št. 93- izhaja dvakrat nn teden, in sicer v srodo in oboto ob 1 1. uri predpoldne ter stane z isredniroi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti projomana ali t Gorioi na dom pofiiljana: Vse leto....... 13 K 20 h. aH gld. 660 pol leta ....*... 6 , 60 , , , 3-30 četrt leta....... 3 , 40 . , , 1-70 Posamično Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici jtv. 7. v Gorioi v«GoriSM Xisburni»-A. Gabr3aet."Waij,. nš od 8. ure zjutraj do 6. zveSer; ob nedeljah pa oj d. do 12. ure. Na naročila brei dopoalane naročnine e ne »sirarn >. Oglasi In poalanle« se računijo po petit-vrstah če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krut 7 kr., 3-krat 6 kr. vsai vrsta. VeSkrat po pogodbi. — Večje orkg po prostoru — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — /a obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni, urednik in izdajatelj lvai V Gorici, v soboto dne 19. novembra (904. Tečaj XXXIV, Vse za omiko, svobodo in napredek!« Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorici v 1. nadsp Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoladne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino In oglase je plačati loco Gorlea E-pIsl naj se pošiljajo le nreduiStvn. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne 'spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le npravniStva. »PRIMOREC" Mmja neodvisno od cSoče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. , l «So8a» ta cil^ore^ to- bakanu Sohwarz v iolski ulioi «n Jellersits v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni Lavrenčid na trgu della C"------- Kavčič v Gorici. — Telefon *t. 83. — Deželni zbor. Ker v zadnji številki — radi nepričakovanih ovir — nismo mogli nadaljevati s poročilom o deželnozborskih sejah podrobneje, nadaljujemo danes. V popolnitev poročila o XII. seji dne 10. novembra t. 1 poroiiamo to-le: Pri točki o regulaciji učiteljskih plač je bil poročevalec dr. Marani. h njegovegi poročila je razvidno, da bodo znašali zvišani treski po zakonskem načrtu, kakor ga predlaga: za Gorico 17.2*0 K, za gradiščansjri šolski okraj 48.730 K. za goriško okoico 35.930 K, za se^nski okraj 16.180 K in zn tolminski okraj pa 14.940 K, V pokritje tro-škov predlaga: v vsakem šolskem okraju naj se naložijo doklade na užitnino pri vinu in mesu po 20%, na pivo pa naj se naloži davščina 170 K na vsak hektoliter potoče-nega piva. Falconer je govoril prvi ter zahvaljevat šolski odsek, da je rešil to vprašanja tako ugodno za učiteljevo, zlasM pa je zahvaljeval dr. Mar?nija, ki se je s posebnim zanimanjem potegoval za učitelje. Dr. Tu m a je povdarjal potrebo, da se povišajo plače učiteljem, ker se drži naziranja, da je raa-terijelno stanje predpogoj moralnemu. Motiv je, da kogar se materij&lno podpre, lahko visoko pride, in kogar se podpre, tega veže tudi dolžnost, da se dvigne, da obdrži svež in veder duh v zdravem telesu. Drugi vzrok je ta, da smatra učitelje za višje nego jih je določil zakon. Prvi stan, kateremu gre prvo mesto, je učitelj. Izobrazbe treba za vse, kar človek dela, najtežje pa je, otroka blažti ter ga učiti. Kar človek stori, njegovo delo, aH delo le, ako človeka dvigne nad navadne tri-vijalne nazore. Drživa in cerkev delujeta le z egoistiCno smerjo, stališče vedno to, da mora biti učitelj zadovoljen s tem, kar iraa. Nasproti Falconer.u omenja, da po naprednem mišljenja je učiteljica toliko vredna kolikor učitelj. Moralno krepki učiteljici se da lahko vsaka šola. Iz oportunitete le se stavi danes 80% glede plač učiteljic nasproti učiteljem, ker se na. da izogniti starini pred- >Gor. Tiskarna« A. GabriŽek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. sodkoiu, pote;u pa se prihrani 20%- Falconer je predlagal na to, ko je Citat poročevalec paragrafe, razne spremembe, katerim se je deloma ugodilo, deloma ne. Tako je predlagal Falconer tudi znižanje službene dobe od 40 na 35 let, češ, da se je postavila taka doba trii v Trstu in v Istri. Štrekelj se je pridružil Falconerju, ali dr. Tuma je omenjal, da so se v tem oziru pobotali že v odseku, ker so v nekaterih točkah dali še več nego so učitelji zahtevali. Ker je omenil Štrekelj profesorje, povdarja, da pride učitelj s 19 letom z učiteljišča, profesorji pa pridejo do kruha s 30 leti. Ako bi se sprejela ta prememba, bi imela za posledico spremembo cele vrste paragrafov. Gregorčič omenja tudi to ugodnost, da seštejejo v pokoj vsa leta od pričetka službe, Marani omenja, da sta ušteti tudi dve leti prakse. Pri glasovanju za doba 35 let glasujeta le Falconer in Štrekelj. Pri členu H. se je oglasil dr. Tuma, rekoč, da se boji, da bi bil ta člen zopet povod, da se odnese učiteljsko vprašanje zopet za eno leto. Predlaga pokritje pl.č potom deželnega šolskega zaloga, proti kateremu protiviti se, ni tudi na italijanski strani nikakega st/arnega razloga, ker furlanske občine pridejo na bolje. Zastopniki Furlanije ne morejo biti nasprotni. Mestni budget ni zadet, vse je le vprašanje davkoplačevalcev v Gorici. Povdarja, kako neumestno je trkanje na nacijonalni moment itd. (Govor priobčimo po steno grafičnem zapisniku.) Po stari navadi se zrepenci po govoru dr. Turne deželni glavar, ki z nekako noiiodfanco, da ne rečemo drugače, začne moledovati, da načrta zakona o dež. šolskem zalogu, kakor ^a je sestavil in prečital dr. Turu?, ne more dati na glasovanje in v razpravo, dasi je dobro vedel, kaj namerava dr. Tuma in di je načrt le nadomestilo za § 4. in § 5., ki bi odpadla, ako bi se sprejel dež. *olski zalog ! Dr. Tuma je omenil pri tej priliki, da postopa deželni glavar ž njim drugače nego z drugimi. Dr. Gregorčič je rekel, da se ujema s predlogom dr. Turne, aH ker ve, da Italijani ne bodo glasovali za predlog dr. Turne, stavi svoj posredovalni predlog: dežela nai bi sprejela k doseda- njemu znesku 250.000 K, katere prispeva za šolstvo, še onih 150.000 K, ki narastejo z novim zakonom. To bi bil nekak omejeni deželni šolski zalog. Potrebščine naj bi se pokrivale tako, da bi se pobirale doklade na užitnino, in sicer pri vinu in mesu po 20% in od vsakega hektolitra na drobno potoče-nega piva.pa 170 K, event. primanjkljaj naj bi se kril z dokladami na izravne davke. Venuti se je obračal proti predlogu dr. Turne ter ga pobijal, glasoval bo le za načrt, kakor ga predlaga šolski odsek. Po dež. šol. zal. bi morali plačevati lastniki hiš po 50%, kar bi bilo popoln propad mesta in istočasno Furlanije, pravi, da predlog dr. Turne bi zahteval spremenitev vseh šolskih zakonov, kar bi zahtevalo mnogo časa, s čemur pa se ne dela v prilog učiteljem. (Dr. Tuma mu je pozneje hitro dokazal, kako pretirana je bila ta trditev.) Egger se pridružuje načrtu šolskega odseka, rekoč, da vrši s tem le svojo dolžnost. Pravi, da mora z vso gotovostjo omenit', da bi pomenil deželni šolski zalog popoln pogin mesta in v malih letih tudi Furlanije. Z žalostjo konštatuje,da seje zastopnik vlade nekako zavzel za Turaov predlog, pa upa vendar, da vlada noče propada mesta. Pravi, da ima tudi on ljubezem do učiteljev, da želi, da stopi zakon v veljavo z novim letom 1905., spominja se, da so je reklo po francosko-nemški vojni, da je zmagal ljudski učitelj, ter želel končno, naj se glasuje za predlog šolskega odseka, po katerem se reši Gorica gotovega pogina. Dr. Trco je na to v glavnem povdarjal, kako je vse centralizirano v Gorici, uradi itd., da je torej prav, da Gorica ne le sprejema, marveč tudi daje. Dr. Tuma oirenja zopet, da deželni šolski zalog ne upropasti Gorice, ampak .malgoVerno", dokaže tudi, koliko dobička pride od Slovencev. Verzegnassi se na vse to razvname, povdarjaje, da hočejo Slovenci pogin mesta, da je to naskok na mesto, in se čudi, da jih pri tem prizadevanju podpira vlada. Pravi, da si Slovenci hočejo s tem denarjem zidati in pomnožiti svoje ljudske šole. Končno je prišel do besede poročevalec dr. Mirani, ki je rekel, da se govori že 5 ur, in to le 5 ur besed, s samimi besedami pa ni učiteljem ustreženo. Polemiznje proti predlogu dr. Turne ter meni, da če bi se sprejel deželni šolski zalog, bi nastali protesti, in posledica bi znala biti le ta, da se zakon ne sprejme. Pravi, da je pripravljen iti tudi pred cesarja, samo da bi se sprejel ta zakonski načrt. Sprejme se, kakor že znano, zakonski načrt šolskega odseka. Kdaj ima* sLopiti v veljavo, ako se zakon potrdi, se določi po Gregorčičevem predlogu, da po treh mesecih. Učitelji in drugo občinstvo odidejo. Preide se k 4. točki dnevnega reda. Proračun deželnega zaloga za leto 1905. Poročevalec je Holzer. Dr. Tuma je govoril obširneje o financah. Holzer vzdržuje poročilo. Ob 1030 se zaključi seja. XIII. seja dne 11. novembra 1.1. V tej seji se je nadaljeval dnevni red seje s prejšnjega dne, in sicer se je nadaljevalo s proračunom za leto 1905., ko se je Se poprej dovolilo na predloge z laške in slovenske strani 3000 K pogorelcem v Čepovanu. Faidutti je ob tej priliki omenjal potrebo deželne zavarovalnice. Pri proračunu pri točki I. se je oglasil dr. Turna, rekoč, da se poslanci v mestu lahko odpovedo dijetam, katere dobivajo za deželnozborske seje, on se skoro sramuje, sprejemati tiste zneske. Tako bi se prihranilo več tisoč kron in s tem bi se krila potreba novega lehn. uradnika, sploh povdarja potrebo varčiti. Stavil bi nasvet, da se v prih. zasedanju predlott načrt, da se odpravi dijete. Glavar omenja nekaj, da to ne spada k stvari, dasi je pač točka jasna, Blažu Grči pa je bilo že tako hudo za kro-nice, da se je oglasil ter rekel, da kaj toliko govori, da se le čas trat«. Holzer pa je rekel, da je nasvet prav simpatičen, ter naj bi se pri drugi priliki vrnili nanj, kar je Blaža osupnilo. Pri točki H. glede plač dež. odbornikov, je omenil dr. Tuma, da se je v dež. odboru p-emenil sistem. Prej ni bilo tajnika, prej so dež. odborniki delali. Leta 1903. p t se je ta sistem spremenil. Po drugih deželnih odborih imajo deželni odborniki svoje uradne ure, pri nas pa se delo deželnh odbornikov manjša, delo tajništva pa veča od leta do leta. Treba druge konceptne moči, treba večji trošek. Ni tega, da br bili dež. Brez dogmei Roman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski. (Dalj •.) Že tisoč let je znano na svetu, da dobro in nravstveno je samo to, kar krepča življenje, da praznota in ničnost tičita v kraljestvu zlega. Trenutek, ko se ta ljubljena glava nasloni na moje prsi, v katerem si te druge ustnice poSijejo na mojih, bode kot dejanje blagra in resnice. Sredi dvomov, ki mi kvasijo možgane, mi ta edina sveti jasno — o tej edini morem reči: verjamem, da je tako. Ali sem morda našel kaj krepkejšega v življenju? Vem izborno, kako razdvoji-tev leži med to mojo vero in ono nravstvenostjo starega kova, izdelano na vsakdanji porabi ljudij; vem, da bo to tudi za Angelico tuj, prestrašljiv svet, toda jaz jo priraem za roko in jo pospremim v ta svet, ker ji bom z odkritosrčnim prepričanjem mogel reči: ondi je blagor in resnica! V podobnih mislih nahajam okrepčilo. Večji del dneva mi je prešel zelo slabo, ker sem se zavedal lastne onemoglosti vpričo vseh teh pogojev, v ka-korSnih se nahajava oba z Angelico. Prihaja mi na misel tudi to, da ona morda ljubi Kromickega. Na srečo, prihod zdravnika Hvastovskega popoludne, mil je protrgal domenke te vrste. Dospel je iz Ploševa na posvetovanje s starim zdravnikom, katerega so ob j svojem času klicali h gospej Celini. Pri odhodu me je prišel obiskat. Rekel je, da se gospa Celina počuti tako kakor vedno, toda da je gospo Kromicko zarana n )Čno bolela giava, in da niti ni prišla na čaj. Na to je začel obširno govoriti o Angelici in jaz sem ga rad poslušal, kajti s tem mi je nekako nadomeščal njeno navzočnost in njeno podobo. V ostalem je govoril kot razumen človek, dasi je še mlad. Zaupal mi je, da rad zre na ljudi z nezaupljivostjo, ne radi tega, ker smatra tako stališče za edino primerno, marveč za to, ker smatra to za sedaj za varnejše. Kar se gospe Kromicke tiče, sodi on, da jo more z vso gotovostjo prišteti k bitjem, ki so višja v vsakem obziru. Govoril je o njej v obče s tako živahnostjo, da mi je spreletelo po glavi dopuščenje, da v globeli svojega srca goji do nje nekaj več nego občudovanje. To dopuščenje mi ni provzročalo niti najmanjše pikrosti, gotovo iz obzira na ono ogromno prostranstvo, ki je ločilo tega nedavnega dijaka od Angelice. Kajpada, bil sem mu hvaležen, da jo je spoznal in pridržal sem ga dalje časa, kajti vrhu tega je ta razgovor ž njim odvračal od meno vse preveč turobne misli. Med tem razgovorom sem ga vprašal, kaj namerava delati v prihodnosti ? Odgovoril mi je, da naj-poprej si mora prihraniti nekoliko denarja za odhod na kliniko za mejo, na to pa se vrne v domovino in se nastani v Varšavi. »Kaj razumete, gospod, pod tem nastanjenjem v Varšavi?« »Nameščenje v kakoršni si bodi bolnišnici in vsemogočo prakso.« »Potem se gotovo oženite ?« »Pride tudi vrsta na to, toda ne še takoj.« »Dokler ne pride kak občutek, ki nadvlada voljo. Vam, kot zdravniku je znano, da je ljubezen fiziolo-gična potreba.« Mladi Hvastovski je očividno hotel, da ga ljudje smatrajo za trezno in čvrsto glavo, vzvišeno nad človeške slabosti, zato je skomignil s svojimi širokimi ramami, pogladil si kratko pristrižene lase in odvrnil: »Potrebo priznavam, toda nočem ji pripoznati več prostora, nego ga ji pripada. Za vsako potrebo se nahajajo sredstva.« Tu se zmagovito nasmeje, toda jaz mu odvrnem resno: »Zaglobivši se nekoliko bolj v vprašanje občutkov, kdo ve\ ali se splača živeti radi česa drugega?« Hvastovski se za trenutek zamisli. »Ne! dokaj je še drugih rečij: recimo znanje, recimo društvene dolžnosti. Ne rečem ničesar zoper zakon; človek se mora oženiti prvič radi samega sebe in drugič, da ima otroke — kajti to je tudi društvena dolžnost. Toda zakon to je nekaj drugega — nepre-| stalni roman, vedno nekaj drugega.« »Kako razumete to, gospod!« »Razumem to tako,, da mi smo mravlje, ki stavijo mravljišče. Mi, delavni ljudje, nimamo časa za to, da bi posvečevali svoje življenje poglavitno ženskam in njihovi ljubezni. To je dobro za one, ki pohajkujejo brez posla, ali kateri nočejo delati nič drugega.« odborniki nekaki višji uradniki, marveč so le prisedniki. Iz plače dež. odbornikov bi ustanovili lahko mesto konceptnega uradnika in inženirja. On ne govori tega prav nic iz osebnosti, ampak pred očmi ima drug sistem. Faidutti je na to razlagal, da je vsako delo vredno svojega plačila, kakor je rekel pred njim že Sv. Pavel. Ker je opravljal vso reč na osebno stran, je povdarjal dr. Turna znova, da se ni dotaknil nobene osebe, da abstrahira od njih, da pa je govoril o sistemu in o potrsbi varčenja. Elažu Grči se je nekam mudilo, kajti ve3 čas je nekaj godrnjal in končno je prosil besede. Ko jo je dobil, je rekel, da Turna govori le za to, da govori, da se le pred svetom kaže, da govori. Ker je bila grča precej impertinentna, je opozoril dr. Turna glavarja, naj jo pokliče k redu, ali Blažek je le Se naprej vlekel besede, da je končno vstal Marani ter predlagal konec Blaževe de- i bate. To se je zgodilo na veliko radost galerije, ki je sploh imela dosti ,8pasa" z Bla- j ženi. V veliko nevoljo Grče se je pri točki lil. a) glede vojaške bolnišnice zopet oglasil dr. Turna, rekoč, da vzdrževanje takih rečij pritiče občinam ne pa deželi. Cas je to točko odstraniti ;#pri točki d) pa je nasvetoval, da zadoSea za vzdrževanje dež. dvorca 1000 K, ker se misli graditi nov deželni dvorec. Tu-mov predlog pade. Pri točki IV. a) se je oglasil Gregorčič, rekoč, da ker se ustanovi dež. kmet. urad, naj se izbrise izredna podpora za kmetijsko dnsStvo. Turna se pridružuje, predlaga, naj se izbrise postavka, nakar omeni Gregorčič, da če gre znesek med razne, ga bo imel dež. odbor na razpolago. Poročevalec Holzer se strinja s tem, da se po-• stavi znesek 5000 K med različne ter se tako dobi svota za pogorelem v Cepovanu. Soglasno sprejeto. Pri točki VI. se oglasi dr. Turna ter povdarja škandal, da edinole goriška dežela nima zdravstvenega zakona. Pri točki IX. b. je omenil dr. Turna, da je povedal Berbuč, da so znižali Širokost cest s 7 m na 4.; ali se je kaj storilo, da so se tudi troški znižali ? Berbuč pravi, da dosedaj se ni moglo še nič ukreniti. Ona cesta, ki se.gradi ob meji, je tudi široka po 4 m; ko končano, se določi prispevek. Dokler troški niso znani, se ne more storiti nobenega koraka. Pri točki XI. b) omenja dr. Turna, da mora biti izgube kakih 20,000 K pri posojilu 1,000.000 kron za gradnjo norišnice, plačuje se po 4#, dobiva pa se manj, očita nemarno postopanje pri obrestbvanju tega kapitala. Holzer omenja, da ni izgube, da odstotki, katere se plačuje in katere se prejema, se krijejo. Faidutti se je zavzemal za to, da se ustanovi mesto kateheta na obeh dež. kmet. šolah, in sicer z novim letom 1905. Dež. glavar omenja, da to ne spada k stvari, ali ker je to nekaj prihodnjega, so bo bavil s tem dež. odbor. Pri razgovoru o pokritju pride do tega, da da dr. Marani prav dr. Turni, ki je trdil, da je glede na obrestovanje 1,000.000 kron izgubljenih več tisočakov. Proračun se sprejme. O nekaterih drugih točkah dnevnega reda te seje smo tudi že poročali Dodati pa imamo še nekaj točk. Pri točki o načrtu glede gradnje vojaške bolnišnice v Gorici, ki naj bi se zgradila s troški 28.000 K, J» predlagal dr. Turna, naj se gre preko tega na dnevni red. Za tako reč ima dolžnosti občina, ne pa dežela. Pred leti je storil dež. odbor le ustago mestu. Dežela se je zaraCunila, vzdrževanje vojašnice je na škodo dežele. Že načelno je proti temu, da di dežela gradila taka nova poslopja. Verzegnassi se zavzema za gradnjo ter kaže ria dobiček, dr. Treo pa pravi, da če je občina obvezana zidati in če se obeta' dobiček, čemu bi ga ji dežela jemala, in čemu bi se mesto branilo tega dobička?! Faidutti govori tudi o koristi, Tuma pravi, da izguba je izkazana, stvar se ne obnaša, skušnja nas je poučila. Verzegnassi pravi, da izgube izvirajo iz starega poslopja, ali odpadejo pri novem, Gregorčič 9e i njim ne ujema, omenja, da se je vojaška oblast obračala prej okoli drugih, nazadnje šele je pišla do dežele, zastopnik vlade želi, da bi se načrt sprejel, Venuti omenja, da tu ne gre za nič drugega nego za to, da se stopi v dogovor z vojaško oblastjo ter potem poroča, ali pri glasovanju za na dnevni red je 10 proti 10, pri glasovanju o načrtu isto-tako, vsled česar pade načrt. Pri točki 8., zakonski načrt glede naklad in sličnih davščin je hotel imeti Venuti takse za v mesto upeljano celo zaklano Živino ali za dele, toda tej njegovi želji se ni ugodilo. Pri točki o davščini na zasebni povži-tek vina reče Štrekelj; da se kot zastopnik kraških vinogradnikov mora protiviti tej nameri. Ta načrt bi bil nov sovražnik za trto. Ljudje, katerim je za to, da kupujejo poceni in dobro, kupujejo vino pri kmetu. Na polovico je ceneje vino doma kakor v krčmi. Najhujše bi trpeli nižji sloji. Bo glasoval proti. Dr. Tuma predlaga, naj se gre preko te točke na dnevni red, ali načrt se odda, ko so se sporazumeli med saboj Lahi in slov. klerikalci, dež. odboru, da bo poročal o tem v prihodnjem zasedanju. Odstopi se uprava ustanovne glavnice štipendijev Werdenberg nadškofijskemu ordi-narijatu; naroči se dež. odboru, da predloži pravočasno letno poročilo in tiskane raz-pravne zapisnike dež. zbora; prošnja županstva renskega za ločitev občine Gradišče in ustanovitev r mostojnega županstva se odstopi dež. odboru; glede ustanovitve pravnih poizvedovalnih uradov za male obrtnike in delavce se sklene, obrniti sena vlado; glede predhodnega obravnavanja peticij do dež. odbora ali zbora se ugodi zahtevam predlagatelja, glede brezobrestnih posojil za obnovitev po trtni uši uničenih vinogradov se določi, zahtevati jih od slučaja do slučaja, prošnja županstva v Turjaku za uvrstitev neke ceste, prošnja učnega osobja dež. kmet. šol za zboljšanje plač, prošnja bukov-skih in otaležkih občinarjev za ustanovitev lastnih samostojnih županstev se odda dež. odboru v proučenje in poročanje; zakonski načrt o varstvu kmetijstvu koristnih ptičev se sprejme. __________ Izvedenci pri sodnijah. Vprašanje dež. poslanca dr. Henrika Tuma na Nj. Ekscelenco ministra za pravosodje. Velikega vpliva in velike važnosti pri izvrševanju sodne oblasti v civilnih in kazenskih zadevah so izvedenci kot pomočniki sodnika pri iskanju resnice. Iskanje resnice je jako problematična stvar, in sme biti govora le o relativniresnici, kateri je predpogoj bolj, kakor znanost, poštenost in vestnost, ki je dana vsakemu človeku. Zaraditega bi se imela sodna oblast, kedar izbira sodne izvedence, ozirati na okoliščine, ki so mero-dajne za sodbo o poštenosti in vestnosti in ž njima združeno nepristranostjo. Največjega , upliva na pristranost je politično in versko | prepričanje. Eao in drugo je v stanu, popolnoma skaliti pošteno in vestno razsojo. Pod vplivom verske, narodnostne in politične gonje po vzgoji javnosti največkrat stoje tudi veSčaki. Izbrati sodne izvedence, ki ne bi bili pod takimi vplivi, je ravnotako nemogoče, kakor najti absolutno resnico. Mogoče je torej sodni oblasli najti le relativno poštene in vestne • osebe. Dobi jih, če se ozira na milieu, iz katerega jih vzame. Dobi poštene in vestne izvedence, ako za vsak socijalni razred, za vsako narodno in versko skupino izbira vešče izvedenec. Žid ne bode nikdar pravičen kristjanu, Italijan ne Slovencu, pobožen klerikalec ne svobodomislecu itd. V kazenskih stvareh vladati mora torej princip, da se izbirajo izvedenci iz slojev, iz katerih je obtoženec. Ni smeti klicati izvedencev po želji državnega pravdništva, ki gre vsskdar na škodo obtoženci ter se je izogibati posebno izvedencev, ki so sami c. kr. uslužbenci, ker je kolegijaliteta in formeluo spoštovanje uradnikov med seboj globoko pri-gojena lastnost, ki odločilno vpliva na prepričanje. Pri izbiranju sodnih izvedencev za civilnopravne zadeve je prepustiti strankam, da si izbero izvedence. Morajo biti torej izvedenci odbrani iz vseh skupin, ki domini« rajo v obsežju sodnije. Nič ne pomaga sodni oblasti, da se skriva kakor ptica-noj za lastna krila ter si postavlja kot princip, da je izbirati izvedence, ki so nad strankami. Takih danes vsled vzgoje šole cerkve in javnosti nI. Držati se torej ima dejanskih realnih okoliščin inradi-tega tudi odbirati žive realne izvedence. Fik-cija infalibiiitete in nepristranosti mora torej pred vsem pasti. Le potem ne bodo kazenske in civilne sodnije, opiraje se na izvedence pi njih želji izdajale navidezno pravične sodbe. V naši kronovini in špecijelno v Gorici so izvedenci izbrani iz italijanskih krogov. Dasi spada pod goriško okrožno sodnijo več nego polovica Slovencev, dasi je pravd slovenskih strank najmanj % so slovenske stranke glede onih pravd, kjer odločajo ali vplivajo izvedenci, že a priori na izgubi, ker dotični izreki, kakor kaže statistika, gredo praviloma v neprilog slovenski in v prilog italijanski stranki. Ne velja izgovor dotičnih funkcijonarjev, da ni slovenskih izvedencev. Ako imajo veljpl? realna načela, pred vsem zahteva poštenosti, vestnosti in pripadnosti k dotični skupini, potem se sposobni izvedenci tudi dobe ter nasprotno, ako se pri izbiranju izvedencev zahtevajo samo znane firme, fiktivno neodvisne od političnih strank in so-cijalnih skupin, je za kazenske sodni je že naprej dana pot, po kater: se prihaja do obsodbe, v civilnih zadevah pa se gotovim strankam odvzame možnost izbrati sebi prijaznega veščaka. Ker se v področju goriške okrožne s*i'-nije slovenskim strankam v tem oziru godi krivica, in je iz raznih strok dovolj sposobnih mož za posel sodnih izvedencev, dovoljuje si podpisani vprašati: 1.) Ali je Vaši Etaeelenci znano raznaerje po narodnosti izvedencev pri tukajšn;!H sodnijah ? 2.) Ali je V. E. voljna ukreniti, da se pri izbiranju izvedencev da vsaki narodnostni in politični stranki možnost, da se pri civilnopravnih zadevah poslužuje izvedencev po svoji želji? 3.) Ali je V. E. voljna vplivati pri izbiranju izvedencev za kazenske zadeve na sodnije in državna pravdništva tako, da se bodo dajali obtožencem izvedenci, ki niso že a .priori* vsled verskih, narodnostnih, političnih in socijalnih nazorov istim neugodni? Poziv. Dne 10. t. m. je vpepepil požar v Cepovanu 11 hiš in 4 gospodarska poslopja. Ogenj se je razširil radi močnega vetra tako hitro, cla ni bilo mogoče rešiti skoro ničesar: hišna oprava, obleka, perilo, gotovi denar, vei poljsk' pridelki in krma so uničen;. Skupna škoda znaša okolu 60.000 kron, zavarovanih pa je bilo le 7 gospodarjev za skupaj le 6.100 K. Jednajst družin *z mnogo-brojnimi otroci je v največji (Dalje v prilogi.) Po teh besedah me je pogledal, kot človek, kij govori v imenu najtežjih ljudij v kraju, in govori to enako krepko kakor pametno. Z očitno zadovoljnostjo sem zrl na ta zdrav izvdd človeškega rodu — in priznavam, da izvzemši neki mladeniški prav dijaški ponos, to, kar je govoril, res ni bilo bedasto. Res je, da ženska in ljubezen do nje ne igrata niti polovico te neizmerne uloge med delavci, kakor v življenju premožnih ljudij, ali v življenju ljudij, ki imajo pred seboj važne naloge in smotre. Kmet se ženi radi tega, da je oženjen in da si osnuje gospodarstvo. V istini-tosti je njegova sposobnost za globoke občutke jako majhna, daBi pesniki in novelisti govore pri nas o nečem drugim. Ljudje učenjaki, državljani, poveljniki, politiki posvečujejo ženskam komaj majhen košček življenja. Izjemo tvorijo le umetniki. Področje teh je: ljubiti, kajti umetnost sama obstoji le radi ljubezni in radi žensk. Sploh pa le v bogatih slojih, kjer se množica ljudij odteguje delu., vlada ženska samooblastno ter napolnjuje takim ljudem življenje od vrha do dna. Ona nadvlada vse njihove misli ter postane motor vse delavnosti, izjemni cilj naporov. To tudi ne more biti drugače. Za vzgled vzamem n. pr. samega sebe. Družba, h kateri pripadam, sicer ni bogata, toda jaz osobno sem premožen človek. S to premožnostjo sem se okoristil na ta način, da nikdar nisem ničesar delal, radi česar nisem imel in še zdaj nimam določenega cilja v življenju. Mogoče, da bi bilo drugače, ko bi se bil rodil kot Anglež ali Nemec; toda mene je tlačil znani podedovani greh, katerega imenujejo: P »im produetivite" slave*. Nobeden izmed skladnih faktorjev sedanje civilizacije me ni potegnil k sebi, ni mi napolnil duše radi tega preprostega vzroka, ker je ta civilizacija omedlevajoča in prenasičena s skepticizmom. Ako ona sama čuti, da skonča, ter dvomi o sami sebi, težavno ji je zahtevati, naj bi jaz verjel vanjo in ji! posvetil življenje. Sploh sem torej živel kakor bi visel v ozračju, ker se nisem mogel navezati na zemljo. Ko bi bil suhoparen človek, mrzel, ali zelo bedast, ali poltna žival, bil bi si omejil življenje nalik rastlinskemu vegetiranju, ali v pomirjanje živalskih potrebščin živel bi nekako, toda zgodilo se je prav nasprotno. Prinesel sem na svet živo narav, bujno naturo ne vsakdanjo moč življenja. Ta moč je morala najti nekje izhod — in mogla bi ga najti zgolj v ljubezni do ženske. Nič drugega mi ni ostalo. Dobro se zavedam tega — tudi udam se — kajti končno, zaman bi bilo boriti se s to močjo. Ljubezen do ženske — to je edina podlaga, edina osnova mojega življenja. Vsa moja nesreča tiči v tem, da sem kot dete bolne civilizacije zrastel krivo, torej mi je tudi ta ljubezen postala nekako kriva. Prostota pojmov bi mi bila dala srečo, toda škoda je govoriti o tem. Vsak grbanec bi se rad znebil svojega grba, samo da se ga ne more, ker je bil grbav že v materinem krilu. Prav tako je moje grbe provz, čilo nenormalno krilo civilizacije in dobe, v kateri' sem bil porojen nasvet. Toda bodisi že kriv, ali raven, ljubiti moram — in hočem. Dne 4. mejnika. Moj razum je stopil popolnoma v službo občutkov in postal oni voznik, ki pazi edino na to, da se mu .voz ne polomi. Že nekoliko dnij sem znovič v Ploševu in vse, kar govorim in delam, je le taktika ljubezni. Zdravnik Hvastovski je imel prav, da je naročil An-gelici radi zdravja šetati se po parku. Ondi sem jo našel danes zarana. Nahajajo se trenutki, da občutki, katere nosimo v srcu, dasi se jih povsem zavedamo, se pojavijo z nenavadno močjo ter nas celo prestrašijo s svojo veličino. Tak trenutek je bil zame danes, ko sem na ovinku drevoreda zagledal Angelico. Nikdar se mi še ni zdela lepša, bolj zaželjena. mini neobhodno potrebna. Ona je prav ta edina ženska na svetu, kateri je na podlagi tajnih, močij odločeno, me privleči kakor magnet vleče k sebi železo, privezati nš-se, postati moj cilj in popolnitev življenja. Njen glas, postava, pogledi me kar vpijančujejo. Danes, ko sem se ji bližal, se mi je zdelo, da ona nosi v sebi mičnost ne le svojo lastno, marveč te rane ure, te pomladi, tega lepega vremena, te radosti ptic in rastlin, radi česar je ona zame več nego ženska, ona je po-osobljenje lepote, mičnosti in razkošja vse narave obenem. In prišlo mi je na misel, da, ako jo je narava vstvarila tako,, da ona močneje vpliva name, nego na katerega drugega moža, pa jo je že s tem samem odločila zame — in da je ž njeno omožitvijo bila moja pravica poteptana. Kdo vč, če morda vse krivde sveta ne izvirajo prav iz te neizpolnitve takih pravic in če morda v tem ne leži nepopolnost življenja? Ljubezen si ljudje slabo predočujejo z zavezanimi očmi. Nasprotno: nič, nobena najdrobnejša podrobnost ne rade njenemu pogledu: ona v svojem ljubljš M?m bitju vidi vse, vse zapazi — samo da vse to staplja s svojim plamenom v eno veliko in preprosto besedo: ljubim. Približavši se Angelici, sem zapazil, da ima še l^kača se oči, kakor sprebujena iz snu, da na njeno Hm- in na svetlo perkalasto krilo pada zlato-zeien kasta svitloba skozi mlado gabrovo listje precejanih solnčnih žarkov; zapazil sem, da so njeni lasje malomarno zvezani, da se le nekoliko pod* sita jopica tesno prilega njenemu životu in ramenam, da je v njenem opletu in opravi videti nekaka malomarnost, po kateri še tisočkrat narašča njena mičnost. Moji pozornosti ni ušlo tudi fco, da se v tem drevoredu visokih gabrov kaže njena postava drobnejša, Priloga „Snče" it. 93. i dne 19. novembra 1814. bedi brez živil, brez zadostne obleke, obuval in perila. Za sedaj so jili sprejeli dobrosrčni sosedje. Hitra pomoč je torej nujno potrebna. Podpisani pomožni odbor se obrača do vseh čutečih src z iskreno prošnjo za podpore pomilovanja vrednim pogorelcem; sprejemajo se hva- kličejo: Sramujte se! peželni glavar: Tiho! Turna je še rekel, da ž njim se ne bode kregal in da noben deželni glavar v Avstriji bi si ne upal tako nastopiti proti poslancu, ki vrši svoj mandat. Treo: To ni taktno! Turna Treo: To je inpertinentno, Vam je vse dovoljeno. Ko je glavar skončal svoj govor, v katerem je rekel po slovensko le: »Lepa H vafa'iz vtrrerrSTrešncr*frr-izdatno sodelovanje!« — še je oglasil Ver-zegnassi s svojim petelinjim glasom, pohvalil glavarja, potem pa se repenčil nad ležno bodisi denar, bodisi ftble- IjJ^SftJTlSS V?°* *** S° _ „' ¦_. «-«-- -pse khct: Turna: Molčite! To je nesramno! Treo: To je impertinentno, mi se ne pustimo od Vas strahovati! (bije s pestjo po ka, odeje, perilo ali živila. Mili darovi naj se blagovole oddajati pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Goriciv ali pa .pošiljati županstvu v Cepovanu. Čepovan, dne 14. novembra 1904. Henrik gmt Al.taim . kr. glavarstva c. kr. dvorni svetovalec in voditelj i v Gorici, AndroJ l*odt?«»rnlk župan. .Ink«*)* Rejec župnik. Domače in razne novice. »Glasbeno In pevsko društvo* opozarja gospode hišne posestnike in stavbene podjetnike, da se namerava naseliti v Gorici kot slikar za sobe in napise gosp. Vekoslav Bevc iz Celja, ki je ob enem prvi tenor pri moškem zboru. Prporoči se ga za naročila in v podporo, ker se s tem pridobi ne le obrtnika, kojega v Gortei potrebujemo, marveč tudi stalno pavsko moč narodnega društva. Porotno zasedanje v Gorici se otvori v ponedeljek. Kakšen Je bil konec deželnoitior-sk<>sa zasedanja? - Krik in vik, mnogo hinavščine, mnogo pretiranosti, mnogo peklenske hudobije! Deželni glavar se je pohvalil, koliko da se je naredilo v zasedanju, potem pa je zašel na politično polje, rekoč, da kdor stoji na kakem važnem mestu v javnem življenju, ve, kako je razpostavljen napadom rivalov in neprijateljev, ter ve, da dandanašnji služi vse v svrho politike — tudi umazanost moralnih nižin — ter da nekateri posegajo ceio v privatno in profesionalno življenje, da obrekujejo, denunci-rajo. Izbrano sredstvo je barometer, ki označuje moralno vrednost onega, ki to dela. Tu ga prekine dr. Turna rekoč: Gospod predsednik, prosim, to si prepovem, da polemizajete z menoj v tem trenotku. Tolče ob mizo, tudi Treo. Laški poslanci mizi.) Vi delate 'Škandale. Tfed-Turna proti glavarju: Vi ste krivi teh škandalov! Po zaključku se ne sme vit govoriti, Vi ste pristranski, zakaj pustite govoriti Verzegnas-siju. To ne gre. Deželni glavar nima pravice nas terorizirati. Splošen krik: Odide dr. Turna, za njim Štrekelj, ki jim je še zabrusil v obraz: »Magarci!*, potem dr. Treo. In na to pa je vstal »ljubljenec slov. naroda« na Goriškem, dr. Anton Gregorčič, ter je rekel dež. glavarju, da občuduje njegovo neutrudnost ter mu izraža hvaležnost za neumorno delovanje. Mein Liebchen, was vvillst du noch mehr! Pod tujčevo peto! — NeprlJatelJ ljudstva. — Kos nekdanje pametne prakse smo videli v petek v seji dež. zbora, ker je bil odsoten Naglos ter si je stalo nasproti glasov 10 proti 10 (vStet Pajerjev glas.) Vsled glasovanja 10 za 10 proti je n. pr. odpadlo nasvetovanje stopiti v dogovor z vojaško oblastjo glede gradnje vojaške bolnišnice v Gorici, kar se je po debati pokazalo za edino prav. Ali dr. Marani je hitro preudaril, da tako ne sme iti, zato pa je hitro Dri vezal Gregorčiča v laški jarem. Po zapravljivosti in zanikernem gospodarstvu je prišlo goriško mesto v velike stiske. Denarja ni nič, dolgov pa vse polno. Iščejo torej nove vire dohodkov. Tak vir bi bila tudi davščina na zasebni pouzitek vina. — Kdor ima pri srcu srednje in nižje sloje, mora biti odločno proti taki davščini, ker ista odjemlje revnejšemu vsako možnost, da bo še kedaj doma povžil kak kozarec za potrebo po ceni, ter ga podi v krčme ali Žga-njarne. V mestnem svetu goriškem so sklenili naložiti tak davek, in radi tega so se obrnili na deželni zbor. Napredni poslanci so se postavili takemu atentatu na nižje Bloje po robu — ali tu je priskočil Lihom h tro na pomoč božji namestnik don Antonio. Pri glasovanju 10 proti 10 bi bil padel laški načrt, ali tako je obveljal Gregorčičev predlog, naj gre načrt v dež. odbor ter naj se poroča o njem v prihodnjem zasedanju. — Marani ga je potipal malce po rameni, morda ga je tituliral tuli .signnr capUanc pvov. sostituto" — in načrt je šel lepo v dež. odbor, odkoder pride preštudiran v prihodnje zasedanje. In vendar bi bilo le prav, če bi bil padel, ker je naperjen proti prebivalstvu na občutljivi strani. Ali kaj so mari dr. Gregorčiču koristi ljudstva? Deveta briga so mu — njemu zadostuje, da ga trpe Lahi poleg sebe za velikega hlapca 1 In služi jim res zvesto, ta pristna lakajska narava 1 — Proti laški nameri, zadeti tako oBčutno" prebivalstvo, so glasovali le slovenski na-prednjaki. Kje je! Ali so ga snedlo miši? — Ko je šlo v deželnozborski seji 9. t. m. za deželni kmetijski urad, je poslanec Štrekelj v svojem govora omenjal tudi deželno trtnico. Imenovan je bil za^ nadzornika Lah Giuliani iz kraljestva, seveda strokovnjak, kakoršnega je treba iskati I Po »Agrieoltore* so hvalili trtnico in vabili so, naj pridejo ljudje gledat, ko je šlo za rezultat, je pa stalo v »Agricoltore*, da so miši vse požrle. Ta deželna trtnica je zopet kos tistega neumnega gospodarstva, iz katerega se Lahi kar ne morejo izkopati. Ni jim bilo mari za to, da bi bili poiskali doma sposobno moč, marveč šlo jim je v glavnem za to, dati deželnega kruha jednemu Lahu več, in sicer Lahu iz kraljestva! Kaj strokovnjaštvo, kaj vse drugo, Lih mora biti, pa je sposoben za vse 1 In najeli so ga, hvalili so ga, in od samega navdušenja je tako lepo skrbel za deželno trtnico, da so mu vse miši požrle. .Strokovnjak« nima kaj pokazati. Z ustanovitvijo deželne trtnice se meče denar proč. Tako ga manjka drugodi, za razne potrebne reči ga ni, za laškega .strokovnjaka*, ki dela svoje mišje eksperimente s trtnico, je pa denar tu in vse je v redu 1 Ob tej priliki pa se spominjamo pisave obeh farovških listov o deželni trtnici tam okoli začetka tek. leta. Takrat sn.o pisali, da so zopet jednega preskrbeli, namreč Laha, ter da ne bo nikakega Slovenca pri trtnici. Takrat sta .Gorica* in ,Prim. list" pove-vala, da je na predlog slovenskih odbornikov deželni odbor istočasno sklenil, da se imenuje na dežslni trtnici tudi Slovenca, ki bode namenjen slovenski strani naše dežele, kakor je namenjen Lih Giuliani furlanski. Sedaj nastane vprašanje: kje je ta Slovenec? Povejte, kje je? Imenovali so Giulianija, istočasno pi sklenili imenovati Slovenca! Če so res tako sklepali, potem so iaški člani dež. odbora s Pajerjera imeli slov. odbornika strašno za norca, ker imenovanje Slovenca za trtnico še sedaj ni izvršeno.... ali pa je bil kje skrit, pa so ga s »strokovnjaškim rezultatom" — vred miši sn edle! Sklep, da se imenuje Slovenca za slovenski del dežele, je le tista farbarija, za katero tako gori dr. Gregorčič. Da so lažje imenovali Liha iz kraljestva, so nafarbali Slovence, da imenujejo kasneje tudi slov. nadzornika. Niši klerikalci so z vsemi takimi slepili Lihov jako zadovoljni in vaklikajo; glejte, kako sa nam pravični Lahi — čeprav se tisto, kar obljubljajo, nikdar ne izvrši. Marijonete I •Capitano provinciale sostituto«... Kar je Gregorčiča posebno mazalo okoli srca, je bilo to, da so ga nekateri laški poslanci v sejah, ko je šlo že bolj proti kottsu ter se je bil pokazal že dovolj brdkega, začeli na-zivati ne več samo, kakor običajno, onore-vole Gregorčič, marveč so pristavljali poleg tudi capitano provinciale sostituto, česar poprej ni nikdar nikdo njih izustili Dobri od-nošaji, debelo prijateljstvo klerikalcev z Lahi, pa je zrahljalo pota in na nja so padale rožice... capitano provinciale sostituto. Gre- gort^u_ se je zdelo, to strašno dobro, ali slo___ venski narod stane to hazivanje __ tisočake! Razpostavljeni fcrlanskl župani. — Shoda v nedeljo v Trstu, naperjenega proti dogodkom v Inomostu,*so se udeležili skoro vsi laški župani iz naše dežele, le 5 njih je ostalo doma; ti so: župani iz Ajella, iz Rude, iz Strassolda, iz Tapoljana in iz Št. Vida. Ker se niso udeležili velikega protestnega shoda, so jih že razpostavili v laških listih, češ, glejte jih, ti so oni, ki se ne brigajo za laško narodno stvar. Pravijo, da zasebni interesi so jih zadržali doma in da ti interesi jim gredo bolj do srca, kakor pa boj za narodne pravice. — Se pač vidi, kako hočejo biti Lahi jedini v vseh svojih vitalnih vprašanjih. v* drfavnem proračunu za leto 1905. se nahajajo že navadni prispevki za ceste v naši deželi, kakor Ročinj-Kambreško, Sv. Lucija-Modreja, Vrhovlje-Višnjevik-Drnovik, Lijak, Kneza, Bača, Branica, Ušnik-Čiginj itd. Navedemo jih prihodnjič. Na novo je v proračunu: cesta Podsabotin-Oslavje z mostom čez Pevmico, znesek 5000 K; cesta iz Lokavca v Ajdovščino 4000 K; iz Medane v Mošo 4000 K, Požar. — Predvčerajšnjim opolndne je nastal v Solkanu v Doljakovi delavnici požar, užgaio se je nekaj kosov lesa. Ko so se mizarji vrnili v delavnico, je bilo vse zakajeno. Ogenj so hitro pogasili. Škode je kakih 600 K, kritih z zavarovalnino. Nagla smrt. — K»p je zadela včeraj v jutro nadporečnika prituk. 47. pešp.. Viktorja Groggerja. Zvečer je bil le v veseli družbi, zjutraj je umrl v svojem stanovanju. Vagon t ognja. — V sredo okoli 5'45 se je unel v Ronkih vagon furlanske želi ..e, poln zdravilnih trav. Ogenj je nastal vfled tega, ker je od lokomotive neka iskra odletela ter jo je veter zanesel med trave. Prihiteli so na pomoč gasilci, ali pomagalo ni nič, kajti voz in vsebina sta zgorela. Umrl Je v Ločniku okoli 90 let stari Iv. G o t i e, ki si je napravil tam s trgovino in umnim gospodarstvom lepo premoženje. nego je v resnici, prav otročja — z eno besedo, nič ni ušlo mojemu pogledu, marveč vse opazovanje se je spremenilo v en sam ponos človeka, ki je zaljubljen na smrt. — Na moj »dober dan« je odgovorila nekako zbegano. Že nekoliko dnij se me boji, ker jo hipnotiziram z vsako besedo, z vsakim pogledom. Razpoloženje njenih mislij je že skaljeno, kvaSenje ježe vpeljano v dušo. Ni mogla niti zapaziti, da jo ljubim, a obenem vidim razločno, da noče priznati teh mislij za noben denar na svetu, niti sama sebi ne. Časih začutim tak vtis, kakor bi držal v roki goloba in čutil pod prsti njegovo prestrašeno, nemirno vtripajoče srce. Šla sva skupaj molče* ter se Čutila v zadregi in nalašč *ai-sem pretrgat tega molčanja. Vem, da so ji take zapreke neprijetne, toda delajo jo nekoliko za mojo to-varišico ter me bližajo cilju. V tišini, ki je naju obko-ljevala, sva Cula le škripanje peska pod najinimi nogami in veselo žvižganje kobilarjev, katerih je bilo vse polno v parku. Končno sem pričel razgovor. Uvel sem ga tako, kakor sem sam hotel, kajti dasi je bilo moje mišljenje zaprto vsem unanjim vplivom, ki niso imeti z občutki nikake zveze, som vendar v področju mojih občutkov imel skoro podvojeno zavednost in tako bistrost, ka-koršno imajo ljudje, pogrezueni v magnetičen s»»n, kateri v dani smeri vidijo jasneje nego drugi normalni ljudje. Kmalu sva preftfa na osebni tir. Govoril sem o sebi s takim zaupljivim glasom, s kakorSnim se raz-govarjaroet z najbližjim bitjem, katero edino ima na svetu pravico vedeti vse. S tem m je vstvarjal med nama ve« svet sporazumijenj in skupnosti, pripada jočih samo nama obema. Ker je pa taka tvotft mogla obstati, na podlagi zakona, mma mod njo in možem. sem jo vodil s tem do duševnega izneverjenja s koraki I tako neznanimi, da jih ni mogla zapaziti. Nežna njena narav je vendar začutila, da korakava po neki nenavadni pot!. Vodil sem jo kakor za roko, neprestano dalje in dalje, toda vodeS jo, sem čutil neki moralen upor. Dobro sem se zavedal tega, da bi se bil povečal ta upor takoj, ko bi jo bil potegnil titočneje, ali ko bi nevarnost ne bila tako neopaz-ljiva. Toda videl sem jasno, da se preteša nahaja na moji strani in da jo polagoma zavedem, kamor le hočem. Med tem sem govoril nalašč o minulosti. »Ali se spominjaš,« sem dejal, »kako si me v nekdanjih boljših Saših vprašala, čemu ne ostanem v domovini ter dopuščam propadati vse te sposobnosti, ki jih ljudje vidijo v meni? -— Kar se mene tiče, spominjam se še vsake tvoje besede. To je bilo takrat, ko sem se vrnil pozno iz mesta in si me ti pričakovala... Težavno mi je celo povedati, kako velik vpliv si imela nžme. Nisem mogel takoj se poprijeti kakega dela, ker sera moral oditi; na to je prišla še očetova smrt... Toda tvoje besede so se globoko vcepile vfime, In povem ti odkritosrčno, da ako sem se vrnil, ako se nameravam tukaj nastaniti in kaj delati, ako končno, kaj storim — da je povzročil tvoj upliv in bole tvoja zasluga.« Nekaj časa je trajalo med nama molčanje — čul sem le neprestano žvižganje kobilarjev. Angelica je oČi^idno iskala odgovora, končno je odvrnila: »Ni raogoee ml toga verjeti, da bi tak človek, kakor si ti, ne iioal drugih, važnejših vzrokov. Dobro ti je znano, da je to dolžnost: ono pa je minilo, in sedaj je povsem nekaj drugega.« »Je nekaj drugega in ni,« ji odgovorim. »Mogoče, da kadar so popritnem kakega dela, najde*«! šč&soma v njem samem spodbujo in zaljubljenost. Toda človek, kakor sem jaz, kateri navzlic temu, kar praviš, ne čuti niti dolžnosti se s čim vkvarjati, mora imeti nekake posebne razloge za osnovno premembo svojega življenja, čim huje mu je na svetu, tem bolj jmu je potrebna taka osebna vspodbuja... Toda čemu naj se ti lažem ?... Jaz nikakor nisem srečen. Občutek društvenih dolžnostij — to je kaj lepa stvar — samo na nesrečo ga jaz nimam. Ti, ki si boljša in plemenitejša nego jaz, bi me bila mogla tega naučiti... a zgodilo se je drugače... Pa Se danes, samo vsled spomina, da si nekoč od mene zaželela dela, ti povem, da bi se samo vsled tebe in radi tebe mogel česa poprijeti.« Angelica je pospešila korake, kakor bi hotela kmalu biti doma, in odgovorila mi skoro šepetaje: »Ne govori tako, Leon, prosim te, ne govori tako. Znano ti je vendar, da jaz ne morem sprejeti takega namena.« »Čemu ne moreš ? Ne umi me vendar slabo! Ti si in ostaneš zmerom moja jako ljubljena sestra. Nič več ti nisem hotel povedati.« Angelica mi je kakor v vročnici dala roko, katero sem počasi z največjim spoštovanjem dvignil k ustom. »Da, ostanem, zmerom ostanem!« mi odvrne urno. A Videl sem, da kakor bi se ji kamen odvalil od srca; tako jo je pomirjala, ganila in prevzela ta edina beseda: sestra. To je povzročilo, da sem bil tudi jaz zmožen, premagati se, ker v prvem trenutku, ko sem so dotaknil z ustmi te najdražje roke, se mi je kar v očeh stemnilo, in hotel sem jo objeti, pritisniti k sebi ter ji priznati vso resnico. ff (Dalje pride.) Doma je bil s Gerovega v Brdih. Pokojnik je bil oče tudi že zamrlega ločniškega župana Fr..Zottig-a. Ispred sodnlje. — Marija Leban iz Stanovišča je bila obdolženat da je hotela ogoljufati poštno upraviteljico Rožo Kadenaro s tem, da ko ji je upraviteljica izplačevala nakaznice, ji je dala Lebanova eno dvakrat ter tako dobila na tisto dvojno izplačilo. Obtožba pa se ni mogla potrditi, zategadel je bila tudi Lebanova oproščena. Svoj čas smo poročali, kako sta se pretepala v Stračicah dva Lsha iz kraljestva* Nikola Napoletani pa Cassela. Napoletani je bil svojega rojaka nevarno pretepel. Sodnija mu je prisodila za to 3 meseci Trde ječes postom vsak me^ec. Milova« StaniSčič je črnogorski delavec. Delal je pri Sv. Luciji, kjer je hotel zlorabiti 9 letno deklico Tridentinca Turija. Prisodili so mu 6 mesecev trde ječe, potem pa ga izženejo. Štefan Berlot s'Kanalskega vrha je bil obtožen, da je ponaredil neko pobotnico. K Številki 6 je priložil še O, tako da se je či-talo 60. Pred soinijo je trdil, da je nedolžen, ali sodniki mu tega niso verjeli, marveč so ga obsodili na 2 meseca ječe s postom vsak mesec. Tatvina. — C. Kocijančič v Tržaški ulici je naznanila policiji, da ji je nekdo iz zaprte skrinje ? sobi ukradel zlato brošo ter poročni prstan, v skupni vrednosti 114 K. V Tržiču otvorijo v kratkem novo pokopališče ; menda se to zgodi že v ponedeljek. Pevsko in bralno društvo .Kras* t Opatjemselu (novo ustanovljeno) vabi na prvo veselico, katero priredi v nedeljo dne 20. novembra 1904. v zaprtih prostorih Andreja Jelena. Začetek točno ob 3. uri popo-ludne. Vspored veselice: 1. Pozdrav predsednika. 2. J. Ipavic-J. Gomiljšek: .Slovenec sem*, možki zbor. 3. Slavnostni govor. 4. Iv. K. Kmehl: .Slovan*, možki zbor. 5. A. Nedved: .Zvezna*, čveterospev. 6. B. Ipa-vic - J. Razlag: .Domovini*, možki zbor. 7. .Nemški ne znajo*, igra. Po igri pol ure odmora, potem ples, pri katerem svira veteranska godba iz Mavhinj. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Tamburaško In pevsko društvo .Svoboda* t Bentah vabi na veselico s petjem, živo podobo, igro in plesom, ki bode dne 20. novembra 1904. v dvorani gospoda Rajmunda Znidarčiča v Renčali. — Vspored: petje, godba, igra. Pri veselici In plesu svira društvena godba iz Prvačine pod vodstvom kapelnika g. H5nig-a. Za goriške izletnike bode pripravljena žardinjera za povratek v Gorico. Ker prične veselica tb 3, uri pop., se lahko pride v Renče z vlakom. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Postojnski salonski orkester In mešani pevski zbor vabita na koncert, kateri priredita jutri v nedeljo, dne 20. novembra 1904. v gorenjih prostorih hotela pri .Kroni" v Postojni. — Cisti dohodek je namenjen v nabavo »Miklavževih daril" za revne in pridne šolarje. __ Vabilo na plesni venček, kateri se priredi v nedeljo dne 20. noveirbra 1904. povodom otvoritve .Hotela Jonko* v Bovca. Pri plesu svira vojaška godba 17. pešp. viteza pl. Milde. Pričetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 2 K za gospode. Cisti dobiček je namenjen .šolskemu domu*. K obilni udeležbi vabi Leopold Jonko, Trije duhovniki sedijo v našem deželnem zboru, prost Faidutti, semeniški profesor dr. Gregorčič in pa šempaski župnik Blaž Grča, pa vsi trije služijo prav udano laškemu 1 i b e r a 1 c u dr. Pajerju l Tam zunaj po kmetih slikajo nedolžne slovenske naprednjake za brezverce, s katerimi se ne sme občevati, kateri bodo pogubljeni itd., povdarja sena celi črti razlika med naprednjaki in pobožnimi klerikalci, da le ti slednji bodo živeli srečno, ter da se mora delati le to, kar ukažejo duhovni gospodje. Liberalec je, ogni se ga! — ogenj in žve plo kličejo na namišljene liberalce,.... ali, čujte in strmite i v goriškem deželnem zbora se družijo katoliški prost, semeniški profesor in kmetski. župnik ne s kakošnim namišljenim, ampak s pravim liberalcem dr. Pa-jerjem, čegar sin se je civilno poročil na goriškem magistratu, kjer se je vpisal v poročno knjigo za brezverca! — Vsi trije katoliški duhovniki so slepo udani liberalcu dr. Pajerju, mu služIjo zvesto ter mu odobrijo vse, kar stori, pa če še tako samolastno mrcvari zakone in pravilnike. Ti trije duhovniki so mu vedno pritrdili, da je storil vse prav, pa če je še tako očitno kršil jasna določila. Druge ljudi učijo, naj spoštujejo zakone, oni pa odobravajo kršenje, s kratka; m, kar stori Pajer nepravilnega (da ne rečemo kako drugače t), to odobriti so vedno pripravljeni lahkemu liberalcu katoliški prost, semeniški profesor in kmetski Župnik! Kaj naj mislimo o njih P! .Ne glej me, kaj delam, poslušaj me, kaj te učim I" — po tem se radi ravnajo duhovni gospodje. Komodno stališče..... Misli so svobodne in nebroj jih je, zategadel pa naši čitatelji brez dvoma pogodijo pravo sami, kaj imajo soditi o takih posvečenih gospodih, ki stojijo t očitni zvezi s pravim liberalcem. Ali se ni bati, da jih hudič po-hrusta žive? Pa, kakor se vidi, se oni nič ne bojijo hudiča, hudič je le za kmeta, katerega se straši ž njim in z .liberalcem" — njim .liberalna" družba prav dobro ugajal Kaj, če postanejo še brezverci! 1 Odprti lekarni. — Jutri poporodne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kurner. Katar t grlu (v goltancu, jsbolčniku in bronhijalni) se najlažje odpravi z rogaškim Slyria-vrelcem. Dnevno grgranje s to mineralno vodo (ki bodi raorna) in jemanje ta vode v gorkem mleku, učnkujc gotovo, večkrat takoj.____________ Stanovanje s hrano S12bol^kadruifi dobra hiša. Ponudbe pod solidnost na uprav. »Soče«. Preproge kot božično darilo. — Zastonj in ftanko razpošilja znana hiša pre-png Orendi, Dunaj L svoj najnovejši cenik, v katerem so tiskane v naravnih barvah vse vrste preprog, ogrinjala, zavese itd. Djimn | Samo Templjev , in Stvria-riltUl • vrelec sta postavno zavarovana kisla studenca! Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja .Templjev" vrelec ali ,Styria"-vrelec ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, naj se ne sprejema. Oskrbnlštvo Rogaških vrelcev. Zaloga na debelo pri A. Jeretfču v Gorici. Faulariovo svilo JVSJ^hfi; in obleke. Franko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svile Hennoberg v (2) je bilo še par živih, pometala v razbeljeno p"č. Priča je slišal, kako so otroci plakali ko jih je metala na ogenj. Istih sindikat je posloval tudi v drugih mestih ter ima tudi v New Yorku svojo filijalko. Pri obtožencih so namreč našli najemno pogodbo za neko hišo v New Yorku. Državni pravd nik bode dokazal, da sta pomorila več otroke Na ta način je Ashmeadova zaslužila na teden pa 800 do 900 dolarjev. Občevala je le s takozvanimi .boljšimi krogi*." Pravi kandidat. — Kakor poročajo iz Ludwigshafna na NemSkem, so izdali sledeč razglas nekateri meščani: .K volitvi 1 Volilci, volite enoglasno gospoda Jakoba Giehla, kajti on plača: 600 litrov vina, 3 srne, dva fazana in šest zajcev. Taki ljudje morajo v starešinstvo, ker skrbe tudi za svoje bližnje. Več meščanov". Žalostnim in potrtim srcem javljamo pre-tužno vest, da je naš dobri, ljubeznjivi in pre-blagi oče, go^od Jakob Tušar, bivši župan, trgovec, posestnik itd. dne 16. listopada 1.1. ob 5. uri zjutraj, previden s svetotajstvi za umirajoče udano v Gospodu V Cerknem, 16. listopada 1904. Vadav, Viktorija, Marija, hvaležni in žalujoči otroci. Razgled po svetu. Državni ibor. — V četrtek se je sešel državni zbor. Finančni minister je predložil proračun za leto 1905. Skupni državni izdatki iznašaje K 1.776,326.654, pokritja je K 1.777,901.387. Ministerski predsednik je gvvoril obširneje o položaju, opominjal k delu, govoril o dogodkih v Inomostu. Govorilo se je obžirneje o teh dogodkih z nemške in laške strani. — Laška fakulteta se prenese iz Inomosta kam drugam. Manlfestaeljskl shod priredi tržaško pol. društvo .Edinost" jutri pop. v Sokolov} dvorani v Nar. domu. Devni red: Vprašanje slov. ljudske šole v Trstu. Trust ia morite v otrok. — Iz Fila-delfije poročajo: Pri tukajšnjem kazenskem sodišču pričela se je obravnava proti ženski .dr." Elizabeti Ashmeadovej in njenem pomočniku dr. Mathew Me Vickarju. Potom preiskave se je dognalo, da sta v hiši štev. 256 južna 12. ulica morila novorojenčke kar na debelo. .Specijalist", kateri je služI pri groznej ženski, je otroke kar na debelo ec-žigal, dečini njihove matere niso vedele, kaj se krog njih godi. Njihova trupla so poslali iz mesta in jih pokopali, da nihče ne ve kje se pokopana. Mrtve in tudi žive otroke sta obtoženca sežigala v veliki peči. Priči David Monaier je prisegel, da je videl, kako je šla Elizabeta Ashmeadova u predpasnikom polnim novorojenih otrok v klet, ijer je nedolžne otroke, med katerimi Vojna med Rusi in Japonci. Nameravan atentat na Steslja ? .Petit Journal* poroča iz Petrograda: Neki častnik iz spremstva namestnika Alek-sejeva pripoveduje, da se je začetkoma oktobra odpravilo iz Cifua pet Japoncev, preoblečenih kot Kitajci, v Port Artur z namenom, da bi umorili portarturškega poveljnika Steselja in generala Kondratenka in Foka. Da bi Ruse premotili, je kitajsko džunko, v kateri so bili Japonci, do pristanišča zasledovala japonska torpedovka, da bi v Pori-arturju mislili, da ima ta ladja na krovu živila in streljivo. Japoncem se je res posrečilo dospeti v Port Artur, vendar pa je bil Steselj pravočasno obveščen o japonski nakani. Čira so se v Kitajce preoblečeni Japonci izkrcali v Iuki, so jih Rusi prijeli in na Stesljev ukaz obesili. Japonski poslanik o Steslja. Baron Hajaši, japonski poslanik v Londonu, se je napram sotrudniku lista »Ber-liner Morgenpost" izrazil o Port Arturju tako-le; .Prebivalstvo v Tokiju pričakuje z napetostjo padca,Port Arturja— tako so te dni poročali listi. To je res. Kakor je .Standard* pripomnil, tudi jaz baje pričakujem vsak trenotek, da pade trdnjava. Prosim vas, da objavite, da jaz nisem tega rekel. General Steselj je občudovanja vreden vojak, to podpišem z obema rokama in z vsem srcem. Šest mesec že oblegamo s suhe strani Pori Artur, a od tega časa še ni pretekel dan, da bi ruska posadka ne izvršila čudežev hrabrosti in poguma. O Port-Arturjn. Iz Cifua poroča angleški .Dail Tele-grah* : Tukajšnji japonski uradniki izjavljajo, da ni optimistično pričakovati, da pade Port Artur še pred Božičem. Razmere v trdnjavi so grozne. Posadka trpi vsled mraza ter vsled neprestanega granatnega ognja, ki je razrušil vsa okna. Akoprav je še nekaj živil, vendar za dolgo časa ne bodo zadostavala. Več džunk, ki so, obložene s kožuhi, izkušale prodreti blokado od Kinčana, je prišlo v roke pomorskim razbojnikom. Iz Rima poročajo: V teku zadnjih treh dni so izstrelili Japonci na tisoče projektilov iz svojih pozicij proti ruskim ladjam v Iuki. Vse ladje so bile zadete. Ena izmed njih, .Sevastopol", se je užgala. Utrdbe sedaj več ne branijo luke. Od druge strani se pa čuje, da sta se pred Port Arturjem potopile dve japonski topničarki. Kitajci, ki so zapustili Ljaotješan 9. t. m,, pripovedujejo, da so Japonci 6. t. m. pričeli silovit napad na Icušan ter ga po dvadnevnem hudem boju vzeli. Rusi, ki so imeii najtežje izgube vsled eksplozije lastnih min, po japonskih projektnih, so storili vse irogoCe, da bi odbili japonski napad, a so biii vrženi nazaj. Izgube so bile na obeh straneh velike. Kitajci so sporočili tudi, da sedem ruskih torpedovk ter pet križaric v Iuki vsak dan obstreljuje japonske pozicije. Dogodek v Hullu. Kakor se poroča iz Bremena, je ondotni ruski konzulat izdal oklic, da ruska vlada bogato poplača vse one, ki morejo podati natančna pojasnila o navzočnosti 3umljivih lad:;, oziroma na kak način pripomoči, da se pojasni dogodek pri Hullu. Kapitan Kla-dov, ki je došel s tremi drugimi pomorskimi častniki v Peterburg, je prinesel važno tva-rino o tem dogodku. Osebno je popolnoma prepričan, da sta bile v Severnem morju dve japonski torpedovki; on ter razni častniki na bojni ladji .Suvarov", na kateri je bil tudi Kladov, so natančno videli obe torpedovki. Pomota je popolnoma izključena. Poleg tega kažejo še druga znamenja na to, da se je res pripravljal zločinski napad na baltiško brodovje, Iz Londona: Od trgovinskega urada postavljena komisija za preiskovanje hullskega dogodka bo imela v kratkem prvo svojo sejo. Preiskava bo javna. Novo japonsko posojilo. Te dni bo v Angliji in Ameriki razpisano novo japonsko posojilo v znesku 250 milijonov kron po izredno nizkem kurzu 901/«. Pri zadnjih napadih so Japonci izgubili pred Port Arturjem 42.000 mož. To je kapitalistom vzelo mnogo veselja in najbrže podpisovanje ne pojde tako hitro, kakor pri prejšnjem posojilu. Pomanjkanje živeža na Japonskem. 2e to zimo utegnejo Jiponci bridko občutiti pomanjkanje živeža. Ze riževa žetev ni bila zadostna, ker je manjkalo celo leto delavnih sil na polju. Za rižem šopa glavna jed Japoncev škotsko kamčatske ribe. Na stotine ladij je vsako leto vozilo ribe s Karačatke na Japonsko. Letos so pa Rusi to trgovino popolnoma preprečili. Ko so japonski ribiči hoteli loviti okoli Kamčatke, so jih odganjali tamošnji ribiči in ruska posadka pod načel-stvom poročnika Seči-Gundzia, kateri ima na razpolago tudi dva topa. Zadnje vesti. Iz Londona poročajo, da je dobil baje Steselj nalogo, zapustfti Port-Artur ter se umakniti v Liaotešan. Tako bi bil sklenil vojni svet pod predsedstvom carj«.' Rusi so odbili napad Japoncev na goro Putilov. Književnost »Slovan*. — Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. — Izdaja Dragotin Hribar, ureja Fran G o ve k a r. V Ljubljani 1904. Pred nami leži že II. popolni letnik .Slovana", in n»ša žurnalistovska dolžnost je, da izpregovorimo o njem. Lahko rečemo, da je .Slovan" velika, znamenita pridobitev za naše slovstvo in najlepša akvizicija slovanskega časopisja sploh. Med prijatelji umetnosti književnosti in umetnosti je naSel krasno ilu9trovani .Slovan" vsestransko prijazen odziv ter si je pridobil doma in v tujini laskavega priznanja in iskrenih simpatij; .Slovan* ima že danes naročnike v vseh slojih našega naroda, a tudi po slovanskih deželah. Resnica je, da je bil .Slovan" resen slovanski list, ki je izvrševal dosledno svojo nalogo: realizovati idejo slovanske kulturne vzajemnosti. Seznanjati Slovence s kulturnimi razmerami, z literarnimi in umetniškimi pridobitvami napredujočih bratskih narodov ter iskati duševnih veži, ki naj spoje vse Slovanstvo v mogočno duševno enotnost, impozantno kulturno organizacijo, to je naloga .Slovana". Pri vsej goreči ljubezni do Slovanstva pa 96 list ni izgubljal v sanjarstva in v nekritično hvalisanje vsega, kar se godi v slovanskih rodovih, nego je vedno tudi odkrito in resno grajal, kar je smatral krivim, neumestnim in celokupnosti škodljivim. Brez frazastega en-tuziazma, zato pa z resnim zanimanjem in samostojnim mišljenem družimo se s kulturo slovansko 1 Tako je delal .Slovan" doslej že dve leti z najlepšimi uspehi. Da je njegov program pravi in plodonosen, je pokazpla jugoslovanska umetniška [razstava v Belem« gradu in dokazujejo vsi glasovi o kongresih o priliki kronanja kralje Petra I. Program .Slovana* so odobrili in sprejeli jugoslovanski zdravniki, na;avoslovci, umetniki, literati in časnikarji, a sprejme ga slej ko prej tudi vsi resni, istinito slovansko misleči in čuteči politiki. .Slovan" si je brez reklame sam pridobil ugleda s svojo zanimivo in aktualno vsebino, s svojo moderno, vedno okusno opremo in pa z razkošnim števiinm svojih velikih in krasnih ilustracij. Nemci, Rusi in Jugoslovani mu izrekajo prelaskava priznanja za bogastvo in raznoterost v vsebini lista ter njegovih slik ter stavijo .Slovana" med najlepše ilustrovane liste slovanske. Smelo trdimo, da za toli ničevno nizko ceno ni dobiti tako bogato in krasno ilustrovanega lista tolikega obsegal V II. letniku so priobčili svoje pesmi v .Slovanu* naši najodličnejši pesniki in najboljše pesnikinje: A, A škerc, Simon Gregorčič, Jos. Stritar,Oton Zupančič, Cvetko G o 1 a r, Al. G r a d n i k, Vek, Sp i n-dler, Pav, Golob, Nataša, Marica S trn a do v a, Mara i. dr. V pripovednem delu je priobčila gospa Zofka JelovSkova II. in III, del svojega velikega romana iz življenja slovenske uradnice. (I. del je Izšel v .Slovanu" 2e lani.) Ta roman je največje delo nase priznane moderne pisateljice ter se osobito odlikuje s fino psihologijo ter s prekrasnimi opisi narave. Tako divnih opisov ljubljanske okolice, Bleda, Vintgarja, tržaške luke, morja in Krasa Se nismo Citali, kakor v tem rotnanu.l »Nada* je znamenito delo slovenske moderne literature. Več mojstrskih novel in novelet je spisal Ivan Cankar, Cegar visoka umetnost je priznana tudi že med severnimi in jutoi-J mr brati. Cankar je pisatelj, ki bi delal Casf vsaki literaturi s svojim rafiniranira stilom in z nedosežnim slikanjem valovanja Človeške duše. Zlasti je zanimiva in izborno pisana Cankarjeva novela »Sreča", v kateri je mojstrsko opisal zadnjo dobo Življenja in trpljenja pokojnega pesnika Josipa Murna. Kdor pozna ljubljansko .cukrarno*, neke njene prebivalce, Murnove prijatelje in — ideale, umetnike, ki so portretirani v tej noveli ter razne intimne poteze v Cankarjevem pripovedovanju, mora priznati, da je podal tu Cankar kabineten vzorec biografiCne novele. Memoarno delo velike zgodovinsko literarne vrednosti je podal dr. J o s. V o š-n j a k s svojim pripovedovanjem o predpo-tresni dobi v Ljubljani. V bele tristovski obliki nam je imenitno opisal VoSnjak tu življenje in delovanje svojih znancev in prijateljev, Jos. Jurčiča, Janka Kersnika, Fr. Levstika, Mar. Murnikove, Ivana Vrhovca, A.' Raiča, dr. F. Kreka i. dr. velraož na polju narodnega kulturnega dela. Vatroslav Ho Iz pa je podal v obliki romana svojo lastno biografijo od detskih let do zmagoslavne, a strašne bitke pri Visu. Opisal je živahno svoje »Lehr. und Wander jahre" od prvih početkov stremeč za cilji velikega umetnika ter boreč se z neštetimi zaprekami za kulturni napredek, za lepo umetnost in moško svobodo. Podal nam je tu mnogo lepih idilskili slik iz divotnh gajev in dolin Sp. Štajerja, zanimivih anekdot iz nekdanjega burnega življenja v Mariboru in po vinorodnem Pohorju ter nam predstavil, Žal, le skiciranih izvrstnih tipov! Prav zanimivo in podučno delo! Da ne omenjamo še drugih, manjših pripovednih spisov, dostavljamo, da je tudi popolarno znanstveni del III. letnika »Slovana8 jako dober, raznovrsten in predvsem vedno aktuvalen. Prekrasni članki drž. svetnika vseučil. prof. V. pl. Ser t-.la bi delali čast prvi evropski revuejil Tako zna pisati pač le učenjak svetovnega ugleda. Druge Članke so spisali Peter pl. R a d i c s, naš vrli zgodovinar, Bogomil Vošnjak, izborni es-sayist, dr. Josip To mi nšek, mož temeljite strokovne znanosti, dr. Janko Polec, dr. Demeter B l e i w e i s vitez Trsteniški, Anton Dermota, Fran Govčkar, dr. Josip 6blak i. dr. Težišče »Slovana" pa leži v njegovem izvrstnem, izredno bogatem in raznovrstnem »Listku", ki podaja najtočnejše informacije o vseh važnejših pojavih naše in tuje književnosti, glasbe, gledališke in obrazovalne umetnosti, tehnike, i. t. d. L^hko rečemo, da je »Slovanov »Listek* vsestransko izboren! In kaj naj rečemo še o slikah? — Mnogo listov poznamo, a toli okusne in bogate opreme, tolikega števila slovanskih m tujih, klasičnih del slikarjev in kiparjev nima skoraj noben slovanski, a noben avstrijski I nemški list; »Slovan" je po svojih velikih ilustracijah ter po svojih krasnih umetniških prilogah v 3 — 6 barvah gotovo na vrhuncu modernega časopisja t Okus in eleganca se kažeta na vsaki strani »Slovana". Smer in program »Slovana* ostaneta tudi v III. letniku neizpremenjeua. Prinašal bo tudi poslej samo izvirne pesmi, romane, novele, povesti in aktualne, poljudno pisane članke prvih naših poetov in pisa-teljev-prozaikov, zasledoval napredek s'ovan-ske kulture na vseh poljih, se živo zanimal za gledališče, glasbo in obrazovalno umetnost, umetno obrt in tehniko, Dele?.il najnovejše literarne in umetniške domače, slovanske in znamenite tuje pojave ter izkušal, da ostane »Slovan* najtočnejši slovaški informativni list za moderno književnost, umetnost in prosveto sploh. Zato bo | gojil »Slovan" kritiko posebno skrbno ter poročal objektivno o vseh pomembnejših poja-v'l v domačem in tujem slovstvu ter v umetnosti. V politiko se »Slovan" ni in se ne bo vtikal, dasi bi ga izvestni krogi ž namenom radi potegnili v pulemiko. »Slovan* ostane izključno literaren in umetniški list, ki bo pri tem zastopal vedno napredno, protireak-cionarno, slovansko kulturno stališče. Umet- i niške in literarne anarhije »Slovan* ni in ne bo podpiral, nego je bil zatočišče svobodne umetnosti in svobodnega prepričanja. V njem nahajajo prostora pisatelji in umetniki vseh smeri in struj resnične umetnosti? poezije in vede. Krog »Slovanovih* sodelalcev se je < že jakc razširil ter šteje list med njimi najodličnejše pesnike, noveliste in znanstve-venike, ki so ga založili s pesmimi, novela-nii, z^dvema roraaiioraa in s celo vrsto aktualnih člankov in razprav. Osobito pažnjo je in bo posvečal slovenski zgodovini ter prinašal članke iz slovenske- politične, narodno - gospodarske in kulturne historije. •Slovan" je in bo prinašal mnogoštevilne in velike ilustracije, najlepše reprodukcije izvirnih slovenskih slik in kipov ter slavnih tujih, zlasti slovanskih umotvorov. V tem oziru obljublja uredništvo storiti, če le možno, še več, da napreduje list v ilustrativnem delu in se izpolnjuje bolj in bolj. Ilustrativni del lista je najdražji in pridobivanje dobrih slik najtežavnejše. Vendar se založništvo »Slovana" ni strašilo ni truda ni stroškov ter je v tem oziru v resnici napelo vse svoje sile. Podalo je Slovencem list, s kakršnim se lahko ponašamo tudi pred velikimi narodi. .„ Zato pa izvršujemo le svojo dolžnost, ako pravimo: Podpirajte in širite »Slovana*, kjerkoli le morete 1 Naj bi ne bilo slovenskega društva, slovenske javne knjižnice, slovenske srednje šole in zavedne slovenske rodbine brez »Slovana* 1 »Slovan* je salonski list, ki je vsaki biblijoteki v okras. Le ako bo imel »Slovan* veliko rednih naročnikov, bo mogel vzdržati se ne le na sedanji višini, nego tudi dvigniti se še višje in višje ! »Slovan* stane za vse leto 12 K, za pol leta 6 K. Dijakom in učiteljem se naročnina primerno zniža. Ako primerjamo zunanjo in notranjo vrednost »Slovana* z drugimi listi, moramo reči, da je ta naročnina uprav ničevnat Zato »Slovana" radi in toplo priporočamo vsakemu Slovencu in vsaki Slovenki. L. N. Borisov. Kdor trpi na božjasti. krčih in drugih nervozni boleznih, naj zahteva knjiži o. o leh holeznh. Dobiva se zastonj in franto v prSv. Schwannen-Apoteke, Frankfnrt a. M B|ogata izbira klobukov za dame po zioeFoib c«oab. = Matilda Pan = v Raštelju št. 3, II. nadstr. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Knštelju 7. TR60V1NA NA DROBNO IN DEBELO. ji Najceneje kupovalioe nlrnberikag* In drobnega " blagi ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetlnjlee. — Kožni venci. — Masne TmJIilccT tišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kioSnjarje, prodajalce po sejmih to trgih ter na deželi. 2 35-8 Anton Krušič l'rva koncesijonirann delavnica 7. rao- k ! tornim obratom za fino mehaniko, fiziko, ma. p tematiko, optiko, fino brušenje m poliranje ild L Vpeljava strelovodov, elektrike, bizojavov, hišnih ^. telefonov, plina in vode. > Poprave se izvrSnJejo hitro In po ceni. > jlMPotoM&llpl! Gorica, za vojašnico. t j Precizijska delavnica predmetov za merjenje. E | Bogata zaloga > raznih predmetov za razsretljavo z« plluovo > In električno lnč. L I Oprave z* knpelji, sosalke vseh si temov. — ¦» Popravljalnica au omobilo*', mulociklov in dvo- > kole . — Delavnica za pobakrenje in poniklanjo L — Putnpe, železne in kovinske cevi. Zaloga * mesarskega o o Ija, kuhi »jskih nožev, brivskih > brit- v, škarij Ud. Z ˇf???ˇYˇ??ˇ??ˇ?ˇ?ˇ?ˇ*?ˇˇ?ˇˇˇˇL Zaščitna znamka: „Sidro" Liniment. Capsici comp. Nadomestek za Paln-Exp«ll0r je splošno priznano kot izvrstno bol blažajoto mašilo; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v Skatljah z našo zaščitno znatnko .Sidro* iz Rlchterjere lekarne, potpm se ie g = Židovska ulica St. 7. ===== Zaloga štedilnikov, sesalk in eevij za vodo. Izvršuje vsako popravo in vpeljavo sesalk in vodovodov, <*¦-¦****** Kertai & Ul v Gorici Stolnitrgšt9 (Piazza Ouorid) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako poprave šivalnih strojev, dvo- \ koles, pušk in samokresov. ; Šivalne stroja In popravo jamčiva od 5-10 let.. Pazi naj se na pričujočo tovarniško znamko Šivalni stroji akcijsko d-uštvo za š