187. številka. Ljubljana, v četrtek 16. avgusta. XXI. leto. 1888.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja pO poŠti prejeman za avstro-operske dežejle za vse leto 15 gld., za pol leta H gld., za Četrt leta 1 gld., za leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četirisfopne p< tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravnistvoje v Gospodskih ulicah St. 12. U p r a v n i S t v u naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari.
Zmaga na Koroškem.
Veselo novico javljala ie pretekli torek električna iskra v svet: V Velikovci zmagal je pri de-želnoborski volitvi narodne stranke kandidat gosp. župnik in izdajatelj „Miru", Gregor Einspieler, z 78 glasovi proti nemško-liberalnemu kandidatu Ple-Sivčniku, ki je dobil samo 33 glasov, zmagal torej z ogromno večino.
Vest o tej zmagi vzbudila je po vseh slovenskih pokrajinah veliko radost in to tembolj, ker je bilo o pokojnega A. Einspielerja smrti mnogo črno-gledov, trdečih, da se sedaj utegnejo uresničiti svetopisemske besede: „ Udaril bodem pastirja in razkropile se bodo ovce", in ker je baš v zadnji čas nemško časopisje veliko pisarilo o Koroškem in z velikim hrupom in emfatično priobčevalo nemšku-tarske izjave proti poslancema, dr. Gregorcu in Klonu, katera sta se v državnem zboru bila osme-lila, da sta govorila o žalostnih šolskih razmerah na Koroškem.
Z velikim zadovoljstvom priobčevali so nasprotni nam listi take izjave iz raznih nemškutarskih gnezd po Koroškem in i ž njih sklepali o izidu <ie-želnozborske volitve, za katero so imeli pač kandidatov v izobilji, ne pa volilnih mož. Nemci in neni-škutarji so kričali in kovali proteste in izjave, na naši strani pa se je delalo z jekleno marljivostjo in tako se je „exempli gratiau prigodilo, da se je na nemškutarski strani v Doberlivasi res skovala taka protestujoča izjava, da so pa pri volitvah volilnih mož sijajno zmagali narodnjaki, kar je gotovo najlepši dokaz, koliko vere je pripisovati nemškutarBkim izjavam.
Volitev v Veliko*ci glasno propoveduje, kako bledi v starodavnem Korotanu nemškutarska zvezda. Dočim v nasprotnem nam ostrogu mečejo puške v kuruzo in sta zaporedoma najprej grof Goess, sedaj pa še poslanec Peter Lax odpovedala se svojima mandatoma, kar je navzlic vsem izgovorom vstkako žalostno znamenje, izvojevali smo Slovenci sijajno zmago, naš kandidat dobil je toliko večino, kakor še nikoli. Naši volilci stali so na volišči trdno kakor naše Karavanke, volilni odbor pa je postopal tako previdno in vestno, da se je v volitvenem proračunu svojem zmotil le za 4, čitaj štiri glase!
Pomislimo li, kake so še razmere na Koroškem,
LISTEK.
Lušanje.
IV.
Oglejmo si malo Lušane v obče, gospod urednik ! Starčki imajo tudi pri nas tisto navado, da pre-slavljajo /mirom le tiste svoje davne čase, a na sedanje se tožijo, da Še crknene mrhe neso vredni. Takrat, ko so bili oni mladi, takrat je bilo vse drugače: Osat je rodil pšenico in kompava hruške, če bi jih človek poslušal. In še le ljudje, kaki so bili ti! Bogoljubni kakor božji volek, pametni kakor kisla repa, trezni kakor suša, krotki kakor ustreljen volk, nedolžni kakor prava Uršica. Še sam vrag — Bog nas ga varuj — takrat menda ni imel rog. A ker še sedaj kak njih učlovečen greh hodi in brodi okolu, zato mi tako govorjenje nikoli ni hotelo in moglo prav v glavo. In res! To je resnici toliko podobno kolikor nos bradi. On dan, na Ju-rijevej svatbi sem jim namreč prišel prav do živega, tem slavljenim njih čednostim in krepostim.
V vinu je resnica, to se je videlo tudi v tem
moramo se diviti tacemu uspehu, diviti pa tudi železni volji in izredni delavnosti vseh rodoljubov, ki so k temu pripomogli in tako ugladili pot poznejšim in še večjim uspehom.
Koroški Slovenci imajo sedaj v deželnem zboru dva poslanca. To število res še ni v nobeni razmeri s številom prebivalstva slovenskega na Koroškem in gospoda Eiuspieler in Muri bodeta v zbornici Celovški imela dovolj težaven položaj, a sijajna zmaga naša bod, do brodejno uplivala na narod, ki se je sedaj preveril , da marsikaj dosežemo, ako resno hočemo. Naporninana zmaga bode nam v spodbujo pri bodočih volitvah, zlasti tedaj, kadar bodemo poskusili strmoglaviti z deželnozborskega sedeža dr. Abujo, ki je tako lokavo zlorabil zaupanje naše, na mesto njegovo pa posaditi zopet „einen hochstunbedeutenden Menschen", kakor so te dni zloglasne „Fr. Stimmen* imenovale gospoda Einspielerja, Čegar „neznatnost' je pa nasprotnikom našim že delala nemirne noči, ko še niti poslanec ni bih
Koroških Slovencev volitveni uspeh zaprl je sapo nemškim glasilom Včeraj še polni nad vriskajoči, so danes že jako malobesedni, kajti številke imajo odločilno besedo in volitve izid in glasov kričeča razlika razveljavila sta \uo z raznim; sredstvi skrpane nemškutarske proteste. Koroški Slovenci izrekli so zopet moško besedo, izvolili poslancem moža, čegar ime tako nemilo doni v nemškutarska ušesa.
Zatorej danes iz vseh krajev domovine naše done najiskreneje častitke koroškim rojakom in njih izbornim voditeljem, katerih dosedanje modro postopanje nam je porok i za bodočnost, zatorej danes koroškim volilcem kličemo z dna srca: Slava!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 16. avgusta.
lioroškl državni poslanec Peter Lax je te dni naznanil volilcem svojim, da hoče odložiti svoj mandat. Kakor grof Gdss tako se je tudi on preveril, da se v državnem zboru ne da ničesar za Koroško doseči in se bode zatorej umaknil političnemu delovanju, k čemur ga tudi sili slabo zdravje. Državni zastop pač ne bode dosti zgubil ž njim.
slučaji. Nasrebali so se ga, da so bili prav dobre in žive volje, zalezli se v jeden kot in začeli sami mej seboj prav odkrito govoriti; kako so vsak teden kake dva ali trikrat, če ne še večkrat, zahrumeli in se zbili, kako so cele noči prefantovali in pre-vasovali, cele dni prepijali in preplesavali, in Bog ve, kake še druge reči de!ali. Da, stari Rebernik je še celo golsnil in zinil, da je sedaj prav postno dolgočasno na svetu, ko je vse mirno in mrtvo, in vsi so mu pritrdili. Verjeti jim torej ni vsega, vrlim starčkom, če se prehvaljujejo, kako je bilo kedaj sosebno našim dedkom ne. Jaz nasprotno mislim, da se je svet vrtel in sukal zmirom nekako tako, kakor v sedanjih dneh, reci kdo, kar hočeš.
Možje se razgovarjajo kakor njim pristoji prav radi o letini, o vremenu iu o prevelikih davkih : Vedno se muož6 in večajo. Zakaj neče cesar raje več denarja napraviti? Papirja imajo vender na Dunaji dosti, a če ga uemajo, kupijo ga lahko v Ljubljani ali v Loki. Tako modrujejo in prav ra /.umni možaki so. Samo svojeglavni so včasi, kakor tista mravljica, ki je tako dolgo med srkala in jedla da se je razpočila,  in sicer samo zato, ker jo je
Nemci so silno jezni, da je naučno mini sterMtvo dovolilo, da se v Plznu osnuje samo stojim realka, ker so se odpravili višji realčni razredi na tamošnjej gimnaziji, in da Bc ostaneta češki srednji šoli v Kutni gori in Tabru, odbilo pa prošnjo mesta Steyra, da bi se pustila tamošnja velika realka. Jeden nemški list jadikuje, da od Gaučevega lanskega dislokaeijskega ukazu kmalu ne bode dru-zega ostalo, nego kar zadeva nemške šole, drugi list pa toži, da Nemci ne morejo rešiti niti jedne nemške šole, dočim so jih Čehi že pol dvajsetine. Postopanje naučne uprave koristi le Cehom, Nemcem pa škoduje. Kdor bi čital le nemške liste, bi res mislil, da Gauč strašno skrbi za Ćehe.
20. t. m. nastopi gospod Holioncrcr svojo kazen. Židje se tega seveda vesele\ Bali so se že, da bode morda pomiloščen. Njegovi pristaši izdali so knjižuro 2 naslovom: „Hoch Schbnerer! Ein Justizmord im Jahre 1888". Tiskana je v Berolinu in v Avstriji konfiskovana. Vzlic temu jo pa nekateri razširjajo po Dolenji Avstriji.
Nova železnica v Itosni se bode gradila in ž njo se bode dovršila zveza mej Mostarom in Se-rajevim. Načrti so že izdelani in jesent se bode parlamentoma predložila dotična predloga. Želeti bi le bilo, da bi vlada se odločila, da bi se gradila železnica mej Dobojem in Banjaluko, kajti ž njo bi se dogotovila direktna zveza mej Dunajem in Se-rajevim.
i iiani*' države.
Če tudi je srhMkn kraljica naznačila bivšega ministra Piročanca, da jo bode zastopal v pravdi zaradi ločenja zakona pred duhovskim sodiščem, vender še vedno zahteva, da konsistorij tudi njo povabi. V Belemgradu seveda bodo skušali preprečiti njen povrat v Srbijo, ki bi za kralja in vlado utegnil biti še osodopoln. Ne ve se pa, ali se jim bode to z lepa posrečilo, če bi se pa poslužili sile, bi to le povtkšalo simpatije do kraljice mej narodom in nepriljubljenost kraljevo
Kakor je izvedel „Ruskij Kur jer a, se ruska cerkvena sinoda ne misi nič mešati v zadevo ločenja zakona kralja Milana. Ruska vlada zmatra sicer postopanje kralja Milana za nasprotujoče pravo-slavju, a vender se ne misli dosti brigati za to. Tem manj pa more odpraviti sveta sinoda to pego iz srbske zgodovine.
IVciuftki državni zbor hode v prihodnjem zasedanji sklepal, da bi se cesarju iz nemških državnih sredstev dovolil primeren znesek za reprezentacijo. Dosedaj nemški cesar dobiva civilno listo le od pruske države kot kralj, druge nemške države pa ničesar ne donašajo v ta namen. Prejšnje čase je to zadostovalo, sedaj pa ne več, odkar Nemčija igra tako važno ulogo v Evropi.
mati svarila, da ga ne bi preveč pogoltala. Debelin in Suhota na primer sta se svoj čas tožila dve leti za jedno bilko, če je res, kakor se pripoveduje. Slamica jima je v tem že vsa strhlenela in zgiuila, a ni ta ni on ni hotel nikakor jenjati, dokler jima neso ustavili na dom velikega pečata, da je dobil Suhota, a stroškov da plačaj vsak pol. Sedaj, ko sta prižuljene dnarčke nosila v mesto, jezila sta se, kakor je umevno, in kesala se, da sta dotlej stvarčico Knala; a kadar je orel kokoš suedel, ne prikliče je nazaj več ni molitev ni kletev.
Fantje se menijo pri nas, kakor menda tudi diugod, kadar se zberd, o dekletih. Včasi se zaradi njih celo malo trdo zavrte:
Vrabček z vrabuljo Dni' im sodi,
Kar jima vrabček še Dnitf prileti
Vrabček na vrabčka. Zlo /..it tn i u i i, Mahoma jeden že Mrtev loli.
Tako hudo sicer ni vsako nedeljo,  a malo opraskajo in oščipljejo se vender nemalokrat, da je
XEZ
Dopisi.
Iz Loža 18. avgusta. [Izv. dop.J Iz vse nase mile domovine čujejo se prijetni glasovi, kako se proslavlja 40 letnica vladanja milega nam cesarja. Povsod kažejo domoljubna srca svojo iskreno ljubezen. Tudi skromno, ob meji Notranjske ležeče, mestice Lož ni zaostalo za drugimi. Vršila se je tudi tu dne 12. in 13. t. m. nepozabna nam slavoost Po vsem mestu zasajeni so bili zeleni mlaji, hiše olepšane in množica zastav je vihrala po ulicah. Tudi na starem gradu se je dviga U proti nebu velika zastava in kazala prebivalstvu, da se praznuje v Luži velika slavnost.
Zvečer 12. avgusta zaigrala je pred c. kr. okrajno sodnijo domača godba cesarsko himno in igraje se pomikala skozi sijajno razsvetljeno mesto. Na „Tolstem vrhu" zažgali se velikansk kres, kateri je na daleč razsipal svojo svetlobo. Zjutraj dne 13. avgusta zbudi nas budnica in gromovito pokanje možnarjev. Ob 10. uri dopoludne daroval je častiti gospod župnik slovesno sv. mašo, pri katerej so bili prisotni: c. kr. okr. glavar, c. kr. uradniki in drugi zastopniki z mestnim županom. Vrle Ložanke oblekle so se v staro narodno nošo, katera je vse hvale vredna, priprosta, a vender mična. Naj se skrije vsa moderna gizdarija.
Po sv. maši biioje v slavnostni hiši g. župana predstavljanje pri c. kr. okr. glavarji in sicer: c kr. sodniJ8kih in davkarskib uradnikov, c. kr. notarja, načelnika tukajšnjega cestnega odbora pl. Obereig-nerja in zastopnikov Ložke, Bloške in Starotrške občine. Tudi so zasadili začetno drevesce za drevored ob okrajni cesti. Ob 12Va uri bil je banket pri gospodu županu. Prvi se vzdigne gospod župan Gregor Lah in v krepkej in čilej besedi poudarja pravičnost in dobrotljivost milega vladarja, se ozira na zgodovino Ložkega mesta in izreka v imenu vseh občanov najglobokejšo in neomahljivo udanost presvetlemu cesarju in Habsburški kroni. Sedaj sledi napitnica za napitnico, častiti gospod župnik napije cesarjevemu namestniku, c. okr. okr. glavarju gospodu Rusu, g. glavar napiju pravici in jednako-pravnosti avstrijskih narodov, g. c. kr. sodnik hrabrej našej armadi, gospod pristav Ogorek današnjemu ministerstvu. Po vsakej napitnici ne manjka živio« klicev in domača godba hiti pospeševati veselost in naudušenje. Z banketom končana je bila slavnost, katero se bomo z veseljem spominjali. Da se je stuvno.st tako sijajno izvršila gre hvala v prvej vrsti gospodu županu G. Lahu in njegovim občanom, ki so z naudušenostjo delali vse priprave.
Iz l>ol»li<- pri {'riioiiilji 13. avgusta. [Izv. dop.] Minolo nedeljo t. j. 12. avgusta t. 1. je naša čitalnica v svojih prostorih in na prostem veselico uaredila z nagovori, petjem in plesom. Pred veselico pa nam je učitelj g. Fran Še t ina o trtni uši razlagal, kedaj, odkod in na kakšni način se je taista v naše kraje zatrosila, kako jo je moč spoznati, kako škoduje, kako se zatira. Gledali smo uničevalko naših vinogradov tudi „sitnororom" itd. — zatim so po gosp. predsedniku Antonu Kupljenu povabljeni dijaki rhzne pesni prepevali, vrstili so se govori, razgovori o kmetijstvu, sledil je ples in v obče veselje. Posebno hvaležni smo bili gospodom dijakom, ki so mnogobrojno nas obiskali in s pesnimi in plesom razveseljevali. Na svidenje!
zvečer doma kregajo in oštevajo skrbne matere, ko jim je treba šivati preklane njih srajce. Poleg tega se zelo radi zgovarjajo tudi o moči. Če bi jim človek veriel, vrgel bi vsak tri Samsone in še dva Štempiharja po vrhu.  In res, nekateri so pravi hrusti. O drugih pa hočejo hudobni ljudje vedeti, da so  malo prenagli  in prehitri,  kadar je treba udariti, prehitri, a ne z roko nego z nogo.   A to so majhne slabosti ali, kakor  mislijo nekateri, še celo dobrosti, ker nkdor teče, ima zdravo pleče". Tudi zajec leti, kadar treba, zakaj ne bi človek V Vrhu tega — čemu bi človek doma  na klopi ali za pečjo dolge tedne celil rane  ali posedal in stradal dolge mesece v ječi  in zaporu o suhem kruhu in mlačnej vodi V Tako nekateri modrujejo, da so že meni toliko premotili glavo, da res ne vem več prav dobro, kaj bi bilo razumnejše, ali biti se ali skočiti.  Menda bi bilo res  zadnje boljše, vaaj za glavo in hrbet. Če bi le tega pretetega sramii ne bilo. Ta marsikoga še nekako zadržuje, da ne bi tekel, če bi ga prav kdo rad podil. rA ženske?"
Da, sedaj pridejo na vrsto ženske. Če je res,
Družba sv. Mohora.
Letos šteje družba sv. Mohora 41.552 udov, torej 6542 več kakor vlani; novih je pristopilo 9226, starih pa odstopilo ali  odmrlo 2695. Po-
sebej jih šteje:
Goriška nadškofija..... 5.647 udov
Krška škofija....... 3.608 „
Lavantinska škofija..... 12.336 „
Ljubljanska škofija..... 16.666 „
Tržaško-KoperBka škofija     .    .    . 2.118 „
Sekovska škofija...... 243 „
SombotelJBka škofija..... 141 „
Zagrebška nadškofija..... 315 „
Senjska škofija...... 111 „
Poreška škofija...... 63 „
Videmska nadškofija..... 124 „
Razni kraji.....s 121 „
Amerika........ 59 ,
vkup 41.552 udov Vsied razpisanih družbi nih daril došlo je odboru blizu 50 spisov razne vsebine : povestij, životo-pisov, poučnih in gospodarskih razprav. Obdarovali so se nastopni spisi: 1. „Žganjar", povest, spisal P. Bohinjec v Ljubljani; 2. „Gospod Anton" povest, spisal A. Koder v Inomostu; 3. „Mrtvo morje", krajepisen obraz, spisal dr. A Cigo j v Celovci; 4. „Gospodarstva najboljši pomočnik", spisal prof. M. Cilenšek v Ptuji; 5. „Zbirka domačih zdravil", spiBal Ivan Lampe, lekarnik v Kranji.
V porabo so se prevzeli Še ti-le spisi: „crtice iz dnevnika", spisal Jan Bilec, duh. v Ilirskej Bistrici; »Zgodovinske drobtine", spisal prof. I. Steklasa v Karlovci. „Duhovna Železnica in vlak v nebesa" spisal Tine Brdnik, kajjelan v Kranjskej Gori; .Narodno blago iz S a vinske doline", zapisal L. Š to r-man v Grižah: „Zbirka gospodarskih skušenj" injnekaj u aro d nega blaga, zapisal Lipe Vrhovski; „Zbirka zgodovinskih kratkoj-časnic, smešni c, ugank, nabral A. Benedik.
Drugi spisi so se večinoma, kjer .se je zahtevalo, poslali gg. pošiljalcem nazaj.
Zavoljo ogromnega dela pri tiskanji več ko trth milijonov pol, kolikor jih obsegajo vse letošnje knjige, in zavoljo ponatisov treh letošnjih družbi ni h bukev, katerih se je bilo sprva premalo natisnilo, tiskarnica in knjigoveznica ne bodeta mogli pred sredo meseca oktobra svojega dela dovršiti. Okolu srede oktobra se bode razpošiljatev pričela, ki traja celih 8—9 tednov. Naj čč. poverjeniki in udje blage volje potrpi jo in nam prizanesejo, ako knjige letos nekoliko pozneje prejmejo.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je za popravo cerkve in župnijskega poslopja v Pazinu 200 gld., za jiopravo župnijske cerkve v Ravni 150 gld. in za popravo fasade pri cerkvi in zvoniku v občini Lavra, 100 gld.
— (Dopolnilu avolitev) jednega poslanca trgovske in obrtniške zbornice v deželni zbor namesto pokojnega g rofa Gustava Thurna razpisana je na 21. dan t. m. Volitev bode v mestui dvorani, Pričetek o 6. uri zvečer.
kakor trdijo nekateri modrijani, da se, kakor se platno merij z vatlom, človeška omika meri s tem, kako se čisla ženske — čudno merMo, je-li? — potem Lušanje neso še prilezli do vrha omike; ker njim je ženska, kakorj pametnemu gospodarju krt: dober je, da je in mori črve,, da mu trave preveč ne končujejo, a vender mu dela silno preglavieo, ker mu včasi tako prerije travnike, da stoji krtina pri krtini in da, rekel bi, še kositi ni vredno. Treba ga je, krta, in vender bi ga pri-želel v dno pekla. Nekako tako mislijo naši va-ščanje o ženskah. Pretepajo jih samo, kadar in kolikor je treba, več ne. Podkalar včasi malo premočno udari. A njegova žena je tudi res taka, da bi se je še sam vrag naveličal. „Sosed, pojdi k Podkalarju j)o mesa", upila in rjula je nekdaj Ber-noži, ko jo je ravno prav dobro klestil in mazal s kolom, „ pojdi po mesa: Podkalar ženo ubija". A ni jej dosti pomagalo „Kdo bi vender take grde stare babe meso jedel", oglasi se jej modri Bernoža z bližnje njive in mirno dalje dela in koplje, govore sam v sebi: „Vsak svojo!"
On dan sem čul razgovor  dveh  Lušanov o
— (VI adika Stros smaver) se je v torek b Slatine čez Zagreb domov odpeljal.
— (Petdesetletnico svojega mašni-štva) praznoval je včeraj v sv. Jakoba lepo okrašeni cerkvi gospod prost dr. Anton Jarc, porojen dne 15. avgusta 1813 v Ajdovici na Dolenjskem. Tem povodom dobil je gosp. jubilant raznih Čestitk in daril.
— (Deželni zbor istrski) otvoril se bode dne 27. t. m. v Poreči.
— (Premeščenje.) Vodja pravosodnega mi-nisterstva premestil je notarja g. Ivana Plantana iz Zatičine v Radovljico.
— (Poročil) se je dne 13. t. m. v Vrdu pri Vrhniki tamošnji posestnik Karol Jelovšek z gospico Ivanko Rebič.
— (Prihodnja pevska vaja) za Soko-lovski koncert bode v petek 17. avgusta t. 1. točno ob osmi uri zvečer v dvorani Čitalnični. Podpisani odsek uljudno vabi vse gg. pevce, da se udeležujejo polnoštevilno vseh pevskih vaj.
Odsek za slavnostni koncert.
— (Spored Sla včevera u " izletu v Kamnik). Društveniki in udeležitelji se zbirajo v nedeljo 19. t. m. ob 3/46 uro zjutraj pri sv. Krištofu, odkoder se točno ob 6. uri odpeljejo preko Mengša, kjer bode zajutrek pri g. Leve i (»pri cesarski lipi"). OdpoČitek bode trajal do -/49. ure. Potem odpeljejo se naravnost v Kamnik. Uhod v mesto ob Va-0. uri; sv. maša bode ob 10. uri. Po maši obhod po mestu in kopelišnem parku ter ogledavanje zanimivejih krajev. Ob 1. uri obed pri gosp. Fišerji. Po obedu do 5. ure prosti čas, ob 5. uri pričetek ljudske veselice v proslavo 40 letnice vladanja Nj. Velečastva na vrtu gostilne g. Fant in i j a. Ondu pojeta .Slavec" in „Lira" skupno, svirala bode Kamniška godba ter drugo razveselje-vanje, zvečer velik umetelni ogenj. Ustopnina prosta. Odhod iz Kamnika točno ob 9. uri. Slavno občinstvo opozarjamo še jed enkrat , da se listki za vožnjo in obed dobivajo v prodajalnici g. Zalaznika na Glavnem trgu zadnji čas jutri petek zvečer.
— (Iz Kamnika) se nam piše, da se bode nedeljske štiridesetletnice cesarjeve udeležila tudi požarna bramba Gornjegraška z zastavo.
— (Prijateljski shod slovenskih velik oš o l c e v v Kamniku) prične se v soboto 18. t. m. — Dijaki zbero se od šestih do osmih zvečer v gostilni pri Fr. Rodetu. Ob osmih gredo skozi mesto na vrt Staretove gostilne, kjer se ob polu devetih prične prosta zabava. V nedeljo 19. t. m. je skupno kosilo, potem pa se udeleže zbrani dijaki proste veselice na Krištofovem vrtu. — V ponedeljek 20. t. m. je eventualno izlet v Bistrico.
— Velikošolci ! pridite vsi, da se kakor lani tudi letos jedeukrat v počitnicah pozabavamo po svoji dijaški navadi! Tudi drugi slovanski gostje dobro došli!
— (Uravnave Krke.) Deželni zbor kranjski je v seji dne 21. januarja 1887. bil sklenil, naprositi ministerstvo notranjih zadev, da bi po svojih tehnikih preiskavah) vprašanje uravnave spodnje Krke ter potrebno ukrenilo, da se zabranijo vedne povodnji ob dolenjem teku te reke. Notranjo ministerstvo je sicer z ukazom z dne 16. maja t. 1. dovolilo, da državni tehniki preiskujejo Krko, toda stroške, ki so proračunjeni na 2300 do 2500 gld.,
ženah. Zelo razumne besede sem slišal: „Prav za nič neso", trdil je Jurijevec, »prav čisto za nič".
„1, kaj bi ti", zavračal ga je Ambrožič. „Jaz imam že drugo, a vender jih ne devam tako v nič. Še črv je za nekaj na Bvetu; če ne za drugo, vsaj zato, da nam sadje kvari. Jaz pravim in trdim, da so tudi žene za nekaj dobre, namreč, da nas tu na zeraji jeze in mučijo in vicajo, da nam ne bode treba trpeti na onem svetu, nego da bodemo zleteli kar gorki v nebesa".
S to razlago je bil tudi Jurijevec tako zadovoljen, da je kar umolknil in mu veselo stisnil roko.
A če prav imajo naši vaščanje žene tako malo v časteh, če prav včasi glasno in jasno žele\ da bi prišel ali prijahal ponje sam Bog — nas — ga — varuj, vender bi zelo zelo slabo napravil, kdor bi se hotel ženiti okolu njih. Ravno on teden je Mar-tinec jednemu rešetarju malo da ne zavil vrat, ker mu je bil malo prelepo pogledal ženico. Zatorej Vas svarim in Vam svetujem, da se jih čuvate bolj nego srboritega bika ali kislega vina in Vas z vso dolžno Častjo pozdravljam M u h o d e r.
morala bi plačati dežela. Napraviti bi se moral po sebeu zemljevid za reko, na katerem bi bil narisan sedanji vudotok Krke z mostovi, brodovi, jezovi itd. ter na vsakih 200 M po močnih kolih zaznamovati visokost vode za navadni čas in za povodnji. Pri Dragi in Kostanjevici bi se postavila dva pe-gelna, na katerih bi se, kakor zdaj že v Novem mestu in Jesenicah zaznamovala visokost vode. Delo bi trajalo polugjeta in toliko časa bi trebalo za izdelovanje načrta. Ker gre tu ne samo za interese tamošujih prebivalcev, temveč je tudi država zadeta, upati je, da bode del stroškov prevzela država.
— (Izžrebani e porotnikov.) Za tretje porotno zasedanje v Ljubljani izžrebani so sledeči gospodje in sicer za glavne porotnike: Martin Ve-har, hišni posestnik in krčmar v Lukovici; Josip Trdiua, trgovec v Ljubljani; Fran Regoršek, trgovec v Ljubljani; Martin Petrič, posestnik in krčmar v Cevcah;  Josip  Verlič, posestnik   v  Doleh; Josip Jurca, posestnik  in  krčmar na   Vrhniki ; Albert Zeschko, trgovec v Ljubljani;  Viktor  Klinar, posestnik na Mlinu; Arthur Mahr, privatni učitelj v Ljubljani; Fran Hudovernik, trgovec v Radovljici; Henrih Maurer, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani ;   Valentin Treven, trgovec v Idriji ; Henrik Geltner, trgovec s premogom v   Ljubljani; Karol grof Lanthieri, graščak v Vipavi; Janez Leveč, posestnik v Dolu; Matej Zupan, trgovec v Ljubljani; Jakob Schober, hišni posestnik in trgovec v Ljubljani ; Janez Kušar,  posestnik  v  Notranji Gorici; Henrik  baron Lazzarini, posestnik v Smeledniku; Emil  Miihleisen,  lesni trgovec v Ljubljani; Fran Knafiič, usnjar v Šmartinu; Fran Legat, posestnik v Lescah; Josip Schrever, hišni posestnik  v Ljubljani ; Fran   Fischer, hišni posestnik v Kamniku Janez  Mathian,  posestnik in   tovarnar pohišja v Ljubljani; Ignacij Fock, hišni posestnik v Kranji; Ivan Velkovrh, hišni posestnik in c. kr. nadporoč nik v. p. v Ljubljani; Jakob Klobčič,  hišui posestnik v Ljubljani;  Ivan Hribar, glavni zastopnik banke „Slavije" v Ljubljani ; Janez  Kuiner, posestnik in krčmar v Kranji; Janez Boltauzer, frizer v Ljubljani; Rajraund Šušnik, posestnik v Kranji; Karol Lušm, c   kr. stotnik v. p. in hišni posestnik v Ljubljani; H. Kronabetvogel, posestnik na Godiči; Ivan Murnik, trgovec v Kamniku; Fran Kollman, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; za namestnike F. Grošelj, kantiner; Janez Pirnat, j>ek ; Leopold Blu-mauer, jermenar ; Blaž Ko Smel j, trgov, pomočnik; Josip Stadler, klepar; Ferdinand Krsnik, knjigovodja; Karol Kramer, hišni posestnik; Blaž  Zegnar, zastopnik  zavarovalnice „Janus" in Anton Mejač, trgovski pomočnik, vsi v Ljubljani.
— (Na Bledu) bode v nedeljo dne 19. t. m. zvečer na čast presvetlega cesarja rojstnemu dnevu velika razsvetljava.
— (Generalnim srbskim konzulom v Trstu) imenovan je dosedanji tajnik pri srbskem poslaništvu na Dunaji. I. Canković.
— („Učiteljski Tov arišu) ima v IG. številki nastopno vsebino: Kako naj učitelj goji in pospešuje domoljubje v šoli in zuuaj šole? — Knjiga Slovenska. — O poočitovanju pri računstvu. — Učiteljev ogovor učencem o priliki 40letnice vladanja Bi. Velečastva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. — Poročilo o pošiljatvah za „Prvo slovensko stalno učilsko razstavo" „Pedagogiškega društva" v Krškem. — Ocene. — Književnost. — Šolska letina. — Dopisi. — Premene pri učitelj-stvu.
— (Preži v o kri) imajo rokodeljski vajenci in pomočniki s Št. Jakobskega, Krakovskega predmestja in okrog Brega. Zadnje dni zbirajo se sle-hern večer kar v tolpah in krdelih v drevoredu na Bregu ter se hrumeč in kričeč pode gori in doli ter pretepajo. Prebivalstvo tega in bližnjih mestnih oddelkov pa se mora ogibati tega sprebajališča, mesto da bi se moglo s|)i*ehajati. Prav potrebno in umestno bi bilo, ko bi zvečer od 8. do 10. ure kak stražnik malo tjakaj pogledal.
— (Utopljeuca) izvlekli so včeraj iz Malega Grabna. Doslej se še ni dognalo , kdo je utopljenec.
— (Z Vrhnike) se nam piše; Pretekli teden zagledala sta pri sv. Magdaleni v Idrijskih hribih dva novorojenca luč sveta. Ker nemajo že dalj časa domačega duhovna, pošljejo otroka v bližno faro Zavrac h krstu a gosp. župnik se brani ju v sv. cerkev sprejeti, ker vodi dotično farno matico Ledin.ski gosp. župnik. Stariši in botri se nečejo ni-
kakor na daljno pot v Ledine podati Očeta naje-meta torej v Idriji voz, naložita novorojenca z babico in botri nanj in ju odpeljata čez Logatec in Vrhniko v Ljubljano h krstu. Kako so v Ljubljani opravili, nam ui znano.
— (Grozna smrt.) Posestnik Ivan I v a n č i č iz Gabrovici pri Ospu je na polji svoja vola tako pretepal in trpinčil, da sta se splašila. Ker je Ivančič vola imel na verigi, katere se ni mogel hitro znebiti, vlekla sta ga vola kacih 300 metrov daleč in ga tako poškodovala, da je v 24 urah po groznih mukah umrl.
— (Medveda) ustrelila sta dne 9. t. m. gozdni oskrbnik Strammer in žandarm Erat v gozdi pri Paki na Primorskem. Ustreljeni medved, ki je kratko poprej blizu Klanca kravo raztrgal, je 160 kilogramov težak.
— (V Gorjah pri Bledu) bode v nedeljo dne 19. t. m. slovesnost v proslavljenje štirideset-letnice presvetlega cesarja. Dopoludne bode slovesna sv. maša. Popoludne po cerkvenem opravilu bode pa na vrtu „pri Kaconu" veselica s petjem, slavnostnim govorom, deklamacijami, otroškimi igrami in z igro na citrah. Otroci bodo pri tej priliki tudi pogoščeni. — Zanimanje za to slovesnost je splošno in je pričakovati mnogobrojne udeležbe.
— (Vabilo k Svečanosti) v proslavo 40-letnega vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa I. in v spomin 400 letnega potrjenja pravic SrediŠkega trga, ki se vrši v nedeljo 26. avgusta t. 1. v zato prirejenem Šatoru na „Gradišci" Sre-diškem. Pri tej svečanosti sodelujejo: a) Hrvatsko pevsko društvo „Vila" iz Varaždina b) Radničko pevsko društvo iz Varaždina, c) Pevsko društvo Ormožkega okraja. d)Mestna godba Varaždinska, e) Godba Središka. Na predvečer svečanosti je mej zažiganjem kresov in sviranjem Središke godbe razsvetljava trga. V nedeljo 26. avg. t. 1. v jutro budnica, ob 10. uri slovesna sv. maša v Središki kapeli. Popoldan ob 3. odhod ljudstva in šolski mladeži z godbo od farne cerkve na Gradišče, tam: a) Pozdrav, b) Slavnostni govor o 401etuiei Nj. Velečastva cesarja Frana Josipa I. c) Govor o 400 letnici potrjenja pravic SrediŠkega trga. Mej temi točkami petje posameznih pevskih društev in sviranje godbe. Po končanej svečanosti ljudska veselica, umetaljni ogenj pod vodstvom pirotehnika g. Bernreuter-ja iz Maribora, in ples. Vsled te svečanosti postojita oba pouočna brzovlaka na Središkej postaji. Ustopnina 20 kr. za osebo. Svečanost se vrši če je vreme tudi neugodno. Odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Berolin 15. avgusta. Odstop Moltkejev napravil je globok utis. Moltke je že pred tedni cesarju izrekel željo, da bi rad odstopil. Davno je že bilo določeno, da bo Waldersee naslednik njegov. V vojaških krogih se poudarja, da nihče Moltkejevih namenov in nazorov tako dobro ne pozna kakor baš Waldersee.
Pariz 15. avgusta. „Nouvelle Revue" trdi, da je v njej objavljeno poročilo Bismar-ckovo pristno in napoveduje nova razkritja.
Amiens 15. avgusta. Pri prihodu generala Boulangera bile so demonstracije in izgredi. Policija in žandarmerija sta napravili red.    Več osob ranjenih.
Carigrad 15. avgusta. Porta odposlala okrožnico, v kateri izjavlja, da je Italija rušila pogodbo, ker je Masavo vzela v posest.
Rim 15. avgusta. Od 700 v Debeb odposlanih bašibožukov vrnilo se jih je 48 1, mej temi 7 6 ranjenih.
Berolin 16. avgusta. „Norddeutsche Allgemeine" bavi se s člankom „Nord"-ovim, da je potovanje cesarjevo na novo upihalo na rodni razdor mej Nemčijo in Dansko. Poudarjajoč olicijozno lastnost „Nord"-ovo, pravi „Norddeutsche", da se iz tega more posneti, da ruski politiki, za „Nord"-oin stoječi, še vedno mislijo na to, da bi nam v bodoči francoski^ vojni zopet odvzeli kolikor možno velik kos Šlezvika.
Pariz 10. avgusta. Tudi v Doulleusu, kamor se je lloulanger iz Amiensa odpeljal, bile so demonstracije in je več  osob zaprtih.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Rečenih   tvrdek  uloge dokazujejo  vrhu tega, da so v tej stroki tkanin glavna stvar stroji, a ne
delavci pri stroji, in da he z omejitvijo delavne dobe zmanjšuje proizvajanje in podražuje ter po takem da se škoduje obrtuosti Avstrije, v nasprotji z Ogerako, da ji takorekoč ne bode mogoče upirati se konkurenciji. Kar sta nastali pri nas dve novi tvornici, imata škodo tudi radi tega, ker si morata delavce še le izučiti. V naši okolici izdeluje se preja nižje vrste in tukajšnjih tvornic ni primerjati, ko bi tudi imele čisto izurjene delavee, tvornicam na Angleškem, v Švici. Nadalje se navaja, da delavcu n« bi ni take naredbe mnogo koristile, ker zvečine dela po akordu in ne more, ako bi bil še tako priden, dvanajstine dne pridobiti, ter radi tega izgubi del svojega zaslužka.
Odsek je to natanko pretehtoval ter se pridružil mnenju, da je prošnja utemeljena ter predlaga: Zbornica naj piiporoča ulogo društva avstrijskih predilcev pri c. kr. trgovinskem mini-sterstvu.
Predlog se vsprejme.
IV. Gospod zbornični svetnik Makso Krenner poroča o neki dobitkovini. Oblastvo je namreč izreklo svoje mnenje, da se do zdaj neki pivovarni propisana dobitkovina, katera pivovarna je 1. 1880. izdelovala več piva nego prejšnja leta, ne strinja več z izpremenjenimi odnošaji ter da jo je treba primerno povišati. Odsek vender ni mogel povišanja zmatrati za osnovano stvar, in sicer iz tega uzroka, ker bi ne bilo upravičeno, ako bi izdelovanje jed-nega leta vsprejeli za podstavo povišanju dobitko-vine, in er bi radi tega zelo pogostoma morali izpreminjati visokost dobitkovine, in to gotovo vselej, ako bi se dokazalo, da se izdeluje več ali manj piva. V našem slučaji morali bi za leto 1887., in ako ne za to leto, to vender za leto 1888. znižati dobitkovino, ker je izdelovanje leta 1887. bilo mnogo manjše od leta 1880. Ko je še poročevalec govoril o nekaterih trgovskih odnošajih, ki se tičejo tega predmeta, predlagal je v imenu odseka: Zbornica naj se izreče proti povišanji dobitkovine rečene pivovarne.
Predlog se vsprejme.
V. Gospod podpredsednik Mihael Pakič poroča v zborničnem računu in o računu o pokojninskem zakladu za leto 1887. Primerjajoč odobreni proračun o dohodkih in razhodkih zbornice z uspehom vidimo, da je troškov manj za 353 gld. 29 kr. Imovina pokojninskega zaklada iznaša 7001 gold. 42 kr. ter se je pomnožila v računskem letu za 989 gld 00 kr. Oba računa pregledal je odsek natanko ter našel v redu in poročevalec predlaga v odsekovem imenu:
1. Računski sklepi o zborničnem računu in pokojninskem zakladu za leto 1887 se potrjujejo in racunodajaleu daje se absolutorij.
2 Pravoredno z dokazilnimi prilogami podprt račuu predložiti je po deželni vladi v zmislu § 21. zakona od 29. junija 1808, drž. zak. štev. 85, vis. ces. kr. trgovinskemu niinisterstvu v potrjenje. — Odsekova predloga vsprejmeta se jednoglasno.
VI. do VIII. Zbornični tajnik poroča o pravilih nastopnih obrtnih zadrug: a) trgovinskih obrtov, b) svobodnih, rokodelskih in dopuščanih obrtov, iz-imši gostiIničarski in krčmarski, mesarski in trgovinski obrt; c) gostilničarskih in krčmarskih obrtov in mesarjev — v sodnjem okraji Mokrouoškem. Ker se v pravilih predlagajo le neznatne premembe, ki po mnenji odsekovem ne bodo našle nobenega protivja, zato predlaga poročevalec: Zbornica naj priporoča v svojih izjavah slavni ces. kr. deželni vladi, da potrdi omenjena pravila z odsekovimi pre-natedbami.
IX. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča o pravilih zadruge gostilničarskih in krčmarskih obrtov vsake vrste, mesarjev, trgovinskih in svobodnih obrtov, kateri so preuarejeui v zmislu zborničnih predlogov od 30. decembra 1887, št. 1701. Ker se pravila ujemajo z določili obrtnega reda, predlaga poročevalec v imenu odsekovem : Zbornica naj priporoča pri slavni c kr. deželni vladi pravila v potrjenje. — Predlog se vsprejme.       Dalje prih.i
Zahvala.
Oillftor  /.u   iinprttvo  in  ni*«lil«-\ iionU v
prošluvljtMii«' Htiride-.et.Iet uice vluiluujii \j. Vele-tns( va pnsi. ecMiirja ■•"rauai Josipu I. v SI.olji l.ul.i čuti prijetno dolžnost, da izreku trm potoni visoko-rodueinu gospodu J. Mttrk-u, c. kr. okrajnemu glavarju, kot zastopniku gospođa4 deželnega predsednika; visokorod-iieinu gospodu grasčuku Otonu D«toli, kot zastopniku deželnega odbora; prećaslituj duhovščini, zlasti visokočast. tfoapuilu HI Soklie-u, mostnemu župniku, /.a blagovoljno daritev sv. maše in Idagoslovljenjo mostu; p. u. gg. slav-iioatiiini   govornikom;  gg   pevcem;  vsem  p. n. gg. e. kr.
uradnikom i gg. meščanomj slavnim društvom in korpora-
cijiiuj; slavnemu c kr. rudarskemu vodstvu v Idriji, katero nam ju za primerno muli honorar prepustilo oddelek vriti rudarske godbe; slav. uredništvom »Slovenskega Naroda", „Slovencu* in „Laihaeher Zeitunjj"; sploh vsem p. n. gostom, ki »o ud blizu in daleč prihiteli in bodisi na katerikoli način pripomogli k sijajnemu zvrSetku slavnosti, iskreno zahvalo. V Skorji Loki, dne 1 o. avgusta 1888. (554)
			
			"IG
..LJUBLJANSKI ZVON"
s
»toj i (331—187) ;
za vse leto gld. 4.60; za pol leta • !a   gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. | ,
.^JZ5l-» JC1-----r*T Jgl-----ffTJ°i       m+l ~
Pri Slonu i
Martlnek iz Trsta.
Pri Malltl Dunaja. — Stuhec
Pri  avatriskeiu «i*«ri
gore. — Jeglič iz Gorenjskega.
T u j o i :
15. avgusta. Scvveitzer it Linca. — Zenker iz Tista. — Kovni' z Dunaja.
Mase^ache iz Trsta. — Rosenberg z iz Kočevja.
Pusavtf   iz Kranjske
Meteorologiriio poroci lo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
M >	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	738 3 mm. 737 f> mm. 738 5 mm.	21 0° C 3041 C 23-2° C	si. sev. si. sva. si. svz.	jas. jas. d.jas.	0 00 mm. dežja.
> " 1 nad	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer Srednja normalotn.	73*« mm.    20 H« C 73H-3 mm.    29-5° C 734 8 mm.    23*0° C temperaturu J490 in		■L svz. si. svz. hrezv. 24*4°,	d.jas. jas. jaa. i za 5*£	0 <;0mm. dežja. : 0 in 51
DvLZisijfaflcet borza
dne 16  avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
gld.  82-30 — gld.
83-05 — „
„    112 20 — „
i     9825 - ,
n   8V0-- - ,
,   317-40 — r
„   123-45 - ,
9-77 - „
tio-ao   — .
250 gld. 133 gld 100   .     169 ..
Papirna renta.....
Srebrna renta.....
Zlata renta ......
6°/0 marčna renta . Akcije narodne banke.   . .
Kreditne akcije.....
London ........
Napol.........
C. kr. cekini ....
Nemške marke.....
4°/, državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0   .   .   ,   . . Ogerska papirna renta 5°/0   .       . . 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/0   .   .     100 gld Zemlj. obt. avstr. 4Vt0/0 asla-ti zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove Bev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld
Radolfove srečke..... 10 .,
Akcije anglo-avstr. banke 120 ,,
Trammway-druSt. velj. 170 gld. a v.
102 91 105 120 124
ICO 183 21 111 227
danes
82- 20
83- 25 112-40
98-15 896 — 31890 123'40 9-76 5 '89 60*18 , — k 25 05 65 50
50
25 25
20
Oznanilo.
Pouk v I. m« stm t» o( roHkem vrtu
s slovenskim poučnim jezikom prične ae
v liO. ti.m a\ tnisia letos
s sveto mašo v sv. Petra farni cerkvi.
Upisovanje otrok vršilo se bode od 17. dne avgusta naprej mej 8. in 11. uro dopoludne in 2. pa 4. uro popoludne v učnih prostorih na sv. Petra nasipu hiš. št. 65, pri tleh na levo.
Vodstvo I. mestnega otroškega vrta Ljubljanskega,
v 14. dan avgusta 1888. (652—2)
Ženitvena ponudba.
Gospod srednje starosti, s plačo 1000 gld. na leto in s pravico do pokojnine, želi se oženiti I gospico ali udovo brez otrok, staro 24 do 40 let, ki ima nekaj premoženja. — Ponudbe s sliko naj se pošiljajo do dne 31. avgusta t. 1. pod naslovom: H« 1». poste restante Velike l,n»*e, HrnnJHko. (545—2)
Išče se
domač učitelj,
ki bode poučeval v večjem in prijetnem slovenskem trgu v predmetih ljmlake in spodnji- srednje ftole.
Ponudbe pošljejo naj so pod chiffro „A. A." na upravnifitvo „Slovenskega Naroda". (545—3)
i SIMONA GREGORČIČA.!
ril. zvezek. — Založil Josip Gorup. E
Dobivajo se samo pri meni. Broširane po 1 «1«!., Ij
}■ s pošto 5 kr. več; elegantno vezane po 1 {riti. BO kr., (p
L s pošto 5 kr. več. (439—26) J
^ Naročila Ne najlažje izvršujejo po poštnih nakaznicah f
I FRAN DEŽMAN, |
C       knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6. J
oddal bi rad svojo
mesarijo in gostilno
poštenemu, podvzetnemu človeku, kateri bi si b tem lahko zagotovil svojo eksistenco.  —  Natančneje  o  vsem pove
Anton Šega v Litiji.
(548-2)
Štev. 11.371.
(538-3)
Za sv. Mihaela rok 1888. leta oddati je v poslopji meščanske bolnice v Ljubljani (Kresiji) jedno proti šolskemu drevoredu ležečo
prodajalnico.
Ustne ali pismene ponudbe vsprejema mag -strat v navadnih uradnih urah do uštetega dne »O. 4. m.
Mestni magistrat Ljubljanski.
v 6. dan avgusta 1888.
Proti kašlju in kataru
zlasti pri otrocih; proti hripavosti, zaslizenju, vratnim, želodčnim in mehurnim boleznim in scalnih tež-kocah priporoča se
Rimski vrelec,
najčistejša alkalična planinska kisliea, prirodno pristna; neprekosjiva velefina mlzna voda, ki
vina ne črni in ju popolnoma hrez organičnih sno-vij, žveplenih in jodovih spojin z njihovimi sitnimi stranskimi uplivi.
V LJubljani  ga  prodaja  M. E. Supan, ra
Dunajski cesti; v Kranji Fran Dolenc (479-6)
R. DITMAr
c. kr. priv.
tovarna za svetilnice
FA8RIKS-ZEICHEN.
R. DITMAReva
e. kr. priv
bliskovna svetilnica
444
(Patent in««)
ima krogljasto, blesteče belo plame in prekosi vse druge „ blisk ovne svetilnice", „belgijske svetilnice" i. t. d. s svojo
neznansko svetlobno silo 105 sveč,
katero so določila fonometrična merjenja gospodov
«lr. JLeouli. Weher-ja, kralj, profesorja na kralj, vseučilišči v Vratislavi in dr. Bud. Itonedikt-M, docenta na c. kr. leluiiskej velikej šoli na I Hi naj i. in se torej ne opira na kako poljubno trditev.
lili U.m svetila z i. i t. Um
R. Ditmar-jeva c. kr. priv. bliskovna svetilnica 30'"
se spodaj prižge, lahko uravnava in ugasne, je kolikor h: mogoče enojno narejena tor je tudi ravnanje ž njo jako priprosto, drži petroleja za deset ur ter je cenejša, nego druge svetilnice podobne konstrukcije domačega in inozemskega izdelka.
L Ditmar-jevi c. kr. priv. meteorski svetilci s krogljastim plamenom
v velikosti:   15"'   20'"   25'"   30"'   35'" 45'" s svetilno silo:   28,     45,     66,     76,     120,   157 sveč dobe se primerno veliki
za namizne in viseče svetilnice, stenske svetilnice, laterne i. t. d. v vseh opravah in po vseh cenah. (660-1)
Ditmar-Jeve svetilnice ima v zalogi vsaka boljša trgovina s svetil ni ca m i.
T*. I>ITMAR-jeve
bliskovne in meteorske svetilnice, namizne, viseče in stenske svetilnice
v največji izberi in po izvirnih cenah ima
FRAN KOLLMANN v LJUBLJANI.
^51-1)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Drag otip Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".