi 4 ui. Oirromnp in«i.>-' vode prodirajo in odnašajo s»dK>j vse. kar dosežejo. Po Krki nosijo valovi la. Promet med Kočevjem i>i Novim mestom je popolnoma prekinjen. Ker še vedno dežuje in vode neprestano naraščajo. -«e je rešim bati se večje katastrofe. I judje >0 popolnoma oluvpani ter iščejo zatočišča v \ išje ležečih krajih. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi Krka dosecla kdaj tako višino kakor danes. MIKXA mi Po'fnjskem. 23. ptembra. Mirna je odrezana od cele dOli-n». Vlak na firogi Trebnje — tSt. •ianž vr»zi samo do Mirne, ker je pri kilometru narasla v ee-sti, da je avtobus komaj speljal naprej. Voda jp vdirala v hiš«' in hleve ob cesti. Med Trzinom in. Črnučami je bila državna cesta na treh krajih preplavljena. drug od drugejra in je prehod iz enega v drugega moge mn- j rale stranke izseliti. V>e me-t n«' J poplava ogromno škmlo. pralnice so pod vodo. istotako tu-| Pri pose-tniku Janezu Zakraj- ši\i» j»> uničen v«-s krompir, seno in slama in sploh ves živež, tako da R*- Na DUPLICI pri tovarni ..... , mee je Bistriea že v petek dopol-j^ Poplavljeno. d i čolnarne- Voda dere po c«*Mi in čez betnnirani most. Krasno urejeni vrtovi ob levem bregu Krke. v katere so lastniki vložili obilo de-narja in ogromno truda, so izginili. Valovi butajo ob mali železniški premikalni mostiček. ki vež* spodnji in glavni del železniškega mostu. Vafi Dobrava in Drala sta i>rnl vodo: tudi \-se šentjernejsko polje UPRAVA "GLAS NARODA' dne zelo ogražala most. Nanesla je \Vliko množino dreves, ki so se zagozdila med stebre dolgega lese-inga mostu, preko katerega vodi bnnoviuska e«tsta v Radomlje. Pritisk na most je bil tako hud. da se je že kmalu popoldne nagnil. Re-ševalei .so se zaman trudili, da bi ga rešili. Voda je most porušila ter za dalj časa -pretrgala zvezo Duplice /. Radomljam i. V gornjem toku Kamniške Beatrice je voda precej |>oškodovala no-\ozgrajeno ce-sto. Pred STAHOVICO je podrla v petek zvečer 4 metre visok Krjav-škov jez in izpodkopala bn'gove. V veliki nevarnosti sta bila lesena mostova lia občinski cesti Stahovica - Bistričiea preko Bistrice in 11a hanovimiki eesti Kamnik - Gornji grad preko Črnega potoka. Pri prvem mostu s*o ljudje odstranjevali drevesa in vejevje, ki je pritiskalo na stebre. Na mostu je bilo vse polno ljudi, ki so gledali. Dva orožnika sta jih ravno odstranjevala. ko se je razmphčana zemlja na desnem b-regu Bistrice sesula. 1 jesen i most je zgubil podporo in zgrniel v strugo, z njim pa ljudje, ki so stali na lijem, kakih 12 ali 13. Možje, ženske, otroci in oba o-rožnika. vse je za trenutpk zginilo pod vodo in ko so se pokazali na površje, se je pričela krčevita borba za rešitev. Nekateri so se rešili sami. dr lige so potegnili iz raz-bfcsnele vode ljudje, ki so stali na bregu. Oskrbnico koče na Kokr-škem sedlu go. Erjavškovo pa je doletela strašna nesreča. Ivo je stala na mostu, je držala na rokah 6 letno hčerko. Obe sta padli pod ruševinami mosta v vodo. Mater je nekdo potegnil s kavljem iz vode. Otroka pa je vodni tok odnesel naprej in ga pokopal pod j^-Bom. Prav tako so deroči va^pvi odnesli nekega 10 letnega šolarja, ki V Dolenjem Kronovem je prebivalstvo nioclo rešiti tlel živine, mnogo prašičev in kokoši jp utonilo. Razen dveh hiš je vsa vas pod vodo. Ravno tako stoje v vodi vasi Žlfure, Čučja mlaka. Meščava va> in vsa desna stran »»b Krki tja do Kostanjevice. Med temi so tudi v*i Zameško. Koprovnik. Mablica. Zalog in Skoejan. Starodavni «zrad Otočee. ki stoji pri Šentpetru na otoku'sre«li Krke. je |>opolnom:i odre/an od sveta. revež nima kaj je-^ti. Ogromno škodo je napravila po-j lava tudi v 'usnjarni Enerelber-ta Straha, ki mu je odplavila voda ) oil. vso zalogo čresla. razno orodie dele s t rojev itd. Mlinarju Bonu je odnesla voda 1 most. odtrgala je nov betonski jez ter mu odnesla precej orodja in rajnih drugih iiredmetov. Prav tako je prizadet jiosesitnik M a t ija Marin, ki mu je odplavilo razne pridelke, uničena je lepa nova ograja, na vrtu pa odplavljena \sa zelenjava z zemljo vred. Franc Pulcu j«' odplavilo polovico sena. ki .m* je nahajalo pod kozolcem, vsa drva. orodje. s«mIc itd. C« sta skozi Mirno je docela raz-orana. Sredi vasi .so na 100 m dolgi železniški progi izpodjedeni in odplavljeiii v>i prairovi. «la je ne-mo«roč vsak železniški promet. KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. !8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN ti L A S S A X O D A' NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 6, 1933 THS LARGEST SLOVENE DAILY ta V. B. A. ^piREGINA Roman iz : življenja: ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H 49 1'rsika mora smejati. Toda poploda «;a 7. žarerimi iK-mi in tudi pravi šaljivo: — Da. d«, stric- Toni, .si že častitljiv star mož. Ta mu pa ni prav nit" prijetno"zvenelo na us^.s.t. Te njene pripombe ni v z«* I šaljivo, trm več za zel« re«no, ker ga je pri svoji mia-u«i*ti že štela iu<*d .stare ljudi. V resnici bi uiogel biti njen oee; devetnajst let j- bil starejši od nje — devetnajst let. Ta računska primera pa je nekoliko uzJovoljib. tenia ni vedel. i.akaj, kajti starost ~iki. — Ali si se spravil« v svoj kovčeg, Uršiki; ? — Da. stri ft Tom. — -Ifin! Pa si imela več stvari kot jaz. Ali si spravila tudi banjo? — Popolnoma lahko. 1'ršika odpre kovčeg in niu pokaže, kako je bilo vse lepo vlo-ieno. — D.t. tukaj je vse drugače kot pri meni. Veš, tega dela ne znam prav dobro in vseh svojih stvari nikakor ne morem spraviti. — Ali naj jaz poskusim? — Ako bi hotela * — Seveda ; greva. s 1'ršika gre ž njim v njegovo sobo. Kovčeg je bil že poln in še vedno je ležalo okrog mnogo stvari. Uršika zmaje bila gotova in je vse položila v koveeg. »i pravi: — To :e čudež. Ur>ika ; k e oa >e učila, da more'- toliko spraviti v kovčerAvi T«~m : — Ilal'o. Uršika: sedaj pa V čas. da kaj jeva. Potem morava iti ni parnik. — drugače nama še prsni nosom odpelje. Uršika steče v svojo sobo. da se preobleče, nato naglo pojesta in gresta na parnik "Wangoni". Polagoma *u» je Uršika na krovu privadila, da je bila skupaj z drugimi ljudmi. Spočetka je bila zelo boječ-a in bi bila najrajši o-fttala v svoji kabini, .toda Tom jo je silii, da je bila na krovu. Po-i kal ji ;c prostor v zavetju in nista občevala «z drugimi potniki. Pri obedu in večerji pa je prišlo samo od sebe. da sta se spoznala i ljudmi, m Uršika .se je privadila in njeno obnašanje je postajalo v edno bolj neprisiljeno. ( udiia se je, da so bili vsi ljudje, s katerimi je prišla v stik. tako dobri in prijazni. In to pove tudi Tomu. Pustil jo je v njeni \en. Zakaj naj bi ji povedal, da je vsa ta dobrota in /prijaznost samo praznota. S tem ji ni hotel obteževati njene neizkušenosti, k*r ft je morala navzeti toliko .novega in tujega. Mogoče bi jo prepla m!, ako bi poveda-l. da je ta prijaznost samo hlhnba. Sama ni prav ntv vedela o družabnih lažeh in je vedno govorila, kar je mislila. Vzgojena je bila v popolni odkritosrčnosti. Ker pa je o vseh ljude!-mislila le dobro, ni nikdar prišla v zadreg«. Bil« je zelo vznemirjena, ako bi ie sedaj morala spoznati, kako lažnjivo m hinavsko j-družabno življenje. Pa četudi je bila bolj boječa, -vendar ni vsled njenega obnašanja nikdo mislil, da je preživela svojo mladost v divjih krajih da-.ec od družabnega občevanja. Da je Uryrka sakdo jo e rad gledsi. Da je bila tudi Tomova postava ze'o prikupljiva. je bilo raz-Mdno iz tega. kako so mu prihajale dame nasproti. Njegov vitki -ta.s. njegove spretne kretnje in njegova prijaznost, vse to si je osvo-v;Ho »trh. Dame so ?a kmalu obletaval- kot vsše luč to ie ona*ila tu«li j rnika. Tnm se e koma j ubranil vseh ljubeznjivasti. ako ni hotel biti nul.iuden. C> je le mogel, se je ogibal ženske družbe. Urši k n je postajala nemima, a-ko .so -te dame silile v niegovo bližino se ozira'e nanj h poželjivimi pogledi ter se ž njim šalile, vsled česar je UrJika zardevala. Ni 'vedela, kako neprijetno je bilo to za Toma in kako se je hotel vsemu izogniti. Čutila je samo, da jo je bolelo. Bila je bleda in tiha kadar so dame prihajale k njemu. Ce pa ni bila v Tomovi družbi. ,pa so se ji takoj pridružili go-pod jej katerim je Uršikina bujna postava zelo ugajala. Delali so ji poklone, katerih ali ni razumela, ali pa so jo spra-\ili v zadrego. Njena plaha zadrega pa jih je Se bolj očarala in je našla vedno ver častilcev. Kadar pa je Tom to opazil, ni več zdržal v ženskem krogu, tedaj se je naglo poslovil in stopil j>oleg Uršike ter se je ziba f v bokih. k(4 bi hotel vse mlade gospode klicati na boj. Rili so preteči j »ogled i. ki .n«. bliskali i/, njegovih oči in tedaj so se gospodje najrajši razšli. — Kaj pa so ta zijala hotela od tebe? — j0 vpraša nekoč, ko <;a hila zopet sama. (Dalje prihodnjič.> Iz Jugoslavije. Strašna nesreča v beograjski opekarni. Te dni .ve je na beograjski občinski opekarni "Pionir" {pripetila strašna nesreča, katero je povzročila granata, ki je ostala tam i med drugimi ostanki svetovne vojne. Granato kalibra 7 cm so našli delavsci in so jo shranili, da bi jo pozneje izročili strokovnjakom. Delaivei so bili že poprej o-pozorjeni, da bodo ipri kopanju naleteli na razne ostanke iz vojne in da naj bodo zelo -previdni. <>d-kopali so res raznovrstno orožje in tudi okostja srbskih in fran-skih vojakov. Z najdeno granato, ki je .bila še cela. so ravnali zelo previdno. Nesreča pa se jo pripetila baš tedaj, ko je hotel delavec Ferenc Tot že spravljeno granato odnesti nekemu strokovnjaku. >stali delavci so sedeli ha-? pri o-bedu. ko je Tot nesel granato mimo njih. Ustavili so Tota ter ogle-lovali granato. Ko jo je eden pota vilna tla. pa se je granata raz-VM*ila stra "nirn t res k um. med katerim so .se .slišali tudi občutni kriki. Po eksploziji je ležalo na tleli 7 mladih ljudi. Ferenc Tot. ki je prinesel nesrečno granato, je bil strašno razmesarjen. Bil je najbrž takoj mirte v. Enemu njegovemu tovarišu je granata odtrgala roko in razmesarila prsa. drugi je imel razbito glaivo. ostali štirje pa imajo tudi raznovrstne hude in nevarne poškodbe. Delavca. ki sta imela razbito glavo in razmesarjena prsa. sta umrla še pred prevozom v bolnišnico. Tako je ta stra'no nesreča že v najkrajšem času zahtevala tri življenja in je praiv lahko (mogoče, da h'> še kateri od ranjencev .podlegel. ji zop«»< Razprava proti morilcu Mihajlr Marko viču, bivšemu ravnatelju Kosmajske buike. ki je s svojim pajdašem Miljkovičein umoril in oroj>a] beograjskega trgovca Stankaviča. se bo vršila najbrže v prihodnjih dneh. ker jc ,preiskava (zaključena in so vsi .sipLsi že izročeni drž. tožilcu. »Preiskava pa je zaključena proti odvetniku dr. Nikoli Petroviču. ki je bil z razbojnikom Markovičem »v poslovnih zvezah. fWlvetnik J'etrovič se je ponovno pritožil proti preiskovalnemu zaporu. pa so bile vse njegove pritožbe in iprošnje, da bi smel čakati na glavno razpravo na prostem. z a« vrnjene. j Razbojnik z dvema imenoma, i J Odločitev najvišjega sodišča je zaključila dolgotrajne preiskave .in razprave o umoru, ki je bil iz-' , vršen pred šestimi leti blizu St:i-' rega Si vea. Našli so innorj^na cigana, Josipa in Aleksandra Laka-:ta .so mimogrede tudi razne tihotapske posle. Pri razdelitvi plena so se skregali in je Štefan brata najprej najvojil v neki gostilni, potem ,pa oba ubil na samotni poti skozi gozd. Se:>tr.i umorjenih je prisegala, da je videla morilca, ki je tudi njej -tre-gel po življenju, pa .mu je ušla v zadnjem hipu. Orožniki so vsepovsod iskali Kolomparja, a ga uiso mogli najti. Nekaj let pozneje pa j<» bil preti beograj.skin sodiščem obsojen zaradi razboj ništva c-igan Štefan Nikolič na K letno ječo. Neki orožnik, ki je pri s«>stivoval razpravi, je pozneje trdil. da je ta Nikolič — Štefan Ko lompar. katerega je spoznal ž< pred leti. ko je služboval v Vojvodini. Orožnikove trditve so bi le tako precizne, da so naposled/ obsojenca NLkoliča vl kaznilnice (Klvedli v okolico Starega Sivca. da bi tam dognali, če je res on brezuspešno zasledovani morilec Kolomi|)ar. Nikolič j;» ivneto zatrjeval. da še ni bil nikdar v Vojvodini in da je doma nekje iz -Juž-le Srbije. Nastopal je tako prepričevalno. da so mnoge priče, ki so sprva videle v njem morilca Ko-omparja. naposled izjavile, da so zmotile. Tudi sestra umorjenih Lalcutošev je bila mnenja, da se je moral Kohmipar tekom let močno spremeniti in da ne more z gotovostjo zatrditi, da bi bil pred-i* eden i Nikolič identičen ž njim. Kolompar pa je bil nekdaj po cigansko samo za kratek eas ože-trjen iz neko ciganko Kato, ki jV v Nikoliču sprva sjioznala svojega Miotža.. ,pozneje pa je tudi ona dejala, da t>e najbrže moti. Nikolič ali Kolonupar pa se je med preiskavo in pozneje na razpravi le izdal, da mu okolica Starega Sivca ni tako neznana, kakor se je delal. in obsodili so ga na dosmrtno ječo. Pri razpravi je bil silno razburjen in je skušal celo pre-' tepsti neke priče, ki so nastopale proti njemu. .Po obsodbi je takoj vložil -priziiv, ki ipa je sedaj «avr I njen in je tako usoda razbojnika z dvema imenoma zapečatena. CENA DR. KERNOVEUA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilu (ENGLISH SLOVENE REAOfc*) luot Mmi $2.— Naročite ca pri KNJIGARNI GLAS NARODA' ti« West ttth V treat V mrk. Clti mMiinminMHnnmi VSAK ZAČETEK JE TEŽAK Neki kaijiževnik je na"el v starih dnevnikih zanimiva poročila o otvoritvi morskega kopališča v Dieppeu. Javna higijena nista bila v miNli kakor v naši dobi. Ko t;o pričeli nekateri ]x>gunini zdravniki naglašati zdravilni pomen morskih kopeli, jc sklenila mestna upravo v Dieppeu. i!a je v Pa-izu, da se gre .na morje kopat, številni radovedneži so se odpravili iv Dieppe, da bi gledali r.'l-ki prizor. Vojvotlinja je priš'a na vbalo v črnem svilenem pla-ču. 'ci je segel d<> pet in je nosila .pod njim dolge hlače \/. istega blaga. Na glavi je imHa kmečko na-Skrob'jeuo avbo. Zupan se je oblekel v frak z belo ovratnico m r >-kavteami. s ci in Irtmi i:i lakasti-nii etivlji. kakor se spodobi za sprejem člana vladarske hiše. Godci, ki s<> zasedli na obali postavljeno tribuno, .so pričeli svečano koračnict>. Žu.pa-!i je vojvo-eHe v Havre 11. oktobra: A.l eti liaJlin v llarnl.iirg •Manhaiiar. v Havre A nulla rila v Cherbourg 12. oktobra: Kurupa v Bremen 13. oktobra: Rotterdam v Boulogne •1 oktobra: Iti* V Urtllia ll»- m|»ic v Cherbourg I'ar iN v llavre 2!. oktobra: St Ij.uIh v Hamburg Vulrunla v Trat -I. okti btn: H.-r.-iiKaria v Cl:erb««urg 25. oktobra: I »• utsflilund v Hamburg Washington v Havre 27 oktobra: .Vaj»-8iif v Cherbourg 2S. oktobra: Kotopa v Breir.»»n Volentlam v Boulogne C. .».le <1 i Savo i a v Genoa 1. novembra: .V« vi- V. rk v Hamburg Aquitania v Cherbourg NESREČA PRI DIRKAH l'ri avtomobilskih dirkah v Stoc.kholmn se je prim rila strašna uifsreča. Tekmovalci so dirkali za ve'iko avtomobilsko nagrado Švedske. Kmalu potem, ko je bil oddan startni signal in .so a.vtomo- | l ili ztlirjali po cnsti. .se je eden j izmed tekmovalnih avtomobilov, prevrnil na ovinku v neki vasi ter začel goreti. Avtomobilisti, ki .so mu s'edili. niso takoj videli, kaj se je zgtuli-lo. in so drveli za njim, kakor da je pred njimi odprta cesta. Šest s? jih je na ta način po vrsti zaletelo v goreči avto. l*ri ti-ni st i se dva dirkača ubila, ('stali .v.'> bili ranjeni in so jih .morali prep.dja-v bolnišnico. # Ogenj, ki je izbruhnil v prvem avtomobilu, je bil tako silen, da je zažgal tudi lesene hiše v bližini ovinka na dirkaSki cesti. == 4. novembra: Voleiidam v Boulogne baturnia v Trst lie Ue Pran^ v Havre C ,7. novembra: Bremen v Bremen t ~ 8. novembra: I Aii.eit I bi.lin v Hamburg Manliallan v Hi vi« j 10. novembra: U.-iieni.Liii v Boulogne It-reiiK.-ii iii v ( lierltourg "jie^yVy^ | 15. r.ovembra: Milwaukee v Hamburg Hex v Genoa. Champlain v Havre 15. novembra: Hamburg v Hamburg ' 're.N. Koosevelt v ilavr« 17. novembra: Statel.uam v liouiogne i aritt v llavre 1l> novembra: Augustus v Genoa '. 21. nevembra: [Mntxblai.il v Hamburg Washington v Havie 25. novembra: Kuto|ia v Bremen \ « > rnl.uii v Boulogne Conte <11 Savola v Genoa ll»- ile France v Havre 29. novembra: New York v Hamburg li es. Harding v I lav i « B<-rviJ«ari:i v Cherbuurg 2. decembra: Vnh-ndam v Boulogne Vulcania v Trst Chiim|>Iain v Havre S. decembra: Brcnun v Hr»-m^n AU ert "Ballin v Hamburg Manhattan v Havre 9. ' decembra: Kex v Genoa 13 decembra: Hamburg v Hamburg Pres. Roosevelt v l.-.vro 14. decembra: 1'aris v Havre 15. decembra: B •reiiKitriu v CMn-iltours Kuropa v Bremen nt«- «lj Savoia v Genoa 20. decembra: Peutsi h'and v Hamburg Washington v llavre 27. decembra: New V«>»k v Hamburg Bremen v l-remen Bies. llaidiiiK v Havre Berengaria v Cherbourg 31. c*ecembra: Petinland v llavre Z A B 0 Ž I Č 1'otiijle v Slovenijo preko Havre z našemi osebno vodenimi Izleti na modernem ekspresnem parniku — "ILE DE FRANCE" »r». NOVEMBRA—16. DECEMBRA a | i NA KRASNEM NOVEM PARNIKU U CHAMPLAIN" l. DECEMBRA Ciste, moderne kabine. Dobra služba. NIZKE CENE ZA VSE DELE SLOVENJE Za pojasnila in karte vprašajte pri naših zastopnikih cJnencK Jlru3 19 STATE ST., NEW YORK. N. V. ; DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI. VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" o« čiu iimo ?ti« članstvo, pač pu v«i Slovenci v tili okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ...SKUPNA... POTOVANJA in cene vožnji: BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane. ILE DE FRANCE-- BERENGAKLY--- EUROPA------ BERENGARIA--- ILE DE FRANCE--- ---25. NOVEMBRA ---29. NOVEMBRA --15. DECEMBRA --15. DECEMBRA --IG. DECEMBRA Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y.