Maja Časopisni zavod »Zasavski tednik« Trbovlje / Urejuje to odgovarja
uredniški odbor / Direktor to odgovorni urednik Stane Šuštar / Tiska tiskarna CZP »Slovenski poročevalec« v Ljubljani / Naslov uredništva In uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 (telefon 91) / Račun pri Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-148 / List izhaja vsako soboto / Letne naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din / Posamezna številka 10 din / Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne to jih ne vračamo
eDiaeoioeoioioaoeoecDBoccDicDBCDi
Tl
m
6tev. M
Trbovlje, 22. Junija 1957
Leto X.
7
dni
po bvetu
[ S PLENUMA OKRAJNEGA ODBORA SZDL TRBOVLJE
Zaskrbljenost ob poskusnih eksplozijah je izraz želje jugoslovanskih narodov in v tkladu s težnjo vseh narodov 'Veta, Ida bi- zavarovali mir Med narodi, je rečeno v dekla-raciji Zvezne Ljudske skupščine, v kateri poziva
K USTAVITVI JEDRSKIH POSKUSOV
kar bi nedvomno prispevalo k Utrditvi mednarodnega položaja. Ljudska skupščina FLRJ Po Tpoudarja tudi, da sedanji Mednarodni položaj, kakor so to Se večkrat poudarili in Predlagali zastopniki jugoslovanske vlade, pa tudi zastopniki raznih drugih vlad, imperativno narekuje sklenitev takih začetnih sporazumov o razorožitvi, ki bi, čeprav po svoji vsebini delni in omejeni, omogočili svetu nastanek medsebojnega zaupanja in postali Prehod k obsežnim in širokim sporazumom o razorožitvi.
BRLANDER PRI TOV. TITU IN V SLOVENIJI
Fred dnevi je dopotoval na Brione predsednik švedske vlade £rkmder, ki se že nekaj dni mudi v naši državi. Tamkaj ga je sprejel predsednik Žito m imel z njim več razgovorov. Po obisku na Brionih it prišel gost tudi v Slovenijo, kjer si je ogledal Postojnsko jamo in Bled, pred odhodom iz Jugoslavije pa si bo ogledal še Ljubljano.
JAPONSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK KI Sl V ZDA
čeprav so v Washin.ptonu me-lorie prepričani, da bo obisk laponskega ministrskega predsednika Kišija namenjen predvsem gospodarskemu vpraša-nju, p« odgovorni krogi ne zanikajo, da se bo Kiši na sestanku z najvišjimi ameriškimi predstavniki razgovarjal tudi o prepovedi nadaljnjih idrskih poskusov. Za to ima Kiši dovolj razlogov, kajti Japonska, ki je tik pred končano drugo svetovno vojno doživela domski krst, in je zlasti v tadnjih dveh letih prizorišče nadaljnjih jedrskih poskusov v njeni neposredni bližini, za-kteva zlasti v zadnjih mesecih nujno prepoved vsakršnih poskusov.
NEHRU NA OBISKU NA FINSKEM
Na poti v London, kjer se bo ‘ndijski premier Nehru ude-ttžil konference ministrskih Predsednikov dežel Britanske skupnosti, je obiskal že Dansko, v torek in sredo pa se je Mudil na Finskem. Obiskal bo 'e Norveško. V vseh treh drža-je imel več razgovorov z visokimi državnimi predstavniki.
PRED SESTAVO NOVE VLADE V ITALIJI
Morda bo pa le konec vlad-2* krize v Italiji še ta teden. '"UM predsednik republike ^ronchi je pred dnevi poverit "J-nndat za sestalo nove vlade ,.*°vaViniju Fanfaniju, vodite-J*u Demokrščanske stranke.
M je znano, prejšnji manda-r?r Merzagora v svoji misiji vtepel, predvsem zaradi sta-Sča liberalne in demokrščan-stranke. Italijanski tisk pa Rudarja, da brezvladje hro-
Pospeševanje kmetijstva
osnovna naloga kmetijskih zadrug
Najprej načrti — potem investicije — KZ se v glavnem ukvarjajo s trgovino, premalo pa s pospeševanjem kmetijstva — Odnos zadrug do kmeta in obratno — Kolektivna uporaba strojnega parka — Veliki so programi dela kmetijskih zadrug — Program dela OZZ je zelo bogat in pisan — Razprave o kmetijstvu po vseh občinah okraja.
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OBČIN ZAGORJE OB SAVI
priredi od 28. junija do 4. julija 1957
5. KULTURNI FESTIVAL
SPORED PRIREDITEV:
Petek, 28. junija 1957 ob 20 uri:
Jerzi Lutowsky: Dežurna služba — drama (Svoboda DPD Loke-Kisovec)
Sobota, 29. junija 1957 ob 20. url:
RKUD »Rudar« — Raša
(Gostuje s pisanim kulturnim sporedom)
Nedelja, 30. junija 1957 ob 20.30:
Kreft: Kranjski komedijanti
(Gostuje Slovensko narodno gledališče Ljubljana) Ponedeljek, 1. julija 1957 ob 20 url:
Velika skušnjava — komedija (KUD Izlake)
Torek, 2. julija 1957 ob 20 uri:
Marinc Marjan: Komedija o komediji (DPD Svoboda I, Zagorje)
Sreda, 3. julija 1957 ob 17. uri:
Slavnostna akademija v počastitev rudarskega praznika in dneva borcev Četrtek, 4. julija 1957 ob 20. url:
Maks Kunaver: Na planincah naših (Svoboda II, Zagorje)
u
■
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
m
o
N
0
'■
0
■
o
■
o
si ■
o
■
o
■
loioioioioioioioioioioioioio
Seminarji za novosprejete člane ZK
opereta
Vse prireditve Partizana.
bodo na letnem odru na telovadišču
Prejšnji teden je v Trbovljah zasedal plenum okrajnega odbora SZDL, ki je razpravljal o vprašanjih kmetijstva in zadružništva v • okraju. Glavne smernice o tem je nakazal v svojem poročilu predsednik okrajnega odbora SZDL, tov. Viktor Kovač. Govoril je o nalogah kmetijskega zadružništva in orisal razvoj, ki je bil dosežen na tem področju. Nadaljnji napredek kmetijskega zadružništva nasploh pa zahteva še večjo organiziranost In povezanost, politično razgledanost in podjetnost kmetijskih proizvajalcev. Pa najsi bodo to člani raznih odborov, kakor tudi upravniki in organizatorji zadružne dejavnosti in kmetijski proizvajalci sploh.
Ko je tovariš Kovač govoril o razvoju našega kmetijstva, je poudaril, da bo »Zakon o zemlji« prav gotovo ugodno vplival na to, da bomo zemljo boljše ' obdelovali in je ne puščali vnemar. Mala posestva pa so velika ovira v našem gospodarstvu in razvijanju našega družbenega upravljanja in napredka. Pri Izvajanju investicijskih programov smo doslej dostikrat grešiti, ker smo delali premalo načrtno. Tako Je na primer načrt za melioracije v Brežicah ln na Krškem polju prav dober, ni pa dovolj razvidna perspektiva. Nadalje smo na Bizeljskem vlagali investicije v hleve ln še drugo, posebno velikih koristi Pa od tega ne bo. Boljše bi bilo napraviti pošten načrt za obnovo vinogradov, kar bo dosti večjega pomena za te kraje.
Tudi same kmetijske zadruge, so se premalo ukvarjale s pospeševanjem kmetijstva, ke"r so s« v glavnem osredotočile ▼ druge dejavnosti, predvsem pa so se najbolj brigale za trgovske poslovalnice, gostilne in razne delavnice. V zadrugah je cela vrsta raznih odsekov, ki Pa so premalo ali pa sploh nedelavni, ker »o se največ zanimale za trgovino, s katero naj se predvsem ukvarjajo trgovska podjetja. Tako ima naprimer samo KZ Brestanica v svojem okrilju kar 6 trgovin. Prav ta-
ko je tudi s kmetijskimi posestvi, na katerih bi bilo treba razviti večjo dejavnost in pravilno razporediti delovno silo, napraviti dobre delovne načrte in pravilno organizirati delo. V Pi-šecah bi bilo mogoče s pravilno organizacijo dela mnogo doseči in stalež delovne sile zmanjšati.
Nadalje je predsednik govoril o odnosih KZ do komune in obratno. Tu je govornik podčrtal, da bo edinole socialistična preobrazba naše vasi tista, ki bo privedla do večje proizvodnosti v kmetijstvu, obenem pa tudi
ji razpravi naglasil, da so zadruge navzlic pomanjkljivostim na svoji razvojni poti dosegle znaten napredek. Zadruge so težile za tem, da se ekonomsko čimbolj utrde ln so od svojih osnovnih sredstev vložile v zadružno dejavnost 70 odstotkov denarja. Vse premalo pa so se zadruge posluževale sredstev za obnovo kmetijstva, premalo so se nadalje izkoriščali krediti, prav tako še nista dobro urejena odkup in prodaja kmetijskih pridelkov, na drugi strani pa se je zadružna dejavnost razvijala
PRAZNOVANJE 4. JULIJA, DNEVA BORCEV
POVSOD SE LEPO PRIPRAVLJAJO
Po vsem okraju Trbovelj so občinski odbori ZB že napravili podroben načrt, kako bodo letos proslavljali Dan borcev, ki ga praznujemo letošnjo leto še drugič. Četrti julij je praznik borcev, praznik vseh tistih. Iti so na ta ali oni način pomagali, da se je narodnoosvobodilni upor razvijal in širil in da je končno zmagala pravica nad nasiljem.
4. julij bomo ohajali letos povsod s primernimi proslavami, z odkritjem partizanskih plošč in s obiskom partizanskih krajev. Ob tem prazniku se bomo pogovorili z materami in svojci padlih partizanov ter v družbi borcev obujali spomine na nekdanje dni in prav tak" napravili načrte za naše nadaljnje delo.
Naj ne bo nikogar,' ki se ne M spomnil 4. julija, praznika naših borčevi
me in inventar, predvidena je gradnja 3 zbiralnic za mleko. Vrednost predvidenih investicij zg gradnjo zadružnih objektov znaša 129,407.000 dinarjev.
V investicijah za pospeševanje kmetijske proizvodnje je določeno 104,050.000 dinarjev, in to za ureditev in nakup strojev za Izkoriščanje peskoloma v Stari vasi pri Vidmu, za apne-nje kiselkastih zemljišč, za melioracije na področju potoka Gabernice so predvidena osuševalna dela na površini 500 ha. Zg načrtno obnovo vinogradov in sadovnjakov Je določeno 25 milijonov 600 tisoč dinarjev. Tu Je zajeta Se posebej ureditev toplih gred v Catežldh Toplicah, nadalje gradnja gnojnlčnih jam ln silosov.
Nadaljevanje na 2. strani
Tudi v brežiški občin) so letos, zlasti v spomladanskem času, sprejeli preče) mladih ljudi v članstvo ZK. Medtem ko y ostalih občinah, zlasti v večjih, osnovne* organizacije samostojno ‘opravljajo seminarje za novosprejete člane, so v brežiški občim sklenili prirediti seminarje za vse novosprejete člane. Prvi seminar so imeli 9. junija.
Prometna nesreča v Brežicah
Preteklo soboto ,1e vozil avtobus na relaciji Kozje-Brestimioa-Brežice, last avtobusnega podjetja iz Celja, iz mesta Brežice proti mostu čez Savo. Vozilo, v katerem Je bilo nekaj potnikov, je treščilo v hišo ob mostu.
Vzrok te nezgode je po izgledu zlom desne vzmeti, zaradi česar je težko vozilo podrlo cestno ograjo ter zrušilo in delno potisnilo steno hiše pod cesto. Razen nekaj prask ni bilo ob tem dogodku večje nesreče, pač pa Je nastaja precejšnja škoda na avtobusu ln hiši, na kateri bo treba delno obnoviti stene, vrata in okna, saj Je bil ded kabine tega voza tako rekoč v spalnici stanovalca te hiše.
Uvedena preiskava bo ugotovila pravi vzrok te nesreče, (ek)
katerega ser j® udeležilo 54 članov.
Na občinskem odboru SZDL v Brežicah smo zvedeli, da se novosprejeti člani živo zanimajo za posamezna predavanja. Vsi bodoči seminarji bodo ob nedeljah, ker je to za večino mladih ljudi najprimernejši čas.
Najmanj tri sto stanovanj
bi potrebovali v brežiški občini ozirom« v samem mestu — Letos bodo dograditi precej stanovanj —
Sodijo pa- da jih toliko ne bodo dogradili niti v desetih letin, čeprav bi vlagali v ta namen vsa razpoložljiva sredstva. Iz letošnjih prispevkov stanovanjskega sklada bo dograjenih precej stanovanj, v katera se bodo vselili najpotrebnejši. Občinski ljudski odbor pa bo od teh sredstev ločil tudi precej denarja za kreditiranje zasebnim gra. diteljem stanovanjskih hišic. Prvenstveno bodo dobili sredstva tisti graditelji, ki bodo letos dogradili svoje hišice, (v)
OTVORITEV KOPALNEGA BAZENA
3000ljudi na Izlakah
Med gosti pa smo videli okrajnega sekretarja ZK Viktorja Kovača, predsednika OLO Martina Gosaka, okrajnega sekretarja SZDL Janeza Jesenška, podpredsednika OLO Viktorja BurkeLjca in vidne politične ter javne delavce zagorske občine, kakor tudi predstavnike zagorskega rudnika in množičnih organizacij
do boljših pogojev za delovnega kmeta in vseh delovnih ljudi na vasi. Da pa bo kmetijstvo in zadružništvo doseglo tisto raven, ki je potrebna, je seveda treba upoštevati najrazličnejše okoliščine. ki jih moramo reševati vsi skupno, prav tako se ne smemo posluževati zgolj kampanjskega dela. Kmetijske zadrue, zlasti pa njihovi upravitelji, morajo biti sestavljeni iz najboljših ljudi, pred katerimi stoje pogosto še težje naloge kod pred marsikaterim direktorjem Industrijskih podjetij. V zvezi z dejavnostjo kmetijskih zadrug, je pa posebno važen delovni program, ki naj bi ga zadruge napravile za več let naprej.
Tovariš Tone Zupančič, predsednik OZZ Trbovlje, Je v svo-
premalo organizirano. Okrajna zadružna zveza si Je zadala bogat program dela, ki pa ga bo mogoče uresničiti le z dosledno voljo in prizadevanjem vseh zadrug in zadružnikov.
Program OZZ obsega gradnjo in adaptacijo raznih zadružnih stavb. Zgrajeno in adaptirano bo 15 objektov, nadalje bo zgrajeno in adaptirano 11 skladišč, sušilnic in mlekarn, nakupljeni bodo številni kmetijski stroji in prevozna sredstva, razne opre-
Končno so Zagorjani, zlasti zagorska mladina, le dočakali svoj praznik. Tisto, kor je bilo pred leti zgolj vroča želja, in to upravičena želja, če že ne nujna potreba, se je prejšnjo nedeljo uresničilo. Zagorjani so dobili v daleč okrog znanih Izlakah »voj plavalni bazen, modernejši in sodobnejši, kot so pričakovali.
Nič čudnega, če je v nedeljo prišlo na Izlake nad 3000 lju-
di. In nič čudnega, če so mladi komaj čakali, da bodo prerezali tisti rdeči trak. Ko se je slednji to zgodilo in, ko so bile končane medobratne plavalne tekme, v katerih je zmagala rudarska šola in dobila ličen pokal, je novozgrajeni bazen pravzaprav doživel svoj krst. Okrog 200 nestrpnih plavalcev je navdušeno poskakalo v bazen, potem pa se sinje-modra voda ni umirila tja do pozne noči.
Zagorjani pa so ob otvoritvi zvedeli, da gradnja bazena ni bila lahka stvar, da so morali graditelji prebresti marsikatere težave, potrkati na marsikatera vrata in opraviti kup odgovomeoa dela. Prisrčno slovesnost je poživil moški pevski zbor »Svobode Toplice« in rudarska godba. Vsi trije govorniki: predsednik sindikata rudarjev tov. Zupančič, pokrovitelj gradnje bazena tov. Burkeljc in predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Lukač pa so v kratkih, jedrnatih besedah povedali, kolikšnega pomena je bazen za delovne ljudi zagorske občine.
Kdaj bodo v mesnicah pocenili meso
fersko
Politično, zlasti pa gospo-
življ enje.
VREME
** 6AS OD 19. DO 30. JUNIJA
N tekočem tednu nestalno s padavinami ln nevihta ter hladno. V prihodnjem topi"1 *>0 Prevladovalo lepo ln ja,” vreme, možne so le kraju'?* nevlhte- Med 28. in 29 "Ta bodo prešle čez Slove-d*vl *Tatk®traJne nevihtne pati^ n* « prehodno ohladitvijo, Uf^^akoj nato bo spet lepo
(Napoved priredil V. M.)
Zvedeli smo, da na terenu odkupujejo teleta že po 120 in celo po 110 din za kilogram žive teže. Kmetijska zadruga Dubj-a-vlca v sosedni Hrvatski plačuje teleta celo po 80 din za kilogram žive teže. Poraja se upravičeno vprašanje, kako to, da Je cena teletine če vedno ista. Ali bodo podjetja spet dokazovala
Z BIZELJSKEGA
Kmetijska zadruga Bizeljsko je zgradila precejšnje gospodarsko poslopje za renvtzo poljedelskih strojev, veterinarsko ambulanto ln umetno osemenjevalnico ter garažo za traktorje in skladišče za reprodukcijski material.
Poslopje še ni v celoti dograjeno. ker nimajo na razpolago dovolj kreditov. Doslej Je vložila kmetijska zadruga v to stavbo preko 4 milijone dinarjev.
Kmetijska zadruga Bizeljsko bo skupno s Poslovno zvezo Brežice v svoji kleti uredila hladilnico ln zbiralnico mleka. Doslej so bizeljski in ostali kmetje lahko oddajali le Jutranje. mleko, poslej pa ga bodo oddajali lahko ves dan, ker se mleko ne bo pokvarilo. Nova hladilnica bo razen kmetijski zadrugi služila še mesarskemu podjetju ln ostalim.
PREGLED ŽIVILSKIH OBRATOV JE BIL USPEBEN
Tržni inšpektorat le prejšnji mesec pregledal večje število gostišč glede njihove higienske In »anltarno-lehnifne ureditve. Pri pregledih je ugotovil, da se Je čistoča v gostiščih zadnje mesece vidno Izboljšala, na kar Je vplival tudi lanskoletni pregled živilskih obratov, ki ga je opravila posebna komisija okrajne*-Hudskega odbora. V nobenem gostišču ni bilo na zalogi pokvarjenih živil, kar Je bil prejšnja leta kar precej pogost pojav. Vedno manj je tudi primerov, da gostišča ne bi Imela v zalogi jedil. brezalkoholnih pijač ln drugega.
s kalkulacijami, da ni mogoče znižati cene mesa? To jim prav gotovo ne bo uspelo, kar potrošniki poznajo sitnarilo na trgu ln vedo, da so pogoji za znižanje cene mesa ustvarjeni. Znižanje odkupne cene teletom za 50 in več dinarjev se mora odraziti tudi v ceni mesa, kajti sicer bomo upravičeno sklepali, da podjetja na račun potrošnikov delajo dobičke.
Iz Brežic
Prvi sestanek za izdelavo perspektivnega plana
Pred dnevi je bil pri občinskem ljudskem odboru prvi sestanek za pričetek pripravljalnih del ta Izdelavo desetletnega perspektivnega načrta razvoja gospodarstva brežiške občine. Sestanka so se udeležili malone vsi direktorji industrijskih in drugih podjetij, kot tudi predstavniki KZ.
Občinski tajnik nam je obrazložil, da je izdelava perspektivnega načria razvoja gospodarstva brežiške občine bistvenega pomena za nadaljnjo rast ln krepitev komune. Izdelave tega načrta se bodo lotili že letos z vso potrebno pozornostjo, saj je razumljivo, da to delo ne bo lahko.
Perspektivni načrt bo določal, v kakšni smeri se bo razvijalo brežiško gospodarstvo, kaj ve-tia v prihodnjih letih prvenstveno storiti in kako vladati -azrt »redstva kar najbolj nomlčno. •'	x (v)
Zastor je padel
Šolski zvonec je odzvonil — kar je, je — »fajf« in dobrih ocen se ne da več zbrisati
— KAKO V POČITNICAH — NAJBOLJŠI NA POČITNICE
Po devetih mesecih nenehnega učenja, skrbi, »Cvekov*, dobrih ocen, ukorov in pohval, veselja ter togote staršev in profesorjev, je te dni padel zastor. Po vseh naših šolah je zadnjič zapel zvonec.
Zdrave, temine učilnice, pretesni prostori, zdaj pridi sonce, toplota in veselje! Trud preteklih mesecev je povsod pošteno poplačan. Le tam, kjer so glave učenčkov in dijakov krenile že porirni ali pomladi v črno, je zdaj
V

V SOLI TRBOVLJE II DELIJO MALICO. NAVADNO SO DOBRE STVARI
žalost doma, nove skrbi in strah pred reprizo svojega znanja.
Te dni je bilo konec tistih nevidnih meja med učitelji in učenci ter dijaki ln profesorji. Na katedre so romali šopki dišečih rož in v razredih so dolgo prijetno kramljali o počitnicah, minulem letu in bodočnosti. Kako lepo bi bilo, ko bi se bili vzgojitelji in mladina vedno tako blizu!
A ti dnevi so bili mnogokrat tudi razburljivi, skoro dramatični. Neredko so prav v tem času vrgli zadnje kocke za biti ali ne biti.
Nad 40 osmošolcev iz trboveljske in brežiške gimnazije je delalo zrelostni izpit im se za vedno poslovilo od dijaškega življenja.
Zdaj so šolska poslopja zapustili Se poslednji. Mimo so zadnje konference profesorskih *orev, zaključne slovesnosti, nagovori, smeh in solze.
Solarji že odhajajo na morje, v planine. Mestne ceste so jih polne skozi ves dan in nekaterim je hudo dolgčas. Kajpak. Sola prinaša skrbi, a tudi kope tiste pristne mladeniške vedrine in poleta.
Zadnje dni smo na naših ulicah in cestah ustavili nekaj dijakov in učencev in jih vprašali:
# Kam na počitnice?
Miro K.: Sem med najboljšimi v razredu in zato bom užival precejšnjo naklonjenost očeta in matere. — Najbrž štirinajst lepih dni na morju.
K.	M. višješolec: Pojdem v mladinsko delovno brigado v Novo mesto, ki bo pomagala pri gradnji avtomobilske ceste Ljubljana-Zagreb. Upam, da bo prijetno in mnogo novih poznanstev si obetam.
L.	C., ESS: S kolesom se. bom kolikor moč pogosto vozil na kopanje. Bodisi v Rimske toplice ali na Izlake.
N. C., višješolec: Ves se bom posvetil plavanju.
F. F., STŠ: Sem v slabem gmotnem položaju in ta čas bom izkoristil za prisluiatev nekaj denarja, potrebnega za študij.
, Jože D„ nltješolec: Letos sem »čiknil« in ne pričakujem kdove kolosalnih počitnic. Morda drugič boljše.
Verica Z„ tretji razred osnovne šole: Z očkom bom odšla k teti na Štajersko, obiskala pa bova v tem času tudi Mrzlico, Kum in Partizanski vrh.
Nato smo zvedeli še, katera razreda sta bila letos najboljša na trboveljski gimnaziji iri ekonomski srednji šoli.
Tri mesece bodo naša šolska poslopja prazna. Zdaj je najlepši čas, da popravimo in izboljšamo povsod tam, kjer se le da, te in one stvari, mnogokrat prav drobne, a pomembne, da se bo spočita mladina jeseni vrnila tudi v prerojene učilnice, kjer jo bo čakalo spet dolgih devet mesecev skrbi, veselja in uspehov.
HITROST IN NEPREVIDNOST
SPET NEPOTREBNA PROMETNA NESREČA NA NASlH CESTAH
»Bili smo namenjeni proti Kočevju,« je v bolečinah, ld jih je čutil zaradi močnega trčenja v prsnem košu, povedal voznik svetle »Olim-pie« — H 3258, Franko PaneLla kmalu po prometni nesreči blizu Jelovca na Dolenjskem, pri katerem je bil hudo poškodovan njegov potnik, direktor trgovskega podjetja za promet z gradbenim materialom in predsednik OblsO Osijek-Gomji grad, Ivica Horvat.
V četrtek, 13. junija dopoldne sta vozila po lepi, a močno zaviti cesti po Miim&ki dolini iz smeri Ljubljane črni »Chevrolet« — S 111, last podjetja PTT iz Ljubhjane, iz Sevnice pa sivi »Oppel — Olimpia« — H 3258, last trgovskega podjetja z gradbenim materialom »Kmdija« te Osijeka. Na ostrem zavoju pri Jelovcu, ki se vleče mimo vsega hriba, sta 'se vozili srečali im trčili.
»Se zdaleč si nisem predstavljal da bo prišlo do karambola,« pojasnjuje eden izmed nepoškodovanih potnikov v »Chevroletu«. »Pričakoval sem kvečjemu bežen dotik obeh vozil.«
A zgodilo se je orno, najhujde. Avtomobila sta se zaletela drug v drugega, vsak s svojo levo stranjo, in prej elegantni blatnika in sprednji deli so se v hipu spremenili v kup zveriženega železa. »Olimpia« je ob trčenju poskočila nazaj in se obdržala na cestišču le z enim zadnjim kolesom, medtem ko je drugi obvisel nad prepadom v kalno Mimo.
Cez slabih deset, petnajst minut je bil na kraju nesreče že čmi »Mercedes« TNZ te Trbovelj s komisijo in poročevalcem našega lista.
Medtem ko se je komisija lotevala dela, je službeni voz z nad huj-
šima ponesrečencema, ki sta- v mukah prenašala bolečine, odbrzel proti Sevnici, kjer ju je prevzel reševalni avto 4n ju nemudoma odpeljal naprej v brežiško bolnišnico.
Pogled na obe vozili, zlasti še na lahko »Oliimpio«, v kateri so se poznali sledovi krvi, ni bil prijeten. Nesreča pa bi bila prav gotovo še toliko večja, če bi to vozilo ob trčenju zdrknilo v globino, kjer teče reka Mirna.
Povprečna hitrost obeh vozil je bila okoli 50 do 60 kilometrov, zato šoferja tudi nista mogla tako hitro zmanjšati brzino in zavreti, ko sta se zagledala na približni daljini komaj petnajstih metrov.
Kako uro po karambolu so »Che-vroleta« poteghili ob cestni rob. Tako je biila pot spet vozna. HJimo so potem drveli in vozili po cestnoprometnih predpisih razni avtomobili in avtomobilčki. Morda se je
S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA VIDEM-KR&KO
LESKOVEC
DOBI DREVESNICO
SAMO PIČLO URO PO NESREČI V MIRENSKI DOLINI
Skoda na obeh avtomobilih, zlasti na »Olimpii«, je precejšnja. Po približni sodbi znaša okoli milijon
dinarjev.
Do nesreče je prišlo največ zaradi neprevidnosti in prehitre vožnje.
kdo od »večno letečih« ob pogledu na razbiti vozili le spametoval in prišel do spoznanja, da cesta končno ni le njegova, ampak tudi moja, tvoja tn naša!
Tekst in foto: Jane Koprivo

Noče plačati članarine
Večina članov Socialistične zveze redno plačuje članarino, ker se vsi savedajo, da Je to njihova dolžnost, čeprav Ima vsak član pravico vprašati, sa kaj se porabijo dohodki is članarine, tega ne delajo, ker Je Jasno, da minimalni dohodki Iz članarine tako ne zadostujejo za potrebe organizacije pri Izvajanju številnih, zelo važnih nalog v zvezi z izgradnjo socializma. Večina članov se tudi zaveda, da Jim članstvo v SZDL ne daje nekih prednosti, ker s tem namenom tudi niso postali njeni člani. Naži delovni ljudje dobro vedo, da so vstopili v Socialistično svežo, ker se hočejo v njej boriti za dokončno izgradnjo socializma.
Tu in tam pa še najdemo posameznike, ki mislijo, da jim članska izkasnlea naje pravico do rasnih ugodnosti če teh ugodnosti ne dosežejo, nočejo plačevati članarine. Njihovo neplačevanje pa jih pokaže v pravi luči: s petimi dinarji so sl hoteli pridobiti velike koristi... Ko ni bilo iz tega nič, so odslovili blagajnika, kakor da Je za Izgradnjo socializma treba same pet dinarjev, ne pa tudi človeka. Ko so Jih izključili Iz Socialistične zveze in so videli, da življenje tudi brez njih teče uspešno naprej, so morali spoznati, da taki, kot so, v družbi nič ne pomenijo.
To sem napisal zaradi tega, ker mi je pred dnevi pripovedoval blagajnik, da tudi na Partizanski cesti v Trbovljah živi neki J. 8., ki je Izjavil, da noče plačati članarine, ker nima od tega nobene koristi.
UBOJ NEDOLŽNEGA ČLOVEKA ZARADI ALKOHOLA
Qnusen umor V Krški vasi
Koliko gorja je že povzročil nesrečni alkohol! Koliko ne-< sreč, pretepov, prepirov, ubojev in tako dalje je bilo že zaradi prekomernega popivanja. Huda, kazniva dejanja saradj alkohola so zadnje čase sicer že bolj redka, zato je tembolj pretresel prebivalce brežiške okolice zverinski umor nedolžnega človeka v Krški vasi.
Prejšnji ponedeljek je bilo v gostilni Prah' precej živo, posebno še, ko sta 45-letnl Anton Račič in 30-letni Franc Ferenčak, oba is Mrtvič, iskala žrtve za svoj pretepaškl nagon. Kakor pogosto pade nedolžna žrtev, tako sta se tudi tukaj pred gostilno zgrudila pod mesarskimi zamahi z nožem dva slučajna gosta, tev. Ivan Gričar, k) je bil hudo ranjen, in Anton 2o-kalj, ki Je ostal pod sunkom noža na mestu mrtev. Prvi je dobil rane pe vratu in glavi in je iskal pomoč v bolnišnici v Brežicah, medtem ko je pokojni Zokalj dobil »tratno smrtno rano preko vratu v prsni koš, velik vhod preko reber In po glavi. Takega mesarjenja se ne vidi niti v klavnici za živino. Presenetljivo je posebno to, da ubijalcu Račiču še ni bilo dovolj mesarjenja in da ga je nadaljeval še pri svojem tovarišu Ferenčaku.
Po zverinskem dejanju sta se cba napadalca mirno odpeljala domov v Mrtvice, bi ko se je čez nekaj ur Račič prebudil, ker so ga varnostni organi tvezali s verigo — je še iskal not,'rekoč, da bo vse poklal! Da je nož glavno orodje tega pretepača, ao potrdili prisotni pri uboje, kajti ko Je ta vrgel
svojo žrtev na tla, Je na njo pokleknil In jo mesaril in jo živinsko zaklal. Organi LM so imeli dosti opravke, da so oba hudodelca pripeljali v zapore, okrožnega sodišča v Novo mesto, ker je razjarjeno ljudstvo hotelo z ubijalcem obračunati na kratko — z linčanjem.
Živinski Junak z nožem Je izkušen pretepač, saj je bil zaradi »štihanja« z nožem že večkrat kaznovan. Zadnjo kazen le dobil pred okrajnim sodiščem v Brežicah, in sicer dva meseca zapora. Ta kazen pa še ni postala pravnomočna, že je zagrešil drug, najstrašnejši zločin! Ljudje upravičeno pričakujejo, da bo prejel pravično kazen, ki bo mirne ljudi rešila nasilnika s nožem v roki.
Pokojni Anton Zokalj Je bil tresen, priden m zaveden delavec, ki Je v dehrl veri, da bo usodnega dna pomiril rasgrete duhove, padel kot žrtev pedtv-janca. Zapušča ženo in dve hčerkici. Priljubljenost nedolžne žrtve in obsodbo gnusnega hudodelstva je dokazal pogreb tovariša ZokaUa, na katerem so se njegovi tovariši, organizaei-
KUPUJTE IN NAROČAJTE
»ZASAVSKI
TEDNIK"
je in prebivalstvo v velikem! številu poslovili od njega.
Ob zaključku bi nujno poudarili In opozorilu da Je vino v gostilni sicer za prodajo, ne bi ga pa smeli točiti pijancem in pretepačem.
Na nedavni seji občinskega ljudskega odbora Videm-Krško je bilo sprejetih več sprememb raznih pravil, rešenih nekaj prošenj in pritožb im podobno. Važnejše razprave in sklepe pa bomo na kratko zapisali.
Z reorganizacijo bank Je v Vidmu-Krškem prenehala delovati podružnica Narodne banke, njene posle pa je prevzela • novoustanovljena podružnica Komunalne banke. Ta podružnica bo poslovala v sedanjih prostornih Narodne banke in sicer m območje občine Videm-Krško in Senovo. Za direktorja te nove ustanove je občinski ljudski od-ho- imenoval tov Jožeta Jurečiča.
Določen je bil nadalje določen znesek za razširitev vodovodnega omrežja na levem bregu Save. Zagotovljena so tudi že sredstva za kanalizacijo, katero bodo v Vidmu-Krškem pričeli graditi prihodnje leto. Občina bo med drugim najela še 1 milijon din kred’>‘a za ureditev fasade na k,cplucinskem samostanu in nekaterih drugih državnih zgradbth.
Stanovanjski sklad za leto 1957 so razdelili takole: stanovanjska zadruga je dobila 12 milijonov, stanovanjska skupnost 3 milijone din. ostalo pa bo šlo za komunalno dejavnost. Iz Investicijskega sklada je odobrila občina trgovskemu podjetju »Potrošnji« posojilo za 2 in pol milijona . din za ureditev rrostoriov in Kmetijski zadrugi Videm za gradnjo novih poslovnih prostorov.
Zadružnemu posestvu »Matiia Gubec« v Leskovcu je bilo dodeljeno zemljišče, last splošnega ljudskega premoženja, v izmeri preko 4 ha. Zemljišče leži v okolici stadiona MG. Posestvo bo rta tem zemljišču uredilo .drevesnico in zasadilo sadike breskev za lastne potrebe in za prodajo.
Valvasorjeva trskama v Vidmu-Krškem posluje v zelo slabih prostorih, razen tega pa še v privatni zgradbi. Pred kratkim ip dobila kredit za nakup dveh novih modemih strojev. Zato 1i ie obč'o=ki ljudski odbor dodelil prostore v sedanjem otroškem vrtcu.
Gospodinjski center deluje v
Vidmu-Krškem že nekaj časa. Ni pa še bil določen njegov upravni odboc. Na sejd je bil izbran 9-članski odbor, za predsednico pa je bila imenovana tov. Frančiška Stupar.
Z dograditvijo avtoceste Smednik—Čatež dn začasne ceste Smodnik—Novo mesto, ki bo v letošnjem le‘u dograjena, bo v Drnovem glavno križišče Ves promet savske doline iz Trbovelj, Celja in Mairibo.na se bo pri Drnovem stekal na avtocesto, zato je nujno, da se tam uredi nova servisna postaja, ki bo imela" tudi bencinsko črpalko, O tem se bo treba še pogovoriti s podjetjem »Petrol« v T.'ubij a nj in s tovairno avtomobilov v Kragujevcu. Vsekakor je servisna postaja ob avtocesti potrebna, da ne bo nepotrebnega zastoja.
KZ Brežice izboljšuje odkup
Zelo dobro pa deluje še hranilnica in posojilnica — Zdaj že 318 vlagateljev, ki so vložili skoro 4 in pol milijona din
KZ Brežice že od nekdaj sod; zia najboljšo zadrugo v našem okraju. Zadružniki so se močno oprijeli svoje zadruge tudi zavoljo tega, ker se zavedajo, da bodo de v okviru te institucije lahko Izboljševali svoj način kmetovanja.
Zadruga dosega največje uspehe, pri odkupu. Tako so samo v letošnjem letu odkupili že nad tri milijone dinarjev poljskih pridelkov, raznega sadja, lesa in drugih artiklov v skupni vrednosti 13 milijonov dim. S tem so močno zvišali odkup v istem času lani, ki je znašal komaj nekaj nad 7 milijonov din.
Pri zadrugi dobro deluje hranilnica in posojilnica. Zadružniki so doslej vložili že 4,378.000 din. Vsega skupaj 318 vlagateljev, kar pa verjetno še ni končno število.
Skupno 19 milijonov kreditov
so najeli zadružniki našega okraja za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Če pa bi bi*> pravočasno na razpolago dovolj umetnih gnojil, bi najetje kreditov močnp naraslo — Kaj pa i ostalimi krediti?
Letos je zanimanje m najemanje kreditov za pospeševanje kmetijske proizvodnje močno poraslo. To velja zlasti za kmetij. zadruge Posavja in občutno menj za zgornji1 del okraja.
19 milijonov din kreditov, kolikor so jih najeli zadružniki, nam povedo, da »o kmetovalci spoznali važnost pospeševanja kmetijske proizvodnje, ni pa razumljivo. da se teh ugodnosti niso bolj posl užil e zadruge v bivšem trboveljskem okraju.
In slabe strani letošnjega najemanja kreditov!_ Predvsem ni razumljivo, da zadruge niso pravočasno poskrbele za zadostne količine umetnih gnojil. Takrat namreč, ko bi kmetovalci najbolj potrebovali gnojila, jih ni bilo. Razumljivo je. da se kaj
podobnega prihodnje leto ne sme ponoviti, če namreč hočemo, da se bo poraba teh še povečala.
Zal pa letos ne bo kaj prida z ostalimi krediti. V zadružni hranilnici v Brežicah so nam povedali, da imajo nad sto prošenj za kredite, s katerimi bi zadružniki uredili hleve, gnoj-nične jame. silose In ostale pritikline. Videti je, da korekture nedavne uredbe ne bodo pravočasno dane na svetlo in vsi prosilci letos ne bodo mogli opraviti predvidenih del.
Jasno je, da se s tem močno spremeni tudi program dela OZZ. V programu je namreč predvideno, da bodo posamezne
NADALJNJI PORAST ČLANSTVA SZDL. — V senovikl občini se v zadnjim mesecih sprejeli v članstvo precej ljudi, zlasti dobro poteka akcija za sprejem v članstvo SZDL po vaseh, zdaj pa pripravljajo sektorsko konferenco vaških odborov SZDL, na katerih se bodo pomenili o nadaljnjem vključevanju.	(v)
zadruge zgradile toliko ln toliko silosov, hlevov, drugih pritiklin in mnogo ostalih dei (v)
Ponesrečen vozni red
Vsako leto spreminjajo vozni red« toda nikoli ni v celoti ustreženo potnikom. Najbolj pogosti kritiki so Spodn.ieposavčani, • ki pravijo, Sa Direkcija državnih železnic postopa z njimi precej po mačehovsko. Pa poglejmo, če jc ta trditev utemeljena. Kot primer naj bo vlak št. 414, ki odpelje iz Brežic nekaj minut pred peto uro zjutraj. Z njim se dokaj hitro pripelješ do Zidanega mosta. Na tem križišču pa je treba čakati polnih 40 minut, preden odrineš dalje proti Ljubljani.
In kdo je tu najbolj prizadet? Že priložnostni potniki kritizirajo nov vozni red, ker morajo predolgo čakati v Zidanem mostu. Ker se vozijo le poredko, zaradi čakanja niso preveč oškodovani. Veliko težje pa je stalnim potnikom, ki *♦»-n ujejo v Spodnjem Posavju in se vozijo dnevno v službo na sedeš okraja.
Uslužbenci Jz Vidma -Krškega, ki se vozijo v Trbovlje, se bil v začetku še kar zadovoljni, ko so ugotovili, da bo Jutranji vlak iz njihovega mesta vozli 25 minut pozneje, toda s tem niso prav nič na boljšem, ker pridejo v Trbovlje šele okrog pol osmih, to se pravi poldrugo uro pozneje.
Najbolj neugodno je to, da čakajo v Zidanem mostu, kjer se nehote zatečejo v restavracijo, ki Ima zaradi slabega voznega reda koristi.
Ob tej priliki se Izplača pogledati, kakšna je povprečna hitrost tega vlaka. Iz Vidma-Krškega vozi vlak torej 2.17 ure, se pravi okrog 21 km na uro, kot povprečni kolesar. Fe slabše pa je časovno razmerje, če primerjamo pot iz Radeč do Trbovelj. Za to pot, ki je dolga le 14 km, potrebuje jutranji vlak 1-27 ure, kar je povprečno slabih 16 km na uro. Tu obstaja že velika nevarnost, da bi vlaku lahko konkuriral dober pešec.
Nad vsem tem naj bi se zamislili ljudje, ki sestavljajo vozne rede, in omogočili Spodnjeposavča-nom, da bi se lahko vsaj v bodoče, hitreje vozliI. skozi Zidani most proti Trbovljam oziroma Ljubljani.	— a
Pospeševanje kmetijstva — osnovna naloga kmetijskih zadrug
(Nadaljevanje s 1. strani
V	programu so zajeti kmetijski pospeševalni ukrepi, pri čemer je kot osnovni ukrep za povečanje kmetijske proizvodnje predvidena večja poraba umetnih gnojih in pridanih semen. Poraba umetnih gnojil bi bila v Primerjav) z letom 1956 večja za ISO odstotkov. Zelo važen ukrep za povečanje živinorejske proizvodnje je izboljšanje krmske baze, s njo pa povečanje števila krav pod molzno kontrolo, nadalje umetno osemenjevanje krav, prav tako tudi selekcija v svinjereJi-
V	prizadevanju, da ustvarimo čim boljše pogoje za načrtno obnovo vinogradov in sadovnjakov, bodo le v letošnjem letu Izdelani načrti za kompleksno
obnovitev vinogradov v Izmeri 186 ha na Bizeljskem. Prav tak* bodo pripravili načrte za nadaljnjo obnovo sadovnjakov n* zadružnem posestvu »Matija Gubec« v Leskovcu na površin* 56 ha in na posestvu BoštanJ * Sevnica v Izmeri 13 ha.
V razpravo so posegli še drugi člani plenuma in poudarili, da so bili poleg pomanjkljivosti doseženi vidni uspehi, ki pa bod» Prišli še bolj do izraza, če bedo vsi od prvega do zadnjeg* zadružnika razumeli naloge, ki se postavljajo pred vse članstvo SZDL, In da sta kmetijska P1®* Izvodn.ia In zadružništvo tesn# povezan« z rastjo in napredkom
ostalih področij našega gospo* darstva.
8. 8.
Lep življenski praznik LOJZETA AVSENAKA
Prejšnji teden je skromno, toda v prijetnem krogu tvojih ožjih tovarišev praznoval lep življenjski jubilej znani kulturni in literarni delavec t Senovega, tovariš Lojze Avse-
nak. Ne samo, da je slavljenec dopolnil 55 let svojega življenja, temveč tudi 38 let je preteklo, odkar je v službi pri istem podjetju, namreč pri rudniku Senovo.
Mladost Lojzeta Avsenak a ni bila lahka, saj je bilo v njegovi domači hiši kar deset
otrok. Vse otroke pa so njegovi straši lepo vzgojili. Lojze Avsenak je ie s 17 leti nastopil službo pri senovškem rudniku. Ker je bil marljiv tn nadarjen, je hitro napredoval in je danes na vodilnem mestu tega podjetja. V časih naše domovinske vojne je sodeloval v NOV, kateri se je priključil s celo druHno. Po osvoboditvi je vseskozi sodeloval na kul-turnoprosvetnem področju. Deloval je v dveh sekcijah domače »Svobode« tn je bil tudi prvi predsednik Prosvetnega društva na Senovem.
Lojze Avsenak pa je znan tudi kot pisatelj, sa) je objavil že nešteto svojih novel, črtic in podlistkov v raznih revijah tn časnikih. Znan a je njegova zbirka novel iz časov narodnoosvobodilne vojne ki jo je izdal v knjigi »Bohor žari«. A ne samo v časnikih in revijah, tudi v Radiu sliši-m,o njegovo pisano besedo Bogato in plodno je bilo njegovo življenje, zato mu k njegovemu življenjskemu prazniku in dolgoletnemu nepretrganemu službovanju na senov-skem rudniku iskreno čestitamo in mu kličemo: Se na mnoga letal

NAŠ KOMENTAR

Nepričakovana zmaga
Rezultati parlamentarnih volitev v Kanadi, ki so bile 10. junija, so iznenadlle ves svet — in tudi Kanadčane — ter povzročili v ZDA precejšnjo saskrbijenost. Nihče ni pričakoval zmage opozicijske konservativne stranke in tako velikega poraza vladne liberalne stranke, ki Je 22 let upravljala deželo.
Kanada, ki meri skoro 10'milijonov kvadratnih kilometrov in ima le 15 milijonov prebivalcev, Je članica Britanske ekupnosti narodov. Njeni prebivalci so večinoma britanskega in francoskega porekla, precej pa je tudi priseljencev Nemcev, Ukrajincev, Nizozemcev, Zidov in Poljakov. Dežela je razdeljena na 13 pokrajin, ki imajo svoje vlade. Osrednja vlada je v Otavi. Največje mesto je Montreal, ki ima pol-drug milijon prebivalcev.
2e skoro celo stoletje sta v Kanadi najvažnejši stranki liberalna in konservativna - (konservativna se uradno imenuje progresivno konservativna). Konservativci so vladali od leta 1867 do 1896, potem pa sta se liberalna in konservativna stranka večkrat menjali na vladi; leta 193.1 pa so zavladali liberalci in upravljal i deželo do nedavnih volitev.
V parlamentu Imata svoje poslance ie socialistična stranka in stranko so< .alnega kredita, nekaj pa je nezavlsnih
Liberalna stranka je prt volitvah teta J949 dobila 193 poslancev, leta
1953 170, letos pa le 103. Tore) je pri nedavnih volitvah izgubila 67 mandatov. Konservativna stranka je leta 1949 dobila 41 poslancev, leta 1953 51, letos pa kar 110. Pri zadnjih volitvah je torej pridobila 59 mandatov. Ostale mandate, ki so jih izgubili liberalci, sta si razdelili socialistična stranka (socialisti imajo sedaj v parlamentu 19 sedežev) in stranka socialnega kredita, enega pa jim je odvzel nezavisni poslanec.
Kje so vzroki tega nepričakovanega poraza liberalcev in čudovito hitre' zmage konservativcev?
Liberalci so več volilnih obdobij imeti v parlamentu nad polovico mandatov in navadili so se vladati popolnoma suvereno, ne da bi se ozirali na težnje in zahteve ostalih strank. Med svojo vladavino so res da močno razvili gospodarstvo in povečali mednarodni ugled Kanade, proti koncu pa so, kol trde konservativci, preveč zapostavljali javno mnenje Konservativna stranka je v predvolilni kampanji trdilo, da imajo liberalci diktatorske težnje in da premalo skrbe za sotialne re-
forme, ki bi koristile širokim slojem. Obljubljala je, da bo po morebitni volilni zmagi demokratizirala deželo, bolj skrbela za socialne ustanove, zmanjšala davke in državne izdatke. Liberalci pa so v v glavnem postavljali pred volivci s svojimi uspehi na gospodarskem in zunanjem področju.
Vsi ti propagandni napadi in proti napadi pa niso bistveno vplivali na razpoloženje kanadskih volivcev. Glavno vprašanje je bilo: odnos do ZDA. Liberalci so med svojo vladavino odprli vrata ameriškemu kapitalu. V zadnjih dvajsetih letih je zasebni ameriški kapital Vložil v kanadsko gospodarstvo enajst milijard dolarjev, dočim so domače državne In zasebne investicije znašale le pet milijard, britanske pa dve in pol milijarde dolarjev. Tako ogromen priliv ameriškega kapitala se je seveda poznal na vseh področjih gospodarskega in javnega življenja. Opozicijske stranke so stopile pred volivce z geslom, da so liberalci »prodali Kanado Američanom«. In Američani so se včasih tudi obnašali tako, kot da je Kanada 49. ameriška zvezna država.
Vse to je vzbujalo nejevoljo, katere so se ustrašili tudi liberalci in zato so se zadnje leto svoje vladavine skušali krepkeje postaviti na
lastne noge, toda brez večjih uspehov.
V novejšem času pa se je zgodilo še nekaj kar je hjido razburilo kanadske volivce in povečalo njihovo protiamerlško razpoloženje. Kanadski ambasador v Kairu, Norman, ki ga Je ameriški senat (in kot kaže tudi zunanje ministrstvo) obtoževal kot komunista, je storil samomor, ker ameriškega preganjanja ni več mogel prenašati, kot je zapisal v poslovilnem pismu. To vmešavanje ZDA v notranje zadeve Kanade ja Izzvalo tako hudo ogorčenje, da so mnogi volivci volili konservativca samo zato, ker so se v svojem programu zavzemali za večjo ekonomsko in politično samostojnost Kanade.
Konservativna stranka, ki bo sestavila novo vlado, pa verjetno ve bo mogla bistveno spremeniti politike liberalne vlade. Lahko pričakujemo le večja prizadevanja za gospodarsko in politično osamosvojitev iv verjetno tud i tesnejšo naslonitev na Veliko Britanijo. Konservativci P<* bodo moral 1 pri sestavljanju svojega vladnega programa upoštevat i tudi želje in zahteve tiste stranke, > pomočjo katere bodo zavladali, kajti njihova volilna zmaga, čeprav velika, jim vendarle ni prinesla P&r‘ lamentame večine.
'
Mladinska glasbena problematika
v okraju Trbovlie
.Pred dnevi je bil v Trbov-Jj&h. posvet pevovodij okraja Trbovlje, katerih pevski zbo-r* so sodelovali v mladinskih Olasbenih festivalih, ki jih je organizirala okrajna Zveza Prijateljev mladine, predvsem Po občinski odbori Društev Prijateljev mladine.
• -??1 ,te te0a Pogveta niso »aeležiii vsi vodje otroških Pevskih zborov na šolah oziroma v društvih, kakor tudi o* vodje orkestralnih skupin. Prva ugotovitev, ki je naj-občutna, je bila na tem Posvetovanju ta, da so mladinski pevski zbori na naših šolah oziroma gimnazijah in Olasbenih šolah premalo razviti. Stalnih pevskih zborov mamo predvsem na šolah žejo malo, imamo pa vrsto obesnih zborov, ki sodelujejo °o raznih šolskih in vaških Proslavah.
K temu je treba tako) pripomniti, da je tega dosti krivo pomanjkanje zborovskega 'Odra. Vendar je tu zanimivo to, da tudi naša prosvetna društva temu vprašanju ne Posvečajo zadosti skrbi, kajti zadnji razpis pevovodskega ovaja je Zveza »Svobod« in Prosvetnih društev okraja Prejela tri priglasitve — ka-*Or je to grenko pripomnil tn-dni trboveljski dirigent na Posvetu. Tu je treba takoj Poudariti, da bo potrebno ze-lo tesno sodelovanje Zveze ‘Svobod# in prosvetnih dru-stev okraja z glasbeno komi- . ”j°> ki so jo te dni ustanovili Prt Zvezi prijateljev mladine okraja Trbovlje.
°b tej priliki je bilo tudi Ugotovljeno, da je slabi razbitosti mladinske zborovske glasbe krivo dvoje: premajhen interes pri mladini, ki ga nihče ne vzbuja, in premajhna Pomoč razpoložljivemu glasbenemu kadru za razvoj glasbe.
Ko so analizirali zadnje Praznovanje Dneva jugoslo-banske mladinske glasbe, so Ugotovili, da se je za predvideno tekmovanje v okraju Plašilo le 10 pevskih zborov in ' orkestra. , ,
Iz ankete, ki jo je izvedla komisija za glasbo pri okrajni Zvezi prijateljev mladine, ie ugotovljeno, da deluje v anketiranih šestih občinah
le glasbe, predvsem način izbora zborov za republiško oziroma zvezno tekmovanje. Zato so priporočili, da se prihodnje leto ismtAtjo občinske
je med prebivalci v okraju največ zanimanja. Večkratno shajanje zborovodij bo koristno tudi zato, ker se bodo lahko med seboj pob liže spozna-
Bil sem pri tovarišu Titu
PRED KRATKIM SEM KOT IZVOLJENI DELEGAT VAJENSKIH IN INDUSTRIJSKIH ' SOL JUGOSLAVIJE SKUPNO Z DRUGIMI OBISKAL TOVARIŠA TITA. SKUPNO Z NAMI JE BIL TU DL PREDSEDNIK CEN-. TRALNEGA KOMITEJA LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE, TOV. MIHA TRIPALO.
BILO JE DOPOLDNE. V BELEM DVORU NAS JE TOVARIŠ TITO ZE PRIČAKOVAL. Z NASMEJANIM OBRAZOM NAS JE SPREJEL IN TAKOJ SMO ZACELI Z NJIM RAZGOVOR. RAZGOVARJALI SMO SE CELO URO. DO PODROBNOSTI SMO ANALIZIRALI STANJE VAJENCEV, KATERI 2IVE POGOSTO V MATERIALNIH TEŽAVAH, IN PODOBNO. Z ZANIMANJEM NAS JE POSLUŠAL, KO SMO MU PRIPOVEDOVALI O INTERNATIH, O DOMOVIH MLADIH VAJENCEV KJER NEMALOKRAT NI NAJNUJNEJŠE STVARI. PRIMANJKUJE DOBRIH VZGOJITELJEV, STRESTEV ZA FIZKUL-TURNO IN KULTURNO ŽIVLJENJE, KAR JE PRVI POGOJ ZA DOBER RAZVOJ MLADIH LJUDI. OBLJUBIL NAM- JE VSO POMOČ. V VSEM SE JE Z NAMI STRINJAL IN POSLOVILI SMO SE OD NJEGA S PREPRIČANJEM IN ZAVESTJO, DA BODO VAJENCI V BODOČE SE LAZE DELALI IN SE UČILI, Z VEČJO VOLJO IN USPEHOM.
MNOGO STVARI BI LAHKO SE POVEDALI IN SE O NJIH POGOVORILI, TODA CAS JE BIL ODMERJEN. ZA ZAKLJUČEK SMO TOVARSA TITA PROSIL,!, DA SE Z NAMI FOTOGRAFIRA. RADE VOLJE JE USTREGEL NASI ŽELJI. Ta FOTOGRAFIJA Ml BO OSTALA V TRAJNEM SPOMINU NA PRVI OBISK PRI TOVARIŠU TITU.
PO KONČANIH RAZGOVORIH JE VSA DELEGACIJA OBISKALA TOVARNO »IVO LOLA RIBAR« V ŽELEZNIKIH IN GROB NEZNANEGA VOJAKA NA AVALI.	•AJNUJSL MEJAČ
li, kar so doslej pogrešali, si med seboj izmenjali mišljenje in izkušnje, kar bo koristno za nadaljnji razvoj mladinske glasbe v okraju.
Zborovodje so ob tej priložnosti ugotovili, da primanjkuje glasbene literature z mlajšimi pevci, kajti »Grlica« kot glasbeno glasilo lahko služi v večji meri le višjim šglam, namreč gimnazijam in glasbenim šolam. Nekateri so nadalje predlagali, da se izvede pregled nad razdelitvijo glasbil, s katerimi razpolaga svet za prosveto in kulturo pri okrajnem ljudskeni odboru.
Prav tako je bilo poudarjeno, da je potrebno širše
vključevanje mladine v pevske zbore »Svobod«, kajti opaža se, da v tem delu ni kontinuitete, namreč da se šolska mladina v premajhnem številu vključuje v nadaljnje pevsko delo, zato bo nujno že omenjeno sodelovanje glasbene komisije pri okrajni Zvezi prijateljev mladine s svetom »Svobod« in prosvetnih društev okraja ter svetom za šolstvo pri okrajnem ljudskem odboru Trbovlje.
Takih posvetov si želimo še na drugih področjih našega kulturnega življenja, kar bo le pripomoglo h kulturnemu in estetskemu dvigu mladega rodu. Ta pripomba naj služi vsem v premislek, ki delujejo na kul turnoprosvert-nem področju v okraju.
A. K.
„NE BOSTE VERJELI, DA IMA BOŽA KRAVICO LISKO ZA SVOJEGA NAJVEČ J EGA PRIJATELJA,
0 čem razpravljajo mladi
Šla sva s tovarišem z zapis-ntco v rokah. Bili so zbrani: delavci, vajenci, uslužbenci in nekaj dijakov. Prisluhnila sva, njihovemu razgovoru in nekatere značilnosti danes objavljam.
Pričeli so z nogometom, mogoče zato, ker je bil ravno ponedeljek in so bili nedeljski rezultati v zvezni ligi še aktualni — ali pa zaradi tega, ker ta športna veja — kakor mnoge druge — tudi nje navdušuje. Dosti so govorili, največ pa o »Hajduku« in »Partizanu«. Zdelo se mi je, da ima »Bobekova« četa največ pri-
stašev, za »Crveno zvezno« pa so trdili, da zaradi prevelikih finančnih dohodkov včasih pozablja, kako se igra pravi nogomet.
Od nogometa so prešli na politiko. Pričeli so z atentatom na vojnega zločinca Paveliča, Živahna diskusija se je razvila o tem, ali ga bodo
izboljšanju položaja za žene. Ostali rso ga z zanimanjem poslušali. Sproženo je bilo mnogo vprašanj, toda tovariš, ki je s tem začel, je na vse lepo odgovoril.
S tem so nekako pregledali obvezen material — tako se nama je zdelo. In res: prišle so na vrsto druge stvari: naj-
revijfš, katere naj bi obiskali tudi sosedni pevovodje oziroma dirigenti — iz občinskih re-revij pa naj bi se potem izvedla okrajna revija in nato republiška in zvezna.
Da bo delo pevskih zborov in orkestrov v okraju uspešno, so sklenili, da se bodo zborovodje večkrat sešli. Glasbeni komisiji je bilo naročeno, da izdela temeljito analizo na terenu in na skupnem sestanku v jeseni predvidi program za naslednje leto. Predlagana so bila nadalje skupna gostovanja pevskih zborov v obliki revij, za kar
UtrinGS Sm difa&Geia
v » se e
xwlfen§a
MLADINA, ZLASTI V REVIRJIH, RADA POJE. KAR
^oglejte jih, kako zbrani so! sicer pa vam jih
PREDSTAVLJAMO. MLADINSKI PEVSKI ZBOR.
°hčasnih pevskih zbo-zborov je 16, dru-d ,eni mladinski pevski zbor rt le eden, orkestrov v rustvih in glasbenih šolah je . • mladinskih godb na piha-. P“ Štiri. Ce ugotavljamo, da na področju Šestih občin
Šolski zvonec, ki Je naznanil začetek pouka, še ni utihnil, ko se Je pojavila v 8. b razredu gimnazije stroga profesorjeva postava. Vsi dijaki so z zanimanjem poslušali razlago, le v zadnji klopi sta se dva vneto pogovarjala.
»Mirt, bo kmalu konec pouka?« je vprašal lep, črnolas fant svojega soseda.
»Da, čez deset minut. Boš kam šel danes?«
»Oh, seveda, saj je sobota! V kino pojdem ob 21. uri. Predvajali bodo perfekten film. Igra pa eex bomba lepote!«
»Tako pozno pojdeš? Saj smo včeraj dobili okrožnico, do katere ure smo lahko zunaj in da ne smemo obiskovati javnih lokalov ln podobno.«
»Mirt! Nehaj igrati pridigarja! Kaj misliš, da profesorji stoje za vsakim vogalom? Sel pa ne bom sam, ampak z nekim dekletom iz šeste. Precej mi je všeč! Tisto bom povabil.«
Mirt' se je neverno nasmehnil In dejal:* Samo, Samo, le kako se moreš tako hitro spoznati z dekletom in jo povabiti v kino?«
»Oh, malenkost«, se Je zasmejal Samo, da so se mu za-
svetili beli zobje. »V ponedeljek ti bom natančno povedal.«
V ponedeljek je Mirt nestrpno pričakoval svojega tovariša. Samo je prišel, kot po navadi, ves nasmejan, se usedel k njemu in mu začel pripovedovati. »No, v soboto sem srečal Vanjo na hodniku ter jo povabil v kino. Sramežljivo je povesila glavo In se izgovarjala, da ne bo pr šla, ker jo doma ne bodo pustili. Seveda je kljub temu prišla. Po končani predstavi, ki je trajala do 23. ure, sem jo spremil domov in jo vprašal, če bo prišla v nedeljo na ples. Cisto jasno, da je prišla. Med plesom sem ji venomer delal poklone, da je sama boginja lepote, da sem vanjo zaljubljen, potem...«
Njegovo pripovedovanje je zmotil profesof fizike in poklical nadebudnega Don Juana k tabli. Tu pa je hitro minila njegova zgovornost. Pobit je odšel v klop z nezadostno v redovalnici.
Mirt ga je obtožujoče pogledal ln mu šepnil: »Tak pusti dekleta, ples in podobne stvari pri miru! Kaj ne vidiš da boš sedel še enkrat v osmem razredu, če se ne boš spametoval?«
-el-
♦»♦♦♦>»♦»>»»»♦♦♦«♦«»»»<1»»♦♦♦♦♦*♦♦«♦♦♦♦»♦«»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦ POMAGALE BODO RAZŠIRJATI NAS UST
ORGANIZACIJE LJUDSKE MLADINE BODO V PRIHODNJIH MESECIH ZAČELE S ŠIROKO AKCIJO ZA PRIDOBIVANJE NOVIH NAROČNIKOV LOKALNEGA LISTA »ZASAVSKI TEDNIK«. MED POSAMEZNIMI MLADINSKIMI ORGANIZACIJAMI BO TUDI TEKMOVANJE, KATERA BO ZBRALA VEC NAROČNIKOV IN TAKO PRIPOMOGLA, DA BO NAS LIST PRODRL, V SLEHERNO ZAVEDNO HIŠO.
ORGANIZACIJE LJUDSKE MLADINE SO SE ODLOČILE ZA TO AKCIJO NE SAMO ZARADI TEGA, KER V OKVIRU »ZASAVSKEGA TEDNIKA« IZHAJA MLADINSKA PRILOGA »GLAS MLADIH« IN BI TOREJ RADE, DA BI JO- BRALO CIMVEC MLADINE, AMPAK TUDI ZATO, KER MENIJO, DA JE LOKALNI ČASNIK POMEMBNO VZGOJNO SREDSTVO, KI LAHKO MNOGO KORISTI V SKUPNIH NAPORIH ZA PROSVETLJEVANJE DELOVNIH LJUDI.

argentinske oblasti vrnile Jugoslaviji ali ne. V tem pogledu so bili vsi bolj pesimisti.— Nemirov v Jordanu še niso v celoti razumeli. Bližnja bodočnost bo pokazala kako in kaj — tako so dejali — in danes lahko ugotavljamo, da so im»li prav. Dosti so govorili nadalje o Cipru in Suezu, o londonskih razgovorih, za katere so trdili, da se bodo končali brez večjih uspehov kakor vsi dosedanji.
Poslušala sva in morava priznati, da sva bila presenečena. Ti mladi ljudje so tako življenjsko govorili o teh stvareh, kakor da se razvijajo pred njihovimi očmi.
Najmanjši, in verjetno tudi najmlajši, je zasukal pogovor v drugo smer. Govoril je o zadnjem plenumu Glavnega odbora Socialistične zveze, o
hitrejša podmornica na svetu in različne nove iznajdbe. Potem je nekdo začel pripovedovati, kako je bilo v izseljenstvu in o bombardiranjih, ki jih je preživel.— Sam ne vem, kako smo prišli na filme. Zad-n,. film z vabljivim naslovom: »Zadnjič sem videl Pariz«, je bil vsem zelo všeč. Pravili so, da že lep čas ni bilo lepšega filma v mestu.
In še in še so govorilu Popisati bi motal precej papirja, če bi hotel vse njihove misli povedati.
Mrak se je ie spuščal, ko smo se poslovili s kratkim: »Zdravol« Po večerji se vidimo/« je nekdo zaklical.
»Kje?« — »V mladinski sobi kakor vedno!«
Pa nekateri trde, da se mladina ne zanima za to, kar je potrebno! Marija Grahek
UČITELJICA NA VASI
Ze veliko Je bilo napisano, ie več pa povedano o pogojih življenja ln dela mladega učitelja na vasi, včasih kaj pikrega, pa tudi veselega ... Pismo, ki ga danes objavljamo, tudi govori o tem — še več! Govori o širših možnostih dela, o zavesti, da sl koristen In potreben. Pa kaj bi naštevali, naj pismo samo »spregovori«.
DRAGA PRIJATELJICA!
Po .dolgem času Tl odgovarjam na Tvoje pismo. Imela sem mnogo dela. Ne samo v šoli, kjer učim dopoldne in popoldne. Kar vidim Te, kako se prizanesljivo smehljaš, češ »kakšno delo neki!« Pa je le res.
Tl vidiš, da sem bila v začetku kar obupana. V mestu Imate gledališče, kino, ples — sploh kar hočeš, Pri nas »v hribih« Je do postaje več kot uro, da o čem drugem raje ne govorim. Miše so raztresene po vseh bregovih, poznanih pa nič.
Potem sem dobila vabilo za sestanek ln bila sprejeta v organizacijo Ljudske mladine. Ne boš verjela, toda tu so široke-možnosti za udejstvovanje ln dobre prilike za odstranitev In celo uničevanje misli o dolgem času, o sa-mevanju ln o podobnem, o čemer govorimo mlade učiteljice, ko pridemo na vas, proč od mesta. Veš, sprožila sem misel o igri, In takoj jih je bilo cel kup, igralcev namreč, na razpolago. Niso še igrali, a kaj zato! »Guliš« In »piliš« ln imaš zavest, da sl koristna in potrebna.
Pa sestanki! Nikoli ne bi verjela, da so tudi tu gori lahko tako pisani. Gotovo st radovedna, o čem na njih govorimo. Zelo mi koristi nekdanje »požiranje knjig«. Govorimo o knjigah, o naši vasi, spravimo se celo na gospodarsko In politično raz. previjanje o naši državi. Živahno debatiramo o vsem ln prebiramo časopise.
Da! Zdaj smo imeli tudi proslavo Dneva mladosti. Pripravili smo celo program: petje, kolo, deklamacijo, govor in prižgali celo kres. Bila je kar nekakšna akademija naše nekajmesečne dejavnosti.
Vidiš, kar dobro mi je ln kar verjeti ne morem, da sem bila v začetku tako osamljena in da ml je bilo dolgčas. Pa Tl? Piši mi o sebi ln svojem delu!
Toplo Te pozdravlja In Izreka skromno željo, da jo obiščeš, Tvoja prijateljica Mira.
J
r°g 50 šol brez glasbenih ternn°V’ vtdlmo> da ie bilo na Področju storjenega zelo
ko* ledenih festivalov lah-l Povzamemo predloge za
tied ■	in *icer da se iž*
bti 0 občinske glasbene reje t p0 vseh občinah. Letos treba pohvaliti občinske ore Društva prijateljev S p«nc Zaaorje, Hrastnik, tak °U° *n Videm-Krško. Prav *bo° treba pohvaliti pevske re.re> ki so nastopali, nam-Kriv10 Senovem trije zbori, v Irij *6ln ® zborov, v Hrastniku talni sb°ri in dve instrumen-Bori *kuP*n*» nadalje v Žarne t (*ti0 2bora in dve instru-treb alni skuPini- Poudariti je zbo“- da so nekateri pevski pr' nastopili zelo kvalitetno, dg ta-ko pa je bilo opaziti, teit,POnelcod nastopajo s pre-Orla ’ * skladbami za' mlada ’ Pri čemer trpi pravo anost tekega zbora, ker rvo a”J° ne more peti sprošče-Uspeiy^en^riT i0 bili nastopi
din,iiemu bi dodali še mla-in o1 pe,,ski zbor Iz Trbovelj tt$k»e,,n*ce in nekatere bre-btn,!' ,kt *o izvedli uspele sa-T0jne koncerte.
*IČh/-,U2°5< ,0 tudl dokaj kriknili letošnje festiva-
Ze na poti v osnovno Solo v Zg. Trbovljah sem razmišljal o tem, kaj neki bi lahko napisal o učiteljstvu in učencih, ne da bi ponavljal le povedanega in napisanega. Pa sem se spomnil, da ml je pred nedavnim nekdo dejal, da deluje na tej osnovni šoli vzoren učiteljski šolski odbor, ki po ‘svoji prizadevnosti zasluži, da se o njem nekaj napiše. To tembolj, ker so šolski odbori, ki se resneje ukvarjajo z vsestranskimi problemi na šoti, v našem okraju zelo redki. Zaradi tega naj bi bile te vrstice ne samo hvala šolskemu odboru v Zg. Trbovljah, ampak, kar je važnejše, napotilo drugim šolskim odborom, kako in kaj naj delajo.
Preden sem zavil v pisarno upraviteljice tovarišice Pavle Zadobovškove, sem si ogledal razstavo ročnih del in raznih predmetov, ki so jih v teku šolskega leta izdelali učenci. Učitelj, ki me je spremljal, se mi je sicer opravičil, da je vse bolj skromno, toda jaz bi dejal, da so nekateri izdelki odlični. Razstava je, zahvaljujoč se prizadevnosti učiteljstva, predvsem pa upraviteljice tovarišice Zadobovškove, lepo urejena in resničen odsev dejavnosti na šoli. Ni mi bilo treba še posebej povpraševati po krožkih, ki obstajajo v okviru pionirskega odreda, ker sem njihovo število lahko ugotovil po razstavljenih izdelkih. Ko sem končal z ogledom, razstave, sem vedel, da na Šoli uspešno delujejo tile krožki: modelarski, pleterski, knjigoveški, ročnodelski, mizarski, šahovski in vrtnarski. Pogoji za delo krožkov niso najboljši,' toda vendarle uspevajo.
Sedaj pa obiščimo šolski odbor in si oglejmo njegovo delo. Prvo. kan’ bo vzbudilo našo pozornost, je smotrna razdelitev dela med posameznimi člani odbora. Vsak odgovarja za določeno vprašanje: za gospodarstvo. za šolsko kuhinjo, za otroški vrtec, za šolski vrt in za pomožno šolo. Zadolženi člani odbora na seji poročajo o svojem delu, o svojih ugotovitvah in da-
O šolskem odbora, ki je lahko za zgled ostalim
jejo predloge za reševanje perečih problemov. Ce bi malo prelistali zapisnike številnih sej, bi ugotovili, da so razpravljali o popravilu šole, o ureditvi vrta, o šolski kuhinji, o problemih pomožne šole, o vzgojnih vprašanjih, o obisku na šoli, o učnem uspehu in še in še.
C as in prostor mi ne dopuščata, da bi razčlenil dejavnost vsakega posameznega člana šolskega odbora, čeprav bi o tem lahko veliko napisal. Naj omenim samo nekatere dosežene uspehe na šoli, ki so sad tako prizadevnega šolskega odbora, kakor tudi upraviteljice, učiteljstva ln ne nazadnje učencev.
Šolski vrt, ki služi kot učilo in omogoča, da se učenci seznanijo z delom na vrtu in opazujejo rast posevkov, je vzorno urejen. V njem delajo učenci iz višjih razredov pri urah gospodinjstva, pa tudi sicer radi pomagajo na vrtu v svojem prostem času. Nekateri učenci so se tako navezali na vrt, da jim je kar težko, ker v počitnicah ne bodo mogli opazovati življenja na vrtu, ki ga je rodil njihov trud. Drevesnica, čebelnjak, topla greda in še marsikaj je na vrtu, kar priklepa učence nase. K temu pa je prav gotovo pripomogla tudi priljubljenost tovariša Mirka Sušnika, ki na učence prenaša svoje izredno znanje o urejevanju drevesnice in sploh vrta. Kako zelo rad Ima otroke, mi je nehote samo povedal:
»Rad imam te naše revirske otroke. Tako razigrani ln veseli so — pa ne divji; delati. z njimi je največji užitek ...«
Pomožno šolo vodi tovarišica Plavša-leova. Za zdaj obstajata samo prvi in drugi
razred, toda treba bi bilo ustanoviti še tretji razred. Za uresničitev te potrebe pa manjka še ene učne moči, kajti tovarišica Plavškova sama ne bi zmogla voditi vseh treh razredov. Delo v pomožni šoli-namreč ni lahko, ker od učitelja zahteva, da je vešč defektolog, ki zna delati z duševno zaostalimi otroki in jih vzgajati. Pristojni či-nitelji bi morali posvetiti več pozornosti pomožnim šolam, ki niso nekaj, kjer otroci nekoristno uporabljajo svoj čas, da ne bi bili v napoto staršem, ampak imajo nalogo, da tudi duševno zaostale otroke pripravijo za življenje. Tem otrokom ne dajemo izobrazbe iz usmiljenja, kajti tudi duševno zaostali otroci imajo kakor vsi ostali, pravico do izobrazbe. Tako mi je ob slovesu dejala tovarišica Plavšakova in jaz sem ji pritrdil.
Na mlečno kuhinjo ne smemo pozabiti. V njej dobiva vsak dan malico 90g/» otrok, od tega 80 otrok brezplačno, medtem ko starši ostalih plačujejo minimalen prispevek.
Malica je zelo izdatna. Tako otroci dobivajo poleg mleka ali kakaa še kruh s •pašteto, jabolka ali pa celo hrenovke. Otroci so se na malico tako navadili, da bi brez nje težko prebili. Sicer pa je važnost mlečne kuhinje v tem, ker prispeva k pravilni rast i otrok.
Na koncu pa se pogovorim/ še z upravi■ teljico o nekaterih materialnih vprašanjih šole. Tovarišica Zadabovškova je potrpežljivo in odkrito pred menoj razgrnila v«c težava, s katerimi se ubada uprava šole in seveda tudi šolski odbor. Kakor znano, go-
stujejo v prostorih te osnovne šole tudi vajenska šola, srednja ekonomska šola in otroški vrtec. To je največji problem, ki ga bo treba čimprej rešiti. Letos tega še ne moremo pričakovati, toda prihodnje leto bo. vsekakor treba neka) storiti. V novem šolskem letu bo na osnovni šoli kar 23 oddelkov, medtem ko bo na razpolago samo 12 učilnic. Večina oddelkov bo morala imeti pouk v popoldanskih urah, kar pa je za vzgojo otrok škodljivo, ker je popoldanski pouk manj kvaliteten. Poraja se nadalje vprašanje, kje. naj ima v prihodnje svoje prostore otroški vrtec. Nekateri predlagajo, da bi ga opustili, toda to bi bila največja sramota za Trbovlje.
Uprava osnovne šole ima na razpolago okrog 3 milijone dinarjev za ureditev stranišč, vodovodne napeljave in stopnišč. Sredstva seveda ne bodo zadostovala, ker bodo morali s tem denarjem urediti tudi šest učilnic, ki jih šola nujno potrebuje. Inventar na šoli je namreč neprimeren. Ce ne bi preskrbeli novega, številni otroci v novem šolskem letu ne bi imeli kje sedeti. Zaradi tega bo potrebno, da bodo priskočila na pomoč tudi večja podjetja, ki, jim mora biti prav tako pri srcu vzgoja otrok v urejenih razmerah. Tega mi sicer ni rekla tovarišica upraviteljica, 'toda mislim, da ne bi bo napak, če k vsem težavam izrečem tudi ta povsem upravičen opomin na trboveljska podjetja.
Ko sem zapuščal pisarno upraviteljice, sem sam pri sebi sklenil, da se bom odslej (seveda kot državljan) bolj zanimal za življenje in delo na šoli, za njene uspehe in težave, ker to zaradi otrok ne bi smela biti samo stvar učiteljstva in šolskega odbora, ampak vseh državljanov, skratka vse družbe. Ko se bodo tudi starši začeli bolj zanimati za življenje v rumenem poslopju, kjer se vtgajajo njihovi otroci, bodo prae gotovo prišli do enokega sklepa.
F. Setiub 1

(h *	*	/ •	Prijateljsko srečanje
Jefia	^ Jesenic, Idrije in Trbovelj
V	TRBOVLJAH . ..
Ondan sem moral po gospodinjskih opravkih za svojo ženo. Ker Je bila ta zamenjava popolna, sem moral seveda iti po nakupih. V trgovinah Je pa tako, da radi prodajo vse, kar drugi ne marajo. Prijazne prodajalke dobro vedo, da se moški kaj malo razu-mJeo na nakupe, prav tako vedo dobro, da moški nimajo poguma odreči, če jim ljubezniva ženska nekaj ponudi. Tako se mi Je zgodilo, da sem prinesel domov stvark ki jih v hiši sploh ne potrebujemo-Pa to ni važno, pač pa dokazuje, kakšni slabiči smo moški. — Pred dnevi sem moral namesto žene tudi v mesnico na Trgu Revolucije, kjer so takod napravili poskus, koliko se spoznam na meso ln kosti. Verjetno so me takoj pogrun-tali, da o teh rečeh nimam pojma. In tako se mi je zgodilo, da sem za pol kilograma govedine dobil natančno četrt kilograma mesa in prav toliko kosti. Sele doma, ko sem skuhal, sem opazil, kaj se Je zgodilo z menoj: bilo Je dovolj juhe, mesa pa malo. Ko Je žena prišla domov, je bila z menoj zelo nezadovoljna, Jaz pa sem dejal, da ne bom nikdar več igral gospodinje-
V	nedeljo sem obiskal nogometno tekmo' na Igrišču »Rudarja«, pa ni dosti manjkalo, da nišo tamkaj še mene polili s pivom. Zato sem jo rajši takoj pobral In zunaj počakal, kjer sem videl, kako je moral stranski sodnik oditi z igrišča v spremstvu. Slišal sem pri tem take, da niso za vaša ušesa ,..
V	BRESTANICI . . .
V	začetku junija, ko sem hodil po Brestanici, me je presenetil oglasni napis o novi trgovini, ki jo je tamkaj odprla »Preskrba« s Senovega. V novi trgovini lahko kupiš vse vrste čevljev, usnje In usnjen« Izdelke, torbice itd. To Je poleg tapetnika, ki so ga dobili pred kratkim v Brestanici, spet koristna pridobitev za ta kraj. Torej Brestanica ima novo trgovino in tapet-nika. vendar pa imajo tamkaj, česar bi se vsi radi znebili. To je cestni prah! Kamion za kamionom drvi po cesti in vzdiguje prah, da je joj! Tudi otroci se nimajo kje Igrati, kajti dvorišča hiš so ceste. Stanje je obupno, vendar pa bi se dalo le nekaj napraviti: škropilni avto bi lahko dvakrat, trikrat na dan poškropil cesto in ublažil to veliko nadlogo. Tudi Breetitiča-nl so mi rekli, da bo treba nekaj storiti.
NA MLINSAH ...
Tukaj sem zvedel, kako muhasta Je sreča. »Ne bom, pa ne bom vzela srečke!« je dejala Stežka Iz Kandrt. ki Jo JI Je ponujala Realka iz Loga.
Bila Je srečka Rdečega križa. Po dolgem prigovarjanju je Štefka le vzela srečko — m glej ga spaka: srečko, ki jo je kupila, je imela številko 35.101, na katero je zadela 50.000 dinarjev! Štefka, ki se je tako branila srečke, je bila seveda nemalo presenečena. No, srečo ji privoščim tudi jaz.
V KONJŠICI...
Pot me Je zanesla v Konj-šico. Tam so mi potožili, da skoraj nobeno nedeljo dopoldne nimajo električnega toka. Menda prav zato ne, ker imajo ravno ob nedeljah čas poslušati radio. Prosili so me, da poizvem, če podjetje »Elek-tro« vsem svojim odjemalcem tako solidno streže kot Konj-šlčanom.
In še tale pogovor sem slučajno slišal: »Jej, jej, beži no, avto in kočijo so si naročili? Ja, kako pa to — kaj Jih je res bilo toliko?« Drugi pa je rekel: »Kje neki!. Samo štirje!« Pa se Jim Je že imenitno zdelo, da so se z avtom peljali k poroki, kočija pa je šla prazna za njimi. Dejal sem si, da ni dobro poslušati takih pogovorov, pa sem jo rajši mahnil v Renke, kjer so ml postregli z novico, da se v njihovi vasi kar trije hkrati potegujejo za gostilniško obrt. Vsem trem sem v mislih želel obilo uspeha, pripomniti pa moram, da sem se vprašal, kdo bo pil. No, zdi se ml. da podjetni vaščani za to niso v skrbeh.
V VIDMU-KRSKEM ...
Ko sem šel skozi Krško sem videl gručo cicibanov, ki so bili žalostni. Kmalu sem ugotovil, da jim je hudo za vrtcem. Sami mi niso znali dosti povedati, zato sem se obrnil na odrasle. Od teh sem zvedel, ’da otroški vrtec v Krškem nima sreče. Nekaj let so imeli cicibani vrtec v temnem in vlažnem samostanu, od koder pa jih Je prepodila sanitarna inšpekcija. Na srečo so izpodrinili kavarno in zasedli njene prostore. Toda tudi to je bilo le začasno. V bivši kavarni oziroma sedanjem ot deškem vrtcu že pripravljajo vse potrebno za vselitev Valvasorjeve tiskarne. In kje bo sedaj otroški vrtec? Obljubljajo mu novo zgradbo. Samo kdaj bodo pričeli z njo? Tako sem se spraševal, kajti v začetku septembra se bo spet začel otroški vrtec.
Nekateri so mnenja, da bi za vrtec obnovili vlažne prostore v samostanu. Ta rešitev pa ni najbolj posrečena, kajti vlage ne bodo izgnali lz starih, mrzlih zidov. Naj bo vrtec, kjer koli hoče — pravijo domačini, glavno je, da bodo otroci imeli v Jeseni spet svoje prostore, ki pa ne smejo biti vlažni in pretesni. Upam, da bodo tej želji ugodili, kajti drugače se bodo prav gotovo oglasili tudi volivci.
V soboto, 15. junija, so Svobod ar ji z Jesenic in Idrije vrnili obisk	»Svobodi—Center«
oziroma Delavski godbi na pihala iz Trbovelj.
Gostje so prispeli v Trbovlje že v popoldanskih urah in domačini so jim pripravili lep sprejem. Po kosilu so sl gostje ogledali Delavski dom, Muzej NOV in druge zanimivosti Trbovelj. Zvečer ob pol 6. uri pa se Je na telovadišču TVD »Partizana« začel koncert vseh treh godb — iz Idrije, Jesenic in Trbovelj. Po pozdravnih besedah in izmenjavi daril je sledil koncert ob polni udeležbi trboveljskega občinstva. Bil Je lep večer glasbene umetnosti, ki je prišel do Izraza še toliko bolj, ker »o se ob tej priliki zbrali predstavniki treh močnih delavskih centrov Slovenile in
ZAGORJE
Dve razstavi. — Preteklo nedeljo sta bil v zagorski cenovni šoli dve razstavi: razstava gospodinjske Sole in razstava osnovne šole. Obe sta prav dobro uspeli. Posebno so ugajala dela naj-mlajših: risbe, ročna dela — zlasti ročna dela učen« 3. in 4. razreda. Vidi se, da imajo otroci smisel za ročna dela in da se tudi pravilno vzgajajo.
Na gospodinjski razstavi pa je bdi poudarek na živilskih Izdelkih in ne toliko na ostalih. Razstavljale so redne učertne gospodinjske šole ln tečajnice.
Slovesen zaključek šole. — Učenci obrtne šole v Zagorju so imeli prejšnjo soboto v Domu TVD »Partizan« slovesen zaključek pouka s pisanim sporedom, v ponedeljek pa so odpotovali na ekskurzijo v Beograd.
Gostovanje Vrhničanov. — V ponedeljek so na Lokah in v Zagorju gostovali »Veseli planšarji« z Vrhnike ln bili toplo sprejeti. Tudi obisk Je bil zadovoljiv.
Telovadni nastop gimnazije. — Minulo soboto Je bil na igrišču »Proletarca« slavnostni nastop zagorskih gimnazijcev. Ob pol štirih popoldne so nastopajoči izpred gimnazije z mladinsko godbo na čelu odkorakali na stadion »Proletarca«.
Maloštevilni gledalci so bili prijetno presenečeni nad uspehi, ki so jih gimnazijci dosegli v tem letu. Od skupinskih vaj. simboličnih. atletskih in parterskih vaj preskokov do športnih iger — vse je bilo skrbno pripravljeno.
Vaje so pripravili: Zdenka Pan-geršič, Mlačnik in Mlačnikova. Za uspešen nastop pa gre zasluga tudi mladinski godbi, harmonikarjema in pianistkama prof. Mullerjevt in Hedi Groznikovi. Več sto nastopajočih pač ni zaslužilo tako slabega obiska, slasti od staršev ne.
so godbeniki pokazali, kaj zmore delavska kultura, ki jo gojijo društva »Svobod«.
V nedeljo pa so se vse tri godbe udeležile velikega izleta Društev prijateljev prirode na Mrzlico. Izlet je organiziral tudi občinski sindikalni svet iz Trbovelj ln Celja. Na Mrzlici se je v nedeljo zbralo veliko število ljudi iz revirja, nadalje tv dl gostje iz Celja in Žalca, kakor tudi gostje iz Idrije in Jesenic.
Na Mrzlici so bili razni športni in kulturni nastopi. Tako so se pomeril v streljanju Trboveljčani in Celjani. Zmagali so slednji. Tekmovali so tudi v šahu. Na prostornem travniku se je pričel okrog okrog 12. ure kulturni spored z uvodno himno združenih godb, nato pa je predsednik občinskega sindikalnega sveta Iz Trbovelj pozdravil vse zbrane in poudaril velik pomen medsebojnih zbližani »Svobod«, zlasti še z izleti v naravo.
Združene godbe so zaigrale več glasbenih del. Nastopil je nadalje pevski zbor mladih »Bvobode-Center« Jz Trbovelj pod vodstvom pevovodje, prof. Albina Welngerla. Celi dan je bilo izredno lepo vreme, toda kaj kmalu je minil čas. Ob odhodu gostov so sl vsi krepko tisnilt roko ln poslovili s pozdravom: »srečno in na veselo svidenje v Idriji-«
SKUPEN ODHOD VSEH TREH GODB IN GOSTOV NA
MRZLICO
Leto gradenj v Vidmu-Krškem
Iz Brežic in okolice
NAČRTI ZA NOVO KLAVNICO. — v Brežicah se že delj časa ukvarjajo z staro zamislijo, da bi dogradili novo klavnico. Stara je že dostužila ln niti ne ustreza sanitarnim predpisom, pa tudi mnogo premajhno kapaciteto Ima za vse večje potrebe Brežic ln okolice. Verjetno bodo prihodnje leto le začeli z novogradnjo, ker bodo načrti še letos pripravljeni.
30 GASILSKIH DRUŠTEV DOBRO DELUJE. — Mnoga upravna vodstva društev sodijo, da Jih bo treba sprostit) raznega ln odvečnega administrativnega dela. Res. Malone vsa društva pravijo, da Je tega dela vse preveč, saj ga je toliko, da bi Imel en človek skozi vse leto dovolj dela. Drugače pa so društva zelo aktivna, v zadnjih mesecih so ustanovili tudi nekaj tovarniških skupin, ki bodo skrbele za požarno varnost v svojih delavnicah.
OGROMNI IZDATKI ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO. — V brežiški občini Je le okrog 13*/i vsega prebivalstva socialno zavarovano. Razumljivo Je, da ima zavoljo tega občina velike stroške za vse tiste občane, ki jih z zakonom pripada zdravstveno varstvo. Lani je občina visoko prekoračila dodeljena sredstva, ker Je malone vsak tretji občan dobil zdravniško napotnico od občinskega ljudskega odbora.
OGLAS
Prodamo barako, obstoječo jiz 10 prostorov, primemo za provizorno nastanitev pisarn. Prednosti imajo gospodarske ln družbene organizacije. — Ponudbe na EleJcteo — Krško, Videm-Krško.
TEŽAVE B PITNO VODO NA
STOJANSKEM VBHU. — Odborniki občinskega ljudskega odbora so se že večkrat menili o gradnji prepotrebnega vodovoda na StoJanskem vrhu |n v Vrbovški vasi. V obeh vaseh morajo kmetje pitno vodo nositi na ramenih lz precej oddaljenega kraja. Zal pa občina doslej še ni našla sredstva, s katerlipi bi napeljali pitno vodo v obe vasi. vendar vaščani kljub temn upajo, da bodo v doglednem času le dobili najpotrebnejši denar ln začeli • prepotrebno gradnjo.
ELEKTRIFIK ACIJSKA DELA V PISECAH. — Venomer So sl P1-šečanl želeli električno Inč. Zdaj •e Jim bo kmalu želja izpolnila. Vaščani so že postavili elektrlfi-kacljski odbor in zbrali znatno vroto denarja. Pripravljeni pa so pomagati tudi s prostovoljnim delom, samo da bi Jim kmalu zasvetila električna luč.
VAZNO DELO PODODBORA OBRTNIŠKE ZBORNICE V BREŽICAH. — Čeprav Je trenutno v brežiški občini okrog 274 obrtnikov — sem so všteti tudi socialistični obrati — pododbor obrtne zbornice ugotavlja, da nekatere stroke obrti močno izumirajo. Tako počasi propadajo kovaške obrti, kolarske ln še druge. Zavoljo tega bo moral pododbor v bedeče poživiti svojo dejavnost la skušali odpreti nove obrate.
PORAST IN PADEC ČLANSTVA SZDL BREŽIŠKE OBČINE. — V brežiški občini so zadnje leto precej dvignili številčno stanje članstva SZDL. V zadnjem času so povečali članstvo za M članov. nekaj pa Jih Je Izstopilo 1* članstva. Izstopilo je precej delavcev gllnokopa v Globokem. Trenutne Je naj bolj I vaška orga-nlzcalja , v Čatežu. Organizacija
lepe sodeluje • krajevnim odborom ln usmerja delo vseh organizacij v vasi. Njihove seje so vedno polnoštevilno obiskane, kjer razpravljajo « vseh perečih zadevah vasi. Organizacija Je pravilno razumela važnost Izobraževalnega dela, zategadelj Je tudi na tem področju dosegla lepe uspehe.	(v)
Gradbene dejavnost v Vidmu. Krškem je v letošnjem letu dosegla vrhunec. To delo je ,načrtno in ao izbrali prev v tem letu itaka dela, ki »o v kraju nujno potrebna.
Najprej je treba omeniti novo restavracijo v neposredni bližini železniške postaje, katero bodo dogradili v prvi polovici meseca avgust«. Ime »restavracija« niti ne ustreza temu lepemu in modernemu objekt«, zato Je bolje rečeno, de gradijo hotel. V njem bo 36 samskih in dve družinski sobi s 70 leži 961-Vei prostori bodo Imeli na razpolago toplo in mrzlo vodo in centralno ogrevanje. V pritličju bo kaverna s 300 stoli, pred njo pa lep senčnat vrt. Čez čas bo v hotefei tudi telefonska centrala, tel bo povečane z vsemi! sobami:
Obenem bo do avgusta dograjen prosvetni dom na Vidmu," M ho imel prostorno dvorano z 290 sedeti. Ker v samem kraju ni nobene dvorane za kultoma prireditve, razen kinodvorane v Krškem, ki pa sluti v glavnem-0» kfno-predstavam. Je bilo kulturno življenje doslej nekoliko okrnjeno. Z novo dvo-
rano bo DPD »Svoboda« Videm. Krško dobilo svoje prostore, ki so že nujno potrebni.
Po urbanističnem načrtu pripravljajo v Vidmu-Krškem lep park, ki bo v sredini mesta. V izjem bodo v kratkem postavili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, katerega bodo odkrili ob občinskem prazniku.
V®; ljubitelji motoristih* Že sedaj razpravljajo o mednarodnih moto-dirkah, ki bodo dne 15. avgusta v Vidmu-Krškem. Na stadionu »Matije Gubca« bo ob tej priliki otvoritev motorne steze. Gradnja te steze je v polnem teku. Tlakovana j* že, treba jo bo le še zvaljati in Ji dodati vrhnjo ptest.
V zimskih mesecih so končno le položili skozi mesto vodovodne cevi, pozneje pa napravili že 46 priključkov. Vse to delo je stalo okrog 20 milijonov din. Vodovod še ni popolnoma dograjen, kajti treba bo napraviti še več odcepov, zlasti na levem bregu Save. Prav sedaj polagajo cevi proti Resi, kjer bo stanovanjska zadruga letos zgradila več stanovanj. Ta zadruga je že pričela z delom. Načrti za hiše sp že izdelani, katastrsko je zemlja odmerjena, kanalizacija j* v glavnem izpeljana, precej materiala je že navože-nega, ctireba bo pač pričeti z izkopi in gradnjami.
Učiteli Lojze Kolenc
70-LETN1K
Te dni Je praznoval 74-letnic o svojega rojstva zaslužen prosvetni delavec, upokojeni šolski upravitelj, tov. Lojze Kolenc. Trdo in neumorno
Spevoigra »Tesarji« v Trbovljah
Mlada »Svoboda—Zasavje* n Trbovljah, ki ima dokaj agilen moški in zelo prizadeven tn kvaliteten ženski pevski zbor, se je lotila svoje prve spevoigre (premiera 15. junija na domačem odru). f "
Poljudno zgodbo o srečanju ne ravno pogumnega lovca s tesarji, ki se končno kljub denarnemu sporu konča v zadovoljstvo obeh prizadetih strank, je napisal Alojz Penko. Po besediki je melodije v narodnem stilu »komponiral Zoran Zadravec. Pevsko za zbor torej ne težka igra je vendarle od izvajalcev zahtevala igralsko prednašanje in samostojno petje. To pa je kar precejšnja preizkušnja, ki so. jo dostojno prestali. Zal pa so skoraj vse solistične parte (razen tistih na rampi) peli nazaj na oder, kar pri začetnikih, ki nimajo močnega glasu, vzame precej efekta. Prav tako so veselje tesarjev na »likofu« vzeli dosti preveč realistično. Z odpravo teh pomanjkljivosti bo njihova predstava, ki so ji gledalci navdušeno ploskali, samo pridobila. Oba pevska zbora je pripravil za to igro profesor Albin TVetngerl, ki je tudi igral klavirsko spremljavo.
Ko se bodo ZasavčaM lotili zahtevnejših stvari tn se dovolj sprostili ter pridobili k moškemu zboru še nekaj tenorjev, pričakujemo, da se bodo predstavili tudi v Delavskem domu.
Joža Zagorc
delovno Je bilo njegovo življenje. a stalno delo ga ohranja še vedno vedrega, čilega In nasmejanega med nami. -Rodil se je IS. Junija 1SS7. leta vCemešntku nad Zagorjem kot sdn kmečkih staršev. Odločil se Je za lep, toda težaven poklic ljudskega učitelja. Diplomiral je na ljubljanskem učiteljišču. Prvo službeno mesto je nastopil v rudarskem Zagorju leta M09, kjer Je služboval vse do upokojitve, leta 1947. V Zagorju si je ustvaril dom, ltl Je po-
VRAGI NA FUATINU
linMMIIIIHMHIIIIIMMIIMNIMttlltHMNItimiMIIIMI
pmiin
JACK LONDON
RIBE: BERNARD KMERIH
stal trdnjava slovenstva ln zapreka vseh,, nemčursklh in klerofaštetlčnlh hotenj, ki sq se v dobi pred vojno skušala vriniti med naše ljndi. Vso skrb ln pozornost Je posveti) zlasti doraščajoči mladini, ki Je stala pred vstopom v življenje. Njegov; učenci so se v življenju znašli in uveljavili, saj Jih Je vodila očetovska roka učitelja, bogatega z znanjem ln z Izkušnjami, pridobljenimi z dolgoletnim delovanjem v Javnosti.
Vedno Je bil delaven. Bil je med prvim,1, ki Je uvidel potrebe elektrifikacije Zagorja. Udejstvoval se je v odboru, ki Je omogočil Zagorjanom nove. moderno razsvetljavo. Kot naveden Slovenec je uvidel, da Je nacionalna rešitev Slovencev skrita v dvigu ln osamosvojitvi gospodarstva, zato Je vse svoje moči posvetil razvoju zadružništva. BU je med organizatorji raznih odsekov kmetijske zadruge, Pospeševal je sadjarstvo, Ovtaorejo In čebelarstvo med okoliškimi kmeti in navduševal za napredek svoje učence, bodoče gospodarje.
Med zadnjo vojno je tudi on okusil mnogo zla. Izgubil je sina ln požgali so mu dom.
Po osvoboditvi Je bil snet med prvimi, ki so organizirali slovensko Solo In celili rane, M Jih Je prizadejal okupator.
Tudi po upokojitvi njegova neutrudna dejavnost ni prenehala, saj Je bil do nedavnega tajnik okrajne zadružne zveze, kot odbornik dela pa še danes.
Hvaležni učenci, znanci ln Zagorjani mu ob življenlskem j ubile) n čestitamo, ' želimo zdravja in še mnogo let srečnega zdravja med domačimi ln Zagorjani.
Higiena pa taka.<»
Na železniško postajo Videm-Krško kdaj pa kdaj pripeljejo zaklana teleta, ki jih potem odpošljejo v drage kraje. Pozimi je tak promet s teleti še kar znosen, medtem ko človeka v poletnih mesecilj pogled na zaklano živino včasih kar presune.
Prejšnji teden je KZ Krško odposlala štiri zaklana teleta v Trbovlje, z vlakom ob pol desetih. Ne zdi se mi pomemben prevoz teh telet v Trbovlje, ker imam namen opisati njihovo pot nazaj.
Gruča potnikov se je zgrnila okrog teh telet na železniški postaji Trbovlje, ki jih je neko mesarsko podjetje vrnilo odpoščljateltju. Zakaj je podjetje teleta vrnila mi ni znano.
Teleta so bila naložena na navadnem železniškem vozičku, poleg njih pa zaboj s filmom. Glave in vratovi zaklanih telet so bili zaviti v vreče, ostali deli telesa pa izpostavljeni žgočemu sencu in nesnagi, ki se zbirna okrog trboveljske postaje. O-gledniki so se kmalu umaknili od teh živali, kar se je od njih širil neprijeten vonj po mrhovini. To pa n! bilo vse: na stotine mesarskih muh je obletavalo teleta, še več pa jdh je bilo v njihovi notranjosti, ki je bila muham dostopna skozi preparani trebuh, kjer so odlagale svoja jajčeca.
Ker je bilo med potniki precej Krčanov, se je med njimi razvil živahen razgovor. Pnisliuhnimo, kaj so govora!!:
»Ta teleta bomo pa kmalu jedili mii! Dobro, da vemo, zato v prihodnjih dneh ne bomo kupovali teletine,« je dejal nekdo od vsakdanjih potnikov. »Presneto se motiš,« ga je zavrnil drugi, »vsaj za štirinajst dni jih bodo dali v hladilnico, potem šele bodo prišit v prodajo!«
Naj bo tako ali drugače, res je le, da zaklane živine ne bi smeli prevažati tako, pač pa bi jo bilo treba primemo zaviti, da ne bi bili. izpostavljena mrčesu. V prvi vrsti eo za to seveda odgovorni odpošiljatel ji (za katere se bo verjetno pozanimala sanitarna inšpekcija), v dragi pa železnica, ki sprejme v poletnih mesecih pomanjkljivo zavito blago.
Na hitro lahko ocenimo, da je bilo to okrog 280 kg teletine. Če so jo zavrgli — kar pa 1e malo verjetno — je bilo precej škode. Podobne stvari se lahko pogosto zgode, morda, v drugi obliki. Potemtakem ni prav nič čudnega, če mesarska podjetja delajo z izgubo. To pa seveda plača potrošnik, ki mora zaradi takih in podobnih napak plačevati meso po višji ceni. Najlaže ee rešijo izgube na ta način, če delno pokvarjeno meso dobro ohlade in nato prodajo.	- *
Veseli večer v Trbovljah
V zabavo in razvedrilo so pričeli v okviru »Svobode-Trbov-lje II« s priirejanjem vesel'-h večerov. Prvič so nastopili ^ soboto, 15. junije, ob 18. in 20-uri v Domu »Svobodfe« v Trbovljah II. Program je bil dober in tudi uspeh nd izostali ne v materialnem ln moralnem P°' gled-u. S tem prvim spored0*? bodo Svobod arjl te zgornl® Zasavje« in na Dobrna, PraV tako tudi drugih krajih na šega okreja.
Na zadnji seji, razprava o gasilstvu
IZ DELA HRASTNISKEGA SVETA ZA SPLOŠNO UPRAv0 IN NOTRANJE ZADEVE
vtsna od priliva mladih ljudi-Na tem zadnjem področju ponekod dosegli ka j lepe uspeh«-Uspeli eo vključiti v evoj-e vrste precej mladih ljudi, ki jih s«4” 6e počasi uvajajo v delo.
Druga stvar je z domovi 1 Vs* društva nimajo niti zasilnih Pr°'
101. »D -bro Jutro, mister David Grief!« Je »sklical Raoul navzgor.
»Ali vsa nisem svaril in sem vam rekel, da ne borie zapustili otoka drugače kot v želez le okovani?« Je odgovoril Grief, kot da M ga hotel pomilovati.
»Saj vendar ne morete pobiti Mph svojih ljudi, ki Jih imam i6e na krovu,« je zaklical oni.
162. Skuner Je plul počasi In ipgtaiim, kot m veslali možje v
čolnu, In je bil že skoraj tik pod mestom, kjer sta ležala Grief hi Mauriri. Veslači eo «e za trenutek zmedli in toliko, da niso nehali vealatl. ali takoj Jim Je mož, ki Je ital spredaj na škunerju, eagrožil s puško
103. »Vrzi, veliki brat!« Je zaklicala Naumoo v Jeziku otoka Fuatlna.
»Srce mi pplnl žalost ln rada bi umrla. Drži v roki nož, da s njim prereže vrv, ali j si ga
bom krepko držala. Ne boj ee, Veliki brati Vrel, vrst, dobro In nstanl ml zdrav«.	,
Grief se Je še obotavljal, potem pa Je poveril kresilno gobo. ki Jo je bil razpihal, da Je zagorela a plamenom.
»Vrzi 1« je silil Mož-ko®a.
Ali Grief Je še vedno odlašal
104. »Ce pridejo ven na odprto morje veliki brat. bo N
moo vendarle morala umreti ln
tudi oee oatale bodo pobili. Kaj Je njeno življenje v primeri a življenjem toliko ljudi? «
»Ce vriete dinamit ali aamn enkrat ustrelite, bomo pobili vee, kar jih Imamo na krovu,« je zaklical Raoul. »Zdaj va« Imam v zagati, David Grief. VI teh ljudi ne morete pobiti, Jaz Jih pa lahko — drži Jezik se zobmi!«
Poslednje besede Je izgovoril proti NaumooL M Je v svojem
domorodnem Jeziku zaklicala nekaj na skalo.
105. »Vrzite vendar, mister Grief, In naj Jih vzame vse skupaj hudič!« je zarohnel kapitan Glass e svojim debelim basom. »Samo prokleti morilci so In kajuta Jih je polna.«
Razbojnik, ki Je bil privezan na staro kraljico, se je na pol obrnil ln Je grozeče nameril puško na kapitana Glassa.
Ce se ne motimo, Imajo v h častniški občini kar sedem gasilskih dira štev, ki so po »voj Ih zmožnostih zelo aktivni. Vsaj tako eo zadnjič ugotoviti na svetu za splošne ln notranje zadeve, ko je bila na dnevnem redu rsoprava in stanje gasilstva občine Hrastnik.
Vsako gasilsko društvo je zastopal njegov predstavnik, ki je obrazložil prisotnim problematiko svojega društva. Ce bi hoteti ne kratko analizirati pomen in vlogo h častniškega gasilstva, potem moramo ugotoviti, da se vsa upravna vodstva močno prizadevajo razširiti svoje vrste, da se temeljito ukvarjajo s problematiko preskrbe orodja in drugih rekvizitov, ln de se vsa vodstva zavedajo, da je p riti odnose njihovih društev pač od-
storov.	Na Marnem sicer iz-
pridilo gradijo svoj novi dorn' primanjkuje pa jim denar^a'
kraja j*
»ttii
saj
Toda predstavnik tega povedal, da bodo z zdruiej>n
močmi tudi v tam uspeli, vaščani pridno pomagajo * P1’®" sto voljnim delom. Ra-zprav*’a so še o drugih zadevah gasite društev in končno sklenili-bo svet v prihodnje še podobne sestanke, kjer se pomenili o vsem delu.
v
Šport v preteklem tednu
ZAKLJUČENO JE TEKMOVANJE V MARIBOBSKO-VA*AZD INSKI NOGOMETNI LIGI
Trboveljski rudar na drugem mestu
Rudar
t Jedinstvo (Čakovec)
1 ! o U'i «)
V zadnji tekmi spomladanskega prvenstva je moštvo trboveljske-ga »Rudarja« s težavo premagalo »Jedinstvo« iz Čakovca z 1:0. Napad »Rudarja« se to pot ni izka-žal. s takim napadom bo »Rudar« •iabo uspeval. Edini gol v tej tek-m* je dosegel Knaus. ki je na lep Predložek poivisoko žogo požrtvovalno z glavo porinil v mrežo.
igra je bila v prvem polčasu še kar spodobna, v drugem pa je Postajala zelo groba, v čemer so Prednjačili gostje, domači pa so jim seveda vračali. Povrh vsega J® Opresnik še zastreljal enajstmetrovko, ki jo Je poslal mimo fola.
v 58. minuti bi kmalu prišlo do
večjega incidenta. Srednji krilec gostov in domačin Knaus sta se nekaj »božala«. Glavni sodnik tega ni videl, a Je stranski sodnik Zupan iz Zagorja na to opozoril glavnega sodnika Božičeva, ki je izločil iz igre Knausa, ne pa tudi igralca gostov. Ta enostranska odločitev, ki je seveda razburila številne gledalce, zastreljana enajstmetrovka, in pa še bolj grobi izpadi gostov, ki so hoteli igro na vsak način izenačiti, so ustvarili napeto ozračje. Petnajst minut pred koncem igre je moral zapustiti igrišče srednji krilec gostov, zaradi grobega izpada. Zadnje minute tekme so potekale v živčni napetosti in nič lepem nogometu. Glavni sodnik ni obdržal igre v roki, pričemer zadene velika krivda stranskega
RAZPIS ŠTIPENDIJ
Po členu 7 Temeljnega zakona o štipendijah !; (Uradni list FLRJ štev. 32-55) — razpisuje Tovarna celuloze in papirja Videm-Krško naslednje štipendije:
3 mesta za Industrijsko papirniško šolo,
2 mesti za medicinske sestre, l mesto za zobotehnika,
1 mesto za pravnika,
1 mesto za stomatologa.
Višina štipendije bo določena po odloku o višini štipendij (Uradni list FLRJ štev. 33-55).
Pogoji: kandidat ne sme biti v delovnem razmerju. Prošnjo s potrdilom o otroškem dodatku in premoženjskem stanju je poslati do 30. junija 1957 na naslov: Tovarna celuloze in papirja, Videm-Krško.
peoeoEOBoioeoBoioeosoioeoioi
0
■
0
e
0
■
o
■
o
■
o
e
0
■
o
■
D
e
0
■
o
H
o
■
o
s
o
e
0
e
0
■
o
n
0
■
o
■
o
■
o
e
n
RAZPIS
sodnika Zupana, ki je pravzaprav povzročitelj vsega, do česar Je prišlo. Dolgo že nismo videli sodnika Zupana na trboveljskih igriščih in bi bilo boljše, če bi ga tudi zadnjo nedeljo ne bilo v Trbovlje.
Po končani tekmi je nekaj vročekrvnežev hotelo obračunati s sodnikom Zupanom, kar pa so funkcionarji »Rudarja« ln varnostni organi preprečili. Kljub temu pa je treba prizadete naznaniti, da dobe zasluženo kazen, da si bodo v bodoče premislili, da se taka vprašanja lahko rešujejo drugače, ne pa z neposrednim obračunavanjem, pa najsi bo to tudi izven igrišča.
. Pred moštvom »Rudarja« stoji težka naloga kvalifikacije in se poraja vprašanje, če bo mogoče s takim napadom, kot ga ima sedaj, kaj več doseči.
ZENICA : RUDAR 4 : 2 (0 s 1)
V	prijateljski tekmi v petek, 14. junija so gostje iz Zenice pokazali številnim gledalcem in tudi igralcem »Rudarja«, kako je treba igrati nogomet Rezultat 4;2 še ni tako visok in bi bil z malo več prisebnosti domačinov lahko tudi neodločen.
MARIBORSKO-CEUSKA NOGOMETNA LIGA
Brežice uspešne — Bratstvo neodločeno — Svoboda izgubila
V	zadnji tekmi mariborsko-celj-ske nogometne lige so se odrezali Brežičani. ki so slavili v Šoštanju proti »Usnjarju« visoko zmago s 4:1.
»Bratstvo« je kljub prednosti domačega igrišča doseglo proti »Celju« le neodločen rezultat 1:1.
»Svoboda« iz Trbovelj pa je gostovala v Doljnji Lendavi ln prinesla domov kar 7 golov. »Nafta« Je »Svobodo« odpravila kar s 7:0.
Vsa tri revirska moštva so dosegla— kakor se vidi z lestvice — mesta v prvi polovici tabele. Najboljše je »Bratstvo«, slede »Brežice« in nato »Svoboda«.
REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 24. ŠTEVILKE
Pravilna rešitev uganke, ki smo jo prinesli v 24. številki »Zasavskega tednika«, se glasi: OGENJ.
Žreb je prisodil prvo nagrado za rešitev uganke Pridu PAVLICU, učencu I. b razreda niž. gimnazije na Dolu, pošta Dol p n Hrastniku — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba Slavka LEVIČAR, učenka 4. razr. osnov, šole v Velikem Trnu, pošta Krško. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti.
Vsem ostalim rešiteljem uganke, ki jim žreb ni bil naklonjen, za pošto in pozdrave prisrčna hvala.
UREDNIŠTVO
NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE
Poskusite rešiti sledečo vizitko:
To je posetnica nekega pionirja in če črke njegovega imena pravilno razvrstite, boste dobili čin, ki ga ta fant zavzema v svojem pionirskem odredu.
Ce boste razvozlali to uganko, nam prinesite ali pa pošljite odgovor nanjo do nedelje, 30. junija opoldne. Za rešitev bomo podarili 2 knjižni nagradi po odločitvi žreba.
V odgovor ne pozabite, navesti poleg svojega imena in priimka tudi razred šole, ki ste jo obiskovali zadnje šolsko leto, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem pionirjem in pionirkam lepe pozdrave!
UREDNIŠTVO
RADIO v tem tednu
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 ln 19.00 ladijski dnevnik ter ob 22.00. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa Oti 14.00 do 16.00. »Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.30. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik ed 5.00 do 7.00.
NEDELJA. 23. Junija 7.35 Zabavne melodije; 8.30 Mladinska igra — Jan Karafiat: Kre-
Je do melodije; 11.00 Za dom m žene: 12.00 Slovenske narodne in umetne pesmi; 13.15 Pester spored opernih melodij; 15.40 Radijski roman— Brili Koš: Kit — imenovan tudi Veliki Mak. — III.; 1710 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Športni tednik; 19.03 Posebna oddaja:	I sloven-
skega festivala telesne kulture; 20.00 Poročila s kongresa delavskih svetov v Beogradu — (Reporter Mitja Švab).
SREDA. 26. junija 7.30 Mladim poslušalcem o počitnicah; 9.30 Domače m narodne
____________ 1 (1.1 A M P-
snice (ponovitev); 9.00 Pisan s po-' za prijetno predpoldne; 10.10 Me-r^d slovenskih narodnih pesmi in jodije iz filmov; 11.45 Mladinska poskočnic: 9.45 »Se pomnite, tovariši« —. Miha Počrvina; španski spomihi; 10.15 Veseli zvoki; 10.38 Pokaži, kaj znaš! (Javna glasbena oddaja); 13.30 Za našo vas; 16.00 Partizanski marš (Ob žici okupti rane Ljubljane); 17.30 Reportaža 2. polčasa medmestne nogometne tekme Brno-LJubljana: 18.45 Vedre melodije; 20.00 Malo od tu in malo od tam.
PONEDELJEK, 24. junija 7.30 Mladim poslušalcem o počitnicah; 9.00 Utrinki iz literature — France Bevk: Kresna noč; 9.20 Za staro in mlado; 11.00 Za dobro voljo vam igrajo in pojo; 12.40 Od popevke do popevke; 13.15 Godba LM vam igra vesele melodije; 14,20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku;
18.00 Kulturni pregled; 18.15 Logarski fantje vapa igrajo in pojo;
18.40 Mladinska oddaja; 19.30 Radijski dnevnik.
TOREK, 23. junija 7.30 Cicibanom, dober dan! (Pastir in vila z Menine planine —
Deklica in kače); 8.05 Zdaj pa po domače...; 8.35 Igrajo mali zabavni ansambli; 10.10 Od melodi-
Uprava Industrijske kovinarske šole Strojne tovarne Trbovlje, Šuštarjeva kolonija 25 (Volbenk)
bo v šolskem letu 1957-58 sprejela v I. letnik določeno število učencev za posamezne poklice:
STROJNI KLJUČAVNIČAR, STRUGAR IN SKOBLAR
Vpis v I. letnik bo vključno od 1. julija in zaključno 30. avgusta 1937.
Pogoji za sprejem: 3 razredi gimnazije ali dovršena sedemletka s sprejemnim izpitom iz slovenščine, strokovnega računstva ter psihološko praktične preizkušnje. Kandidati naj vložijo pravilno taksirane prošnje s 30 din na upravo šole zaključno do 30. avgugta 1957. Prošnji je treba priložiti: izpisek iz rojstne matične knjige, potrdilo o premoženjskem stanju, zadnje šolsko spričevalo in zdravniško spričevalo, da je prosilec sposoben za uk kovinarske stroke. Brez navedenih dokumentov se prošnje ne bodo vzele v poštev oziroma se bodo zavrnile.
Kandidati za navedene poklice morajo biti duševno ln telesno zdravi, najmanj 14 in največ 17 let stari in imeti morajo veselje do navedenih poklicev.
Sprejemni izpiti bodo v dneh od 31. avgusta do 4. septembra 1957, ob 8. uri zjutraj, in sicer teoretični del na šoli, psihološko praktična preizkušnja pa v šolski delavnici.
V časti šolanja prejemajo učenci mesečne nagrade po uredbi. Poleg navedenega prejemajo še izredne nagrade za uspešno učenje. Učna doba traja tri leta. Pouk je teoretičen na šoli in praktičen v šolski delavnici. Po uspešno opravljenem zaključnem Izpitu se absolventi zaposlijo na mestih kvalificiranega delavca ustreznega poklica v Strojni tovarni Trbovlje, ker šola vzgaja kader izključno za potrebe tovarne.
Sola nima svojega internata ter sprejema v prvi vrsti učence iz domačega kraja, oziroma tiste, ki imajo svojo oskrbo. Prednost ob enakih pogojih imajo dvostranske in enostranske sirote ter sirote fašističnega terorja, ki pa (nora j o pri vpisu predložiti zadevno potrdilo od pristojne organizacije Zveze borcev NOV.
Uprava šole.
0	Lestvica Drava	22		Je 12	sledeča: 6	4 63:35			30
■	Aluminij	22	13	3	6	33:44	29
n	Kovinar (Ml	22	12	4	6	67:40	28
u	Bratstvo	22	11	4	7	58:32	26
■	Brežice	22	10	3	9	46:43	23
n	Svoboda	22	10	2	10	61:48	22
u	Celje	22	8	4	10	49:61	20
■	Rudar (V)	22	8	3	11	58:67	19
n	Usnjar	22	7	3	12	37:43	17
u	Fužinar	22	7	3	12	35:53	17
■	Nafta	22	7	2	13	47:51	16
n	Kovinar (S)'	22	6	4	12	35:64	16
V telesnovzgojnem društvu »Partizan« Videm-Krško Je največ mladine, ki' redno vadi. Kljub temu, da delo pri omenjenem društvu nemoteno poteka, se odbor često ukvarja z mnogimi vprašanji. Občutno se pozna pomanjkanje vaditeljskega kadra, zato vadijo nekateri vaditelji kar več oddelkov. Vsekakor bi bilo zaželeno, da bi med vaditeljske vrste prišlo še več prosvetnih delavcev.
O telovadnici ln športnem igrišču v Krškem so že pred leti veliko razpravljal!..Zal še do danes ni uspelo odboru TVD »Partizana« odkupiti zemljišča, na katerem bi zgradili prvo in drugo. Pogajanja o odkupu so pri kraju, tako da bodo končno v Krškem le prišli do primernega telovadnega prostora.
Šolska mladina ima za telesno vzgojo veliko veselje. Opaža pa se, da niso vajenci redni obiskovalci telovadnic. Ce bi mojstri dali svojim vajencem vsaj malo izpodbude za telovadbo, bi to vprašanje gotovo ne bilo tako kritično. Se slabše pa je z mladino, ki pride do rednega zaslužka, ker Jim denar preusmeri življenjsko pot.
Plavalni klub »Celuloza« si Je v zadnjem času sam vzgojil trenerski kader. Preko 80 mladincev In mladink ter pionirjev in pionirk redno plava in se pripravlja na razna srečanja v tej sezoni.
Strelci še niso prišli v zadostno širino. Izurjeni »trete! — tekmo-
nogah In se pripravljaj? na vsakoletne športne igre papirne industrije. V zadnjem času pa niso več zadovoljni samo z občasnim treningonf, zato se pri njih že pojavlja težnja po rednem treningu, katerega bi omogočil stalen trener. '
V samem mestu Je športna dejavnost zelo razvita. Po vaseh so vzbudile veselje za telesno vzgojo mladinske organizacije. Zlasti v Leskovcu pri Krškem Je zadnje čase vedno večje zanimanje za načrtno telesno vzgojo. S tem, da so dobili v Leskovcu novo in dobro urejeno telovadno igrišče. Je Leskovčanom omogočena redna telovadba. Odločili so se, da bodo
ITJSL
■
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
Proletarec izpadel iz mariborsko-varaždinske lige
t Proletarec » : 1
so nogometaši
^IOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOi
.........♦»«»»«<*«»♦»♦♦♦♦*«*♦»♦♦♦♦♦♦♦«*♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦
GOSTOVANJE »SVOBODE TRBOVLJE H«
V VIDMU-KRSKEM
~«ine«, 22. Junija, ob 19.30, bo v Vldmu-Krikem na bazenu »Celuloze« gostovalo delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Iz Trbovelj II.
VEČER GLASBE IN PESMI
bodo izvajali Mladinska godba na pihala ln pevci mešanega peVskega zbora, ki bodo peli stare slovenske pesmi.
Vljudno vabljeni!
V	e
*♦♦♦♦>>»«»»»»♦>>>e»»»»s»e»eeeee*eeoos*******♦*♦♦♦*************
'0«OiOiOlOBOIOBOlCDiOlOiOiOIO
• INDUSTRIJSKA RUDARSKA SOLA ZAGORJE
razpisuje delovni mesti za:
PREDAVATELJA strokovnih predmetov rudarske stroke;
pogoj: rudarski inženir ali rudarski tehnik z verčletno prakso v proizvodnji;
PREDAVATELJA strokovnih predmetov elektro stroke;
pogoj; elektro »trojni tehnik « prakso.
Plača po uredbi oziroma tarifnem pravilniku.
Prošnje z navedbo kvalifikacije ter dosedanje zaposlitve naj Interesenti osebno ali po pošti prediože ravnateljstvu Industrij, rudarske šole v Zagorju ob Savi.
^■oBošoioioiaioioioioioioioi
Obvestilo
obč"naborn,kom ln vojaškim obveznikom, stanujoč,m 'n» območju
nUi°bve*čamo* nabornike, rojene v, letu 1M8, T z*ea,n° **•* ujofce v Trbovljah, kakor tudi nabornike litega letnika, ki »tal-stanujejo v Trbovljah, pa slučajno š* niso sprejeli pozlvnlce za £sab°r, da bo rednlnabor (rekrutira) navedenega letnika v dneh Or'J7-. 28., 29., 8. 1957 ln 1. 7. 1957 vaak dan točno ob 7 url v “štorih hotela »Turist« ( v bivši rudniški restavraciji). p0M,Naborn|ki letnikov 1938, ki iz kakršnega koli rar-loga' }Koča* ranice 7a nabor, se morajo v navedenih dneh točno ob določe oL- brezpogojno zglasiti pri naborni komisiji, k«f bodo slcer do^bvsrjaLi po čl. 146 Zakona o narodni obrambi, ^fvno tako so 1(5 Prit! k naboru tisti v Trbovljah začasno stanujoči naborniki OdSik?lM8. ki od svojih vojaških odsekov oz. občinskih »"dsklh hab^r<>v' kjer so stalno priglašeni, nlao še do čaae. ko bo pn nas
?!ih°iiebe' ki so že odslužile vojaški rok, oz vojaški obveznikiI. » Sana1 Hr»<U bolezni, poškodb prt delu ali kar koli drugega imanj-dehfnVO, k» sposobnost ter se zaredi tega čutijo za službo v JLA haveo 81 P® »ploh nesposobni, se morajo ravno tako ob rsorsi k«muf,r"h c,neh ob 6 uri zlutraj brezpogojno zglasiti P" rfkru‘£.
zaradi ocene *po*obnoit1. Glede nato. da bo za volne od pregled do pričetka nabora letnika 1938 se morajo obveznl-jočno držati določene ure.
hoveuVeznlke opominjamo, da morajo na pregled prinesti tndlnal-k0 £!** Zdravniške izkaze o bolezni ter vojaško knjižico, ršvno t»-fazn, )lh Uidi opomlniamo. da po tem pregledu ne bomo upošteval.
So v?, Potrdila o zmanlšanlu sposobnosti za službo v JLA. katera izdana od raznih drugih zato nepooblaščenih zdravnikov.
*01m obvestilu navedenih navodil naj *a prizadeti naborniki ln obvezniki strogo držijo.	gef odleU, „ N. o.
Sloga (Čakovec)
(Zagorje)
V zadnji tekmi »Proletarca« gostovali v Čakovcu in izgubili proti »Slogi« z visokim rezultatom 9:1 S to tekmo se Je »Proletarec« poslovil iz maribor-eko-varaždlnske nogometne lige.
Z njim se poslavlja iz te Lige tudi moštvo »Sobote« iz Murske Sobote. »Proletarec« ima razliko
KINEMATOGRAFI
Kino »Delavski dom« v Trbovljah bo predvajal do ponedeljka nemški barvni zabavni film »Piroika«. Naslednji teden pa amer. zabavni film »Očka, mamica, služkinja in jaz«.
Kino »Svoboda Trbovlje II« bo imel na sporedu do ponedeljka amer. barvni film »Rdeče podveze«.
Posebno obvestilo. V kinu »Trbovlje II« bodo do nadaljnjega predstave ob delavnikih ob 16. in 20. uri, ob nedeljah pa ob 16., 18., In 20. uri.
Kino »Triglav« Zagorje: od 22 do 24. junije amer. barvni kavbojski fitan »Dolina maščevanja«; 26. — 27. junija amer. pustol. film »Opuetoiena džungla«.
Kino »Svoboda« Kisovec: 22.
—	23. junija amer. zabavni film »IJa divjem zapadu«; 26. — 27 jun. aimer. zabavni film Jack London«; 29. — 30. jun. amer. film — drama »Greh ene noči«.
Kino »Svoboda II« Hrastnik: 22. — 24. jun. »Borba v vsemtr-ju«; 26. —x 27. jun. »Plašč«; 29.
—	31. jun. »Nesmrtna garnizija«.
Kino Brežice: 22. — 23. Jun. smer. barvni film »Kleopatra«;
26.	— 27. jun. amer. film »Čudežni otrok«; 28. jun. jug.-nem. film. »Klisura«; 29. — 30. jun. amer. barvni film »Bosonoga kontesa«.
Kino »Partizan« Sevnica: 22.
—	23. Jun. amer. film »Stilna«; 29. — 30. jun. francoski barvni film »Imel sem 7 hčera«.
Kino Brestanica:	22. — 23.
Jun. amer. vvestem film v barvah »Osamljeni revolver«; 26. —
27.	jun. aimer. zabavni film »Na divjem zapadu«; 29. — 30. jun. amer. ppustol. film »Tarzan brani džunglo«.
Kino »Svoboda — Zasavje« v Trbovljah: 21., 23. in 24. junija ob 17. in 19.15 uri švedski film »Plesala je samo eno poletje«. (V soboto predstave izostanejo) V nedeljo ob 15. uri za mladino po znižani ceni.
v golih 23:77 v svojo Izgubo osvojenih 10 točk v 22 tekmah. Lestvica?					ln
Branik	22	18 I	3	103:28	37
Rudar	22	14 3	3	49:20	31
Kladtvar	21	12 1	8	58:37	25
Sloboda	19	11 3	5	47:36	25
Teketllac	22	9 7	6	44:33	25
Maribor	22	9 4	9	44:52	22
Jedinstvo	21	10 1	10	46:44	21
Sloga	22	e e	10	55:60	18
Mladost	20	7 4	9	49:55	18
Zagorac	22	6 5	11	41:72	17
Proletarec	22	4 2	16	23:77	10
Sobota	21	5 1	IB	27:69	9
medtem ko streljajo ostali člani z zračno puško, ker ni dovolj mu-nicije. Obenem jih pripravljajo in urijo, tako da bodo sposobni nastopati na strelišču z vojaško puško. Na splošno pa primanjkuje zračnih pušk, kar onemogoča streljanje po šolah. Trenutno so aktivni pionirji na leskovški šoli ln Vidmu-Krškem.
V poletnih mesecih se člani kolektiva Tovarne celuloze in papirja vadijo v vseh športnih pa-
ustanovili telesnovzgojno društvo »Partizan«, kateremu bodo skraja pomagali mimo drugih tudi člani sosednjega društva. Kljub temu,-da nimajo na razpolago dovoli orodja, so se odločili za svoje društvo. Upajo, da jim bo pri nakupu orodja pomagala okrajna kakor tudi republiška zveza »Partizana« ter jim s tem omogočila redno ln sistematično vadbo.
povest v nadaljevanjih — Anton Staničič: Mali morski: 13.15 Makedonske, šiptarske in slavonske narodne pesmi in ropar plesi — VII.; 14.00 V zabavnem tonu; 15.40 Humoreska tega tedna — Kurt Tuchoisky:	Abeceda obtoženca;
17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku: 18.00 Sestanek ob šestih; 19.00 Posebna oddaja: I. slovenski festival telesne kulture;
20.00	Poročila s kongresa delavskih svetov v Beogradu.
ČETRTEK, 27. Junija 8.05 Koncert zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom Rada Simonitija; 9.00 Utrinki iz literature — František Hečko: Fronta je šla mimo; 9.20 Glasbeni rendes —vous s priljubljenimi zabavnimi ansambli in solisti; 11.00 Dober dan, otroci! (Ob koncu šolskega leta); 11.15 Pesmi za naše male;
12.00	Za prijetno opoldne; 14.21) Športna reportaža; 15.40 Radijski roman - Erih Koš: Kit — imenovan tudi Veliki Mak — IV.; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Prenos reportaže z atletskega dvoboja Budimpešta — Ljubljana; 19.00 Posebna oddaja- I. slovenski festival telesne kulture; 20.00 Javni četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 28. junija 7.30 Cicibanom, dober dan! (Dogodek na rženem polju); 9.20 Pesmi narodov; 11.00 Tisoč taktov zabavnih melodij; 12.40 Mali koncert pihalne godbe Ljubljanske garnizije p v Jožeta Bruna; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 17.10 Zabavna ih plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Družinski pogovori; 18.10 Slovenske narodne pesmi pojeta kvintet Anton Neffat iz Maribora in Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška: 18.40 z naših kolektivov; 20.45 Tedenski zunanje-polltični pregled. "
SOBOTA, 29, junija 8.05 Igraje Zadovoljni Krantci, pojeta Danica Filipčič in Stojan Vene; 8.25 Lepe pesmi, znani napevi; 10.10 Revija zabavnih ansamblov in solistov: 11.oo Za dom in žene; 11.15 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli; 13.30 Od arije do arije; 14.20 Na mejnem prelazu v Sent liju — studio Maribor; 15.40 Nove knjige: 17.00 Posebna oddaja: I. slovenski festival telesne kulture; 17.45 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku: 18.20 Pojeta ženski zbor »France Prešern« iz Kranja ped vodstvom Petra Liparja in mladinski mešani ztoor iz Celja pod vodstvom Egona Kuneja; 18.45 Okno v svet: 20.00 Veseli večer; 21,00 Melodije za razvedrilo.
AEROKLUB TRBOVLJE ŽELI DELATI V TESNI POVEZAVI Z OSTALIMI
AEROKLUBI V ZASAVJU
ško 5:3" (2:3)
Preteklo nedeljo je bWa v Radečah povratna tekma med TVD »Partizanom« iz Krškega ln domačim nogometnim moštvom. Ker se je prva tekma končala neodločeno, je bilo za nedeljsko srečanje obeh moštev med Ra-dečanl precejšnje zanimanje. V prvem polčasu so bili gostje močnejši, toda v drugem polčasu so se domačini pokazali kot boljša ekipa in »o zasluženo zmagali.
Gole za domačine so dale 8e-levšek (2), Novak (2) in Gros.
J. Z.
Pred tedni Je bil v Trbovljah sestanek upravnega odbora domačega aerokluba, ki se ga Je udeležil tudi predstavnik garnizije iž Cerkelj, podpolkovnik Verbič. Na dnevnem redu tega sestanka je bilo sodelovanje med zasavskimi aeroklubi In delo z mladino. Na sestanek so prišli tudi zastopniki zagorskega aerokluba.
Vsi so enotni v tem, da se čim-prej povežejo v enotno organizacijo ln začnejo sodelovati na vseh področjih naših sejtelj. Ker Je v Trbovljah iz geografskega vidika nemogoče zgraditi aerodrom,, tako tudi ne v Zagorju ali Hrastniku, so mnenja, naj se v teh treh centrih v glavnem razvija modelarstvo, za kar Je dragocen kader na razpolago, v Spodnjem Posavju, v Krškem in Brežicah pa imajo več možnosti za vzgojo Jadralcev, motornih pilotov ln padalcev. Kot do sedaj,
bodo aeroklubi tudi v bodoče teoretsko pripravljali svoje člane za padalce. Jadralce ln tudi za motorne pilote v revirju, medtem ko se bodo praktično urili v Bregth pri Krškem- kjer Je v načrtu Izgradnja potrebnih prostorov za jadralna letala in za ostale rekvizite, potrebne za letenje in za padalstvo'.
V našem okraju je nadalje ugodnost v tem. da aeroklubom pomaga garnizija v Cerkljah v vsakem pogledu, bodisi pri popravilu letalskih priprav ali pa s strokovnim kadrom. Aeroklub v Trbovljah želi tesno sodelovati z vsemi aeroklubi v okraju kakor tudi s sosednimi, kolikor Je to mogoče.
To leto ima trboveljski aeroklub v načrtu, da bo predaval s svojim strokovnim kadrom pri pred-vojaški mladini, m Jo teoretično pripravljal za padalstvo, praktič-
no pa bodo mladinci delali skoke v poletnih mesecih.
Na sejah so nadalje sklenili, da se klub razširi tudi s člani gasilskih društev, ker so mladi člani zainteresirani tudi za to športno vejo, saj je znano, da bi moral biti dober gasilec tudi dober padalec.
Da pa bi aeroklubi v ZassvJii dosegli predvidene načrte in da se bodo lahko zanimali ta vzgojo mladih letalcev, predvsem modelarjev, ki so zlasti pokazali že lepe uspehe v šolah, bo potrebno, da klubom priskočijo na pomoč pristojni č.tnltelji s finančnimi sredstvi. Na tem mestu se aeroklub zahvaljuje OLO Trbovlje oziroma njegovemu predsedniku tov. Martinu Gosaku, ki je pred nedavnim tako pomoč ob-IjubiL	A-Z.
OTtME OZ ZMOTto
SEVNICA
PRODAMO
Uprava »Zasavskega tednika« v Trbovljah Ima na zalogi 8 vezanih »Uradnih vestnikov okraja Trbovlje« za leto 1956 po ceni 800 din za t izvod, interesenti Jih lahko dobe v upravi Usta.
Mali oglas
Prodam po ugodni ceni dobro ohranjeno »Lambreto«. 125 ccm. — Cerar, Trbovlje — Partizanski 48.
GOSTINSKO PODETJE »TURIST«, TRBOVLJE
sprejme takoj v tik 2 natarska vajenca. Pogoj: mala matura (oz. štiri gimnazije), vajencem pripada delovna obleka in ostalo po uredbi.
Preklicujem besede, ki sem Jih Izrekla preti tov. Pavletu Tomažiču, 25. 12. 1956. — Ivana Kokalj, Zagorje.
»Zvezdica zaspanka« na sevnl-škem odru. — Pionirji sevniške osnovne tole so se pred kratkim ponovno predstavili domačinom s priljubljeno pravljično igrico »Zvezdica zaspanka«. Mnogo truda so vložili v to igro, vendar je bil ta slabo poplačan, kajti večerna predstava igre ni bila tako obiskana, kot bi morala biti Morda so temu krive razne predstave, igre in veseli večeri, ki so v Sevnici kar na dnevnem redu. Kljub temu pa bi se morali za kulturno delo naših najmlajših bolj zanimati, kajti le» tem jim bomo ohranili veselje do dela.
Igrica Je bila prisrčna in prikupna na pogled. Posebno Je gledalce navdušila igra male Marjetke v vlogi Zvezdice zaspanke Tudi osuli Igrale; so biU kar dobri na odru. S to igrico so sevntškt pionirji dokazali, da Igralskega kadra v Sevnici še ne bo tako kmalu zmanjkalo.
Gradnja stanovanjskih hiš. — Tudi v Sevnici so potrebe po stanovanjih vse večje. To krizo rešujejo posamezni privatniki, ki si grade hišice ln tudi občinski LO. Trenutno zida gradbenopod-Jetje »Sava« iz Videm - Krškega večstanovanjsko hišo, ki Jo Investira ObLO Sevnica. Dela na tem objekitu te prehajajo v zaključno fazo- Toda s tem stanovanjskim blokom ln ostalimi gradnjami, ki bodo letos skon-čane, bo stanovanjska stiska le delno omiljena, ker te število prebivalstva iz leta v leto veča. Zato bo treba v prihodnjih letih v gradnjo stanovanjskih hiš še več investirati.
Sevnica v prahu. — Vsako poletje, in to že zgodaj, se Sevnica zavije v slvobelo barvo, ki se Je ne znebi tj* do potne Jeseni. Oblaki prahu, ki se dvigajo nad Kolodvorsko ulico in glavnim trgom, so poseben problem, ki so ga domačini te Poskušali rešiti na več načinov. Toda uspeha ni in prah se še vedno dviga v velikih množinah na cesti ln prehaja v stanovanja. ,Pa ne samo v stanovanja, tudi v vse trgovine in mesnice prodira ta prah, saj mu kar na stežaj odpirajo vrata. Šoferji v teh vročih dneh menda tekmujejo med seboj, kdo bo vzdignil največ prahu za seboj Tak vtis dobiva vsak, ki opazuje ta vozila, kako drve skozi Sevnico, in teh ni malo. Kje so pristojni organi ki bi omejili to dirkanje?
Problem teh slvobelih oblakov bo mogoče rešiti samo z asfaltiranjem ceste, kar Sevničanom obljubljajo že lep čas. Razume se. da manjka sredstev na vseh koncih in krajih, toda enkrat se bo le treba rešiti te velike nadloge. kajti tudi z dvakratnim
škropljenjem ceste na dan ni mogoče odpraviti tega mučnega vprašanja.
Taborniki bodo taborili. — Delo sevniške taborniške organizacije je letos v glavnem usmerjeno v graditev lastnega doma. Seveda pa člani mislijo še na drugo. Zaradi gradnje doma in pičlih sredstev bodo taborniki letos organizirali taborjenje v domačem kraju poleg gradbišča ta Kopitarno. Meseca julija se bosta v taboru izmenjali dve skupini tabornikov. Poleg taborjenja doma pa se bo deset sevniških tabornikov udeležilo II. zleta jugoslovanskih tabornikov v Palah pri Sarajevu. Za zaključek taborjenj nameravajo prirediti še potovalni tabor s kolesi. — Program dela in načrtov tabornikov »Treh smrek« je pisan ln mičen, kakor je sploh ta taborniška organizacija zanimiva in privlačna.
-ek.
S SENOVEGA
DAN BORCA NA SENOVEM. — Senovo bo letošnji Dan borcev Se prav posebno lepo praznoval. Namreč: ob lanskoletnem velikem tekmovanju, ki ga Je razpisal OOZB, «n se Senovčanl dobro od-reialt. Ocenjevalna komisija jim je letos na podlagi skrbnega ocenjevanja priznala prvo mesto, pokroviteljstvo nad letošnjimi celotedenskimi prireditvami v okviru Dneva borcev je prevzel občinski ljudski odbor. Med drugim pripravljajo strelska In šahovska tekmovanja, predavanje, ki ga bo organiziral UROJ. film-
sko predstavo za šolsko mladino, slavnostno akademijo na večer pred praznikom, na sam praznik pa bodo otroci pod vodstvom organizacije ZB obiskali Kumrovec — rojstni kraj tov. Tita. Posebnost praznovanja bo obisk starih partizanskih krajev ln Izlet na Bohor.
CMD DRUŠTVO BO ODKRILO SPOMINSKO PLOŠČO. — Kot nam Je znano, namerava cirllmetodij-sko društvo v Brestanici odkriti spominsko ploščo izgnanim duhovnikom. Plošča bo v spomin vsem ljudskim duhovnikom, ki jih le okupator v tistih strašnih dneh leta 1941 izgnal v tujino.
ZAKLJUČEK SEMINARJA ZA ČLANE DS. — Prejšnji teden so na Senovem zaključili tridnevni seminar za člane DS In upravnih odporov. Zvedeli smo, da Je bil seminar zelo uspešen, samo da se ga člani delavskih svetov podjetja »Dolomit«, gostinskega podjetja in trgovskega podjetja »Preskrbi« niso udeležili. Sodimo, da hi morala vodstva omenjenih podjetij poskrbeti za udeležbo na seminarju, saj Je znano, da se delavsko samoupravljanje najslabše razvija v majhnih, zlasti »služnostnih podjetjih.
DPM ORGANIZIRA TABORJENJE OTROK. — DPM občine Senovo organizira tudi letos tabor-
mesečju letošnjega leta, so v se-npvški občini sprejeli v članstvo ZK 38 ljudi, zdaj pa bodo število bržkone potrojili. ■
PRIPRAVE ZA DAN RUDAR-JKV. — Tudi na Senovem bodo skrbno pripravili letošnjo praznovanje Dneva rudarjev. Tako ho v šolski dvorani na predvečer praznika slavnostna, združena s proslavo Dneva borcev, na sam praznik pa bo pred rudniško upravo delavsko zborovanje, nato pa bo godba priredila promenadni koncert.	,>
Nesreča ne počiva...
Franc Zupan 61 C, »tar 73 let, doma lz Pleterja pri Zdolah, je padel na cesti v Starem gradu in si zlomil levo nogo nad koleJože Strojnik, star 56 let, doma iz Senkovca, Je na vožnji s kolesom nesrečno padel in obležal • poškodbami na levi roki in nogi;
Antonija Gerjevtf, 62-letna posestnica U Mihalovca pri Dobovi, le padla pbd voz premoga in ai zlomila levo nogo pod kolenom; Marija Sirucl, stara 86 let, do-r,°.Te *.Wtih rW5T ^Mokricah m. 1* Kraljeve® je pr«la god skupno z ostalimi sorodnimi dru-	««•	° °
štvi okraja. Taboriti bo šlo n»d poškodbe po teleeu
66 otrok. Za 14 dni letovanja bodo prispevali sredstva občinski ljudski odbor. DPM, nekaj malega pa starši otrok.
SPREJEM MLADIH LJUDI V ČLANSTVO ZK. — v prvem tro-
Težave s pokopališčem v Hrastniku
KJE BODO POKOPAVALI UMRLE
Dejstvo Je, de staro pokopališče v Hrastniku ne ustreza več svojemu namenu. To vedo vsi občani in vsi oblastni forumi hrastničke doline. Dostikrat ib že bila beseda v novem pokopališču, toda rešitve niso nešli
Končno so se odločili za postavitev pokopališča na Dolu Tam naj bi po mnenju občinskih organov, zlasti pa hrastni-ške ZB postavili tudi centralni spomenik padlim borcem h rastni ške občine.
Ljudje so bili zadovoljni s predlagano rešitvijo postavitve pokopališča. Potem pa je tudi ta
stvar padla v vodo. Iz Centrai-negA higienskega zavoda so namreč zvedeli, da na tistem kraju, na Dolu, ni moč postaviti pokopališča, ker je prostor v rudniškem pasu, pa niti zemlja ne- ustreza za pokopavanje umrlih.
Za sgdaj hrastniška občina še ni našla rešitve. Seve pa to ne pomeni, da bo celotna zamisel o gradnji novega pokopališča padla v v*1o. Pokopališče je v Hrastniku tako potrebno ko: drugi komunalni objekti. In »vet za komunalne zadev- bo rroral skupno z ostalimi občinskimi
ln zlom desne noge; .	. .
Jože Mirt, 56-letni delavec na žagi v Sevnici, je na industrijskem tiru nesrečno padel in sl zlomil desno nogo;
Stefan Štritof, 51-letni posestnik lz Vučlčeva, je padel pod voz in pri nesreči dobil poškodbe po vsem telesu:
Anica Zlobko, stara 2 leti, je nesrečno padla ln si zlomila desno nogo:
Jože Savine, 17 mesecev star fantek iz Sevnice, se zdravi v bolnišnici zaradi hujših opeklin;
Neža Žnideršič, stara 62 let, iz Artič, je obirala lipovo cvetje ter padla z višine l metra pri čemer si je zlomila levo nogo pod kolenom; "
Ivica Horvat, doma iz Osijeka, Je pri trčenju dveh osebnih avtomobilov na cesti v Mirenski dolini dobil nevarne poškodbe po vsem telesu;
Alojz Urh, star 14 let, lz Senovega, je nesrečno padel s stola in sl poškodoval levo roko;
Frančiška Švajger, stafa 85 let,
doma Iz Pečic pri Brežicah, si Je pri padcu zlomila levo nogo;
Martin Scvarovlč, star 22 let, doma iz Vešlne pri Leskovcu, je bil žrtev napada in Je dobil hude poškodbe z »bokserjem« po levi strani glave.
Vsi ponesrečenci so bili prepeljani v bolnišnico v Brežicah, kjer jim nudijo vso pomoč zg (ek)
organi le najti izhod iz zadrege, čimprejšnje okrevanje,
Z

FLORENT1NA
VI. nadaljevanje
Točno je tudi to, da mu njegovi zaupniki in dostav-lalci nenehno pošiljajo poročila in obvestila, da ga stalno obveščajo o vseh mogočih glasovih in verzijah, ki krožijo po mestu. Toda kaj se skriva za vsemi temi vestmi in poročili? Se jim sploh lahko verjame?
Mnogo se govori o neki veliki ilegalni organizaciji, pod vodstvom nekdanjih generalštabnih oficirjev, o organizaciji, katere mreža se razprostira po vsej deželi. Toda kdo so resnični vodje te organizacije? Kje ima sedež? Govorijo o nekem • Gerveu bivšem belgijskem oficirju, ki, kot trdijo, igra eno naj večjih vlog v tej organizaciji. Medtem pa ime tega oficirja že celo več- , n ost nati skujejo po vseh tiralicah Abwehra. Toda doslej jim še ni uspelo niti to, da bi o njem zvedeli kake podrobne podatke. Agenti so mu dostavljali tudi poročila o neki skrivnostni ženi, ki prav tako igra zelo važno vlogo v tej organizaciji. Pravijo ji Florentma. Imenujejo jo »angela varuha« — pilotov. Toda noben Ralfovih agentov še ni videl te ženske, ali zvedel o njej kakršnekoli podatke. Razen da je neverjetno drzna, ima še druge lastnosti. Pravijo, da je lepa, tako lepa, kot malokatera ženska. Toda kdo je pravzaprav ta ženska, kje je, kje se skriva? Potem govorijo še o nekem kapetanu Jocksenu, ki je najbližji sodelavec lepe Flo-rentine. Nekateri celo trdijo, da je njen šef in da dela pod njegovim vodstvom. Ta kapetan Jočksen naj bi bil agent angleške obveščevalne službe. Prekanjen kot lisica in norčevsko drzen ...
Za hudiča, toda to so zgolj govorice in podtikanja. Nič hi konkretno na teh govoricah, na osnovi katerih bi se lahko izvedela resnična sled. Nobene fotografije, nobenega pisanega dokumenta, nikjer niti najmanjšega otipljivega sledu? Človek bi ponoreli
Da ni .to past?
Sonderfiihrer Ralf zamišljeno gleda skoti okno v megleni, mrzli dan. Počasi spušča dim svoje cigarete.
Naenkrat ga prebudi zvonenje telefona. Nekdo ga Išče, njega, sanderfiihrerja Ralfa. Na drugem kraju žice govori neki človek počasi, s trdim, oči vidno angleškim narečjem.
»Ali imam čast, da govorim * gospodom Rudolfom Polom, imenovanim Ralfom?«
»Tukaj sonderfiihrer Ralf! Kdo je tam?«
»Dobro, ostanimo pri Ralfu. Moram govoriti z vami, in to čimprej. Se danes, če je le mogoče. O neki zelo važni stvari, važni za vas osebno.«
Ralf nabira obrvi.
»Kaj mi hočete povedati, s kom imam čast?«
»Za zdaj to ni važno. Pričakujem vas točno ob 20.00 v Sarbecku, Rue Royal štev. 215. Zvoniti trikrat kratko. Gre za »pilotski kanal«. Vi že cel vek iščete sled, ne?«
Ralf odreveni. ».Kanal za pilote’? Kaj naj to pomeni?«
»Da, toda prosim vas?«
»Priporočam vam, da pridete v vašem lastnem interesu. Ponavljam: Sarbeck, Rue Royal 215. Pozvonite trikrat kratko. Gre za .pilotski kanal'. Ne bo vam žal!«
»Toda prosim vas?«
Glas v telefonu je utihnil. Človek, ki je bil na drugem koncu žice, je obesil slušalko. Sonderfiihrer je ostal pri telefonu ves odrevenel. Potem kot blisk poleti znova k telefonu. Tisočero misli mu roji po glavi. On je ravno zdaj razmišljal o vsej stvari, in naenkrat ta zagonetni klic po telefonu. Da ni posredi kakšna past? Ljudje od Abvvehra morajo biti skrajno previdni, pripravljeni na vse. Boj špijonov in agentov je nevaren. Morajo biti previdni, tu ni milosti. Neprevidni podležejo.
Ralf še nekoliko trenutkov omahuje. Toda sama beseda »kanal«, ga privlačuje. Do grla je sit vsakodnevnega iskanja in preganjanja s šefi. Naposled, misli Ralf pri sebi, človek mora tudi tvegati, če hoče doseči kakršne koli rezultate Odločil se je, da pojde v Rue RoyaL
(Nadaljevanje sledi)
Da bi nihče ne bil po nedolžnem obsojen
SLEDOVI .STRUPA V MRTVEM SE NE KAŽEJO, DA GRE ZA ZASTRUPITEV
' J
Francoz Tardieu je izrazil domnevo, a Francesco Selmi je to pozneje dokazal — Proteini vsebujejo snovi, ki sestavljajo celice.
Gospoda Johna Bogatha so našli zjutraj mrtvega v njegovi sobi. Nobenega znamenja o nasilju. Nihče ni videl nikogar priti ne 'oditi. Gospod Bogath je živel po smrti svoje žene že več lel popolnoma sam v svoji vili blizu mesta. Bil je lastnik tovarne za dvigala. Njegovo premoženje so cenili na več milijonov. Ožjih sorodnikov ni imel. Edina njegova bližnja sorodnica je bila Ester, hči njegove sestre. Vendar pa nisla imela nobenih stikov.; prišla sta navzkriž, ko se je Ester navezala na nekega moškega, ki je bil po Johnovem mnenju izkoriščevalec, nepridiprav in delomrznež. John je tudi napisal oporoko', v kateri je zapustil svoji nečakinji Ester vse svoje premoženje, če pusti tistega človeka.
Nobenega znamenja za nasilje ni bilo. Edino kozarec, ki je bil na mizi, je vzbudil pozornost policije. Kemična ana-
liza pa v kozarcu ni pokazala nič sumljivega.
Pri raztelesenju trupla pa so našli sledove strupa. Na podlagi tega je sodišče obtožilo Bo-gathovo nečakinjo Ester umora. Nič ji niso mogli dokazati, le tisti strup v stričevem truplu je bil edina opora za obtožbo.
Ko so bili zaslišani še drugi izvedenci, je tudi to odpadlo, ker so bila mnenja zdravnikov in kemikov različna, nazadnje pa je bila Ester oproščena.
Kako je to mogoče? 1 Kaj strup v drobovju ne more biti dovolj trden in jasen dokaz, da je nekdo tega človeka u-moril?
Nekdo med izvedenci, ki so pregledali drobovje umrlega Bogatha, je dokazal, da je tisti strup nastal po smrti z raz-krojevanjem telesa. Bil je to mrtvaški strup.
Najdba sledov strupa v drobovju ni torej vselej znamenje za zastrupitev, dokaz za hudodelstvo.
Prvi, ki je izrazil to domnevo, je bil znameniti Francoz A. Tardieu. Na nekem sodnem procešu 1862 v Parizu je mo-
OP VSEP0VS0
Medvedi na lovu za lopovi
Pred nedavnim je 14 lopovov napadlo hišo nekega Nepalca Bilo je to na vznožju pogorja Himalaje. Lastniku hjSe je uspelo pobegniti in priti do nekega indijskega potujočega cirkusa, kjer je zaprosil pomoč. Lastnik cirkusa je z dresiranimi medvedi napravil lov za lopovi, ufedvedi so hitro uspeli najti dva lopova in so ju s svojimi šapami dobro zdelali. Preplašeni lopovi so pobegnili v neko hišo, toda pametne živali so za-semie vse izhode iz hiše in držale stražo tako dolgo, dokler ni prišla policija.
Težave okrog brade
Indijec Sadar-Johl pripada verski sekti Sikha in zaradi tega nosi dolgo brado in turban. Pred nedavnim se je ta mož potegoval za službo avtobusnega sprevodnika v Londonu, toda ker si ni hotel obriti braoe in dati na glavo navaden klobuki so njegovo prošnjo odbili.
Na koncu se Je mož obrnil s prošnjo na kraljico, da bi mu našli službo, kjer hi lahko obdržal brado. Angleška kraljica je njegovo prošnjo poslala ministrstvu za delo in tamkaj sedaj razmišljajo, lčje bi mu našli ustrezno mesto. Upajmo, da mu bodo našli primerno šlužbo.
Majhna družina
Charles Costtford, 34-Ietni Londončan, je dal v časnike oglas, da želi skleniti zakon e »samostojno žensko«. Dobil je na stotine ponudb, vendar se je na prvi pogled zaljubil v sllaoo 50-letne vdove Edith Rrown. Ta vdova pa ni samo precej starejša od njega, pač pa ima poleg tega še 18 otrok, deset zetov in snah, 14 stricev, več sester, svakov in sva kini ter nešteto nečakov in nečakinj.
Poročno slovesnost bodo obhajali v »ozkem« družinskem krogu, za katero so morali najeti veliko dvorano.
ral Tardieu kot izvedenec pregledati žensko truplo, ker so sumili, da je bila ta ženska zastrupljena. Tardieu je sicer našel sledove nekega strupa v drobovju, vendar je hkrati 1-zrekei pomisleke, češ da je možno, da se strup tvori v telesu tudi potem, ko se tkivo začne razkrajati. Ker pa je bila to samo domneva in ni mogel tega dokazati, je bil obtoženec obsojen na smrt zaradi zastrupitve svoje žene.
Mnogo let po lem so drugi znanstveniki ugotovili, da Je bila Tardieujeva domneva pravilna in so lahko dokazovali, da ?e ob razkrajanju telesnega Ikiva po smrti tvorijo razni strupi. Zaradi tega je seveda mogoče, da je nekdo lahko po nedolžnem obsojen za hudodelstvo, ki ga ni storil.
Italijanski kemik in znanstvenik Francesco Selmi iz Vi-gnole je posvetil mnogo časa za to, da bi dognal pravilnost Tardieujeve domneve. On Je dokazal, da se v vsakem truplu tvorijo strupi,, ki so precej podobni rastlinskim alkaloidom, ki jih največkrat uporabljajo pri zastrupljevanju. O tem j<* Selmi tudi napisal daljšo razpravo, ki je bila prVa te vrste. Vsi strokovnjaki so bili najprej presenečeni nad Selmi jevim odkritjem. Tudi sam Tardieu je priznal, da je to odkritje" nadvse važno za sodno medicino, čeprav je bil pravzaprav on tisti, ki je Sel-mija dovedel do tega, da je začel s tem raziskavanjem. Toda kljub Selmijevemu odkritju so šele mnogo let pozneje mogla ta njegova načela popolnoma uveljaviti.
ALI NISTA LJUBKI...?
Jfc Y	IZ bojsnega
Naposled bodo le dočakali!
Tisto kar jim je obljubljal že cesar Franc Jožef in celih 23 let ranjka Jugoslavija, bodo dobili šele v ljudski državi — mladež iz Bojsnega ne bo več pešačila dve uri daleč v šolo.
Tisti rod že izumira, če že ni izumrl. No, pa še žive redki posamezniki v Bosnjem, ki se spominjajo, da jim je rajnki avstrijski cesar obljubljal šolo. Res: pravo pravcato šolsko poslopje, kamor bi hodila mladež po znanje. Pokojni tovariš Pečnik je vedel povedati, da so mu obljubljali po opravljenih študijah mesto v Boj-snem. Se pravi; brž ko bi dokončal učiteljsko šolo, bi dobil mesto učitelja na šoli v Boj-Vnetn. Pa je tovariš Pečnik doštudiral in dobil učiteljsko mesto, ne v Bojsnem, marveč povsem drugod.
V Bojsnem pa so še venomer upali, da jim bo cesar izpolnil obljubo. Cesar je umrl. zatem
fr
IH UNZ!
najbolj zdrav narod
Ne Jedo naših pečenih zrezkov, pa so vendar zdravi in čvrsti. Klima njihove domovine je celih šest mesecev neobičajno hladna. Pri njih ni prav nič nenavadnega videti bosega človeka, ki gol do pasu hodi po snegu. Kdo so ti ljudje? Kje žive?
Imenujejo se Hunzukuti aW Hunzl, njihova domovina pa je ozka dolina, ki jo obdajajo visoke planine v najsevernejšem kotu Indijg.
Učenjaki so dali tem prebivalcem Ime najbolj zdravega naroda na svetu. Ti ljudje sami pravijo, da so potomci treh vojakov Aleksandra Velikega. Povprečni Hun-zukut je visoke rasti, krepkega telesa In odporen, tako da lahko prehodi, ne da bi se moral oddahniti, tudi do 150 kilometrov poti. Tudi najboljšega evropskega alpinista prekose ti ljudje v vzdržljivosti in spretnosti. Zato jih tudi jemljejo kot vodiče na raznih napornih ekspedicijah.
Koža teh ljudi je svetla, bolj svetla kot pri ostalih prebivalcih Indije. Tudi zelo Inteligentni so. Poznani so kot izvrstni tesarji In kovači, najbolj pa se jim vsi čudijo,
kako mojstrsko znajo graditi ceste in mostove. Tudi evropski inženirji jim priznajo veliko znanje in strokovne sposobnosti, četudi se pri delu poslužujejo primitivnega orodja.
Evropski zdravniki, ki so živeli nekaj let med temi prebivalci, pravijo, da nekaterih bolezni pri teh ljudeh sploh ni opaziti. Pri nikomur niso opazili kakšnih motenj r prebavnih organih, niti čirpv, raka ali spolnih bolezni. Prav tako so med njimi bolezni srca nepoznane.
V življenju teh prebivalcev igrajo zelo važno vlogo marelice, to je redko sadje, ki uspeva v teh višinah. Hunzt se tudi redko hranijo s kozjim mesom. Dasiravno ga ne jedo, so zdravi, ker je v njihovih žitih in v povrtnini dovolj hranilnih snovi. Posebna slaščica teh ljudi pa je »maltaš«. Ta jed verjetno ne bo postala v Evropi nikoli popularna. Maltaš je neke vrste maslo, ki ga pridobivajo lz kozjega mleka. Kadar zbere prebivalec teh krajev kilogram tega masla, ga skrbno zavije v brezovo lubje in pokoplje v zemljo. S časom dobi to maslo vse močnejši okus in vonj. Cim bolj diši maslo, tem raje ga jedo.
Nekoč so bili Hunzukuti divji narod. Napadali so karavane v hribih Indije in ubijali potnike. Ti ljudje so kruto postopali tudi s soplemenjaki.
Življenje Hunzov je sila enostavno. O modernih iznajdbah v svetu nimajo pojma. Zadovoljni so z malim, kar jim daje njihova zemlja. Njihova hrana Je res pičla, kajti nihče ne drži pri hiši psa, ker bi potem moral hraniti tudi njega.
^Politični mozaik
POJAVI PM SOVJETSKI MLADINI
Zelo zanimiv članek je objavila »Literaturnaja ga-zeta«. Snov tega članka je: pojavi pri sovjetski mladini. Pisec ugotavlja, da se med mladino pojavlja pomanjkanje patriotizma, sebičnost, nihilističnega in sarkastičnega stališča, dolgočasje in ravnodušnost Avtor razčlenjuje te pojave in pravi, da je vzroke iskati v »pretirani gorečnosti, s katero . o nekatere oblasti poskušale razbiti kult osebnosti«, monotoni partijski sestanki, predavanja in govori, nadalje stvarnost »da mladini niso pokazali zadosti zaupanja«, s čimer so uničevali zavest odgovornosti.
Simpatično je vsekakor, da e teh stvareh tako odkrito in iskreno pišejo.
SPET SPIONAZA
Eden izmed simptomov hladne' vojne so šplonski procesi, v katerih drug drugega obtožujejo. Tokrat se na vrsti britanski šplonl, ki so jih prijeli v Češkoslovaški. Poročila iz Prage pravijo, da sr špioni zbirali podatke v tovarni »Skoda« v Plznu.
Pri vsem tem ni toliko važno, kako ln kaj so Sploni-rali, pač pa Je dosti bolj zanimivo, da pišejo, kateri ob-švečevalni službi pripadajo ti vohuni. Tu je barometer situacije..,
PONIŽNO OPRAVIČILO
Neki Kitajec na Formozl je skozi okno kopalnice opazoval ženo ameriškega narednika Reynoldsa. Narednik je Kitajca na mestu ubil. Sodili so ga ameriški sodniki in ga oprostili. Množica pa je tedaj napravila vstajo, navalila na ameriško poslaništvo in ga razbila. Američani so obtožili čangkajškovo policijo, da se je namenoma zakasnila braniti ameriško poslaništvo. Formoški zunanji minister Jeh se sedaj ponižno opravičuje In demantira časniška poročila o namerni počasnosti policije. Poudarja se ogorčenost domačinov zaradi afere Kevnoldsa, vendar se iz izjave vidi, da gre za pomembnejše stvari — za nezadovoljstvo tamkajšnjih Kitajcev, da stojo Američani izven zakonov.
KISEL SMEH
Prisrčno in slovesno so v Vatikanu pričakovali obisk poljskega kardinala Wyszynskega, V resnici pa je Va-. tikan delal na tem, da bi do tega srečanja sploh ne prišlo. ker ga je obisk kardinala spravil v zelo neugoden položaj: kakšno stališče naj Vatikan zavzame, ko poljski kardinal propagira sodelovanje katoliške cerkve s komunističnim režimom? Vatikan se Je odločil, da je najboljši odgovor molk in — kisel nasmeh...
so pokopali tudi c. k. Avstro* ogrsko. V bivšii Jugoslaviji so jim ponovno obljubljali zgraditev šolskih- prostorov celih 20 let. Pa spet niso dočakali Boj-sničani so kratkemalo obupali; da bi kdaj koli imeli v svoj1 vasi šolske prostore, pravzaprav šolo, ki bi bila vredna tega imena.
Po vojni so ponovno dvignili svoj glas. Zal pa vse doslej ni bilo za to sredstev. Toda tokrat niso obupali. Vedeli so, da morajo biti vztrajni, da morajo tu pa tam nekoliko potrpeti, ob pravem času pa spet potrkati na vrata. Kajpak, na prava vrata.
Končno, kot pravijo bodo 1® dočakali. Občinski ljudski od« bor Brežice je že določil sredstva. Zgradili bodo dvorazre-dnice. Do konca leta rricra- biti šola dograjena, se pravi p°d streho, ostalo pa bodo uredil1 prihodnjo pomlad. Prvi trije milijončki so zagotovljeni. Toda vaščani vedo, da to danes ni mnogo, zato so pripravljeni pomagati, kjer koli bo potrebno. Sami so pripravili kopico raznega gradbenega materiala, darovali precej lesa in zdaj sd pripravljeni, da začnejo.
Zavedajo se, da delajo šolo za svojo mladež, da jim ne bo treba pozimi ali pomladi, v mrazu ali vročini, pešačiti poln, dve uri na oddaljeno Bizeljsko. Z dograditvijo šole pa bo v Bojsnem oživelo tudi kultur-noprosvetno delo. Sploh življenje, ki ga sedaj tako zel° pogrešajo.
Hkrati z Boj snem bo dvoraz-rednico dobila tudi Mrzlava vas. Tudi v tej vasi čakajo na šolo menda že več kot pol stoletja. Enako vsoto za začetna dela je občinski ljudski odbor Brežice namenil tudi za Mrzla* vo vas, in tudi tod so vaščani pripravljeni pamagati pri gradnji.
(v>
»Tahiti Nni« se Je potopil
Iz Santiaga (Chile) poročajo da se je zaradi močnih morskih valov 400 morskih milj od obale Chila bambusov *P»aV »Tahiti-Niu« potopil - njegova posadka pa se je rešila.
S tem splavom so hoteU raziskovalci, ki jih je bilo Pet> dokazati, da so polinezijski zamorci že pred 2000 leti prest* Pacifik v smeri od vzhoda proti zahodu. Ta teorija pa ni v skladu s teorijo Norvežanov, in to Thora Heyerdahla, ki .1* 1947 s svojim splavom »K°° Tiki« uspel, da to p*ogo obvlada v nasprotni smeri, sodeč ko* dokaz, da je bila Polinezija naseljena s stanovlci iz Juz°* Amerike.
E. E. L.
SKRIVNOST SANATORIJA
@
Hodila sta molče po lepo očiščenih poteh velikega parka okrog sanatorija. Oba sta bila zatopljena vsak v svoje misli, ki pa so bile pravzaprav enstke.
»Kaj pravite, če je doktor Warren morda kaj vedel o smrti vaše tete, kar bi moglo postat^ za storilca usodno?« je rekla Martina nepričakovano.
Homby je osupnil nad pripombo svoje spremljevalke in obstal.
»Tako tudi bo! Da, da, gospodična Martina, vi ste našli vzrok za drugi umor!« je vzkliknil.
»Vi se vse preveč oklepate moje misli, gospod inženir! Policija Je najbrž drugega mnenja.«
»Kaj naj bi bilo še verjetneje kot to, kar ste pravkar rekli? Takoj bova komisarja obvestila o tem! Pojdite z menoj, gospodična Martina!«
»Mislite, da komisar Fuchs v svojem raziskavanju ne bo upošteval tudi tega momenta? Sicer pa moramo biti vsi pripravljeni na zaslišanje. Potem lahko tudi moje mnenje omenimo. Meni se to, kar sem rekla, ne zdi posebno važno.«
»Tokrat bo šlo morilcu seveda za glavo. Ste že razmišljali o tem, kdo naj bi bil ta nesramni morilec?«
Mirtina je zmajala z glavo.
»Nikomur, kolikor jih poznam, ne bt prisodila, da bi bil zmožen takega dejanja,« je odgovorila Martina resno. »Kdo od bolnikov naj bi storil nekaj tako groznega? Osebje sanatorija pa sestavlja nekaj žensk in starih moških, ki delajo na vrtu.«
»Potem sva tu še midva in profesor!«
»Ne verjamem, da bi nas troje kdo osumil,« se je nasmehnila Martina.
Obrnila sta se in šla nazaj v hišo.
♦
»Vi torej mislite, da nihče izmed gostov m osebja sanatorija ne pride v poštev pri tem umoru?« je dejal komisar gospe Hofer, kateri je stavil že celo vrsto vprašanj.
Oskrbnica sanatorija v svoji črni obleki, vedno korektna ln udržana. Je odgovorila:
»Tako jel Mislim, da je to storil nekdo, ki se je znal vtihotapiti v hišo.«
»In prav vi ste poudarili, da v zadnjih cemib dneh ni noben tujec prestopil .sraga sanatorija.«	....•“— 
\
»To pa seveda ne Izključuje možnosti, da se je kdo ponoči vtihotapil v hišo,« je odgovorila gospa Hofer mirno. »Mimogrede bi še pripomnila, da pri gospe Petersen ne verjamem, da je umrla nasilne smrti,« je pristavila čez nekaj trenutkov.
»Morda ne v navadnem smislu. Sicer je pa stvar policije, da razišče to vprašanje Poklical sem ,vas, gospa Hofer, zaradi tega, ker sem slišal, da ste v službi v sanatoriju profesorja Lormssena že kakih deset let.«
»Enajst in pol,« je popravila gospa Hofer.
»Torej dobro! Vi ste si v vseh teh letih gotovo ustvarili določeno sliko o ljudeh v sanatoriju. Vsi uslužbenci so prišli v zdravilišče za vami, kajne?«
»Da, brez izjeme vsi.«
»Začniva torej pri obeh sestrah.«
»Ne govorim rada o drugih ljudeh, toda v tem primeru naj bo. Sestra Hilda je pridna, krotka, mirna in tako boječa, da še muhi ne bi storila nič žalega. Čudila sem se ji že večkrat, zakaj ni postala raje otroška vrtnarica ali prodajalka čokolade, kakor pa da trpi, kako jo razni sitni bolniki in hudobni tovariši mučijo.«
»Kar se tiče tovarišev, mislite najbrž sestro Agno, kajne? Kaj" pravite o njej? Mislite, da je tudi ta tako ponižna?«
Gospa Hofer je zatajila nasmešek, ki ji Je ob tem vprašanju hušknrl preko obraza. »Tega ne bo nihče trdil, kar ste gotovo že sami opazili. Večina ljudi ima pred njo velik rešpekt!«
Komisar se je namuznil, »Morda bi temu tudi lahko rekli rešpekt V kakšnih odnošajih je bila sestra Agna z doktorjem Warrenom? Ga je cenila?«
»Mislim, da se zadnje čase nista posebno dobro razumela. Prišla sta si večkrat navskriž. kar pa pri značaju sestre Agne ni prav nič čudnega.
S tem mislim reči, da je hotela imeti oblast nad vsem in nad vsakim — in to doktorju Warrenu seveda ni bilo pogodu.«
»Ali ni bilo med njima neko sovraštvo:«	>
»To ni bilo v značaju doktorja Warrena. V to ne morem verjeti.«
»Hm!« je zagodel komisar nezadovoljno. »In kako je z vašimi gosti ali bolniki, ali kako že pravite tej gospodi, ka si hoče tu svoje zdravje na novo sjpolirati?« /•-	..........	■
Gospe Hofer Je napravila zelo užaljen obraz.
»Sanatorij profesorja Lormssena je poznan po svojih izrednih u$P^ hih,« je odgovorila gospa Hofer dostojanstvena »Kar se pa tiče bolnik o. sl seveda lahko stavimo vprašanje, zakaj naj nekdo ubije zdravnika, mu hoče pripomoči k zdravju?«	, j
*Vi torej vztrajate pri mnenju, da naj morilca ne Iščemo med Uucu v aanatoriju?«
»Vsekakor, gospod komisar!«	..j.
»Potem bi vas samo še prosil, če ml pošljete semkaj sesrtro Mislim, da sedaj utegne, kajne?«	tnii
Sestra Hilda je bilo nežno, svetlolaso dekle s plavim!, otrošk očmi, ki so komisarja boječe gledale.	. ,e
»Pridite bliže! Nisem še nobene mlade deklice pojedel za zajtrk, J, rekel komisar z gromkim glasom, ko je Šekle plašno stalo pri vratih. * pravite vi k umoru vašega doktorja Warrena?«
Okrogel dekliški obraz je bil bled.
»Oh, gospod komisar, vse Je tako strašnoI Tako zapuščeno se P000 v tej veliki hiši. Človek ne ve, kaj vse se še lahko zgodi, kajne?«
»Kaj, ali vam to, kar se je že zgodila še ni dovolj?« se je $1 zasmejal Fuchs, dekle pa je stalo resno in splašeno pred njim. ‘st® r š8 spod* doktorja Warrena sinoči še videli, in kje je bilo to?« je komisa enkrat poskusil sreča
»Moral je zgodaj v postelja ker s* ni dobro počutil Popoldne ga od daleč videla na vrtu.«
»Se je tamkaj sprehajal? Ali je bil eam?«	. j-ugl
»Ne, šalil se je z bolniki. Balansiral je neko palico na bradi, m § pa so stali okrog njega in se smejali«
»Takrat je bil torej še dobre volje in zdrav,« Je ugotovil.
Dekle mu je prikimalo.	ararre»
»Kaj ste si mislili danes zjutraj, ko ate zvedeli, da Je doktor umorjen?«	.. N,-ne
Sestra Hilda Je dvakrat požrla silno, preden Je odgovoril*. * J plava oči so izglodale temne od razburjenja	.
»Nisem in nisem mogla verjeti. Ce z nekim človekom več l*t dem skupaj delate, si je težko misliti, da je ta človek kar naenkrat m in — umorjen.«	♦ to bi
»Ste ponoči slišali kak strel ali kak dru* nenavaden ropot, vzbudil vašo pozornost?«
»Ne, nisem!«
»Kje .je vaša soba?«
»V tretjem nadstropju, čisto zgoraj.«	, led"
Komisar je sprevidel, da bi bilo zaslišanje. • sestro Hildo n*J*w ., ]
nejša, kar jih je sploh kdaj koli imel
iz"
s (Dalje prihodnJ1*