flaročnina ^^^	^^^	— ^^^^^^^^^^ Ček. Ljub-
^^^ ^^	^^^	^^^^^^^^ M ^^^^^^^^ I jano ia
■tvo Din - ne- ^^^^^^	^^^ ■	m ^ 10.344 za
deljaka ce- ^^^^^^^	m	^^HHHli^ ^^^^^^ m ^BlA ^^^M
ta ^^^^^^ tBm ^Km	JHV JHV ^r	flV m ^^m
120 Din ^HV	flHv	^^m m ^HV ^^H
Uredništvo je v mMF	«JHtWmOt0j	JKtLmmM/0 ^^^^^^ Uprava: Kopitar-
Kopitarjevi «1.6/111	jeva b. telefon 2997
Telefoni arednlštva: dneva« služba 2050 — aočna	299». 2994 Id 2050 ■	Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka In dneva po praznika
Upor Venizelosa je delo tujih rok
odločilnega udarca na ma- Francija in Anglija odločno na strani vlade Caldarisa
hedonsht fronti se vedno m-----------®---------
Revolucija, ki se odigrava na Grškem ravno v dneh, ko obhajamo prvo obletnico balkanskega pakta, nc bi predstavljala nobenega izrednega dogodka, ako bi se ne odigravala v času, ko se neka evropska velesila pripravlja, da karto vzhodne Afrike izprani eni v svoj prid. Grčija s svojim otočjem predstavlja za to velesilo izredno važen faktor na levem boku ali pa v hrbtu vojaških operacij, ki so potrebne, da srečno izvede nameravano kolonijalno ekspedicijo. Če stvar s tega vidika motrimo, nam puč starega Venizelosa ne postane samo jasen v svojih recimo najdaljnjejšili vzrokih, temveč moremo tudi konstatirati, da je postala grška revolucija resen problem tudi za nas in za Evropo sploh.
Tiste sile, ki so utegnile vplivati na starega Venizelosa, da je iztegnil roke po oblasti baš v sedanjem trenutku, so bile istočasno na delu po drugih prestolicah Balkana. Zakaj že par mesecev je začelo na tem delu Evrope, ki se je po zaključitvi balkanskega pakta zdel skoroda že popolnoma pomirjen, na več straneh vreti. Vsa stara nasprotja med balkanskimi državami so se zopet počasi začela pojavljati na površje. Že par mesecev se vodi srdita borba med grškim in bolgarskim časopisjem zaradi Trakije, v kar se je vmešal tudi turški tisk. Kakor znano, je vzhodna Trakija v turških, zapadua pa v grških rokah. Odkar je začela Bolgarija na. Balkanu zopet igrati važnejšo vlogo in se njene bivše sporne točke z Jugoslavijo umikajo prijateljstvu in želii po popolnem sporazumu, sta se Turčija in Grčija začeli bati, da ne bi Bolgarija začela zopet odločneje težiti za obema Trakijama, saj vemo, da neuillski mir Bolgariji daje pravico do izhoda na Egejsko mor.ie. To pa smatrata tako Grčija kakor Turčija za ogrožanje njunih najbolj življenjskih interesov na Balkanu. Bolgari so 6e vznemirili, ko je grška vlada določila pet milijonov drahem za povečanje in okrepitev svoje vojske, nakar so Grki odgovorili, da je to samo reakcija na dejstvo, da Bolgarija na trakljski meji gradi utrdbe.
Kar se tiče Turčije, je tudi postala zadnje mesece zelo nervozna. Turško časopisje že nekaj časa dokazuje, da je, če je Ankara srce Turčije, Trakija glava turškega državnega tele-ja. Zaradi Trakije je Turčija evropska velesila in če bi vzhodne Trakije ne bilo, bi Turčija padla na stopnjo države drugega ali tretjega reda. In kakor grško časopisje Bolgariji očita, da podpira revolucionarno delovanje emigrantov iz zapadne Trakije, tako turško časopisje trdi, da Sofija pospešuje iredento v vzhodni Trakiji. Na to odgovarjajo Bolgari, da Turki podpirajo na Bolgarskem tako zvane »pomake«. ki so Bolgari muslimanske vere. Vsa ta polemika dokazuje, da so na Balkanu, kjer je v balkanskem paktu, ki sra ni da podpisali Bolgarija in Albanija, ostala široka vrzel, glavna i>a-sprotstva slejkopre.i še neporavnana in da obstojajo. ako so naše informacije pravilne, neka nasprotstva celo med samimi podpisniki balkanskega pakta, kakor n. pr. med Turčijo in Grčijo, ki sta še posebič med seboj povezani po politično-vojaški aliansi, ki gre veliko delj kakor takozvani prijateljski pakt med Grčijo in Bolgarijo. To se je pokazalo, ko so v Atenah označili Turke za »nepoboljšljive Azijnte«. ko je namreč Kemal paša izvedel v Turčiji neke kulturnobojne re-fnrme, ki so prizadele tudi grško ortodok.sno duhovščino. Mogoče, da Bolgari, od katerih te vesti prihaja o in ki t mil trdijo, da Turčija ne stremi samo za južno, trakijsko Bolgarijo, ampak tudi za grško Trakijo, namenoma pretiravajo — vendar je to že samo-posebi značilno, kakor je značilno pisanje nemških in italijanskih listov, da Turčija in Grčija nista več tako zelo interesirani na medsebojnem prijateljstvu in zavezništvu, odkar sta se zbližali Bolgarija in i:ašn država. Italijanski časopisi zadnje čase sploh dokazujem, da vsi ti medsehoini pakti prijateljstva in zavezništva na Balkanu »nimajo več pravega smisla«, odkar sta se Italija in Franciia pobotali.
To n. n odkriva pravega in glavnega povzročitelja in izvor zmede, ki ^ nastala v 1 nn?i upu isredni b'ižini. To je obnovitev starodavnih spletk in poskusov, da bi se oživila stara nesloga med< balkanskimi narodi in državami, o kateri je bilo po zaključitvi balkanskega pakta upravičeno misliti, da bo po-. kopana. Vrzel, ki še zna " balkanskem sporazumu, ki mu Bolgarija kljub vsem prizadevanjem naših državnikov, Titulesca in Ruždi Arasn še vedno ni pristopila, je izrabila znana si'a. da vnovič ustvari sebi ugoden položaj na Balkanskem polotoku. Če vse to upoštevamo, potem nam mora biti takoj jasno, da sedatr5 revolucionarni položaj v Grčiji ni goli slučajni intermezzo. kakršne jc temperamentni grški narod že večkrat zaigral, ne da bi bili povzročili kakšno večjo škodo, ampak, da are za veliko več, netro za poizkus ncnasitljivega pohlepa starega Venizelosa. da ti se zopet dokopal do oh'asti. Če je Bolgarija postavila na trakljski meji svoje vojake s puško ob nogi in če .ie Turčija smatrala, da mora na to odgovoriti z enakimi merami, ki ogrožajo bolgarski hrbet, potem gotovo ne gre za gole odredbe varnostnega značaja, ampak moramo videti v njih simptom splošnega vrenja, ki je bilo z Veni-zelosovo revolucijo vrtni zaneteno od zunaj v irotov namen. Balkanski pakt oziroma poli-tična solidarnost Balkana .ie nekomu zelo na
pot;, posebno v času, ko vzajemnost držav, ki obvladajo oni del Sredozemskega morja, skozi katerega vodi pot v Afriko, pomenja močen in vsega upoštevanja vreden faktor za vsakega, ki ima na Orijentu svoje posebne namene in račune in misli, da bi mu pri tem mogla zveza balkanskih držav biti ovira.
Kar se nas tiče, ni treba posebič povdar-jati, da želimo vladi g. Caldarisa na vsej črti uspeha v težki borbi zoper revolucijo moža, ki je mogoče nehote in nevede postal orodje v rokah sil, ki hočejo podreti tisto vzajemnost balkanskih narodov, kateri je on sam polagal temelje v prvih zmagovitih vojnah za osvoboditev Balkana. G. Caldaris je delo notranje konsolidacije Grčije srečno začel in je v zunanji politiki z odločno roko začrtal
smernico vzajemnega .sodelovanja vseh balkanskih držav, ki čaka svoje naravne in nujne izpopolnitve s pristopom Bolgarije k balkanski zvezi. Zato je tudi proti našim vitalnim interesom na Balkanu in v Evropi sploh, če skuša zdaj kdo to delo iz lahko-mišljcnosti ali pa iz zle namere tako kruto motiti. Oživljanje medsebojnih antagonizmov na Balkanu, nnj se izdejstvujejo v tej ali oni smeri, bi bilo udarec tudi proti nam, ki smo ua Balkanu interesirani edino na tem, da se balkanske države med seboj od dne do dne bolj trdno prijateljsko povežejo in zato so samoposebi umevno naše simpatije na strani^ sedanje grške vlade, ki ji iz vsega srca želimo, da ukroti revolucijo, ki jp v škodo domovini in evropskemu miru,-
Sneg, megla in poplava na makedonskem bojišču
Atene, 7. marca.
Vsa pozornost v Atenah je osredotočena na tronto v Makedoniji, kjer so uporniki brez dvoma našli močne postojanke ter zbrali znatne sile, tako da bo likvidacija upora zahtevala veliko več časa in truda, nego so si dozdaj morebiti predstavljali vladni krogi. V Atenah so v skrbeh tudi zaradi grškega brodovja, ki pod poveljstvom Venizelosa križari po neznanih morskih cestah, katerih vladni aeroplani ne morejo izslediti. '
Vlada ima 100.000 mož, vstaši 10.000
Na makedonski fronti imajo vstaši zasedeno črto, ki ima na zapadu mejo ob dolini Strume do Seresa, na severu črto od Drame do Xantija, ki pa je izven vstaškega rajona. Na vzhpdu so se vstaši utrdili na ravnini uiesta Aleksandropolisa.
Te postojanke so na severu ogrožene od generala Gialistrasa, na sevrozapadu pa od generala Joanidesa. Glavno silo pa vodita vrhovni poveljnik vojni minister general Kondylis in general Panagiotakos ter stoji nasproti reki Strumi. Vladne čete so veliko številnejše od vstaških. Vladne čete imajo tudi težko artilerijo, tanke in 40 letal. Ta letala so nasprotnika bombardirala in napravila paniko posebno v Seresu in pristanišču Kavali, kjer je usidrana tudi neka vstaška vojna ladja. Če verjamemo vladi, razpolaga s 100 tisoč vojaki, dočim so jih vstaši mobilizirali kakih 10.000,
Neugodno vreme ovira prehod čez Strumo
Čete generala Ivoniljlisa se nahajajo 11 km od Seresa, kjer jc utrjena večina uporniških čet, katere ščiti reka. Odločilen napad preprečuje slabo vreme. Pritiska hud mraz, vrh tega vlada gosta megla, ki skoro onemogočuje operacije. Danes je zapadel tudi sneg. ki ga je ponekod 20 cm. Baje je Kondvlis uporniško armado že skoro obkolil. vendar o odločilnem udarcu še ne more biti govora. Zaenkrat se operacije omejuje na metanje bomb iz vladnih letal na razna mesta. Glavna ovira pa je v tem, da je Struma izstopila iz svojih bregov in poplavila vse ozemlje. Ofenziva ne bo mogoča, preden se vodo nc odtečejo, ker niti težka artilerija niti tanki niti lahka arti-lerija ne morejo prodirati po preplavljenih cestah. Največje upanje upornikov je grška mornarica, v kateri pričakujejo, da sc bo pojavila na trakijski obali.
Nervoznost v Atenah Prihod angleških in Iranc. ladij
V Atenah je prebivalstvo, ki je odločno na strani vlade g. Caldarisa in je bilo Venizelosii vedno sovražno, zelo razburjeno, ker general
General Kondylis čaka
bratske krvi in poživlja Atenfane, naj se mu pridružijo. Vendar to ne bo uspelo, ker je lirez-dno med pristaši vlade in Venizelosa pregloboko. Po mestu korakajo vojaške čete in novovpokli-canci, katerim ljudstvo prireja navdušene ovacije. Množica je večinoma zbrana pred vojnim ministrstvom, kjer Kondvlisa zamenjuje general Me-taksas. Zelo jc povzdignila razpoloženje ljudstva napoved o prihodu angleške križarke jRoval Sovereign« in francoskih križark »Koch« in »Tur-ville« v pirejsko pristanišče. Te ladje nc bodo samo v slučaju potrebe ščitile angleške in fran-
coske državljane — ki jih gotovo nihče ne ogroža in jih ne bo ogrožal — ampak bodo v prvi vrsli skrbele za to, da ne bodo skušale kakšne ladjo uporniškega grškega vojnega brodovja ovirali prometa trgovskih ladij. Prebivalstvo se pripravlja. da ladje zavezniških držav, ki bodo pozdravile grško zastavo z 21 streli, slovesno sprejme. Splošno se prihod teh ladij smatra kot znak simpatij Francije in Anglije do vlade g. Caldarisa.
Uporno brodovje zaseda otoke
Atenske banke so vse zaprte. Najbolj je množica ogorčena na generala Plastirasa, ki ga smatrajo za avtorja revolucije in ki se sedaj nahaja na italijanskih tleh v Brindisiju. odkoder opazuje dogodke, da se čimprej poda v Grčijo, ako bi bila sreča Venizelosa mila. Najbolj skrbi vse grško brodovje, ki jc zapustilo Kreto, glavni stan Venizelosa, in plove v neznani smeri. To brodovje bi moglo napraviti Atenam pa tudi drugim grškim mestom veliko škndo. Vlada 110 razpolaga z nobeno vojno ladjo, ki bi bila količkaj sposobna za boj in so tudi pomorščaki nezanesljivi. Edino sredstvo proti uporniškemu brodovju so letala, ki so dobila sedaj bombe z veliko učinkovitostjo. Baje ima Venizelos na Kroti na razpolago 20.001 mož, ki so dobro oboroženi in so vsi prostovoljci. Ena od uporniških ladij, in sicer kontratorpedov-ka »Psara« je priplula do Kavale. Vstaši so tudi že nekaj grških trgovskih ladij ustavili in jih oropali njihovega blaga. Že sedaj ima vlada okoli 500 milijonov škode v naših dinarjih.
Glavna uporna križarka »Georgios Avorov« se je, kakor glasijo zadnja poročila, zasidrala pred drugim največjim grškim otokom Mitilene. Mornarji so se izkrcali in so zasedli mesto.
Francija in Anglija z vso močjo podprli Caldarisa %'drrZFJZSZ
V zadnjem momentu se je izvršil v položaju precejšen preobrat ▼ tol;ko, da je jasno razvidno, da sta Anglija in Francija odločno na strani grške vlade, katero hočeta z vsemi silami moralno podpreti, da potlači revolucijo Venizelosa.
Francoski in angleški diplomati so imeli te dni med seboj živahne razgovore in posvetovanja. Izve se, da sta Pariz in London popolnoma soglasna v tem, da Venizelosova akcija ogroža sedanje politično stanje na Bflkanu in da bi zmaga revolucije pomenila popoln preobrat položaja na vzhodu, ki se je začel zadnja leta stabilizirati v prid splošnega miru. Angleška in francoska diplomacija sta edini v tem, da je treba narediti vse, kar je v moči teh dveh velesil, da se taka nevarna avantura ne posreči. Posebna nevarnost venizelistične vstaje bi bila v tem, da bi zmotila prijateljske odnošaje Grčije z Bolgarijo, predv em pa s Turčijo, kar bi moralo popolnoma zrevolucionizirati sedanje prijateljske odnošaje med balkanskimi državami.
Te komplikacije na vzhodu bi bile tem nevar-1 nejše, ker se pravkar dela na miru v Evropi, ka-| teremu se postavljajo itak velike težkoče na p,ot. 1 V času, ko se kaže neka napetost med Berlinom ; in Londonom, med Berlinom in Varšavo in med i Berlinom in Moskvo, nikakor ni želeti, da bi nastalo novo središče težav tudi če na Balkanu. Anglija in Francija bosta storili vse, da balkanske
države zavzamejo ob priliki revolucije v Grčiji stališče, ki naj olajša nalogo vladi g. Caldarisa.
Posledica teh korakov se zdi, da je poset bob garskega poslanika v Atenah pri predsedniku grške vlade. Bolgarski poslanik je izjavil Caldarisu, da varnostne priprave Bolgarije na trakijski meji nikakor nimajo kakšnega sovražnega namena proti Grčiji, ampak so bile potrebne le zato, da se razorožijo vstaši. ki bi prekoračili mejo. Drugače pa bolgarska vlada s svojimi simpatijami stoji popolnoma na strani vlade g. Caldarisa.
Z enakim zadoščenjem so sprejeli v Atenab vest, da je turška oblast ustavila pet grških ladij, ki so hotele skozi Dardanele. Na teh ladjah so kile velike zsloge živeža in kuriva, namenjenega grSkim upornikom na Kreti. Turki so ladje internirali in jim zaplenili brezžične aparate.
Edino skrb prizadevajo še tri divizije, ki so jih Turki koncentrirali na bolgarski meji vzhodne Tracije. Vendar ie treba pomislili, da je ta odredba bila storjena takrat, ko so začeli zbirati Bolgari čete na grški meii.
Politični položai, vzburkan po venizelistični vstaji, se torej izboljšuje, seveda niso popolnoma izključeni kakšni novi zipletljaji. Glavno je, da bi se grški vladi posrečilo Irtro potlačiti in hitro poraziti vstaško armado v Mecedoniji.
Položaj za vlado se je zopet poslabšal
Kondylis pred Solunom poražen?
Atene, 7. marca. b. V pirejski luki je že nekaj inozemskih vojnih ladij, ki so priplule tja, da zaščitijo interese svojih državljanov. Tudi danes pričakujejo prihoda nekaterih inozemskih vojnih ladij, tako, da jih bo vsega skupaj zasidranih okoli Kondvlis šc ni začel odločilnega napada. To nc- ; 20. O bilki, ki se je vodila pred Solunom med vlail-gotovo stanje, ki traja že 7 dni, povzroča med ' nimi četami in revolucionarji, ni doslej znanega prebivalstvom, ki zahleva hiter in temeljit obra- 1 ničesar. Z ene strani se trdi, da vse vladne čete čun 1 venizelisti, veliko nervoznost. Venizelos pre- | niso stopile v borbo, medtem ko z druge strani zo-plavija Atene s proglasi, češ, da noče prelivati pet prihajajo vesti, da so vladne čete doživele
Slika i/ grške revolucije. Prijete uoorne častnike v Atenah ženejo \ zapore.
strahovit poraz, vsled česar se sedaj vrši nova grn-pacija čet. ker sc vlada boji. da izgubi to važno luko. Če bi sc namreč vstalem posrečilo, da zavzamejo Solun, potein ni dvoma, da bo stanje vlade zelo kritično, kajti za Solunom bodo brez dvoma v najkrajšem času padlo tudi Atene. Poročilo, ki ga je general Kondilis poslal vladi, da še ni končal vseh priprav v ozadju, vsled česar nc more naprej, ni brez podlago. Izgledu, da so vladne čete na nekaterih krajih zares doživele poraze, ki jih Kondilis ni pričakoval, vsled česar jc prešel k bolj premišljenemu sestavu svojih čet.
V bojih mod vladnimi četami in uporniki jc bilo, kakor se glasijo neke informacijo, mnogo mrtvih in ranjenih. Pri vstaških četah vlada silno navdušenje, ki .11111 ne more kljubovati vsiljena in slaba disciplina vladnih čet. Ob ogromnih izgubah so sc morale vladne čote v paničnem bogu umakniti ter se umakniti v Solun. Kljub temu pa vlada še vedno trdi, da je gospodar položaja.
Pariz, 7. marca. b. Vesti, ki prihajajo semkaj iz Grčije, so šc vedno polne protislovja. Iz vseh pn se vidi. da je položaj še vodno popolnoma nejasen in da lahko vsak trenutek pride do iznonadonja. Ker sc vstaši tako dolgo držijo, je jasno, da so so tudi dobro pripravili in da optimistična poročila, ki jih izdaja vlada, da bo v par dneh zadušila upor, kakor tudi razna poročila o neprestanih porazih, ki so jih doživeli uporniki, niso preveč resnična. Dvomi sc namreč, da je krivo slabo vreme, dn vladne čote v nobeni smeri niso naprodovnlr proti vstašem v grški Macedoniji in Traciji. temveč predvsem nezadostna organizacija in omahljivost vladnih čet, ki le nerade streljajo nn svoje brate. Splošno se namreč opaža, da vladno čote rolo sim-patizirajo s svojim domačim nasprotnikom.
Z grške moje prihajajo vesti, da sc čujc na grški strani močno streljanje s topovi, strojnicami in puškami in je tnrej dokaz, da se vodijo ogorčene borbe med uporniki iu vladnimi četami, kar je zupet v nasprotju z vladnimi izjavami, da niso bile ukrenjene večje akcije proti uiinrnikom.
Vsfaši obkolili Solun
Pariz, 7. marca. c. Vladne vesti iz Aten pravijo, da so uporniki na umiku in da j«, vsa Grčija mirna. Nasprotno pa so danes prišle vesti iz drugih virov, da se upor v Grčiji Siri. Ne sadio, da se je položaj upornikov v Macedoniji in Traciji utrdil, ampak se je up.or začel tudi tam, kjer je bil dozdaj ic popolen mir. V mestu Patrasu na Pelopo-nezu se je danes uprla posadka in prešla med revolucionarje. Tudi uporniki v Macedoniji in Traciji so dobro preskrbljeni z orožjem, dasi vlada pravi prav obratno. Uporniki so zasedli še mesto Larlssa in Istotako sedaj popolnoma obkolili Solun. Ob 4 popoldne so prispele v Pariz vesti, da je general Kondylis začel z ofenzivo proti upornikom. V Parizu smatrajo, da je od tc ofenzive odvisna nadaljnja usoda vlade ▼ Atenah.
Venizelos popoln gospodar Krete
Pariz, 7. marca. h. Po vosteh. ki so jih prejeli tukajšnji listi od svojih dopisnikov iz Grčijo, jc Venizelos še vedno popolen gospodar Krete. Medtem, ko vlada uradno poroča, da je odpor upornikov vedno slabši, pa je poslal Venizelos r svet vest, da bo vlada v najkrajšem času v hudih škripcih. Vsekakor je položaj v Grčiji še vedno popolnoma nejasen in prinašajo ludi tukajšnji listi nasprotujoče si vesti iz Grčije.
Nevarna napetost med Bolgarijo in Turčijo
Sofija, 7. marca. b. Ukrepi, ki jih jc vlada storila na grško-bolgarski meji, so povzročili v javnosti veliko skrbi. Položaj jc zelo napet in lahko pride do neprijetnih iznenadenj. Po informacijah iz uradnih virov se trdi, da je Turčija koncentrirala v svojem delu Tracije 5 divizij poleg
onih. ki so se doslej tam nahajale. Tako močna končen t racija turških čet je prisilila bolgarsko vlado, da stori protiukrepe, da ne hi bilo kakšnih isnenadenj. 1» Ankare so prišle senika) vesti, da je tudi tam nastal odpor zaradi ukrepov bolgarske vlad« in se trdi, da je turška vlada storila pri bolgarski vladi diplomatske korake zaradi bojnih priprav. Turška vlada je protestirala proli trditvam bolgarskih uradnih krogov, du je kon-contrirala svojo armado v Traciji ter je trdila, da niti en vojaški vlak r zadnjem času ni bil poslan v Tracijo. Ker pa je bolgarska vlada storila vojaške ukrepe na svoji meji, bo prisiljena to storiti sedaj tndi Turčija.
Uporniki zasedajo egejske otoke
Rim, 7. inurco. b. Semkaj so prispele vesti, da sc je križarka »Averov«, za katero so vladni komunikeji neprestano trdili, da je lako poškodovana. ila kmalu več ne bo sposobna za plovbo, nenadonin pojavila pred otokom Mitilene ler usmerila vse svoje topove na glavno mesto, nalo pa izkrcala vojake in mornarje, ki so proglasili vstajo proti vladi.
Atene, 7. marca. A A. List »Brandini« poroča, da so uporniške pomorske sile zavzele otok Kios.
Atene, 7. marca. AA. Razen Kiosa so upo-niki zavzeli tudi otok Samos, in sicer s pomočjo križar-ke »Averov« in težkih torpedovk.
Nedolžne žrtve
Solnn, 7. marca. c. Grška vlada še zmeraj računa s tem. da bodo uporniške vojne ladje napadle Solun in tam izkrcale upornike, ki bi se pridružili upornim armadam v Macedoniji. Zato sedaj pridno polagajo mine v Inki. Danes pa ji neka mina predčasno eksplodirala in pri tem ubila 8 delavcev, zelo mnogo pa je ranjenih.
Kandidatov bo na tisoče sest ust bo?
Sporazum z Nemčijo je splavat
_	Svetovni položaj se je precej poslabšal
pO l/OUI • Začelo se bo še hujše oboroževanje
London, 7. marca. b. V politični javnosti se zelo komentira včerajšnja seja angleške vlade, ki se jc bavila i evcntuelnim obiskom sira Johna Simona v Moskvi in Varšavi. V istih krogih prevladuje mnenje, da sir John Simon sploh ne bo več potoval v Berlin, pač pa se pričakuje cventuelen obisk nein, škega zunanjega ministra von Neuratha v Londonu, ki pa bo, če sploh pride do njega, le informativnega značaja. Seveda pa tudi v Moskvo in Varšavo ne bo sir John Simon potoval sam. temveč ga bo spremljal na tej poti lord Eden tedaj, ko bo popolnoma jasno, če bo sir John Simon potoval v Berlin ali ne. Po »Daily Tel?graphu« poroča danes tudi »Times«, da je britanska vlada objavila belo knjigo zato, da bi angleška javnost razumela, zakaj je angleška vlada sklenila izdatno povečati izdatke za državno obrambo.
Tokio, 7- marca. b. Tukaj je objava britanske bele knjige imela silen odmev. V uradnih krogih se j trdi, da sedaj za Japonsko ni nič več oboroževanje .
V Franciji 2 letna vojaška služba
Pariz, 7. marca. b. Na snočnji seji francoske vlade še ni bil sprejet nikakršen sklep glede uvedbe dveletne vojne službe v Franciji, in sicer iz razloga, ker vlada noče storiti sklepa v odsotnosti zunanjega ministra Lavala. Tudi nocoj bo imela vlada sejo takoj po seji senata. Na tej seji bo, kakor se čuje, ministrski predsednik Flandin izjavil le to, da bo vprašanje dveletne vojaške službe stopilo v končno stopnjo v zadnjih dneh meseca marca.
Dalje se čuje, da jc minister Herriot sklenil, da skliče kongres radikalne stranke, ki naj zavzame svoje stališče o uvedbi dveletne vojaške službe. V
Sofija, 7. marca. AA. Vsi današnji sofijski jutranjiki priobčujejo ua prvi strani in z velikimi črkami uradni komunike o seji vrhovnega vojaškega sveta, ki se jc vršila včeraj na dvoru pod predsedstvom kralja Borisa III. Tudi objavljajo listi tole izjavo predsednika vlade in vojnega ministra generala Zlateva poročevalcem bolgarskih listov:
»Bil sem na dvoru pri Nj. Vel. kralju od 4 do 6. Pod predsedstvom Nj. Vel. kralja sc je vršila seja ožjega odbora vrhovnega vojaškega sveta. Na seji smo razpravljali o nekaterih lekočih vprašanjih vojaškega značaja, ki se nanašajo na službo v vojski.« Po mestu govore, da so na včerajšnji seji vrhov- '
Proslava Masarykove 85-letnice
„0hranimo demokracijo!'
Praga, 7. marca. c. Danes je vsa Češkoslovaška proslavila 85-letnico predsednika republike Masa-ryka. V vsej republiki so se dopoldne ob 11 začele proslave, katerih so se povsod udeležili vsi urtdni predstavniki, po tudi mnogo prebivalstva.
Uradne proslave v Pragi je otvoril sprejem v gradu Lany, kjer je Masaryk ob 11 sprejel najprej predsedstvo obeh zbornic in pa celo vlado. Govorili so ob tej priliki oba predsednika obeh zbornic in po predsednik vlade M a I y p e I r. V svojih nagovorih na predsednika so vsi izražali svojo vero v moč zdrave demokracije. Vsem je ob koncu odgovoril predsednik republike M a s a r y k. Rekel je med drugim, da je ludi danes prepričan, da je demokracija edina oblika, ki odgovarja češkoslovaškemu čuvstvovanju. »Vem, da naša demokracija ni brez nap.ak. Zato ves čas stremimo, da jc popravimo. Vendar pa je svetovni položaj preresen, da bi nam bilo dovoljeno, da bi z demokracijo začeli kakšne poskuse, ki bi jo naj nadomestili. Mi ževimo v srcu Evrope, mi smo evropsko orientirani in zato nam naj Evropa prepusti, da mirno sami urejamo svoje zadeve. Ne maramo delati naukov nikomur in tudi hočemo ostati pri urejanju svojih zadev popolnoma neodvisni. Noia zunanja politika jc bila zmeraj miroljubna in bo taka ludi ostala. Zato želi vsem svojim sodelavcem pri njihovem delu srečo ln božjega blagoslova!«
Za vladnimi zastopniki je Masaryk sprejel ves diplomatski zbor. v imenu katerega je govoril nemški poslanik dr. K o c h. Nato so prišli v grad predstavniki armade pod vodstvom vojnega ministra Bradača. Popoldne je sprejel Masaryk
Zagrebška vremenska napoved: Jasno z lahnim porastom oblačnosti v zapadnih krajih, stalno in nekaj topleje.
Uunaiska vremenska napoved; Oblačne in š; mraz.
tajno. Japonska bo sedaj odgovorila na odkrito napoved oboroževanja Velike Britanije z oboroževa. njem brez m?ja. Včeraj je imela vlada sejo in so bili odobreni takoj vsi krediti za gradnjo novih ladij.
Varšava, 7. marca. b. Uradni poljski tisk se bavi z objavo britanske bele knjige in poudarja, da je to zelo slab znak za sedanji položaj v Evropi. Ni dvoma, da sedaj sir John Simon ne bo prišel v Berlin kot predstavnik britanske vlade, temveč kvečjemu kot predstavnik francosko-britatiskega sporazuma. Berlin pa želi pogajanja posebej z Veliko Britanijo in posebej s Francijo.
London, 7. marca. b. Cujc se. da bo nemški jx>-slanik von Hess v najkrajšem času odšel na doj>ust, s katerega se ne bo več vrnil. Njegov jjoložaj je zelo omajan, ker je v Angliji tako nepričakovano bila objavljena bela knjiga. V tem vidi poslanik velik ne-usjjeh svoje polilike za zbližauje Nemčije z Anglijo.
političnih krogih so prepričani, da bo končni sklep vlade v tem vprašanju jxidel v torek.
Da je vlada sploh pričela uradno obravnavati lo vprašanje, je predvsem zasluga vojnega ministra generala Mauraina, ki je odločno interveniral obenem z zborničnim vojnim odborom. Odbor je ministrskemu predsedniku sicer stavil rok, da naj se vlada izjavi do prihodnje srede. V nasprotnem primeru pa bo odbor prisiljen, da sam sporoči javnosti to zadevo in jo bo postavil v zbornici na dnevni red. Čuje sc, da je vojni minister celo zagrozil z deinisijo, če se vprašanje dveletne vojaške službo ne reši še pred veliko nočjo.
Velike izpremembe v bolgarski vojski
nega vojaškega sveta sklenili upokojiti prvega adju-lanta kralja generala Panjanova in več poveljnikov mest. Tudi govore, da je kralj že včeraj podpisal ukaze o upokojitvi leh generalov in polkovnikov. Mislijo, da pride v podpis tudi ukaz o upokojitvi večjega števila nižjih častnikov. Pravijo, da so med upokojenimi častniki tako pristaši kakor nasprotniki stanja, nastalega z izpreineinbo vlade 22. januarja. Iz tega sklepajo, da se med obema taboroma ni dala doseči sprava in da so ti častniki morali iti v pokoj, da se razdor še bolj ne poveča, ker hi to moglo imsti slabe posledice za državo.
še legionarje. Ob štirih popoldne pa je sprejemanje zaključil.
Iz inozemstva poročajo, da so povsod proslavili rojstni dan predsednika najsvečanejše. Vse časopisje Evrope in Amerike prinaša dolge članke o velikem državniku. Topli članki so izšli tudi v Rusiji in Ameriki. Na pariški mestni hiši visi danes češkoslovaška zastava. Iz Belgrada in Bukarešta prihajajo vesti o lepih proslavah.
Washington, 7. marca. AA, Predsednik USA Roosevelt je poslal prezidentu Masarvku brzojavne čestitke k njegovi obletnici.
Benetke, 7. marca. AA. Med Haifo in Trslom bo vozil parnik »Telaviv« dvakrat na mesec. Ladja bo plula s palestinsko zastavo.
Washington, 7. marca. AA. Uradno poročilo pravi, da prejema v Zedinjenih državah 22.H75.0I10 ljudi podporo. Ta podpora znaša dnevno 5 milijonov dolarjev.
Tokio, 7. marca. AA. Včeraj je bilo na Japonskem več velikih požarov. Skupna škoda je ogromna. V nekem tokijskem predmestju je požar v pičli uri 11 pepeli) do tal 5(1 hiš. V Nagoji jc ogenj uničil poslopje višje tehnične šole. Na jezeru Fui pa je zgorel znani luksuzni hotel »Somi«, škoda znaša več milijonov.
Pariz. 7. marca. AA. Po poročilu iz Mehike so bile tamkaj krvave horhe med uporniki in državno oblastjo. 13 upornikov je padlo.
Pariz. 7. marca. A A. Snoči oh 22 se jr pri postaji Amlies ponesrečil brzovlak iz Bordentixa v Angoiileme. Več voz je skočilo s tira. Mislijo. Ja je nastala nesreča zaradi napačnega spoja tirov. I'et potnikov jf ubitih, najmanj 20 pa hudo ranjenih. K sreči je hilo v vlaku samo 02 potnikov. Vlako-vodji j» nrinisnti. ila if s svojo hladnokrvnostjo preprečil še hujšo nesrečo.
Belgrad, 7. marca, m. Kar tiče kandidatur za prihodnje poslanske volitve, jih je kar cel legijon. Nemogoče bo ustreči željam vseh kandidatov, ki jih je toliko, kakor jih doslej še ni bilo za nobene poslanske volitve. Saj je par okrajev, v katerih sc omenja kar 20 kandidatov!
Treba je omeniti finončnega ministra g. dr. Stojadi novica, katerega prosijo volivci kar iz treh volivnih okrajev, do bi postal kandidat, in to v nikšičkem. vukovarskem in njegovi prijatelji celo iz doljnjega mariborskega okraja. Vsem tem volivcem se je finančni minister ljubeznivo zahvalil za izkazano zaupanje ter je izrazil obžalovanje, da ni v stanu, da bi jim ugodil. Stojadinovič je v svojem rer.oru namreč loko zaposlen, da bi nikakor ne mogel vzeti časa za volivno agitacijo. Zdi se, da on sploh ne bo kondidiral pri prihodnjih volitvah in da bo ostol samo član senata, na katero mesto je bil imenovan kmalu po sestavi Jev-tičeve vlade.
Kar se tiče prometnega ministra V u j i č a . bo najbrž obdržal svoj dosedanji volivni okraj v Petrovem gradu; pravosodni minister K o j i č pa bo najbrže obdržal svoj stari volivni okraj r Kra-gujevcu.
Prosvetni minister £ i r i č bo kandidiral po
zadnjih vesteh v dveh okrajih in to v Novem Sadu in v Stari Pazovi.
Minister ze telesno vzgojo naroda dr. Auei bo kandidiral v svojem okraju v Sisku,
»Pravda« piše: »Toliko kandidulov za poslanske volitve, kakor jih imamo sedaj, še sploh ni> pomnimo. Sedaj postavljajo svoje kandidate celo taki, ki so sc prej bavili s politiko toliko, da so čitali časopise ter hodili na volitve volit. V enem samem okr. kandidira 20 ljudi!«
V Pirotu je postavil svojo kandidaturo bivAi vseučiliški prof. na belgrajski univer/i dr. Urago-ljub J o v a n o v i č , in to na eni izmed vladnih list.
Kolikor je dosedaj znano, bo pri prihodnjih volitvah v narodno skupščino več državnih li»t. Do sedai omenjajo sledeče: vladnaj lista Jugoslovanske narodne stranke, lista skupine »/bor z Ljotičem na čelu, socialisti; na lista, katere nosilec bo Živko Topalovič, in dalje lista zagrebške kombinacije. V izgledu je po še šesta lista z nosilcem Božo Maksimovičem. Akcijski odbor že pobira potrebne podpise.
Med številnimi kandidati vlada velika netfoto-! vost, ker se v doglednem času še ne bo zvedelo, 1 kateri teh kandidatov bodo prišli na vladno listo ' O tem bo pa odločal po-sebni odbor.
G. Hodžera v Ljubljani
Ljubljana, 7. marca.
Včeraj popoldne je bilo v Ljubljani / hotelu Štrukelj zborovanje Jugoslovanske narodne stranke, to je Hodžerove liste. Zborovanja so se udeležili vsi že določeni kandidati zo državni zbor ter ves odbor narodne stranke za našo banovino. — Glavno poročilo je podal nosilec državne liste te stranke, bivši narodni j>oslanec dr. Hodžera. Poročal je o položaju ter bodril svoje pristaše z optimizmom in z zaupanj«111 na zmago. Nato je pojasnjeval nekatere druge zadeve, zlosti pa je odgovarjal na vprašanja. Na zadevno vprašanje ie dr. Hodžera odgovoril, da zaupo besedam ministrskega predsednika Jevtiča, da bodo volitve svobodne. Dr. Hodžera je kmalu nato odpotoval iz Ljubljane. Kakor čujemo, namerava v Sloveniji dr. Hodžera in nekateri drugi bolj vplivni in bolj vidni voditelji te slranke z juga prirediti več volivnih shodov. Tudi dr. Hodžera je poudaril načelo, da sme stranko postaviti v vsokem okraju le toliko kandidatov, kolikor je mandatov.
Socialisti se pripravljajo
V Belgradu so se sestali socialisti in so se glede volivne taktike domenili takole: kot nosilec liste nastopi dr. Živko Topalovič. Za predstavnike socialistične kandidatne liste v glavnem volivnem odboru so bili -določeni: Bogdan Krekič, sindikalni tajnik v Belgradu, in Adolf Kunčič, kovinski delavec iz Zagreba. Namestnika: Viktor Eržen, časnikar v Mariboru, in Peter Medič, mizar v Sarajevu. Okrajne kandidate jx>stavijo okrajni akcijski odbori s sodelovanjem zaupnikov, odobrijo jih oblastni odbori. Glavni akcijski odbor v Belgradu bo odločal o morebitnem sprejemu sorodnih demokratskih kandidatov na Topalovičevo listo. Sklenjeno je bilo nadalje, da bodo še v marcu volivni shodi v Belgradu, Nišu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Splitu, Sarajevu, Novem Sadu 111 Veliki Kikindi. — Za socialističnega kandidata v Veliki Kikindi je bil izbran Paja Ra-dojčič. — Naši socialisti so sklenili, da postavijo v vseh slovenskih okrajih toliko kandidatov, kolikor je mandatov. Definitivno pa kandidati še za noben okraj niso določeni. Imenujejo se sicer razna imena, kakor Stanko in Mlinar za Ljubljano, Sedej za laški okraj (proti Juvanii) itd., toda to so le samo še kombinacije. Odločile bodo konference stranke, ki bodo v nedeljo, 17. marca za vsak okraj posebej. Osnovani pa so že v vsakem okraju volivni odbori. Za praznik sv. Jožefa pa nameravajo prirediti socialisti v Ljubljani veliko javno volivno zborovanje, •na kalereni bo govoril tudi nosilec državne socialistične liste, glavni tajnik Delavske zbornice dr. Živko Topalovič.
D. Ljotič zbira svoje moči
Vodja Jugoslovanskega narodnega pokreta »Zbora« Dimitrije Ljotič je v zadnjem času priredil več volivnih shodov. Njegov shod v Vršen je obiskalo kakih 200 volivcev. Ljotič je izjavil, da stoji gibanje »Zbor« neodjenljivo na stališču integralnega jugo-slovanstva, a da zahteva preosnovo narodnega predstavništva v smislu korporativne ureditve države. Na shodu sta govorila v istem smislu še prof. Vu. lovič iz Belgrada on R. Parežanin. — Na Sušaku je bil sestanek »Jugoslovanske akcije«. Na sestanku je bilo obsojeno ravnanje Milana Baniča, ki nastopa proti kandidiranju bivšega ministra Ljotiča. »Jugoslovanska akcija« na Sušaku bo podprla Ljotičevo gibanje. Za kandidata na Ljotičevi listi je bil izbran dr. Božo Fondič, advokat na Sušaku, za njegovega namestnika Kraljeta Vladimir, tiskar.
Poslušati ga niso hoteli. V Mariji Bistrici je no občinskem trgu čokol kmete, ki so prihajali iz cerkve, dr. Sljepan Bačič, bivši predstavnik jugosl. nar. stranke, da bi jih nagovoril. Toda kmetje so šli svojo pot. -— Volivno agitacijo zo Hodžerovo jugoslovansko narodno stranko je prevzel v Splitu dr. Oskar Tartaglja. bivši predsednik Jadronske straže, ki som kandidira na Hodžerovi listi. Polemike med njiini in predsednikom »Narodne odbrane« Trifunovičem še ni konec.
Karlo Kovačcvič kandidira. Na sestanku JNS v Novski so |xniudili kandidaturo Karlu Kovačcvič 11. bivšemu Radičevemu sotrudniku in pozneje pristašu JNS. Kovačevič je |x>nudbo sprejel in izjavil, da bodo kandidirali tudi njegovi prijatelji Pavle Malica, Josip Barišič in dr. Mate Hanžekovič. Pozval je volivce, naj se za pojasnilo obračajo na njegovo pisarno v Zagrebu v »Seljačkem svetu«. Napovedal je shod Pavla Matice, Hanžekoviča in Barišiča v Novski.
Neljub pozdrav dr. Fraugeša. Jugoslovanski akademski klub v Silveniku je [»vabil dr. O. Fraugeša, da bi predaval v mestnem gledališču v Sibc. niku. Kakor |v>roča »Narodna Tribuna«, so med predavanjem s tribune metali na predavatelja žaljive letake. Jugoslovanski akademski klub obžaluje, da je prišlo do'tega dogodka in da ni bilo izkazano gostu primerno gostoljubje.
Premlad jim je. V Splitu so se nckaleri člani JNS uprli proli kandidaturi Manlreda Pašlroviča. veš. da je premlad; Boj proli njemu vodi dr. Vlada Malošič, |x>dpira ga j>a bivši minister dr. Grga Arvdjelinovič.
———m—> 111	mm 111.1»m —
Rim, 7. marca. AA. Iz Bočna poročajo, da je snežni plaz zasul štiri tihotapce, ki so nesli blago iz Švice. Trojico so ie našli mrtvo.
Madrid, 7. marca. AA. Od letala, ki je f-adlo nn neko tukajšnjo šolo, so Iri osebe ubile, 14 pa jih je ranjenih
Žena za dostojanstvo človeka
Skupščina »Udružonja akademsko izobraženiV žena- v Belgradu je bila dokaj živahna. Ga. Pavlina Alabala je govorila o »Vplivu žene na ustvar-j janju javnega mnenja«. Predavateljica je poudarila, 1 kako je žena tudi v prejšnjih časih v|>livala na ustvarjanje javnega mnenja, in sicer na ta način, da je v družinskem krogu vplivala na moža in na vzgojo otrok. Danes je žena organizirana, zato je njen vpliv toliko večji. Predavateljica je zaključila svoje predavanje s temi besedami: »V času maleriaiizma in moralne propasti moramo biti žene čuvarice morale in idealov, čuvarice človeškega dostojanstva, družabne in gosjiodarska pravičnosti, kakor suio bile nekdaj čuvarice narodnih svetinj in tradicij. Radi lega zahlevajmo ob vsaki priložnosti tudi me svojo besedo. Naše besede ne bo mogel nikdo ustaviti. Vetrovi jo bodo raznesli na vse strani sveta in tako bomo vplivale na javno mnenje.«
Hudo kaznovani dijaki
Deset dni je vodil preiskavo inšpektor ministrstva prosvete Steva Priča o dogodkih, ki so se odigrali ua gimnaziji v Pcdgorici. Profesorski zbor ie dijake kaznoval s tem, da je 150 dal slab red v v.', denju in tri izključil. Med tem je bil suspendiran gimnazijski ravnatelj dr. Nikola Skerovič m ministrstvo je odposlalo nadzornika Pričo, da zad«vo 1 preišče. Na podlagi nove preiskave jc bilo šest cfi-i jakov za vselej izključenih iz vseh jugoslovanskih j gimnazij, sedem iz |x>dgoriške gimnazije, 34 za čas , enega leta, oziroma dveh iz jxxlgoriške gimnazije, j Med izključenimi je sedem dijakov iz 8. razreda, 31 iz 7. in osem i7. 6. razreda. Disciplinske kazni sc bile izrečene na temelju § 43 zakona o srednjih šo lah. Zadnja beseda gre še ministru prosvete.
I
Belgrad, 7. marca. m. Snoči je prispel v Belgrad iz .Zagreba novopostnvljeni načelnik g<j0JBr«l-Staba, arinijski geporal Marič, ki je bil ua postaji svečano sprejet.;	i
Belgrad. 7. marca. 111. Danes po|)oldne je bil slovesno pokopan ob veliki udeležbi tukajšnje javnosti bivši upravnik dvora Milan Nenadič.
Belgrad, 7. marca. m. S kraljevim ukazom je upokojena Ana Zupančič, upraviteljica dekliške meščanske šole v Celju.
Belgrad, 7. marca. AA. Ker je sneg povsod že , skopnel, se reke vračajo v svoje normalno stanje.
Belgrad, 7. marca. "m. Zveza čevljarskih in usnjarskih zadrug Jugoslavije ho priredila dne j 11. in 12. marca v prostorih Zveze rinbnvljnlnih zadrug državnih uslužbencev prvo jugoslovansko raz-i stavo čevljarskih domačih izdelkov. Pred samo | otvoritvijo dne 10. marca se bo vršil v istih pro-j štorih kongres čevljarskih zadrug, čevljarskih mojstrov in delavcev.
Belgrad, 7. marca. 111. Nocoj ob pol !) zvečer se bo vršil na čast 83 letilirc predsednika relioslova-ške republike T. Masar.vka v prostorih Kolarčev« ljudske univerze velik slavnostni koncert čchoslo-vaških godb. ki ga priredi pod pokroviteljstvom čehoslovaškega poslanika Wellncrja združenje če hoslovaških žen.
Ekspedicijja v Abesinijo
Rim. 7. marca. AA. 10. februarja so šteli : dobrovoljci, ki so se-prijavili zn vzhodno Afriko.
70.000 mož. K lom efektivom je treba dodali i 30.000 mož dveh mobiliziranih divizij.
Genova. 7. marca. AA. iz 'Purina in Milana je jirispelo 800 letalskih vojakov. Kmalu po prihodu so se vkrcali na parnik ?Kalifornijo«. Parnik odpluje nocoj ob 22 v vzhodno Afriko.
Rim, 7. marca. AA. Iz Messine poročajo, da je parnik »Gang« krenil v vzhodno Afriko.z enim ipeliotnim polkom, več baterij, z inž.enjersko čete in z vojaškim gradivom. Velika množica je odhajajoče čete navdušeno pozdravljala.
Spada obsojen na amrt
Pariz, 7. marca. AA. Po poročilu iz Bastije na Korziki je tamošnie sodifče obsodilo na smrt zadnjega korziškega razbojnika Spado. Obtožen je bil zaradi 11 umorov. Že prej ga je sodiSče obsodilo na smrt, vendar je dozdaj še vedno pobegnil.
I Šahovski turnir v Moskvi
Moskva, 7. marca.
V	današnjem XV. kolu so bile odločene do prekinitve sledeče partije: Rabinovič je premagal gdč. Menšikovo in Lisičin Pirca. Remis so končale partije Čehover—Rjumin, dr. Lasker—Alatorcev, Kan—(loglidže in Spiiilniann—Capablanca. Partije Flohr—Romanovski, Lilienlhal—Lovvenfiscti in Bogatirčuk—Botvinik niso bile končane. Stahlbergu je zadal nov poraz mladi ruski mojster Rogozin. V XIII. kolu so bile do sedaj končane še sledeče partije: Pire je dosegel proti Alalorcevu remis, Romanovski je premagal Čehoverja in Rabinovič zelo nepričakovano Spielmanna. Remis sla končali partiji Rogozin—Goglidze in Flohr—Capablanca, čeprav je imel Flohr prednost.
V	XIV. kolu je Botviniku uspelo, da jc proti Lasleriu dosegel še remis. ludi 1 doli t jc dosege' jvroli Alenčikovi samo remis.
I'o XV. kolu vodi Botvinik s deset in ix>l točkami (I), slede Flohr 10 (I), lasker o in pol, Lo\ven-iiscli o (2), Capablanca o. Rabinovič 8 itd.
V	jutrišnjem XVI. kolu bo igral Flohr z Lovven-iisehem. Rjumin z Lilienthalom, Botvinik s Ceho
. erjem, Lasker z Goglidze >m, Stahlberg s Capa-. blauto in 1'irc 7 Rogozinoin.
Gospodarstveniki iz Kranja pri banu
c
Ljubljana, 7. marca.
Danes dopoldne se je zglasila pri pr. banu velika deputiclja pridobitnih krogov iz Kranja. Deputacija je štela 74 oseb. ki so prišli v 18 avtomobilih ter so vzbudili v Ljubljani reeejšnjo pozornost. Namen deputacije je uil, da protestirajo proti uvedbi občinske trošarine. Deputacijo sta vodila dr. Sabothy in g. Maks Fock, v njej pa so bili številni gospodarstveniki iz Kranja in kranjske okolice.	„ .	.
G. ban dr. Puc je deputacijo prijazno sprejel ter poslušal najprej izvajanja gosp. Focka, nato pa dr. Sabothyja. Obljubil je. da si bo dal temeljito relerirati o vseh vlogah ter da bo pospešil rešitev tega vprašanja ter izdal čimprej primerne ukrepe. v
Pojasnilo se je v glavnem nanašalo na to, da je bila trošarina uvedena med proračunskim 1. 1934, to je v decembru. Na tej seji pa sploh ni bilo govora o nastavitvi trošarin-skih organov, niti ne o naknadnem popisovanju obstoječih zalog. Uradni aparat za pobiranje trošarine je brez primera drag in ne doseže pravega efekta. Tako je osem uradnih organov v mesecu januarju nabralo komaj 6000 Din, vse drugo pa so nabrali uradi ze-leznice in pošte, zakar pa so že vložene pritožbe s strani prizadetih. Pritožbe bo<lo sle tudi na upravno sodišče in eventuelno celo na državni svet, da se tam razčisti zadeva.
Pritožniki so pojasnili g. banu, da industrijalec, ki prejema od zunaj blago, zopet prodaja svoje izdelke podeželanu, da pa vse-
eno ne more uspeti z reklamacijami za povrnitev trošarine. Toda industrija so bo žc znala pomagati, čeprav traja rok za reklamacije komaj tri mesece, blago pa mora čakati največkrat tri mesece, preden je predelano v dovršene izdelke.
Ko so pritožniki tako iznesli svoje zadeve, je g. ban zahteval še nekatera pojasnilu, nakar je g. ban obljubil največjo pozornost temu vprašanju. Nato je vsa velika deputacija odšla iz banske palače ter sc odpeljala v dolgi avtomobilski koloni.
Pozneje sta se voditelja deputacije dr. Sabothy in g. Fock zglasila še pri načelniku dr. Vončini ter mu izčrpno pojasnila zadevo s trošarino. Obenem z dr. Vončino je oba zaslišal tudi referent dr. Schrey.
Vsi gospodje so pokazali izredno zanimanje za zadevo in deputnnti so se razšli v prepričanju, da bo banska uprava trošarin-sko zadevo v Kranju na ugoden način rešila.
Omeniti je treba še, da je g. B^oek povedal, da so na občinski seji, na kateri so v Kranju sklepali o uvedbi trošarine in preden so glasovali, govorniki s strani večine občinskega sveta povdarjali, da bo trošarina vrgla kvečjemu 260.000 Din letno, dočim pa bodo po dosedanji praksi pobiranja trošarin in izvajanja tarif vrgla najmanj 700 do 800 tisoč dinarjev letno. Večina občinskega odbora je s to številko računala že poprej in sicer v zasebnih razgovorih. Iz tega je torej jasno razvidno, kako je večina operirala ob priliki izglasovanja 'vedbe občinske trošarine v Kranju!
-- in najrajši
ves v volni!
Pred petnajstimi leti
Spomini Maistrovega borca in koroškega dobrovotjca
Maribor, marca 1935.
Tam za Koroškim kolodvorom, v tistem velikem človeškem mravljišču je njegov dbevni dom. Na cesti sem ga srečal zadnjič, ko se je vračal po težkem delu domov. Zvest naš prijatelj je, pa sem ga spraševal po dogodkih iz njegovega življenja. Burni so ti dogodki, polni sprememb, iz vsega pa odseva njegova trdna narodna zavest. Ta ni namišljena in ni samo v besedah izražena, ne ravna se po slučajni konjunkturi.
Na oni strani današnje državne meje, v Voj-Sčici, blizu Sežane je Alojzij Masten doma. Ni doma bogastvo v teh krajih, še kot mlad deček je moral zato iti iskat si znanja in dela v tuje kraje. V Gradcu je bil kot mlad kovaški vajenec. Tam ga je zajela svetovna vojna. Na avstrijsko-ruski fronti je bil vsak dan v nevarnosti, da ga zadene krogla, od Karpatov daleč notri v rusko-poljske ravnine in spet nazaj v karpatske gozdove je šla njegova pot. V Miškolcu je bila njegova četa, ko so trombe naznanile premirje, mir in konec svetovnega klanja. S četo se je vračal po letih morije in požarov v domovino. Madjari so jih razorožili, brez orožja so prispeli do Pragerskega.
V	domovini je bila takrat nevarnost velika. Vsa soška armada se je valila preko našega ozemlja, razhajali so se vojaki na vse strani, vsak je hotel biti čimprej pri svojcih v domačem krogu. Veliki transporti tujerodnih čet so se valili po glavni slovenski progi, po bivši južni železnici. Prager-sko je bilo v tistem času preseljevanja narodov važno železniško križišče. Saj se je odcepila od tu proga proti Madjarski. Prihajali so transporti madjarskih vojakov. Narodne straže, ki so bile v hitrici ustanovljene v vseh krajih domovine, niso imele toliko moči, da bi vse te močne transporte razorožile in tako so prihajali vlak za vlakom madjarskih vojakov v popolni bojni opremi na Pragersko. Nevarnost je bila, da se razlijejo te oborožene čete po naši domovini ob meji še prej, predno pridejo v svoje ozemlje. Treba jih je bilo zato razorožiti. In naši fantje, ki so prišli zmu-čeni in siti vojnega življenja, so se tu ustavili, ko so videli nevarnost. Razoroževali so tu ma-djarske čete ter skrbeli za red in mir.
Na naši severni meji, v Mariboru in naprej proti severu, je takrat vrelo. Za vrhovnega komandanta je bil imenovan general Maister, ki se Je pripeljal nekega dne sam na Pragersko in tam prosil naše fante, naj pridejo v Maribor. Okoli 1000 jih je bilo, niso premišljevali, odšli so in ostali pod Maistrovo komando. V Mariboru so bili nastanjeni v takratnem vojaškem skladišču, danes so tam barake. Bilo je zadnje dni oktobra 1918. Zelena garda je gospodovala v mestu in okolici, bila pa je v kratkem razorožena. Nevarnost pa je bila po delnem pomirjenju Maribora za našo skrajno severno mejo. Zato je poslal general Maister oddelek vojakov k Sv. Duhu in Sv. Križu ter še naprej po vrhovih Kozjaka. Do Sobote so prišli, bilo je pred svetim večerom leta 1918. Na sam sveti večer so jih obkolili Nemci. Naši so bili v šoli, bilo jih je okrog 50, imeli so med drugim tudi dve strojnici. Vendar so bili Nemci v taki premoči, da naši ne bi vzdržali, če ne bi bilo nenadne pomoči iz Maribora. Prišlo pa je 200 naših fantov iz polka, iz katerega je nastal pozneje sedanji 45. mariborski pešpolk. Do novega leta so ostali nato še na vrhovih Kozjaka, po novem letu pa je odšel bataljon v Vuhred.
V	tem bataljonu, ki je takrat reševal in varoval našo severno mejo, so bili poleg četovodje Maslena Alojzija, ki je danes splošno znan in spoštovan kotlar v delavnicah državne železnice v Mariboru, Se poveljnik bataljona, de Caneva, ki je danes v vojnem ministrstvu v Belgradu. Pri 4. četi tega bataljona so bili še nadporočniki Kočevar, Fur-lan in Antončič, nadalje narednik-vodja Cerneka, ki je danes tudi v delavnicah drž. železnice v Mariboru. Še so bili stari znanci v tej čeli narednik Filipič, Rantaša in Paškulin.
Ni bilo takrat še urejenih razmer, niso bile še začrtane državne meje. Zato so odhajale vsak dan patrulje v okolico Vuhreda, na koroško stran in na vrhove Kozjaka. Na Koroškem so nas napadali Nemci in nam hoteli odvzeti našo zemljo. Zato je odposlal general Maister tudi naše fanle iz Vuhreda proti Dravogradu. Do Pliberka in še naprej so prodirali. Tu jih je napadel meseca aprila sovražnik, premoč je bila prevelika, naši so se morali umakniti preko Pliberka in Gu-štanja ter Dravograda nazaj do Vuzenice. Ko so se umikali skozi Gušanj, so se morali boriti ne samo proti rednim sovražnim četam, tudi domačini so vstali proti njim, obmetavali so jih z raznimi lesenimi in železnimi predmeti. Vedno so
Tako bi hotela mati obleči svojega ljubljenca. Za oblačenje deteta so tudi najboljša mehka in voljna vlakna volne; odkar pa imamo Schichtov Radion, je postala volna naj-prikladnejša. Volna se samo malo pretiska v mrzli raztopini Schichtovega Radiona, pa se brez truda odpravi iz nje vsa nesnaga. Ona ne postane trda, temveč ostane mehka in voljna in ohrani snežno belino, ali pa svežost prvotnih barv.
* Kor je dobro za nežno volno, velja seveda 5e v večji meri tudi za vse drugo perilo v gospodinjstvu in družini.
Domači izdelek
lili
bili v nevarnosti, šele v okolici Vuzenice in Ma-renberga so se ustavili. Spet so se tu uredili in stražili mejo proti sovražniku, ki je dobil že moč in poizkušal z vseh strani siliti v naše kraje. Maja meseca je vodil od tu Masten kot podčastnik patruljo na Sobotico. Prekoračili so vrhove in šli na avstrijsko stran proti Ivniku. V bližini fvnika so naleteli na Avstrijce. Zajeli so tri može in dva konja ter dobili precej provianta. Vse skupaj so odpeljali na našo stran'.
Niso živeli naši fantje samo strogo vojaško življenje. Oni, ki so bili izvežbani v rokodelstvu, so skrbeli v prostem času sami tudi za popravilo vozov. Skrbeli so za tren, pred koroško ofenzivo pa za vozove in preprego.
Prišel je čas, ko je naša vojska zopet zavzela Koroško. Preko Sobotice so prodirali naši, prišli do Vincenca in Lenarta ter naprej v Labudsko dolino. V Etni vasi so jih napadli civilisti, ki so bili vsi oboroženi z lovskimi puškami. Odgovorili so jim naši s strojnicami; aretirali so vse prebivalce cele vasi, okrog 300 jih je bilo, in vse so odvedli v Št. Pavel. Tam je bila naša oblast, general Maister je bil tam. Oddali so aretirance divizijski komandi, sami pa so prodirali naprej preko Sv. Jurija in preko hribov v Vovbre.. Tu so se ustalili, osvobodili so spet zemljo slovensko. S silo je sovražniki niso in je ne bi mogli nikdar več zavzeti. Stvar diplomatov je bila nato, kako nam to domačo zemljo očuvajo. Naši fantje pa so morali misliti na to, kam se bodo obrnili, kako prišli do primerne civilne službe. Na vse strani I so se razkropili. Naš Masten je ostal v Vovbrah [ do avgusta 1919. Tu ga je dobilo pismo, ki ga je i poslal general Maister in je bilo naslovljeno na ravnatelja Šega pri južni železnici v Ljubljani. Izposlovalo mu je to Maistrovo pismo službo pri delavnicah državne železnice v Mariboru. Tu je še danes, vedno delaven in marljiv, zvest naš i naročnik in vedno nacionalen kakor takrat dne '. 23. maja 1918 pri revoluciji v Gornji Radgoni, j ko je bilo 8 slovenskih vojakov ustreljenih radi ; klica: oživela Jugoslavija!« Zato je tudi razum- j ljivo, da vsi oni naši borci in dobrovoljci, ki so žrtvovali v prvih povojnih dneh, mesecih in letih svoje sile in čas za reševanje naše severne meje j in za ureditev notranjih razmer ob meji, hočejo za to svoje delo vsaj tihega priznanja. Ne zahte- i vajo za to plačila, saj so delal i iz prave nacionalne zavesti in iz prepričanja za dobro stvar. Ne morejo pa prenašati, da se jim iz kakega strankarskega stališča očita kaka nenacijonalnost s strani onih, ki so si mogli v neurejenih povojnih časih in pozneje radi raznih zvez brez zaslug pridobiti mesta in položaje, pa hočejo sedaj naše stare Maistrove borce in koroške dobrovoljce učiti pra- 1 ve nacionalnosti.
SCHICHTOV
RADION
pere vse higijenično čisto
R. J. 1-35
Slovenci v Zagrebu
Občni zbor „Našega doma", „Svojeglavčeh" v Jeronimshi dvorani
in druge zanimivosti
Kip blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitclja, ki ga je iz snega naredil mladi umetnik Lojze Perko v Starem trgu pri Rakeku
m popusta 25 4
od
cerkvenih govorov dr. M. Opeka
dobi kdor kupi celo zbirko do 15. III 1035
Cela zbirka obsegu 24 /vezkov ter stane nevezana Dtn 406'— s popustom pn samo Din ''40-50
H. NlCmail, Liuiillana. liopiiarieva 2
Zagreb. 6. marca 1935. |
Predzadnjo nedeljo, to je na Matijevo ' 24. febr. je imelo dekliško zavetišče »Naš i dom« svoj občni zbor, ki so se ga poleg pred- I sednika g. dr. J. Marjetiča, udeležili tudi vsi odborniki in odbornice ter okoli 120 deklet. Predsednik .ie pozdravil zastopnike oblasti lil glavno ustanovnico Nj. Vel. kraljico Marijo ter se spomnil pok. kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki so mu vsi prisotni vzkliknili: »Slava!«
Po prečitanem in odobrenem zapisniku lanskega občnega zbora je podal svoje poročilo predsednik. Iz njegovega stvarnega poročila poudarjamo zlasti to, da je zmanjšal z raznimi posredovanji obdavčenje posredovalnice za delo: 1. 19^13 je društvo plačalo tega davka 10.000 Din, 1. 1934 pa samo 100 Din! To je za društvo velikanska pridobitev in predsednik izrazi upanje, tla bodo prihodnje leto dosegli vse brisanje dolgov. Kot društveni zdravnik .ie g. predsednik pregledal 19 bolnih zavetiščiiric. Med letom se .ie društvo preselilo iz Beogradske v Bakačevo ulico, kjer ima sedaj v središču mesta prostornejše. cenejše in bolj zdravo stanovanje. Iz taj-nikovega poročila smo zvedeli, dn je imelo društvo lani 13 sej, prejelo in odposlalo pa je 34 dopisov. Vprašanje kolodvorskega tnisi-jona se — žal — nikamor nc premakne z mrtve točke. Društvo ima okoli 200 članic, članarino pa je plačevalo redno le 29 članic. Inventar je vreden 19.732 Din. Blagainica je povedala, da je društvo dobilo 36.689.25 Din, izdalo pa 31.601.25 Din. torej ostane saldo za leto 1935 5.088 Din. — Gospodinja .ie prebrala naslednje poročilo: Lani je iskalo pri nas deln 226 oseb, in sicer: 42 kuharic, 29 sobaric, 12 gospodinj in 143 deklet za vsa hišna dela. Delo je dobilo 160 oseb, in sicer: 33 kuharic, 21 sobaric, 2 gospodinji in 104 dekleta zn vsa hišnn dela. Od teb je bilo 132 Slovenk in 94 Hrvatic. 224 katoličank in 2 pravoslavni. Ponudb je bilo več kot zaposlitev. — Predsednik revizijskega odbora .ie našel vso knjige v redu. Promet v lanski i>oslovni dobi znaša 71.700 Din in je društveno gospodarsko stanje v tej splošni krizi kar zadovoljivo. Opravičiti pa se ne dajo in se ne smejo velikanski dolgovi, katerih dekleta niso poravnala pri društvu in ki so narasli že na celih Din 16670.95. Za uspelo delo predlagajo revizorji odboru zalivalo in absolutorij, kar je oboje soglasno sprejeto.
Nnto so sledile volitve, ki so dale naslednji odbor: predsednica Prislan Marija, pod: predsednica Postržin Rozika, I. tajnica Pa.i Tončka, II. tajnik Legan Ivo. blagajnik dr. Marjetic .Toža. duhovni voditeli p. Koželj Tvnn D. J. Odbornice so: Kosi Marija. So-telšek Kristina. .Teretina Nežka in Rihtar Angela. Gospodinja: .Tnnko Ivanka, društveni odvetnik dr. Sede j Joža, revizorji: dr. Vi-ži nt in Franjo, Kolar Angela. Trobina Erna.
Novemu odboru »Našega doma« želimo mnosro uspehov, dn bi vsem našim dekletom, ki iščejo pri njem zavetišča, bil res drugi dom. Obenem priporočamo dekletom, naj se v vseh težavah obračajo na vodstvo »Našega doma«. Ob koncu na izražamo željo, naj se vendar kaj stori, dn se uvede v Zagrebu kolodvorski misljon. Koliko stotin deklet, slovenskih in hrvatskih, bi bilo obvarovnnih dušnega in telenegn propada! Za vsa 111110-goštevilnn zagrebška ženska društva ni prav nič, častno, da še danes nima Zagreb nili toliko urejenega kolodvorskega misijona. kot gn ima trikrat manjša Ljubljana!
Zadnjo nedeljo, 3. marca ob štirih popoldne .ie priredil dramatični odsek Slomškovega prosv. društva veseloigro »Svojcglnv-ček«. ki jp odlično uspela. Igralci se niso sn-ttio dobro potrudili, ampak so tndi dobro zaigrali. Režiser g. Zihert ,ie vloge prav srečno razdelil in prav nikjer ni bilo nobene šibke
strani. Ce bi bilo prostora, bi se morali ustaviti ob igri in petju posameznih igralcev, tako pa moremo izreči pohvalo in zahvalo vsem igralcem obenem. Igralce je pri petju izdatno podpiral društveni orkester, ki ga je za to priliko pripravila naša požrtvovalna orga-nistka ga. dr. M. Klemenčeva. Gledalci so naoolnili dvorano in pri odprtem odru izražali igralcem svoje veselje in zadovoljstvo. Prihodnjo nedeljo, 10. marcn. po litanijah bo v društvenih prostorih predavanje kakor doslej.
35-Ictnica g. Hinka Nučiča. Za petek 8. marca se pripravlja ves zagrebški gledališki svet, da dostojno proslavi 35-letnico gledališkega dela igralca g. Hinka Nučiča. ki — Slovenec po rodu — žc nad 20 let zvesto služi hrvaški Tali ji. Ob tej priliki bo H. Nučič nastopil v novi Feldmanovl tragikomediji »Na voglu« in sicer v vlogi Ledinova, sna žilea čevljev.
f Ivan Kumer
V sredo ob 10 do-pol. je v Kranju nenadoma umrl spoštovani in povsod priljubljeni meščan g. Kumer Ivan, gostilničar in posestnik v Kranju. Rodil se je leta 1874, obiskoval ljudsko šolo v Kraju, gimnazijo v Ljubljani, visoko šolo na Dunaju, kjer je študiral pravo. ki ga je dovršil, toda moral je kot naslednik v gospodarstvu ostati doma in je opustil nadaljni študij. Bil .je pok. Kumer Ivan vseskozi vzor poštenjaka ter ljubeznivega človeka, kateri je vsakomur znal svetovati in mu pomagati. Bil je član in odbornik mnogih društev. Posebno je treba omeniti, da jc kot odbornik Hranilnice in posojilnice, r. z. z n. z. v Kranju, med vojsko ob mobilizaciji njenih uradnikov sam prijel zn delo in ga vršil brezplačno. Bil je pokojnik dolgo vrsto let član občinskega odbora mestne občine v Kranju ter je v tem svojstvu storil kot objektiven in previden gospodar veliko dobrega in koristnega za občino Kranj. Pokojni Ivan Kumer ni veliko govoril, toda izgovorjena beseda je bila tehtna.
Ob pre run i smrti pokojnega žaluje številna rodbina, katera naj ima uteho v tem, da je prepričana, da je pokojni vse storil, kar mu je bilo kot možu v vsakem pogledu mož no storiti. Mesto Kranj pa je izgubilo mar-katitno osebnost.
Blagemu pokojniku naj sveti večna luč!
Smrt v potohu
Maribor, 7. marca.
Iz Male Nedelje nam poročajo o nesrečnem slučaju, ki je zahteval smrtno žrtev. Pretekle dni se jc vračala v ranem večeru domov proti Sodin-ccm iz občine Mala Nedelja posestniška hči Marija Bezjak. Bila je pri sosedih na obisku. Preden je prišla domov, je morala preko potoka Sejance. V temi pa ji je spodrsnilo in je padla tako nesrečno v potok, da je v njem utonila. Ker hčerke ki je bila stara 24 let, dolgo v noč ni bilo domov, je začelo starše skrbeti in so jo šli iskat. Preiskali so vso okolico in povpraševali pri sosedih, toda za hčerko ni bilo nikjer nobene sledi. Ko so naslednje jutro na vse zgodaj z iskanjem nadaljevali, so dobili hčerko mrtvo v potoku. Njeno truplo so pripeljali na dom staršev, kjer so položili nesrečno hčerko Marijo na mrtvaški oder. Vsi sosedie so-čnitvuiejo z užaloščenimi starši.
Sadne razmere v Ljubljani
Ljubljana, 7. marca
I ljubljansko 'ržno nadzorstvo jo izdelalo več zanimivih in zelo preglednih tabel k svojemu poročilu za več let nazaj, ki ga namerava izdali, kakor smo že ponovno omenili, v posebni brošuri. To tabele bodo zanimive za slehernega, tako za krnela, vrtnarja, trgovca, obrtnika in končno tudi za ljubljanskega kupca,
lz labele o sadju je razvidno, da je pravzaprav ljubljanski trg oskrbljen stalno vse leto s sadjem in sicer domačim ler svežini: ko se nehajo jabolka, se prično prve češnje, ki so naš prvi domači sad. Prve češnje pridejo na ljubljanski trg nekako sredi maja po povprečni ceni 7 Din za kg ler padejo do začetka junija na 4.5 Din in dosežejo sredi junija najnižjo točko, to je 3.5 Din za kilogram, se dvignejo na skoraj 4.5 Din začetkom julija ter vzdrže na tej ceni do srede juliju, ko prenehajo.
Drugo sadje, ki ga Ljubljana v letu dobi, so čcšplje. Na trgu se pojavijo v začetku junija in sicer po povprečni ceni (> Din za kilogram, se do srede meseca pocenijo na 5 Din, do začetka julija padejo na 4 Din ler na tej ceni vztrajajo nekako ilo začetka septembra. Sorazmerno drage so v Ljubljani marelice, ki med bolj važnim sadjem trajajo najmanj časa. Pojavijo se sredi junija in sicer po povprečni ceni 7.51) Din, nato se pa stalno draže, lako, da so v začelku julija že po 8 Din in do srede julija dosežejo že celo 10 Din za kilogram. Ko jih naenkrat zmanjka.
Najdražje sveže domače sadje v Ljubljani so breskve. Breskve so najdražje tudi tedaj, ko jih je največ, ker je istočasno ceno drugemu sadju še nižja, ite,- pa je, da v svoji najgloblji točki breskve včasih padejo pod ceno jabolk in marelic ler so v začetku septembra, ko jih je največ, celo cenejše kakor prve češnje meseca maja. Breskve se pojavijo na trgu začetkom junija, ko imajo ceno povprečno l(i Din za kilogram ter padejo do začetka
julija meseca na II Din za kilogram, od sredo julija do srede avgusta padejo na 8 Din, v začetku septembra dosežejo celo ceno 6.50 Din, src, di septembra pa zopel visoko ceno povprečnih 11.50 Din za kilogram.
Precej enakomerno ceno imajo v Ljubljani hruške, l<i so pri nas premalo upoštevan sad. Pojavijo se nekako sredi meseca junija, istočasno z marelicami, so pa mnogo cenejše, namreč povprečno po 5 Din kilogram, nato varirajo v ceni med 5 in (i Din vse tja do srede januarja, ko izginejo s trga. • Najnižjo ceno dosežejo od srede avgusta do srede septembra, ko so povprečno po dobrih 3 Din kilogram.
Poglavje zase pa so jabolka, katerih povprečno izračunana cena varira v čudnih valovih. Pojuvijo se istočasno kot marelico in hruške, to je sredi junija, in sicer po ceni 6.50 Din zn kilogram, padejo do srede julija že na 5 Din za kilogram, ko pa zmanjka zgodnjih jabolk, se naglo podraže do začetka avgusta na H Din, do srede avgusta pa že padejo na najnižjo ceno povprečnih 3.50 Din za kilogram, nato pa se polagoma dvigajo ler dosežejo v začetku januarja ceno 6 Din za kilogram, v začetku meseca februarja že ceno 0.50 Din za kilogram. Tam sledi zanimiv padec, lako da znaša cena samo povprečno 8 Din za kilogram, v začetku marca pa se zopet dvignejo in dosežejo sredi marca 10.50 Din za kilogram, kar traja do srede aprila, ko so jabolka najdražja, nato pa padejo do sredo maja na ceno 10 Din zn kilogram. Vzrok temu nenavadnemu gibanju cen jabolkom je v tem, ker nekatere sorte pač manj časa vzdrže ter postanejo slabše v pozni pomladi. Jabolka se počene ludi zaradi tega spomladi, ker se že bližajo češnje.
Ti podatki veljajo za sortirano in dobro sadje ler se cenc vedno le povprečno računajo. Vsakdo pa dobro ve, da dobi za manjši denar slabše vrste sadja, za večji pa seveda tudi redke specijalne vrste. Velja pa to gibanje cen sadju skoraj redno vsako leto.
Mariborske vesti:
Kaznilnica nima več muslimanov
j) Oficielna proslava 85 letnice predsednika Masarvka bo danes. Mestni župan g. dr. Ravnihar prosi vse hišne posestnike, da izobesijo državne
zastave.
O Oficielna proslava 85 letnice češkoslovaškega prezidenta T. G. Masarvka bo drevi ob 20 v veliki unionski dvorani. V proslavo znamenitega dogodka priredi Glasbena Matica simfonični koncert z naslednjim sporedom: 1. Smetana: 'Predigra k operi Libuša; 2. Slavnostni govor, govori predsednik českoslovaško-jugoslovanske lige dr. lOgon Stare; 3. Državne himne; -I. Kra\vc: Dva lužiškosrbska plesa; 5. Gotovac: Simfonijsko kolo; (i. Jariaček: Taras Bulba, rapsodija: a) Smrl An-drijova, b) Smrt Ostapova, c) Preroštvo in smrt Tarasa Bulbe. Vse te točke izvaja pomnoženi orkester. Ponovno vabimo vso prijatelje češkoslovaškega naroda, predvsem pa pripadnike češkoslovaške države, da poselijo nocojšnji koncert v največjem številu. Sedeži so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice, dijaki ljubljanskih srednjih šol, Ui se izkažejo z dijaško knjižico, dobe stojišče tekom dneva v Matični knjigarni za 3 Din.
© Bolgarski pevski zbor «Kodina» iz Sofije zapoje v petek, 15. marca na svojem prvem koncertu v Ljubljani vrsto bolgarskih starih cerkvenih pesmi, dalje najrazličnejše bolgarske narodne in v 111. delu bolgarske umetne pesmi. Zbor je izvrstno šolan, ima zdrave, izredno krepke glasove in je na glasu doma in v tujini kot prvi bolgarski zbor. Vstopnico za koncert, katerega natančni spored še priobčimo, bodo od ponedeljka dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v petek, 15. marca ob 20 v veliki dvorani Uniona.
© Stolna kongregacija Kraljice sv. Kožnega venca vabi svoje članice, da se udel«že pogreba gospe Žebretove, ki bo danes ob pol 3 popoldne, Rimska cesta 7.
0 Stolna kongregacija gospa poziva svoje članice, da sc danes ob pol 3 udeleže pogreba gospe Franjo Zebre, Rimska cesta 7.
© Namesto venca na krsto svojega tovariša veroučitolja g. Franceta Bonača je daroval učiteljski zbor v Mostah 30(1 Din »Društvu slepcev«. Ob tej priliki naj izpopolnimo poročilo o pogrebu pok. e:. kurata Bonača: Ob grobu se jo poleg žc v poročilu imenovanih govornikov poslovil od pok. kateheta v imenu njegovih bivših učencev g. Ladislav Prime, za sedanjo šolsko mladino in učiteljski zbor pa je v slovo izpregovoril mo-ščanski šolski upravitelj gosp. Alfonz Zavra n i k.
0 Delodajalci za »Pomožno akcijo«. —
Mestno poglavarstvo v Ljubljani prosi vse ljubljansko delodajalce, dn za akcijo delodajalcev in delojemalcev v mesecu februarju zapadle zneske blagovoli čimpreje nakazati. Delodajalec plača za vsakega delavca in nameščenca po 2 Din, delavec in nameščenec pa po 1 Din na mesec,
0 Zoppt sneg. Mesec marec uganja pravo aprilsko vreme. Včeraj na primer je bilo dopol-
dne lepo šolnino vreme, popoldne pa se je temno pooblačilo, sever pa je prinesel že prve snežinke.
0 Ivino Kodeljevo predvaja drevi ob 20 Sestro Angeliko in »Nevarno past«.
O V tovarni Iaitz v Šiški, Jernejeva cesta 8, se je danes vnelo trauiovje. Poklicani gasilci so ogenj kmalu pogasili ter požar ni povzročil večjo škode. Nastala škoda pa je krita z zavarovalnino.
0 Nesreča na klavnici. Včeraj popoldne se je na klavnici ponesrečil 24 letni mesarski pomočnik Franc Ves iz Mengša. Stopil je na tehtnico, se pri tem spodrsnil in si pri padcu zlomil nogo. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico.
O Nesreča z avtomobilom. Predsnočnjim se je peljal 28 letni monter mestne elektrarne Mirko Virant iz Šlepanje vasi 14 okoli 10 z osebnim avtom proli domu. Blizu Štepanje vasi pa je šoferju spolzelo krmilo iz rok in avlo se je zadel v obcestni drog. Virant je moral v bolnišnico, k sreči pa so bile njegove poškodbe le lažje, tako da je bil že včeraj odpuščen v domačo oskrbo
„Regulirani" Ljubljančani
Regulacija — to je danes v Ljubljani velika moda. V Ljubljani reguliramo vse: Ljubljanico, da bo tekla lahko sama in no več po »šinah«, potem ceste in trge in ulice in pota, reguliranio kanale in plače in dohodke in zaslužke Ljubljančanov, reguliramo živilski trg in cene živil: vse reguliramo od za četka do konca, tako da bo Ljubljana, če ne bomo prej opešali, v doglednem času najbolj regulirano mesto na svetu.
Na najbolj potrebno regulacijo v Ljubljani se pa doslej še nihče ni spomnil: to bi bila regulacija Ljubljančanov samih, ki so regulacije najbolj potrebni, in mestna občina bi si štela lahko v veliko zaslugo, ee bi se lotila tudi tega dela. Težavno to tlelo menda nebi bilo preveč; razpisati bi bilo treba samo »ofortalno licitacijo« za urarje in mehanike in vsakemu oddeliti primerno število Ljubljančanov v popravilo. Ti bi regulirali vsakega Ljubljančana posebej, regulirane Ljubljančane pa bi obesili zn kakih 14 dni na kaveljčke, kakor ure. da bi lahko spoznali učinke regulacije.
Najbolj potrebne temeljite regulacije bi bile ljubljanske manire, ki danes ne poznajo nobenega reda več. Kaj kmalu pa bi izginila iz Ljubljančanov vsa povojna posurovelosi, če bi _ ura rji ali mehaniki ustavili v vsakega ljubljanskega podivjanca poseben aparat, ki bi ljudem avtomatično premikal noge. kadar bi se bilo treba komu izogniti ali pn napraviti na cestnih hodnikih prosto pot, ali pa bi ljudem avtomatično vezali predolge in pro-umazane jezike. Ostudnih k letvi n in še ostud-nejših kvant ne bi bilo v Ljubljani več in tudi večnega stokanja ne, pač pa bi se vrnila v Ljubljano dostojnost, lepo obnašanje in obzirnost do drugih ljudi in vesel, pošten ,smeli,
Pred prevratom je bilo področje mariborske kaznilnice točno omejeno. Iz teh in teh sodnookr. okrajev so prihajali vanjo kaznjenci odsluževat svojo pokoro. Po vojni, ko v južnih krajih naše države še ni bilo urejeno vprašanje kaznilnic, pa so se razmere znatno izpremenile. In tako je dobila med drugim mariborska kaznilnica večjo skupino muslimanov, ki jih poprej ni imela. Povprečno je znašalo število kaznjencev okrog 100. Imeli so svoj oddelek in svojo kuhinjo, ker je znano, da so muslimafti glede hrane posebno občutljivi in ne jedo niti tistih jedi, preko katerih se je kadila sopara iz kotla z jedjo za drugoverce. Muslimanski kaznjenci so pa bili v Mariboru sila priljubljeni pri raznih posestnikih kot prosti delavci. Pridni, zvesti in zanesljivi, so uživali najboljši sloves in vsak posestnik, ki jc uporabljal za delo kaznjence, je prosil v kaznilnici za muslimane. Posebej »o jih
□	Pomočnik prometnega ministra g. inž. Bogoslav Rutajc je včeraj pregledal na svojem inšpekcijskem potovanju obe pošti v Mariboru in se je o poslovanju prav pohvalno izrazil.
□	Odlikovanje. Za vestno službovanje je bil odlikovan z zlato medaljo vpokojeui orož-niški narednik in sedanji delovodja občine Kamilica Jožef Golob.
□Pregled socijalnih ustanov. V Mariboru se muili šef-zdravnik ljubljanskega OUZD K. Zajec radi nadpregleda mariborske podružnice OUZD. Nadalje .ie bil tu radi pregleda zdravstvenih ustanov inšpektor mini; strstvn za socialno skrb dr. Jovo Matko, ki je pregledal zdravstveni dom, bolnišnico itd.
□	Premalo poslanskih mest. Ker je po volivnem zakonu mogoče, da more vsak prijaviti svojo kandidaturo kakemu nosilcu državne liste, se vedno znova pojavljajo riovi kandidati. Večina teh bi hotela seveda kandidirati na listi ministrskega predsednika g. Jevtiča. Tako namerava kandidirati predsednik združenja gostilničarjev g. Gjuro Valjak. Obrtniki bodo postavili poleg Miha Vali-tarja še enega kandidata in sicer brivskega mojstra g. Novaka.
□	Mesečne legitimacije pri avtobusnem podjetju je uvedlo mestno avtobusno podjetje na pobieški progi. Ena mesečna karta slane Din 75.
— Doraščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz-Josef« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih.
C Brezvcstnost, V zadnjem času se vedno bolj množijo slučaji, da pripeljejo v mariborsko porodnišnico žene, ki so radi poizkusa umetnega splava zastrupljene. Brezvestne ženske nudijo za malo vsoto — mladim materam pomoč, pa jim pri tem zastrupijo kri. Tako so včeraj spet princljali iz Studencev v porodnišnico 16 letno mater, ki je imela zastrupljeno kri radi nepravilnega ravnanja pri umetnem splavu.
□	Požar pri Slovenski Bislrici. Gospa Erika Černe ima pri Gornji Bistrici viniča-ri.jo, v kateri je stanoval viuičar Franc Dc-beljak s svojo družino. Vsled neznanega vzroka je viničarija popolnoma pogorela, ker je bila pomoč radi pomanjkanja vode nemogoča. Škoda se ceni na okroglo Din 30.000.
□	Prevelika vestnost, Nekemu posestnika iz Peker jc napovedala davčna uprava za mariborsko okolico rubež radi neplačanja davkov. Prišel je eksekutor, kateremu je mogel prizadeti šele po dolgem prepričevanju in z odrezkoni poštno položnice dokazati, da je zahtevani znesek — ki je bil razmeroma malenkosten in je znašal komaj okrog 100 Din — že poravnal pred novim letom. Če davčni zavezanec ne bi imeli odrezka poštne položnice, bi moral plačati še enkrat zahtevani znesek in izvršilne stroške. Zato priporočamo vsem davkoplačevalcem, da hranijo vse dokaze o plača-nju davkov.
□	S koli iu noži. Dne 5. marca so napadli zvečer, ko se je vračal proti domu, trije bratje
ki ga danes v Ljubljani nikjer več ni, ker ga je izpodrinilo nekako divje rezgetanje.
Regulirana Ljubljana bo res lepa, toda brez »reguliranih« Ljubljančanov bo morala ostati pusto in dolgočasno gnezdo posurove-losti in podivjanosti, česar pa beli, a danes žalibog že precej popackani Ljubljani noben njen iskreni prijatelj ne želi! Torej regulirajte!
še cenili vinogradniki za delo v kleteh. Muslimana si lahko mimo pustil samega v kleti med sodi z najboljšim vincem, ker sc ga ni pritaknil, ker mu to prepoveduje vera. — Zadnje čase pa je prihajalo v mariborsko kaznilnico vedno manj muslimanov. Odkar se je uredila največja in najmodernejša kaznilnica v Zenici v Bosni, prevzema ta vse obsojence iz muslimanskih teritorijev in tako se je skrčilo v mariborski kaznilnici število Alahovih častilcev na 24. Pa tudi za to število so morali posebej kuhati in se vedno ozirati na njihove posebnosti, zaradi česar je vodstvo zaprosilo za njihovo preselitev. In tako se je zgodilo, da je včeraj prišel iz Zenice transport 24 kaznjencev, ki bodo odslužili kazen v mariborski kaznilnici, obenem pa je odšel iz Maribora v Zenico drug transport s 24 kaznjenci-muslimani.
22 letnega delavca Antona Medveda iz Sikol. Obdelovali so ga s koli in z noži ter ga močno ranili po telesu in na desni nogi, da je moral iskati pomoči v mariborski bolnišnici.
□ Ciganom ni zaupati. V Gosposki ulici je prišla ciganka k znanemu trgovcu in prosila, naj ji dovoli, da izbere najlepše in najbolj svetle, srebrnike. Trgovec ji je to dovolil. Po daljšem iskanju je izjavila ciganka, da ne more najti lepih srebrnikov in je odšla. Pred trgovino jo je čakal moški. Po pregledu je Irgovec ugotovil, da mu je zmanjkalo 900 Din. Slični slučaji so se dogodili že večkrat.
Celie
& Balokovičev koncert odpovedan. Koncert virtuoza Zlatka Balokoviča, ki bi se moral vršiti jutii v soboto, je zaradi raznih težav odpovedan. Za kupljene vstopnice se denar vrne.
& Sv. maša za umrle člane Vincencijeve konference bo v nedeljo, dne 10. t. m. ob 7 zjutraj v kapeli žalostne Matere božje v opatijski cerkvi.
Gibanje trgovstva v mesecu februarju. Meseca febr. so bili pri Združenju trgovcev za mesto Celje na novo prijavljeni trije trgovski obrati, eden je bil pa odjavljen, tako da se je število članstva pomnožilo za dva. Pomočnik je bil prijavljen eden, pomočnici pa dve odjavljeni. Nadalje so bili prijavljeni štirje trgovski vajenci, eden je bil pa odjavljen.
JS Celjske trgovine bodo na praznik svetega Jožefa dne 19. marca t. 1. odprte od pol 8 zjutraj do pol 13. Na praznik Marijinega oznanjenja dne 25. marca bodo trgovine v mestu Celju ves dan zaprte.
& Poseben vlak k mednarodnim skakalnim tekmam v Planici bo vozil dne 17. marca iz Maribora in se bo ustavil ob 6 zjutraj v Celju. Prijave sprejema Potnik, Celje. Cena 82 Din tja in nazaj ter je v tej ceni že vkalkulirana vstopnina.
.3" Dve nesreči. Karner Draga, 6-letna hči delavca v Gaberju je doma padla in si zlomila levo roko. — Kneza Alojza, 24-Ietnega brezposelnega delavca iz Marijine vasi pri Jurkloštru, je brcnil konj posestnika Stanka Šmida, ko se je Knez vračal domov, v spodnjo čeljust. Oba ponesrečenca sc zdravita v celjski bolnišnici.
•O" Popolnoma novo kolo ukradeno. Stropnik Leopold je v torek, dne 5. t. m. kupil novo kolo znamke DUrkop, tov. št. 1,397.307 za 2000 Din. Šc isti večer okrog 6 mu je bilo kolo ukradeno izpred neke hiše na Maiiborski cesti.
Ptui
Kuluk. Banska uprava v Ljubljani je odredila na osnovi zakona o nedržavnih eeslali za tekoče proračunsko leto ljudsko delo (kuluk) in odkupnino v dveh enotah in povprečno dnino na 10 Din. V smislu člena 17 pravilnika o uporabi ljudskega dela so občinske uprave dolžne sestaviti sezname zavezancev za ljudsko delo, iil sicer ločeno za osebe, ki delajo same ali po namestniku, ler ločeno za osebe, ki plačujejo svojo obveznost v denarju. Pripomni se, da ženske davkoplačevalke ne morejo dati ljud. skeg adela odslužiti, temveč morajo plačati odpadajočo odkupnino v denarju. Da bo seznam točen, se poživlja vse prizadete, da v mestni upravi pregledajo seznam obveznikov ljudskega dela za lelo 1034 in podajo morebitne pripombe, v kolikor je obstoječi seznam nepravilen. Enako se ima pedali tudi izjava do najkasneje 12. marca, ali se bo obveznost z delom odslužila, ker se bo sicer predpisalo plačilo v denarju. Na morebitne izpremembe v leni oziru se pozneje ne bo oziralo.
Iz politične službe. Okrajni podnačelnik Franc Levičnik, ki je imenovan za okrajnega glavarja v Logafcu, je te dni zapustil Ptuj in se |>odal na svoje novo službeno mesto. G. Levičnik je služboval tri leta v Ptuju in si je med leni časom pridobil radi konciliantnega nastopa in ker je bil strogo pravičen mož, simpatije prebivalstva celega okraja. Radi tega bo ostal g. okrajni glavar tukajšnjemu prebivalstvu v najboljšem spominu.
Kulturni obzornik
Šop: Isus i moja sjena
Zagreb 1934. Redovno izdanje Matice Hrvat-% ske. 81 strani.
Mod rednimi publikacijami M. II. za leto 193-1 je. izšla tudi drobna knjiga pesmi N. Šopa, ki je dal svoji zbirki nekoliko nenavaden naslov »Isus i moja sjena«. N. Sop, po rodu Bosanec (na str. 67. omenja Bosno), je priznan hrvaški pesnik, ki živi v Belgradu. Prišel je iz krogu pesnikov, ki so se po vojski zbirali okoli kat. dijaškega lista Luč«, pozneje pa se je vedno bolj oddaljeval od svojih tovarišev in krenil po lastnih potili.
Isus i moja sjena« je prva Sopova pesniška zbirka. Avtor jo je razdelil na pet ciklusov: 1. Pjesrne siromašnog sina. 2. Samotni rlorn. 3. Dani srca i kujanje. 4. Sa mojim Isusoni. 5. Molitve.
V .Pesmih siromašnega sina vidimo lesnika. ki se kot, ubog sin sv. Frančiška od; pravlja nn daljno |Kii. Kot, »osamljeni mestni izgnanec (19) lieži iz dolgočasnega mesta (25) in hoče v tilioto neznanega samostana (30).
Da znaš, kako je sada u gradu dosaduo. Nije više ko što je bilo u Jeruzalemu i Bc-tleheniu.
Ulice sada niso tako uznne i mirne. I pred vratima ne Sušte palme pobožne, kad večeru,ji hlod iz dolu pirne (25 str.).
Kljub temu, da ima noge že vse ranjene in krvnve. pogumno odhajn nn pot, ker zaupa
v božjo dobroto, katera, ne zapusti ni črviča tii ptice, ni lista ni mravlje.
I zato se ne bojim
ni tili daljina što se preda lnnoin
pružaju ko mirni ocean,
nj vrhova tek naslučenih.
Ne bojim se, premda dobro znam,
da če na njima s,jati krvave stope moje.
Ne bojim sc ni sunen ovoga,
što tone umorno, a sutra če
zrakama vručim pol i je vati čelo moje (6. str.)
Razen ljubkih slik iz vasi in kmečkega življenja je v tem delu poleg »Lutnnja siromašnog sina sv. Franje« še nekaj pesmi, ki spadajo med najboljše v zbirki.
V »Samotnem domu« riše pesnik svoje skromno življenje, »jedau mali život (36). Vse pesmi preveva resnična preprostost, primitivnost: opeva streho, okno, vrata in posteljo iu zopet kot »v ječi ti bjegunac od slave ovog svijeta« (44) s Prešernom toži, zakaj ga je uka žeja« speljala od doma: Zušto sani i pa k ostao zaveden u željj da veliki gospodin postanem. Sad bih več znao da skujem oklop lnjedcn, i koplje, i štit, i blistav šljcm« (42).
Tretji razdelek Dani srca i kujanje« je najbolj neenoten. Po prvih dveh pesmih pričakuješ še prikaz kakšnega močnega ljubezenskega doživetja, najdeš pa samo malo moško in nezdravo erotiko, pomešano z la-scivnostjo.
Razdelek Sa mojim Tsusom«, ki bi moral biti osišoe, cen t rum zbirke, je skoraj šolski dokaz, dn more dati močno religiozno pe-
sem samo rasničen pesnik z jrlobokim religioznim življenjem; zakaj ravno pri najbolj vzvišenih stvareh najlaže in najhitreje zali rede S v banalnost. Občutek lepote more vzbuditi edinole iskreno in adekvatno podano pristno religiozno doživetje, česar pa iz večine pesmi v tem delu ni čutiti. — Enako je z »Molitvami«, ki zaključujejo zbirko. Pesnik hoče biti otroško preprost, postane pa otročje plitev in prazen, površen in banalen. Zmedenost vseli religioznih pojmov (str. 73, 76 in že prej 66—67) zmanjšuje še one lepotne, podobe .ki jih ustvari pesnik s svojo izrazno močjo; tako se ustavlja pesnik ua sredi poli med ortodoksstiini krščanstvom in samovoljno religioznostjo, kakor ,ie prav zapisal kritik P.(-etar) G.(-rgec) v Hrvatski Straži (20. januarja 1985).
To bi bil vsebinski prerez Šopovih »preprostih pesmi« (str. 56; prim. Klopčlceve »Preproste pesmi«!), ki razodevajo pesniku lepili izraznih zmožnosti. Le žal, da je v pričujočih pesmih razlita neka otožna udanost in utrujenost, neki nezdravi misticizem, pasivnost in kvietizem. Nikjer nobene aktivnosti, bojevitosti. niti v socialnih pesmih ne! Pesniku se smilijo vsi, revni in bogati, harle-kini, cirkuški norci, služkinje; moli, da bi vsi imeli dela, do bi tvornico počasneje delale, moli za svetost bogatcev, da bi pijani kmetje srečno dospeli iz mestn domov. Sočustvuje z živalmi in rastlinami (omembe vredna .ie njegovo simbolika i>etelinn. ki no »svojih krilili prinaša zarjo« 41, in n katerem večkrat poje) in hoče s svojo ljubeznijo objeti vesoljno stvarstvo. V vsem tem vidim mnogo iskrenega religioznega prizadevanju v dnini sv. Frančiška Asiškega in je res škoda, da
,ie pesnikovo religiozno pojmovanje tako megleno in zmedeno. Ko se bo v tem oziru razjasnila in prečistila So po v n pesem, ko ne bo hrepenel samo »po osvojitvi aek-tg.i Jeruzalema« (77), tedaj bo prišla do izraza tudi njegova ustvarjalna sila. Iti če ni Sop idejni izpopolnitvi svojih pesmi dodal >.e formalno, potem smemo od njega še mno.ro oričakovati.
Jože Gregorič.
*
Slovenska Malica razpošilja te dni vabilo na naročbo za leto 1935. Na prvi pogled se vidi, da so knjige Slovenske (Matice najcenejše na slovenskem književnem Irgu, obenem pa — najbolj trajne vrednosti in se same priporočajo. Malica slovenska, ki letos stopa v 71. leto, se zaveda v polni meri svoje odgovornosti pred narodom ter skrbi po svojih močeh za visoko znanstvene izdaje, za največje zaklade svetovne književnosti ter dobro domače leposlovje. V letu 1935 bo izdala za čl a. nar i no 50 Din štiri knjige največje vrednosti v obsegu ca. 1000 strani, ki pa jih daje tudi na obroke. Skoraj bi se človek vprašal, kako je to mogoče.
Kot piva knjiga izide 4. snopič Zgodovine slovenskega slovstva, ki jo piše prof. Kidrič. S tem snopičem bo zaključeno razdobje do Vodnikove smrti (1819). Ko bo izšel šc 5. snopič — do Prešerna, bo to temeljno delo naše slov-slvene zgodovine, v obsegu ca. 700 strani, končano. Slov. Matica s|>oroča, da novo vstopivšim članom prve tri snopiče da za ceno — 50 Din, oziroma vsakega posebej po 20 Din. Pač lepa prilika za nove člane.
Kol druga knjiga bo izšla monografija o ustanovitvi Slov. Matice kot spomenica ob 70 letnem i jubileju le za slovensko kulturno živlienjc važne
Strašno maščevanje užaljenega
V Mandalini pri Šibeniku je bil izvrion strašen | zločiri. 21 letni delavec Alate Caplak jc zaklal z velikim kuhinjskim nožem 38 letnega delavca Jurko-viča špiro, očeta štirih otrok zaradi lega, ker ga je nekaj dni prej Jurkovič s svojim bratom pretepel. To se je zgodilo v neki gostilni. Caplak je zelo občutljiv fant in je tožil, da ga vse boli ter da se mora maščevati. Na pustni večer je prišel v isto gostilno in tam naletel na Jurkoviča. Kasneje je Jurkovič šel na stranišče, Caplak pa takoj za njim. lurkovič je jva Caplak, in je zaklenil vrata.
j: ______-•-. ..I____t ✓S..-I..1...
slutil, kaj namerava , Vmešal se je tudi gostilničar in ukazal Caplaku, naj se takoj izgubi iz gostilne. Caplak je obljubil,
Tovarišu Francu Štruklju v spomin
Prekmalu je odjeknila vest, da si nas za vedno zapustil. Še pred kratkim časom si bil med nami, nihče ni slutil, da Te bomo morali v tako kratkem času spremljati na zadnji poti. In na to Tvojo zadnjo pot par besedi.
Ko je šel po slovenski zemlji glas, da je treba bližnjemu v kakršnikoli nesreči iti. na rKinioč, si se dvignil tudi Ti ter v svoji najbližji okolici in s svojimi enakimi tovariši /ačel pridobivati ljudstvo za gasilske ideale. Ti sam si vedel, da je to delo, ki se mu bodo na tej poti stavile zapreke in ovire. Ker pa si bil trden in neomajen, predvsem v svojih gasilskih nazorih, zato si šel preko vseh ovir in zaprek do začrtanega si cilja. Ko se je nstanavljalo gasilno društvo v Št. Vidu, si bil zraven in dal temu društvu svojo, moči na razpolago in to vse dotlej, dokler ni bilo žc zrelo polje za ustanovitev gasilnega društva v Tvoji rojstni vasi.
Kar je bila Tvoja srčna želja, to si dosegel. Dal si pobudo za ustanovitev tega društva v Guncljah, in vsi, ki so tako iskreno mislili kot Ti, so Ti prišli v pomoč. Prevzel si vodstvo tega društva ter ga vzorno vodil do zadnjega svojega diha.
Veliko si ustvaril, veliko žrtvoval in sad Tvojega dela jo: gasilno društvo v Guncljah si pri vedel skoraj na višek.
Nisi pa delal samo pri šentviškem in domačem gasilnem društvu, temveč takoj, ko se je ustanovila Savska gasilska župa, si bil skozi vsa leta njenega obstoja zvest in požrtvovalen odbornik. Tudi tu si dal na razpolago vse svoje moči in to samo zato, da je gasilstvo v vsakem oziru napredovalo.
Viden znak vsega tega Tvojega dela so bila Tvoja odlikovanja, katera si po vsej pravici zaslužil.
Za vse to Tvoje delo smo se Ti nameravali zahvaliti ob Tvojem odprtem grobu po predstavniku gasilske zajcdnice iz Ljubljane. Iz neznanih nam vzrokov pa predstav; riika te velike edinice, žal ni bilo. Zato se Ti tem potom mi vsi za vsa Tvoja dela na gasilskem polju prisrčno zahvaljujemo, proseč obenem Vsemogočnega, da Ti da večni mir in pokoj.
Dragi tovariš Štrukelj, počivaj v miru!
Senividsko gasilsko okrožje.
Požar pri Št. Jerneja
Št. Jernej, 6. marca.
Na. pustili torek, ko so bili ljudje zbrani po domovih pri dobri jedi in pijači, je naenkrat začolo biti plat zvona, znamenje, da nekje gori. In res, v silnih plamenih je žarela vas Ostrog, kjer je ogenj započel svoje strašno, uničevalno delo. Poleg domače, so prihitelo požarne hrambe tudi iz okoliških krajev in z napornim delom se jim je posre-čilo, da so ogenj omejili, tako, da so zgoreli le trije kozolci, napolnjeni s slamo in senom. Gašenje je zelo otežkočaio dejstvo, da v Ostro-gu V,e.lo primanjkuje vode in so jo zato morali napeljati iz 800 m oddaljenega potoka na .Prekopi. Pri gašenju so pridno pomagali številni prebivalci iz okoliških vasi, oblečeni veČinama še kot maškare, kar je. kljub težkim in žalostnim trenutkom, nudilo kaj pestro in smešno sliko.
Ogenj je istočasno vzplaintel na dveh krajih, kar dokazuje, da ga je najbrže podtaknila zlobna roka. Trije posestniki, katerim jc poleg kozolcev zgorelo tudi nekaj voz ni gospodarskega orodja, trpe veliko škodo, ki je, žal, le delno krita z zavarovalnino.
Naše diiaštva
Kongregačija akadcmlrlnj imn shod danes zvečer točno četrt lin sedem,
Zn akademike se prično drevi oh 7 v Ooiiiu duhovnih vaj (Zrinjskega cesta 9) pose Ime zaprle duhovne vaje, ki se končajo v torek zjutraj. Celokupni stroški 7,a vso oskrbo z lastno sobo le 30 Oin. On. akademiki liroz ra/.li.ke, /la-sti pa kon«reKaui.s(i in ona, ki so du-hovno vaje že delali, so najprisrinejo vabljeni. Udele-ženc.i so na.prušeni, da sc prijavijo v-saj do petka opoldne Voclsrtvn llonin duh. vaj, oziroma v dopisni kuj i grl v Akademskem (lomu, Miklošičeva. 5.
ustanove, ki pa je šla molče mimo nas. Pod naslovom >Vetiko pismo slovenske duhovne združitve« je z novim materialom opisal ustanovitev Jaka Žigo n.
Iz leposlovja bo Matica lelos izdala v Knezovi knjižnici tri nove novele, danes morda najnadarje-nejšega pisatelja Miška Kranjca: Režonja na svojem, Beg z deželo, Martin Žalig na kmetih.
Da se obdrži tradicija, ki jo ie začela Matica z Reymontovimi »Kmeti« in nadaljevala s Tolstojevo »Vojno in miroin«, to je, da izdaja največja svetovna dela, ki bi v drugih založbah nikdar lie ugledala belega dne, bo tudi za letos izdala prvi del (300 sir.) Cer van lesov ega Don Kihota, tega čudovitega dela španske satire, v prevodu S t. L e b n a.
Kot izredna knjiga pa bo že lelos spomladi izšla Me 1 i kova: Slovenija, Obsegala bo 370 str. in bo bogalo ilustrirana. Subskripcijski rok (broš. 120 Din, vez. 134 Din) je podaljšan do 1. aprila.
Po vsem tem je jasno, da Slovenska matica, najstarejša naša kulturna ustanova, izdaja danes najcenejše knjige, pa tudi najboljše ter pač ne bo nikogar, ki nc bi hotel postali član te naše akademije.
Hinko Nučič, režiser Narodnega gledališča v Zagrebu, bivši upravitelj mariborskega gledališča in človek, ki je po vojni ljubljansko nemško gledališče pretvoril v slovenskega, praznuje danes v zagrebškem gledališču 35 letni jubilej svojega igralskega delovanja z vlogo čistilca čevljev v najno. vejši drami Mir. Feldmanna: Na oglu. Na la jubilej smo opozorili javnost v »Slovencu« že v tne-sccu januarju. Danes se pridružujemo njegovim ča-stivceni ter mu želimo šc mnogo tisj^ha \ njegovi umetnosti, ki bi jo pa želeli videii doma.
cla bo miren. Ko se jc Jurkovič vrnil v goslilniško sobo, mu je Caplak |x>nndil kozarec vina in vsi so mislili, da je znamenje poinirjenja. V tem trenutku pa je Caplak potegnil nož in udrihal z njim po Jurkoviču toliko časa, da sc je Jurkovič zgrudil mrtev na lia Nalo jc Caplak pobegnil, pa so ga neki mornarji dohiteli in ga zvezali ter izročili došlim orožnikom. Ubiti Jurkovič je bil znan kvartač in pretepač. Družin« je zanemarjal in ji ni dajal potrebnega denarja za vzdrževanje, pač pa je še otrokom jemal denar, da je lahko pil. Ubijalca so izročili sodišču.
Koledar
Petek, 8. marca: Janez od Boga, spozna-valec; Julijan.
Osebne vesti
= Diplomske lepite na filozofski fakulteti v Ljubljani so v februarskem terminu 1935 naredili ti-le kandidatje in kandidatlnje: Janež Stanko (skupina za narodni jezik in književnost), Jenko Milica (matematična skupina), Kessler Josip (skupina za občo zgodovino), Kožuh Karol (klasična skupina), Krai, gher Bojan (skupina za narodni je-zik in književnost), Mahkota Marija (skupina za narodni jezik in književnost), Mastnak Maks (biološka skupina), Mavrovič Regina (germanska skupina), Pavlica Josip (romanska skupina), Pertl-Krašovic Mihaela (pedagoška skupina), Pirnat Zlata (skupina za narodno zgodovino), Rogar Maks (biološka skupina), Stopar Eva (skupina za narodni jezik in književnost). Šipic Franc (skupina za narodni jezik in književnost), Šonc Viktor (romanska 'skupina), Šturm Vida (romanska skupina).
^^^^^^■■mnMMMiBRKnnmBMMBMHfli^moMKT^rvvn^nisi
— Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do ure- . jenega želodca in črevesja. ,	i
Zoprna barva zob
se da hitro in temeljito odpraviti, Če denemo nekoliko Chlorodort zobne paste na suho ščetko in z njo snažimo zobe od vseh, tudi od gornje strani.
Tedaj dobd zobje zopet naraven lesk slonove kosti, v ustih pa ostane piijeten občutek svežosti in Čistosti. Juba Din. 8,-	Jugoslovanski proizvod.
Trbovlje
Nenadna smrt. Na hitro je umrl 25 letni Kric Herman, zlatarski graver pri Korenu. Živel je bolj čudaško življenje, zato je njegova nagla smrt bila vzrok raznim govoricam in domnevani. Posebno radi tega, ker so detektivi zadnje dni iskali tukaj sledi za ponarejalci denarja, pri zlatarju M. Korenu pa pogrešajo okoli enega kg zlata. Pri rajnem pa je ugotovil zdravnik kot vzrok smrti srčno kap. — Na Dolenjskem pa so ubili upokojenega rudarja iz Trbovelj, Jakoba Ovsene-ka. Ker vsled naduhe ni mogel prenašati tukajšnje megle in dima, je Sel pokoj uživat v Sevnico, od tam se je zadnji teden selil na kranjsko stran v Studenec. Ko je peljal svoje pohištvo z vozom, je zašel med pretepajoče se pijane fante in jo pri tem čisto po nedolžnem dobil s koloni in še z nožem, da je obležal nezavesten. Prepeljali so ga takoj v brežiško bolnišnico, a mu ni bilo več pomoči. Bil je v Trbovljah znana oseba in dobra duša. Naj v miru počiva!
Osebno spremembe na kolodvoru. Dosedanji postajenačelnik g. črnač je prestavljen k žel. ravnateljstvu v Ljubljano. Za novega postajenačelni-ka je prišel g. Erker Ludovik iz Planine, kateri je svoj čas že služboval v Trbovljah.
Koncert. Svoj prvi koncert priredi tukajšnja železničarska godba nn pihala v Društvenem domu prihodnjo nedeljo popoldne. Na sporedu so tudi pevske točke in nastop društvenega orkestra.
S&I1ARDDH0 ^-m
V LJUBLJANI
DRAMA - Začetek ob 20
Petok, 8. milica: Zaprlo So bo t.i, !). muren: Vihar r kozarcu. T? ch! C. Nedelja, 1 a. in nre u ob 15: SI iirja drv h gn*imd<n\ l?\«>n. Znižane eene od 2(1 Din navv.dol. Ob '!{): Pustriek. Izven. Znižane cene od .1) Din nnv/dol. PoiMuleljok, 11. muren: Zaprlo. Torek, 12. marca: Zaprto.
OPERA
Začetek ob 20
Ostale vesti
—	Postni govori v radiju bodo vse postne nedelje ob devetih. Govoril bo g. kanonik dr. Mihael Opeka o skrivnosti božjega odpuščanja.
—	Posnemajte one, ki so že preko dvajset let v daljni tujini, pa kljub temu niso pozabili svoje domovine. Daleč od Ljubljane sc je iz Buenos Aircsa oglasil naš tainošn.ii izseljenec ter poslal svoj oboi k stroškom za postavitev spomenika. Če Slovenec v tujini ve, kaj je dolžan spominu svojega narodnega vladarja, moramo si biti mi tega tembolj svesti. Nikogar naj ne bo, ki bi ne naklonil po svojih močeh prispevka v to svrho odboru za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, Ljubljana, Gledališka ul. 3-IV. poštni čekovni račun št. 11.200.
—	Proga Sevnica—St. Janž je prava ljudska in narodna zahteva. To je zahteva vseh, ki hočejo dela in zaslužka, vseh, ki hočejo, da se nam odprejo nova gospodarska ]>ota, po katerih bomo lažje vnovčili naše pridelke in izdelke in po katerih bomo najbližje spojeni z širnim svetom. Zato bo vsak, komur je za dobrobit naroda, pohitel v nedeljo, 10. marca v Sevnico, kjer bo ob 11 dopoldne velik manifestacijski zbor.
—	Družba sv. Vi licenc i.j a Pavelskega v
Ljubljani. Ljubljanske in okoliške konference Družbe sv. Vincencija Pavelskega bodo imele prihodnjo nedeljo (prvo postno, t. j. 10. t. m.) običajno skupno zborovanje v Ma-rijanišču (Poljanska ccsta 2S). Spored: ob tri četrt na 7 zjutraj sv. maša s skupnim sv. obhajilom, po sv. maši ob pol 9 v zborovalni dvorani zborovanje. Po molitvi in duhovnem, čtivu bo ob poročilih nekaterih ljubljanskih konferenc o zimski pomožni akciji razgovoT o našem delu, — Vsi delavni člani in dobrotniki se nujno poživijo,jo, da so zborovanja udelež<? v kar največjem številu.
—	Ko sc začno cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Joselnve« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Joscfove« grenčice
—	Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani bo imelo dne 19. marca 1935 ob 10. dop. redni občili zbor v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva 5, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanjc in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročila odbornikov. 3. Poročila revizorjev. 4. Volitve novega odbora in odsekov. 5. Predavanje. 6. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti sc vrši pol ure kasneje drugi občni zbor. ki sklopa <ib vsaki udeležbi. Ev. predloge članov .ie treba javiti odboru pismeno tri dni prej. — Odbor.
Še ena žrtev pusta. Na pepelnično sredo so fantje v Gornjem Logu pri Litiji po stari šegi pokopavali pusta ter pri tem uganjali neusmiljene norčije. Prišli so pred doni 38-letnega brezposelnega dninarja Franca Strmoljana ter zahtevali od njega denarja za pijačo. Strnioljan jim je odgovoril, da denarja no more dati, ker jc brezposeln, nakar so fantje hoteli pred njegovo kočo zakopati pusta. Te .sramote Strnioljan seveda ni pustil, toda eden od našemljenih fantov ga je usekal z motiko jio glavi in sicer s tako silo, da .ie Strnioljan obležal nezavesten. Posledica je, da se sedaj v ljubijanskhi bolnišnici zdravniki trudijo, kako bi mu rešili življenje, ki je na previsu.
—	Prepovedana knjiga. Službene novi ne št. 52 objavljajo, da je državno prnvdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati knjigo »Tlaganjske pri«1« ml Dončeviča Ivanu, ki jo bila tiskana v Zagrebu.
Radio
Programi Radi o Ljubljana:
Petek. H. marea: 11.00 Šolska ura. Mnsaryk in Sol. mi (Klina (Viljem Kile) 12 0U Slovanski komponisti na ploi-ah 12.50 Poročila 13.00 Cas, To Korali je ivje, po dolinah je mraz (plošče) IS.(KI Filozofski sprehodi (dr. Vober) 18.20 liadijski orkester 18-10 Literarna nra: lian Progoj.l (proT. Kr. Vodnik) 19 iki Radijski orkester lli.ai Ca«,' jedilni list, program za .soboto 19.311 Nn«. lira 20.00 Prenos Mimarykovc proslavo iz 1'nloua: Slavnostni go-vor dr. Kgonn Slareta, sodelujejo g. .Inlij Tleletto, gdč. Fratni.kova, me&au-i zbor Olasbene Matice in orkester 22.00 C'n,s, poročila 22.15 Radijski orkester.
Drugi programi t
PBTEK, 8. marca. Belgrad: 18.30 Kad. kvartet 2000 Svočan koncert 22.20 Zab. glasba — Zagreb: 20.00 Kol-grad — Dunaj: 10.10 Plošče IT.40 pesmi 19 i>' Strimssove skladbe 20.3.") Simfon. koncert, nato igra 22 30 Skladbe Srn. Prokofjevn 23.'.Ti Jazz — Budimpešta: 19.20 Klavir, glasba 20.011 Igra 22 05 Jnz.7, 22.50 Ork. koncert — Milan-Trst: 17.00 Violin, koncert 21.iki Simfon. koncert - Rim-liari: 17.00 Violin, konc. "fl.lii Potjo in klavir, koncert — Praga: 10 30 Plesna glasba 20.00 Igra 21.00 Simfon. koncert — Brno: 19.30 Voj. godba — Bratislava: 19.50 Ruski zbori 20.50 Stare Steske žen. pesmi 21.05 Aleksandrov: Klasična svita — 1'arsava: 20 15 Orkestralni, z.lior-ski in solistični koncerl 23.05 Plesna glasba - Vsa V.-in-čija: 20.15 Turnnilot, op., Jon-sen - Berlin: 18.30 Hrnhm-sove pesmi 19.25 Plošče Konir/abcrg: 19.00 Plesna glasba 21.00 Plošče — Hamburg: 19.00 Igra v dialektu 21.00 Igra - I'rafislara: 19.00 Kiinigsberg 2100 Igra — Litiska: 18.45 Plesna glasba 21110 Igra - Koln: 19.00 Godba na pihala 21.00 Vesoioiirra — Frankfurt: 19.00 Zabav, glasba. 21.15 Citraška glasba — Stuttgart: 21.00 Radij, orkester — Monakrrvo: 19 (Ki O izdelovali; violin 21.110 Vi.rtll<r/,n n več. glasba Ziirich: 19.25 Nar. .pesmi 20.35 Umetnost fuge, Bach.
Petek. S. marca: Zaprto.
Sobota, o. marca: Mignoii. Gostovanje g dr. Erike Hru-
zovlč. Red Četrtek. Nedelja, 10. marca ob 15: \etopir. Izvcil. Znižane ceno od 311 liiu navzdol. lili 20: Zdaj ram c ■nu zaigram. Izven Cene od 30 llin navzdol. Ponedeljek, 11. marca: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDA! IŠČE
Petok, 8. marca: Koncerl Zlatim llalokoviča. 14ven. Sobota, 9. marca: I vseli kmet it. Kod A.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Torek, 1*2. marcu: Blodnji optiji. Gostovanje ljubljansko drame.
/SI a zznemila
Ljubljana
1 Predavanje. Krajovni odbor Jadranske straž« Ljitbljana-želcznica priredi drovi ob IS v prejšnjih bau6-nih prostorih v poslopju ravnateljstva državnih ži-lez-nje (Kolodvorska udical pritličje, levo, predavanje: Slovani in morje. Prodava g. dr. Miro Sovdnt. V-U>p prost.
I Zrela akademska izobraženih žen imn redni 86* stauek drevi ob 30.30 v daniski sobi kavarne Kninne.
1 Klub esperanl islou n Ljubljani prlrodi v soboto, 9. marca ob 20 v dvomili hotela Metropol zelo zanimivo skioptično predavanje. Predaval bo Estonec g. Avgust \Voldoniar nirk, vodja turistične organizacije, o Ksto-niji. Vsak, ki hoče spoznali to zanimivo baltsko deželo, naj poseli to predavanje. Vstopnina te l Din, Kspo rantisti, pridite lolnoštevilnol
I Kino Kodeljevo. Drovi ob 20: iSestra Angelika-i in .-Nevarna i*ast'.	'
1 Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tjrševa cest« 41; mr. Trnk<W-zy ded , Meutni trg 4, in mr. PsUir, fte.lonhurgovn ulica 7.
Maribor
m Stoletnico rojstva znamenitega ruskega skladatelju Modesla Mu<sorgt.kogu proslavi GU.sboiui Matica na koniMirtn v sredo, 13. marcu v unionski dvorani z izvedbo njegove skladbe Pora/, Soliniieriba. mi /.bor in orkesler. lV.Mvo, d« jc to prva izvedba tega dela v Ma-rilKiru, lio gotovo privabilo veliko število poslušalcev. Vstopnice so v pred prodaji pri g. Z. Bri&nUt iu g. Hofcrju.
Cel ie
e Vstopnice :a rokalnti-instrvmenlalni končen Celjskega Zvona v nedeljo, Ul. marca ob 10 v veliki dvorani ljudske isisojilinee. hj v- pred prodaj i v S|o-venčori podružnici.
c Predavanje SPI). O rev i oh 20 bo predaval v ri-saluici meš.uniike šole g. A. ICopiušok o Centralnih Pirenejih v severni s, uniji. Celjani so lani kot prvi Jugoslovani preplezali to gorovje. Skioptično slike.
c. Skioptično predavanje n Prekmurju. V ponedeljek. II. marca ob bo predaval g. prof. Stane Melihar o Prekinili ju. Na i>odlagi skioptičnih slik nas hn vodil predavatelj po naši Slovanski Krajini, pok«za) nam njene krajevne zanimivosti ter nas seznanil r g.iS'i<-<Uir.sk i in jo -.ocialnim iioložajem prebivalstva, z. njegovimi šegami iu navada mi i.
Dragi krafi
Jesenice. V nedeljo, KI. marca se ponovi V Krek« vem domn satirična veseloigra Zlato tole . PričeteU oh troh Iiopoldne. Po vlakov končano.
Sncbcrje-Zadobrova. Draimatič.iii odsek- -Pevskega, društva* vprjzori v nedeljo, 10. marca oh 15 v Pevskem doni u ljudsko igro s petjem v petih dejanjih Mala pevka . Pridi to!
Cerkveni vestnih
Stalna kungregaeija Marijinega varstva. Naša sestra. gosipa Zebrelova, je umrla. Pogreb ho danes ob pol 'roti z, Riimiske ceste 7. Udeležim« se ga čim fi.ovil-n«;o. — Sestanek evliarwličnoga (Hlseka kakor navadno.
II.
Evliarlsficni
Jugoslavijo
Spored Evharističnc akademije, ki bo v nedeljo, dne 10. marca t. 1. ob 8 zvečer v veliki dvorani »Uniona« v Ljubljani, je razdeljen na sledeče točke: 1. Religiozna koračnica. 2. Prolog. 3. Neki človek je napravil svatbo. 4. Abraham daruje Izaka. 5. Pastirček Pashal. 6. Velikonočno Jagnje. 7. Jezusova deca k-amlja. f Zadnja večerja. 9. Zaključna godba. — Ves spored je posvečen presv. Evhari-stiji. Po svoji iskrenosti in otroški nežnosti bo akademija brez dvoma napravila mogočen vtis. — Omenjamo še, da je čisti dobiček namenien za Evh. kongres. Napolnimo v nedeljo dvorano do zadnjega kotička, da izrazimo priznanje stvaritelj-ni moči sinovom sv. Janeza Boska, obenem pa se »namerno v novi ljubezni do presv. Zakramenta. — Vstopnice kupite v preclprodaii na Rakovniku ali v trgovini Ničmana v Kopitarjevi ulici ali pa pri Sfiligoj na Sv. Petra cesli.
Dar ljubezni. Glavni prip. odbor v Ljubljani jc prejel pismo, v katerem med drugim stoji: »N. N. pošilja 5000 Din kot prispevek za Evharistični kongres in vdano prosi, da p. n. našega imena nikjer ne objavi. ..« Prošnji velikodušnega darovalca moramo seveda ustreči. To pa lahko povemo, da je prispel ta dar s strani, ki že itak vsa stoji v službi božje ljubezni in za katero pomeni tako velik znesek posebno težko žrtev. Naj gorečemu darovalcu poplača Evharistični Kralj, zgled sam pa naj obudi med nami mnogo duha žrtvovanja, iz katerega bo lahko vzniknil res veličastni evharistični praznik v Ljubljani!
Za Evb. kongres so nadalje prispevali. Posamezniki: Neimenovani 5000 Din, Andrej Mejač iz Komende 100 Din, dr. Ciril Ažman, prof., Novo meslo, 500 Din, Gradišek Dominik, Senožeti, p. Dol pri Ljubljani 20 Din, in Pogačar Janez, strojevodja v Ljubljani 50 Din. — Družinske zbirke: Duplje 292 Din, Velike Lašče 1000 Din, Borovnica 1200 Din, Železniki 407 Din, Planina pri Rakeku 422 Din, Smlednik 750 Din. — Marino«- družbe;
Brezje 22 Din, Breznica 103 Din, Lichtcnturn » Ljubljani 1000 Din, llolcdrščica 40 Din. — III. red-Brezje 120 Din, Duplje 47 Din. — Moborjani: Borovnica 11 Din. — Mladinske zbirke: I. in II. razr na Breznici 48 Din, Škofja Loka 91 Din, Kranjska gora 85 Din, Breznica pri Žirovnici 60 Din, Unec 40.50 Din, Hotedrščica 27 50 Din, Vavta vas 46.25, Reteče 35 Din, Velike Poljane 16.50 Din, Košica pri Zagorju 14 Din, Sava 40 Din, Du.dje 20.75 Din, Železniki 44.50 Din, Planina pri Rakeku 195 Din, in Smlednik 150 Din. — Župni uradi (brez točneje označbe zbirk): Kranjska gora 80 Din, Stara Loka 100 Pin, St. Lenart nad Skofjo Loko S03.5U Din. Planina pri Rakeku 30 Din, Hotedrščica (za podobice) 115 Din, Višnja gora 50 Din, Cerklje ob Krki 200 Din, Breznica (razni) 79 Dn, Hotič 300. Kranj 2260 Din, Št. Janž na Dol. 496 Din, Šmartno ob Paki 250 Din, Adlcšiči - Črnomelj 51.75 Din, Ajdovcc 120 Din, Sv. Nikolaj v Litji 615 Din. Sava 350 Din, Sv. Anton v Štangi 150 Din, Sredice ob Dravi 175 Din, Toplice 302 Din, Podgorje pri Slo-venjgradcu 40 Din, Begunje pri Lescah 708 Din, Stranice pri Konjicah 112 Din, Radeče pri Zidanem mostu 500 Din in Podgrad 300 Din. — Razni: Kar-tuzija Plcterje 499 Din, Škofijski ordinarlat na Hvaru 499 Din. — Nadaljevanje sledi. — Bog povrni in veselo na nadaljnje delo!
— Evharistični kongres. Poleg velike izbir«' postnih pridig opozarjamo proč. duhovščino zlasti ua delo Klera, vom I.eiden Chri-sli u n d tler Eucharistie, ki nudi bogato snov za pridige in nagovore zn postili čas. Gradivo jc porabim tudi za razno drugo juilikc in so da prilagodit) krajevnim razmeram in potrebam, Ker primanjkuje sličnega gradiva, bo pričujočo delo izborilo služilo zlasti kot dobrodošli oripomoček za predpripravo zn letošnji evhari.stični kongres. Knjiga obsega 152 strani in stane kartonirana Din 18. Naroča so pri Jugoslovanski knjigarni, r. z. z o. z. v Ljubljani.
Roman za mlade in stare	18
EMIL IN DETEKTIVI
Spisal E. Kastner, poslovenil M. Kunčič.
»Gotovo je zelo zrastel?« je vprašala Ponica in porivala svoje ponikljano kolo zdaj sem zdaj tja.
Pa je trajalo precej dolgo, da je stara mama odgovorila:
»Ponesi ga s seboj, goska prismojena!«
Goska prismojena je postala nenadoma dobre volje. Ze v naprej se je veselila, kako se bo Emil spoštljivo zavzel ob pogledu na njeno kolo. Bila je trdno prepričana, da bo tako.
Stara mama je postala nemirna:
»Rada bi vedela, kaj to pomeni? Ura bo kmalu pol sedmih. Vlak je moral že zdavnaj priti.«
Oprezovali sta še nekaj minut. Potem je stara mama naročila Ponici, naj gre poizvedovat. Ponica Je seveda vzela kolo s seboj.
»Ali bi mi lahko povedali, kje je ostal vlak iz Novega mesta, gospod ravnatelj?« je vprašala železniškega uslužbenca, ki je stal pri vhodu s kleščami v rokah in pazil, da je imel vsak, ki je šel mimo nJega,,vozni listek.
»Novo mesto? Novo mesto?« je pomislil. »Aha, Se vem: ob četrt na sedem privozi v Berlin! Ze zdavnaj Je na postaji.«
»Oh, to je pa škoda. S staro mamo namreč čakava mojega bratranca Emila.«
»Me veseli, me veseli,« je dejal železničar.
»Zakaj vas pa veseli, gospod ravnatelj?« je radovedno vprašala Ponica in se igrala s kolesom.
Železničar ni ničesar odgovoril. Pokazal je deklici hrbet
»No, vi ste mi pa res čeden patron,« je užaljeno dejala Ponica. »Na svidenje!«
Nekateri so se zasmejali. Zeleznifar si je jezno grizel ustnice. Ponica je odvihrala nazaj h kiosku.
»Vlak je že zdavnaj na postaji, stara inama.«
»Le kaj se je zgodilo?« je zaskrbelo staro mamo. »Če sploh ni odpotoval iz Novega mesta, bi nam njegova mama gotovo brzojavila. Nemara je izstopil na napačni postaji? Saj smo jo vendar natančno opisali!«
Ponica je važno nagubančila čelo in dejala:
»Prav nič drugega ne more biti ko to, da je izstopil na napačni postaji. Dečki so včasih strašno neumni. Stavim, da je tako! Videla boš, da imam ! prav.«
In ker jima ni ničesar drugega preostajalo, sta čakali dalje. Pet minut.
In še pet minut.
»Zdaj pa res nima nobenega pomena več,« je 1 dejala Ponica. »Ce bova še dolgo stali, nama bodo noge prirastle k zemlji. Morda je pa še kakšen drug kiosk za cvetje?«
»Pojdi pogledat! A dolgo nikar ne kolovrati okrog!«
Ponica jc spet vzela svoje kolo in šla na oglede. Nobenega drugega kioska ni bilo v bližini. Mimogrede je nagovorila še dva železniška uslužbenca ! in se ponosno vrnila.
»Torej,« je pripovedovala, »kioska za cvetice ni tukaj nobenega več. Saj bi bilo tudi smešno. Kaj sem še hotela povedati? Aha! Prihodnji vlak privozi iz Novega mesta okoli pol devetih. Pojdiva zdaj domov. Točno ob osmih se s kolesom spet pripeljem sem in če ga takrat še vedno ne bo, mu pišem takšno pismo, da se mu bo nos povesil Kn-j kor koleraba.*
Od veselja
je znorel
Iz Newyorka poročajo o čudnem dogodku: 67 letni starček Frank Grege s je našel papirje v vrednosti 45.C00 dolarjev. Starček je izročil denar policiji in lastnik denarja mu je za to poklonil 1000 dolarjev. Poleg tega mu je obljubil mesto sluge pri veliki banki. Starček je takoj preje! dolgo vrsto brzojavk, pisem in dopisnic, ki so vsebovale čestitke. Kinematografi so takoj pokazali njegovo sliko. Tudi radio je o njem poročal. Franka je vse to vprav zmešalo. Na stopnišču svojega stanovanja se je zgrudil na tla in se pričel valjati po njih. Vzklikali je: »Jaz sem Bog, vsakogar lahko ubijem, ako me samo pogleda. Njegov prijatelj Gerry Swac, ki ga je spremljal, ga je takoj zgrabil za grlo, da bi mu prijateljsko pokazal, da je pač prešibak, da bi mogel ubiti tudi najbolj nedolžno stvarco. Swac je pri tem [»gledal živo Franku Oregesu v oči, a je sam v tistem trenutku obležal mrtev. Zdravniki i so ugotovili, da je Svvaca zadela srčna kap; Frank i Greges pa je znorel.	'
Najstarejši škofje na svetu
Pred kratkim je umrl msgr. Radivood, nadškof v Wellingtonu na Novi Zelandiji, ki je bil najstarejši škof na svetu. Bil je % let star ter že 60 let škof. Dane« pa je po letih svojega rojstva najstarejši škof Italijan, po škofovski službi pa je najstarejši Francoz msgr. Franc Kersuzan, rojen 25. marca 1848 v škofiji Van-nes na Francoskem. Kot duhovnik je vse svoje življenje preživel na Haitiju. L. 1883 je bil imenovan za škofa. Sedaj je 87 let star in 52 let škof. — Najmlujši škof na svetu pa je msgr. R. A. Kearney, ki je bil pred kratkim imenovan za pomožnega škofa v Brooklinu. Star jc komaj 32 let! On jc edini škof. ki je bil rojen v tem stoletju.
★
! »Oprostite gospodična — ali se nisva zadnjič j videla v živalskem vrtu?« ' »Ze mogoče. V kateri kletki ste pa sedeli ?<•
Kitajski pregovori !
Najboljše zdravilo zoper slabe čase je potrpljenje.
Sredi druščine svetovati — ni prida.
Pojej dar in razbij krožnik.
Možak, ki je suh, a ne zaradi lakote, je trši od železa.
Slasti se odpovedati je pravo bogastvo.
V peklu ni pahljač.
»Baje« je — pol laži.
Pijanec pravi: »Saj vem, da se lahko premagam,« in krepko pije.
Čeravno je lok kriv, puščica vseeno zadene cilj.
Zmote učenega moža so kakor razbita ladja: mnogim so v pogubo.
Jezik modrega je v njegovem srcu, srce bedaka na njegovem jeziku.
Človeku posodi denar in se ž njim pošali — svojega denarja ne boš več videl.
Povej resnico in naglo pobegni.
Slovo naj bo vedno naglo.
Kdor ne zna plesati, pravi, da so tla vegasta.
Kdor je pri igri izgubil, ima pravico za- . bavljati.	i
Krotko žival vsakdo olovori.
O sebi ne govori ne dobro ne slabo.
Dolga potovanja, velike laži.
Olje in resnica končno vedno priplavata na vrh.
Na naglo vprašanje premišljeno odgovarjaj.
Kako naj cenim tvoje vrline, o čebula, če mi pri vsakem ugrizu priteko solze?
Dva, ki z enakim blagom trgujeta, se sovražita.
Veselje, da si dobro storil, je edino, ki ne I premine.	|
Mnogo jih je trpek) zaradi govorjenja, nihče j pa še ne zaradi molčanja.	I
Rontgenizirana mumija. V laboratoriju londonskega muzeja Hull so z Rontgenovimi žarki obsvetili 2500 let staro egiptovsko mumijo. Rontgenova fotografija je raizločno pokazala, da je okostje mrliča še dobro ohranjeno, pač pa so izginili notranji deli, le del pljuč se še
vidi. ★
Veliko radijsko postajo zgrade v bolgarski Sofiji.
'f
Čudovita dežela Abesinijo
Umorit ga je brezobzirni šofer"
Kako ameriška policija kroti avtomobiliste
Na poseben način se je začela boriti proti avtomobilistoin, kateri predivje vozijo, policija v Los Angeles v Kaliforniji. Avtomoibilista, ki ga policija zaloti, da je nepravilno vozil, primejo in odvedejo v mrtvašnico, kjer leže trupla tistih, katere so avtomobili povozili. Taon v vrstah stoje grešni šoferji in šoferke. V sobo pa vozijo mrliče ter jih tem postavijo na ogled. Policijski komisar (na sliki s palico) na glas pove imena nesrečnih žrtev im pri vsakem pristavi: »Umoril ga je brezobzirni šofer.« — Prijeti avtomobil isti pa stoje vsi bledi in gle dajo mrliče. Nekatere tako prime ta prizor, da začno na glas jokati. Si pač mislijo, kakšno nesrečo bi latiko sami povzročili s svojo divjo vožnjo. Ta način baje zelo ugodno vpliva na
avtomobiliste. Saj je reis vzgojen.
Abesimija je docela gorska dežela vulkanskega izvora. Abesinske gore se dvigajo do tri tisoč metrov visoko iznad visoke planote. Najvišje gore so več kakor 4<)00 ni visoke. Dežela jo polna vode ter neizrečeno rodovitna. Afriški raziskovalec dr. Kari Petere deli Abesinijo v tri dele:
Prvi del, ki se imenuje >Kola«, je nekaka nižina z zelo bujnim tropičnim rastlinstvom. Ta pas sega kakih 1500 metrov visoko nad morsko gladino. Tod živi polno divjih zveri. Domačimi pa ne prebivajo radi v teh krajili, kjer je preveč vlažno in nezdravo podnebje.
Drugi del se imenuje »Voina-Deka«. Tako se imenuje po trti, ki raste po teh krajih. Ta del se razteza celo 2150 m visoko nad morsko gladino. V teh krajih je pradomovina kavinega grma, kateri še danes divji raste po razse/diih gozdovih, pomešan s figami in citronami. V teh krajih so ljudje zelo gosto naseljeni.
Tretji del. ki se imenuje »Dekn«, pa sega kakih 5700 m nad morsko gladino. In takih krajev jc v Abesiniji največ. Značilno za ta del Abesinije je rastlinstvo, katero jc podobno alpskemu rastlinstvu pri nas. Po teli krajih sc raztezajo čudovito lepi planinski pašniki in se-nožeti, na katerih raste vse polno najbolj pisanih cvetlic. Toliko in takega cvetja ne najdeš menda nikjer več na tem svetu.
Posamezna gorovja mole še 6—700 m nad pokrajinami, kjer uspeva rastlinje. V tem gorovju jc polno prepadov, pozimi pu vlada tod mraz in led. Večnega snega, kakršen je v naših planinah, pa tam seveda nc (»znajo. Doktor Pctcrs trdi, da je abesinsko podnebje najbolj čudovito na vsem svetu. Temperatura znaša v srednjih višinskih legali 18—25 stopinj Celzija. Tla so čudovito jpdovitna. Ob času deževja pa vodovje |>oberc s seboj prah in z«-im.ljo, katera je polna vulkanskih snovi ter jo odnaša z izvirki Nila v Egipt, koder povzroča v Nilovi dolini veliko rodovitnost. Zato na tem ozemlju uspevajo najrazličnejše rast-ruza, grah, fižol, bob, olje, sooivje, vino in banane. Tudi bombaž s pridom pridelujejo.
Kmetijstvo samo nu sebi pa je le mulo razvito, ker prebivalstvo na tej rodovitni zemlji uporabljajo še prav stare pluge, s kate-linske kulture: ječmen in pšenica, ian in ko-rirni le nekoliko zemljo popraskajo. Tako zorana zemlja se zdi podobna njivi, po kateri so rili divji prešiči.
Razume sc, da je ta vulkanska zemlja tudi polna dragocenih rudnin. Zato ni čudno, če se Italijanom cede sline po bogastvu te lepe zemlje. Ne za razširjanje kulture med domačini, ampak za izkoriščanje njihove domovine — za to gre!
Italijansko vojaštvo na parniku »Vulcania« ee vozi v Abesinijo. Bog ve, koliko Slovencev je
med njimi!
»Izražaj se spodobneje, Ponica!« jo je posva- j rila stara mama.	i
»Pišem mu torej takšno pismo, da se mu nos ne bo povesil kot koleraba!« je popravila Ponrca. j
Obraz stare mame je bil čedalje bolj zaskrblj0??. !
»Ta reč mi prav nič ne ugaja. Ta reč mi prav nič ne ugaja,« je zabrundala. Kadar je bila vznemirjena, je svoje besede zmerom ponavljala.
Šli sta počasi proti domu. Spotoma, na Cesarskem mostu, je Ponica dejala:
»Stara mama, veš kaj? Sedi k meni na kolo! Bova prej doma.«
»Jezik za zobe!«
»Zakaj? Težja, kot je Tonček Berdajs, gotovo nisi. On večkrat sede k meni, kadar sc vozim.«
»Torej tako? Ce se to še enkrat ponovi, ti očka za zmerom vzame kolo!« je zagrozila stara mama.
»Takile ste odrasli ljudje! Človek vam ne sme 1 prav nobene stvari zaupati!« se je bridko pritožila Ponica.
Ko sta dospeli do hiše v Šumanovi ulici 15, so Poničini starši, ki so se pisali Hajmbold, že čakali na pragu. Na vso moč sta se razburila oba, oče in mati, ko sta izvedela, da Emila ni.
Oče je svetoval, naj brzojavijo Emilovi materi.
»Za božjo voljo, samo tega nikar!« je vzkliknila njegova žena, Poničina mati. -»Prestrašila se bo do smrti. Ob osmih ga pojdemo vnovič čakat. Nemara je prvi vlak zamudil.«
»Upajmo,« je tarnala stara mati, »ampak toliko vam rečem: ta reč mi prav nič ne ugaja, ta reč mi prav nič ne umajak
?Ta reč mi prav nič ne ugaja,< je ponovila • Ponica in zamišljeno zmajala ;. drobno glavo.
NEVARNA SLEPARIJA
V	Nemčiji so, nedavno aretirali 27 mladih ljudi, ki so imeli svoj klub. Ta klub si je začrtal program, da si morajo člani drug drugemu »reševati« življenje. To so delali na takle način: Eden izmed njih je »padel« z mosta v vodo, drugi je skočil za njim, tretji in četrti pa sta kot očividca pričala, da se je nesreča v resnici zgodila. Cez nekaj časa je »rešitelj« dobil medaljo za reševanje. Potem je kdo drugi skočil v vodo in tako je šlo dalje. Po štirih rešitvah je oblast postala pozorna in aretirala nadebudno družbo, ki se bo morala zdaj zagovarjati pred sodiščem.
CE PETELIN ZAPOJE
V	neki operi je gostoval tenor, ki se je pisal Petelin. Njegov glas je bil vse prej kot izvrsten. Naslednjega dne je stalo v poročilu gledališkega kritika:
>Ko je Petelin tretjič zapel, sem šel na hodnik in se bridko zjokal...«
NISTA SE RAZUMELA
Kovaški mojster je dajal vajencu navodila:
»Torej poslušaj, bučman! Raz belil bom železno palico, jo položil na nakovalo, in ko bom pokimal z glavo, udari po njej!«
Vajenec je točno izpolnil njegov ukaz: udaril je, da sc je zaiskrilo...
Ko je kovaški mojster spet prišel k zavesti, je napodil vajenca is služba.
Gospodarstvo
Kreditna politika Narodne banke
Število zaščitenih zavodov je lani naraslo od 149 na 189
I
V poslovnem poročilu Narodne banke za 1931 čilaino ludi naslednje podatke o njeni kreditni politiki v preteklem letu.
Lani je bnnka odobrila za 149.2 milj. Din os-t"U> in lotnbardnih posojil, dočim je leta 1936 ..........eskontu
kontnih „. —	. . .	, ,
odobrila posojila za 87.1 milj., od tega v eskontu menic 85.25 milj. Din Nadalje navaja banka, daje bilo dne 31. decembra 1934 pri njej 280.4 milj. Din, odobrenih, a neizkoriščenih posojil.
Skupno je Narodna banka lani eskontirala 172.526 menic (1W 194.620) za 6.696.8 (7.885.8) milj. Din. Od predloženih menic jih je bilo odbitih samo 60.17 (9.101) v S.iesku 118.2 (216.8) milj. Din. Povprečni rok esHontiranih menic je znašal 81 dni kot v letu 1933. Leta 1934 je bilo protestiranih menic za 69.6 (130.2) milj Din.
Denarni zavodi so dolgovali v eskontu povprečno leta 1984 917.7 (1058.3) milj. Din, terjali so pa na žiru od banke 88.06 (.77.7) milj. Din povprečno skozi celo leto.	.,-•,•
Po poklicih so sc razdelili menični dolžniki Narodne banke še sledeče: izvozniki 115.4 (103.J),
uvozniki 271.2 (82.36). industrije! 427.9 (462.76), i denarni zavodi 842.1 (1083.9), obrtniki 22.8 (30.16), kmečke zadruge 29.6 (27.9) in razni 19.8 (17.9) milj. Din. K temu je še pripomniti, da je od meničnih dolgov bank odpadlo na kmečke menice 94.027.000 Diu.
Število zaščitenih zavodov.
Po podatkih trgovinskega ministrstva je obstojalo v naši državi konec leta 1984 617 denarnih zavodov na delniški podlagi, od teh pa 15 bank ni delalo (leta 1933 je znašalo skupno število bank 620, 1932 pa 035.).
Od skupnega števila bank jih je bilo konec 1934 pod zaščito 189 (do dne 4. marca je vložilo prošnje za zaščito 149 zavodov, od katerih pa do tega termina ni vložilo prošnje 64 zavodov). Iz tega sledi, da so se prošnje nadaljevale celo leto 1934 in tudi v letu 1935 še ni prišlo do potrebnega pomirjenja.
Od omenjenega števila 180 denarnih zavodov pod zaščito jih je 171 zaprosilo za odlog plačil, 9 za sanacijo in 9 za izvenkonkurzno likvidacijo.
Speti
Zagrebški HAŠK s Ilirija
v nedeljo na Stadionu
Za prvi nastop v letošnji seziji so si belo-zeleni izbrali močnega, renomiranega nasprotnika. Pa saj je tudi potrebno. Prvenstvene tekme so pred durmi iri Ilirija mora izrabiti zadnji termin, da preje pre. gleda svoje moči in praktično preizkusi uspehe zimskega treninga.
Ilašk bo nastopil kompleten in je seveda že v dobri formi, saj igrajo v Zagrebu tudi preko zime. Znana fina tehnična igra Zagrebčanov v borbi z članom in hitrostjo dobro pripravljenega, mestoma izpopolnjenega, svežega in spočitega domačega moštva nam obeta lepo. zelo živahno in napeto tekmo. V predtekmi ob 14 bosta nastopila ILIRIJA B SLOGA, v glavni tekmi ob 15.30 pa HAŠK ILIRIJA.
Obe tekmi bosta na Stadionu.
Aktivnost zunanje
trgovine v januarju
Po pravkar objavljenih podatkih glav. ravnateljstva carin je znašal naš uvoz (v '^"Jn Din letos 56.886 ton v skupm vrednosti m36 m l . D f To pomeni v primeri z januarjem 1934 zmanjšanje količine za 2-742 ton ali za 4.6%, dočim se je .s očasno vrednost povečala za 3.7 milj. Din ah 1.43/».
Podobno gibanje izkazuje tudi nas izvoz. Znašal je v januarju letos 210.625 ton v vrednosti 267 8 milj. Din, kar izmeni v primeri z januarjem 1934 zmanjšanje po količini za _26.742 ^"»1.11.26%,
SlTj/vredni povečala za 35.05 milj. Din
al" ZNa!več& smo v januarju uvažali tele predmete (vse v milj. Din, v okle|wjih podatki za mesec de.
CemlsLv9:bombaž 12.5 (24.3), bomb predico 28.5 (32.2), bomb. tkanine 10.2 (9.7), volna sirovai 3.9 3 3) voln predivo 5.9 (7.5), voln. tkanine 6.3 (4.57), svil pfediva 6.3 (7.6), svil/tkanine 5.0 (326), razna prediva 4.05 (6.0), nepredelano in polpredelano ze-fe^ 20 (3.54), pločevina 1.96 (1.98), tračnice, zel. material 4.8 (10.65), razni izdelki iz Železa in jekla 12 65 (10.76), nafta 2.7 (3.9), kože domačih živali nepredelane 16.6 (11.6) riž 3.55 (6.8) limone impc^ maranče 2.4 (3.7), ostalo juzito sadje 2.16 (6.0), kava 5.77 (4.84), premog 6.55 (11.1), ofj. plodovi in semena S.6 (2.7), stroji, orodje in aparati 18.6 (lo.2), elektrotehnični predmeti 8.5 (10.8), prevozna sredstva 1 57 (2.06), umetne organske barve 3.4 (4.90) itd ' Izvažali pa smo zlasti v januarju letos (v oklepajih navajamo podatke za december 1934, vse v
,n Pšenka 2.36 (19.1), koruza 31.4 (88 7), fižol A1.5 (7.8), hmelj 3.7 (7.4), konoplja 9.6 (14.0), konji .2.66 1 78), goveda 7.5 (6.6), prašiči 17.2 (17.7), drobnica ■1.74 (48), perutnina 6.05 (4.9), sveže meso 21.0 '742.5) švirtfška mast 4.0 (6.6), jajcar-fl.fr (0.44), perje 2.7 (1.5), stavbni les 30.8 (62.36), drva 1.76 (2.8), oglje 0.9 (1.5). hrastovi žel. pragovi 0.7 (1.5). izdelki iz lesa 3.6 (7.1), amonijačna soda 2.9 (1.8) ferosi-licij 2.7 (0.3), cement 4.0 (6.5), sirov baker 30.8 (44.6). rude in zemlja 8.0 (16.3) itd.
Naslednja tabela nam kaže razvoj nase zunanje trgovine (vse v milj. Din);
december 1933 januar 1934
Uvoz
249.6
259.7 312.2 263.4
Izvoz 273.8
232.7 -160.6
267.8
Bilanca + 14.2 .— 27.0 +148.4 + 4.4
december 1934
januar 1935
Iz pričujoče razpredelnice je jasno razvidno sezonsko gibanje naše zunanje trgovine. Od decembra na januar izkazuje vsako leto velik padec izvoz, dočim sc neznatno dvigne uvoz. Letos pa je izvoz od decembra na januar izredno nazadoval, istočasno |>a smo namesto naraščanja uvoza opazili ludi znaten padec uvoza, ker se je letos zimska sezona končala prej kot prejšnja leta. V zvezi s tem je tudi aktivna bilanca, ki je izkazana za januar, sicer je v malem znesku 4.4 milj. Din, ki je pa vendar značilen za bodoči razvoj naše trgovinske bilance.
Zaposlenost v februarju
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubliani je pravkar izdal svoj mesečni izkaz za februar 1935. Iz izkaza je razvidno, da je znašalo število zaposlenih delavcev v februarja 72.413. kar pomeni v primeri z januarjem 1935 nazadovanje za 278. Nazadovanje od januarja na februar je vsakoleten sezonski pojav, ki ga ui bilo opazili edino lani radi izvanrednih vremenskih razmer. Vkljub boljši zaposlenosti delavstva pa delavske plače še vedno padajo in je znašala povprečna dnevna zavarovana mezda v februarju 22.35 Diu, kar pome ni v primeri s lebruarjeni lani padec za 0.34 Din. Celokupna dnevna zavarovana mezda je kljub znatnemu povečanju števila zaposlenega delavstva bila v februarju le za 11.258,60 Din večja kot v februarju lani, letos je znašala v mesecu februarju 1.618.212.80 Din.
Odstotek bolnikov je še vedno izvanredno velik, vendar se je od januarja nn februar zmanjšal od 3.10 na 3.01%, je bil pa v februarju večji v primeri s februarjem lani za 0.12r/o.
Združenje trgovcev za okraj Ljiihljiina-okolica sklicuje redni občni zbor za četrtek, dne 21. marca ob pol 9 dopoldne. Na dnevnem redu so poročila, volitev predsednika in nadzorstva, razpravljalo se bo pa ludi o proračunu za 1935.
Krediti na tekočih računih na podlagi vrednostnih papirjev. Olavna filijala Državne hipote-karne banke v Ljubljani je pričela dajati kredite na tekočih računih na podlagi državnih in po državi zajamčenih vrednostnih papirjev ter delnic Narodne banke in Priv. agrarne banke. Krediti se odobravajo do 70% tečtjne vrednosti založenih papirjev. Obrestna mera znaša !<•% nad vsakokratno lombardno obrestno mero, za sedaj 7 in'A%. Posojila po tekočih računih je odplačati v petih letih nn la način, da se vsake Iri mesece pinča poleg obresti še 5% prvotnega dolga kot odplačilo. Za vsa nadaljna pojasnila naj se obračajo interesenti na Glavno filijalo Drž. hip. banke v Ljubljnni.	,
Podružnica Društva jugoslovanskih obrtnikov y Celin je imela v nedeljo dopoldne v spodnjih prostorih Narodnega doma svoj redni letni občni zbor. ki gn je vodil predsednik g. Ilolobar. Podružnica je imel« 281 članov. Za vez med odborom in
na katerih so razpravljali v glavnem o gospodarskih in davčnih zadevah. Društvo je tudi priredilo dvoje večjih zborovanj. Celjska pbdružnica je skrbela za razširitev pokreta D.IO tudi zunaj Celja in je v la namen priredila v raznih krajih več zborovanj ter je omogočilo ustanovitev nekaj organizacij, neka'j se jih pu še snuje. Glavno delo celjske podružnice se je sukalo okrog priprav za obrtno razstavo, ki bo lelos poleti v Celju. V tej jioslovni dobi je bil tudi ustanovljen mladinski odsek, ki je že nabavil mladini instrumente za tamburaški zbor. ki sedaj že pridno vadi. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Ilolobar. za podpredsednika pa gg. Selišek in Ja-ger. Končno je govoril še g. Bizjak o vprašanju Vajeniškega doma in g. Pičnian iz Ljubljane o splošnih obrtniških zadevah. Posebna deputacija je nato izročila g. min. Marušiču, ki se je slučajno mudil v Celju, sjiomenico nanašajočo se na Vajeniški doni z ozirom na Obrtni dom.
Vračarska hranilnica, d. d. v Belgradu. izkazuje za 1984 13.3 (13.7) milij. vlog in 0.5 (1.02) milijona roeskonta pri Narodni banki. Čisti dobiček znaša 0.4 (0.64) milij. Din.
Dvig cen v Italiji. Kol smo že poročali, je bila posledica novih omejitev uvoza tudi v tem, da so začele v Italiji naraščati cene zlasti onih proizvodov. katerih zaloge so bile majhne in se ne bodo dale dosti povečati zaradi zmanjšanega uvoza. Tako je pretekli tedon indeks milanskega korporativ-nega provincijskega svetu narastel od 280.40 na 285.07, torej za 1.72% in je lako kupna moč lire v veletrgovini padla od 35.08 na 35.08 centesima. r
Borza
Dne 7. marca 1935
Deiiiii
Neizpreinenjeni so ostali tečaji Berlina, Bruslja in Curiha, narastel je Amsterdam, [»opustili so pa drugi tečaji.
V zasebnem kliringu je izredno narastel avstrijski šiling, ki je v Ljubljani notiral 8.78—8.88, v Zagrebu in Belgradu pa 8.75—8.85. 'Grški boni v Zagrebu 30 blago, v Belgradu 29.35--30.05. Angleški funt je v Zagrebu narastel na 219.20 220.80, v Belgradu |)u je popustil na 217.70—219.30. Španska |>ezela v Zagrebu 5.35 blago. Budimpešta 8.70 blago.
Ljubljana Amsterdam 2971.00—2985.60. Berlin 1760.05—1773.92. Bruselj 1024.02—1029.09. Curih 1424.22—1431.29. London 204.85—20(5.91. Newyork 4290.39 4326.71, Pariz 289.17—290.61, Praga 183.18 —184.29, Trst 364.67—307.75.
Promet (devize in efekti) na zagrebški borzi 1,005.931 Din.
("urili. Belgrad 7.—. Pariz 20.315, London 14.41, Newyork 303.375, Bruselj 71.85. Milan 25.60, Madrid 42.10, Amsterdam 208.75, Berlin 123.70, Dunaj 57.10, Stockholm 74.30, Oslo 72.40. Kopenhatren 64.30, Praga 12.87, Varšava 58.10, Atene 2.91. Carigrad 2.1,). Bukarešta 3.05, Helsingsfors 4.39. Bue-nos- Aires 0.7675.
nca |e
članstvom °e
skrbelo na drnSlvenih '•ostankih,
Železniške vožnje in navodila za Planico
1*01.0 V ION A VOŽNJA
Za tekme v Planici Jc dovoljen« polovična vožnj« v času ml 1.'). (to au. mnmi z vseli postaj v nas. dreavi, in sicer lak«, du imtujejo imetniki 1'lamoe .um 1'. •>l' 17. marca, vrnejo se pn d« -0. mtuxn na izhodno postaj« nazaj. Poleg te polovično vozne ceuo je lr»lm Kii-p!t.i na vstopni postaji posebno vmnip izkaznico, ki m vporabi tudi /.a povrutek.
POSEBNI VLAKI
Da se bo obvladal ves naval na Članic«, jc zveza pripravita nekoliko posebnih vlakov. I' lmsclmi vlaki bodo voziti iz. Ljubljane p« slede,em vozuem redu:
Prvi posebni vlak b« odhajal ,/. Ljubljano ob " ter tK, prišel v Planico «1» 7.31»-. iz l>la.«lco P« liajal ob 17.no ter bo prišel v Ljubljano ob 1» JO. I« vlak je namenjen izključno le zn popotnike H Ljubljana ter popotniki nn Gorenjskem vanj ne bodo mogli
VSUH''pnijrl pbselitii vlak bo odpeljal iz. LjiibljMio ob .Vtd ter bo imet posinnek nn vseli postajah do I niiioo. kamor prispe ob 8-18.' Ta «»k "f b" vračal 1-/. PliMc ob IS.II) in bo prišel v Ljubljano ob i .ml.
Poleg teh dveh vlakov bodo vozili v Planico »e vlaki 17. Belgrada. Zagreba in Maribora v katere pa IM>J>otni.1u v IJubljani ne bodo mogli vstopati le sla
prva dva vlaka i........njena pral vsem za popotnike od
vstopu i ti postaj do Zidanega mosta, dorini bo mnrl mr
s ki vlak spre.i........ popotnike na progi Maribor—Ljuh.
Ijnnn. Za vse le posebne v Inke morajo .P<'l'otn,k, kupit karte od zveze ter zn te vlake wle;'i|iskt vo/.rnlist«. i ne veljajo. Pa se olajša doto blagajni v Planici, pi«; daja zveza zn to posebne vlnke posebne izkaznico, ki opravičujejo do polovične vožnje, do vstopnino k miim iu do posebnega /.uaka (1'lunica), ki ga bo Udeležence dobit.
PRODAJA VOZNIH LISTKOV
Kdor se vozi z. izrednim vlakom, kupi vstopnico >j ua kolodvoru nli pa
Ink
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila neenotna. Večinoma so tečaji narasli. Tudi za dolarske papirje je bilo več zanimanja. Promet je narastel.
Ljubljana. 7?< invest. pos. 74—76, agrarji 47— 48, vojna Soda 375—47(1, 6% begi. obv. 65- 60, 8rt Bler. pos. 76—77 , 7% Bler. pos. 66—66.50. 7'/r pos. DHB 71—72.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 74.50— 76.50, agrarji 47—48, vojna škoda 373.50 376 (374, 378), 3. 375 -376, 4 . 372—375 (376). 5.. 6., 7. 375— i 376, 6% begi. obv 65- 65.75,'8% Bler pos. 76.25— 1 77 (76). 7% Bler. pos. 66 - 66.50 (00), 7% pos. DHB 71 bi. — Delnice: Narodna banka 5600 bi., Priv. agr. banka 257—260, Osj. sladk. tovar. 145—160» Trboveljska 120—124 (120).
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 76.00— ' 76.50, agrarji 49 bi., vojna škoda 376 -377 (375). 3. 376- 376.50 (376, 375). L 376.50—377 (377 . 375). 6% begi. obv. 65.10—66 (66, 65). 7% Bler. pos. 66.50 bi., 7% pos. DHB 72.50 bi. — Delnice: Narodna banka 5450—5500. Priv. agr. banka 257.50— 260 (260, 257).
Žitni trg
Novi Sad. Vse je neizprem. Tendenca neizprclil. Promet slab.
Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet sreden. Pšenica: marec 17.00—02. zaklj. 17.02—04; maj 17.17—21—29. zaklj. 17.27 29; rž: marec 12.98. zaklj. 13.00 05, maj 13.25—42, zaklj. 13.25—38; koruza: maj 12.00 11.93; 12.07, zaklj. 12.03- 05, julij 12.18—25. zaklj. 12.26—28.
Živina
Ptujski živinski sejmi. Vkjub hudemu mrazu m pustnemu dnevu je bil konjski in goveji sejem v torek 5. t. m. razmeroma dobro založen, kupčija | pa je bila srednja. Prignali so 223 konjev, 122 vo- ; lov, 18 bikov, 22 juncev, 180 krav in 47 telic. sku- | paj 612 glav živine. Od teh so prodali 159 koma- i dov. Povprečne cene za kg žive teže so bile sle- j deče: voli 2.50—4 Din, krnve 1.50—3 Din. biki • 2.50 3 Din. junci 2—3 Din, telice 2.50- 3.55 Din; [ konji so se prodajali od 600—32(X) Din eden, žre-bcla pa od 250—650 Din eno.
Sejem za prašiče v Ptuju v sredo 6. I. m. je bil dobro založen, kupčija pa je bila slaba. Prignali so 128 svinj in 214 prascev, skupaj 342 ril- , cev. Povprečne cene. za kg žive teže so bile sledeče: pršularji 4—5 Din, plemene tudi 4—5 Din. I debele pa od 5—6 Din ena; prasci stari od 0—12 tednov so se prodajali po kakovosti in sicer od 60—120 Din eden. Prihodnji Sejem za prašiče bo 13. L m., konjski in goveji sejem pa 20. L m.
.......... .... ... biljetarnicuti Potnika in
pa" železu iS ko' iz,kaznivo. Kdor pa bo potoval s posebnim vlakom, la mora kupiti vstopnico v Ljubljn.111 (v vseli športnih trgovinah in uradih Putnika. I. v Mariboru ui Celju pri uradih Putiuka . doč.im prejme vsak (miniK v v,! n k u znak iu vstopnic« za tekmo in posebno izvoznico s katerim vlakom se sme vračati. Ker je /.a 17. marec oričakovnti velik naviti v Planico m je pri-tav« posebnih vlakov pravočasno jmtrebna deloma rz tehničnih ov.irov. deloma ker je združeno z. velikim ri-iiančuiui rizikom, opozarjamo vse impotnike za Ila nieo, da ie imtrebno kupiti takoj, odnosno do n»,n(as 11 e i e v četrtek, 14. marca izkaznice za posebni vlak. -er bo' /veza naročila samo toliko posebnih vlakov, kolikor Imi iio 11 marca prodanih vozovnic. Vs-i tisti, ki nc bo do pravočasno kupili vstopnico, se izpostavljajo nevarnosti, da v Planico sploh ne bodo prišli, ker je /.c iezniški upravi mogoče rada velikega prometa Ui dan vozili samo z običajnimi Vlaki ter v zadnjem momentu ne lki mogoče, dn bi pole« izrednih vlakov vpeljala se ka.k t »oseben vlak.
POVRATEK
Vsi popotniki, ki potujejo s posebnim vlakom, se Imdo morali vra-ati naz.a.i samo s tistim vlakom, s koleri m IkhIo prišli. Vsak po|M>tnik bo dobil v vlaku po sobno izkaznico, katere barva 1)o označevala točen po. vrntek (lotičnega vlaka. l'oimtn;iki, ki bi potovali 7 -1 r m Bi ni vlakom. Imdo morali vožnjo za povratok doplačali.
2ET.EZN ICARJT, ki imajo pravico (lo roSIJskih vw.nih oon, lahko potuje-
jo ali z izrednimi vijo. itn se povrnejo prišli v Planico.
ili posebnimi vlaki, z edino omo ti t mim vlakom, s katerim bedo JZSZ.
- I
Kranj. \'ozovniee in vstopnico rodne skakalne tekme v Planici sc Savntk.
S111 livarski klub «Ljubljana . Seja tehnliIne.-'n o<! boru Im drevi oli 20 v klulmvoin lokalu. Zelo važno!
S K Slona. LahkonHrtskn svkrija. Drevi ob 18. W Im sestaliek vseli eonntrv tekačev v klubski sobi nn Masarvkovi '7. Radi nedeljskega nastopu udeležba st.ro eo obvezna: opremo dobile nn snstnnVn. Nnčolnik.
.■ISK (lorcnjrr. X nedeljo. :t. marca so le vršila v črnem \ rim klubska slalom lekm.11 ASK Gorenjcu. \ rc me in smuku ^tn bila sijajna: Nn slnrln se je Javil« •_'l članov kluba in eden od Skalo irveu. Rezultati so hili: 1. Ziildar Krnil ).47.'2/10 - 1.58,2/lfl - 3.4a.t/lfl; Jakopič Albin 1.4.-,. -jn:i -	->. Zvan Alojz 1 .,'.>, -■>.n:l, - II.-,.-, - Slede Volčini Jože. Tri ler PoHlo, Mavsrr A to I z i.i, t.nnpns Pnni. Vsi člnni Gorenjen. Izstopita sla dva. Polži nn proge Jo biln Klim m z višin, razliko ISO m.
VREMENSKO POROČILO JZSZ
v.' r.
170 rm
(hiv 7. nwrcn /9.15 1'lnnirn. Poni SK Ilirije, dne n. marca: temp. jasno, solnčno, mirno, uncni sreža do Tainarjo sreža, v senci pr>ič. Smnka prav dobra.
Krrnvrr: llanes temp. —12 r, ajsuo, solnčno, 75 om suboga »noga, smuka prav ilobrn.
V vtika Planino: Pan os Jn em novega <me<ra. sneg suh. na poillagi mil cm, josrno, mirno. Smuka prav dobra.
Poki.Inka. dne (i. mnron: temp. —7 C*. jn»nn. mirno. 14« 0111 sreža. Smnka prav dobra. Skakalnica ni utmrnb.
.Iczvrskn, dne 5. marca: temp. —2 C, oblačno, mir 110, 91 eni snega, sn nI. Sniiikn prav dobra.
Srnjorjvv doni n. rob.: temp. —14 C, Ja-no. sever, na 70 eni i>odtagi 50 eni pršiča, na grclicun spjhnn. Smuka 'zolo dotira.
Kranjsko flora llatvfv — Planini, dano*.: temi), —lic. barometer pailn. jasno, mirno, em srenja. Sinu ka dobra. — Vršič, Krnica ln Tnitlnr 10« •■•o sreža.
Kako trenirajo finski lahkoatletii
Ze mnogo smo slišali iu čitali o finskih lahko-atletih, ki so jiouesli iitit svoje male domovine po širnem svetu. Nurmi jc osebnost, katerega ime že celih dc.set let izgovarja ves športni avet z velikim respektom in polno je še finskih lahkoatletov iu tudi drugih sjKjrlnikov iz le dežele, katere obču-duje ves svet radi njihovih usjmiIiov. So to žilavi sjx>rtuiki, katerim skoraj ni najti primere.
Na Finskem je lahka atletika prav za prav narodni šport. S|x>rtiui igrišča imajo na robu gozdov, blizu naselbin, tako, Ja finski lahkoatleti trenirajo prav za prav v gozdu. I'red vsakim treningom e |x>dajo v gozd, kjer tekajo hodijo, vendar mnogo več hodijo kakor pa tekajo. Hodijo seveda hitro iu na ta način, da silno delujejo z rokami s tem, da z njimi močno nihajo. Z zadnjo nogo se pa pri tej hoji močno odrivajo, l e lioje ne gojijo po trdih gozdnih potih, temveč hodijo |xj mehkih in prožnih gozdnih tleh.
Masaža je Fincu osnova /a dosego uspehov. Zato polagajo Linci izredno veliko važnost na masažo. ki jo uajskrbneje nudijo svojim športnikom. Pri tem polagajo izredno veliko važnost ua parno kojx>lj. Saj je finska parna kopel j daleč naokrog znana In ne samo to: Linci hodijo in tekajo (udi v največji vročini v debeli trening-ebleki iz gorke volne in pravijo: Kdor sc dobro prepoti, ta jc tako rekoč absolviral že polovico treninga. Znano jc namreč, da ne teče lanski zmagovalec v maratonskem teku na evrojjskih prvenstvih v Turinu, Toivonen, nikdar več ko dva kilometra, pač pa prehodi vsak dan do 20 km.
Tudi finska sjiortna visoka šola je temu pri. krojena. Posamezni prostori za teke. mete in skoke ležijo ločeni v gozdu. Sploh jc cela šola zelo prmii-tivna, vendar dobi vsak športnik v njej vse, kar potrebuje, to pa. kar je za dosego športnih uspehov |x>trcbno, je vse prvovrstno.
Tudi za najmlajši naraščaj skrbijo. Njim ne za-_ pirajo igrišč, kakor se to pri nas (in menda tudi drugod) dogaja, amiiak jih pustijo na igrišča, da vadijo ter j 1 tri dajo nadzornike in strokovnjake, ki jim vse jx>trebne kretnje primerno bbrazlole in pokažejo.
Lahhoatletshe prireditve v drav. banovini v letu 1935
Klubi nn področju dravske banovine so Jl^AZ v Zagrebu prijavili naslednje lahkoatleUk« prireditve:
1.	ASK printerje, '^t. alarmi-. Propagandni juntorski i« seniorski cro««.eoutry.
2.	Siv Uiriju. III. marca: .iVopuganilni juuioiski tu soli iujraki «oa»-W«mtr>'.	.	. .
3.	ASK Priinorji*. 17, ninrca: ( r.Kss-Countrj; prvenstvo JJaiblJane zn pooiline« in moSlv« za »enior.ic in iu-ii iur jc kalegorije b m f.
4.	siv, Zol»»mv«U', Maribor. JI. marca: Cvoaa.wuutry prvenstvo Maribora.
j. V Celiu. 7. aprila: Cros^-eountrj- prvenstvo Jugoslavije za poedlnci' tn moštva na 10 km.
11.	SK IHrii«. 14..aprila: Stuieta Kriuij—Ulibljana za pretiiKlno darilo SK Jadrana.
7. ASK 1'riniorje. 27. in 28. aprila: J'ropaBmid)ii Juui-
or^ki uiiliug.	,, ,, ,, , . . ,
8 SK Maraton, Maribor. 28. nprilu: Mod-klubak! miting. 1) SK Sloga, Ljubljana. 5. linija: Miting po dolžnosti. 10. SK Ilirija. 12. maja: Propagandni juuiorskl in se-
iiioivski miting.	■
11 ASiv 1'riinorjo. 18. iu l!i. maja: Miting po dolžnosti
12.	SK 2clu»uiear, Maribor. l'J. loSja: dvuIkij » plavijo Vai-u^din v \uiai.liuu.	t
1.1. V Atenah. IS. in lil. maju: Prvenstvo lialksna v ma rathoun in desetoboju.
14.	Odlmr za iv.vedbo Iniikoalletskih dvobolev, Ljublja na. 26. maju: Pvolx>J llclgrad—Ljubljana v Ljubljani
15.	SK Ilirija. M. maja: Propagandna statutu po I tub ijarii zn kip Matije Uuhcii, prebiHluo darilo dnevnika Jutru .
1«. ASK 1'riniorje. 1. in 2. jmiijii: Prvenstvo države za mo-štva.
17.	SK Železničar, Maribor. 1. in 'J. junija: Prvenstvo države zu moštva.
18.	ASK 1'rlmorJc. Od 8. do 1«. Juniju: Proslava l.i let niče obstoja kbrbn, mrn!iiiiro,lni propagandni mltiuR za iH)vabljene, združen z dvobojem Uukarc.-ia--ASK Prlpiorjb.
m. SK Maribor. Maribor. Ui. junija: Propagandna sta-
leta po Mariboru, popoldne olimpijski dan. •-1I.SK Korolau, Ljubljana. Iti. Juniju: Miting po d (d 2 nosti.	...
21.	SK Slogu, Ljubljana. 23, junija: Propagandni miting
22.	ASK 1'rlmorje. <1 '.'8. do '••i. iunljn: 1'ropagnndn lahkoat.let.s-ki dnevi i>o dravski bnnovinl.
23.	V Alenn.il. Od v«, do 811. junija: Medileraiisisc igre.
24.	SK Železničar. Maribor -JS. in JO. junija: Pe.selohoj
25.	SK Ilirija. H. in 7. juliju: Otvoritev staiLonn, mednarodni miting, združen « prvenstvom države v ma-rattioiiu in v bal>kai»ski štafeti.
'ii. SK Rn.pid, Maribor. 7, julija: Medklub«ki miting-■J7. ASK Ilirija. 13. iu 14. juliju: Mednarodni miting.
28.	SK Ilirijn. Konce julija ali začetek avgusta (14 dni pred prvenstvom države 11. del ?.a poedineo): Prvenstvo Ljubljane zn poo^lneo.
29.	1'overjeniStvo Maribor, a. lil 4. avgusta: Prvenstvo Maribora zn poedlnce,
:«l. 1'ove.rjeništvo Maribor. 11. avgusta: Pvolmj Celje
Maribor v Mariboru. 31. Slv Koiotan, Ljubljana. 14. in J.'i. avgusta: Propagandni Jnniorsk! in senJorski miting. :I2. ASK Primorjo. V avgustu nli v začetku septembra (tri tedne pred balkanskimi igrami v Carigradu)! Državno prvenstvo za imedlnCe 11. dol. SS. V Carigradu. V septembru: HaJkaaske igre.
ASK Primorje. fi. septembra: Propagandna jubilejno stafoln.
:ir>. SK Korotnn, Ljubljana, (i-seplembra: Propagandna
jnniorskn im flctiiorska prireditev. 36. SK Zelo-ziiičar, Maribor. 7. in S. seiptembra: Mo<lnn-rodni miting in otvoritev igrišča
SK lllrljii 7. in s. soptmnbrn: Jnniorski pro|in.gnnd-ni miting.
:ts. ASK rrlmorjc 14. in 15. septembru: Srednješolsk«, prveiish-o.
:10. ASK Primorje. 21. in '22. septombra: Nncionnlni sta-••li.ke medna-	retni miting in nnelounlnl olimpijski petolmj.
dobe irri tvrilkl m s K Zoloz.ničar, Maribor. 22. septembra ■ Dvoboj .s SK Slavijo U \'arnžd.inn v Mariboru
41.	SK Ilirija JS. in JO. septembru: Nncionnlni miting.
42.	ASK Primorje. 5. in 6. oktobra Juuiorskl jubilejni miting, združen s stnfojnlm In mludlnskim milili-goni.
13.	SK Maratlmn, Maribor (i. oktobra: Juuiorski cross-countrv miting.
14.	ASK Primorjo. 0. oktobru: Ilezorvirnn leriniii. I."i. SK Ilirija. 12. in 1.1. oktobra: Ucvsoioboj. Ki. S K Maratjion, Marilmr. III. novonibra: 1'obor-ki tek 17. ASK Primorje. 1. »Jocoin-bru: Mednarodni ToV 'edini imi.in .
4S. SK Maribor. Marilmr. 1. deoem,brn: Tok zn Vahmr-Jov poknl.
šil', NEDOLOCF/Vt TKttMINt:
1.	Zn srednješolsko prvenstvo Mnribora.
2.	in 3. Za dvoboje meri Češkoslovaško in Jugosla1 i jo v Pragi ler med Avstrijo in Jugoslavijo v Jugosla vlji (imgajnnjn vodi JI AZ v Zagroinil.
1. Za svetovno akademsko prvenstvo v Iliidimpesti. 5. in 6. O|rvo7.en nastop ASK Priinorla v Rukaresti ti1 C ©lovcu.
7. Komite! J LAZ v Helgradu: Kevališni dvoboj Belgrad—Ljubljnnn v Belgrad«.
k
vsak
Kn,kor vidimo, zelo Imgnln nllot.^kn se?onn. Zelet da jo naAi klulil Izvotlojo v polnem obsegu.
Poizvedovanja
Kilvkvl. KomiH- Je tu. da sporoči nu naslov.
Pvs, rjav jazbečar, sv jc znnnogn o njem, se naproSn. Karel. Ceč, LiublJann. OrulsTievo nabrežje 6
\aiel srni moško kolo znamke N'o.ro , črno ple skano- št, 4612, evidenčna šl. !W!.t07—21. Poizve se l)ri 'vailn Uribarlu. Suoberje ,v, p. P. M. v Polju.
Kako se odstranjujejo kurja očesa in omehčajo
žulji
K?
Mnenje dr. L. CATRINA
Mala koničasta korenina kurjega očesa pritiska aa občutili««: živce ter Vam tako povzroča grozne bolečine. Zaman tratite 4as, ko režete t britviio vrb kurjega očesa ali pa Ja žgete * ostrimi tekočinam- m oblagate t ublažuiočtnv obktadki Rezanje kurjega očesa ie »»dnu nevarno Vedno ate v nevarnosti zastrupijenja krvi in celo teta-nusa Da *a za vedno rešite neznosnih kuriih očes, pomočite noge v rročo vodo. * kateri ste raztopili toliko Saltrat Rodella, da ta dobila ridez mleka Ta zdravilna kisikova roda razkraja lomate m mastne »novi ter omehča trde ia žuljave plasti kote T« kopeli omehča kurja očesa v toliki meri, da iih lahko takoi in brez bolečin odstranite « prsti s korenino vred Žulje pa ostružite • topim delom noža Saltratova kopeli odpravlja vse bolečine io boleča vnetja nog Kuria očesa prenehajo zbadati, brazgotine pa zacelijo. Saltrat Rodell ie »redstvo. ki poživlja obtok krvi, krepi sklepe io vrača zdravie bolnim nogam. Saltrat Rodell se prodaja v -seh apotekah, drogeriiah in parfumeriiah.
Pošljite naročnino!
Mali oglasi
Mesto postrežnice
išče pridna in poštena ženska za čez dan. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2443._(a)
Kuharica
vešča vsega gospodinjstva, išče zaposlitve. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kuharica 300« štev. 2446.	(a)
Kupimo
Kupim lokomobilo
65 do 90 k. s. s pregre-valcem, kondenzacijo, po možnosti z dvema valjema (Compound), dobro ohranjeno. — Ponudbe s točnim popisom, navedbo tovarne, ceno in letom gradnje poslati po posredovanju uprave »Slovenca« pod »Kondenzacijska lokomobila« št, 2398. (k)
llužbodobe
Dieselmotor
6—9 HP, valjčke in dro-bilec (Zerkleinerungsma schine) - kupi Bahovec, Streliška 37.	(k)
Žensko moč
na deželo, za pisarniške posle, v pomoč pri obratu in gospodinjstvu iščemo. Ponudbe po posredovanju uprave »Slovenca« pod značko »Poštena in za-nesljiva« St. 2397. (b)
Stenotipistka
samo prvovrstna moč, se išče za Ljubljano za čas od 2 do največ 3 mesecev. Nastop takoj. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo prakse in referenc upravi »Slovenca« pod »Stenostroj« št. 2410.
Mlajšega peka
ozir. raznašalca kruha -iščem. Prednost ima bolj ši prodajalec. Dobra provizija. Pekarija Krenos, Zalog.	(b)
Stanovanja
Opremljeno sobo
lepo in snažno, oddamo eni ali dvema osebama na Miklošičevi cesti 22B I. nadstr., vrata 17. (s)
Oddam stanovanje
z 2 sobama in pritiklinami. Bazoviška ulica 4, Moste.	(č)
Državna hipotekama banka
daje sledeče kredite:
Menično-hipotekarna posojila
na zgradbe in stavbišča v mestih in trgih po 8°/o obrestni meri in 5 letni odplačilni dobi
Lombardna posojila
na državne in po državi zajamčene vrednostne papirje po 7°/o obrestni meri in 2 letni odplačilni dobi.
Lombardna posojila
na blag zapise (bone) Ministrstva financ po 6-7°/o obr. meri
Kredite po tekočih računih
na podlagi državnih in po državi zaiamčenih vrednostnih papirjev ter akcij Narodne banke in Priv. agrarne banke po 7 Vj0/«) obrestni meri in 5 letni odplačilni dobi.
Vsa pojasnila se dobe pri glavni lilijali Državne hipotekarne banke ▼ Ljubljani.
Znamke
slovenske izdaje (1919-20) poskusne in dvojne tiske, obeske, makulaturo in druge posebnosti istih — kupim. Ponudbe z navedbo materijala upr. »SI.« pod »Tudi škartne na kaznice« št. 2441. (k)
Obrt
Predno se odločile
ia popravilo Vaše kontrolne blagajne
zahtevane ponudbo od spechalneao mehaniku
£ Žimik, Ljubljana
Kolodvorska ul. 26 Tet. štet). 34-23 Z'i vsako delo pismeno lamčlm/

Ct avlo svv/ slurt uruuu/uj aT motorja bi znebil se rad hri kuna v ti m nuno prizem Slnuenfrv aaimani.P inseral
Neveste gospodinje • obrtniki
ne zamudite ugodne pri like Zaradi izpraznitve zaloge odprodaiam skladišča razno kuhinj sko posodo, orodje itd po znatno znižanih cenah Stanko Florjančič, želez nina, Reslieva cesta št. 3 (poleg Zmaiskega mostu) Vhod skozi dvorišče račun vzamem tudi bra nilne kniižice Kmetske tn Ljudske posojilnice liub 'danske.	(1)
Naprodaj
vsakovrstni
rabljeni
predmeti, ki odgovarjajo dostikrat novim, a so za to več kot polovico ce nejši — pri
„Promet"
nasproti križevniške cerkve.
Prodajte
istotam tudi vse predmete, katere več ne potrebujete.
Glavna kolektura državne razredne loterije
A. REIN 1 DRUG
r ^ ZAGREB
\ s
GrAJEVA
S
Žrebanie I. razreda: 9. in 10. aprila 1935.
IV< srečka
Din 200
Prima šport, suknjiče
po 98 Din, pumparice, modne hlače itd., kupite zelo ugodno pri Preskerju, Ljubljana, Sv Petra cesta 14.	(1)
Otroški voziček
globok, poceni naprodaj. Šega, Vodnikov trg 5. (1)
na a
•-I I
/2 srečke I I 'A srečke I
Din 100'-1 I Din 50 - |
PPEMOG DRVA iN
Karbo paketi ph Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev 2951

Posojila
na vložne kniižice daie Slovenska banka Liub liana Krekov trg 10
I
Automotor
i
Avto Chevrolet
tovorni, rabljen, 2 tonski, ugodno naprodaj. Bočna št, 61, (f)
Ali ste ze poravnali naročnino?
Rjornstjerne Bjorason:	33
Deklica s Prisoi
Ko so prišli Jelovci, je postalo skoro še bolj tiho ko prej. Samundu ni bilo treba pozdravljati dosti znancev, zato je naglo stopal ob vrsti. Ingeborga in hči pa sta obstali pri prvih. Zato so morali moški, ko je bilo čas iti v cerkev, iti ob celi vrsti nazaj po svoje žene. Tisti hip so pridrveli trije vozovi, precej bolj divje ko drugi, in se niso ustavili poprej, preden niso bili sredi ljudi. Samund in Thorbjorn, ki bi ju bilo skoro povozilo, sta se hkrati ozrla. V prvem vozu je sedel Knud Nordhaug s starim možem, v drugem njegova sestra s svojim možem, v tretjem pa služin-čad. Oče in sin sta se spogledala. Samund ni trenil z očmi, Thorbjorn pa je ves prebledel. Ko sta odmaknila poglede drug z drugega, sta zagledala one s Prisoj, ki so obstali prav nasproti njima ter se pozdravljali z Ingeborgo in Ingrido. Ko pa so vozovi pridrveli med nje, je bil pogovor pretrgan in gledali so za onimi, ki so se peljali naprej. Dolgo je trajalo, preden so se zopet začeli pogovarjati. Ko se je prva osuplost polegla in so se malce razgledali po ljudeh, so opazili Sfimunda in Thorbjorna, ki sta stala tam blizu in se ozirala k njim. Guttorm se je obrnil vstran, njegova žena pa je takoj pogledala Thorbjorna, da bi vedela, kam on gleda. In Seneva, ki se je ž njim tudi spogledala, se je obrnila k Ingredi ter jo prijela za roko, kakor bi jo hotela pozdraviti, čeprav je to že storila. Hkrati pa so vsi začudili, da jih opazujejo služinčad in znanci; zato je SMrnund stopil na drugo stran in podal Guttormu roko, sam pa je pogledal vstran: »Za-hvaljen za zadnjikrat!«
»Tudi ti bodi zahvaljenk je odzdravil Guttormu.
Nato je Samund stopil k njegovi ženi: »Zahval jena za zadnjikrat!«
»Ti bodi zahvaljenk mu je odzdravila Karena, ne da bi ga pogledala.
Thorbjorn je šel za svojim očetom in tudi tako pozdravljal. Samund je prišel do Seneve, katera je bila prva, ki jo je pogledal. Tudi ona ga je pogledala in pozabila reči: »Zahvaljeni za zadnjikrat!«
Tisti hip je pristopil Thorbjorn. Ni ^inil besede, ona tudi ne, podala sta si roke, a si jih n,ista stisnila. Nobeden ni mogel pogledati drug drugega, nobeden se ni mogel ganiti z mesta.
»Danes se bo naredil lep dan,« je spregovorila Karena Solbakken ter naglo z očmi ošinila oba mlada človeka.
Samund ji je odgovoril: »Saj res, veter odganja oblake.«
»To bo dobro za rž, ki še stoji in se mora posušiti,« je menila Ingeborga Granliden ter začela Samunda božati po hrbtu njegovega suknjiča, kakor bi mislila, da je prašen.
»Ljubi Bog nam je dal dobro letino, ne vemo pa, ali bomo vso spravili pod streho,« je nadaljevala Karena Solbakken in pogledala po obeh mladih, ki se še vedno nista ganila z mesta.
»To pa je odvisno od tega, koliko je pač delavcev,« je rekel Samund in se tako postavil k njej, da ni mogla gledati tja, kamor bi bila rada gledala. »Ze večkrat sem premišljeval, da bi bilo gotovo bolje, ko bi dve kmetiji svoje moči združili.«
»Lahko bi se zgodilo, da bi obe hoteli ob istem času izrabiti suho vreme,« jc rekla Karena iu stopila korak vstran.
»Seveda,« je rekla Ingeborga in tako tesno stopila k svojemu možu, da Karena še vedno ni mogla gledati tja, kamor bi bila tako rada gledala. »Ampak ponekod žito precej poprej dozori ko drugod; pri vas na Prisojah ste na primer za štirinajst dni pred nami.«
»Da, da, saj bi si res lahko pomagali,« je počasi spregovoril Guttorm in stopil bliže. Karena ga je naglo pogledala. »Pa je marsikaj v napotje,« je pristavil.
»Kajpada, marsikaj je v napotje,« je rekel Samund in si ni mogel kaj, da se ne bi posmehnil.
»Seveda,« je rekel Guttorm. Njegova žena pa ga je prekinila:
»Človeška moč ni dovolj; največja je božja in ta je poglavitna.«
»Mislim, da bi Bog ne nasprotoval kdovekaj, ko bi si Prisojci in Jelovci pomagali pri setvi,« je menil Samund.
»Nak,« je rekel Guttorm, »prav gotovo ne bi nasprotoval,« in svojo ženo resno pogledal.
Žena pa je razgovor presukala.
»Koliko ljudi je danes prišlo v cerkev!« je rekla. »Dobro de človeku, ko vidi, da ljudje hodijo v cerkev.«
Nihče ni odgovoril. Potem pa je spregovoril Guttorm:
»Mislim, da božji strah raste na svetu; sedaj več ljudi hodi v cerkev, kakor pa jih je hodilo v mojih mladih letih.«
»Da, ljudi je vedno več,« je rekel Samund.
»Marsikateri, morda celo največ, je takih, ki hodijo iz navade,« je omenila Karena.
»Morda mlajši,« je rekla Ingeborga.
»Mladi ljudje se radi shajajo,« je rekel Samund ...
»Ali ste slišuli, da pastor išče drugo faro?« jo odgovorila Karena ter pogovor vdrugič presukala.
Gospod: »Žalni trak bi rad kupil.«
Prodajalec: »Ali naj bo širok ali bolj ozek?«
Gospod: »Kako, ali je žalovanje različno?«
Prodajalec: »Čim bližjt je sorodstvo, tem širši mora biti črni trak.«
Gospod: »Tedai mi dajte črnega sukanca, umrla mi je namreč tašča,«
Pepček ves zasopljen priteče k zdravniku:
»Gospod doktor, brž pridite k nam! Vrata so se zaprla in jih ne moremo odpreti.«
»Veš kaj, Pepček, moraš h ključavničarju, ker pri vratih jaz ne morem pomagati.«
»Ze, ampak med vrati so očetovi prsti.«
V uredništvu. »Dovolite, da vam, gospod urednik, preberem svoje pesmi. Vi ste prvi, ki jih boste slišali.«
»Prvi? Kdo pa vam ie povzročil modro in zateklo oko?«
»Gospa soseda, prosim vas, posodite mi stepač za preprogo.«
»Oh, gospa, ga res ne morem; tudi mojega mo-1 n 5o ni 1» jjostilns,*
Za »Jugoslovansko tiskarno« t Ljubljani: Karel Cefc.
Izdajatelj: Ivan Rakovea
Urednik: Viktor Cenčič.