125. številka. Ljubljana, petek 3. junija. XIV. iHo, 18*1. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prej* man m avstro-O fertkfl dežele ta Mio leto L6 tfl., M pol k«t» H «1., za četrt leta 4 g\. — Za Ljubljano brez poSiljauja na dom za celo leto 13 gld., v:« utrt lita ^ld. 80 kr., /a *-r» mesce I ^rld. 10 kr. Za poAiljanji na dom se računa 10 k». za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje d e*. e I e toliko ver, kolikor boitnfol ./.naša. /a gospode učitelje iiii ljudskih lolah in ta dijake velja znižana cenil in »icer: Za Ljubljano za četrt leta "2 gld. f>0 ki., j.o pusti prejiman za četrt let« $ goHL — Z* o/. u a ii i 1 a s«; plačuje od četirifltopne petit-vrste ♦» kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., Če ni- dvakrat, in -I kr. ii- .>**• trikrat uli večkrat tiska. Dopisi Daj se izvolč Irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je \ Ljubljani v Frane K »Imanovj hi3t ..gledališka stolba". OpravniStvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila«, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Govor slovenskega poslanca Obreze o borznem davku v državnega zbora seji dne 24. maja. (Po stenografskein zapisniku.) (Konec.) Na Dunaji pa še treba nij mešetarjev jemati; in če se vzamejo, nijso stroški tako veliki. Pri nekaterih sklepih stane mešetar 1 gld. 25 kr., pri nekaterih pa 2 gld. 50 kr. — to je največ. Zavolj borznega davka torej se ne bo noben bankir v Pariz preselil. Na Nemškem se bo borzni davek tudi upeljal, na Laškem pa je uže upeljan. Ker sem bral v nekaterih časnikih nepovoljno sodbo o tem našem predlogu in ker je tudi na borzo naredil slab utis, začel sem uže nekoliko omahovati in se vprašati, ali nijso te naše določbe morda pretrde, ali nij pristojbina previsoka. Toda, gospodje, kupčijska zbornica dunajska mi je dala nov pogum s svojim poročilom, ki ga je spisal nje svetovalec vitez Leon; ne da bi se bil on pohvalno izrazil o našem predlogu; nasprotno, naštel je v tem poročilu vse, kar se zamore reči zoper borzni davek; pogum pa sem zajemal iz tega, ker v tem poročilu nijsem našel nič novega, kar bi ne bil uže davno v časnikih bral, in o čemur sem bil s svojo sodbo uže gotov. Da svoj predlog bolje utrdim, hočem se ozreti na nekatere točke tega poročila k opcijske zbornice. Najprej pravi poročilo, da razen Italije si nobena vlada še nij upala, borzni davek upeljati. O tem sem uže govoril in dokaza), da imajo borzni davek na Laškem, pa tudi na Nemškem in Francoskem itd. O tem mi torej nij treba dalje govoriti. Poročilo nadalje pravi, da je to pridob-ninski in dohodninski davek, pa da ima več glavnih napak ter zagotavlja, da agenti in ku lisijerji tega davka ne bodo mogli plačati. Jaz moram pa opomniti, da to nij pridobninski davek, ampak davek na promet, tak ima tudi naslov, in da ta davek ne zadene agentov in komisijonarjev, ampak raročnike (komitente). Kulisijerji pa naj svoje kupčije po novih razmerah prenarede in naj vzamejo v poštev, da jim je odslej od sklepa plačati 2 gld. namesto 1 gld. 50 kr. Priznam, da se bo vsled te postave število sklepov na borzi zmanjšalo, zlasti bodo odpadle male kupčije, ki se opirajo na 3, i kr. kurznega razločka pri 100 gld. Vrednosti. Kre post borze in državni kredit pa ne bosta nobene škode trpela, če take kupčije prenehajo. Svetovalec vitez Leon ne more razumeti, zakaj bi moral človek, ki kupi za 5000 gld rente, plačati 50 kr. prometnega davka, kdor kupi za 5000 gld. žlahtnih knmenov, p>a nič davka ne plača. No, gospod svetovalec ima prav, zlasti če se kupijo juvele na borzi za bi;uo. Ker pa kupčija z blagom do zdaj še nij posebno tlobn, zato borze za blago še nijsmo mislili z davkom obložiti. S časom se zna pa tudi tam davek upeljati, kakor je to uže zdaj na Laškem in Francoskem itd., kjer so sklepni listki pri borzi /a blago podvrženi pristojbinam. Pa le počasi! Poročilo kupeijsko zbornice govori potem o kulisi, ter pravi, da je tO indutna moe in stalen kupee avstrijskih vrednostnih papirjev. To pa nij res. Kulisa ne kupi, da bi tvtx olajšala, ampak ona kupi in proda in dela kup j čije /..i trenotek, da si ukoristi padanje in naraščanje kurzov in s tem dobičke dela. Poglejmo si kulisuo kupčijo v njenem prvotnem stanu. A proda B—u 25 kreditnih akcij, pa jih še nema ne, II pa jih kupi od A, čeravno jih ne potrebuje, čeravno še toliko denarja nema, da bi jih zamogel plačati, ko bi mu jih A res prinesel. Gre se torej le za to, za koliko se je v nekem določenem času cena teh akcij povišala ali ponižala, in kolikor je razločka, toliko se izplača. Če so akcije v ceni naraptle za 50 kr. jedna, plačati mora prodajalec kupcu 12 gld. 50 kr. kot, razloček vrednosti od 25 akcij, če pa padejo za 50 kr., potem plača kupec prodajalcu 12 gl. 50 kr. in kupčija je pri kraji. To pa vendar nič druzega nij, ko navadna igra na slepo srečo, samo s tem ra/.ločkoin, da ta igra nij prepovedana, ampak stoji pod brambo postave. Torej kulisa nikakor nij pravi kupec za vrednostne papirje. §0 v Parizu je to priznano in se kulisi ne pripisuje nobena posebna važnost, tako sicer, tla na Francoskem kulisa še postavno prizmna nij, ampak jo le trpe in mora ona svoje kupčije na cesti delati. Tudi povdarja poročilo, da vržejo prenosi (transakcije) vcasib komaj po 15 do 20 kr. dnbčka pri 500O gld. Pa to nič ne dokazuje, ker je le izjemna prikazen. (V bi hotel kdo kako reč sumo z izjemami dokazati, potem se vsaka reč lehko dokaže. Jaz pa z isto resničnostjo lehko trdim, da je dobiček desetkrat do dvajsetkrat vetji. S tem pa nij nič rečeno. Take kupčije, ki nemajo več ko 1 ."> do 20 kr. dobička, imajo pa svoj posebni pomen. Te kupčije s»- ne delajo zavolj dobička, ampak i/ drugib uzrokov. ki jih ne morem vseli ni.šteti, Nasledniki Bogdana Hmelnickega. Po Kostomarovu in dragih spisih napisal J. Stcklasa. (Dalje.) Leta 168G je bil izdan vojnikom carski ukaz, pozivajoč jih k važnemu podvzetju. „IIu-dobni, bogumrzki Busurmani — bilo je kazano v ukazu — nijso iz nobenih drugih krajev toliko ujetnikov pobrali — kakor iz pokrajinskih mest našega carstva in iz Malorusije ter jih razprodavali iz Krima, kakor živino, pov-sodi v večno b surmansko sužanstvo. Naše go-sudarstvo je b;lo do zdaj od vseh stranij po-smehovano in grajano zato, ker smo mi vsako leto dajali busurmanom davek, kar nobena druga vlada ne dela; a oni busurmani so naše poslanpe, ki so jim nosili denarje, sobole in mehko kožuhovino, po divje mučili; mnogi naši poslanci in glasnici so v Krimu tudi pomrli, ker so jih tukaj zadržavali ter tudi večkrat mučili". Vse to je bila takrat vsem pozn t.i istina. Najbližnji uzrok prekršitve tega ugovora, sklenenega s Krimom za carja Feodora Aieksejevičn, je imel te posledice, tla so Tatari posle tega ugovora navalivali na ruske oblasti, a v Krimu pak zadržali in mučili tja poslanega glasnika Tarakanova. Spomladi leta I68i se vzdigne sto tisoč mož velikoruske vojske v južne stepe; vodil jih je knez Vasilij Vasiljevič (Joliciu, drug ca-revne Sofije, dvorni vojvoda velikega polka ter čuvar velikega pečata in državnih velikih del ' zastopniških ; z njima se je zjcdinil na Samari ' a taman Samojlovič z vsemi svojimi polki; Kozakov je bilo do petdeset tisoč. Dne 14. ju nija je prešla vojska Črez Kouko; črez Veliki lug in pridši do rečice Karačakrana, zadela je na nepričakovano zapreko. Vsa stepa je bila zažgana; trave nij bilo; hrano za konje nijso vzeli so boj ; nij bilo tudi drv; ruski konji so poginjali; ljudje so trpeli zaradi slabe hrane' in pomanjkanja vode; bilo je vse podobno, da je bdo do Bamega poluoBtrova vse tako po-žgano. Dalje iti nij bilo mogoče. Vojalki svet vojvodov je sklenil poslati po bregu ob Dnje-pru oddel od 20.000 mož; njim se je pridružil Samojlovičev sin s tremi kozafik.'mi polki. Ta oddel je moral branili vračajoči* s'» vojsko pred napadi ter po mogočno-ti napadati turške tvrdnjave, ležeče ob Dnjepru. Potem se je vsa vojska povrnila. Tedaj so počeli Velikorusi jako sumnjičiti at.amana in sploh Kozake: nijso li morda po njihovem napotku in hujskanju Tatari zažgali stepe, da bi se tako vspeh ruske vojske izjalovil. Neki tujec (Cordon), ki je služil v ruskej vojski, UVeruje, da je ta sum Jjil opravičen. Kozaki — govori on — so se sami z oboroženo roko osvobodili od poljskega jarma ter prosili pri MoskviČanih samo pomoči: oni so se nazivali podanimi, a ne robovi carskimi. Mir s Poljaki, ki so predali svoje pravico nad Kozaki Moskvi, jih je straši: oni so se pobojali, da ne bi začela Moskva z njimi ravnati, da se predolgo ne zamudim. Pripeti se namreč, da hoče kdo vrednostne papirje vsaj za nekaj časa v rokah imeti, ti gredo torej brez zgube in dobička z.i ta čas iz roke v roko. Poročilo navaja tudi izrek gospodarskega Btrokovnjaka SchUf f I eja, ki se glasi (bere): „Previsok davek je nemgoč, če nij v vseh deželah enak, in se ne izterjava povsod enako strogo, ker se potem promet preseli na ino-Btranske borze, ter se donučej pristojbini iz-ogne, in tako t uje j deželi dobiček od kupčije, izroči." To je polna resnica, 6e bi bil davek res previsok; če je pa davek tak, da stroški kupčije ne postanejo nič viši, ko na drugih bor zah, potem se tega, nij biti, kar ScbafHe pravi. In če bi prav pri taki borzi bili večji stroški, zavoljo tega se kupčija še ue bo drugam preselila, zato je treba še drugih uzrokov. Borza v Parizu ic najdražja, vendar dobro napreduje ter ima zmirom večo kupčijo. Zdaj se mi je treba še ozreti na opombo spoštovanega poslanca Hausnerja. On je namreč rekel, da če bi se moj predlog resno izvršil, potem bi vse borze na kup padle, da bi se mirovne sodnije in borzne kamore razlile, iti da bi društvo „girokassenveroinu ne moglo već posredovati pri kupčijah. Ja>: ne razumem, zakaj bi se moralo vse to zgoditi. Vsaj mirovne sodnije nimajo druzega opraviti, ko da morajo njih tajniki gledati, da se pri tožbah in prepirih na bor/i daka/o, dn se je pristojbina za sklepni list pri dotičnoj kupčiji plačala. Vsaj s tem še nij rečeno, da morajo tajniki vohunsko službo opravljati in kupce ovajati, če nijso plačali pristojbine. Borzna komora nema s tem nič opraviti, in jaz ne umejem, zakaj bi se morala ona za-volj tega razpršiti. Naj men j opravičena pa je bojazen, da „girohassenverein" ne bo potem več hotel pri kupčijah posredovati. To društvo ima pri tem toliko dobička, da si bo pač premislilo, prej dfi bo tako lep zaslužek iz rok dalo. Če bi bilo pa to storilo bodite pomirjeni; kajti našlo se bo 10 in tudi 20 drugih hiš, ki bodo to kupčijo rade prevzele. Tudi opomba gospoda poslanca Hausnerja, da taka država, ki vedno posojil potrebuje ne sme zaklati tiste kokoši, ki zlate jajca nosi, ne zdi se mi prav na svojem mestu. Saj ta davek bo zadel le igravce, hazardiste. Pravi kapitalisti, ki državni denar posojujejo, ga še čutili ne bodo. Zdaj pridem do vprašanja, koliko bo ta davek državi nesel. Naravnost in natančno tega se ve da ne morem povedati. Na blizo pa za-morem povedati število sklepov, Vi so se v zadnjih letih ne. borzi sklenili, in ki ga izvem iz poročila rgirokasaenvereinau. L. 1876 je to društvo omogočilo 2,084.400 borznih sklepov. (Čujte, čujte! na desni.) Leta 1877 pa je bilo 2,973.400 sklepov in 36,988.183 gld. knpčijskega dohodka (razločka v vrednostih). V letu 1878 je 3,467.100 sklepov, (čujte! ni; desni), dobička pa 42,050 217 gld. Za leto 1879 število sklepov nij naznanjeno, društvo ga nij hotelo razglasiti (čujte! na desni); razloček denarne vrednosti pa je mo ralo društvo povedat", in \t, tega se po računu nregel de tri" lahko povzame, koliko je bilo sklepov v tem letu. Leta 1877 je bilo razločka v vrednostih 36,988.183 gold., število sklepov pd 2,973.400, torej 12 gld. 43 kr. pri sklepu. — Leta 1878 je bilo razločka 42,050,217, število sklepov pa 3,467.000, tora j pride na sklep 12 gld. 13 kr. Če vzamemo poče«, da pride na sklep 12 gld. 28 kr , in če razdelimo razloček 67,420.356 gld., ki ga je imelo leto 1879 na teh 12.28 delov, vidimo, daje bilo na blizo 5,476.000 sklepov. (Čujte! na desni) Leta 1880 pa je hilo vrednostnega razločka 120,964.173 gld. (čujte! na desni), to da — komaj si upam to izreči 9,850.500 sklepov. (Čujte! na desni.) Te številke pa še ne pokažejo cele kupčije na borzi. Prišteti se morajo še tiste kup čije, ki jih bankirji sami sklepajo, brez posredovanja, in bi vtegnilo njih število znašati desetinko od zgoraj navedene številke sklepov. Pomisliti je še treba, da sta v Avstriji še dve drugi borzi, namreč v Pragi in v Trstu; koliko se tHm sklepov naredi, tega pa n« vem. Pa dosti o tem; o tej točki ne bom dalje govoril, naj si vsak misli, kar si hoče. Povedati moram še nekaj o no vej vladni postavi za pristojbine, v kolikor te pristojbine zadenejo tudi borzo. Tisti vladni predlog se gotovo nobenej stranki v tej visokaj zborniei ne dopada. Pristojbina za borzni »stop bi donašaia državi tako malenkost, da gotovo nij truda vredno, obiskovalce borze » to stvarjo nadlegovati, bolje, da se popolnoma opusti. Vlada predlaga nadalje- 5 kr. pristojbine za vsak borzni sklep; pa ta pristojbina je tako malenkostna, da se je nad njo vsak za-čudil, kdor o borznih kupčijah kaj razume. Ta določba d-^la je celo povod k smešnemu razkladanju, ker je nijso vsi prav umeli. Nek v borznih rečeh dobro podučen mož, poročevalec časnika ,. Presse", je to namreč tako razumel, da hoče vlada 5 kr. od vsacega kosa, ne pa 5 kr. od sklepnega lista. Ker ima j na Dunaji vsak sklep navadno 25 kosov, mi-\ slil je ta gospod, da vlada zahteva 1 gld. 25 kr. , od sklepa! Pa on se te svote nij nič ustrašil, j ampak, ko je izračuni!, da bi ta davek državi nesel blizo en milijon goldinarjev, rekel je le to: „ne verjamem, da bi se od sklepa toliko davka zahtevalo." Druzega ta strokovnjak nij nič rekel, torej se mu ta davek nij tako grozen zdel. Jaz pa ne zahtevam 1 gld. 35 kr. od sklepa, ampak samo 1 gld.. toraj lahko razvidite, da moj predlog nij pretiran Se nekaj mi dovolite opomniti. Očitalo se nam je od več strani, da smo se pri tem predlogu posluževali neke knjižice, ki jo je neki g. dr. Kari Seheinpflug spisal. Samo po sebi se razume, da smo se morali, prej ko smo ta predlog stavili, nekoliko podučiti iz knjig, ki o tej stvari pišejo in nij smo brali samo te knjižice, ampak še mnogo drugih, in jaz ne umejem, zakaj bi se ne smelo por«biti trudapolno delo tega talentiranega mladega moža, ki nam je v ta namen dobro služilo. Gospoda moja! V mojih letih, v mojem stauu si človek ne domišljuje, da je izdelal kako postavo brez napake. Moj namen je čist in pošten, jaz hočem državi pomagati in jej odpreti nov vir dohodkov; na obliki sami mi ni toliko ležeče. Nijaem preverjen m ne trdim, da je naš predlog uže popolna postava brez napake. Lehko je, da. ima mnoge napake in pomanjkljivosti zato so pa odseki, da vsako reč pre-i tiesavajo, in tisti odsek, kateremu se bo ta predlog izročil, naj odpravi vse iz njega, kar najde škodljivega. V odseku bo tudi priložnost, natančneje podučiti se o tej zadevi. Kajti odsek ima več mater i jata, več uradnih podatkov na razpolaganje,, kot posamezen* poslanec. Odsek naj naredi in predlaga svoje- premembe; če se nam bodo dobro zdele, jih bomo potrdili. S to opnzkor ali če hočete, s tem pripo-znanjem vas« prosi«, da to postavo izročite-pri-stojbinskemu; odseku, naj jo* pretrese in potem o njej sporoči. (Ploskanje na desnej. — Mnogo poslancev pride govorniku čestitat.) kakor s prirojenimi podanici, ter jim omejila njihove povlasti in svobode. Ataman in drugi pametni ljudje so preje videli, kaj jih čaka, ko bi Moskva osvojila Krim. Tatari so se smatrali tudi svobodnim narodom; padišah je imel nad njihovim kanom slabo moč ter ga je pri vsakem podvzetji bolj prosil za pomoč nego mu zapovedal. Vlastiti nagib je zjedinil Kozake s Tatari in razum jih je prisilil raz mišljati, kako bi bilo nevarno, ko bi se dal jeden od njih podjarmiti. Pa naj bo kakor hoče, vendar so neprijatelji Samojlovičevi upotrebili to nezgodo pohoda; oni so znali, da bode Golicinu ugodno oponašati atamanu nevspeh pri podvzetji. Po-vrnivši se, Samojlovič nij molčal rad, kakor je bilo videti, nego je izustil večkrat ostre pri metbe proti tedanjim odnošajein. „Nijsem li jaz rekel — je govoril on — da Moskva ue bode Krimu mogla nič storiti. Zdaj je vse tako; in za naprej se bodo morali pred Krimci jako braniti". Vojska, ki S3 > vrnil* iz pohoda, utaborila se je nad reko- KolomaJuK Tukaj je zbor starešin, sestavivsi uroto,, napisal izjavo na svojega atamana*). V tej izjavi so izrasttfi na različne načine nezadovoljstva, proiznesena. po atamanu proti ltuaskovskej vladi zaradi pre mirja s Poljsko ; pokazati so tudi, kako se je ravnalo v vojski s Tatari, kar je bilo škodljivo za vspeh. On je dovolil voziti v Krim raznovrstno hraso ter goniti živino na prodaj. Tukaj pa se je pokazalo mej ostalim, da on nij poslal naprej niti vohunov niti straže, da zve o stanji polja, in ko je videl okolo taborov goreča polja, nij poslal svojih ljudi j gasit. Dospevši do Kanki, nij pozvedel, kako daleč je izgorela stepa ter se podal naprej na sežgano stepno polje; in ker ataman nij želel, *) To so bili Vasilij Borkovskij, obvozni sodnik Vojehovič, pisarja Prokopovič in Vasilij Kočubej in polkovniki Konstantin »olonina, Jakob Lizogub, Grigorij Garaalija, DiuitraSka Rajča in Stjepau Žabje la. — da se ta vojska vodi, pa tudi nij nič zato delal, moglo se je zaključiti, daje dal bržkone on zažgati polje. Vrh tega so se tožili v izjavi na slabo upravo atamanovo: on je vse sam delal ter nij nikogar pohval na svet; brez sodbe in sodbene iztrage je odvzemal slu/be, ponižaval stare Kozake ter povišava 1 neznatne ljudi, surovo se ponašal B starešinstvom, a nad vse pa je bil neznosljiv zaradi svojega koristo-Ijubja: kot polkovnik je pobirat dohodke, a ljudem je dopuščal delati, kar so hoteli: kar se je komu kaj dopalo, to je tudi vzel, a kar sam nij odnesel — to so vzeli njegovi otroci. Končno pa so prosili v imenu vse vojske za-porezke, da se zameni on v atamanstvu. Le ta izjava je bila izročena Golicinu 7. julija. Mogočni bojarin uže poprej nij ljubil Sainojloviča. Golicin je živel v sovraštvu z Romodanovskim, a Samojlovič pa je prijateljski občil s polsednjim. Izjava je bila odpravljena v Moskvo, a v Moskvi pa so se ravnali po njej tako, kakor je hotel Golicin. Politični razgled. V Lj u ; 1 j a n i 2. junija. Cesar je potrdil zakon zoper oderuhe. s«.i ,Ivi o(U. mnogoštevilnem] otoci. Obed v HadersHdu ; odtoi odhod v Kopelj K i er I ing; po Kirlin-kej dolini vrnitev v spodnji Klosterneuburg. kjer bode na večer zabava; ob 10. uri na večer odhod na Dunaj po Franjo Jo-sipovej železirci. Na zborovanje in izlet uljudno vabi odbor. — (Z Dunaja) smo o praznovanji 13. rojstnega dne akademične „Slovenije" prejeli Be drugo poro ilo, katero se posein v j emu z dopis.mi uže priobčeniro in potrjuje, da se je „Slovenija" oživela. Posebno pohvaljeno je berilo tajnikove „o zgodovini prvega društvenega leta." Končno g. poročevalec živo obžaluje raz-dvoj dunt i^kih slovenskih visokošolcev in misli, da bi bilo nijbol|e. ko bi se društvo, osnovano nekako zoper ^Slovenijo", žnjo zjedinilo, ko; Blovemki, dljaci na Dunaji morajo združeni delati v „Sloveniji11 kakor bo delali zasluženi njihovi predniki. Ta misel je tudi naša in gotovo jedina prava (Je je res, da so mnogi ' anovi ob h dru I rv itega mnenja kakor naš g* dopisnik, potem je upati da b*j skoro iz-poini njegovu Stelja in se ve da tudi sada. Sloga jači, nesloga tlači! I Ljubljanski tarif g o v e d i n i z a mesec junij.) Mesu prve vrste od pitanih volov velja kilo 50 kr., srednje vrste 48 kr., sadnje vrste 40 kr. Kravje meso je po 50, 42 in 34 kr. kilo. Razne vesti. * (Tifus v Pešti) se nevarno razširja; po bolnicah leži 270 /a to boleznijo bolnih * (Zatožen sodnik.) Te dni je stal pr. d sodnijo na Dunaji 73 letni okrajni sodnik K r i e c h b a u • r , zatožen, da se p' pustil podmititi. Mej obravnavo pa je prišla še ena podobna tožba. Sodnik je hI vendar nekrivim i/poznan, e ker je državni pravdnik naznanil pritožbo ničevosti, moral je nazaj v zapor. 22 julija je glasnik iz Moskve prinesel carsko pismo. Golicinu je bilo naloženo javiti starešini, da si morejo Kozaki druzega ata-mana izbrati, ako jim nij Samojlovič po volji, a zapovedano je bilo, da se imajo Samoj loviču odvzeti znaki atamanskega dostojanstva in samega odpeljati v Velikorusijo. Golicin je vedel, da Kozaki nijso trpeli Samojloviča ter se je bal, da ne bi oni, ko bi zvedeli, da se je ataman zmenil, začeli svoje-voljstvovati ter razpravljati z onimi, ki so vzbudili pioti sebi zlobo. On je poklical k sebi svoje moskovske polkovnike, zapovedal jim objaviti o sodržaju carskega ukaza in da sami odrede, da se bode mogel Samojlovič brez vsakega šuma vloviti; radi tega je bilo i zapovedano, da se ima zvečer promet obustaviti ; šator atamanov in njegove stvari so se nahajale vse v sredini tabora; bilo Je zapove-dano, da se ataman obkoli od vseh strani ne-opaženo z vozovi. Ker se pa vse to vendar nij tiho delalo mogli so prijate ji atamana opo- zoriti, da se nekaj hudega snuje, ter so zato objavili o tem Samojloviču. Samojlovič je bil prepričan, da ga radi izdajstva neinorejo ob dolžiti, ter se nij nadejal, da bi se kdo na to odvažil: on je mislil, da bi se mogel obdolžiti samo radi oprave svoje, katera je bila, kakor je on dobro vedel, za mnoge nesnosna, ali v tem pogledu se je on nadejal odgovoriti in j opravdati, tem bolj, ker nij mogel na noben j način dopustiti, da bi moskovska vlada, po-j znavajoča njegovo verno mnogoletno službo, i mogla njega odstraniti iz službe atamanstva. j Zaprevši se v svoj šotor napisal je po noči opravdanje o svojih postopkih ter poslal na-pisano polkovnikom. Njemu nijso odgovorili. Okoli njegovega šatora je bila v nekej daljini postavljena straža. O polnoči se je javil Golicinu generalni pisar Vasilij Kočubej ter iz-vestil. da je vse gotovo in sicer na tihem storjeno, ataman pod stražo ter prosil zapovedi, kaj se ima na dalje izvesti Golicin je zapove-vedal, da se ima zjutraj pripeljati k njemu ataman skupaj s sinom, a mej tem paziti na druge privrženike atamanove, da ne bi o pravem času setnali o drugem BJUni atamanovem, katerega so pričakovali iz pohoda kroz dnje-provsko ni zov je Ali zjutraj se je Samojlovič odpravil v cerkev k jutornjici,, starešine so sklenili, da ne grejo v cerkev, ker bi tako oskrunili službo božjo in cerkev. Čim pa je ataman po službi božjej stopil iz cerkve, prijel ga je bivši polkovnik Perejaslavski Dmitraška Rajča za roko pred cerkvijo, kjer so ga čakali, ter mu rekel: „Idi po drugoj cesti!" Ataman se nij niti najmanje začudil ter je rekel: „jaz hočem govoriti z moskovskimi polkovniki." Zdaj pridejo polkovniki z vlovljenim sinom atamanovim Jakobom, ki je zjutraj iz šatora pobegnil ali bil vlovljen. Z atamanom nijso govorili nego so ga posodili na slab voz, a sina pa na kluse brez sedla ter ju odpeljali oba dva v dvor h Golicinu. (Konec prih.) Zahvala. Poroko cesarjev iča Rudolfa a princesinjo Štefanijo je praznovala tukajšnja šolska mladina 14. maja s prav zanimivo veselico, katera bodo mladini tem bolj vedno v spominu ostala, ker se je nje tudi viso-korodni gospod deželni predsednik a svojo navzočnostjo udeležiti blagovolil. Posamezne točke te mladinske zabave, ki se je vršila na dvorišči graščine frofa Lanthierija, so bile: a) nagovor Šolskega vodjo, ) petje, c) deklamacije in d) gledališka predstava. Ker bo ae pri tej priliki otroci tudi obilno pogostili, štejem si v naj prijetnejšo dolžnost se v svojem in imenu nčiteljstva vsem p. n. gospodom in goapem, ki so v ta namen ■ denarnimi doneski pripomogli, najtoplejšo zahvalo izreči. Posebna hvala pa še gre naslednjim dobrotni-nikoin:g. Andreju Ditrihu, kupčovaleu, ki je brez-plačno podaril 400 žemelj in 20 dr. Kazlagovih „Pe-smaric1*, poslednje za pridnejše pevca; g. Jakobu Stuhcu, c. kr. sod. pristavu, ki je pri veselici boljše dekluinante obdaroval s srebrnjaki v znesku 6 gld. 80 kr.; slavnemu k raj nema Šolskemu svetu, ki je za pogoščenje dal 5 gld in nakupil 50 zvezkov knjižice „Cesarjevič Rudolf", kateri so so mej pridnejše učence razdelili, ■— daljo g. Antonu Do peri s u in Josipu Maver j u iz Lož, katera sta tudi večje zneske v ta namen darovala Šolsko vodstvo v Vipavi 20. maja 1881. J. Adleftič. Št. 7611. Hazglas. (295—3) Za prosto kopanje je letos kot do seda:" Gradašica nad Kolezijevim malinom v Trno vem, na tako imenovanej Talavanskej senožeti odločena. To se naznani s pristavkom, da se pri prostem kopanji naravstvenost ne sme žaliti in da je na drugih, znotraj ali blizu mesta in predkrajih ležečih krajih kopanje prepovedano. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 20. maja 1881. Župan : L ase han. Išče se stanovanje, dve lepa inetklfrant Hobl. — Ponudbe naj se oddado v „Narodnoj tiskarni". C. m kr. najvišje priznanje. Zlata kolajna Pariz 1878. na *«ifjiii. Jedno vozno uro od postaje Feldbacli ogerske zap. železnice. F*ričetelc saisone 1. maja. Pričetek zdravljenja z grozdjem začetkom septembra. Alkalično-murmttčne in' žolo/.no kislice, kozjo mloko, inhalacijo z mlnkom, umro-kovimi bocki in Htv»loii<:;isto slanico, o^ljono-kislo kopolji, joklanu kopolji, kopolji v Bhulkoj ▼odi, kopolji od Htnrekovih bock, mr/.la polna kupelj ■ upravo ea zdravljenja z mrzlo vodo. pri G-leichenbergu. N ui i y.\isl m su i ■■ iiui/iliJUiiMi llltMlillllt pijniik : kor ima veliko prouto otfljono k i h I i 111 ■, pospcMiiji' |»rol»»»*'ll«ii|« vsilil toifii, kor ima diiHti dvojno OKljeno-kialoKa nutrona in iImiiiiii:« n»li in netmi upiiiHiskili iviv, obto/.njcn-ili /.olodoc, zato no IvilIlOVA vodfk poaebno priporoča ]>ri tioloznili v £4>loii otji. I.9 \t u 11 li h«-1i k« *s<- Sir. **. iO O o O Tri Ci 00 tO lO OlOO > . "S £ T3 [O . ■M g o "S -g g s J WUb3 « I« S ►t? p o o ,W1 B4iS-i9 S50 ED. M U SI L-ova zaloga pisank in risank. Novo izdanje Musilovih pisank se slovenskim tekstom. Visoko c. kr. minislerslvo jih je z odlokom od 9. ivin-, 1881, si. 1395, dovolilo in |niporočilo /a rabo na ljudskih in meščanskih šolah. ZAPISNIK novoisdanih Musilovih pisank s podobami in slovenskim tekstom. Leopold Babenberški. Leopold V. Krepostni. Otto dobi v plačo Koroško. Kudoif Habsburški in duhovnik. Friderik Lepi. Kudoif Osnovatelj. Pridel s praznim žepom. Maks na Martinovej steni. Zrinjskega junaška smrt. Pric Eugen pri Belgradu: Cesar Jožef orje. Musilovo novo izdanje risank s Cesar Jožef kot zdravnik. Nadvojcvoda Karel pri Aspcrnu. Nadvojevoda Franc Jožef in straža. Cesar Franc Jožef v Brigittenavu. Morska bitka pri Visu. Cesarjevič Rudolf in dr. Brehm. Jeames Watt. Svetilni stolp. Avstrijska ekspedicija na sever. Se verfti ter Odoakar. Karel Veliki ogleduje šolo. predlogo n risanje, Cene Musilovim pisankam in risankam: (307-2) Pisanke, normalni format a 8 listov, 100 komadov gld. 1.50. veliki ,, a 12 „ „ „ „ 3.—. llisanke, 19—23 ctm. a 8 „ ,, „ 2.—. Cele zbirke na pregled zastonj in franko. V gostilni „pri Malici" se dobiva ptujske* vl»® iz mestne gore od leta 1875 liter po 48 kr. Tudi se vino prodaja na vedro in sicer po 14 gld. 60 kr., aH pa na hektoliter po 20 gld. (319—1) Velika loterija NARODNE RAZSTAVE v MILANU. Potrjena od kraljeve italijanske vlade. Dobitki zncs6 fr£LnlroT7- 700.000, od katerih glavni dobitki v znesku fir. 400.000 xr zjIslIto. bo: IV. IOO.OOO v zlatu 9* WO.<><><> „ oo.ooo 40.000 so.ooo „ in 495 dobitkov, v razstavi nakupljenih umetnih rečij skupne vrednosti frao^-l^OTr 400.000 in več rtruzih dobitkov, v rnzstavi nakupljenih recij. Jeden loz velja I marko = 50 kr. av. vr. Loze prodaja na drobno in debelo samo gospod E. E. Oblieght v Milanu. Pošilja jih na tuje, če se znesek podije ali pa na pošti plača. Za frankovanje naj se pripošlje 10 kr. a. v. v poštnih znamkih za vsacih 6 lozov. Ako naj bo pri-poslanje priporočeno, potem se ima za frankovanje poslati 30 kr. (294—3) Zadnje pred srečkanjem k udetezitvi dobitnih šans velike, od hamburg-skega mesta garantovane denarne loterije, v katerej se mora 9 milj. 324.080 mark v zlatu v teku nekaj mesecev gotovo dobiti. Novi, v 7 oddelkov vrejeni igralni načrt ima mej 100.000 lozi 51.700 «lol»itk, in sicer oziroma 400.IHI0 cBrž. mark, posebno pa 1 dob. a m. 250.0OO 6 dob a m. 8000 1 n a m 150.000 3 n a m. 6000 1 n K m. 100.(100 54 n a m. 5000 1 n a m. 75.000 5 n a m. 4000 1 n a m. 50.000 105 n a m. 3000 -t rt a m. 40.000 263 n a m. 2000 3 a m. 30.000 12 n a m. 1500 4 T» a m. 25.000 2 n a m. 1200 2 n a ta. 20.000 631 n a m. M »oo 12 n a m. lo.OOO 87 :i n a m. 500 1 a m. 12.000 1.05« J n k m. 300 24 n :i m. 10.000 28.860 itd. n li in. 133 itd. Prvo žrebanje je uradno nepreklicno na dan 15. in 16. junija 1881 določeno in stane celi Orlg. los le 6 mark, ali gl. 3.50 av. bank. pol orig. loza le 3 marke, ali „ 1.75 „ „ četrt „ - \ % n an 90 kr. „ ter se ti ort države garaiitovani originalni lozi proti pošiljatvi svoto v gotovini ali ]»o nakaznici, ali pa »roti povzetju zneska v nujoddalje-nejše kraje tranko razpošiljiijo. Manjše svote morejo se priposlati tudi v pismenih markah. nisu NteiiKleeker je v kratkem času svojim interesentom izplačala velike tlobitlte po 'mark I-'.»..mm>. m».ooo. »O.OOO. io.ooo in več po lo.ooo itd. in je s tem pripomogla k sreči mnogovrstnih rodbin. Uloge so v primerji velikim dobitkom jako neznatne ter se mora le priporočati, da se je-denkrat sreča poskusi. Vnak udeleženec dobi pri naročbi uradni načrt, iz katerega se razvida razde!jenje dobitkov in dotičnih razredov, kukor tudi vloge, in po vzdigovanji dobitkov otic jalni listek vzdig-nenih številk. Dobitki se izplačujejo točno pod državnim poroštvom ter se morejo ioi direktno vposlanje ali na željo interesentov z mojimi zvezami na vseh večjih tržiščih Avstrije izplačati. Naročila naj se povratno, zaupno pošljejo na litino Nt»r<» tvrdko Josef Steindecker, Bank & Wechselgeschaft, Hamburg. 1*. N. Hi&a Josef Nteindecker — poznata kot solidna in reelnu — ne potrebuje posebnih reklam: te zato izostanejo, na kar se čestito občinstvo opozarja. (318—1) Izdatelj in urt^dnik Ahikso Armič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne". 318862 8F 1770