r n (tjTečji slovenski dnevnik t Združenih drsanj | Velja za vse leto • . . $6.00 Zm pol lete.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA lisi šlovenslčih .delavcev v Ameriki. i The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,030 Readers. TELEFON: C0BTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLAND T 2876. NO. 206. — ŠETV. 206. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 2, 1924. — TOREK, 2. SEPTEMBRA 1924. VOLUME XXXn. — LETNIK XXXII. NEMČIJA KOLONIJA VELEKAPITALA ameriški letalci so dospeli na labrador Francoz bo načeloval nemškim železniškim sistemom. — Anglež bo postal generalni komisar za izdajanje bankovcev. — Načrt, katerega je sestavila komisija izvedencev pod predsedstvom ameriškega generala Dawesa, bo kmalu uveljavljen. — V Ruhru bo še vedno ostalo dvajset tisoč francoskih vojakov. — Velikanski vojaški manevri. Pariz, Francija. 1. septembra. — Danes bo odškodninska ali iv]»ara«'ijska komisija izjavila, da je Dawesov na-<"rt praktično uveljavljen, čeprav se bo pričelo poslovali j«' ter izvajanje načrta šele po preteku jmr tednov. Xaj-prvo ji* treba spraviti v red komplicirani stroj, ki je po-trelx-n obratovaAje načrta, ter flotiraiije posojila v znesku dvestotih milijonov dolarjev. lavno pa bo pričelo danes izvrševanje načrta in danes s<* tudi prično perijode za izpraznenje Ruhr o-kraja. Amerikam*«' Owen Yonug, ki posluje začasno kot generalni agent za reparacije, se bo najbrž v sredo napotil v Berlin, kjer se bo nahajal njegov glavni stan. Zelo važno mesto komisarja nemških železnic je dobil francoski inžinir Georges Lefvre. ki je bil član komisije, ki je sest vi vila načrte, tikajoče se nemških železni-'. On bo sijal na čelu oblasti, ki bo vodila ter nadzorovala vse nemške železnice, v kolikor so pod vladno kontrolo. (i ene ran i komisar za novo nemško banka ki bo izdajala bankovce, ni bil še imenovan. Pri tem pride vpoštev Sir Ktmgers Elv. Oblast te banke bo obstajala iz sedmih inozemcev in sedmih Nemcev, a predsednik bo na vsak način Anglež. Tekom tridesetih dni od prvega septembra naprej, mora biti imenovan ameriški državljan predsednikom repara-eijske komisije. Najbrže bo imenovan James Logan, ki je bil neoficijelni opazovalec n:r londonski konferenci. Dne 9. septembra bo prekinjeno pobiranje carine med zasedeno in nezasedeno Nemčijo. Belgijsko-francoska železniška režija bo ukinjena najpozneje do 1. oktobra. V pismu, katero sta naslovila na. nemškega kanclerja Herriot in Tlieunis, je rečeno, da bodo zavezniki 'kimalu< izpraznili ostala |»orenska in pornrska mesta. Francosko vojno ministrstvo je že odredilo izprazne-nje Dortraunda. a se bo izvršilo le polagoma. Del čet bc <»stal. dokler ne bodo zapustili svojih mest franc, civilni uradniki. To se bo zgodilo v približno treh tednih. Xa temelju londonskega dogovora imajo Francozi in Belgijri pravico ostati v Ruhru najmanj še eno leto. dokler ne dokaže Nemčija, cla je njen odkritosrčen namen izvesti Dawesov načrt. To pomeni, da bo ostalo še 20,000 francoskih vojakov v Ruhru. Herriotov namen je obdržati te čete v Porurju kot nekak zastavni predmet tekom pogajanj za trgovino med nemškimi industrijahlimi okraji v Porenju in Porurju ter železu i n^atrsko industrijo v Alzaeiji in Lorenu. Nemčija je naravni odjemalec proizvodov Lorenskt in Alzacije, in odpravijenje carinskih meja med temi deželami, bi v veliki meri povspešilo prosti promet blaga. Pariz, Francija, 1. septembra. — Ko se bo sestala v Ženevi konvencija Lise narodov, da razpravlja o vprašanju razoroženja. se bodo vršili veliki francoski manevri v Alzaeiji in Lorenski. Dve nasprotujoči si armadi bosta imeli pa štiristo poizvedovalnih, bombnih in bojnih letal in vpoštev bodo prišle vse nove iznajdbe. Armadi bosta poizvedovali in korakali ponoči skozi gozdove, da se dožene. vkoliko je mogoče skriti se pred sovražnikom iz zraka. Te velikanski manevri se bodo vršili brez starinskih kavalenjskih napadov. Ameriški armad ni aviatiki, ki bodo kmalu uspešno završ li svoj polet krog sveta, so doopeli iz Ivigftuta na Grenlandiji v Ice Tickle na Labrador. usodepolne posledice prevelike "korajže" V Downtownu sta se stepla dva rojaka. Prvi je v bolnišnici, drugi pa premišljuje svoje dejanje v ječi. Nekateri newvorski Slovenci Se vedno mislijd, da žive v starem Jcraju in se dosledno držo nekaterih grdih fitarokrajskih navad. Osebno sovraštvo, ki je vladalo po neumnosti že med očeti m praočeti, so potomci zanesli celo v Ameriko in ga goje prav po nečedni kalabreški navadi. Svoj pogum kažejo posebno pri pijači in njihovo orožje je nož. Tako sta se v soboto zvečer za-[oela prepirati na ulici 34-letm Joe Irašek, stanujoč v hiši št v. 42y 9. Street, in John Habjan tace Mesrkov), stanujoč v hiši št v. 328 East 6. Street. Kaj je bil vzrok prepira m znano. Naenkrat potegne Joe Grašek nož in ga z vso silo zasadi Habja-nu v desno stran prsi. Kakorhitro je junak Grašek videl, kaj je storil, je začel prav junaško bežati, ranjeni Habjan pa za njim. Dohiteti ga ni mogel. Bt»-žal je skoraj dva bloka, nakar se je nezavesten zgrudil. Junaka Graška je ujel polieisr MacCormick in ga od vedel na policijsko stražnico. Oba. ranjeni in napadalec sta oženjena. To naj bo dobra šola tistim downtownskim rojakom, ki nosijo nože seboj in so vedno pripravljeni kazati s tem kalabreskim orožjem fsvoge strahopetno "junaštvo". Ice Tickle, Labrador, i. sept. — Po petih mesecih in štirinajstih dneh poleta krog sveta ter pre-iskavanja novih zračnih poti. sta ameriška letalca, poročnika Smith in Nelson dospela včeraj popol dne -semkaj ter se s tem vrnila na severoameriški k on t inent. Polet[ preko severnega Atlantika je bil neizmerno težaven, kajti od škotske obali je bilo številno nezgod :n zavlačevanj. Smith in Nelson sta odpluln včeraj zjutraj iz IvLgtuta ter iio->pela devet ur pozneje v lee Tickle na razdaljo 570 milj preko Davis ožin. Oviral ju je močan vt-ter. ki je pihal z naglico 40 do 50 milj na uro. Povprečna naglica obeli ameriških aeroplanov j« znašala 56 mil.], a ta uaglica je bila ob gotovih ča-ta >e letali varno spustili na vodo. V mestu so pričeli pokati topi-ei. Domačini so mahali z ameriškimi zastavami. Ameriški letalci so dospeli na skrajno severno naselbino bcu»-kožeev na iztočni obali Severne \merike, kajti le Eskimi in Indijanci žive onstran roba arktičnega okraja. Po'eti pride več ribiških čolnov la severno obal. a o njih ni mo-roče dobiti nikakih radijskih sporočil. ker nimajo na krovu potrebnih aparatov. Ameriški letalci, ki so marsikaj doživcili na svojem dolgefm noletu krog sveta, so našli v Labradorju deviško divjino, ki je neizpremenjena iz^i časov, ko so se naselili tamkaj prvi ljudje. Tickle pomeni kanal ali vodn-prehod v indijanskem narečju antičnega okraja. Tradicija pravi, da je prvi prijel tjakaj Erie Rdečelasi, ki je razkril Grenlandijo krog Leta 1000 po Kr. Razkril je tudi Labrador ter se vrnil nato*na Švedsko. LINCOLNOVA ROJSTNA KOGA i» i corvaicMT Kcvarcms vii«ir cot. mw vomm Ob za kij učenj ii 58-letnega zborovanja v Bostonu je veteranska ai. mada obiskala Miiton. Masa., kjer so postavili natančno reprodukcijo koče. v kateri je bil rojen slavni predsednik Lin- španska priznava vso resnost položaja Vstaši imajo ročne granate, katere so brez dvoma dobili iz Anglije ali Amerike. Roparski glavar Raisuli, ki je prizadel Špancem že toliko sitncGti, je sedaj na strani španske vlade. AMERIK A NKA UMORJENA V MEHIKI. 'GLAS NARODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM Mexico City, Mehika. 29. avg. Iz Guadalajare so včeraj zvečer brzojavno sporočili, da je bila napadena neka družba ameriških turistov v bližini Ixtlan in San Marcos v državi Jalisco in da je bila pri tem umorjena ter oskrunjena neka Amerikanka. Vse podrobnosti manjkajo in tudi imen se ne navaja v kratkem poročilu. V ameriškem poslaništvu so izjavili da je dospela vest o napadu, da pa ni poslal ameriški konzul v Guadalajari dosedaj še nobenega poročila. Okolica, v kateri se je baje za-vrsil napad, je polna banditskih tolp. Poznejša poročila pravijo, da je odposlala vlada čete, da zasledujejo bandite. Madrid, Špansk;i, 1. sept. — Položaj v Maroku, kjer se bore španske čete proii vstaškLm četam. je postal skrajno resen, kar je razvidno iz včeraj objavljenega oficijclnega poročila. Poročilo pravi: Invazija Kit' prebivalcev je imela za posledico upor v za pa d nem ozemljil, to je Tehuanu. S tem .}e bil ustvarjen položaj, ki je dovt— del do številnih bojev v goratem in napornem ozemlju. Španske čete .se morajo boriti takorekoč proti nevidnemu sovražniku. Hraniti morajo * skoraj vsako peti zemlje, in skrajno težavno je spravljati rezerve na liee mesta. Xe boje se ognja sovražnika, n boje se težavnega terena, ker >v nahajajo v obrambi. Pitno vo,lo morajo prinašati v bojne črte iz ozadja, kajti nevarno je posluževati se vrelcev na fronti., ker so večinoma zastrupljeni, številne španske postojanke so izgubile svoje optično-telegrafične zveze. :n med vojaštvom v teh postojankah so izbruhnile bolezni kot rme-jia mrzlica, tifus itd. Kljub velikim izgubam pa prodirajo španske kolone, da pride jo svojim tovarišem na po m of. Znano je, da ima sovražnik n; razpolago moderno orožje in opremo in da se poslužuje tudi ročnih granat, katere je očividno dobil iz Anglije ali iz Amerike. zanimiva odkritja glede gen. judeniga BOJI S KUKLUKSKLANCI V HERRINU V premogarski naselbini v Herrin, m., so se zopet vršili krvavi boji. — Governer je poslal na lice mesta dve stotniji milice. — Kukluksklanci baje obvladujejo položaj. — Obtožiti jih noče nihče. — Oblasti so aretirale in zaprle več nasprotnikov Klana. Pomožna organizacija, kateri je načelova^. amer. tajnik Hoover, je podpirala nazadnjaške sile v Rusiji. AMERIŠKI RUŠILEC V AMOL Washington, 1). ( '., 1. sept. — Vrhovni poveljnik azijskega bru-iovja Združenih držav, admiral Washington, je odposlal tri ru-silee in en kanonski čoln v Amot na Kitajskem. Položaj na Kitajskem je postal zadnji čas skrajno resen, ker se bojujejo med seboj razne i>oli-tične stranke. Splošno domnevajo. da so bile rušilei odposlani vsled prošnje ameriških diploima-tienih uradnikov v Pekinga ter drugih uradnikov mednarodnega diplom at i enega zbora. Kanton, Kitajska. 1. sept. — Dr. Sun Jat Sen. predsednik juz-no-kitajske republike, je sklenil premirje s kantonskimi valetrgov-ci. Odpoklical je svoje čete iz me-sta ter izdal proklamacijo. v kateri se glasi, da je bojno pravo odpravljeno in da bo razpustil svoje čete. V kratkem bo od plulo proti kv tajski obali še več ameriških bojnih ladij. Washington, D. 1. sept. — Federated Press je tekom zadnjih mesecev večkrat poskušala dobiti od Ilerberta Hoovera kopijo slavnega pisma, naslovljenega na ne-ketra pariškega agenta Ilooverje-ve pomožne organizacije. V pismu je bilo odrejeno, naj s«? pošlje vsa živila, namenjena v Rusijo, beli gardi -Tudeniča v Revalu. Namen tega koraka je bil odrezali boljševikom vse pošiljat ve živil ter oskrbeti z živili czemlja. k? ostala verna stari carističm vladi. Neki Tlooverjev pofnočnik pa je slučajno pokazal dotično pismo poročevalcu Federated Press. Pismo je kazalo, da je podpiral IIoov" r in ž njim Ameriška pomožna organizacija generala .Tudeniča pri poskusu, da strmoglavi sovjetsko vlado. Federated Press je skušala dobiti kopijo tega pisma in drugih slienih pisem, ki naj bi pokarala, da je imela Ameriška pomožna akcija namen pomagati le Ru^om. ki so liili nasprotniki sedanje sovjetske vlade. Končno je vposlal Ilooverjev odbor memorandum, v katerem ;e skušal u pravit i svo/e postopanje. a tega memoranda niso izro-'ili sovjetski vladi. V njem se je glasilo: — To pismo: \nima nobenega, stika z dejanskim položajem ter ne more ničesar koristiti ali ško-b>vati Ameriški pomožni akciji. — Vse podrobnosti n ameriški nomoči bodo objavljene pozneje. Pred pri ee t ko m Ameriške pomožno akcije leta 1019 se je vršila posebna konferenca na otoku Prineipo v Črnem mer Ju. a je bila neuspešna vsled odpora canst o v ter takratnega francoskega min. predsednika Clemeneeaua . italijanskega ministra za zunanje zadeve barona Sonnina. Izjavila sta. da se nočeta spustiti pod nobenim pogojem v pogajanja z boljševiško vlado. Herrin, 111., 31. avgusta. — h>est ljudi je bilo ustreljenih in ver resno ranjenih, ko so se včeraj za vršil i tukaj spopadi med Klanci in njih nasprotniki. Splošno se domneva, da je bil spopad posledica baš zaključenega procesa proti dvema bratoma, ki sta ustrelila konštablerja in Klukluksklauca Cezara Ca^le. Šerif Williamson okraja prosluli Oalligtaii, je naprosil g-ovemerja Smalla, naj naj pošlje v Hen-in čete, a je izjavil istočasno, a pred domov šerifa. Vojaki, ki so prišli v Herrin, so takoj odredili vse potrebno, da preprečijo nadaljne izgrede. Dr. J. Black, lastnik bolnice, v katero se je zatekel šerif, je tudi postal žrtev razdivjane tolpe, a ni bil nevarno ranjen. Najbolj značilno je, da ima naselbina dva policijska načelnika. Enega teh načelnikov je imenoval Kukluks-klan. Brat tega policijskega načelnika, je obtožil dr. Blacka, da so on in njegovi pristjaši umorili Ifrri Klance. Žena dir. Blacka pa je položila $15,(XX) varščine, in obtoženi so bili nato izpuščeni. POLET NOVEGA ZEPPELINA V AMERIKO. Friedrichshafen, Nemčija. 1. septembra. — Klobase bodo glavna jed nemške posadke, ki bo odvedla ameriški mornariški vodljivi zrakoplov Z R—3 preko .Atlantika do Lakelmrst, X. J. Ostala jed bo v kanali. Kavo bodo servirali le zjutraj. Nemški zračni kapitan von Schiller, ki bo imel v oskrbi prehrano, bo servi-ral predvsem kakao, ker je zelo redilen. Vsa hrana, kar je Ivo prešlo na krov, je nemškega izdelka, ker ni stavil noben ameriški izdelovalec primerne ponudbe. NEMČIJA SE BO PREHODILA. Rim, Ttalija. 1. septembra. -— Pedsednik nemške državne banltfe dr. Schach. ki se mudi v tukaj-šnom mestu, ter se podaja z Mussolini jem in fin. ministrom de Štefani jem, je izjavil časnikarskim poročevalcem, da pomenja sprejem Dawesovejja naerta edino» primerno rešitev zapletenega evropskega političnega in narodnogospodarskega vprašanja. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJ! IN ZASEDENEM OZEMLJU. DUN SO uk MIW tieieiii j JUGOSLAVIJA i 1000 Din. — $13.50 2000 Din. —$26.80 5000 Din. — $66.50 Frl lifciilllh, Id naiijc nanj M m II ceatov u poštnino in druge stroike. g—>nčlU» na sadnje poč te in ixplateje , ITALIJA IN ZASEDENO OZHCLJS: 200 lir .......... $10.00 500 lir..........$24.00 300 lir .......... $14.70 1000 lir..........$47.00 PH naročilih. U znašajo manj ko* CM Ur nliMoi p«MboJ fo IS n poštnino in druge stroške. Bnzpošilja na zadaje pošto in ispiatnje Tilmii Muki t tnk ti Ji in Zadra. Em poSOjotro. ki presegajo PETTISOfi DINABJHY ali pa DTATMOfl LIK dovoljujemo po mogočnosti Se pooeben dopust Trednoet Dinarjem in Uram seda) ni stal—, menja m nfknl la upi iakovano; is tega razloga nam nI mogoče podati natanCne osno vsmnL ratunamo po eeni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVB PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO Y NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKI i «sde izplačil v amer. dolarjihpogeben oglas t am je poslati najbolje po Me« Teffc Brnik Drafi FRANK 8AKSEB STATE 13 OortUndt Btn*, GLAS NARODA. 2."SEPT. 1924 GLAS NARODA INI MiLVl PRAN* IAKIIR, and Publish«« by Publishing Compuj CA Corporation) LOUIS »EN EDI K. vj Plačo of Buol ■t Cortlantft tt«o Corporation and Addroaaoo of Abovo Offloorot Borough of Manhattan. Now Vorfc City. N. Y. •••LAS NARODA" (Volco of tho Poop!*) laouad Evory Day Except Sundays and Holiday«. Ea pol mm volja llat m AmorMto In Kanado «..«. lata ......— Za Naw York Za pol iota m ......... $3.001 Za Inozemstvo H.Ko'za pol lata « sa Ml* MP k>hS« 9TM za Ml« Ma 97.96 IS« «••••••• *SB*B* »PS* • Sub«crlptlon YaaHy f.0S Advertisement on Agreement "Qlaa Naroda** Izhaja vaakl dan Izvzemil nadolj In praxnllcoo. Doplal, bres podptaa In oaebnoatl ao no prlobfiujejo. Denar naj ae bl&goroll po-BOJatl po Money Order. Pri spremembi kraji naročnikov, prosimo, da M nam tudi proltnjl blvaillCe nazna nI. da hitreje najdemo naalovnlka-_ **QLA8 NARODA" ■ Sortlendt Street. Borough of Manhattan. Naw YertU H. Y, Telephone: Cortlandt 287B DAUGHERTY Trkom senatne preiskave glede poslovanja zveznega justirnega ilepartmenta je nastopil k<>t priča neki ( ieorge Ren ms. Ta človek prihaja iz Altante, kjer je mora! presedeti daljšo kazen radi vtihotapi janja žganja- Iz Altante so ga prevedli v Washington in tam je nastopil kot ena najbolj dragocenih prič za. obtožno oblast. ltemusa so imenovali kralja bntlegarjev", in pod pri-sego je izpovedal pred senatnim odborom, da je bil intimen, prijatelj jnstir-nega tajnika Danghertvja. Jess Sinitha in 1 da je plačal veliko denarja za izstavljanje prohibit i j sk-e jjennitov. Izjavil je, da je Daughertv brez dvoma vedel za nje-• go ve transakcije. Pred |>ar dnevi pa je bila objavljena. 11 jogo via zaprisežena izjava, v kateri je rečeno, da si je izmislil vse izjave, katere je podal pred senatnim preiskovalnim komitejem, kateremu sta naeelovala senatorja Brookhart in Wheeler. Rekel je, da je bila vsaka posamezna njegova beseda izmišljena. Izjavil je nadalje, da ni nikdar poznal Sniitha in da ji i še liikdbr govoril ž njim. Svojo laznjivo izpoved je baje podal vsled prizadevanja senatorja Wlieelerja, ki mu je obljubil popolno oproščen j a v slučaju, da izpove proti Daugherty-ju in njegovim zarotnikom. Senator Wheeler pa ni držal svoje besede, in Renins se ni smatral vsled tega obevznim vztrajati pri neresničnih t rdi t vali. Vsakdo, ki je čital o izjavah Renmsa pred senatnim t komitejem, bo moral priznati, da so bile te izjave tako podrobne in opremljene s tako številnimi dokazi, dia je ,.sedanji preklic povsem nemogoč in neverjeten. Remus je takrat govoril resnico, sedaj pa laže. Kakšen dobiček ima od tega. da zanikuje sedaj, kar . je izpovedal pred par meseci i Odgovor 11a to vprašanje je leliak. j: Warden Atlanta jetnišnice ni le prijatelj prejšnje-«t ga justičnega tajnika Danghertvja, ki mu je pripomogel do stolčka, pac pa tudi svak pokojnega predsednika i Hardinga. Ilardingova administracija je bila grdo razkrinka-. na vsled Remusove izpovedi in preostali junaki in tra-j bantje Hardinga imajo največ interesa, da operejo Dan-1 gheitvja 111 s tem seveda tudi vso Hardingovo administra-1 , cijo. _ A se nasprotne izjave so brezpomembne. Volilna kampanja se je pričela, in ker si je izbral . demokratični kandidat Davis za svoje geslo "poštenost1*} in ker je porabil Daughertv-ja in njegovo družbo kot cilj' svojih napadov tekom kampanje, je bila sedanja admini-• straeija prisiljena najti sredstvo, da vsaj nekoliko odi>o-š more napadom, ki se obračajo proti nji. v Daughertv, ki je bil prisiljen odstopiti, je bil javno j I proglašen lažnjiveem in propalicam, a zavzema še vedno' odlično mesto v visokem svehi republikanske zvezne vlade. ., ---- Novice iz Slovenije. To se tudi vas tiče! "Nekateri ljudje nikdar ne cenijo onega, kar imajo.. Dolgo let sem kadil HELMARS, potem sem pa začel kaditi cigarete iz mešanega tobaka. Ko sem jih kadil malo časa, sem se vrnil h turškim, ker vem, da ni nič boljšega kot je turški tobak. Turški tobak je najboljši in najbolj drag tobak za cigarete, in HELMARS so iz čistega turškega tobaka. 20 HELMARS stane par centov več kot 20 navadnih cigaret, toda vredne so vsakega penija razlike, kajti dočim vsebujejo navadne cigarete malo turškega tobaka za okus, vsebujejo HELMARS samo čisti turški tobak ter so polne in bogate na okusu. HELMARS so popolnoma čiste in so v lepenkastih škatljah, kar jih ščiti pred lomljenjem ter ohranja naraven izboren turški okus. Kot drugi, boste z veseljem Sriačeli kaditi turške. [lzd^]«.v.i1< i prvovrstnih turških in ejni«T-anskih r-ijraret na svetu. BOXES of lOorlO Slovensko pevsko društvo '' S5a-vt-t se je vrnilo iz Little Fallsa v X<\v York. Vsi so srečno prišli, toda le mu-lokaieri se ve spominjati, kako. ! Rojaki v Little Falis-u naj mi j oproste. ker jaz nisem mogel biti i navzoč. če ne prej, se vidimo ob prvi i priliki. ; Hvala lepa tudi za dar. ki so i in 1 ga poslali. | Li'ttlefallska naselbina je ena i izmed on ill redkih, ki mi ni samo suhimi besedami izrekla prizna-i nje. ★ Človek m1 silno razveseli pisma I iz starega kraja. Pismo je ponavadi v veliki ko-, verti in vse opopano z znamkami f po dva. tri. pet in mogoče še več dinarjev. Človek sluti, da mora biti v pv-Mnu nekaj sladkega, neka i ljubkega in domačega, kar bo sreu prijetno. Toda prijatelj, ene stvari pa ne sineš pričakovati, ko dobiš pismo iz starega kraja. Kar enkrat za vselej si izb i j Iz glave, tla bi bilo v pismu kaj denarja. J Tako daleč namreč še ni napre-»dovala -Jugoslavija in njeni ljn-l d je. ★ Voditelj hrvaških republikancev. Stjepan Radič se je vrnil v domovino. Na kolodvoru so ga hoteli are-{1 irati. j Ko pa je Radie pokazal potni 'list. podpisan od jugoslovanskega j zunanjega ministra, mu je žan-ilar spoštljivo salutirad ter zamr-mral: Oprostite, gospodine. Kako j«- dobil Radič na svoj poT-ui list podpis jugoslovaniskega zunanjega ministra, ni znano . Brez dvoma hi pa imel srbski žandar pred njim dosti večji re-špekf. ako bi mu pokazal na potnem listu avstrijski pečat in dvo-glavega tiča. ISH gre na postajo nekaj iskat. 1'klo je par minut, vlak s,- j.-■•<•1 pomikati naprej, a neznank' Po-j skrbno zakril vsa okna. da ga ne za- bi Mariborčani spoznali. V Zagre-' 111 ; :»u je nastanil v Prpičevi palači, ilo od nikoder. Ko je kmet i en in ko ga je skupina mladih dija- pri^pela v S>ek. j'* na tamkajšnji :*i»žniški p —taji prijavila slučaj. Zandarmerija je takoj uvedla strojro preiskavi in zasleduj«' brez-v. stno mater dojenčkovo. Sobotni dogodek bo imel precejšen vpliv 11a nekatere down-townske Slovence. Xajbrže ne bodo tako pogosto izgovarjali besed: Prmejtluš, kar /. nožem te bom! Ameriški letalcf. so srečno dope! i na obal Severne Amerike. Polet je trajal skoraj pet mesecev. Po desetih ali dvajsetih letih sr bodo našli potomci sicer s hvaležnostjo spominjali neustrašenih ameriških pionirjev, ki so se pridali na daljno potovanje krog sveta, pri tem se bodo pa malo za-ničljivo smehljali, češ: Pet mesecev jim je vzelo za p"t. katero dane- lahko vsak zr^koplovec prejeti v petih dneh. KugosUiuanaka Ustanovljena 1. 1898 Katnl. Srbturti Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni odbornki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 1S5 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1S0S E. 32?»d Street. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHI.ER. J£ly. Mlnn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box »61, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN' MuVERN, 411 — 12th Ave, K&at. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. CRAHEK, 303 American State Kank Bid«, 600 Grant Street at Sixth Ave, Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNTK, Room 206 BakeweU Bldg, cor. Diamond and Grant Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ, 1334 W. 18 Street. Chlrago. 111. FRANK SKRABEC. 4S22 V.ashington Street. Denver. Colo. Porotni odbor: LEOXARD SLABOPNIK, Box 480. Ely. Minn. OREOOR J. PO RENTA, 310 Stevenson Bids.. Puyallup, Waah. FRANK ZORI C H. 6217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PtRC. 7S0 Lond-n Rono, N. E., Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 3S3 Park Street, Milwaukee, "Wla. JOSTP STERLE. Pine Bluffs W*yo. ANTON CELARC. B33 Market Street, Waukegan, 111. Jednotino uradno glasilo: "Glaa Naroda". Vse Btvarl tikajoče pe uradnih ladev kakor tudi denarne poSUJatve naj se pošiljajo na javnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSUa. na predsednika porot.ie;ra odbora. ProSnje za sprejem novi^ članov in bolnlfka spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zgl:isi tajniku bližnjega društva JSK.T. Za ustanovitev novih oniftev se na obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se iahko vstanovl z 8 flani ali članicami. Iz Jugoslavije. kov pozdravila, se je zahvalil z balkona. Drugih manifestacij pa ni I/ lieograda poročajo: l)ne 11. avgusta zvečer no s.-ji skupšeinr-I -e je vršila sej:; ministrskega sve-Orcpan seljak. jra. Pre ]m,t dl>k izije je bil Radl- Xa poti iz Kovilja v Novi Sa«l P"vratek v Zagreb. Vlada je pretresala situacijo, ki je nastala mia kapitan parnika Berengana Radičevem prihodu. Dalje ° Krištofu Kolumbu. O Sinit hit in X^lsonu bodo imeli približno tako mnenje kot Krvava ljubavna tragedija v Sarajevu. Dne 4. avgusta se je odigrala v Sarajevu krvava ljubavna žalo-igra. V Majmanttvi ulici je živel Arnavt Itamdija Ajdinovie že dalje easa v konkubinatu z mlado Dalmatinko Ivanko Budimirovo. V zadnjvm času sta se večkrat sprla, ker je Ivanka pričela Iju-!>avno riizmerje z Izakom Altar-eem. Ljubosumni Arna\-t je zalezoval nezvesto ljubico in jo je o-monjenega dne. ko jo je zalotil 7. urarjem, z nožem zabodel. Ona je umrla, Arnavt a pa so zaprli. Smrtna kosa. Na Studencu pri Krškem je nenadoma preminul tamošnji nad-u ci tel j flabrijel Grilc v najlepgi • moški dobi, v 40. letu svoje starosti. Blagi pokojnik je bil v krškem okraju splošno priljubljena oseba, dober veščak v kmetijski gospo- darski stroki in je užival velik u-jrled med prebivalstvom, osobito med prebivalstvom krškega okraja. Bil je mirna duša. T>ne 5. avgusta je umrl v Ljutomeru Ljudev.it Babnik. posestnik in podžupan, brat višjega deželnega sodišča v Ljubljani dr. .Jaoika Babnika. Pokojnik je stal v prvih vrstah narodnih borcev za slovenski značaj ljutomerskega trgra. Več let je bil načelnik ravnateljstva "Hranilnice v Ljutomeru'' in je z uspehom deloval zlasti na na-rodno-gospodarskem polju. Brezvestna mati. V vlaku na progi med Čagli-nom in Blinskim kotom se je seznanila neka kmetica Frančiška Adler z neko 25letno neznanko, ki je imela v naročju malega otroka, še dojenčka. Na postaji Blinski kot je zaprosila neznanka kmetico, naj nekoliko prime otroka, češ, da sta napadla Jovan JJarič in Marko Subotie seljaka Ijjoki Plavšiea in - IM' mu odvzela :i(K) tisoč dinarjev go-| vztraJ*a vlada na svoj-m prejšnem. tovine. Roparja sta pobegnila. Krvna osveta. V Gaj kovici je ustrelil Šalih Daut štirikrat s samokresom na Emilia Doknjana. eigar oče je pred leti ubil Dautovega očeta. Doknjan je bil takoj mrtev, morilec pa je pobegni'. Iztiranje tujcev iz Vojvodine. Polieijske oblasti v Vojvodini so dobile oin za polaganje podmorskih kablov. ifijjfc Grozdje! Rojaki, ki boste rabili cele kare grozdja to jesen, obrnite se za cene in druge podatke naine, predno naroču-jete od tujcev. Naslovite: A. J. TERBOVJSC 2231 Chestnut St., flu Tnodaeo^ Calif. Mcža zastrupila in ga potem obesila. V Skoplju sa te dni našli seljaka Nedeljkoviča obešenega v konjskem hk-vu. Sodna komisija jt ugotovila, da je bil Nedeljkovi* najpoprej zastrupljen, a nato obešen, da bi izgledalo, kot da je u-vr.šil samomor. Sum je padel takoj na Nedeljkovičevo ženo. o kateri je bilo znano, da ima ljuhavno razmerje z nekim seljakom iz o.k(diee. Preiskava je dognala, da je zin-činska žena v resniei zastrupila svojega moža in ga nato obesila. Žena in njen ljubimec sta bila aretirana in oddana sodišču. Svojega očeta je obdolžila posilstva. V TemeŠvaru se je te dni vršila nenavadna obravnava proti nekemu Štefanu Krdeliju. katerega je njegova 13letna hčerka obdolžila, da jo je lioitel posiliti. Pred sodiščem pa se je izkazalo na podlagi zdravniške ugotovitve, da je dekletce izvedlo to nesramno obdoi-žitev proti lastnemu očetu na pri-govarjanje svoje delodajalke, neke dame iz Temešvara. ki se je hotela maščevati nad dekletovim očrtom, ker ta ni dovolil, da bi njegova hčerka ostala še nadalje i ri njej v službi. Sn lišče je tak'ij ustavilo kazensko postopanje proti Erdeliiu ter je uvedlo preiskavo proti brezsrčni in nesramni svetovalki. Posilstvo enajstletne deklice. Te dni je subotiška policija odkrila umazan zločin. Železniški u-radnik Or nan v je posilil neko 11-Mno deklico, ki se je nahajala s svoj » materj«« v siibotiškem kopališču. Ornanv. ki je poznal dekletovo mater, je ob priliki kopanja predlagal, da plavata z njeno hčerko na nasprotni breg. kar je mati dovolila. Ko sta prispela na nasprotni breg. je Ornanv posilil {eklieo in jo pri tem okužil s strašno spolno boleznijo. Dekletce se je sramovalo razodel i materi, kaj se je zgodilo, slednjič pa. ko se je bolezen slahšla m so poklieali zdravnika, je prišla eeia zadeva na dan. Po hotne ž je bil aretiran. Slepcev spremljevalec. Te dni je prišel v Beograd neki slep kmet iz Subotif-e. Ker ni imel s v,.imj nohfimga opremljevalca, je otipal na ulici nekega dečka ni ira zaprosil, naj ga spremlja na kolodvor. I)i ček je pri-tal in stopil s slepim možem v tramvaj. Ko sta izstopila, je slejiec profil dečka. naj mu gre na označeno mesto iskat stvari, katere mu bo nesel na kolodvor. Deček je šel, a se ni vrnil. S pomočjo sočutnih ljudi je slepi kmet ugotovil, da ga je mah spremljevalce okradel in mu napravil škode za :1000 Din. V nezavestnem stanju videl svoj > taščo umirati. V srbskem zdravilišču Arangje-lovae se je })i"<\l kratkim pri]>etil sledeči zanimivi slučaj: Nekemu starejšemu gospodu, po poklicu trgovcu, j'1 postalo popoldne nenadoma slabo. Nahajal se je ravno v zdraviliškem parku, kjer se je vse lel na neko klop in izgubil zavest, po nekoliko minutah se mu je zazdelo, da je doma v Kra-unjeveu v sobi svoje tašče. Videl jo je. kako ji je nenadoma postalo slabo, nakar se j.* začela boriti s smrtjo in je slednjič umrla. Ko se je jir< budil, je o vsem tem obvestil svojo ženo in oba sta se napo-t la v avtomobilu domov v Kragu-jevac. Ko sta v>t«.pila v hišo. sla našla taščo v resnici mrtvo. Avtomobilska nesreča. V Koprivniej na Hrvatskem jf • log«nlila Težka avtomobilska ne. sre.-a. <"ije žrtev je postal neki IT. Illebina iz Illebinca. Avtomobil se je namreč na nekem klancu prevrni! v obcestni jarek, pri čemer je Illebina obležal mrtev. Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" . O.). Nato bodo i/. Washingtona jvooblastili ameriškega konzula v oni deželi, kjer sc žena nahaja, da ji izda izven-kvotno priseljeniško vizo. Ako pa dotični ameriški državljan ni za časa vložitve prošnje nastanjen v Združenih državah, njegova žena ni izključena iz kvote, pač pa vživa prednost pre.i drugimi v okvirju kvote. Za prošnjo služi isti formular. Treba pripomniti. da. ako kdo odide le začasno v stari kraj, se smatra, da je še vedno nastanjen v Združenih državah. Ako torej kdo odide v stari kraj po ženo in od tnm prosi za njeno priseljeniško vizo. se bo njegovi ženi tudi pri znala pravica, da pride v Združene države brez omejitve kvote. Ako je žena sama državljanka Združenih držav, se je priseljeni ški zakon seveda nič ne tiče. * Nastanjenost. Kakor smo že navedli, žena nastanjenega državljana sme priti brez ozira na kvoto, žena nena-stanjeuega državljana pa uživa le prednost v okvirju kvote. Kot nastanjenost, redno bivališče ali n 4!deneo smatra priseljeniška o-blast "oni kraj, kjer kdo ima svoje resnično in stalno bivališče in glavni posel in kamor, ako jo odsoten namerava povrniti se'" Začasna odsotnost ne prekinja residence ali nastanjenosti. Ako p« tii državljan ostal v inozemstvi-čez leto dni, bi se domnevalo, dr ni več nastanjen v ,Združenih dr žavah, razun ako on doprinese zadostne protidokaze. da ovrže te domneve. i Inozemske zaročenke. Priseljeniški zakon ne vsebuj« n.kakih olajšav glede zaročenk Ona ni niti izključena iz kvote m tn kot taka ne uživa nikafce pred nosti v okvirju kvote. Da posta ne deležna ženinih pravic gjede priseljevanja, je torej v vsakem slučaju potrebno, da ameriški državljan odpotuje v inozemstvo in jo tam poroči. Čim je ona postala njegova zakonita žena, on sme vložiti prošnjo, da se ji izda izven-kvotna priseljeniška viza. To proS-njo sme vložiti taikoj iz inozemstva ali pa naj se sam povrati v Združene države in. od tukaj vloži prošnjo. Ker treba prošnjo poslat i v Washington in ker treba radi tega čatkati precej časa do rešitve, nastalo je vprašanje, da-li bi bi- doče žene, še predno opotuje iz Združenih držav v svrho poroke. V takem sluaeju bi se vsa stvar mnogo olajšala toliko glede vložitve prošnje, kolikor glede pn-štednje na času. Za časa poroke ali malo časa kasneje bi bil ameriški konzul že lahko obveščen o rešitvi prošnje in novoporočenca bi mogla takoj odpotovati v Zdr. države. Foreign Language Information Service se je glede tega vprašanja obrnil na priseljeniški urad in ta poroča, da je uredil, da smejo ameriški državljani poslati proš njo priseljeniški oblasti v Wash-ingtonu, predno odpotujejo v inozemstvo v svrlio poroke. V proš nji (Form 633) naj dotičnik navede, da je njegov namen poročiti sej kakor pri vseh prošnjah, naj dve priči — ameriška državljana, ki ga poznata že nekoliko l«r — potrdita njegovo ameriško državljanstvo in druge njegove navedbe. Ko se on potem skupaj s svojo nevesto zglasi pred ameriškim konzulom, naj pokaže zadostno dokazilo, da se je poroka izvršila (poročni list), in konzul bo po svojem uvidevanju izdal ženi potrebno izvenkvotno vizo. Ako pa se prošnja za vizo vloži iz inozemstva, treba jo podpisan in zapriseči v prisotnosti ameriškega konzularnega uradnika. V inozemstvu pa utegne biti težko dobiti dva ameriška državljana, ki bi se podpisala kot priči. Povrh tega bi morali ti priči osebno jx>-zati prosilca vsaj leto dni. Zato je priporočljivo, da dotičnik izpolni formular 633 in dobi podpisih dveh prič še pred svojim odhodom v inozemstvo. Ostali del i svoje prošnje more izpolniti, ko se prijavi na ameriškem kdnzulatu. da vloži prošnjo za izvenkvotno vozo? za ženo. Ako noče čadtat: nekoliko mesecev v inozemstvu, dokler ne pride rešitev iz Washingtona. je najboljše, da se o:: povrne sam v Ameriko; čim ."•<' vložil prošnjo. Žena pa naj sle;'!i. čim bo ameriški konzul pooblai-čei, da ji izda izvenkvotno vizo. Iz vsega tega je razvidno, da ,:e najboljše vložiti prošnjo pred obhodom v inozemstvo. Drugače pr. naj si ameriški državljan pred svo jim odhodom vsaj preskrbi predpisani formular in podpisa dveTi prič. N? 1687 N91047 N 'oroka zaročenko v Kanadi. Kubi ali Dostikrat se utegne zgoditi, da aročenec bi se rajši podal v bliž-lje inozemstvo, da se tam sreča s vojo zaročenko, jo tam poroči in si tako prištedi dolgo vožnjo r Svropo. To je mogoče, pod pogo-em, da bo Kuba ali Kanda dovolila vstop njegovi zaročenki. Kr- na, ako ga je priseljeniška oblast v Washhigtonu vsled moževe prošnje pooblastila, da izda tako vizo. S kratka, je mogoče, stvar reš-ti tako. da zaročenec, ki je ameriški državljan, pusti svojo zaročenko priti v Kubo ali Kanado, jo tam sreča in po poroki privede v Združene države. Prošnjo zanjo naj vloži poprej, tako tla bo za časa njenega prihoda v Ameriko rešitev že v rokah dotičnega ameriškega konzulat v Kanadi ali Kubi. Treba pa poprej zagotoviti se. da jo bodo kanadske ali kubanske priseljeniške oblasti pripustile. Glede Kube ni nikakih po sebnih težkoč. Kanada sicer nimn nikake kvote, ali je jako izbirčna glede vrste priseljencev; raa,^ sprejema le one. ki imajo sred stva za poljedelstvo, hišne in de kle ter druge ženske, ki imajo za gotovljeno službo. Treba dobit vizo cd kanadskega zastopnika v i>ritanskcm konzulatu. Za vsakega priseljenca treba posebne vize." • Vsak inozemec mora imeti svo tor znano, velja pravilo, da kon-'j° P^^niško vizo razun otro mli smejo izdati vize le onim, ki /saj leto dni stanujejo v delokro-Tu dotičnega ameriškega konzulat. Ali v zgornjem slučaju sme konzul prezreti zahtevo enoletnega bivanja. Ako je on prepričan o zakonitosti poroke, o ameriškem državljanstvu moža in, da žena drugače odgovarja priseljeniškim predpisom, on sme brez daljnega državljanka tudi. če se poroči z odloga izdati nji priseljeniško vi- inozemcem. Ako je ona čez 21 let ka, ki se je rodil po tem. ko je bila viza izdana njegovemu roditelju. Ako žena potuje z otroki, morajo vsi imeti svojo posebno vizo. Inozemski soprog ali ženin Am« rikanke. Amerikanka ostane amerilška okvirju kvote, ni pa izvzet iz kvote. Je vseeno. da-H je ona nastanjena v ^Združenih državah ali ne. Ako se torej Amerikanka hoče poročiti z inozemcem, živečim izven Združenih držav, mora odpoti<-vati v inozemstvo in se tam poročiti, ako naj njen soprog uživa prednost v okvirju kvote. Mora vložiti »prošnjo v Washington na formularju C33 in čakati na rešitev. Pastorki. Pastorki ameriškega državljana. ki so sinovi inozemske matere oziroma očeta, niso upravičeni ni do izjeme iz kvote ni do prednosti v okvirju kvote. Posinovljenci. Adoptirani otroci uživajo glede priseljevanja iste pred pravice kot laravni sinovi le tedaj, ako se dokaže. da je bila adopcija legalizirana pred 1. januarjem 1924. Strupena kača v sodu piva. V občini Hust na Madžarskem je te dni krčmar Mihael Kom'ar iz baš nabitega sodčka piva dal prvi kozarec nekemu navzoč ona u finančnemu uradniku, drugi kozarec piva je pa sam izpil Par^itii-nut nato sta oba moža padla n.i tla, in se zvijala v groznih krčih in takoj nato umrla V sodčku so našli zadušeno strupeno kačo obdukcija je pokazala-zastrupije- lo dovoijeao, da zaročenec vloži | zo kot ženi ameriškega drža vi ja- stara, uživa njen mož prednost v nje potom kaeinega strupa. Izprijena mladina. Za časa sovjetskega režima je v Kusiji število zločinov silno na-rastlo. Zlasti pa med mladino. V petrograjski kaznilnici se nahaja enajstletni deček, ki je že sedem let star izvršil umor. Osem let star je organiziral že celo zločinsko tolpo in nekoč umoril vso, rodbino. Ko je bil prijet, so ga vprašali, če je ubijanje ljudi grozno. S smehom je odgovoril mladi zločinec: "(.V se človeka zakolje. teče kri in konec"'. V isti kaznilnici je štirinajstletni Nikolaj Labin, ki si je pridobil ime "kralj lopovov"7. Organiziral je celo zločinsko tolpo in z njo izvršil celo vrsto najdrz nejših vlomov. Dalje je v kazjiil niei petnajstletni Aleksjejev. ki je naravnost ženialni žepni tat. Obenem je izboren tekač, tako da ga policija skoraj nikoli ne vja- i me. V kazniliei pa je tudi več mladih ženskih zapeljivcev in zvodni- i kov. Med temi se zlasti odlikuje : i dvanajstletni Tumanov, ki je pra-i vi poklicni zvodnik. Kljub svojim [ mladim letom je izvršil že eein vrsto zločinov nad dekleti in celo1 nad poročenimi ženami. Podoben; mu je petnajstletni Gogolev, ki se takoj razvname, če vidi lepo ženo in se takoj potem vrže na njo. J Pokvarjena sovjetska mladina je gotovo najtežja nesreča, ki je mo-j gla zadeti Rusijo. ZA GOSPODINJE Piše ISABELLE KAY Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, k i>om«H~jo katerih zjunore holjSe vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja iu mati. Na tem mestu homo vsak teden objavili članek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo. ^ NAVODILA Št. 17 Približno ena četrtina denarja. ' katerega izdate za brano v svojem gospodinjstvu, bi morala biti na-im-njena žitnim proizvodom, kajti eorealije so zelo redilne in zdrave. V starem kraju jeste črni kruli, riž, makarone in polnovredna žita. ki so zmleta doma ter servirana z mlekom ali smetano. Te navade so pre-vee dobre, da bi jih opustili jut tem ko pridete v to deželo. Doma :.m>ta žita. katera ste jedli v svoji deželi, pa so nadomeščena tukaj od -produktov, katere izdelujejo velike žitne kompanije. Corn Flakes, stlačena koruza, j«- najlH>lj priljubljeni žitni proizvod, kar se jih uporablja danes v ameriških domovih. Corn Flakes so dobri tako za orroke kot stopljen parafin. dokler niso napolnjene vse lufinjiee. Ponovite, kadar se parafin odlušči ali obrabi. Ver ogledal, primerno u|M»ra hI jenih. ho navidezno ] h »večalo velikost sol»e. Skušajte ohraniti svoja oeala čista. Majhna steklenica, vsebujoča I n jI amonije in jhiI vode je priporoč-Ijva. kajti kapljica ali dve na čisti cunji bosta osnažili očala. Zmes voska in terpentina je izvrstna za pohištvo i/, hrastovega lesa. Za konečuo pol i ran je se poslu-žite starega svi!jiexu žepnega robca. Raztrgane namizne prte se lahko zakrpa z nitkami, katere iztegnete iz platna samega. Kadar i»erete žepne rolioe. ki so CORN FLAKES MAKARONI - l»eljaka 1 čaša sladkorja y.? čajne žlice vanilje 1 čaša kakao - čaši corn flakes čaše zdrobljenih orehovih jedere odrasle. Corn Flakes se lahko rabi ixrstaH irmeni se ]t>stuj?te malo-z recepti pri kuhanju in pečenju. J tarrarskega krima v izplralni vodi Naslednji recept za corn flakes ma-'in rolx-i bodo ]eneea sladkor-den. dodajte i»očasi sladkor, nato ja se ne sme zavživati v čaju ali vaniljo, kakor, corn flakes in orehe. kavi. Kruh je treba prepreči ter se Položite z žlico v posodo, nama- poslužiti le malo surovega masla, zano s surovim maslom ter j»ecite Zavživajte obilo sadja in svežega v zmerno vroč ipeči, dokler niso sočivja. Pijte kar največ mogoče makaroni delikatno rjavi. ,vode. Eden na jI »olj važnih faktor- , jev, katerim se morate izogniti te-Kuhinjski nasveti. kom dijete. je zaprtje in slaba pre- Kadar kupujete j;rai»efruit ali o- bava. Skušajte biti tako akiivnl kot ranže. je najboljši način, kako po- le mogoče, imejte dosti spanja ter skusiti njih kakovost potežkati jih vstajajte zgodaj. Kratek izprehod v roki. Težki sadeži s tenko kožo na delo in z dela bo zelo povečal so najboljši. vaSo vitalnost. Ob času zavživanja čaja hi mo-j rali postaviti na mizo posodo s ~ Osebno zdravje, sladkorjem In cimetom, da se pra ' Znanstveniki, ki se pečajo z živi-1 j udje lahko pcslužijo«s eakom alt li. nazivajo mleko največjo "pro-kalyim drugim peeivom. (tektivno'T hrano. Mleko je samopo- Kadar napravite te ali one vr- sebi popolna hrana. — edina, ki do-ste cake iz rozin, je treba rozine havlja primerno racijo. Odrasli j-a očistiti, jih grobo razsekati, potre- potrebuje pravi tako kot otrok, kajti sti z moko ter nato vmešati v testo, živila, ki ne proizvedejo normalne-I>a lahko režete c-itrone. jih po- razvoja v mladih, ne l»odo ohrani-stavite v j»eč za kratek čas. To jih la moči in telesne ravnotežja prt l»o omehčalo in rezali jilt l»oste lah- odraslih. Mladi ljudje, ki se hliža-ko kot sveže sadje. Sjo dvajsetemu letu. bi ne smeli za- J^eseiie ali steklene vilice so bolj- , nem a rja t i mleka, ker ne dobavlja še kot srebrne pri serviranju vlo- le kuriva za proizvajanje gorkote in kumaric ali limone, ker se_eneržije. temveč daje tudi različne mineralne soli. potrebne za telo ter več vitaminov kot katerakoli druga hrana. Mleko vsebuje vse potrebne ženili jih kislina ne prime. Domača sredstva. Zainašok thermos steklenice ima živilske elemente ter jih dobavlja v lahko plesnjiv duh ali pa duh ka- tako lahko prebavljivi obliki, da pri-ve. kadar ga rabite prvikrat. Da hrani delikatnemu telesnemu stroju odpravite to, pomočite zamašek ▼ nepotrel>en na[»or. Mi priporočamo naslednje izdelke: Bordenovo Evaporirano Mleko je dvakrat tako bogato kot navadno mleko v steklenicah. Kadarkoli zahteva vaše navodilo mVko, razredčite polovico Bordeuovega Evaporiranega Mleka z enako količino vode. To vam prištedi denar pri računu za mleko. » Dobre gospodinj hranijo labelne Star & Magnolia Mleka za dragoeena darilo. Ti vrsta kondenziranega mleka ne vsebuje samo najboljšega mleka in sladkorja ampak ima tudi veliko vrednosti zastran svojih labelnov. Začnite danes hraniti labelne. Molitveniki: Duša popoln«....... Marija Varhinja: v platno vezano ▼ usnje vezano Izpred sodišča. L • _ - Zaradi mozička fea. Stvar se je pa hitro pojasnila, je imela Terezija M., 4t>letna že^a ^"'J sodnik ju ogovori z bese-pekovskega mojstra, hudo jezo na|-dami: "Zakaj pa .sama ne pride-391etno Minko. hčerko Jakoba *"' va.'u linija kliče za pri-Travna. Ce je imela ljubosumnost C'e ':' Marija Kopač in France resno realno podlago ali ne, vesta *Jenko sta spadala namreč do se-sigurno samo objekt na>tale so- jdyJ* v ono kategorijo ljudi, ki ne Vlažnosti, pek M. in Minka T., mi' vedo- tla državljanska dolžnost,! drugi si samo lahko mislimo, kar'(,a odzove«, ako te sodnija po-j hočemo. Dejstvo pa je, da je Te-,vabi kot pričo. temveč mislijo, da i režija M. svoje gorje potožila v ' Je njihove dobre volje odvisno, | v fino usnje vezano.......... svoji prodajalni." torej v javnem' Padejo ali ne. Da temu ni ta- Klasovi: lokalu dvema drugima Evinima! ko- hosta Stnlaj dobro za-hčerama. r 1 katerih je bila ena1 pomnila. — Ptignal ju je torej stara, druga mlada. Pa bodisi sta-' orožnik. In zakaj ju je prignal? ra ali mlada, ženska ne pozna Zaradi čisto navadnega kmetske-molčljivosti. šli -tu in povedali veneta. zanimivo novico tudi drugim ljti- barija Štrus ima namreč hudem, in tako je prišla stvar prav ; d«»lmega psa na verigi, ki se rad hitro tudi M Inki na usesa. Minka °dtr?a in ki porabi vsak trenutek je. dasi ne ravno atletske rasti, sv°bode za to. da koga popade, precej energična puniea, zato sei,,a odtrga, se mu pa večkrat je podala v pekarijo ler stavila !'o>reči. Ker je lastnica odgovor-Tere/.ijo M. na odgovor. ' De- Ila /a to* <'a je pes dobro prikle-jnarša ni imela povoljnega uspe- in Je to dolžnost zanemari- ba in tako je prišlo, da je vložila la- -i«' državno pravdništvo po-Minka zoper Terezijo M. tožbo j na otožno klop. Obravna- aLAS NABQDA, 2. SEPT. 1821. ..... .Vi ...... L56 1.70 radi časti. Sodnik : Vi prestopka zoper varnost va J*' preložena, zakaj gori omenjeni priči se vabilu nista od- za Tri lučaje. Pes je ugrizve stvari, da ste takorekoč rekli. "'1 in lahko poškodoval Marijo da ima razmerje z vašim možem. Kopačevo. Franceta Jenkota in Obdolženka: Ne, tega nisem! Marijo Pipan. Da ni ugriznil še rekla. Rekla sem samo. da hodi v četrte osebe, neke Hedvike ,Zrin-. pekarijo. Več nisem rekla. j*1 le srečno naključje; last- S. Inik: No. bomo videli, kaj ; ni ljil vselej tako slabo priče je prišel njen mož že nazaj. Ob- klen jen. da se je odtrgal, dolžen k a ji je odgovorila, da ga Rfuli je spoznalo sodišče je vzela v resnici nazaj, ampak | obdolženko krivim prestopka §-a pod pogojem, da z Minko ne boj391- kaz- zak- ter ji je naložilo 100 nikdar več govoril. Drugega ni} dinarjev globe, v slučaju neiztir-nič rekla. ' Ijivosti pa 48 ur zapora. Priča Marija Sedej, žena zidar- Obdolženka sodbe sprva ni do-skega polirja. izpove, da ji je ob- j hro razumela. Vprašala je : '4A dolženka povedala, da je bila ' plačat bom mogla pa zaprta bom Minka nekoč z njenim možem v tinl . prodajalni zaklenjena. ' Sodnik: "Zaprti boste samo \ Sodnik: No. kaj ste si pa vi pri i lučaju, da ne mogli od vas globe tem mislili? iztirjati." •Priča : Nič. kaj si bom mislila? Obdolženka: "Oh. gspud. sto Sodnik: Kaj da je bilo med dinarjev je pa res preveč. Mal poli jj,in;i » mislite, de sm mogla že na glavar- Priča : Tisto pa sama vesta. — vfv» dost plačat." Mene ni bilo zraven! Sodnik: "Nič ne dene. Boste pa Advokat mladoletne Minke (po-' še pri nas. da si boste zapomnili, leg očeta jo zastopa tudi advo-, da popadljiv ]>es ne sme biti na kat): Nekaj ste .si morali misliti. | 'dratu' pripet. Za občinske reveže Saj ste vendar pametna ženska. lK,ste plačali." človek vedno kaj misli. Obdolženka ("trdna" posestni- Poljedelstvo Priča: Nič pa nič! CH) Obdolženkin zagovornik: No. če nič. pa nič! Sodnik zasliši nato razžaljeno. Sodnik: 4 Pa se 'dejte' še bolj "Minko kot pričo, čemur se obdol-1 k">artrat \ da boste lahko psa bo-ženkin zagovornik protivi. eeš. privezali... zasebna ob-j v platno vezano .Ti v fino platno vezano................1.10 v usnje vezano ..........................1.50 v fino usnje vezano ...........1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano ...»..n. JM v usnje vezano .............. 1.65 v ffno nanje vezano ................Ltt Sveta Ura: fino v platno vezano, s debelimi Črkami ........................90 v usnje vezano ............ 1.60 ANGLEŠKI MOUTVENIEJ: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano ........ 1.16 Key of Heaven: \ usnje vezano ............ -70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano .. 1.26 (ZA ODRASLE.) Key of Ileaven: v fino usnje vezano ........1.58 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano ........ 1.36 Ave Maria: v fino usnje vezano ........1.46 Poučne knjige: Abecednik slovenski: broširan ................... .36 Auskško-BloTenikl slovar (Dr. Kern) ................ 6.66 lngeljsKa služba ali nauk kak« naj se k sv. maši streže .... .16 >oma£i živinozdravnik .......... L25 Dva sestavljena, plesa: Četvorka In beseda spisano in narisano .......35 lovedoreja .................... .75 Jugoslavia, zemljepisni pregled .. 1.— Kubična knjiga ali hitri ražunar za trgovce z lesom..........L00 Knjiga o lepem vedenja. Trdo vezano .............. 1.66 Kako se postane ameri£ld državljan .................. .15 Knjiga o dostojnem vedenja .. M Katekizem (veliki) ............ M Kako postanemo stari- Vodilo po katerem se doseže najvišja starost ..................... .50 Mlekarstvo a Črticami sa tivi- norejo .......................76 Nemško angleški tolmač ........ .66 Naiveiji spisovnik ljubavnih Nemščina brez učitelja — 1. del ...................... .30 2. del .......................30 Pratila za oliko ................ j65 : Pshif ne motnje na alkoholskl podlagi .75 Praktični rajfunar ali hitri ratunar .75 Slovenskim gospodar- |I>ott s orožjem _________________________ Dve sliki ^ Njiva, Starka — tMeSko) ..............M Dolga roka ....................M Devica Orleanska..............J§ Duhovni Boj ..................J« Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki ......................40 Elizabeto .................» JU 'ran Baron Trenk ............M Filozofska zgodba .............................60 Vra Diavolo ...................56 Uozdovnk <2 avezka) ..........L26 Grešnik Lenard. (Ivan Cankar) .76 Gočevski katekizem ..........JU Gruda umira ______sa Golem, roman .......................70 Gentleman vlomilec, trdo vezano 1.20 Gadje gnezdo. Povest iz dni trpi je nja in nad .....................................40 fledvika ...................... humoreske. Groteske in Sadrs .66 Iz dobe punta in bojev ............50 fz zapeške globeli ..................1.50 Igralec, roman, spomini mladenič* 90 os. Jurčič spisi: . 27. Sosedov sin. Sin kmečkega cesarja .itd. Broširano ...... .75 Trdo vezano ............. 1.66 . zv. Dr. Zober, roman. Tugom« ..«»r, tragedija v 5. dejanjih. Broširano ..................... ,75 Tr*D vezano .............. 1.66 Karmen, t rilo vezano ...........40 Kraljevič in berač...............25 Ljubice Habsburžanov ......... .49 Jndsks knjižnica: 2. zv. Darovana. Zgodovinska povest ...................... . 3. zv. Jernač Zmagovat. — Med Plazovi.................... .56 4. xv. Malo življenje ........ iS C. sv. Zadnja kmečka vojska .75 7. zv. Prihajač...............60 9. sv. Kako sem se Jas likal, (Brencel j) ................... AO 10. zv. Kak« sem se Jas likal. (Brencelj) ................... .66 11. zv. Kako Mm so jaz liksfl, (Brencelj) ................... .60 2. zv. Iz dnevnika malega po- redneža, trdo vezano.......... J6 14. zv. Ljubljanske slike. — < Brencelj) ................... .60 5. zv. Jnan Miserla. Povest la Španskega življenja .......... .66 6. «v. Ne v Ameriko. Po resničnih dogodkih ................ .66 Mali ljudje. Vsebuje B povesti BroSlrano ..........................16 Trdo vezano ................ 1J65 Mimo iivljenja. avsa Cankar) ^6 Mrtvo mesto ...................70 Mrtvi Goslač ...... Materina irtcf ..... fosoBno ........... MaH Klatef ....... SEosIJb ••••••«•§•••, Mirko Poštenjakov!« Marjetica .......... "Oh. kdo je nek več revež v, vou\ ...... Ročni slovensko-angleski in angle- na rt rat !" Sodu i k : .35 .80 LK6 Voltaire o knezih. Minka je pravzaprav tožiteljiea. Tie gre. da i)i se jo zaslišalo. ko imamo priče tu. Sodnik predlog zavrne in Minka izpove: Ko sem stiivila obdolženko na odgovor. mi je rekla: "Kaj se bosi Voltaire, ki je bil nekaj časa m-z mano kregala, takrat bi jra bila |timen P^atelj Friderika Pruske-pri miru pustila in ne za njim ho- j "a* najbolj absolutnega vladarja dila!" Izreeno je pristavila, da!18- st»l<*ja, o knezih ni imel kaj Jt4 ostane pri tem, kar je govorila. Obdolženkin zagovornik predla-ga, da se zasliši priča Ladislav Zemič, ki bo potrdil, da je bila obtožiteljiea re> z obdolženkinim možem zaprta v prodajalni, in pa priča Marija Sever. ki bo potrdila. da je tožiteljiea res hodila za obdolženkinim možem in biski- (Cankar). Broširano.....1.— Trdo vezano................ L40 >b 56 letnici Dr. Janeza E. Kreka M »ovestico, Rabindranat* Tacen. Vsebuje 6 povesti ........ .46 Pasti in zanke. Kriminalni roman .35 Pariški zlatar .................. .35 Pod krivo jelko. Povest iz fasov Ro- kovnjaCev na Kranjskem .... .5f Poslednji Mehikanee ............ 30 Vavljiee H. Majar .......... M Povesti slovenskemu Undstia t pouk te zabavo ............. jg Pot za razpotjem. Trdo vezano.. L26 Poiigalee ....................... JS5 rraprečanove ^gadbt............ JA Patrte, povesti is irsko junaike dobe ...................... «a Predtržani, Present in drugI svetniki v gramofon .............. -25 Povest ice, Kabindranath Tagore .. .30 Pet tednov v zrakoplova, tra. ve*. 1JK) Pol litra Vipavca .............. .90 Ptice selivke. (Kabindranath Tagore) — 1.00 Pred nevihto ................... .85 Pravljice in pripovedke za mladino. 1- zvezek ......................40 2. zvezek ..................... .40 Pegan in Lambergar.............70 Revolucija na Potrugalskem..... M Rinaldo Rinaldini............... ^0 Robinzon .......................65 Slovenski šaljivec................40 Slovanska knjižiuca. Zbrani spl-splsl, vsebuje 10 povesti .... M Suneškt invalid ................ .35 Skozi širno Indijo ............. M Sanjska knjiga, velika Arabska .. 1.50 Sanjska knjiga, nova velika.....90 Sanjska knjiga, srednja .........35 Strelec .....................J« Strahote vojne ................ .50 Stezosledec ......................30 Sveta Genovefa..................50 Strup iz Judeje.................75 Sisto Šesto, povest iz Abrucev .. .30 veta noč .................... M Stri povesti: Nagla beseda; Tujčeva osceta; Gospod Grahar; List Papirja ...................... .80 Stric tomova koča ............J. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga ................ .35 Spisi Krištofa Šmida ...........35 Spilmanove pripovedke: 1. zv. Maron, krčanskl deček is Libanona .................. 4S 2. zv. Marijina otroka, povest is .... kavkaSkih gora ........... JU 4. zv. Praški judek ............ .25 8. zv. Tri Indijanske povesti .....-30 T". Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japonskega .... J6 10. zv. Zveti sin. Povest iz zvlade Akbarja Velikega............ JU 11. zv. Rdeča in bela vrtnica, po- VGlt 12. zv. Korejska brata. Črtica is mlsjonov v Koreji ............il 13. zv. Boj in zmaga, povest .... 30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest Is zgodovino kanadske .................... J6 5. sv. Angelj snAnjev. Braziljsha povest ...................... JU 16. zv. Zlatokopi. Povest...... il 17. zv. Prvič med Indijanci ali voinja v Nikaraguo ........ J6 18. sv. Preganjanje Indijskih mis-jonarjer .................... M 9. zv. Mlada mornarja. Povest Jt6 Turki pred Dunajem.............60 Trenutki oddiha .............. jft6 Vrtnar. Rabinclranat Tagore, trdo V6Z&DO »60 Volk spokornik in druge povesti za mladino ....................L00 Valentin Vodnika izbrani spisi .. .30 Zgodba Napoleonovega huzarja. —; Trdo vezano.................1.80 Zadnl dnevi nesrečnega kralja .66 Zadna pravda ................ il Zmaj iz Bosne...................80 Zlatarjevo Zlato .............. 1.00 Zločin in kazen. 2 knjige. 1. In 2. del. Trdo vezano ............3.— Za miljoni, trdo vezano.......... .65 Ženini naše Koprnele............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 *birka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo .. .35 2. zv. Hudo brezdno ............ .35 3. zv. Vesele povesti. .......... .35 4. zv. Povesti in slike .......... .35 5. zv. Študent naj bo. Nad vsakdanji kruh ................ JU Zbrani spisi za mladino. (Gangl): 1. zv., trdo vezano. Vsebuje II povesti ••.•.........i......... jB6 2. zv., trdo vezano. Pripovedko ln P6B&1 ••••••sstsssssssssssss 8. zv., trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ...................... J6 4. zv., trdo vezano. Vsebuje 8 po-veati ...................... j66 5. zv., trdo vezano. Vinski brat 6. zv., trdo vezana Vsebuje 10 po-Vesti fr. ......*.**........ m-m J6 Umetniške knjige s sikami za mladino: Popelka; pravljica s slikami L66 Bdeča kapica; pravljica s slika-ml .......••••.•...•....... 1.66 Snegntfčica: pravljica s L66 Trnoljčlea, pravljica s .V* .75 "ujire si Mladi iliktf ........... SHke is pravljic ....... njige n slikanje (kplnle na t barvami te navodilom: Mladi metalk ............. UB6 Otroftl vrtec 1JI Za kratek čas 1.26 Zaklad za otrok6 ............ UN Razglednice: Zabavne. Različne, ducat .... Vw Vorika. iteailfaa. ducat Velikonočno, fcsffites k ducat ......................M b raznih slovenUh krajev, ducat .46 Posamezne po ...—M ducat M po ........... M ducat M po............40 Igre: .76 lJ&f .46 >olina Solz. 3 enodejanko: Dva svetova, dediičina. trpini .... L66 teevnlk. Veseloigra v 2 dejanjih it Cjrano de Bergerac. Heorifna komedija v 5. dejanjih. Trdo vez. L70 Ce sta dva. Šala v enem dejanju .35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih .......... J»0 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih .......... .35 Pogodba. Burka s petjem v dveh tejanfrh .................... f30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah .30 Za križ in svobodo. Igrokaz v 4. dejanjih .................... Starlnarica, Veseloigra v 1 deja-j an j 11 ........................ Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanjih ....................... M Vse naše. Burka enodejanka ____ .40 Tončkove sanje na Miklaviev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih ....................JM Zbirka ljubkih iger. . snopič. Mlin pod lemljo. Sv. Neia, Sanje ................ J6 . snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne izostane, Očetova kletev, Čašica kave ____ J« 2. snopič. Izgubljen sin, V Ječi, pastlrlel ln kralji, Ljudmila, —< Planšarica .................. J6 3. snopič. Vestaika, Smrt Marij« Device, Marijin otrok ...... J6 4. snopič. Juna$k» deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. M 5. snopič. Turki pred Donajem Fabjola ln Neža ........ .16 8. in 19. snopič. Pijavka, Skriven zaklad, Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Boija; Janaiks B1«Jko .................... J66 0. snopič. Sv. Just; Ljubezen Ma-rljlnega otroka .............. J6 Pesmi in poezije: Godec; poleg narodnih pravljic o Vrbskem jezero. (A. Fun tek) Trdo vezano ................ Moje obzorje. Eng. Gangel. Poezije Trdo vezano ................ Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih ln drugih pesmi .................. talade in romance. (A. ASkerc) Trdo vezano ................ t M BroSirano ...............]][' V«mL (Simon Jenko) ....V.V. [45 Pesmi Ivan Zo rmana. Originalne slovensko penil in pro-vodi znanih slovenskih pesmi v angleščini................ 1.21 Tlollea. Pesmi za mladost.....66 lovensk* Narodna lirika. Poesljs JI Sto ngank. (Oton Zupančič). poe*U» .................... jf Zvončki. Zbirka Pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano.....90 Pesmi z notami: Ameriška slovenska lira —. Koncertne pesmi za moške ln meža- ne zbore .. .................. Gorski odmevi. (Laharnar.) Zbl». ka moških zborov ln čvetaro spevov. 1. zvezek ............. 2. zvezek ........................ Narodne vojaške. (Ferjančlč) .... Jt% Narodne pesnd. (Marolt) ....... Jt% Naši himni; Lepa naša domovina; Bože pravde. (Marolt) jj Narodne pesmi Žirovnlk 1* • ....................... ^ ........................ 3- ^........................ Narodne himne in domorodne pesmi, Marolt ................ Sla\ček. Zbirka šoskih pesmi .... Pesmarica Glazbene Matice, za Štiri moSke glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00 Pomladanski odmevi. Pesmi oa so-ran, alt in bas L wezek ..................45 le zvezek ..................... .45 Planinke. (Laha mar.) Pesmi n spran, alt, tenor ln bas: 1. zvezek ...................M .46 2. zvezek..................... .40 En starček je živel. Za bas solo In možki zbor ................ .40 Dve pesmi. 1. Za poj ml pesem dekle. 2. Škrjančku. (Prelovec).. J20 16 Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški ln mešani zbor. r-? (Adamič) 1. in 2. del ....... .50 Jaz bi rad rdečih rož. (Prelovec) .15 Vojaške narodne jjmL (Koal) .. M Orlovske himne. (Vodoplvee) ... L26 Lira, srednoiolska pesmarica ! 1. zvezek ................... L5| Z. zvezek.................... t 94 Priložnostne pesmi n Izven cerkvene In društvene slavnostl —< (13 meSanlh in S moški zbori) 1.16 Nočne pesmL (Adamič) UU KupletL (Grum) — 1. Kranjske Sege ln navado JU 2. Učeni Mihec; Slabi časi .... JU 8. Nezadovoljne«; To nares uJHt-h*™! ........................ M Slovenski akordi. (Adamič) « Zbirke 22 mefenih in mogklh-sbo* rovi 1. cveadE ......................~ .H 2 ■■!■■»v n Mešani ta moški zbori. (AljaS) « 1 aveoek: Domovini; Nevesti; NO svenl ml; Naša zvezda; u Je teza ..HA. »^k. . t. _ >. ptiča tožba; Soči. 2. zvezek: JPrl zibelW; OeVkvic*• Ne tožim; OJ planine; OJ a Bogom ti planinski »vet; fiolakodamski mladini; Na bregu............ M 3. zvezek: Psalm 118; TI veselo' poj ; Na dan; £>ivna noč....... ^ 4- zvezek: Ujetega ptička toSba; Zaklpl duša; Dneva nam pripelji Sar; Pri pogrebu.............. .44 5- zvezek: Job; V mraku; Dneva tam prpeljl žar; Z vencem tam ovenčam slavo; Triglav ........ ,ff 6. zvezek: Opomin k veeeljn; Rve-ta noč; Stražniki; Hvalite Gospo-da; Občutki; Geslo............ ,(| 7. evezek: Slaveče k ; Zaostali ptlC; Domorodna iskrica; Pri svsdbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .46 8. zvezek: Ti osrečiti Jo hoti (me-San zb.) ; Ti osrečit ijo hotl (mo škl zb.) ; Prijatelj ln senca (moški zb.) ; Prijatelj ln senca 6 10 Evharističnih pesmi za mešan zbor. (Foerster) ...............46 12 Pange Lingua. Tantum Ergo Ge- nitorri. (Foerster) ............ J>6 Srce Jezusovo. Za tenor, bas, sopran, alt........................ Pet Božičnih. (A. drum) ........ ,36 Srce Jezusovo. 21 pesmi na Čast Sreu Jezusovem. (F. Kimovec) .56 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih l>esnii za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas ................ ,46 Hvalite gospoda v njegovih svetnikih. 20 pesmi na čast svetnikom. (Premrl) ..................... ^a 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ....... .35 Missa in honorem Sanctae Caeli- liae. (Foerster) ............ JJ6 Note za citre: Buri pridejo, koraPniea...........25 Slovenski citrar (Wilfan) ...... J65 Safaran. K11 ska pesem. — (Wilfan) ................... .26 .20 JM JB6 .25 Note za tamburice: Slovenske narodne pesmi za tambu- raSkl zbor ln petje. (Bajlk) .. Lit Bom šel na planince. Pod puri slov. nsr. pesmi. (Bajuk) .... l.tt Na Gorenskem Je fletne. (BsJuk) L66 Note za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen In slovenskih narodnih pešati Note za klavir: Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ................. Ob morski obali. Valček. (Jaki) .46 Pripoznanje. Polka mazurka. —i (Jaki) .................... .46 Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .....................46 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) ....................... Ljubavuo blebetanje. Polka mazur.* (Jaki) .................... .46 Kot nekdaj v maju. Valček. (Jaki) ..................... ,45 Veseli bratec. Koračnica. (Pahor) .45 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki) .... .46 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) .56 Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik).................... jj^ OreL Koračnica. (Jaki). J55 Buri pridejo. Koračnica. — (J. Skorpik) ............... J55 Bratje i Slovensci smo. Koračnica. (Premrl)................... j>5 Mabel. Intermezzo. (Aletter)..... J86 At a Penguins Picnic. Intermezzo. (Alletter).................. JM Fahuenwacht. Koračnica. (Jaki) Jt9 Zemljevidi: Združenih držav, veliki......... jM Združenih držav. Msll_____ J| Nova Cvropa----...h JI Zemljerldil Alabama, Arkansas. Arisen, Colorado, Kansn, Kentucky In Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington. Wyoming, m vsaki po .... Ji zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Htnea^ ta, BBcUfaa, Wisconsin. West Virginia, Ohte, New York — vsaki po...................... ,4| VeHka stenska maps Bmpa .. t.66 Farofitam jv pifloiM tauf( 'bodisi v fotorisi, Mmmj Or> te ali poftna nunkm p* t ali S centa. pod jata goto. vino. "GLAS IN A R O D A" (SIovmiIc Publishing Company) 82 Cortlandt St^ New York Ha naro5ajta knjig, katarfk nI ▼ eanikm. Knjigo pošiljamo foitnfzM proste r GLAS NARODA. 2. SEPT. 1924 Dobrodelni vpliv sotočnih- žarkov. Starodavni modrijani so domnevali, ne da bi vedeli to, kar uči zdaj kemija, fizika, fizijoio-gija in zdravstvena medicina. (Ja je solnee tista sila. ki nas hrani, ki nam daje moč in zdravje. Tu je razvidno že iz dejstva, da je bilo v onih časih mnogo narodov, ki "-o smatrali sobice za Boga. ka-rega so tudi primerno častili. V red njem veku je zanimanje za solnčne žarke ponehalo. V novejšem času so vzbudila klasična de-la Rousseaua in odkrit jt- nltravi-joletnali sol učnih žarkov zanimanje za pomen zraka in solnea za človeško zdravje. Pozneje so se mnogi učenjaki pečali s problemom vpliva teh žarkov na tia.s or-ganiz« m. Izkazalo -e je. da je Ta vpliv ogromen. Direktno opazovanje in sksperimeitalni poskusi so dokazali, da je energija, ki jo potrebuje človeško srce za obtok krvi po žilah, nadalje delovanje, želoil-ea za prebavo hrane, procesi. ki so potrebni mišicam za gibanje udov. dihanje in gibanje drobovja itd., itd., /. eno besedo, da vsi pojav: v naši življenski energiji niso nič drugega, nego delovanje tiste energije, ki ju imajo v sebi solnč-ni žarki. Zato je razumljivo, da higijena priporoča človeku, naj se giblj.- in dela čim dalj časa na zaščito kože pred kemično močnimi žarki, kri v naši koži. ki je pod neposrednim vplivom solne- J nih žarkov, pa da jih absorbira in raznaša svetlobno energijo po vsem našem telesu. Doslej še ni točno dognano,' da-li raznaša svetlobno energijo' po vseh naših celicah pigment aii kri. toda dokazano je, da se pod neposrednim vplivom solnčnih1 žarkov naš organizem okrepi, da 1 atrofija mišic izgine, da se pre-1 bava pospešuje in da gredo sploh1 vsi procesi v našem organizmu1 bolj redno in hitro. Številni poizkusi zdravnikov so nedvomno dokazali, da je mogoče' s pomočjo solnčnih žarkov ozdra-' viti skoraj vse tuberkulozne bolezni v kosteh, plevrit in dr. Dandanes se smatra operativ-' no lečenje kostne tuberkuloze za napačno. Xe le v planinskih m' primorskih sauatorijih se zdravi tninogii bolnih in bolehnih. temveč po opredeljenem zdraviliškem načrtu se more človek zdraviti s solnčnimi žarki povsod. Silnejse in boljše vplivajo solnčni žarki v visokih krajih, ker tam ni prahu in vlage. Isio velja za solnčne žarke na morski obali, ker odsevajo z vodne gladine mnogi žarki. ki jih na suhem ni. Zdravnika Bernhardt in Rollier. Strahovite povodnji na Kitajskem. K liudi poljedelski krizi v gotovih krajili Rusije, ki ogroža eksistenco nad sedem milijonov ljudi, se je zadnje dni pridružila na daljnem vzhodu nova elementarna katastrofa, od katere so tudi prizadeti milijoni ljudi, namreč strahovite poplave na severnem Kitajskem, o katerih so prišle v Iz ruske prestolice. L. 1924. Moskva v jumiiju. So- ta, in rade volje vas točno iai dobro' j parno jv, zelenje v drevoredih'pretehtam.** — Vprašam ga kje T verske ga bou'levairda > velo in'pa njegova ženica, nova gospodi J j Kako se je v štirih letih izpreme povešeoo. Zopet grem po zsnaim ce-Jnja. Starce odpre v zadregi usta,'j nila Moskva. — Žalostna usoda sti in gledam, kje bi opazil v da-'nekaj zagedmja. potem pa mahne j Starega tehtača. — Leta 1°22 se I-'avi *«"ca. j- T;1,u- M svojsnv?. roko in odgovori zaliist.no: —1| je bilo treba plačati za tehta-s*8™11 mest", samo malo boilj, • Nagla ženi te v. nagla ločitev!' nje petstotisoč sovjetskih rub- wključt«n je, kakor prejšnja leta.'-- ljev. — "Nagla ženitev, nagla Xa " braz11 mil "e i«ra več ločitev.'* prijazni smehljaj, o katerem ^o mi pravili prijatelji. Grem dalje. Nadomestilo za kompas. Kadar se mudite na počitnicah \i pravo Ntiicr. Kaj pa. če nima človek k oni pa-t»*ni slučaju nam nu 3i i:a- prost.-m. če pa to ni mogoče, naj ki jih smatrajo vsi za kapacitete glede leče n ja v visokih krajih, smatrata pigmentacijo kože vsled solnčnih kopeli za zelo dobro znamenje — čim močnejše in hitrejše pigmentira človek v solnčnih kopelih. tem bolj zdrave In korist- bodo delavnice ali stanovanja izpostavljena neposrednemu vplivu solnčnih žarkov. Soluce naj sije v stanovanje ali delavnico vsaj Z uri na dan. V slučaju pa. da tudi to ni mogoče, naj bo stanovanje ali delavnica urejena tako. dr. ne so zanj. Ljudje, čijih koža nt lahko pride do vsakega kotička vsaj dovolj dnevne svetlobe. T<> zahteva higijena, ker je nedvomno dokazano, da so ljudje in živali, ki sa izpostavljeni vedno ali vsaj delj časa vplivu solnčnih žarkov, bolj zdravi, močnejši m v borbi za obstanek bolj utrjeni. pigmentira pod neposrednim vplivom solnčnih žarkov, ne smejo o-stati dolgo na solncu. Njim so solnčni žarki nevarni. Sicer pa je najboljše, če se ravnamo po sme-tu. ki ne pozna rokavic in je večji del svojega življenja izpostavljen direktnemu vplivu solnčnih žar-kakor ljudje, ki se boje solnca. kov. Vsem. zlasti pa deci je priporočati. da ostane čim delj časa na solncu. ki prinaša človeku trdno zdravje, dobro voljo in ve.se- Ta pomen svetlobe in posebijc še solnčnih žarkov za naše zdravje je zbudil že pri starodavnih na-rodih misel, »la morejo ti žarki ozdraviti marsikatero človeško bn-lezen. Poskusi v tem smislu so zelo zanimivi in poučljivi. .le več teorij glede zdravstvenega svoj-stva solnčnih žarkov, toda najbolj prikladna za popularno ra*-lago tega problema je takozvana pigmentacija. Ije do življenja. Pogled v tvornico romanov. V svojih mladostnih spominih nam pripoveduje znana gledališka umetnica m. J. Thenard za-Vsakdo ve, da postane naša ko- l,aVno sceno iz svojih dekliških let ob obali Etretat v Normandiji. A' mali hiši njenih starišev so obč» vali skoro v>i slavni umetniki one dobe. in poleg Corota ter ža. če j»* dolgo na solncu. najprej zelo občutljiva, potem pn potemni, ali kakor pravijo znanstveniki — koža pigmentira. Ker je ann- mopatološka slika zagorelosti po- fhimasa sta bila tudi Ponson du vsem »lična vnetju, so še nedavno Terrail in Montejim intimna prl-mislili. da jo povzroča toplota, da I jatelja in gosta. ' Naša hiša je pa izvira iz tistih solnčnih žarkov j >taia nekoliko proč od morja, ki v kombinaciji s vplivom zraka. Ta j nj godilo mojemu očetu; lahko pa domneva je seveda napačna. i smo videli morje skozi okna man-rim bližje žive ljudje ekvator-j sardne sobice, ki srna jo imeno-ju. tem bolj je njihova koža plff-jvali "soba strahot". Tam sror: mentirana — pri črncih je črna —j >ta često sedela Montepin in Ter-in nasprotno. V tem smislu je sa-jrail in med nežnimi, rožnimi, tn-ma poxebi umevno, da ima pode-;petami *niovaia svoje grozovite Moskva, spomladi 1. 1921. Maj, hot'^ tudi let,>s P0st:,ti kli- jvrni.. . prvi meseci nove ekemom. jent- Pa vidini v tln,žbi 'ske politike (XEPA>. Trgovina na 110 ve družice. Starec me je takoj'ter vprizarjate daljša potovanja, evropsko javnost v splošnem le ^^ ^^ spoznal. Veselo mi maha z roko in je vedno priporočljivo imeti s "s<._ kratke brzojavke In vendar gre ^ ^ ^^ z drhtečim gladom kliče: - Stopite boj kompas, ki vam natančno ka- za eno največjih katastrof, ki je ^ ^ ^ *lla »i*. stopite bliže!" Pozdravim ga že smer. posebno v goratih po. doletela ogromno državo na dalj- ^ ^ h drugi zopet da nekako v zadregi ne to običa^o krajinah, kjer je orljentaeija tež- nem uhoau. ' zaslužijo. Zopet >o oživeli trgi V n,5flil1- llefro v ^Lnii- ^ačude J S nomočio komnasa ie i^-nč, „:,i. C enijo, da .je voda poplavila " • ' n« me pogleda, ker doslej n* vedel, nad 20 tisoč kvadratnih kiW *I,ld 1 da sem Pojasnim mu kaj me trov. Pod vodo so ogromne po- bouk^rd... Na zgot^em s, , y krajine za pad no od velikega me. ^^ vpraša, kako se mi ka,j godi 'rava številne pripomočke, katere Tipiitonn sko/i katere tp ta '.1'izno. « e -e obrnete taco. da vam , . , - Tientsin It ob prevratu 1. 1011 tu lopovi.' , . . .. . , , K < približni, s ilw,.ri. - - .. ,T , . „ . tehtauco eeska nocra, takoj m> mi v obraz, je na d.-no opravlja- nameren proti Moskvi. Boulevairu , - ' , , ........ , „ , , , - f , - . , sklh e.-ntov . Zato s, na Dunaju . ... ........ . . . zazdi, da sem na Češkoslovaškem /aP'id. na !e\(> iztok :;i za hrbtMin . , , . . - - i , . . . zaztU. da sem na l eskosLovaskem. ta te nasipe m jih .ie oživel, jiwnjNko MOlnce je pnva- , . . . v . 1 , n . . . 'd:> bi jo enkrat vide!. Ci-m si r pa ovira se ved- bilo mnogo pasantov. Privabilo ie , .. nekaj pnhra:nim. kupim dve fclca starka. Pa ' Pa* v' ;ir,M' Jt* v -"»'P ir' mesto vedno večja. Ako povodenj nista prišla na izpivhod ali z-iba-kmalu ne poneha, ne bo peostajo vo. Sklenila sta post at,i po prej- vlekel nekak papir — ji?", vrn^m. Stopim na tehtnico in star«." z radostjo ugoti.vš. da ne tehtam "v č kitajskim oblastom nič drugega, šiijih letih trpljenja in stradanja - - - , . . . . kot da proderejo nasipe na jugu sre5na "neprnana""'. S seboj vozi . St"n f"ate? ' Tientsin«, da more na ta način ta er4o trgovkl,, 0n vleče voziček,' ^ m stirtna^ " ^ ^ odteči voda. Seveda bi bila potem v>a pokrajina južno od mesta iz- r.iia mu pomaga. Na majhnem ročnem vozičku vozita '-teht.ii.ico za ^ ,pučividm>. da illle je tam /.:■- pail. čeprav je opaziti tekom različnih letnih časov gotove izpre-niembe. puje zelo malo kruha. Prebivalstvo je že tako obubožalo, da mora ,šted:n celo že pri kruhu. Kljub i vsemu temu imajo na Dunaju 171 kino-gledališč / r»s,i7] sedeži. napenjanje in zaprtje. samo zdaj na tehtnici, toda starec Kadar j>a je oblačno, se .fe lah- Gotova odpomoč za neprebavo, ko ravnali jio drevju. Kot znano. raste mah le v senei. in v>led tr- ■ i i i Skušeni zdr.ivn ki se čutiio kako hitro ga najdemo mah le na severnem d„uje to zdrav,!o v tnkih sijajih koncu dreves. * _ . ., . ' ' vas zdravnik .«> ni predpisal Pionirji, ki so šli v ameriške travna. k:,r iH.j.me k va»mu ie- .. .. kamarju in kupite st^kKmion; zove se divjine brez kompasa ali drugiti Nmri-Tim^. .i,- h.hk«, vživati in znanstvenih propomočkov. so se |'ri,'liž"'» ?! nus.- Za s!ai». pr.bavo, nupenjaaje, za-glede na naravni instinkt ki jih tofsiTtZ^Ž ST* ^ trK K'av°" r.nče niti slišati o tem. Ves užaljen , je vodil v pravo -mer. moz. korak. Kakor pa vse kaze. se bo- .. , . .... , , .. . , ijev ugotoviti mimiordoieim, za ko- do morala vendarle odločiti za ta . t , . . , , , rp- ... . Ii'ro funtov so slmjsask med komu- , - - - edini izhod, da rešijo Tientsin. . .. , .. mi prigovarja: ' Češka nioea stoii ■ - - -,- , nisticno reviducijo in v duešvni •• . i ^ - - . : ki ima približno en miljon preb- , t>a tehtmuei — to ie vredno m-a mcV« , . . ter maten jalm bedi. „ ' , J , M-c niske armade, valeev, pred opustošenjem. » . . .vre kafccr sto drugih. Pridite saJ Sovjetska vojsko šteje z morna- j».V.;:i.VW."V-vma Nad tisoč vasi in malih mest je ' Pmlekla sta vozjcek na -svojo prklite> dra?i g-^p^^ iz kaiizvb- neo vred ".;•> ti-č 97f kolikor doslej znano, popi a vi je- .staw> mesto, zavzela sta običaju,o nih in mnogo nad miljon ljudi pozicijo in čakata... Dolgo, dol J brez strehe. Vsa njihova imovina ni biJo «ve duše. ki bi šel aia| in vsa žetev je uničena, vsled če- j tehtnico. Kjdnčno sie ju usnvliitm i. sar preti tem krajem prihodnje jaz tujec. Za 1000 sovjetskih iub_j leto naravnost lakota. j ljev se prepričam, da tehtam svoje Katastrofa je zahtevala ogrom-1 «stiri pude in štira ''galfcuikie? ne človeške žrtve. Na tisoče jih je ki so podlegli pomanjkanju kot posledici poplav. Oblast v a so uved la akcijo, da olajšajo bedo nesrečnih. ki so pobegli v Tientsin pred katastrofo in iščejo strehe. obenem pa slišim besede hvaležnosti, ki prihaja, j o i v. starčevih u< J ves začuden me gleda, koščene r.o-i ke mu drhte od radosti, da mu iz J nova "cvete" trgovina. Mojemu' zgledu so sledili kmafhi šie drujri boljšega kot je »■> zdravilo. I V,skusil.- trn iario za par dni in - lu.ili -e l.. ste. k.iko vam ponovi !iu»r- in vol jo za d-!o. I >aj»- trdno in ]>o-f-ivljajo»*e nanj.- in skoraj takoj se bo-■ | m .>* is t ili boljJl Izib-Iovalei Nuga-Tcme tak.. "!..i>ro v.!--, kaj ista stori v takih slvi> 'ib. d:t priniorajo vse lekarnarje i vaš d»-nar. če ni-He 7.ado-. ..Ijri. I'i; pot o. i no in na pr>.d:ij iobrili lekarnah. — Adv't. Velesile btnlo najbrže dovolile po-jin starec je imel mnogo potila. Te_ birati dodatek k carinam, da bi ^^ je ^ sprejemal demar, dokler sc tako zbral pomožni sklad za ' ^ zmračilo in sta zakonca od-prizadete po povodnji. I vlekla svoj voziček domiov. Tudi Tada katastrofa se ni omejila ta dva sta začela novo ekonomsko! d o van ost velik pomen: navzlic temu pa je vpliv in pomen solnčnih žarkov za barvo kože izven vsakega dvoma. Črnci, ki žive nekaj časa v Evropi postanejo bolj beli. Evropejci v tropičnih krajih1 po pot^rnm'- Sprememba v barvi kože |kk1 vplivom solnčnih žarkov nastane po mnenju nekaterih uče.-njakov zato, ker so v solnčnih žarkih kemično zelo agilni žarki, ki vplivajo na celice na naši koži tako. da se z ene strani izdeluje v njih pigment .ki ohrani organizem pred premočnim vplivom, z druge pa zbirajo in zadržujejo ta vpliv za globoke in oddaljene celice našega organizma, ki niso izpostavljene neposredno vplivu solnčnih žarkov. Pod vplivom solnčnih žarkov se neprestano tvori pigment v koži. Raznaša se povsem našem telesu in predstavlja. kakor trdi neki učenjak, transformator solnčne svetloibe v življensko energijo. Posamni drobci pigmentov izločajo, ko krožijo po krvi, trans-formirano življensko energijo. Ti delci pigmentov igrajo v našem organizmu slično vlogo, kakor premog ali les. ki ima v sebi solnčno energijo, ter jo izloča, kadar gori. Dragi učenjaki so mnenja, da složi pigment samo v / pustolovske in strahotne povesti. Vsak dan popoldne sem splezala v sobo nekaj minut preti malico. Ura je štiri, sem vzkliknila skozi vrata. Malica je na mizi! Dostikrat sa bila oba pisatelja tako zn-globljena v svoje delo. da me nista čtila. Za mizo je sedel Montepin. ki je opojen lastne fantazije besno kričal: "Umri torej, lopov! Umri. izdajalec!" Ko me je zagledal, se je osvestil in z naravnim glasom dostavil: A, tako. ti si Nini! Ponson du Terrail je nar to vstal ter rekel veselo in ljubez-njivo: "No. ja. pa pojdimo, strahovito sem lačen!" Brž sem stekla po stopnjieah nizdol in zaklicala svoji materi: "Hitro, mama! Že prihajata. Gospod Montepin je svojega junaka že umoril.** Najdražje mesto v srednji Evropi. Budimpešta je najdražje mesto v srednji Evropi. V splošnem sw v Budimpešti življenske pjtreb-ščine za 40 odstotkov dražje kot v Avstriji. Plače ki mezde pa so na Madžarskem povprečno za 15 do 20 odstotkov nižje, kakor v Avstriji. Madžao&ki produkti se dobe na Dunaju za 30 odstotkov ceneje, kot v Budimpešti. Tako je Budimpešta danes najdražje mesto v srednji Evropi. le na tientsinsko planjavo. Tudi iz drugih provinc severne Kitajske poročajo o velikih poplavah. Zlasti je prizadeta pokrajina IIo-nan. kjer je nad miljon ljudi bres* strehe. Natančno škodo je težko dognati, ker so prekinjene vse brzojavne zveze in je ustavljen ves promet po cestah in železnicah. Pri vsej nesreči je šele minula polovica dobe velikega deževja na severem Kitajskem in pričakovati še mnogo padavin, vsled česar bo poplava še narastla. Železnice, v kolikor se še dobre, obratujejo le z velikimi težavami. ker je proga na mnogih krajih izpodkopana ali pa jo je voda politiko. L. 1922. Zopet pomlad v M.ot?k_' vi. Toda zdaj je že večjta živah-j nost. nego land. Ti-točaki slo se v tem spremil ili v mil i ji me. pojavilo se je si o in > (o ni rvili trgovin in j ''nepmanska" delo z lahkim za J služkom je v pdLniem teku. Zda sej da se vrača Mo^fcva z ogromnim i j koraki med svetovna trgovska me_' i sta. T verski j boulevard je ves v, zelenju, lipe že cveto. Grem od Petl-ovke navzgor in že od daieč zagledam mojega starca, kako teh-' ta nekega mladega gospoda, o me starec iznova tehta, ko pa seje tekla proga. Ako bi reke še žem v žep in ho<:.em pia<^ti nadalje narastle. bodo morali usta- pristojbino, vidim, da je ni nikjer i viti ves železniški promet. jStafrec mi ves kajJ Po zadnjih vesteh je povodenj ^ ^ ^ 9pravya T ^^ ka^fJ| uničila v provinci Cdi na sever- je zdaj ^ ^ kgk<) nK>ra ^ tJ nem Kitajskem 3->00 krajev. Nad il+„f; ____ - ^ i • -J .,. v , , v. h tati, sprejematn denar vn voza ti "trgovino" domov. Plačam mu 500,000 sovjetskih mbljev. Ko_ ,. , .. . . . l'-ko bom plačal drugo leto? ljudi, med njimi mnogo Rusov, ki so stanovali v velikanski hiši. pa' L 1923* XL£?em bil v Rt^ijd. ni-jo je voda kratkomalo odnesla. ^ vklel Moskve, ne Tvers»kega boulevaivla, ne starca Tohlerova. Vem pa o njem vse. Zopet je tehtal zopet se jie zahvaljeval svojim kli_ jent/om, hocTa denar v valuti "rublja 1. 1923" je sprejemafla neka impozantraa 50 letna ženska s strogim pogledom in premišljenim o-brazom. Toda nijen pogled ni tako osvajal, kakor starčevo milo lice, ki se je zfopet nekako pomladilo in razveselilo. Zato je ostajala nova Angleški svet za obrambo države je odklonil načrt zveze evropske celine in Anglije potom tunela pod morjem vsled narodnih, političnih in obrambnih ozirov. ALI VESTE, — da je Pašieev kabinet resigniral in da starčeva žena večin.osna doma vo. mu je sledil Davidovičev kabinet, v ka- „ . v,u" terem so tudi tri Slovenci? Ali veste. C™a & fifOSpodmjBtV» m pomfipaJa da je tobak v Heimnr Turških cigare- stami samo kadar jie odhajal ali tab boljši in finejši tobak kot v drugih pa prihajal S SVtojo "trgovino", cigaretah? Že mora biti vzrok ker so L -1 , . ® milijoni kadilcev začeli kaditi turški Tiom,cek nm je pomagala vleči, tobak. ___ j , Tanj talOD so nd pravili p®|jaJteJ^i. Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Kova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani ............................... _ 1,50 Nova velika sanjska knjiga .......................90 Sanjska knjiga, srednja.................................36 Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod „ ................................... .70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost...............................50 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako sc kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana--------------------------------1.45 Slovensko-angieška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana ......... 1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek................................ Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918. . ____________________1.25 riobinson, povest — _____ _ ________ ^ .65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman —_______ .80 Rinaldo Rinaldini _______——, .60 Sveta Genovefa _ _ ______ _ _ __ __________ ^0 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .25 Čarovnica starega gradu........ _......25 Hitri računar ali Praktični računar _________ ___ __ .75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—» Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano________________ 3.—» Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ._ _ _ ________ .90 Pesmarica G-lazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi ... 2.50 (K naročilu priložite pokritje v fcnamkah ali M. OJ Knjige Vam pošljemo poštnine prosto. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : * : Hew York, M. T. GLAS NARODA, 2 "SEPT. 1924. S MORSKI JASTREB. Splul BafMl Bsbatrni. — Za O. N. priredil O. t. Anekdote o Anatolu France. o7 (Nadaljevanje.) Konečiio se je zdanila ler odgovorila mrzlo: -- Naučila ."sem se, kak« malo mn je treba izbirati med vama. JSieer pa bi kaj takega lahko pričakovala. Lahko vi vedela, da ne inon:'a iiili dva brata laku različna po naravi. O, dosti sem se naučila i«i hiti o. "e besede »o ga strašno razkačile ter zatrle nežne mis1!, katerim so je udajal par trenutkov poprej. -- Naučila s; sc ' — je odvrnil. — Česa si se naučila? — Spoznala stiu |>ota moških Oii". tr oc je kislo nasmehnil. — i. t>am, da !i i>o prineslo to spoznavanje prav toliko trpkosti, kot j»_ piinesio meni poznavanje žensk, — posebno pa ene. Vrjeti o A. France in odlikovanja. |splošni priljubljenosti kvaii našo Nikdar jih ne nosi, dasi je 0fiJllmetIliSko vest- A*° bi imeli v<* cir Častne legije. Cesto je pove-laue n bil E. deQ v*5 rearnee ki ubranosti/' Zoia črta« iz Legije. t Tak° deJal " Ber^?ret val .k pariško srednjo šo- = obleko, ljudje .ne opažajo madežev lo Colleg naJ m Taiu rwjar papauei jr *> _ . Ifrrwrknrln <*icrnr immlti^oa rvloep le&e Ue * ranče, ljudsko VSeUCUlSCe. mi piiuanue f-raiaoto, spojeno s tem spominom tgospoaa, eigar gumoimca raeee ..." . , , . . O „ - f - * . . . 'fvpfpf I (Francoski dija'ki delajo izpit pred — »pomniom na tvojo nezvestobo.' — je vprašal. — S sponi!- c*eieT 1 . , ... .. nom na tvojo brezv>tno pripravljenost, da veruješ najslabše' o meni 11 Ampak, ni res? Ta podmena je tuJ° inT*-J°'< sestav^e!no z - S spominom, da sem sploh kedaj domnevala, da vas ljubim, brezpredmetna. Kajti odiikoa-anec 391 »^J^okkih u<11-To jt misel, ki mi zene rdečico sramu v obraz, kot bi ne mogLa no- nikoli ne greši zoper čast in po. e Ja htna druga stvar na svetu, niti suženjski trg in vsa ponižanja, ka- št en je. I "RekJi^so mi, da ste prepisan, terim sle me izpostavili. Očitate mi, da sem bila pripravljena vr-j Potemtakem pa ne uvidiim, za_ m atl PriJatelU^ je začel Hase. jeti zlo o vas. ' jkaj Francoz je told pohlepno ko-Xo' *at\ vam hočem samo lahka -- Tega ti ne očitam, — je rekel jezno. _ Po tvoji krivdi sem pome po križcu. So li ničemratejsi vPraJanj«- Šeina se izliva v Ro_ izgubil najlepša leta svojega življenja ter postal to. kar sem danes Ozrla je nanj hladno in polna presenečenja. — Vso to krivdo naprtujete meni; — ga je vprašala. kot drugi smrtniki? ,kav' ka,Me?" Ne, ne verujem. Človek je povJ "Da' toapod," se jo nasmejal sod isti; samo znaki njegove puh- Franee. 4'Dobro, prav dobro!... Loira pa ne lizl jua !-v AMairVfei Oeean, nd res?" ''Da* gospod." — Vse to je brezpomembno, — je rekla mrzlo. Kar pa je čutila, (.0mmendatore. ' "Impuit"0!... Gisonda se izte- da se mora na ti. ali oni način opravičiti, je nadaljevala : — Če sem | Namški niipuh ?re za oslovskimi ka v Miebi^aa^ko jezero, kajne?" tako rada vrjela v vse zlo, katero so pripovedovali o vas, me je kožami jj(.rr doktor Herr Pro- Sosp^d," je somogibno in mieškom pritrjeval — l)a, -- je rekel odločno. — Ce bi ti ne vrjela lažem. katere losti se izpreminjajo od naroda do so trosili glede mene, bi ne šel ta moj izdajalski brat nikdar tako na.roda. daltr kol je šel Tudi bi mu jaz nikdar ne nudil potrebne prilike. Italijanski ponos se oprijemlje • Picmakn.ia >e je na (Ihanu ter se ozrla vanj s polnim licem. blagodonečih naslovov. eava.Ideire.: moral svariti moj inštinkt. Danes zvečer .ste mi dokazali, da niste vi fesgor Pri yan(keejih se izraža v ve(lno z nasmeš luaorili Petra. Da p« izbavite ta ilokaz, ste vi>rizorili dejanje, ki ie , . , . . . * . France. ...... ., ' . , . . , .* številkah imetja: ta je to/.iko te- bilo se uo i j potilo n, sramotno m ki je razkrilo črno vašo dušo. Ali - , - - , . . i "Ila. ha! Rlion< .... „ ,. . . . zak, oni pa se enkrat toliko. 1 li i. t ii n>.lr lin i . 1 .. . < .......... . , - ... ' . ___• T » .Ji 1 ' II- i • i one se izteka v I Z eno besedo naš pohlep po Michi^sko jezero," je momljal ».•..•. ....... očka Hase. 44Prijatelj, vi nič ne trakovih, vezeh, plečdeah, plj'un- i -t /i i i - znate! Vi ste frsel! Ničlo vam r>ri- kili (kakor se po domače imenuje v i"1- niste pokazali, da sle prava j»oša>t osveteželjno.sti in krivičnosti 1 Vi.iavndla -e je ter stopila p red en j : — Ali niste postali vi, — ki ste bili rojen kot korniški plemič, — pogan in t!., odpadnik in morski ropar? Ali niste žrtvovali svo e-j . . . , mazem ;„ . ir, k,,,,, .i. , . . .•• . - i- , .rxlznak višje stopnje viteškega ro_ gi iriai.iga iiou«. «d zadostite svoji osvetezeljnostiI . . . . * \i;. m#» i,..,,;^ t«.. i ».:___i i -• t , .da) je mora najbolj zadoLžen in * .vrnilo je zi 1 nanjo ter se n: brigal za grda očitanja. Ko je k< n-t čaia, jo jc prictl sam izpiaševati. ~ ' .najmanj vsilijiv. " — 'lv >j: ijsštinkti so te svarili vnaprej. Pri Bogu, ženska d si ne mores izmisliti ooljše povesti.' Obrnil sc je v»!ruu, kajti vstopila sta dva sužnja, ki sta nos.ia posodo. Časopisi poročajo iz Brajle. da so rožniki dva dni zaman zasledovali razbojnika Terenta. V zadnjem hipu se je posrečilo Teren-tu v bližini kanala Matin zopet ubežati. Po najnovejših vesteh se nahaja Terente v močvirjih v bližini Silistrije. Oblastva so takoj odposlala v okolico Silistrije vojaške čete in upajo, da bo sedaj Terente kmalu prijet, ker je kraj manj ugoden za skrivališče ko pa okolica Brajle. Pred vasjo Poradim sta dva orožnika ustrelila neko kmetica, ker sta jo imela za Terenta. Sicer pa so imela oblastva v boju z razbojniki srečo. Roparja, ki so napadli poštnega kontrolorja pri Hotinu. a čemur smo poročali, so bili aretirani, V boju z orožniško patruljo pa je bil ubit znani razbojnik -Jon Gagin. Na Sedmograškem pa se je zapet pojavil Jo^lp Jellinek. ki ima značilen naslov 'kralja vlomilcev' V zadnjem času je izvršil samo na Sedmograškem do 300 vlomov. Japonsko zračno brodovje. A. France in kritik. Neki kritik je pestil Francea, A. France" in Eodin. ^ mu Pov* se *<>-. . , , . 4 .. _ l«ko stvari. V premnogih delih. oJ Kakor vsakdo tako trdi rrarce .. .. . , . , . „ sobi.to v Epikusovem vrtu , ie visoko ceni Rod m a. ki pa mu pre- - , .. . , , t , „ .... . . ... , , . _ ' . . videiti sledove globokih znanstve- -- i iiK.ij pnnaj;. veei-rja. I pam. da je tvoj tek ostrejši kot malo gleda na cedoto m preveč- tvoja logika. .krat cnlreže, kar ga pri kakem u- i ii. • ,1 . N avstrononuji ste dobro puil!o. Genoa. 25. septembra: Zetland. Cherbourg. 27. septembra: Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cherbourg: Lafayette. Havre; Mount Clay. Hamburg; Muenchen. Bremen; Volen-dam, Boulogne; Conte Verde, Genoa. 30. septembra: Resolute, Hamburg. 1. oktobra: Paris. Havre: Mauritania, Cherbourg. POZOR JUGOSLOVANI! VELIK IZLET V JUGOSLAVUO S SVETOVNOZNANIM PARNIKOM "BERENGARIA" 52.226 to« Odpluje iz New Yorka v sredo, 24. SEPT. ob 3. popold. (Preko Cherbourga.) Preživte G zabavnih dni na morju in budite v Jugoslaviji v dne. Kabine v tretjem razredu imajo po 2. 4 in C ixjstelj. \ suka kabina je opremljena z vsemi modernimi udobiioslni kot v hotelu. Hrana izborna. Cene zmerne Vlada Združenih držav izdaja sedaj dovoljenja, s katerim lahko ostanete v starem kraju leto dni ter zopet vrnete, ne da bi podvrženi kvoti. VAŽNA NOVICA ^ JUGOSLOVANSKI KONZULAT JE SEDAJ POOBLAŠČEN IZDAJATI POTNE LISTE. VELJAVNE ZA POTOVANJE V JUGOSLAVIJO IN IZ NJE. Izletnike bo osebno spremljal p. S. M. Vt'KOVlC. uradnik CUNARD ČRTE v New Turku, ki je izvedene«- v prirejanju izletov. Gospod VUKOV1C to <|?ebno pazil na vse potrebe potnikov ter se bo brig.il in skrbel, da bodo imeli izletniki na parniku razen drugih udobnosti tudi zabavo. Za druge informacije plule dovoljenja z:i |ovrat»-k in | potovanja s«- obrnite na najbližjeg-* Cunard-ovega agenta v vaSnr kraju ali i>:< naravnost na: Cunard Line 25 Broadway New York, N. Y. van i. Ali mi morete na-znaeiti, v odvrnila mrko. — Aoc t m ji — je mizic, iianjti. ^fi >^daj naprej, deklica, l.oš upoštevala, ne tega, kar lio eeš ti, l-n;vee .car l; ukaženi jaz. Heeem ti, da jej in jedla boš. — Ne bom. -- Xe — je odvrnil počasi. — Ali govori ! 4'Dobri predsednik Falliens, ki ... , . . I. -, o . katterih delili ste jo proučevali?' i ie nekoč ofienMno po»?etii halon, ,lf, . .. , __ r . J , .' . . . ' Gotovo. Listal som Planini a ri- se ie ustavil pred solioi. ki nu im:da , , , . i 1 . onovo delo. ki se mor.da so nerode- Kritik je misIH, da se bo zprnu - - I Ka,to F-'a™e razložil "kaj dn ^ ^ Iost. France-"S svoio suženj na ta na- je marm0^i ivip Viktorja Hogccja (iim . , . ' . cin svojim pospodnr iem ? Jej .pravim „ . . . teme-, jat o izobrazbo črpan tudi v v " na vrtu PalaiSiRovad v napol le- t „ r,, _ — Ne iiioi-em, ne morem, — je protestirala. i- - r * (ljarousseovem blovarju. Da, — Suzci.j, ki -e ne pokori, ne more živeti aJ,U-1 , i i - i KPot^a> Dietianjiaire Labrousse je ,> . . .. . ' Kodin je bil pravkar dokončal i,__; . ,... .. Potem me ubijte, — ju odvrnila odločno ter skočila na no-' - • . prav korLstna publikacija." i • . ....... ,v ilovici veličastno pesnikovo po- k'^itLi- - i t.- — 4 bl-lie me. saj ste vajeni ubijanja in vsaj za to deianie vam L . -rr-, . TT - . , t Kr,tllJt se ni mogel naeuditn. dobo. Viktor Hugo je stall na vr- „ , „ Dragi gospod. je^ pcn-zel slavni romaincier, oWevafflje so žefliili \ndeti novi osnutek. Na lij™._______. . . r I-....... ' je hu skaile. Vsakovrstne Modrice in liAi.i ta .,»„;i a* ..........i .i- - i _ Ponmrki'nje so se vrtile, vorčaJe in oom pa Te ubil, da ti napravim uslugo. Ah se vedno ne razumeš? Ti i si lij^a sužnja, moja stvar, moja last in ne bom trpel, da bi trpeli škodo, iaz\en če .-e poljubi meni. Vsled tega jej ali pa te bodo zbi- cala moja dva Nubijca, da vzbudita v tebi tek. /a trenutek je stala nred njim izzivalno, bleda in odločno Na-is° ze,mi vliueiJ DOVJ ljubeznivimi, astroumnimi in člo enkrat kot da je bila njena volja zdrobljena pod stalnim ter neodo- Pa Je M P^11 P^jšnji vekoajaibnimi pisatedji maše deže ijivim pritisl. on; njegove lastne, pa je omahnila nazaj na d i van terivečer Hnico m odPrta- Ker le." pocas: ,n rbotavljaje potegnila posodo proti sebi. On jo je opazoval pa ^ P° no6i razsa0a!1 strašen piš( In kaŽ0(- na ^ ler ,c na tihem smehljal, j m naliv, je bila povoden j Opreme- piče po polkah ^^ lmjižnice . Obstala je. kot da išče'nečesa. Ker ni mogla najti dotične stva- |niJa velikansko skupino v brezlično -Evo vam mojlh viroy Tu . Yi, je dvignila pogled. kašo. Pečina se je bila pogreznila ti. noecrn jesti kor poganski pes. temveč na krščanski način. Sir Oliver je počasi potegnil izza pasu svoje bogato okrašeno bodalce. — Potem naj ti smži to-lc. dalce pioti njej. Kozamunda -e je hitro polastila bodalra. — Konečno ste mi dali nekaj, za kar sem vam lahko hvaležna. — je rekla. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". rosuucHUKF rlaxavnost v Jugoslavijo ^ Martha Wa«hington — 6. sept.; 23. okt. Presidente Wilson — 10. okt.; 29. nov. V Dubrovnik ali Trst. m iželeznina v notranjost zmerna, Nobe-| nih vizejev. Vprašajte pri bližnjem agentu ali pri ! P-IELPS BROS. » CO„ 2 Wemt St.. N. V. SLOVENSKI KONTRAKTOR — se prporoča rojakom v Miners Mills, Ha-, nover, Luzerne, Duryea in Forest City, . Pa. za napravo novih hiš in popravila, — j PiSite na — I RUDOLF MIM ELICH 64 Mines Rd., Miners Mills. Pa I Beiphone: 6!MS R. W. B. ! JAKl, NAROČAJTE SE NI GLAS NARODA', NAJVEČ* •LO VENSKI DNEVNIK, V CD&ntf.NTR DRtAViV je rekel ter brezbrižna porinil bo- /Mje prihodajiLT DR. LORENZ 642 Penil Ave., PITTSBURGH, PA. ■OINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK &PKCIJAI.IST MOŠKIH 0OLEZNI. M*J* strok« j« zdravljenj« akutnih In kroničnih bol«znl. Jas •am t« zdravim nad 25 lat tar Imam skuinja v vaah boleznih In k«r znam atov«n«ko. zato vaa moram popolnoma razuma«! In apamatt vat« bolatni, da va« »zdravim In vrnam moč U zdravja. Skozi 23 lat aam pridobil po sobno skuinjo pri ozdravljenju moikih bolaznl. Zato aa morata popolnoma sanaatl na mana, moja akrb pa J a. da vaa papolnama vi m. N« odlaftajta, ampak pHdita Cimpraja. i«« ozdravim zpatrupljano kri. mazulj« in llaa po tatasu. bolaonl v ■___ _ padanja laa, OoltCfn« v koateh, atara rana, oalaMiloat, »Ivino In boloznl v mo-hurju, ladleah, Jotrah. želodcu, rmenico, rtvmitium, katar, zlato Sil«, naduha ttdL Uradna ura: ▼ ponedeljek, sredo ln petek od t. dopoldne do f. popoldne; V torek. Aetrrek ta sobota od S. dopoldna do S. avatar; v proanlklk od lt. dopoldna do t. popoldne. na plešoče vile in msalke. Viktor torje ki sa govoriH čif9to franco^K Hnga po se je bil zavalil v Blata* no> t. j ki so dobro ^ezer0- j enega ini brez drugega. Rodin je odpahnil duri in spn- ..Skušal sem čimbt^lje povedati stil go*te v sobo. mahoma pa je kar ^ doživel ^ čftSar sem ^ uzrl nezgodo. Toliko da si ni izpulil n^ v povedati brade iz obupa. ho kakor bi bfli ^ nekdamji Jep: Ali že je zadonel koncert pohva-duhovi povedaii^ če bi biLi xlMi le: izvedeli iste reči." ''Nečuveno! Čudovito! Sijajno__ Imenitno! To jezero, iz katerega moli Hugo, kak simbol! Mojster, Dunajski jdnoumetniki aretirafll to je duhovit zamislek. IIoteTa stei v pariz11 upodobiti nizkotnost dobe, v kate-1 __* ri je edino navdih vznositega bar- pari«ka policija je aretirala du-da čist in plemenit duh plul nad najsko družbo kinoumetnikov. ki kalnimi valovi. Prekrasno!" |so izvajali po versailLskih parkih 4'Ali se vam zdi?" je plaho neke igre in pri tem nastopali povprašal Rodin. j polnoma nagi. Vsled intervencije «'Kakopa! To je mojstrovina avstrijskega poslanika je pariška v.»eh mojstrovin. Oh, mojster, ni-1 policija večino aretirancev izpu-cesar ne izpremmjajte! nk.1 stila na svobodo. V zaporih je prv držala samo še režiserja in ope- A. France in mladi pisatelj. Pranee jih lju.bi in čite, vesndar jih sodi brez prikrivanja : "Sddobno slovstvo mi brez lepo- raterja. ALI VESTE, — - da koroški Slovenci izdajajo svoj ča- "j w>pis ha l>unaju n «la se imenuje "Kote, ni brez talemtov, vendar diši j roški Slovenec"? Ali veste, da 20 Hel-preveČ po trgovskem napora iai po mar TurSkih cigaret ne »tane več kot oapuhu. Oiabneži smo; hočemo, da 2lnavm1,nil; ^^ ^ » "eka^ra! r .. . _ vredne? Kot drnid. boste tudi vi bi se o suts govorilo, m ta želja pot veseljem začeli kaditi turške. ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEK0RAT0B Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTK DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 359 Grove Street BIdgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Evergreen 550G ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH — IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATEBIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGO-8LAVTJI, ITALIJI, AV8TBUI IN NEMČIJI. Kar pa je »vezana nabava dolarjev sa izplačila ▼ Jngosla-vi ji z znatnimi rtroški, imo bili primorani zvišati pri-■Wjbino, ki je sedaj naslednja: Za izplačila dolarjev brez pogoja: 4o |20. po fL, od $25. naprej po 4%. Za izplačila proti predložitvi vidiranega potnega lista: do $25. po 75 centov, od $25. naprej po S%. 0 Denar, nakasan v Jugoslavijo brea pogoja, se IzplaCm naslov« nlku takoj ter leti lahko takoj a denarjem razpolaga. Vsled tega priporočamo onim. ki pošljejo denar samo sa potna stroSke, poslužiti se drugega načina ter označiti na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega Usta (pofla) za Združene države). Ako potem naslovnik nebi mo-mogel predložiti takega potnega lista, se stavi ne k« t» ni sneeafc aopet na razpolago Tpla« '.iku. •Pristojbina za izplačila dolarjev ▼ Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 centov sa nakazil' od $25. naprej po 3%, to je po S oente od dolarja. Nakazil aa zneske pod 96. ne moremo prevzeti. Vsled ta-moSnjih odredb, ne moremo Izplačati v Nemčiji naenkrat eni la lati osebi več kot 920. Znesek za pristojbino nam je poslati obenem s onim, ki naj se izplača. Pordarjamo pa, da Je najbolje ln najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim. £1 bivajo na deželi dale« od banke ter v menjanju dolarjev niso izkuSenL Na zahtevo izvrinjema Izplačila tndi brzojavno in potov brzojavnega pisma. Stroški sa brzojavno pismo (Cable Letter) snaiajo $1., stroški sa direkten brsojav (Cable) pa: v Jugoslavijo- $5.t ▼ Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4. Vsi oni, ki tega oglasa nebi razumeli, naj nam plfiejo za nstanfiao pojasnile ter pripomnijo, v kateio državo žele denar poslati. FRANK BAKBER STATE BAHX POZOR ČEVLJARJI! .Zelo dobra prilika se nudi izvrstnemu čevljarju. Tukaj je dobro urejena delavnica s strojem Champion Model F ;">*>. ki že 14 let o-bratuje; šivana dela in dovolj, prijazni kraj. Prodam po nizki ceni. Pišite za nadaljna pojasnila na: — John Terria. 1409 E. T.4] Chicago. 111. (4x '{O. 2, 3.) ROLE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dohit* edino pri: NAVINŠEK-POTOKAR 331 Greere St.. Conamaufh, P«. PlAliE FO CKNIK. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. KDOR jo namenjen potovati V stari kraj, je potrebno, da j« natančno poučen o potnih Ustih, prt* ljagl in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih ssmorr—d dati vsled o a še dolgoletne lzku&nje< Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne paz Dike, ki imajo kabine tudi v IIL ra» redu. Glasom nove naselnlfike postave, ki >e stopila v veljavo s i. julijem 1924, eamorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto ln ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-selniski komisar v Washington, D.O. ProSnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred odpotovali jem, ter se pošlje prosileu v stari kraj glasom najnovejše odredbe Kako dobiti svojce ix starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej pise za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripusčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Prodajamo vozne liste za vse proge ; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser Stat« Bank 83 Cortland* St, New York Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda" AOVSRTiaa IN "SLA! NARODA*. st-mtt ' ■ ' * \