T^AND ^justice Domovina SL0V6NIAN MORNING NCWSMMft CLEVELAND 8, 0., THURSDAY MORNING. JUNE 3, 1948 LETO L. - VOL. L. Borba cerkve na Madžarskem ZAKON O VSELITVI BEGUNCEV PRIDE NA DNEVNI RED IRazne najnovejše svetovne vesti __ n 1 1 ...JI_ 1-!-nnJ W/lXitVIAm I X SLOVEHliJE ALOJZIJ ZAMUDA. — Poro- jalska. čali smo že, da je Gospod odpoklical 9. aprila župnika v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici v 72 letu njegove starosti Naj dodamo, da je služboval kot kaplan v Črešnjevcu, na Vranskem in v Gornji Radgoni, župnik v Črešnjevcu, je postal leta 1911 in je tako bil 37 let duhovni oče te župnije. ne more ‘Tbrava«“napi* Pobirali komunistično vlado v k°"> = vP°klicani H« 19-25 let ne more od bravat napačn h stari, zakon o mednar rudi prevoz ranjkih iz , . , . , vini zakrni n vselitvi p DVA PREPELJANA DOMOV. — Na pokopališče v Šmartnem pri Velenju so prepeljali zemeljske ostanke Gregorja Potokarja, dekana, ki je pred vojno deloval v tej župniji, in pa ostanke kaplana štukovnika Franca, šipartinskega domačina. Oba sta bila pregnana od Hitlerjevih preganjalcev na Hrvaško in sta tam umrla. Skoro vsa štajerska duhovščina je bila pregnana od Nemcev leta 1941. Gotovo ne zato, ker je bila za Nemce. In vendar danes novi jugoslovanski režim očita ravno tej štajerski duhovščini, da je izda- ron;kiv. njenih namerah, da vpelje popol- ” «™Jnarodni trgo- naukov. Tudi prevoz ranjkih iz J ’ £ vini) zakon o vselitvi 200,000 be- ssSKir*K k”™ M« *11. ”'«,|» borila vatraj- *»•«, M ""rajo biti hitro nk. Obakrat, pod Nemci in Komunisti zasegli vse šole. I Verouk v šoli odpravljen. Duhovniki v ječe. Washington. — Republikanska večina v parlamentu jedelo-čila, da morajo priti v razpravo ---- ----------- -------------------------- ------ in na glasovanje sledeči zakoni Budapšsta. - cardinal Mind- ^ P™« prekinitvijo in odgodi-na zato, ker je s svojim naro- j, jzkliučeniem tvii° *el v teJ Parlamentarni se- dom proti tu emu okupatorju, szenty je zagroz i z izKljucen em vnoklicu k vola Oba preganjata Cerkev, ker ta «* ^atolšike cerkve vsem, k. b. “»'■ V*WlCU k vwa’ FRANKFURT. — Sedem zdravnikov, ki so pod režimom Hitlerja delali “zdravniške poizkuse” na živih telesih zapornikov v nacističnih koncentracijskih taboriščih, in s tem povzročili mučenje in strašno smrt svojih “pacijentov,” je bilo obešenih. Obsojeni so bili na smrt pred zavezniškim vojnim sodiščem. Med njimi sta tudi osebna zdravnika Hitlerja in Himmlerja Karl Brandt in Karl Gebhardt. LAKE SUCCESS. — V Palestini je nastopilo premirje. V smislu predloga. Zveze Narodov se ne sme med premirjem dobavljati nikako orožje nobeni državi, ki je bila zapletena v bojevanje v Sveti deželi, prepovedano je povečevanje vojnih sil in vojaško vežbanje in vse države morajo sodelovati s posredovalno komisijo Zvezd Narodov v Palestini. stvo) prepeljalo domov. f rok- Minister za šolstvo jji ta- j V ŠMARTNEM PRI VELE- koj nato lzf.vl ’ da dria.va NJU je na velikonočni pondeljek za9e*la vs« šole klju^ karidlna °’ *i„!o Ppipr vemu, nasprotnemu stališču. Vla- Iz raznih naselbin CHICAGO, 111. — Iz naše na- nnrrrii—.>—...» DUHOVNIŠKE SPREMEM-, odredbam. c,n aunovnm Je VATICAN.____Na svoj godovni dan je sveti oče Pij XII. go- voril kardinalskemu kolegiju. V svojem letošnjem govoru je sva-] ril katoličane proti gibanjem, ki hočejo sedaj popolnoma uničiti ; krščanstvo v zasebnem in javnem življenju in naglasil, da je treba “odločno izbirati ali s Kristusom ali proti Kristusu.” izraziti je svoje veselje, da se je doseglo premirje v Palestini čeprav je le začasno, vendar daje vsaj nekaj upanja" je rekel papež. DUHOVNIŠKE SPREMEM-1 di : a0. jo izven Chicaga, kjer bodo ime- BE V MARIBORSKI ŠKOFIJI. H več svežega zraka, želimo jim •TjT že suspendiran radi svojega so- ~---- Slavi. J* ...lk - “S" strevnici, je postal dekan v de-'P* se vedno v večjem številu za- srečno ^vanje v novem^raju^ TOKIO. — Dne 8 junija bo kardinal Spellman prišel v Japonsko prestolico in razgovarjal s cesarjem Hirohito in genera lom Douglas MacArthurjem, USA vojaškim guvernerjem Japonske. kaniji Rogatec. >ka T. cerkvejn °dlznanih Mr. in Mra. preko državnih oblasti in pod Jogeph Pojei2 Norwood Rd. ter stalno njihovo kontrolo. Mr Herman Vovk, sin Mrs. so kbkfpTavfdTrdobili so bile objavljene v vseh listih, „oba odpravita neodvisno bodočnost Nemčije v gospodar-, neposredno pred volitvami in aodatvo jn podredita sodišča ......... • vagina ftht.n7.pnP.fiV lfi bilo Z€ __j._ i*_4nnlu skem in političnem oziru. ------------- Jugoslavija menja diplomate London. — Zastopnik Jugoslovanskega poslanstva je izja- —------- *■— , SOQSIVU III —------- večin« obtožencev je bilo ze centraliatienim državnim poli-pred volitvami vrženih v za‘ tie„im oblagtem. pore. Stavka električarjev eiuvauu » ____JW New Britain. — 3,000 delav- vil da bo Jugoslavija odpoklica- cev pri American Hardware . ’ . i ▼__J-___ G otAniln v ntavkn ^lani Vli, Ua DO aJUgUBiavija | ■ z— ---- al svoje ambasadorje v Londonu ,Corp. je stopilo v stavko. Člani in Ankari, g. Dr. Ljubo Leon- so CIO Unije električarjev. Do 3„ili slovensko narodno zasta- tiča in polkovnika Simiča. Oba stavke je prišlo, ker «o voditeji “V obeh sistemih se obožuje en sam vodja, ki je vsemogočen, nedotakljiv in neodstavljiv. Champa Jr. Ženin je sin Mr. in Mrs. Joseph Champa iz 15700 Trafalgar Ave., ter je bil včasih prav priden raznašalec Ameriške Domovine. Sorodniki in prijatleji so prijazno vabljeni k poročni maši. V soboto 5. junija ob 10 bosta poročena v cerkvi sv.. Vida “Oba sistema odkrito zani- Rose Vovk iz 94. ceste. Sorod-nikiin prijatelji so prijazno vabljeni k poročnim obredom. Vsem trem parom želimo vso svetost pogodb za nju ne obstoji. .......... r______ “Oba sistenja vzdržujeta in srečov novem stanu, financirata močne pete kolone med tujimi narodi in državami.” “Oba sistema se poslužujeta posebne oblike demagegij« in laži, ščuvata narod proti narodu, razred proti razredu, izključita vsako opozicijo in združita vso oblast v rokah Predsednik posreduje za železničarje Kardinal Spellman na Kitajskem Shanghai. — Kardinal Francis Spellman, nadškof iz New Yorka, je prispel na tukajšnje Washington. — Pred sednik letališče. Pri sprejemu ga je po- Truman je znova začel pogaja- , zdravil nadškof Paul Yupin, nja za mirno rešitev spora med Primas Kitajske. Kardinal bo foWniUkimi družbami in unijo [obiskal predsednika maršala železniških delavcev. Chiang Kai-shek. Ameriška Domovina i X Ti limA iHl (JAMES DEBEVEC, Editor) 1117 St Cltlr Av«. HEnderaon 0628 Clmlud «. Ohio Published daily except Siturdtyij Sundiye end Holiday«___ NAROČNINA Za Zed. države 88.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta 13.00. Za Kanado in sploh za dežele Izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for S months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.60 for 3 months. Entered as second-clxas matter January 6th, 1908, at the Poet Oillce at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 109 Thurs., June 3,1948 DR. MIHA KREK: Kako sem doživel vetrinjsko tragedijo Med vso vojsko sta si v Soveniji stali nasproti dve fronti. V prvi so bili Slovenci, drugo so vodili moskovski agenti z Edvardom Kardeljem na čelu. V prvi je bil narod, v drugi so delali maloštevilni komunisti. Prva si je prizadevala, da bi narod preživel vojno in okupacijo ob čim manjši škodi, druga je šla za tem, da izvede komunistično revolucijo in spravi deželo pod komunistično diktaturo. Prva je upala na anglo-amerikansko zmago v Evropi in delala zanjo, druga je hotela preko zmag rdeče sovjetske armade in krvave revoucije priti na oblast. Okupatorji; nacisti in fšisti so zatirali prvo, ker je bila znana kot anglofilska, komunisti so jo pobijali, ker so hoteli pobiti vse kar bi njoglo nasprotovati njihovim načrtom. Angleška in ameriška vojna politika je izročila deželo Sovjetom. Sovjetska armada je vkorakala iz vzhodne strani v Srbijo, okupirala Belgrad in izročila vso oblast komunističnemu voditelju Titu. Slovenci so še upali, da bodo našo domovino osvobodile anglo-ameriške čete in so do konca uspeSno preprečevali, da bi komunisti v Sloveniji prevzeli jobfast. ■ Pred porazom Nemčije in podpisom premirja, je Narodni odbor za Slovenijo prevzel oblast in organiziral Slovensko narodno vojsko, ki so vanjo vstopile vse edinice_ domobrancev, četnikov in drugih dotedanjih na pol vojaških in podobnih organizacij, ki so med vojno kakorkoli zvesto sulžile narodni stvari. Ko se je izkazalo, da so Anglo-Amerikanci pustili vse H zemlje vzhodne in srednje Evrope Sovjetski zvezi, ni bilo nobene druge'poti, Ktff T>£g iz domovine za rte tiste, ki so se icomunistom med vojno upirali. Bil sem takrat v Rimu. Koncem leta 1948 smo bili .............., ~~ osnovali tam Jugoslovansko podporno društvo. Kot zastop-1 ■enski list, že zdaj nešterni na-nika tega društva sva šla Dr. Živko Topalovič in pisec teh ši prekmurski Slovenci dobro vrstic k zveznemu oficirju in zastopnika Vrhovne zavezniške komande, polkovniku grofu de Salisu v Rimu koncem marca 1945 in mu pojasnila stanje, ki je nastalo na ozemlju Jugoslavije. Imela sva že poročila kako so komunisti morili v vzhodnih delih države, kjer so postopoma prevzemali oblast. Poročila so vedela povedati, da deset tisoči beže pred komunističnimi bandami proti vzhodu države v Slovenijo in hočejo cfoseči Anglo-Amerikanske vojne edinice ter jih prositi za sprejem in zaščito. Polkovniku sva razložila kakšne skupine ljudi bodo prišle na italijansko in avstrijsko ozemlje in ga prosila, da jih zavezniške vojaške oblasti sprejmejo. Zagotovila sva ga, da je ogromna večina teh ljudi dobrih in zanesljivih. S poročili v rokah sva dokazovala, da so to izraziti prijatelji zdpadnih zaveznikov in da prihajajo pod njihovo zaščito v prepričanju, da pridejo k zaveznikom kot zavezniški narod. Prva prošnja je bila, da naj zavezniki ne izroče nikogar teh ljudi v roke komunističnim oblastem v Jugoslaviji, pred katerimi ljudje beže. Dalje sva prosila, da naj zavezniške oblasti vsem beguncem oskrbe streho in hrano, potem pa jih uporabijo in zaposle. Vem, da je angleški polkovnik še isti dan napisal poročilo o vseh najinih navedbah in prošnjah in ga poslal kot nujen predmet glavnemu stanu maršala Alexandra v Caserti pri Neaplju. Moram naglasiti, da sem bil popolnoma siguren, da se tistim Slovencem, ki bodo dosegli Ameriške' ali Angleške čete ne bo nič hudega zgodilo in sem smatral za popolnoma nemogoče, da bi koga nasilno izročili komunistom, ne da bi se res sami prepričali, da je kriv. Delal sem od 1941 z Angleži, marsikaj je bilo težko, ali dobil sem prepričanje, da je Anglež nezmožen napraviti težko izdajstvo nad narodno skupino, ki je bila z njim v vojnem tovarištvu vso voino in jo je samo nesrečna politika koncem vojne ločila. Znano mi je bilo, da so angleški oficirji dobro vedeli kako krvoločni morilci in brezobzirni nji-* hovi nasprotniki so bili jugoslovanski komunisti, saj so svetovali svojim padalcem naj se v slučaju sile rešijo kamor morejo: med domobrance ali četnike, naciste ali fašiste, s?,-mo naj pazijo, da ne padejo v roke jugoslovanskim komunističnim partizanom. Govoril sem vendar o neverjetni možnosti, da bi Angleži naše ljudi izročili nasilno titovcem, z mnogimi angleškimi ljudmi, pa so me vselej ogorčeno zavrnili, to možnost popolnoma izključili in bili žalostni, da sem kaj takega omenil. Zveze z domovino so bile prekinjene od poletja 1944 popolnoma. Ves trud, da jih upostavimo je bil zaman. Okoli 10. junija, mislim, sem dobil poročilo s Koroške, da so angleški oficirji slovensko narodno vojsko razorožili, njene člane najprej sprejeli kot begunce, pa jih po 14 dneh naloži'i na vlake in avtomobile pod lažno pretvezo, da jih peljejo v novo taborišče v zgornji Italiji, pa,so jih poslali na jugoslovansko mejo in jih izročili komunističnim rabljem. Kdo so prekmurski Slovenci? “Prekmurje” pomeni prebivalce in kraj onstran, “prek” Mure. Ime “prekmurski Slovenc” kratko "Prektnurc” so nam Slovencem Slovenske krajine dali drugi. Mi »ebe nikoli nismo tako imenovali, nasprotno, za nas so bili Prekmurci štajerski Slovenci, ker so za nas ti bili “prek Mure.” Mi, sedaj takozvani ‘^prekmurski Slovenci,” smo v vsej svoji zgodovini sebe imenovali Slovence ali Slovene ali “stare Slovence.” Tudi svoje domovine seveda nismo imenovali “Prekmurja.” Naš kraj je bil za nas vedno samo “Slovenska krajina” ali “Slovenska okroglina,” to je, iz najstarejše dobe slovenske zgodovine od Slovencev naseljena pokrajina med Muro in Rabo ter med' Radgono :n Dolnjo Lendavo. Nikjer drugje niso Slovenci svoje pokrajine imenovali "slovenska” kot Prekmurci svojo. Tako imamo Kranjsko, Primorsko, Goriško, Štajersko in “Slovensko krajino” (Prekmurje). Seveda se nas je danes ime “Prekmurj” "Prekmurci” že tako prijelo, da bo izpodrinilo naše zgodovinsko ime “Slovenska krajina.” Nič hudega. Skoro vse vode, ki namakajo naše Goričko Prekmurje in prav vse, ki namakajo Ravensko in Dolenjsko Prekmurje, se izlivajo v Muro, V našo narodno reko, ki nas po svojih številnih brodih, ladjah in tudi mostovih veže z ostalimi Slovenci in z brati Medžimurci (Medžmurje — hrvatska pokrajina med Muro in Dravo). Imenovati nas po naši reki se nam zdi lepo. V Slovenski krajini živi ravno nekako 100,000 Slovencev, od katerih je tri četrtine katoličanov in ena četrtina luteranov. Ker smo bili Prekmurci do leta 1919 pod ogrsko oblastjo, so nas večkrat imenovali tudi ogrske Slovence. Madžari so se že od nkedaj bali imena “Sloyeni” in “Slovenci.” To ime je preveč očitno kazalo, da ne spadamo k Madžarom, ampak tja, kjer so drugi Slovenci, kjer je večina Slovencev in da z njimi (Slovenci) tvorimo en narod. Dali so nam ime "Vendi” in “Slovenski krajini” “Vend-videk.” Prekmurci sami so se pa po domačih krajih med seboj še ločili in imenovali “Goričance” (te goričkega dela Prekmurja) in “Ravince” ter “Do-lince” (ki prebirajo v ravnem dleu Prekmurja). murski duhovnik, rojeni v A-meriki. Meo je predgo v našem domačom i v hrvatskom jeziki. OdvečaTa i večer toga dneva je bila slovesnot v dvorani. Društvena poročila so podali predsednik društva Mr. Ign. Krapec, podpredsednik Mr. Štev. Jakšič i blagajnik Mr. Štev. Balaikn Mr. Jakšič je v svojem govofš povdaro zakaj mamo tudi Prekmurci pravico imeti Svoje safhdstalho društvo. “Svoja društva imajo Zagorci, Dalmatinci, Ličani in ne vem što ešče vse, čeravno so vsi Hrvatje. Ce imajo Kranjci svoje posebno društvo, je tudi nam prekmurskim Slovencom ravno tako dovoljeno imeti svoje posebno prekmursko društvo, čeravno smo vsi Slovenci.” Slovesnosti se je vdeležo naš prekmurski rojak Rev. Jožef Godina, šteri je pred kratkim pri-šeo s staroga kraja. Prineso je pozdrave i čestitke k 30 letnici od prekmurskih rojakov v Clevelandi. Meo je slavnostni govor, v šterom je pohvalo delo društva v zadnji 30 letaj i želo društvi blagoslov boži pri na-daljnom deli. Zbranoga je bilo v dvorani mnogo prekmursko-ga naroda: člani društva i prijatelj od drugij društev. Igrala je Fujsova godba. — Poleg gori imenovanij članov odbora so ešče Mary L. Balažič blagaj niča i Martin Balažič, predsed nik betežne podpore. PREKMURSKO GOSTOVANJE v Mentreali (Canada). Na 1. majuša je številna p«jf murska družba v Montreali meta veseli den. Obslužavali so sv. zakon Tkalec Daniela i Cecilije. DOPISNIKI. — Prosimo vse zavedne Prekmurce in ešče posebno prekmurske voditele na-šij prekmurskij društev, ka ze-mejo pero v roke in nam po domače poročajo vse, ka bi naše lidi zanimalo. Sporočite liam, če zvedite kaj takšega s staroga kraja in vse ka se med vami v Ameriki dogaja — pa naj so to vesela eli žalostni dogodki med našim narodom, PREKMURCI! — “Ameriško domovino,’ naš skupen slo- poznajo. Eli ešče vse premalo je takšij. NOVIN s staroga Kraja zdaj nemarno vcč.“ Ameriška domovina” naj nam bo bar do tistoga časa, dokeč se naše “Novine” v starom kraji opet k življenji ne zbidijo, naše glasilo, s šterim bomo vsi povezani, se spoznavali in poznanstvo ohranjali. Nekdašnje širi-tele NOVIN ešče pozoseb prosimo, ka se s tistov starov pa velkov lubeznijbv kak nekda za NOVINE zdaj zevzemejo za naše nove NOVINE, štere vidimo v Ameriškoj domovini. Ameriška domovina in NOVINE v n joj se vrej ujejo v tistom duhi in v tistoj lubelzni do našega naroda kak nekdašnje Kleklo-ve NOVINE. Naj nas k torni deli žene zafalna lu-bezen do našega staroga voditela v sta-lom kraji, šteri zavolo žalostni razmer živi tiho skrito življenje •v Soboti, s svojimi željami in s svojimi molitvami je pa ešče izda prj svojem narodi in pri vsakšem našem človeki.—Ameriška domovina za zdaj prinese vsakši tijeden edno.k posebne prekmurske NOVINE, pa tudi Miadoženec je doma s Trnja, druge dneve prinaša novice i;nevesta pa (Kapitanova) z"Žiž-povesti, ki so prav tak koristne! kov. Na veselo gostovanje so za Prekmurce kak za druge ] ne prišli samo številni prijatelj Slovence. j iz Kanade, nego čilo iz Cleve- DRUŠTVO SVETI KRIŽ.—panda i iz Cikage ((Mrs. i Mr. (Chicago,- 111.) je dne 2§^apri- Gjura). Mladomi pari čestitala obslužavalo 30 letnico svoje-! mo in želemo vse dobro v noga obstanka. (Ustanovljeno jejvom stani, bilo 27. febr. 1918.) Ob 10 do-1 DOGODKI V RADMOŽAiN-poldne je bila v cerkvi Sv. Troj- j SKOM LOGI. _ Dosta se guči, stva meša, štero je daruvao jspitavle i odgovarja od prikažu-Rev. Jos. Hren, ki je lani meo j vanja v radmožanskom logi v novo sv. meso i je prvi prek-' domačem kraji.. Ka bi mogli To je bil najstrašnejši udarec in najhujše razočaranje kar sem jih doživel. Maršal Alexander mi je na protestno pismo ih prošnjo odgovoril, da nosi odgovornost za to dejanje njegova komanda. ker so “izročeni ljudje nosili orožje proti zavezniški vojski maršala Tita.” Sam pa je odhitel na Koroško in izda^kaz, da se nihče več ne izroči. Toda slovenska narodnfc^otrkoTTumisft-, razpolago! Resnico je treba na čna vojska je bila uničena, naš narod je prišpl rta Kalvarijo, ivsak način razglasiti! In res- kak najbole istinsko poročati od vsega toga, prosimo vse tiste, ki so dobili iz staroga kraja pismo, štero guči od toga, če bi nam tisti del pisma prepisali eli pa poslali celo pismo na sledeči atres: “Ameriška domovina -f Novine, 6117 St. Clair Ave., Cleveland.” Kda do-bima zadosta poročil, te obširnejše popišemo te dogodke. TRI NOVE SV. MEŠE so me-!i letos pri hrvatski cerkvi sv. Pavla v Clevelandi v štero spada vnogo clevelandskih prekmurskih Slovencov). Eden od tej je po materi (Verona Ceh z Nedeliče) Prekmurec, to je Rev. Stefan A. Mrakužič, oča je pa po rodi Hrvat iz okolice Karlovca. Vsem trem novomešno-kom, starišom i cejloj fari naj-lepše čestitamo. AL PA NE Ravno nasproti Bonača so reč prelepega šimelna. ki je bil SOLDAKA f ŠTEFANA MARKOJA, šteri je bio prepe-lani k starišom v Cleveland i bio v Grdinovom pogrebnom zavodi ravno na spomin«kiva dneva 30. i 31. majuša, je varesto-valo nenavadno velko število rjegovij prijatelov i znancov i prijačelov njegovij staršov. Pri zadnjem varestivanji je Rev. Godina meo kratek nagovor i molo naprej čislo za pokoj noga. Velki pa lepi sprevod je bid iz cerkve sv. Vida. Žalostnim staršom naše iskreno, sožalje. ---1 lQ. j:, -. .: Času primerno pojashilo Cleveland, 0- — Odkar sem prenesel svojo kritiko komunizma kokar tudi sopotnikovanja iz Proletarca (ki mi je odrekel prostor) v Ameriško Domovino, me znanci na ulici sprašujejo, zakaj pišem ZA ta list. Moj odgovor je, da le sotrudniki in somišljeniki pišejo ZA neki časopis, a jaz nisem ne sotrudnik r.iti somišljenik Ameriške Domovine, ki me tudi ni nikdar snubila ali vabila v svoj politični in ideološki krog, Jaz zgolj objavljam v Ameriški Domovini napram komunizmu, komunisti-čnim strahovladam in našim sopotnikom kritične d o p i s e, ker je Ameriška Domovina edini slovenski politični časopis, ki take dopise sprejema! Tako zvano napredno časopisje, pri katerem sem sodeloval malone dve desetletji, zanika svobodo izražanja vsem, ki so ne strinjajo z njim in SANSOM glede komunizma, Sovjetske Rusije, Titove strahovlade in Wallace-ve kandidature. Ce je to greh, tedaj nosijo krivdo zanj današnji voditelji naprednega tabora sami, kajti oni so tisti, ki skušajo natakniti nagobčnik vsakomur v svojih vrstah, ki se drzne kritično presojati njihove politične dogme in grajati njhiove sopot-niške eskapade! Oni sami so tista temna sila, ki me je prisilila k temu, kakor je prisilila tudi prijatelja Langerholca, do-dočim je prisilila nekaterega drugega poštenega toda nebo-jevitega naprednjaka k neprostovoljnemu molku! So časi, ko človek čuti, da mora za vsako ceno spregovoriti. Ce mu pri tem pred nosom zaloputnejo vrata domače prižnice, da se poslužim vsem razumljive primere, tedaj ima vso moralno pravico — in ne samo pravico, temveč tudi dolžnost! razglasiti svoje orepričanje z vsake prižnice, ki mu je na imeli njega čase gostilno Šuštarjev oče, o katerih sem že marsikdaj zapisal kakšno njih ustno izročilo. Se reče, saj ga niso dali meni, ampak je od drugih ljudi prešlo k.meni. Poznal sem jih v mojih majhnih letih. Takrat so še imeli gostilno nekaj let. Rekel bi, da so bili Šuštarjev.oče največji original na Menišiji in prav škoda se mi zdi, da nisem bil za njih časa večji, da bi jih na-I tančneje poznal in bi zdaj lah-j ko marsikaj o njih zapisal. ! Prav dobro se še spominjam, | da so nosili škornje meksikaj-I narje in irhaste hlače. Majhne, čokate postave so bili, obraz pa ; vedno nabran v ljubezniv nasmeh. V svet so gledali z oč-1 mi, iz katerih je sijala sama , dobrota, segayost in ukane. Go-1 stilno so opustili radi stažosti, hišo sta s ženo zamejaia za manjšo, kjet sta potem še nekaj let životarila. Šuštarjevega očeta sem spo-I znal takrat, ko je pri njih služil moj brat za hlapca. Naš Matija je bil takrat pri Šuštarjevih vse: za hlapca in za gospodarja in kot sem videl, je naša” vedno obveljala, čeprav so se oče sklicevali na svojo veljavo in dokazovali, da so oni gospodar pri hiši. Včasih je prišlo med njima do hude debate in oče so se razburili in iz njih ust ni bilo slišati drugega, kot: sakrlinč in sakrlinč. Matija je pa naredil po svoje in tako je ostalo. Kadar sem brata obiskal, so mi oče prav gotovo stisnili v roke šterak, pa tudi šestica se je včasih zabliskala v njih dobri roki. Zato sem vedno tako gleAal, da nisem neopažen obiskal brata. ”Pa ne zaradi šestič, ampak radi nečesa drugega sem šel rad k Šuštarjevim. Imeli so nam- nica je ista z vsake prižnice. Ivan Jontez. Dr. Kristusa Kralja št. 226 KSKJ Cleveland, O. — Naše društvo prav prijazno vabi vse svoje članstvo, kakor tudi vse splošno cenjeno občinstvo, da se udeleži društvene veselice, ki se bo vršila v petek 4. junija zvečer v avditorju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Torej člani, udeležite 'se vsaj naše veselice, ko že na seje tako malo zahajate. Zato se potrudite in pridite gotovo v petek zvečer v Slovenski narodni dom, da se bomo vsaj enkrat na 'leto skupno razveseleili. Dalje opozarjam naše članstvo tudi na našo prihodnjo sejo, ki se bo vršila v nedeljo (prvo nedeljo v mesecu) in sicer v novem poslopju soba št*2. Saj je bilo o tem že sporočano, da smo se preselili, a so nekateri maja meseca še vedno iskali oziroma prišli na sejo v staro poslopje. Da se gotovo vidimo v petek na veselici in potem v nedeljo pa gotovo tudi na seji. Z bratskim pozdravom, Anton Klančar, zapisnikar. Vdove padlih vojakov konfe-dereacijske armade so imele navado, da so vsako pomlad okrasile grobove svojih mož. General John Logan, poveljnik armad severnih dežel, je mislil, .la je to lepa ideja, pa je ukazal, da se mora na 30. maja 1868 okrasiti grobove vseh padlih vojakov. Od takrat praznujejo Zed. države Spominski dan Vsako leto na 30. maja. takrat edini rep v hlevu. Kadar je brat peljal na žago, ali šel kam bližje z voizorh, sem bil jaz prav gotovo ž ni im. Ce je bila cesta prazna, je dal Matija vajeti meni v roke in takrat ne bi zamenjal za vse bogastvo tega sveta. Seveda, šimel se ni dosti zmenil za roko, ki je držala vajeti. Saj je takoj vedel, kdaj sem bil jaz na drugem koncu vajeti. Pa nič zato, postavil sem se pa le in zamalo se mi je zdelo, da mi brat ni dovolil kočijažiti po vasi d^ bi me ’ ideli drugi fantički, ki niso avanzirali višje kot do krav na gmajni. Spominjam se tudi, kako sta imela naš Matija in Šuštarjev šimel vsak večer velike strate-gične okolstave. Prav vsak večer sta se dajala in redno vsak večer je šimel zmagal. Matija je namreč konja lepe nakrmil in napojil, potem mu pa postlal za čez noč. In prav na to je šimel čakal, da je mehko in snažno poteljo ponesnažil, grdoba grda, čim mu jo je oskrbnik priredil. Dostikrat sva z Matijem sedela in čakala, da bi šimel storil svoje. Ta se je pa samo oziral nazaj, enčeš: no, ali bo že kaj! Ali naj spim na golih dilah? Brat se je naj-večkrkat naveliča! čakanja, pa je konju nastlal tako lepo z listjem, slamo in žaganjem, da bi še za kakšnega razvajenega človeka ne bilo preslabo ležanje. Komaj je bila.pa postelja gotova, je šimel parkrat pomešal po pdstelji s prvo nogodn. ležišče je bil6 — zmočeno. skusii z raznimi ukanami, da bi konjička odvadil slabe navade, pa je bilo vse zastonj. Ni mu šlo v njegovo konjsko glavo, da mu hoče hlapec dobro. Kdo drugi bi v takem slučaju posegel po vilah, ali vsaj po bičev-niku, da bi slabo vzgojeni konjski mrhi vtepel v kožo prave paragrafe o telesni čednosti. Ne naš Matija, ki je bil mehak kot medna tepka. Še ko je postal gospodar na domu, so mu oče radi očitali, da je cunja, ki ne reče nobene, kadar je ta mlada regljala in drdrala, da so se kar iskre kresale. Matija se je pa samo dobrovoljno smehljal in če je bil klopotec le preveč glasan, se je obrnil in šel proč, zraven pa najraje tisto zažvižgal: Jaz sem pa ribčev sinko, ki vstajam pred zoro . . . Mene je rad imel in ko je odhajal k vojakom, sem pretakal grenke solze, misleč, da ne bom bratca nikoli več videl. Bil je-tako ginjen nad to bratovsko ljubeznijo, da mi je podaril dva prava krajcarja. Nesel sem ju dru&i dan k Bonačevim za rožiče in tako kmalu pozabil na grenko ločitev. Torej takrat, ko sem odhajal v Ameriko, ni bilo Šuštarjeve gostilne več in zadnja v spodnjem koncu vasi je bila pri Bla-žonu, ki jo je obratovala Bla-žonova gospa in njena Mica, ki je bila pri hiši za vse: za deklo, za natakarico, za gospodinjo, za kuharico, za prodajalko v opal-di, torej je bila Mica pri hiši vse, gospa ji je morala biti v vsem pokorna, če je hotela mir v hiši. Še pred mojim časom )e bila pri Blažonu bogatija in spominjam se še, da je bila pri hiši od nekdanjih dobrih časov velika kočija, ki je stala v skednju vsa zaprašena in s pajčov-nami preprežena, dokler ni kočije kupil Kržičev Ježe, ki je vpregel pred njo svoji kljuseti, ki sta jo komaj vlekla. Blazon je gotovo imel za kočijo tudi primerne konje, toda to je bi-tp, kot sem rekel, še pred mo-irm časom. Narodni odbor za Slovenijo je določil prvi junij za slovenski narodni praznik v spomin In polastitev ' vseh naiih borcev-žrtev za svobodo “S čvrato vero, da bo demokratična ideja zmagala in omogočila tudi Slovencem svoboden napredek, vztrajajmo zložni in delovni, da bodo z uspehom kronane žrtve, ki jih . je dal naš narod v borbi za ohranitev svojega imena in svetih izročil svojih očetov.” DR. MIHA KREK, Predsednik Narodnega odbora za Slovenijo v poslanici na narodni praznik 1946. j SpominsK) dan slovenskih narodnih mučencev ' SPOMIN IN OPOMIN STRASEN POKOLJ 10,000 SLOVENSKIH MOŽ IN FANTOV Te dni bo znova zakrvavela še nezaceljena rana v premnogih slovenskih srcih. V začetku junija pred tremi leti so slovenski partizani poklali okrog 10,000 svojih slovenskih nasprotnikov, neoboroženih, zvezanih, potem, ko je bila svetovna vojna že minila. Angleži so vrnili iz Vetrinja na Koroškem slovenske domobrance in jih izročili Titu, ki je na zunaj iz-gledal kot zaveznik zapadnih narodov. Po izročitvi so titovci mlade slovenske fante in može po mnogem mučenju pobili, postrelili, zmetali žive v jame, jih tam razstrelili in zasuli. Morda jih je temu klanju na razne načine od vseh izročenih ušlo kak tisoč. Neznani grobovi okrog Trbovelj, okrog Maribora, v Kočevskem rogu in še na raznih krajih krijejo žrtve partizanskega Kajnovega dejanja. Po naših slovenskih domovih, kjer se starci, ženske in otroci ubijajo s težkim delom namesto krepkih moških rok, bo stekla te dni marsikatera grenka pa tiha solza. Res tiha solza, ker vladajoči kotnunistični tiran, ki se je tako nasilno polastil slovenske zemlje, ne pusti, da bi se glasno govorilo, še manj glasno jokalo za žrtvami komunističnega divjanja. Tihe molitve za ranjke se bodo dvigale k Očetu vseh sirot; tihe molitve, ker marsikje ne sme biti oznanjena peta črna maša obletnica po ranjkih sinovih in možeh. Grobovi ranjkih ne bodo okrašeni; kaj takega v deželi’ “nove svobode” ni dovoljeno. Ljubezen preganjanega naroda bo nadomestila cvetje in okrasje. Žalosten je ta spomin za osirotele družine, ki jim je rdeča žival v človeški podobi, zaznamenovana s srpom in kladivom, pobila reditelje, žalosten pa tudi za ves slovenski narod. Strašna je izguba 10,000 mož v najboljših letih pri malem narodu, ki so mu nacisti in fašisti že med vojno prizadejali silne izgube. ' Dolgo ne bo pozabljeno to strašno dejanje. Včasih s6 morili Obri, pasjeglavci, pobijali so naše ljudstvo Turki, po štajerskem Kruci, toda vsi ti so bili tujci. Sedaj pa je prišla do gfozne veljave pesnikova beseda, da Slovenec, mori Slovenca brata. Ime komunističnih partizanov bo imelo v bodočem življenju naroda hujši pomen kot pasjeglavec in Turek. Matere bodo strašile poredne otroke, da pride ponj partizan in najgrši pes v vasi bo moral nositi ime Tito. t Resnični izdajalci in škodljivci Komunistična propaganda je več kot tri leta tulila o izdajalskih domobrancih. In Titovi poživniki v Ameriki še danes ne vedo povedati o teh slovenskih fantih drugega, kot da so izdajalci. Če jih vprašaš, kaj bi bili izdali, ne vedo povedati ničesar razen da so se borili proti partizanskim komunistom. Pameten človek ve, da v tem ni nobenega izdajstva. Nasprotno, danes tudi široki amerikanski svet ve, da so resnični izdajalci in škodljivci svojega naroda ravno—partizani. Tem je bil vse komunizem in njegovo razširjenje, ni jim pa bilo mari koristi slovenskega naroda. Radi njih je slovenstvo poleg tisočev mrtvih izgubilo svoje tri mejnike; Gorico, Trst, Celovec. Nočemo reči, da so bili vsi partizani komunisti. Na razne načine so zašli med nje tudi ljudje dobrih namenov. Toda vse je trdno držala v kleščah in vse vodila komunistična stranka. Mnogo takih dobromislečih so komunisti sami likvidirali, pobili, mnogo pokvarili ter pridobili, noben tak pa ni pri partizanskem gibanju imeli vodilne besede. Partizanstvo na Slovenskem je bilo—komunizem. Vodili so ga komunistični zločinci brez vesti. Zato so domobranci, ki so se borili roti temu komunizmu imeli prav. Svet vsaki dan bolj spoznava kako strašno prav! Spet ne rečem, da so bili vsi domobranci sami najboljši ljudje. Povsod se dobrim pridružijo tudi manj dobri, toliko bolj v vojni dobi. Takih ne zagovarjamo, kakor nočemo zagovarjati nobenega slabega dejanja, gaj ga je izvršil kdorkoli. Toda ti slabi so bili izjeme v veliki množici dobrih in za pošteno stvar navdušenih najboljših fantov in mož. Predvsem pa želimo povdariti, kako jasno je danes, da med njimi ni bilo sovražnikov Amerike in Anglije. Sovražniki Amerike so bili v komunističnih vrstah. Protikomunistične čete pa so čakale na prihod nekomunističnih zapadnih zaveznikov. Zato so se napotile k tem zaveznikom in pri njih iskale zavetja pred komunističnim divjanjem. Angleži so izročili svoje prijatelje krvnikom In vendar tem komunistom angleški general izroči razorožene slovenske fante. Priznati moramo, da Angležem res ni prišlo na misel, da more biti paritzan tako krut, da bo po končani vojni neoborožene nasprotnike mučil in pobijal kot živali. Niso poznali komunistov kakor so jih poznali naši ljudje v Sloveniji. Kljub temu je bil ta angleški korak grdo in z ničemer opravičljivo dejanje. Vedeli so, da dobijo nekaj slabega, da pošiljajo svoje prijatelje v nesrečo. Majhen je slovenski narod in gotovo se ga Angležem ni mnogo bati. Toda tudi malim ne sme nihče, ki hoče biti pošten, delati krivice. Ta izročitev slovenskih fantov v mučenje in smrt je in ostane grd madež na (Milena 4. strani) SPEV RODNI ZEHUI O Zemlja, v strahu in sencah trpiš . . . Zemlja ljubljena upaj! Kot dragotino, pobrano iz glena, te dvignil je Stvarnik v dlani. Pretežka, zgubljena— blodeči deseti brat—, Pretemna—sestra noči— si se nagnila v prepad, v gnojni rani odprti se zbiral je zadah smrti, pa te je Stvarnik spremenil v trpeči oltar, da na njem zagori naš grenki, krvavi dar . . . > . . . Noč je. Vetrovi besne. Divje švigajo bliski. Ogenj praskeče. Mrliči vpijejo. Tožijo Kajnove žrtve. Solze in vzdihi. Kri. Prošnja za žive in mrtve: ZVESTIM V SPOMIN (Misli slovenskega begunca na Koroškem) Tri leta so že potekla, od- komunističnega terorja in za- kar ste v Vetrinju stopali v kamione, in ste se pod spremst-angleških tankov vozili delno na Pliberk, delno na Podrožco. Kolikor je bilo svojcev med begunci, so se s težkim srcem poslavljali od vas. Rečeno je bilo, da greste pred nami v Italijo. Uradno je dežurni oficir na štabu brigade izjavil, da gredo transporti na Palmanuova. Želeli ste z vso dušo ostati zvesti svoji nalogi, boriti se za vero in domovino proti brezbožnemu, iz domovine izkorinjenemu komunizmu. Svojcem pa in vsem beguncem je bilo težko, ko ste odhajali veseli in pogumni, zvesti postavljeni nalogi. Težko nam je bilo, kot da bi slutili vso bridko težo, ves težki križ, ki se vam pripravlja, ki ga boste nosili do kraškega brezna v Kočevskih gozdovih, do svojega ogromnega skalnatega groba. Drugače ste si predstav- vojevanja? Res, to je čudno in nekaterim se zdi nerazumljivo, kar nekaka nedoslednost (MU« n* 4. strani) -------O—:----- . Gospod, reši nas v stiski. . . Po gričih navček za navčkom stoka, v hišah živi za mrtvim joka, mrtvi gredo skozi vas. Kri jim kaplja iz ran, žitne klase neso, vodijo mrtve voliče, glas jim zamolklo kliče! Pred smrtjo, Gospod, reši nas . Mati vzdihuje, išče dete, dekle nabira uvele cvete, fantu zamrl je vrisk. Dete mamico išče, oče strmi v pogorišče, grlica žalortno gruli. In vsi kot bi se usuli iz odprtih grobov, iščejo svojih domov. In vsi, živi in mrtvi beže skozi vas, kakor plaz bobni jim glas sredi stisk: Gospod, tvoja roka je trda, zdaj v dan svojega srda reši, usmili se nas! Mrtvi ljudje, mrtve živali beže čez mrtve njive, nekdo je luč prižgal pred osameli križ/ da je kot piš potegnil k sebi mrliče. Pred križem zdaj glas roti in kliče: O Maščevalec, usmili se nas! In Zemlja zasije kot srečni rodnici obraz, blag veter ziblje trave, žitne klase, dekle si makov cvet zatakne v lase, pastirček svira ovcam na svireli. Zadušni dimi so v nebo splahneli, In tu je drugo žalostno poglavje iz te dobe. Angleži, ki svetlo zapoje voda preko skal; so vedeli, da so domobranci njih prijatelji, Angleži, ki so tem najprej zagotovili varstvo, so kasneje požrli svojo besedo in te fante izročili, ker je to zahteval navidezni zaveznik Tito. Ali bi človek pri teh Angležih bolj povdaril njih neumnost ali njih umazano brezsrčnost v tem slučaju? Vedno so vsi komunisti gledali v Angležih in Amerikan-cih sovražnike, kapitaliste in imperialiste. Govorili so že med ob križu z mrtvih tal vzbrsti pomlad. Pogrebni zvon utrujen se poslavlja, čez brazde Bog prihaja, blagoslavlja in proži milostne roke v pozdrav. Živeči dvigajo svoj spev v zahvali in mrtvi v zemlji tiho so pospali ■“Reci mami zaskrbljeni, ljali nalogo,* za katero ste se da mi je prav dobro tu; sswsaat- stsora- žja previdnost. Pet dni so šli transporti, 27. do 31. maja 1945, in 10,000 naših najboljših mož in fantov so odpeljali grozno kraljestvo “Titove Dekleta v kočevskem taborišču to pele sledečo pesem v spomin na žrtve Kočevskega roga. • Mati piše pismo belo; “Sin, si živ? Ne pišeš nič!” Pismo tja v kočevsko hosto v kljunčku nese droben ptič. Kjer kočevski so gozdovi, hiš ni belih ne ljudi; tamkaj v zelenečem gaju > grob stoji, a križa ni. Tam se drobni ptič ustavi, pismo belo izpusti . . . Veter zašumi po gozdu, duh iz njega govori: vojno, kako bodo enkrat obračunali s temi zapadnimi narodi. "jt (Odlomek iz pesnitve S. Balija) svobode,” poleg 10,000 razoro-ženih domobrancev pa še 600 beguncev, svojcev teh domobrancev, ki so hoteli takoj z domobranci — na nove postojanke. Ko se vas zvestih v teh dneh spominjamo, stopi Vetrinjska tragedija zopet v vsej teži in vsej veličini pred nas. Pa zakaj tragedija? Saj bi morali vendar drugače označiti ta dogodek. Britanska vojska ga je izvedla, britanski tanki so spremljali neoborožene,'da jih predajo Titovcem, svojim zaveznikom. Torej je to vojaško dejanje britanske vojske in to veliko dejanje, saj je šlo kar za 10,600 neoboroženih! Zgodovina bo zabeležila to med dela britanske vojske, krščanski narodi pa bodo z gnusom in prezirom ugotovili, kako je Britanija povračala zvestobo narodom, ki so šli v boj proti nacizmu ob njeni strani, kako jih je izročila v žrelo komunizma, kako sijajno podpirala materialno komunistično revolucijo v Jugoslaviji. Tisto komunistično revolucijo, ki se je pred svetom maskirala s krinko “narodne osvobodilne borbe" Osvobodilne fronte. Premier Churchill je v zbornici povedal: “V Jugoslaviji podpiramo komuniste.” To se pravi, vse narodno zavedne Jugoslovane so izdali, z ministrom Dražo Mihajlovičem vred. — Bo kdo ugovarjal, da Britancem delamo krivico. Zakaj so pa Grčijo reševali pred partizanskimi bandami in z vso odločnostjo z orožjem nastopili proti njim, da rešijo Grčijo Mati čaka, težko čaka: “Kje si tako dolgo bil?” In zaplaka, ko začuje: “Sin preljubi ni več živ , . V spomin našim padlim bratom * Predragi bratje, kje ležite; kje grob je vaš zgubljen, oh kje? Brez sveče je in brez cvetlice zarastel ga plevel je že. Kje, oče, Vaše je grobišče, kje neki Vi počivate? Ne vemo poti ne stezice, da šli bi k Vam točit solze. Kje, mož, ostal si, žrtev vojske, žaluje žena ža teboj. Otrok vprašuje, kje je oče in kdaj se vrnil bo domov. Kje sin trohni, ugiblje mati. Od joka reva zgublja vid. Končalo zanjo je veselje, odkar je padel ljubi sin. Kje, bratec. Tvoje je grobišče? Kje tebe krije črna prst? Vsak dan Te sestra v mislih išče, ker šla bi rada na Tvoj grob. Kje Tvoja, fant, leži gomila, izvedet dekle hrepeni. V duhu cvetje Ti pošilja, ki ona zate ga goji. Zgubljeni vaši so grobovi od doma proč neznano kje. Molitev naša, bratje dragi,, vas najde koderkoli ste. Za narod vi ste se borili, za njega dali svojo kri. Spoštljivo mi, ki smo ostali, na vas spominjamo se vsi. Spesnila Paula Premru iz St. Vida pri Vipavi. i I '■■'■‘M, DACHAU (MMaUmnJ* ■ I. »tnal) časti angleškega naroda in angleških oficirjev. h dnevnika slovenskega jetnika Vsaka taka stvar, nasvet ali predmet je imela v taborišču visoko vrednost. To je znal ceniti'le oni, ki je šel skozi taborišče. Nogavice, topel pulover to ti mogli rešiti življenje. Kos kruha, skrbno razdeljen na koščke, ta je tešil lakoto več dni. Ostanek cigarete, pri kateri ni šel v izgubo noben dim, ti je sebe. Mogel bi našteti več imen takih tovarišev? Slovencev in tujcev, pa tega ne morem storiti. Dajali so, ne da bi pričakovali zahvale ali celo javne pohvale. Njih spomin bi onečastil in veličino njihovih žrtev ponižal, če bi to storil. Mnogi so umrli. Tem je njihova do- „„„ _______... ______... ____j„.. Kot ne bo zlepa pozabljeno, kaj so počeli partizani, tako tudi ne bo v zadnji slovenski hribovski bajti pozabljeno, kaj so storili, Angleži z domobranci. Žalosten spomin obhajamo. Naj bi bil ta spomin tudi vsem.opomin, kaj in kakšen je komunizem. Ovl V lifiUUU uuocii v4.-»»», n jv. -------- -------•> ~ - pomiril živce. In vse to-si pre-ibra dela že poplačal Bog z ne- jel od tovariša, ki se je sam boril s pomanjkanjem, ki si je od ust odtrgal, da je tebi pomagal, ki je bil sam že jutri brez tega. izmemos.tjo svojega usmiljenja. Mnogi še žive in opravljajo isti posel usmiljenja danes. Zakaj bi omenjal njihova kar je danes tebi dal. Stiska imena, ko pa izvršujejo danes in trpljenje je ustvarjala velike ljudi, ljudi s srcem in čuti, ki dajejo, ko sami nimajo, ki podpirajo, ko so sami potrebni podpore. Lahko je biti dober in usmiljen, če daješ iz polne zaloge, ali to, česar ne potrebuješ, ali celo iz zaloge drugega. Dajati od svojih ust pa je težko! To je že več kot samo usmiljenje. To je žrtev v duhu božje zapovedi, da moraš bližnjega ljubiti kot samega V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI _HASE_NAD~VSE- U» nekateri še večja junaštva in usmiljenja. Bog jih je videl takrat in jih vidi danes. On jih bo najpravičneje ocenil in plačal. Dobili smo dovoljenje za pisanje. Pisati smo smeli dvakrat na mesec, v nemščini, na o-sebo, ki je živela v Reichu, na predpisanih formularjih in preko cenzure. Slovenci smo pisali na naslov znancev in sorodnikov, 'kolikor so ti še ostali na Koroškem, Spodnjem Štajerskem in Gerenjskem. Ob prihodu v taborišče je moral vsakdo navesti naslov, na katerega bo pisal. Na ta naslov je tudi uprava sporočila ujetnikovo smrt. Ker pisanje iz taborišča v drugo koncentracijsko taborišče ni bilo dovoljeno in ker tudi ob prihodu še nisem vedel, v kakšno taboršiče so odpeljali mojo ženo, sem navedel naslov svoje sestre. Kasneje sem imel preko sestre zvezo z ženo, otroci in starši, ki so živeli vsak na drugem kraju. Ta naša pisma so bila nekaj posebnega. Povedala niso nič, pa tudi vse. V pismu smo smeli sporočiti, Zadnji vzrok zločinskega pokolja Zakaj so bili slovenski partizani zmožni takega kajnov-skega dejanja? Zato, ker je njih nauk, da človek nima duše in da ne odgovarja za svoja dejanja Bogu. Komunistu je človek le malo bolj razvita žival. Komunistična država in nje voditelji gledjo nanj, v koliko jim je koristen ali škodljiv. Partizanskim poglavarjem se je zdel vsak domobranec nevarna ovira pri vpelavanju čistega komunizma. Zato je moral v smrt. Cim manj teh nasprotnikov, tem prej zacvete na slovenskih tleh sovjetski brezbožni komunizem. Zato so naročili komunistični vodje partizanskim mesarjem, naj pokoljejo vrnjene domobrance. Kaj je komunistu nekaj umorov več ali NE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN SKRBNE MATERE Vilijem; UUIllUUiaUPC. JV. -----J ---- manj! Kakor mesarju, če kolje nekaj več ali manj ovac. Ali Spomin in opomin panja med slovenske begunce in angleške zaščitnike. Zato [T je zopet čudno, da dngleška č»: javnost resnice o izročenih do mobrancih ne prenese. Velika je slabost javnega življenja, če resnice več ne prenese, če celo resnico označuje kot laž provokaterjev. Ko sta bila v času okupacije v ljubljanskem zaporu deželnega sodišča zaprta skupaj komunist in član "Slovenske legije’’ (tajne nekomunistične toda proti okupatorske vojaške organizacije), je komunist slednjemu rekel: “Mi (komunisti) bomo zmagali, ker mi smemo ubijati, vi pa ne smete.” Materialistično gledano je imel prav. Res so zmagali, kar je na svetu nastopila doba laži in L. 1937 je v Celju na mladinskem taboru nadškof dr. Jeglič preroško govoril o dveh vojskah: hudičevi in Kristusovi in pozival je mladino, da se uredi in pripravi za boj pod Kristusovim praporom. S komunistično revolucijo v najtežjih. dneh naroda, ko je bil pod sovražnikovo okupacijo, je ta borba začela. Odločila jo je tuja intervencija, ki je z vso silo podprlg satanovo fronto. Svet je bil v razvoju še daleč zadaj in je še danes zelo daleč, tako da le počasi spoznava in razume demonizem komunizma. Pa prav nič ne dvomimo, dg bodo prišli na našo linijo in bodo spoznali nečlovečnost, nasilja. A naši domobranci so hoče" zapadni svet to vero modernih divjakov brez čuta od govornosti? Ali hoče, da zavlada tudi na zapadu tako barbarsko stanje? Ako hoče, naj le tuli za komunizem in njegove sopotnike. Zakaj so Angleži tako brezsrčno izročali fante, ki so pri njih iskali zaščite, zakaj so tako radevoljno sodelovali z jugoslovanskimi komunisti pri njih okrutnosti? Ker je tudi pri »jih kot pri tolikih modernih narodih obledela zavest odgovornosti pred najvišjim Sodnikom. Pa tudi radi tega, ker je bilo med njimi mnogo prijateljev komunizma, sopotnikov. Kdo ne ve, koliko komunistov se je med vojno potaknilo tudi po najvažnejših ameriških uradih. Podobno je bilo med Angleži. Tužen »pomin—resen opomin Zato pravimo, da je ta spomin na žalostno tretjo obletnico Vetrinja opomin vsem, da resno bojujejo boj s komunizmom. Tudi v Ameriki bi se našli Kajni, ki bi pustili, da zrastejo komunistična drevesa do neba. Na Slovenskem je komunizem z zavezniško pomočjo zmagal. Skuša se vedno bolj utrditi. Brezobzirno trebi svoje nasprotnike in jih pošilja v smrt. Kajn je nemiren begal po zemlji, pravi Pismo. Tako se tudi od krvi rdeči komunizem ne more uničiti. Vedno vidi in išče nasprotnike svojega nauka in svojega režima. Pred sodišče morajo ne samo stari nasprotniki komunizma, ampak tudi stari- komunisti sami. Kdor ne vpije vedno in dovolj glasno za Tita je sumljiv in pride na čistko. Nemir, nezaupanje, nadzorovanje, ovajanje, likvidiranje nasprotnikov iz lastnih vrst, to jc prva kazen kajnovskih dejanj. Bog je vprašal Kajna:. “Kje je tvoj brat Abel? Vsi izgovori niso nič pomagali. Kazen je sledila. Pa pride tudi čas—upajmo, da kmalu—ko bo komunističnega jarma rešeni narod poklical komunistične zločince na pa šli v smrt — zvesti sveti borbi za resnico, svobodo in pravico, šli so v smrt in bodo živeli večno, ker so bolj ljubili resnico, svobodo, pravico kot pa življenje. Komunisti pa se oklepajo z vso strastjo življenja, maščevanja in laži, da se vzdržijo, varajoč sebe in varajoč svet. Ker bolj ljubijo življenje kot načela, bodo živ-lenje izgubili in ostala bo za njimi gnusoba razdejanja v sveti zemlji slovenški. šli bodo v zgodovino kot najstrašnejša doba, doba krvi in laiji, groze in nasilja. Pri nas Slovencih se je ločitev duhov završila zgodaj, hi- IEL0 DOBIJO Splošna tovarniška dela 5 dni v tednu, 8 ur na dan Dobra plača od ure Stalno delo The Oliver Corp. 19300 Euclid Ave. (110) MALI OGLASI Stanovanje bi rada Mati z odraslim sinom želi do-uuuu upuzuau ncLiuvo-iiuoi,, biti stanovanje 3 ali 4 sobe. Kdor laž in nasilje komunizma, kar ima kaj primernega, je napro- je bilb našim možem in fantom jasno že pred 10 leti Nič naj nas ne žalosti usoda naših mož in fantov. Isti nadškof dr. Jeglič je govoril: ‘Šele ko bomo Slovenci dobili svoje mučence, bomo doživeli svojo cvetočo pomlad." V dolgih generacijah se je pripravljala naša doba in živa, dejavna, požrtvovalna vera naših dedov je dala čudovite cvete mučeni-štva. Prišlo je to cvetje ne v božajočih sapicah tople pomladi, ampak med gromom in trepetom, med potoki solza in krvi. — Ti naši borci, možje in fantje, ki smo o njih mislili, da so že umrli pod roko komunističnih rabljev, pa bodo večno živeli. Večen jim bo spo- šen, da pokliče MU 0643. ■(HO) Sobe se odda Odda se 2 sobi, ena soba je za 2 moška, ena je za enega. V Eu-clidu blizu Babbitt Rd. Ža informacije pokličite RE 6066. (109) Išče sobe Moramo se preseliti do 6. junija. Potrebujemo 4 ali 5 sob. Bi sami papirali, barvali in izvršili manjša popravila. Najraje v Euclidu. Kdor ima kaj, naj pokliče IV 7426. (110) Iščeta sobe Mati in sin iščeta 3 ali 4 sobe. Oba delata. Kdor ima kaj, naj pokliče KE 6490. (111) tro, mnogi trdijo prezgodaj.-min v narodu in cerkvi. VESTI IZ SLOVENIJE Brivnica v najem V najem se odda brivnica, ki je kompletno opremljena. Nahaja se na 15602 Holmes Ave. Pokličite za informacije po 6 uri 2večer PO 0731. (110) nega jarma reacm uoiuu --------- ------- Pl _______ . F.„........... odgovor za nečloveške pokolje pred tremi leti. Težak bo ta li sporočiti, da smo bolni ali odgovor. Božji mlini meljejo počasi pa z gotovostjo. lačni, naj nam pošljejo živila ---- , fr,;- — Tn zdravila. 'To amo moraitp—ri"'- "rtrtr« -povedati v ovinki, na primer: Pavline Zupančič ki nas je za vedno zapustila dne 3. junija 1946. Mama naša, mama mila, več »e čuje vaš se glas, leti dve je že minilo, odkar ste zapustili ms. MARI Snivajte le sanje sladke, v zemlji tuji, v Bogu tam, da se vidimo v nebesih izpraiste milost nam. žalujoči: SOPROG; SINOVI IN HČERE. Cleveland, O., 3 junija 1948. ONEMDAY YOUR BUY WORD M« ym m4 »I«* .■IMiM«- M *m mi tmmirn »«*! •a* - — — tstrsa"'—‘ — irrmAb T -"N ** y— JTE’ESSSSSS h» 1» «l| * tICONOMV. mfM «* **• (Nadaljevanje s S. strani) v postopanju britanske vojske! domobrancev. Pojasnilo je pa čisto preprosto: Grčija je preblizu Sueza, zato je v Grčiji britanska vojska nastopila proti partizanskim bandam. Britanska publicistika je tudi zvesto poročala o strašnih pokoljih, ki so jih izvršili partizani nad ciVilnim prebivalstvom. V Jugoslaviji so pa Britanci priznali partizane s Titom kot svoje zavezni- (Nadaljevanje s 1. strani) Ledinek Maks, župnik pri sv. Vidu pri Velenju, je bil postavljen za župnika v žrečah. Opravil meljejo počasi pa z. guiuvuo^ju. lja tudi Skomarje. ~ - - • »i«~«,i> «s«icj , — . Q' ■■ a- ■■ Prah Hugolln, kapucin, je bil epo P0st0P0n*®> da se ne bi uda- nit^jippalftijwj 7v0«tim V '"•’WWRSli*"”’v!Wavljen za ži>pne'ih upravite- prevpč cutl1 ln da ne blblTo teč zaprto verando: ima polno livesum V ojJviiuit Ja revelikega odpora. -Zunanjemu drugih uporabnih pritiklin. Ce- na je $15,000. Za podrobnosti znova na to opozarjamo: Sovražniki Cerkve v Jugoslaviji korak za korakom odstranjujejo eno krščansko ustanovo za drugo. Ne Vsega na enkrat, ampak Nič ni čudno. Samo ne smejo vas zbegati besede. “Grški patrioti,” to so komunisti, o teh mora pisati svetovno časopisje, zaradi teh, tudi če so bili kot morilci obsojeni, se mora svetovno časopisje razburjati. Slovenski domobranci so bili tudi patrioti in samo dom in vero so branili, toda bili so protikomunisti. O teh pa, “svetovno ne s ilium ovujc ~ ke in jih oboroževali, jim po-j časopisje” ne piše, kot m pi~ magali. Zato je bilo vse mor- salo o 12,000 pobitih poljskih SUilANTD, Im mmv U* ji«*?1 bww"|" r.rJT JV* * 0.^, * I tl l STANDARD ROOFING (0. Established 1921 APPROVED BARRETT ROOFERS v sejalnico seme ter učil mladega Petrina sejati. Široko je stopal in na široko krožil z desnico, kakor bi njivo blagoslo-val. Potem je preda! sejalnico sinu in verno stopal zraven njega. Potlej sta načela gospodarja drugo njivo. Jože je bil v oranje tako zaverovan, da svoje Tončke, ki je hodila po zorani njivi za brano, niti ni opazil. Šele na sredi njive, ko sta se voliča oddihovala in si je Jože brisal pot, je malo' pogledal okrog in jo zapazil. Ni je maral poklicati vpričo očeta, gledal pa je toliko časa tja, dokler se ni tudi ona ozrla. In sta si prikimala in se nasmeh- za plugom. — Medtem sta že uila. Prvič jo vidi zunaj na po-Tinč in Lovre z junci branala lju in zdi se mu izredno brhka, njivo. Stari Petrin je stresel (Dalje prihodnjič) There /S Something Now In Window Screens! ROLL 0 MATIC Automatic WINDOW SCREENS SELF RISING... SEIF STOKING DISAPPEARING... PERMANENT... NEVER NEEDS PAINTING Here is the very height of convenience, beauty, ease of operation and screen protection. The beautiful plastic screen is on a spring roller and contained in an aluminum cover- case, as shown on the right. It installs on the outside win- dow sill. As the window goes up, the screen automatically goes up with it; re-rolls as window is lowered; releases to make window washing easy. Banishes all screen storing and painting ills. Priced surprisingly low. NOW is fee TIHE! TO PLACE YOUR Fur Coats — Winter Garments IN OUR HOTEL ROOMS AVAILABLE! COLD STORAGE Fur Coats Expertly Cleaned—Repaired MODEL CLEANERS Prompt Pick-up and Delivery Service MU. 6774 13700 St. Clair Avenue Singles—$2 up Doubles—$3 up Dining Room and Bar Free Parking IMPERIAL HOTEL E. H. WITTENBURG “WIT” TO YOU 1931 E. 79tli Street GA. 7641 OPPORTUNITY TO LEARN A PROFITABLE TRADE De SIMIO SCHOOL OF SHOE REPAIR G. I. Approved Cleveland’s Oldest Classes: 7 to 12; 12 to 5; 5 to 10 For Information Phone or Write Miss Praught 418 Frankfort ___________SU 5542 DR. G. L. GORDON DENTIST HE. 7111 S421 Superior Ave. Cut-Away View At Yesterday’s Prices FREE LITERATURE The Semens of Tomorrow FREE DEMONSTRATION (Dealer Inquiries Invited) C. J. SMITH & COMPANY 4107 East 141st Street • Cleveland 5, Ohio PETROLEUM HEATING & SUPPLY CO. 1056 East 140th Street Call LO 3367 HOUSE PAINTING Interior and Exterior—Kem-Toning—Paper Cleaning FRAHK A. BR0ESILE 6507 Traymore Ave. ON. 3559 1 v« 'jr;; -—•’•"•v Tflffifrar LADIES! Your New Permanent Is An Assured Success Here. All Work Guaranteed. Monday-Tuesday Special Shampoo and Hair Style—$1.25 Complete Beauty Service Call or Phone Today for Appointment Cold Waves—$10 and up • Furnaces • Boilers • Gutters • Roofing We have a full line of Coal Fired Winter Air Conditioned Furnaces. Also Gas Fired Units Now is the time to have your furnaces checked and put into shape for the cold days next winter ! Just a phone call and our heating engineer will be glad to help you with your heating problem. LICENSED and BONDED Phone GL. 4421 GL. 6739 Permanents—$5.50 up MARIE R1CARD BEAUTY SALON 17216 Grovewood Ave. IV. 0645 PIANO TUNING EXPERT PIANO TUNING and CLEANING REASONABLE LENZIE THOMAS THE PIANO TUNER 2mU. 9995 - - 10009 Empire PERFECT; DIAMONDS "Glfti 0} Luting Quality ter Berry Occasion" THIS WEEK Large White Eggs Large Blown Eggs WE WHOLESALE EGGS CHICKENS WATCHES CLOCKS SILVERWARE JEWELRY "Watch and Jewelry Repairing A Specialty" Albert J. Schaefer JEWELERS ' • 607 E. 165th SL RE. 4656 IllXIUiii/axriSnj Tears-MothHoles-Burns RE-WEAVING 24-Hour Service—City-Wide Pick-up and Delivery Heme or Office RICHARDSON WEAVING 3484 W. 25th St. Phone ONtario 4412 Prompt service on MAIL ORD1 ^luiiiiiiiiiQiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiaiitiiiniiiKiiiiiiiiiiiiicTiiiiiiiiiiiiS K0RDICK ROOFING NEW ROOFS, ROOF and CHIMNEY REPAIRS Free Estimates KEnmore 8061 DUCKS All Kinds of Chicken Feed (0LLINW00D POULTRY 14801 Saranac Rd. Liberty 3866 SERVICE Is Our Motto AUTOMOBILE AGENCIES WANTED. CONFECTIONERIES, GROCERIES-MEATS GAS STATIONS, ANY KIND OF BUSINESS Call us for appraisals; we have plenty of cash customers TO BUY OR SELL CALL THAT JOVIAL IRISHMAN W. J. SHAHAN Xhe man who knows and really sells businesses; 23 years in Cleveland Tower Investment Co. MAIN 8174-8175 621 HIPPODROME BLDG. Expert, All Questions of Forgeries Age of Inks, Paper, Typewriting, Court Photographs Nights—HE. 1622 GUARDIAN BLDG. MAin 7696 ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiml PLASTIC TILE Sinclair Gas Lubrication - Washing Polishing - Simonizing Tires • Batteries Accessories 388 East 160th St. JEWELRY FOR EVERY OCCASION Priced to every purse . . . styled to every teste WALTER F. MEYER QUALITY JEWELER - 12509 St. Clair Avenue Vsjaw3saa«3eaadiaaiaa>Migiaaa»eawaiwwgagssas , EDUCATIONAL ACQUIRE another language fori personal refinement, Business needs,v travel enjoyment and social distinc-p tion. FRENCH—SPANISH—LATIN Also English for New Americans English for Beginners Conversational English Correction of Foreign Accent Phonetics for New Americans Evening courses; small classes or private lessons; new classes commencing. Trial lesson free. STANDARD SCHOOL OF LANGUAGES 6603 Detroit Ave. (up), Suite 6 Phone ME. 2845 V Q D Jos. C. Bycoskie 8 A.M. to 8 P.M. CLOSED SUNDAYS FAIRFIELD SERVICE STATION W. 11th & Fairfield CH. »457 BRAKE SERVICE Wheel Aligning ON ALL CARS TIME PAYMENTS By Experts Who Really Know How BRAKES & CLUTCHES FOR INDUSTRIAL & EARTH MOVING EQUIPMENT YEAGER RAYBESTOS 6615 CARNEGIE PHONE ENdicott 9182 • Specialists Since 1920 • FOR THE SPACE BETWEEN SINK AND ^CABINETS OR ON ENTI1 J KITCHEN OR BATH = Beautiful Colors Durable Cabinet and Sink 1 Installations Furring Above Cabinets RUBBER FLOOR TILE AT REASONABLE PRICES! Samples Free Estimates Prompt Service J. GREGORY MI. 8609 9340 Mile ASPHALT DRIVEWAYS YOUR HOME NEEDS A MODERN DRIVEWAY 1st Class Workmanship —All Work Guaranteed— FREE ESTIMATES REASONABLE PRICES ZONE DRIVEWAY JOHN EPPINGER, Prop RA. 2878 AT. 9260 10705 Cedar Ave. BILL THE MOYER & SOHS Storage - - Packing Shipping - - Crating No Job Too Big or Small ANOTHER JOB WELL DONE Member of Veterans GA. 3312 1203 E. 108th St. THE EMPIRE PLATING COMPANY Polishing—Plating—'Tinning—Japanning Wm. E. Oberg, President 8800 EVARTS RD. CEdar 1067