I Leto XX., št. 150 m 17 Ljubljana, sobota h julija 1939 ^Vr- / / * y- f." if" ivlIBgS Cena 2 Din Upravnisivo. ujubljana. Knafljeva o — Telefon 8t. 3123, 3123, 3124, 3125, 3120. taseratni oddeiete: L3»^Jana' ®eten- burgova uL _ Tel 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 1- Telefon St- 2455. Podružnica Celje: Kocenova nUca 2. Telefon St 190. Računi pri poŠt ček. savodlft: LJubljana 8L 1X342, Praga 8ato 78.180. Wlen št 105-241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 3124, 312£. 3120; Maribor, Grajski trg 6t_ 7, telefon St. 2455; Celje, Strossmajrerjeva ulica Stev. 1, telefon 6L 65. RokopUd se ne vračaja Resen položaj Zza-pada smo slišali te dni zelo resne glasove o mednarodnem položaju. Po splošni presoji v Lcndonu. in Parizu, ki prihaja do izraza re le v pisanju angleških in francofkih listov, temvež tudi v izjavah odgovornih državnikov, se je mednarodni Doložaj tako poslab-ial, da je mir v Evropi že neposredno V resni nevarnosti. Tako je na primer vzbudil veliko pozornost zelo pesimistični govor znanega angleškega konservativnega politika Winstona Churchilla, ki je mnenja, da ni bila nevarnost oboroženega konflikta nikdar po svetovni .vojni tako velika kakor je sedaj. Podobno izjavo je v torek podal v francoskem parlamentu francoski ministrski predsednik Daladier, ki prav tako sodi, da ni bil položaj »v zadnjih 20 letih nikoli tako resen kakor je sedaj«. V četrtek pa je spregovoril zelo resne besede o sečanjem položaju tudi angleški zunanji minister lord Halifax. Oba tabora evropskih velesil se bolj in bolj spreminjat' v dva vojaška tabora, katerih vsak je že izdelal podroben načrt skupnega vojaškega nastopa ^ ▼sak primer. To velja prav tako za os Rim-Berlin kakor za zvezo med Londonom in Parizom. Zapadni velesili sta v zadnjem času ojačili in razširili tudi svoja zavezništva. 0 pogajanjih z Rusijo si je še vedno nemogoče ustvariti jasno in pravilno sliko, po vseh dosedanjih angleških ir francoskih izjavah pa se zdi, da prestavlja sporazum z Rusijo za obe zapadni velesili edini izhod v sedanjem resnem mednarodnem položaju, v katerer so njuni interesi kar na več mestih istočasno nevarno ogroženi. Rusija je pri tem v ugodnem položaju, da lahk< stavi pogoje, ki vzbujajo čedalje manjši odpor v Londonu in Parizu. Četrtkov gcvor angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa je v tem položaju vzbudil iz več razlogov splošno pozornost Predvsem veje iz njega velika odločnost glede obrambe angleških interesov in glede volje Anglije, da se upre vsakemu poskusu nasilnega zavladanja nji drugimi državami in narodi, pa naj »i i^^tak nosku?1 od koderkoli. Končno m HaTifMove besede razodevajo vihro skepso glede uspešnosti kakršnih- >li pomirjevalnih poskusov v sedanji mednarodni atmosferi. Po mnenju lorda Halifaxa je za odstranitev vseh sponv in za rešitev vseh visečih vprašam »v prvi vrsti potrebno, da si ves svet medsebojno zaupa«. Za obnovo zau:=>nja pa so »potrebna dejanja, a ne besede«.- S samimi obljubami se dejanja ne dado odtehtati. Samo v ozraru popolnega in iskrenega medsebojnega zaupanja bi se po mnenju angleškega zunanjega ministra dalo razpravljat o raznih nerešenih problemih, kabr so kolonije, vprašanje pravilne razdelitve surovin, odprava raznih trgovinskih omejitev, »življenjski prostori«, mejite v oboroževanja ter skratka vsa sporna vprašanja v Evropi in sploj na svetu. Iz Halifaxovega govea, ki vsebuje načelne izjave o trenuiih smernicah angleške zunanje polit^e, je nadalje razvidno, da se anglešh zunanja politika slej ko prej opira >a dva temelja: na odpor proti sili in r. spoznanje, da si ves svet v resnici že miru. Zato je po Halifaxovi ugotoviiv »prva in glavna naloga Anglije, da prepreči vsak nov napad«. V tem je ]>men obveznosti, ki jih je Anglija \ zadnjem času prevzela napram neka rim državam na evropskem kontinen t Tu je lord Halifax pripomnil, da a Anglija pripravlja, »da prevzame š druge obveznosti, in sicer ob popol.em spoznanju njihovega pomena in poledic, ki bi jih utegnile imeti« Globlji pomen vseh že prevzetih in napovedani novih obveznosti pa je označen prer-sem v izjavi, »da bi bili neposredno ogroženi tudi neodvisnost in življenj s) i interesi Velike Britanije same, ako >i izginili varnost in neodvisnost posmeznih držav na kontinentu«. S to značilno izjavo s< prvič z avtoritativnega in odgovorne a mesta o vrženi pomisleki onega ela angleške javnosti, ki je podobno Hkor del francoske javnosti ob sleherr novi krizi na evropskem kontinentu x>bijal misel angleške oborožene interencije, češ da se Angleži ali Francozi ne bodo bili za tuje interese«. Ha!ifaxe zato odločno dokazoval, da tu ne jre ^ »tuje« interese, temveč za pra\ino pojmova-ne britanske interese saie. Samo na tej osnovi lahko Angli in Francija vodita svetovno politiko. vse drugo bi bilo le izmikanje v kr^no popolno izolacijo, ki bi obema zaadnima velesilama dovoljevala same „malo politiko« v obrambo neposre^h nacionalnih interesov. Taka polica pa bi pomenila začetek konca njnega svetovnega položaja. Iz tega sj-znanja je vaj al lord Halifax zaklju(k)ida je An_ glija sedaj odločena wti-j0 kraja«. V tem ie važen preokret ^ \ angleški miselnosti, ki najbolj priča da presojajo anglija bi $la v vojno tudi zaradi gdanska Močen odmev HaliJaxovega govora o stališču Anglije — Popolna strnjenost angleškega naroda — Chamberlainova obvestila opoziciji — V Londonu gledajo na položaj zelo resno London, 30. junija, z. Londonski politični krogi z zadovoljstvom komentirajo včerajšnji govor zunanjega ministra lorda Halifaxa. (Govor smo objavili v včerajšnji drugi izdaji, glavne njegove misli pa podajamo tudi v današnjem uvodniku. Op. ur.) Politični krogi naglašajo, da sedaj ne more nihče več dvomiti o stališču Anglije in njeni trdni odločnosti, da do kraja izvrši prevzete obveznosti. Posebno važnost polagajo na to, da ne obstoja noben dvom glede stališča Anglije za primer kakega napada na Gdansk. Francoski, angleški in poij?' <) generalni štab so že pripravili vse podrobne načrte za skupni nastop oboroženih sil vseh treh držav. Vesti iz Berlina pa kažejo, da vodilni činitelji v Nemčiji še vedno računajo s tem, da Anglija zaradi Gdanska ne bo šla v vojno. Odgovorni činitelji zunanjega urada si zato na vso moč prizadevajo, da to naziranje popravijo. Včerajšnji govor lorda Halifaxa obširno tolmačijo vsi angleški listi, ki pravijo, da ni doslej še noben angleški državnik povedal bolj jasno kakor sedaj lord Halifax, kakšno stališče zavzema angleška vlada. Iz govora se jasno zrcali neomahljivost angleške vlade in njen trdni sklep, da se zoperstavi slehernemu napadu na neodvisnost katerekoli države, za katero je Anglija prevzela jamstvo. Tudi »Times«, ki je še pred par tedni pisal, da za Anglijo ni več umika, in da bo branila nedotakljivost Gdanska enako odločno kakor svoje lastno ozemlje. Tudi zastopniki opozicije brez pridržka odobravajo stališče lorda Halifa-xa in predstavnik delavske stranke je izrecno izjavil, da bo angleško delavstvo strnjeno »odprlo 1 adr in vsako njeno akcijo proti kateremukoli napadalcu. Ministrski predsednik Chamberlain je imel danes dolg razgovor z voditelji opozicije,. s katerimi je razpravljal o mednarodnem položaju. Tudi dejstvo, da sta angleški in francoski veleposlanik v Varšavi bila istočasno pozvana na poročanje, tolmačijo kot znak resnosti položaja. Resna presoja položaja tudi v Parizu PprjT., 30. junija, br. Mednarodni položaj je postal zarad dogodkov v Gdansku izredno napet. Konunlke, ki ga je v pretekli noči izdala pujska vlada o ustanovitvi, prostovoljnega zbora v Gdansku, ki ga bodo sestavljali mladi narodni socialisti, v starosti 16 do 25 let, o zalogah živeža, ki ga naglo grmadijo po vseh gdansk ih skladiščih, o topovih, k!i so jih spravili na gdansko področje iz Vzhodne Pru-sije in jih tudi že razpostavili na nekaterih krajih južno od Gdanska, ne pušča več nobenega dvoma o tem, kako resno se razvija položaj. V Vzhodni Prusiji in ob I Pomorjanski se koncentrirajo veliki oddelki nemške vojske, prav tako kakor pred prvo češkoslovaško krizo. Angleški veleposlanik Cunand je bil dahneš nenadoma pozvan iz Varšave v London. Odpotoval Je z letalom. Francoski poslanik Noel se že od včeraj mudi v Parizu. Danes se Je sestal z zunanjim ministrom Bonnetom. Seja francoske vlade Pariz, 30 junija. AA. (Havas): Jutrišnja seja vlade bo v glavnem veljala proučevanju zunanjepolitičnega položaja. Bonnet bo poročal svojim tovarišem o francosko-bri-tanskih-sovjetskih pogajanjih, posebno o sprejemu, ki so ga doživeli v Moskvi predlogi, ki jih je Strang izročil Molotovu. Na seji bodo razpravljali tudi o položaju na Daljnem vzhodu. Razen tega je verjetno, da bodo predsedniku republike Lebrunu predložili v podpis več uredb z zakonsko močjo, med njimi nekatere finančnega in gospodarskega značaja. Navodila angleškim vojakom London, 30. junija, d. Agencija »United Press« poroča: Vojno ministrstvo je obvestilo pripadnike angleške teritorialne armade, da naj bodo za konec tega poletja pripravljeni »na vsako možnost«. V teritorialnih vojašnicah so že bili nalepljeni lepaki, ki pozivljejo vojake, da naj urede *voje osebne stvari, predno odidejo v avgustu na poletne manevre. Opozarja se posebno na to, da bo vojakom za primer vojne dovoljen največ en dan dopusta za ureditev domačih stvari. Ta obvestila, kakor tudi predčasni dopusti za moštvo domovinskega vojnega brodovja, dokazujejo da se Anglija pripravlja na morju, na kopnem in v zraku na morebitno krizo, katere izbruh pričakujejo v diplomatskih krogih za konec avgusta. Angleške priprave „za vsak slučaj" London, 30. junija, br Oblasti izdajajo vedno nove ukrepe, ki kažejo, da se Anglija z vso taghco pripr:; *a r,a morebitno vojno. Danes je prometno ministrstvo objavilo, da bodo vse železnice v Angliji v primeru vojne prešle v upravo in pod kontrolo prometnega ministrstva. Izdani so bili tudi že vsi ukrepi, da bodo železniške proge in naprave dobro zavarovane pred letalskimi napadi. V prihodnjih dneh bo angleška vlada izdala 45 milijonov letakov, ki bodo razdeljeni med civilno prebivalstvo. Na letakih bodo natančna navodila, kako se morajo ljudje ravnati v primeru vojne. Evropski listi o Hali£axu V Italiji In Nemčiji vztrajajo pri tem, da vodi Anglija slej ko prej obkoljevalno politiko London, 30. junija AA. (Reuter) Današnji jutranji listi soglasno pozdravljajo snočnji govor zunanjega ministra lorda Halifaxa ter poudarjajo, da se njegov govor more istovetiti s stališčem in mnenjem vsega angleškega naroda. Listi poudarjajo, da so bile v posameznih odstavkih Halifaxove?a govora izrečene zelo resne besede in da je te besede zahteval današnji položaj Govor ni mogel biti jasnejši kot je bil. Liberalni »News Chro-nicle« pravi, da je skozi usta lorda Hali-faxa snoči spregovoril ves britanski narod in da bo zaradi tega Halifaxov govor naletel na soglasno odobravanje v vsej Veliki Britaniji ir do vsem angleškem imperiju. Halifax je jasno povedal nekatere stvari, ki jih je bilo treba povedati. »Daily Mail« imenuje Halifaxov govor najiskrenejši, kar jih je imel v zadnjem času angleški zunanji minister. V gotovih državah si morajo biti na jasnem s tem, da vsa Velika Britanija resno misli ono, kar misli lord Halifax. »Manchester Guardian« piše poleg drugega: To je nesporno najboljši govor o zunanji politiki, kar smo jih slišali iz ust odgovornega državnika v vsem času, odkar imamo racionalno vlado. To kar je lord Halifax povedal z jasnimi in odločnimi besedami, povsem odgovarja idealu ljudi, ki gledajo na pot srečnejše bodočnosti. V govoru se slišijo utripi britanskega srca Pariški tisk: Jasne besede Pariz, 30. junija. w. Govor zunanjega ministra lorda Halifaxa je naletel v vsej v Londonu in Parizu sedanji mednarodni položaj zares zelo resno. Dejstvo, da so bile v kratkem razdobju treh, štirih dni izgovorjene tako resne besede o sedanjem mednarodnem položaju, potrjuje vsekakor domnevo, da je v presoji najbližjega mednarodnega razvoja pesimizem trenutno bolj na mestu kakor optimizem. K takim prognoeam nas v ostalem navajajo tudi novi vojaški ukrepi v posameznih državah, zlasti v bližini nekaterih izpostavljenih točk, ki se že na splošno označujejo kot nove »kritične točke«. V ospredju zanimanja je trenutno predvsem Gdansk, toda v splošni negotovosti. ki je spet zajela svet, nihče prav ne ve, kaj lahko sproži nov konflikt t francoski javnosti na velik odmev. Vsi listi objavljajo obširna poročila in tolmačijo Halifaxov govor kot zadnje svarilo totalitarnim državam. Listi naglašajo, da od leta 1935. dalje ni še noben angleški državnik govoril tako jasno in odločno. Oficiozni pariški »Petit Parisien« naglaša, da morajo odgovorni činitelji v Rimu in Berlinu sedaj uvideti, da politična nasilja ne morejo dovesti do cilja. Ta govor pa služi obenem v pomirjenje italijanskega in nemškega naroda »Epoque« piše, da totalitarne države po govorih Daladiera in Halifaxa ne morejo več dvomiti o stališču, ki bi ga zavzeli Anglija in Francija, če bi se kjerkoli poskušal nasilno spremeniti sedanji mednarodni red. »Journal« pravi, da se pripravlja nov napad, ki pa ga skušajo enako, kakor v primeru CSR, maski-rati s »svobodnim sklepom«. Tako postopanje pa se v gdanskem primeru ne more več ponoviti, ne da bi izzvalo docela drugačne posledice. Odklonilni italijanski in nemški glasovi Rim, 30. junija AA. (Štefani). »Popolo d'Italia« pravi, da je lord Halifax v svojem včerajšnjem govoru v nasprotju s svojimi prejšnjimi izjavami predel v napad predvsem na ideološkem polju. Angleški zunanji minister je poskušal zaradi notranjih težav v Nemčiji zvaliti krivdo na narodni socializem. Pozabil je, da se je avtarkija pojavila v Italiji kot reakcija na sankcije in da v političnem pogledu Nemčija povzroča strah edino konservativni plutokraciji. Lord Halifax je molče šel preko dejstva, da Imata Holandija in Belgija velike kolonialne posesti, Nemčija pa jih nima. V ostalem list piše, da je imel Halifaxov govor v prvi vrsti propagandni značaj. Berlin, 30. junija. AA. (DNB) »Der Deutsche Dienst« komentira včerajšnji govor angleškega zunanjega ministra Hali-faxa ter pravi, da se zdi, da London veruje v argumente o miroljubnosti svoje politike ter na ta način vpliva tudi na nemški narod. Vse to se dogaja v trenutku, ko obstoja prepričanje, da so pogajanja z novim udeležene«« pri izvajanju politike obkoljevanja končana. Zunanja politika Velike Britanije gre za tem, da se onemogoči vsak napad, odgovorni državniki ter države pa na drastičen način pozabljajo, da obstoja neodvisnost ne-1 vtralaih držav, a katero vodijo oni mttfo politično trgovino. To, kar London že mesece dela proti Nemčiji, Je podobno pripravam preventivne vojne. Kar je lord Halifax izjavil v zvezi z definicijo o živ-ljenskem prostoru, dokazuje, da Anglija še vedno ni razumela smisla evropskih življenskih problemov. Zato je tudi razumljivo, zakaj ni vsebovano vprašanje vrnitve odvzetih kolonij. Nemčija je že tolikokrat predlagala omejitev oborožitve, toda Anglija je to vedno odklanjala. Zadnji Halifaxov govor potrjuje samo to, da se angleški državniki trudijo, da angleško javno mnenje pripravijo z lepimi, toda banalnimi frazami, za tako politično smer. ki ne more služiti interesom miru in pravice med narodi Vtis v Ameriki Washington, 30. junija. AA. V političnih krogih smatrajo, da je bil gov^r lorda Ha-lifaxa zelo jasen in da je prinesel vso potrebno jasnost glede stališča Velike Britanije za primer morebitnega napada na Gdansk. Govor, ki je prišel po govorih predsednika poljske republike Moscickega ih Daladiera, je razblinil še vse zadnje dvome glede stališča Zedinjenih ameriških držav. Hitler obišče Gdansk Organiziranje vojaškega prostovoljskega zbora se nadaljnje — »Osvoboditev bo prišla, čas pa še ni določen44 Komunike poljske vlade London, 30. junija o. »Daily Telegraph« je objavil vest iz Berlina, da se tam intenzivno širijo vesti, da bo Hitler, ki je bil imenovan za častnega meščana Gdanska, £ prejel vabilo, naj pride v Gdansk. Verjet, no je, da bo odpotoval tja že v nekaj dneh. Spremljalo ga bo več nemških vodilnih po. litikov. Isti list dalje poroča, da so bili t Gdan-ku pozvani pod orožje vsi mladeniči v starosti od 16 do 25 let Vai so bili pozvani, da ae prijavijo kot prostovoljci v ustanavljajoči se prostovoljski zbor. Gdansk, 30. junija o. »Vorpcčtenc, glasilo gdanskih narodnih socialistov, je da ne>s objavil apel na prebivalstvo, naj v prihodnjih tednih ohrani mirne živce, ker 'se prav sedaj vršijo priprave za osvoboditev. Apel govori o tem, da bo osvoboditev prišla, njen termin pa Se ni bil določen. Varšava, 30. junija, o. Poljska vlada je v pretekli noči izdate komunike, v Katerem ugotavlja, da ni več nobenega dvoma o tem, da se v Gdansku ustanavljajo vojaške formacije. Politični krogi presojajo ta komunike kot napoved poljske vlade, da bo izdala primerne ukrepe proti kršitvi mednarodnih določb o Gdansku ter se z vso odločnostjo zavzela za poljske interesa. Pariz, 20. junija. w. Agencija Fournier poroča v zvezi z včerajšnjim razgovorom zunanjega ministra Bonneta s poljskim poslanikom, da čuvajo v uradnih krogih o tem razgovoru strogo tajnost. V uradnih francoskih krogih potrjujejo naziranje, da ima v sedanjem mednarodnem položaju Poljska v rokah ključ do mednarodnega položaja. Na podlagi angleško-fr&ncosko-poljskega sporazuma Poljska sama odloča o svojih življenjskih interesih. Zato je odvisno od Poljske, kakšno stališče bo zavzela glede Gdanska, če bi prišlo tam do kakršnihkoli sprememb. Od sklepa poljske vlade je odvisno, kdaj se bo začelo avtomatično izvajati jamstvo, ki sta ga zagotovili Poljski Anglija in Francija. Poslanik Kenedy pozvan na poročanje Rooseveltu Washington, 30. junija. AA Ameriški veleposlanik v Londonu Kenedy je odpotoval danes z letalom iz Southamptona in prispe v soboto v New York. Predsednik Roose-velt ga je povabil, da mu poroča o političnem položaju v Evropi Odmev angleške spomenice Berlin, 30. junija. AA. (DNB): Časopisi se še vedno bavijo z angleško spomenico o pomorskih vprašanjih. »Deutsche Allgemei-ne Zeitung« pravi poleg drugega: Pomorski sporazum sklenjen pred štirimi leti je bil spontan in je istočasno od strani Nemčije pomenil prispevek k uresničenju širšega medsebojnega zaupanja med narodi. Pomorski sporazum zdaj nima več veljave, ker je Velika Britanija dala razumeti s svojim aktom, da ona več ne dela za mednarodno zaupanje. Pred spremembo angleške politike v pretekli pomladi angleška vlada ni smatrala za potrebno, da bi se posvetovala z nemško vlado. Angleži z ozirom na to nimajo pravice čuditi se, da tudi Nemci nimajo več zaupanja. »Volkischer Be-obachter« pripominja, da angleška spomenica predstavlja stvari tako. kakor da Nemčija ogroža neodvisnost malih držav V resnici pa so male države izrečno izjavile, da se ne čutijo ogrožene od rajha. Nemški stiki z Rusijo Diplomatska protiotenziva Berlina — Prihodnji obišče Berlin bolgarski ministrski predsednic Neuradna nemško-ruska gospodarska pogajarja Berlin, 30. junija, d. Nemčija se na diplomatskem polju sedaj pripravlja na krepko protiofenzivo. Določba francosko-turške pogodbe, po kateri bosta obe velesili sodelovali za »ustvaritev varnosti na Balkanu« in nadaljevali v tem pravcu svo- ja posvetovanja, je izzvala v Berlinu veliko ogorčenje in jo označujejo za novo izzivanje. Zanimanje za potovanje bolgarskega ministrskega predsednika KjuseIvanova v Berlin je zato sedaj močno nara-stlo. Bolgarski obisk je določen že za prihodnji teden. V Berlinu so prepričani, da bo z okrepitvijo nemško.bolgarskih odno-šajerv turški vpliv na Balkanu prjcej zmanjšan. Ako ostane do jeseni vse mirno. je računati za konec septembra z ofi-ciatoim obiskom kralja Borisa v Nemčiji. Kar se tiče pogajanj med Londonom in Moskvo, smatrajo tu sporazum za mogoč. Berlinski listi Angliji že sedaj oči ta jo kapitulacijo in zatajitev njenih poli. tičnih načeL Nasprotno pa v Nemčiji slej ko prej skrajno prizanesljivo obravnavajo Rusijo. Gospodarsko-politični stiki med nemškimi in ruskimi uradnimi krogi se nadaljujejo in v Berlinu nikakor niso nenaklonjeni pričetku formalnih pogajanj. Pri tem prihaja zopet v poštev obnova leta 1935. dovoljenega nemškega nabavnega kredita v znesku 200 milijonov mark, ki bo izčrpan šele v teku tekočega poletja, poleg tega pa še otvoritev dopolnilnega kredita v znesku več sto milijonov mark, da se zopet obnovi nemškoj-uski trgovinski promet, ki je padel še na minimum. Niti dobava vojnega materiala iz nemških tvornic, za katerega se Rusija interesira. ne igra p«1 tem odločilnih težkoč, v kolikor pač niso ogrožene v tem pogledu laistne potrebe Nemčije. Te dni bodo v Berlinu posvetovanja nemških industrialcev, ki so udeleženi pri trgovini z Rusijo. Konferenca, ki se je bo udeležilo tudi več zastopnikov velikih uvoznih in izvoznih trgovskih tvrdk, bo služila proučevanju možnosti razširjenja trgovine z Rusijo. Po zaključku razgovorov bo naj-brže odpotovala posebna komisija nemških gospodarstvenikov v Moskvo. Nemški veleposlanik Schulenbarg, ki se je preteklo soboto po toč razgovorih z Rib-bentropom in raznimi vodilnimi nemškimi gospodarstveniki, vrnil na svoje mesto v Moskvo, pripravlja sedaj teren za nameraval)« nemško-ruska gosgodsrske nucgovore. V dobro poučenih krogih računajo s tem, da se bo Schulenburg kmalu zopet vrnil v Berlin, da dobi nove instrukcije. Trenutno naglašajo v pristojnih krogih, da dosedaj še ni nikakih pravih gospodarskih pogajanj, da pa se bodo pričela takoj, čim bi uspeli dosedanji privatni razgovori. Buslu pomorski manevri Moskva, 30. junija, br. Poleg ruske vojske in letalstva se je pričelo pripravljati na velike manevre tudi ruslko vojno bro-dovje. Na Tihem oceanu so se v bližini Vladivostoka vaje že pričele. Na črnem morju se zbira rusko vojno ladjevje v se-vastopolski luki. Prav tako pa se je zbralo že vse vojno hrodovje na Vzhodnem morju. Ladjevje se je tu koncentrirajo okrog Kronstata. Zadnji angleški predlogi Rusiji Pariz, 30. junija, d. »Jour« poroča: Instrukcije, ki so bile odposlane angleškemu poslaniku v Moskvi, Seedsu, potrjujejo, da se avtomatična obojestranska pomoč nanaša na direktne napade proti eni izmed treh signatarnih držav, kakor tudi na indirektne napade proti njihovim življenjskim interesom. Angleška vlada bo sporočila Moskvi, da smatra neobjavo ga-rantiranih držav za umestnejšo. Ako pa bi Moskva vztrajala pri objavi liste, je angleški veleposlanik pooblaščen, da ustreže tej ruski želji. Lista garantiranih držav bo obsegala potem 10 in ne 8 držav, namreč Švico in Nizozemsko, ki bosta istočasno omenjeni s Poljsko, Grčijo, Rumunijo, Turčijo, Belgijo, Letonsko, Estonsko in Finsko. Ako bi smatral Molo-tov tudi ta predlog kot nezadosten, potem •e bo moralo pač sklepati, da Rusija ne mara sodelovati pri francosko-angleških dogovorih. Francozi izpraznjnjejo Carigrad, 30. junija. AA. Iz Antiohije poročajo, da so se francoske čete začele umikati iz steksssdretekefia flandžak«. ______ 7 T/ V -^'-HV' jfcS? } »JUTRO« št. 150. Sobota, 1. VIL 1939 = Rumunska politika Govor ministrskega predsednika Calinesca pred parlamentom — Gospodarsko sodelovanje z vsemi državami Okrepitev vojske — Narodne manjšine Bukarešta, 30. junija., d. Ministrski predsednik Calinescu je imel v parlamentu v adresni razpravi daljši govor, v katerem je predvsem zavrnil očitek, da bi bil sedanji režim diktatura. O splošnih načelih rumunske zunanje politike je izjavil ministrski predsednik, da je bila z mirovnimi pogodbami pred 20 leti po velikih krvnih žrtvah dosežena narodna enotnost rumunstva s priključitvijo vseh ozemelj, na katerih prebivajo Rumuni. Od tedaj nima Rumunija onstran mej ničesar več zahtevati in vodi zato samo miroljubno politiko. Ta politika potrebuje miru in miroljubne podpore inozemstva za gospodarsko in socialno okrepitev države. Miroljubno podporo inozemstva pospešujejo bogati zakladi dežele. Tako je prišlo do nemško-rumunske gospodarske pogodbe. Vlada je trdno odločena, da izvaja to pogodbo z vso odkritosrčnostjo in lojalnostjo. Nemško-rumun-ska gospodarska pogodba ni monopolne narave in je Rumunija rade volje pripravljena skleniti podobne dogovore tudi z drugim državami, kar dokazujeta tudi romunsko-francoski in rumunsko-angieški dogovor. Vse akcije vlade, je nadaljeval ministrski predsednik, vodi samo skrb za za- ščito rumunskih državnih mej. Rumunski narod je že v marcu razumel to potrebo, ko je bila vojska poklicana pod orožje za čuvanje državnih mej. Od tedaj so bili zbrani že zelo znatni darovi za izpopolnitev armade. Rumunska armada nikogar ne ograža in tudi ne predstavlja nobenega izzivanja.. Rumuriija bo kos vsaki nevarnosti, kjerkoli bi se pokazala, istočasno pa bo z vso hvaležnostjo sprejela vsako pripravljenost ščititi rumunske meje. Rumunska zunanja politika se mora opirati tudi še na en nadaljnji faktor, to je na lastno moč. Vlada smatra zato okrepitev armade za eno svojih glavnih skrbi. Samo v letošnjem letu je bilo doslej v ta namen izdanih 25 milijard lejev. Narodne manjšine na rUmunskem ozemlju morejo svobodno razvijati svoje kreposti in naravne sile. Vprašanja, ki se tičejo manjšin, pa so strogo notranji problemi. Kdor torej misli, da bi mogla igrati v teh vprašanjih kako vlogo tudi od zunaj prihajajoča agitacija, ali kdor pričakuje od zunaj kako iniciativo ali poseg, ta se bo hudo zmotil. V zvezi z vprašanjem narodnih manjšin je mogoče načeti le kulturne in gospodarske probleme, nikakor pa ne teiiicrialnih problemov. Položaj v Tiendnii se je spet poslabšal Pogajanja med Anglijo in Japonsko za mirno ureditev spora se bodo pričela 6. julija Tokio, 30. junija. AA. (Reuter): Angle-ško-japonska pogajanja za ureditev spornih vprašanj v Tiencinu se bodo začela 6. julija. Kakor pravijo poročila japonskega časopisja, bodo japonski generalni konzuli v Tiencinu in zastopniki japonskega poveljstva razpravljali kot strokovnjaki z angleškim konzulom majorjem Herbertom o nepolitičnih vprašanjih, dočim bo angleški veleposlanik Craigie s posebnim zastopnikom japonskega zunanjega ministra govoril o političnih vprašanjih. London, 30. junija, o. Položaj v Tiencinu, ki se je še včeraj razvijal dokaj ugodno, se je zopet nenadoma zelo poslabšal. Vrhovni poveljnik japonske vojske v Tienci- nu je napovedal nove ostre ukrepe proti Angležem in Francozom. Dovoz hrane v obe koncesiji, ki so ga Japonci že dovolili, je bil davi spet ustavljen. Japonci so pričeli z novimi šikanami proti angleškim državljanom. Pri vseh sedmih vhodih v angleško koncesijo so bile straže ojačene in angleške državljane in druge tujce spet do golega preiskujejo. Snoči so se razširile vesti, da so neki japonski prenapeteži tudi onečastili angleško zastavo. Vest o tem je takoj prišla v London, vendar do davi ni bila uradno potrjena in zato lord Halifax v svojem snoč-nje'm govoru tega incidenta ni omenil. Pogreb ministra dr. Spaha Pogrebu so prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja ter skoro vsi člani vlade z g. Cvetkovičem na čelu Beograd, 30. junija, p. Rodbina pokojnega prometnega' ministra dr. Mehmeda Spaha je prejela mnogo izrazov sožalja iz vse države. Med prvimi se je na pokojnikovem domu danes oglasil poveljnik armije v Sarajevu general Bogoljub Ilič in je rodbini sporočil izraze sožalja v imenu Nj. Vel. kralja, Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kraljevskega doma. Sožalne brzojavke so prispele v Sarajevo tudi od vseh vodilnih političnih ljudi v državi, poleg drugih tudi od predsednika JNS Petra Zivkoviča, vodje demokratov Ljube Davidoviča, senatorja dr. Kramerja in drugih. Narodni poslanec dr. Gavran Kapeta-novič je izdal na pristaše poseben proglas, v katerem sporoča, da je umrl njih vodja. Pozivla jih, naj ob uri težke izgube ohranijo red in mir ter zgoste svoje vrste. V Sarajev^pe je snoči vršilo več komemo-racij; *jjiemorativno sejo je imel tudi mestni šfl»t. Davi oA 8.10 so se z letalom pripeljali v Sarajev™ ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, finančni minister dr. Djuričič, gradbeni minister dr. Krek in trgovinski minister Jevrem Tomič. Poldrugo uro pozneje je prispel na sarajevsko postajo Marijin dvor posebni vlak s truplom pokojnika. Ogromna množica ljudstva iz mesta in okolice je bila zbrana pred postajo in je z veliko pieteto sprejela zem-ske ostanke velikega muslimanskega politika. . _ , Na postaji se je sformiral ogromen zal- ni sprevod, ki je ob 10. krenil proti dežel, nemu muzeju. Krsto -o izmenoma nosili narodni poslanci in ugledni predstavniki muslimanske verske zajednice. Poleg že omenjenih članov vlade so se pogreba udeležili tudi še ministri Kulenovič, Panič, čvrkič, Altiparmakovič in dr. Miljuš. Zastopnik Nj. Vel. kralja je bil poveljnik armije general Bogoljub Ilič. Nadalje so bili pri pogrebu predsednik narodne skupščine Simonovič z večjim številom narodnih poslancev in senatorjev, ban Jevtič. zastopnik armijskega poveljnika general Bu-lič, zastopniki vseh veroizpovedi in ogromna množica ljudirtva. Za krsto so stopali člani pokojnikove rodbine, med njimi tudi njegov brat, vrhovni poglavar islamske veroizpovedi v naši državi. Pred deželnim muzejem se je sprevod ustavil. Od velikega pokojnika se je poslovil v imenu vlade njen predsednik Dragiša Cvetkovič. Za njim so govorili senator dr. Hrasnica, sarajevski župan Zlatar in narodni poslanec dr. Basarovič. Pred železniško direkcijo se je sprevod znova ustavil in tam so se od pokojnika poslovili nadaljnji trije govorniki. Končno se je sprevod ustavil pred Begovo džamijo, kjer sta govorila narodni polanec Hadži Efenaio. in predsednik islamske verske zajednice Ha-mid Kurbegovič. Krsto s truplom pokojnika so nato odnesli na dvorišče begove džamije, kjer sso bili izvršeni poslednji verski obredi. Položeno je bilo v grob med grobovi največjih muslimanskih mož Bosne In Hercegovine. Predsednik Cvetkovič o dr. Spahu Sarajevo, 30. junija, a. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je danes poslovil od pokojnega dr. Spaha z govorom, v katerem je med drugim izvajal; »Dr. Spaho, čigar smrt objokuje danes vsa država, je začel delovati že y grav zgodnji dobi svoje mladosti, ko je v Bosni -in Hercegovini med muslimani začel prvo pomembno jugoslovensko gibanje za uresničenje velike misli vseh Jugoslovenov za ustanovitev lastne nacionalne in neodvisne države. Doma iz skromne meščanske družine, vzgojen v liberalno-demokrat-skem duhu, je dr. Mehmed Spaho vse svoje življenje ostal zvest svojim idealom mladosti. Ni spadal v vrsto tistih politikov, ki se izgubljajo v praznih političnih formulah in zasnovah, temveč je s svojim globokim poznavanjem realnega življenja in z izkušnjami, ki si jih je pridobil, ker je že v rani mladosti deloval na gospodarskem polju, dosegel takšne uspehe, da je stopil v vrsto konstruktivnih državnikov, državnikov, ki ga bodo vedno ohranili med nami v svežem in dobrem spominu. V vse svoje delovanje je dr. Spaho dal mnogo socialnega pojmovanja in razumevanja za potrebe malega In gospodarsko slabega človeka. Temu malemu človeku je posvetil dobršen del svojega političnega in javnega delovanja. Osebnost dr. Spaha sta krasili dve veliki vrlini: korektnost in poštenost pri vsakem delu ter absolutna zvestoba prijateljem. Kadar si je koga izbral za svojega sodelavca, ga je iskreno podpiral in mu zvesto pomagal. Kot politik je dr. Spaho od zgodnje mladosti pripadal edini možni ideologiji sodelovanja bratov vseh veroizpovedi in vseh nacionalnih sil na tleh, kjer se stikajo vse naše veroizpovedi in vsa plemena naše narodne in državne enote. Tej ideologiji je ostal dosleden do smrti in v tem je veličina in daljnovSdnost enega nabolj možatih politikov naše Bosne in Hercegovine. Ve-doč, da je sodelovanje med Srbi in Hrvati bistven pogoj za srečo in napredek Jugo-slavije. si je dr. Spaho vedno prizadeval, da to sodelovanje kar najpopolneje uresniči. Njegova smrt pomeni zato veliko izgubo ne samo za muslimanski del našega naroda, čigar zastopnik je bil, ampak za ves naš narod in vso državo Veliki Jugo-sloven, možat politik, znamenit državnik, pokrovitelj sodelovanja med muslimani in pravoslavnimi v Besni, prepričan zagovornik sporazuma s Hrvati, je dr. Spaho zasekal globoko brazdo v političnem življenju našega naroda. Njegovo ime pojde v zgf dovino Jugoslavije kot ime enega njenih najznamenitejših državnikov.« Na koncu je predsednik Cvetkovič v toplih besedah govoril o razmerju dr. Spaha do njegove rodbine, katero je ljubil z vsem žarom, ter je izrekel tako hudo prizadeti rodbini svoje in vsega naroda so-žalje. Nov rumunski patriarh Bukarešta, 30. junija.. AA. Dopoldne so izvolili za rumunskega patriarha moldav-skega metropolita Nikodema. Sto žrtev neurja v Bolgariji Sofija, 30. junija, p. Veliko neurje na severnih obronkih Balkana je povzročilo v okrožju Sevlijeva pravo katastrofo. Rusica, ki je prestopila bregove, je razdejala 540 hiš in zahtevala okrog 100 človeških žrtev. Iz njenih valov so doslej potegnili 62 trupel. Po vsej državi je katastrofa napravila najgloblji vtis. V Sevlijevo so bili odposlani večji oddelki vojaštva in Rdečega križa. Beležke i nadškofa dr. šariča V Tuzli se je pričel na praznik sv. Petra lil Pavla evharistični kongres za sarajevsko nadškofijo. Vrhovno vodstvo kongresa je v rokah sarajevskega nadškofa dr. šariča, ki so mu ob prihodu v Tuzlo priredili svečan sprejem. V zahvalnem nagovoru je nadškof med drugim dejal: »Dragi bratje katoliške, pravoslavne in muslimanske vere! Iskreno se vam zahvaljujem za ljubeznivi sprejem. Vedite, da vas ljubim vse brez razlike z isto ljubeznijo. Zapomnite si, da leži moč naše države samo v slogi med Srbi in Hrvati. Bratje Srbi, naj vam bo hrvatsko ime prav tako drago in ljubo, kakor je meni srbsko. Delajte in razvijajte svoje sposobnosti, ker nad nami bdi in čuva en sam Bog!« Konferenca pri dr. Mačku Včeraj dopoldne je prispel z avtomobilom iz Kupinca v Zagreb predsednik HSS dr. Maček. Po svojem povratku se je najprej sestal s predsednikom »Gospodarske sloge« dr. Rudolfom Bičaničem. Nato je sprejel vodstvo Samostojne demokratske stranke: Večeslava Vilderja, senatorja dr. Milana Kostiča. dir. Budisavljeviča in Savo Kosanoviča. Z njimi je razpravljal o razgovorih, ki so jih imeli po pogrebu pokojnega Joče Jovanoviča v BeogTadu s predstavnike beograjske združene o pozi. cije in Jugoslovenske nacionalne stranke. Netočne vesti v zvezi z akcijo dr. Stojadinoviča Član vodstva davidovičevske demokratske stranke in bivši narodni poslanec Rad-milo Stojilkovič je izjavil novinarjem, da mora v imenu voditelja demokratov odločno demantirati vesti nekaterih listov, da je poskušal priti bivši predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič v zveze z Ljubo Davi-dovičem. To vest je objavil tudi ljubljanski »Slovenec«. Stojilkovič pravi, da je Da-vidoviču povsem neznana vsaka akcija ali namera, ki naj bo omogočila bivšemu predsedniku vlade dr. Stojadinoviču priti v stik z njim in demokratsko stranko. Ker se je v zvezi s temi informacijami navajalo med drugimi tudi ime profesorja Trifunca, ki naj bi služil kot posrednik med obema državnikoma, se je oglasil sedaj tudi profesor Trifunac, ki pravi, da dr. Stojadinoviča osebno sploh ne pozna. Nasprotujoče si vesti o dr. Schuschniggu O usodi zadnjega avstrijskega kance-larja dr. Schuschnigga krožijo po Dunaju razne vesti. Nekateri vedo celo povedati, da je že umrl. Poročevalec Havasa zanika te vesti, pravi pa, da je bivši kancelar dr. Schuschnigg duševno zelo potrt in da je oslepel na eno oko. Pojavili so se tudi znaki ohromelosti desne roke. Nemški listi označujejo tudi te trditve za neresnične in pravijo, da je Schuschnigg docela zdrav. v Odstranitev Lessingovega spomenika na Dunaju Dunajski listi poročajo, da je dunajski magistrat odredil odstranitev Leesingove-ga spomenika na Židovskem trgu na Du-naju. V zadnjem času so listi objavili članke, v katerih eo osporavali arijsko poreklo znanega nemškega pesnika in mu do-sebej zamerjaii njegovo dramo »Natan Mo. dri«. Razlastitev katoliškega semenišča v Linzu Kakor poročajo listi, so mestne oblasti v Linzu zaradi izvedbe velikopoteznega gradbenega načrta za preureditev me sta razlastile katoliško semenišče, ki ga bodo morale cerkvene oblasti Izprazniti najkasneje do srede julija. Ni še znano, kje se bo sedaj nastanilo katoliško semenišče. Švicarska zunanja politika Ženevski poročevalec pariškega »Temp-sa« pravi, da označuje sedanjo zunanjo politiko Švice »odločna volja, da se uveljavi spoštovanje švicarske nevtralnosti ne le v interesu Švice same, temveč Evrope sploh, pa naj bodo vojaške žrtve, ki bi bile za to potrebne, še tako velike. To je tako politika švicarskega parlamenta kakor politika švicarskega ljudstva.« Ogromen kredit za povečanje ameriškega izvoza Kakor poročajo listi, je prezident Zedi-njenih držav Severne Amerike stavil kongresu predlog za odobritev posebnega trgovskega kredita v znesku 500 milijonov dolarjev ali v našem denarju 25 milijard dinarjev. Ta kredit naj bi služil za posojila onim državam, ki žele povečati svojo trgovino z USA. Kongres je pred meseci že izglasoval podoben kredit v znesku 100 miliiono\ dolarjev, namenjen v glavnem državam Južne Amerike. Ako bo kongres odobril tudi novi predlog, bodo Zedinjene države razpolagale z zadostno vsoto za navezanje trgovine z drugimi državami in s tem za pobijanje konkurence totalitarnih držav. Predlog, ki ga je stavil prezident Roose-«-elt kongresu, je torej izrazito političnega značaja. Njegova usoda bo zato posebno otipljivo znamenje za trenutne zuna-nje-politične smernice Zedinjenih držav Severne Amerike. Komisarji za pobijanje draginje v Španiji Posebne komisarje za pobijanje draginje so dobili sedaj za Nemci in Italijani tudi Špancu Te dni je podpisal general Franco zakon o pobijanju draginje. Z zakonom hoče španska vlada prisiliti gospodarske kroge, industrijce, trgovce in obrtnike, da bodo prodajali blago po cenah, kakršne so bile leta 1936. pred izbruhom državljanske vonje. Zakon predvideva za navijalce cen zelo ostre denarne in zaporne kazni. V pesebno kričečih primerih se lahko celo zapleni vse premoženje krivca. V zvezi z objavo tega zakona je publicirala španska vlada poseben proglas, v katerem pravi, da bo za vsako ceno preprečila nadaljnje dviganje cen. Premestitve učiteljev in učiteljic Beograd, 30. junija, p. Danes je bil objavljen ukaz o premestitvah učiteljev in učiteljic narodnih šol. V dravski banovini so bili premešCeni: Amalija Svagelj iz Stare vari v Bizelj-sko, Neda Tominc iz Globokega v Videm, Franc ln Marija Vidmar v VeUko dolino pri Brežicah, Vida Jagodic v Polzelo, Antonija Konič iz Sromelj v Podzemelj, Marijan 2eleznik iz Radatovičev v Podzemelj. Helena 2agar v Gomilico, Marija Turk v Radmirje, Anton Kancler v Ljubno, Marija Kafol v Rečico, Danica Kiferle v Ribnico, Maksimilijan ln Miroslava Ferjan iz Mirne v Faro vas, Vladislav Suster v Ko-privnik. Marjeta Roječ v Loški potok, Josip Grebene v Sodražico, Jožef Lempel v Loče, Štefan in Stanislava Kaiser v žiče, Bogomir švigelj v Kokro, Tomo Podnar v Kostanjevico, Pavlina Miklavec iz Su-hora v škocijan, Lojz Marin od Sv. Bol-fenka v Tržišče, Radovan Gobec v Jur-klošter, Miroslav Rak v Trbovlje, Ivan Kuhar v Dole, Romana Zornada iz Bele cerkve v Veliki Gaber, Vekoslava Herman iz Zidanega mosta v Savo, Alojzij Terček iz žalne v Lipoglav, Janez Ro-škar iz Pušincev v Ljutomer, Cecilija Čuk v Cezanjevce. Franjo Žličar v Malo Nedeljo, Štefan Cimerman v štrigovo, Radovan Javt od Sv. Jerneja k Sv. Juriju, Anton Korban od Sv. Lovrenca na Dravskem polju k Sv. Petru pri Mariboru, Antonija in Franc škerbinc iz Volčje gomile k Sv. Rupertu, Friderika Berta iz Prihove k Sv. Marjeti, Ludvik Grafenauer v Fram, Fran in Katarina Šebart iz Mežice k Sv. Martinu, Milan Ferjan iz Dobrovnika v Ra-kovec, Olga Zore v Budince, Marija Kučan v Križevce, Gabrijela in Alojzij Ka-stelic iz ščavnice v Belo cerkev, Matilda Vidmar iz Gornje Sušice v Laze, Irma Kuharic iz Cvena v Mežico, Josip Prapor iz Primskovega v Dravograd, Anton Lah v Vuzenico, Matilda in Anton Vuk od Sv. Marka v Dornavo, Frančiška Domiter k Sv. Miklavžu, Magdalena in Rudolf Suš-nik v Runeče, Julijar« Bezjak v Središče, Sabina Kolšek v Središče, Genovefa Kovač iz črne k Sv. Urbanu, Marija Brenčič iz Središča v Hajdino, Hiida Skaza od Sv. Tomaža v Veliko Nedeljo, Vekoslava Duša v št. Ilj pri Velenju, Bogdan štrihar od Sv. Duha v Črni vrh, Barbara Frederik v Šmarje, Miran Vidmar v Šmarje, Janez Bavtar iz Doline v Kostrivnico in Ivan štepe iz Krvave peči na Pristavo. (Zaradi telefonske trahsmisije ne jamčimo za pristnost imen in popolnost ukaza. Op. ur.) Sestanek Ciano—Franco Burgos, 30. junija. AA. (DNB) Dne 10. julija se pripelje v Barcelono italijanski zunanji minister grof Ciano Iz Barcelone pojde v Saragoso, Valencijo in San Se-bastian, kjer se bo sestal z generalom Francom. Nato se bo grof Ciano odpeljal v Madrid, da se udeleži osvoboditvenih svečanosti dne 18. julija. Pred poroko Spoletskega vojvode Florenca, 30. junija. AA. Bolgarska kraljica Ivana, rumunski prestolonaslednik Mihael in bivši španski kralj Alfonz so prispeli včeraj v Florenco, kjer bodo prisostvovali poroki spoletskega vojvode z grško princeso Ireno. Predsednik občine je poklonil spoletske-mu vojvodi in princesi Ireni kot poročno darilo mesta Firence dve dragoceni starinski vazi iz sedmega stoletja. Vazi sta izdelani iz modre terakote. Na svetu obstojata samo še dve vazi take vrste, ki se nahajata v oxfordskem muzeju. Pri poročnih svečanostih bo navzočih okoli 50 članov vladarskih rodbin poleg članov italijanske kraljevske hiše. Kaj zahteva Italija od Sueške družbe Rim, 30. junija, b. Li«ti objavljajo na prvi strani pismo Ezia Bonardija, podpredsednika instituta za industrijsko obnovo, naslovljeno 16. junija na predsednika Sueške družbe. Bonardi poudarja v svojem pismu, da mora biti rešen prob'em Sueškega kanala na politični osnovi ir. ne na osnovi zasebnih interesov. Zato s< Italija ne bo mogla zadovoljiti le z dosego dveh ali treh sedežev v upravnem odboru družbe, pač pa bi smatrala kot zadovoljivo rešitev znižanje tarif za 75%. Turški oborožitveni program London, 30. junija. Agencija »Exchange Telegraph« doznava, da namerava Turčija v zvezi s sklenitvijo £ po razuma z Anglijo in Francijo izvršiti v najkrajšem času na. slednji oborožitveni program: 1. spremeniti aleksandretski zaliv v prvovrstno letalsko in pomorsko oporišče, 2 utrdbe ob Darda« nelah med Odrinom in Bosporom ojačiti po zgledu Maginotove linije, 3. zgraditi primerno število letal, 4. povečati mornarico s 17 podmornicami, 13 rušilci in 2 kri-žarkama. Zahteve Italije vedno enake Rim, 30. junija, b. »Popolo d'Italia« komentira nedavne izjave bivšega francoskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Lavala o francosko-italijanskih od-nošajih, pri čemer poudarja, da bi se Italija ne mogla odpovedati svojim zakonitim zahtevam glede Francije niti v primeru prijateljskih odnošajev med obema državama. List piše med drugim: 2e davno pred podpisom rimskega sporazuma z dne 7. januarja 1935 se je Italija izrekla proti versaj-ski pogodbi in je zahtevala njeno revizijo ne le v svojem interesu, temveč tudi v interesu drugih držav in v interesu evropskega miru. Dejstvo je, da bi šla Italija ravno pot glede svojih zahtev ne glede na to, ali bi ji nasproti stala prijateljska ali sovražna Francija. Fašističija revolucija ni nikdar zamišljala filantropae Italije, ki bi hila pripravljena žrtvovat« usodo svojega naroda samo zaradi lepiby oči kogarkoli. Vremenska aapoved Zenunnsfaa vremeni** napoved: Po večini jasno po vsej državi. Od severovzhoda se bo počasi pooblačilo. Dunajska: Jasno, soparno, nagnjenost k nevihtam ..«• " ...v- • • -i-h, ■ Umrl nam je naš zlati papa dr. Franc Derganc šef-primarij. v pokoju, rezerv, sanitet. kapetan in slovenski pisatelj Našega zlatega papana bomo spremili k Sv. Križu v nedeljo Z. julija ob 16. uri z našega doma, Ramenskega ul. št. 4* V Ljubljani, dne 30. junija 1939. Heda rojena Tauber, soproga; dr* Franc, Hedi, dipt phil., dr. Mirko, dr. Kristijan; Zofka dipl. pharstu, Viktor, cand. med., Martina, stud. pbarm. otroci in sorodstvo i i Slovenski javnosti! i Na sestanku meddrušr~venega narodno-obrambnega odbora, k; ga sestavljajo: Osrednji odbor društva Bran-i-bor v Ljubljani, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in Slovenska Strada v Ljubljani, je bil soglasno sprejet sklep, da proslavi Slovenija letos praznik sv Cirila in Metoda z najširšim sodelovanjem vse slovenske javnosti. Predvsem naj bi se r.a predvečer praznika, v torek, dne 4. jilija 1939 ob 20.15 zažgali na vrho*ih naš J zemlje kresovi v čast slovanskima blagi vestnikoma. Obenem naj bi slovenski trgovci in pridobitni-ki svečano razsvetlili s1 oje izložbe, jih primerno okrasili in v ospredju namestili sliko slovanskih blago estnikov, ki jo je v ta namen izdal Osr< dnji odbor društva Bran-i-bor v Ljubljani in stane 5 din. Izložbe naj bi se razsvetile ob 20.15 in ostale razsvetljene vsaj do 22. ure. Ravno tako naj bi tudi vsaka zavedna slovenska hiša prižgala sveče na oknih in razobesila zastave, ki naj plapolajo ves dan dne 5. julija. Kresna proslava naj bi bila živa in odločna manifestacija vsega našega naroda, da nam je svoboda najvišji zakon, jugoslovanska država edici lastni dom, slovan-stvo pa bistvo vsega našega hotenja danes in v bodoče. Spričo tragičnih dogodkov, ki jih pre- življa današnja Evropa, bo tako simbolično krepčilo naše narodne povezanosti, solidarnosti in odločne volje obenem tudi resen opomin vsem, ki bi naše narodno in državno dostojanstvo hoteli na kakršen koli način motiti. Vsa proslava naj bo nadstrankarsko — plemenito delo, zato naj bi si posamezne društvene organizacije z najširšim sodelovanjem šolske mladine porazdelile območja, ali pa nastopile skupno in organizirale to svečanost na kar najbolj učinkovit način. Vsako vidno mesto in vrh imej svoj kres. Vsaka zavedna slovenska hiša bodi ta večer razsvetljena in okrašena z zastavo! Na posebno pripravnem kraju naj se z zažiganjem kresov povežejo kratke prireditve (pevske točke, glasba, prigoden nagovor itd.), kjer naj se sestanejo vsi naši zavedni rojaki iz okoliša, zlasti pa tudi mladina. Med sedmo in osmo uro zvečer na dan 4. julija bo ljubljanska radijska oddajna postaja oddajala govor o obeh slovanskih blagovestnikih, zato priporočamo, da slovensko učiteljstvo zbere mladino v tem času pri radijskih sprejemnikih, nakar odidejo prisotni na kresišča. Ako bi bilo dne 4. julija vreme toliko slabo, da bi se kresovi ne mogli zažgati, bo kresovanje naslednji dan, dne 5. julija ob 20.15. Krsta s telesnimi ost nki ministra dr, Mehmeda Spaha je bila na praznik 29. junija prepeljana iz Beogrrla s Sarajevo. Slika jo kaže v salonski čakalnici glavnega kolodvora s Beograda Poročali smo o veličastni proslavi 65-letnice kosovske bitke, ko je bil na letošnji Vidov dan na Kosovem polju svečano vzidan temeljni kamen za kosovski hram (cerkev). Poročila naj ispopolni slika: pogled na Kosovo polje in na nepregledno množico naroda, zbranega pri Gazi Mestanu Velik praznik konjskega športa Slavnostna otvoritev novega dirkališča v št Jerneju Kolikor so bili Šentjerne jčani lansko jesen prikrajšani, ko je dež neusmiljeno preprečil njihove dirke, za vse so bili odškodo-vani s prireditvijo na letošnji praznik sv. Petra in Pavla. To je bil eden najlepših dni, kar smo jih letos imeli in šcntjernejska dolina je lahko ob zlatem svitu, ki se je razlival z jasnega neba, mamljivo razkazovala svoje lepote, zeleno gričevje, košate Gorjance, sadovnjake, polja, ki so se po letošnjih neurjih komaj, komaj spet opomogla in so pravkar v polnem zorenju. Ljudje so prihajali od blizu in daleč, tam od Brežic in iz vse Krške doline pa od Novega mesta m drugod. Samo Ljubljančarov je bilo premalo. Škoda! Prav letošnja prireditev Dirkalnega društva v Št. Jernt ju je lahko v pravem obsegu pokazala plemenito skrb za eno izmed naših najvažnejši i gospodarskih panog, za rejo konj, zraven pa je lahko vsakemu gostu ponudila nelaj pokušnje o tem, kako prijetno se bo počutil, če si kdaj te kraje izvoli za oddih. Že v soboto popoldne so konjereje! prignali svoje lepe živalce k pr'miranju, ki je pod vodstvom ravnatelja H rastje s Pono-vič uspelo v zadovoljstvo komisije in nagrajencev. V nedeljo dopoldi.e je potem bila razstava krasnih plemens .ih kobil s čilimi žrebeti. Popoldne, ko s? je daleč naokrog ob dirkalni progi nabn.lo več ko 5000 gledalcev, se je prireditev pričela z velikim svetoštefanskim sprevodom. Na častni tribuni so bili zbrani ugledni predstavniki javnosti, tako sta iz Ljubljane !>rispela ban dr. Marko Natlačen in general Dodič, iz Novega mesta sreski načelnik dr. Vidmar, potem še vrsta drugih uglednih mož, zlasti tudi zastopniki konjerejskih in drugih gospodarskih društev. Vse je sprejemal in pozdravljal skrbni odbor z mravljično prizadevnim predsednikom Benom Gregfričem na čelu. Prav posebno dobrodošlico pa je v imenu konjerejcev in dirkačev izpregovoril stasiti jezdec gostilničar Šebela v domači noši. Dirke so se pričele, ko je ;<. ban prerezal trak in z nekaterimi prigocnimi besedami o tvoril novo dirkališče. Zvrstila se je po- tem dolga vrsta dirk, ki so druga bolj od druge vzbujale napeto pozornost gledalcev. Po ojačevalnih napravah, ki jih je montirala ljubljanska tvrdka Šetina, je bilo ljudstvo naprošeno, naj ne izpodbuja posameznih dirkačev in konj in občinstvo se je res zadržalo disciplinirano, da reditelji niso imeli preveč opravka in da se tudi ni primerila nobena nesreča. Za starterja je bil bančni ravnatelj g. Ante Tavčar iz Ljubljane, nadalje sta izmed Ljubljančanov vršila funkcije pri dirkah brata veletrgovca Ve-rovška. Prišli so gledat dirke številni ljubitelji tega krasnega športa in odlični strokovnjaki, tako g. primarij dr. Bogdan Derč in drugi gospodje iz Ljubljane in od drugod. Dirke so trajale skoraj štiri ure in so nekateri vneto poskušali srečo tudi s stavami. Ko pa je bil spored zaključen s posebno učinkovito jahalno dirko in ko je zmagovita »Tilda« odnesla najlepšo nagrado in lovor zmage, se je množica zgrinjala v bližnji gozd, ki je izvrstno poslužil za veselič-ni prostor. Ob dobri postrežbi skrbnih domačinov se je razvilo kar najboljše razpoloženje, vredno tega zlatega dne in bajnega večera. Še pozno v noč je donelo petje in igranje iz gaja. Veliki svetlooki čmrlji-avtomobili so v mesečni noči ubirali svoja pota po belih dolenjskih cestah. Kakor gostje, so prav gotovo zadovoljni tudi Šentjernejčani, saj se poslej lahko nadejajo, da bodo vsakoletne njihove dirkalne prireditve — Pri lenivosti črev in slabem želodca z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s sa-linskim sredstvom za odprtje. oel. rte. s. m 50474/« obiskane najmanj tako kakor so bile letos in da bo njihov prijazni kraj zaslovel tako, kakor zasluzi. Podrobne rezultate res dobro uspelih šentjernejskih dirk objavimo v nedeljski številki. Smrt stoletne študentovske matere Ljubljana, 30. junija Za svoj 100. god se je prečelila v večnost Marija Petričeva v mestnem zavetišču za onemogle. Pokojna Je bila gotovo najstarejši prebivalec Ljubljane, saj je bila rojena 9. majnika 1840. v Spodnji Planini ter se je že pred mnogimi desetletji preselila v Ljubljano. Preživljala se je s Šivanjem, poleg tega je bila pa tudi znana dijaška gospodinja. Drobna in silno živahna ženica je bila kaj dobra študentov-ska mati in se je bodo sedaj ob njeni smrti ispomnili Se marsikateri že stari in osiveli gospodje, ki je vestno nadzorovala njihovo mladost. Ker pa pred desetletji še ni bilo vse tako natanko v Ljubljani kakor je dan danes, smo stanovanje pokojne MicL ke Petričeve ugotovili šele za 1. 1902. v tretjem nadstropju hiše št. 29 na Tjnrševi cesti, leta 1905. je s študenti stanovala na Barvarski stezi št. 6., a od L 1908. dalje na Mestnem trgu št. 3., torej v stari hiši '-lavnega ljubljanskega župana Dolničarja. Zenica, ki je ostala sama, je opešala in L 1927. je prišla v mestno zavetišče za onemogle, še v 100. letu svojega življenje je bila izredno zgovorna, bistra in vesela, da se je pri vsakem obisku od sreče neprestano smejala ter se šalila s svojimi visokimi leti. šele v zadnjih dneh se je počutila nekoliko slabo. »Preveč sem na svetu« je ugotavljala in izrazila dvom, da bi dočakala svoj 100. god, ki bi ga bila prazno, vala jutri v nedeljo. V petek zjutraj ji je dala usmiljena sestra še kozarec s sladko vodo in Micika se ji je živahno zahvaljevala. Kmalu nato je pa vedro smehljaje ugasnila. Marija Petričeva se bo za svoj 100 god v nedeljo vezovala s svojimi prijateljicami in sorodniki, ki so se ločili od tega sveta že dolgo, dolgo pred njo. Naj se je spomnijo tudi tisti, ki jim je bila študentovska mati! ! Podprimo požrtvovalne gasilce! Višnja gora, 30. junija Ker so pri nas vasi daleč druga od druge, so ustanovili podjetni občani bivše občine Križka vas že leta 1928 prostovoljno gasilno društvo in že naslednje leto so kupili za 39.000 din motorno brizgalno. Gasilno društvo v Križki vasi ob ustanovitvi ni imelo nobenega denarja in sploh nobenega premoženja. Tako so morali člani sami jamčiti za posojilo, da je moglo društvo kupiti prepotrebno motorno brizgalno. Ker pa gospodarska kriza vedno bolj pritiska na našega kmeta in društvo iz prostovoljnih prispevkov ne more poravnati dolga, priredi jutri 2. t. m. na vrtu g. Antona Zupančiča v Križki vasi gasilsko veselico. Opozarjamo na to gasilsko prireditev Izletnike in gasilna društva v trdnem prepričanju, da bodo znali ceniti požrtvovalnost članov tega mladega in marljivega gasilnega društva, ki mora delovati v najtežjih razmerah, pa vendar ne omaga v delu za bližnjega. Kdor obišče gasilsko veselico v Križki vasi nad Višnjo goro, lahko stopi tudi na pol ure oddaljeno Polževo. Križka vas, še nedavno povsem odrezana od sveta, je zdaj dostopna tudi avtomobilistom, motociklistom in kolesarjem, ker vodi do nje lepa nova cesta. Cesta se odcepi od državne ceste na strmem klancu Peščenik nad Višnjo in je ena najlepših razglednih cest. Gasilci imajo povsod mnogo prijateljev, saj je njihovo nesebično delo namenjeno splošnim koristim, ker rešujejo in varujejo imetje bližnjega. Vedno so pripravljeni priskočiti na pomoč vsakomur v nesreči in stiski. Zato je tudi dolžnost nas vseh, da gasilce podpiramo in jim pomagamo izpolnjevati njihove plemenite dolžnosti. Nov Sokolski dom v Savinjski dolini Sv. Jurij ob Taboru, 30. junija V nedeljo 2. t. m. bo sokolska četa pri Sv. Juriju ob Taboru praznovala uVaževa-nja vredno slovesnost: svečano otvoritev novo zgrajenega sokolskega doma. Prireditev bo združena z zletom in nastopom vranskega sokolskega okrožja, zato smemo pričakovati, da nas bodo obiskali bratje in prijatelji sokolstva tudi od drugod. Sloves- nost se bo vršila po naslednjem sporedu: ob 14. bo skušnja vseh oddelkov in zbiranje povorke pri domu; ob 15. otvoritev Sokolskega doma s pozdravom zastavi, nato po-vorka Sokolov, sokolske godbe, konjenice, narodnih noš in vojaške čete celjskega polka; po povorki prosti nastop članstva, vaje na orodju in nastop vojske. Po telovadnem nastopu bo prosta zabava z godbo in plesom. Vse Sokole, Sokolice in ostalo nacionalno javnost iz obližja vabimo, da se v čim večjem številu udeleže otvoritve in tako šentjruske Sokole podpro v njihovem delu za sokolsko stvar. Prašičke In kokoši kradejo Zdajle, ko polagoma zorijo zemeljski plodovi, so se začeli tatovi, ki pozimi v glavnem »delajo« po mestih, obračati na kmete in tako ne prizanašajo niti najbolj siromašnim hribovskim vasem. Zmerom pogosteje obiskujejo tatovi samotna naselja tudi okrog Javora, ki je znan kot siromašen, skoz in skoz pasiven kraj. V torek ponoči so posestniku Ludviku Galetu ukradli iz svinjaka enega izmed dveh njegovih prašičkov« težkega do 30 kg. Ker je svinjak precej oddaljen od hiše, Galetovi niso ču-li nikakega ropota in so opazili tatvino šele zjutraj, ko je gospodinja šla prašiča krmit, pa je našla vrata napol odprta in enega izmed prašičkov ni bilo nikjer. Zaman so Galetovi poizvedovali na vse strani. Iste noči so tatovi obiskali Galetovega soseda Janeza Habiča, ki so mu iz kokošnjaka odnesli pol ducata kokoši. Eno izmed njih so pozneje našli z odrezano glavo v obcestnem jarku na poti v dolino. Orožništvo marljivo išče sledu. Sokolski planinski dom na Pohorju Pomemben praznik vsega obmejnega sokolstva Maribor, 30. junija Obmejno sokolstvo je praznovalo včeraj na Pohorju pomembno slavje polaganja temeljnega kamna za prvo sokolsko planinsko postojanko, za sokolski planinski dom na Pohorju. Okoli 400 Sokolov in gostov se je zbralo na prelepi sokolski pohorski planini. Zažareli so na predvečer kresovi, iz grl naših vrlih Nanosovcev je zadonela topla rodna pesem. Med udeleženci so bili tudi odlični gostje ter predstavniki. Mariborsko podružnico SPD je zastopal dr. Jože Bergoč, Tuj-skoprometno zvezo inž. Vladimir Šlajmer, mariborsko sokolsko župo Rado Lenard. Pohorski dom geometer Vončina in Ludvik Zorzut. Navdušenje za sokolsko misel in ljubezen do planin sta, kakor je naglašal zaslužni predsednik zadruge »Sokolska planinska koča« dr. Boris Mihalič, spočeta stavbo, ki ji polagajo Sokoli temeljni kamen. Ker je sokolstvo sprejelo v svoj sestav smučanje, turistiko in taborenje, je postal tudi Sokolski planinski dom neizogibna potreba. Vsaka nova sokolska stavba pomeni novo trdnjavo za obrambo svobode duha. Zaradi tega se je veseli vsako sokolsko srce. Dvakrat se je veselimo v sedanjih časih, ko so v svetu ogroženi vzvišeni sokolski člo- večanski ideali resnice, pravice in demokracije. Stavba, ki bo zrasla na Pohorju, naj postane vsem Sokolom od blizu in daleč skupni dom, ki bo vsem posebno drag, kjer bodo našli v njem Sokoli zatočišče po dnevnih brigah, zdravje in življenjsko veselje. Dom, ki bo zrasel tu na našem zelenem Pohorju, bodi dokaz, da so se tudi Sokoli na severni meji potrudili, da ga poklonijo starešini Nj. Vel. kralju Petru II. v poveliča-nje dneva, ki ga željno pričakuje vsako ju-goslovensko srce. Po vzidan ju spominskega besedila v temeljni kamen je spregovoril v imenu mariborske sokolske župe in matičnega Sokola br. Rado Lenard. Za mariborsko podružnico SPD je pozdravil dr. Jože Bergoč, ki je poudarjal, da je vesel, ker dobi podružnica za svojega soseda Sokole, ki so itak po večini tudi člani SPD. Za Pohorski dom pa je spregovoril g. Ludvik Zorzut ki je izrekel iskren pohorski pozdrav novi sosedni postojanki. Pri proslavi so vneto in požrtvovalno sodelovali s svojim petjem vrli pevci »Jadrana« in »Nanosa« pod taktirko g. J. Laha. Posebno topel odmev pa je zbudilo med navzočnimi sporočilo gospe Lenardove, da bo opremila eno izmed sob nove sokolske planinske postojanke. Požrtvovalni reševalci v Jalovčevi steni Podrobnost! o smrtni nesreči Dušana Klepca Rateče, 30. junija O smrtni nesreči v Jalovcu smo zvedeli v Ratečah na praznik ob pol 15. Podružnica SPD v Ratečah je takoj organizirala reševalno odpravo, katero so tvorili Juvan Maks, Erlah Janez, Makovec Jože, Mežik Jan. in Tol Janez, vsi iz Rateč. V tej sestavi so se odpeljali reševalci z avtomobilom v Tamar, kamor so prispeli ob pol 16. Takoj se je odpravila odprava pod Jalovčeve stene ter našla pod kuloarjem mrtvega Klepca, ki je bil močno poškodovan na glavi, desno nogo je imel v kolenu skoro docela odbito, levo izvinjeno, pa tudi po telesu so se opazili znaki silnih udarcev, katere je dobil ponesrečenec pri padcu. Mladega pokojnika so položili v krsto ter ga odnesli do koče v Tamarju. Pri prenosu naj omenimo tudi graničarje obmejne straže, kateri so tudi pomagali nositi krsto prav do koče. Kakih 150 m visoko od tam, kjer so našli ponesrečenca, so opazili v Jalovčevi steni Klepčevega soplezalca nepoškodovanega. Z njim so se razgovarjali glede reševanja. Člane reševalne ekspedicije je povpraševal zastran vrvi, ki se je pri plezanju utrgala. Opažalo se je, sploh da so mu živci močno popustili. Član reševalne odprave Jože Makovec se je povzpel v steno ter se mu približal na svojih 50 m. Plezalec je bil pričakoval pomoči od strani Skalašev. Kake pol ure pozneje je že prispel do pod Jalovca znani naš plezalec g. Uroš Zupančič, ki se je pripeljal z Jesenic in se takoj podal v steno. Po kratkem času je dosegel Klepčevega soplezalca ter ga varno spravil iz stene. Duhovni svetnik g. Lavtižar je blagoslovil krsto z zemeljskimi ostanki Dušana Klepca, nakar so jo naložili na voz ter jo odpeljali v Rateče. Ponesrečenega Klepca je pričakovala v Ratečah množica domačinov, ki so obsuli krsto z obilnim cvetjem ter jo položili v mrtvašnici farnega pokopališča na mrtvaški oder. Reševalni odsek podružnice SPD v Ra-tečah-Planici je z vso svojo vnemo sodeloval pri reševanju, zato mu gre polno priznanje, enako pa tudi vojakom-graničarjem. Levji delež pa odpade seveda na Župančiča, ki je Klepčevega soplezalca tako varno pripeljal iz stene. Uganka smrti Alojzije Bitežnikove Aretirana sta bila njen mož in pastorek Ljubljana, 30. junija. Že včeraj smo na kratko poročali o tragični smrti delavske žene iz ene novih naselbin v posavskem predmestju, ki so jo našli s prerezanim vratom v stanovanju. Dogodek je vzbudil veliko pozornost in ogorčenje po vsem Posavju, v teku dneva pa se je vest raznesla tudi po mestu, saj sta bila policija in sodišče ves dan marljivo na nogah, da razjasnita zagonetko. Že takoj včeraj je policija aretirala moža in pastorka zagonetno umrle žene, a vse kaže, da bo preiskava precej težavna. Včeraj okrog 3. ponoči so se na lepem odprla vrata policijske stražnice za Bežigradom, nameščene v poslopju, v katerem je bila poprej stara mitnica na Tyrševi cesti, tik artiljerijske vojašnice. V sobo je planil 21-letni Ludvik Bitežnik, po poklicu kotlarski pomočnik, uslužben pri tvrdki Ko-tlarka v Kolodvorski ulici, stanujoč v Sto-žicah št. 144 pri svojem očetu in mačehi. Bil je ves razburjen in službujoči stražnik je le težko izvlekel iz njega, s kakšno novico prihaja. Govoril je, da se je doma zgodilo nekaj strašnega, in z muko je nazadnje spravil iz sebe, da si je njegova mačeha končala življenje. Takoj so po telefonu — mimogrede pripominjamo, da stražnica sama ni priključena na telefonsko omrežje — obvestili policijsko upravo, odkoder se je v zgodnjih jutrnjih urah podvizala v Stožice komisija, v kateri sta bila zdravstveni svetnik dr. Lužar in dežurni uradnik Branko Lovrečič. Ko je komisija prišla v stanovanje Bitežni-kovih, je po raznih znakih takoj zasumila, da ne gre za samomor, temveč za krvav, strahovit zločin. Na postelji v kotu sobe sta našla truplo mačehe mladega Bitežnika, 52-letne Alojzije Bitežnikove, druge žene 51-letnega Valentina Bitežnika. delavca, zaposlenega pri tesarskem mojstru Kregar-ju na Kodeljevem, po rodu is Bače pri Gorici Nesrečna žen« je ležala z globoko prerezanim vratom, z glavo, visečo navzdol, na floftfilii, ki je bita m nhnagmi « krsjp, pod glavo, tik nočne omarice, pa je bila velika mlaka strjene krvi. V stanovanju je poleg stražnika, ki je bil takoj prihitel na mesto, komisija našla samo še starega Bitežnika. Dežurni uradnik je takoj začel zasliševati očeta in sina, ki pa sta vztrajno zatrjevala, da si je žena sama prerezala vrat. Ko je policijski uradnik vprašal Bitežnika, kje je nož, s katerim naj bi bila izvršila samomor, se je mož zdrznil in najprej samo skomignil z rameni, čez čas pa dejal: »Ne vem, iščite ga!« Občinskim organom se je takšno vedenje po pravici zdelo sumljivo. Začeli so iskati in so v resnici kmalu našli britev v nočni omarici. Na vprašanje, kako je britev prišla v nočno omarico, Bitežnik spet ni vedel odgovora, a jasno je bilo, da žena, ki bi si bila prizadejala tako strahotno rano, za kakršno je izkrvavela Bitežni-kova, ne bi bila mogla še spravljati rezila. Dežurni uradnik je Valentinu in Ludviku Bitežniku na mestu napovedal aretacijo in takoj sta bila odvedena na stražnico in v policijske zapore, kjer so ju dejali v ločeni celici. Nato je komisija stanovanje zapečatila in pričela poizvedovati po soseski. Že dopoldne je bilo o zagonetni smrti Alojzije Bitežnikove obveščeno tudi državno tožilstvo in v Stožice je prispela sodna komisija, v kateri je bil poleg preiskovalnega sodnika dr. Fellacherja tudi šef kriminalnega oddelka Žajdela v spremstvu detektivov. Truplo je bilo na odredbo komisije prepeljano na prosekturo, kjer so ga obdu-cirali Poizvedbe, ki jih je policija vršila že v£e-raj ves dan, so ugotovile, da sta se Bitež-nikova posebno zadnje čase pogosto prepirala. Sosedje so vedeli pripovedovati, da je mož zelo grdo ravnal z ženo in jo je večkrat pretepal. Bitežnikova se je znancem bridko pritoževala in je večkrat kazala tudi poškodbe, ki jih ji je mož prizadejaL Sosedje opisujejo pokojnico kot mirno in skrbno ženo, ki je morala mnogo pretrpeti, kot mačeha pa, razume se, ni našla nikako OBOfc J}H motesem mik \ f Cenjene ki prejemajo list po pošti, opozarjamo na položnice, ki so jih prejeli, proseč jih, da vplačajo naročnino najmanj za mesec vnaprej, in sicer zaradi poslovnega reda takoj prve dni julija. Oni, ki so doslej plačevali naročnino za pol ali četrt leta naprej, naj ob nastopu drugega polletja blagovolijo obdržati to lepo navado, in naj plačajo naročnino za tri ali šest mesecev, ker tako upravi lista delo zelo olajšajo in ji prihranijo tudi mnogo stroškov. Prosimo cenj. naročnike tudi, da plačujejo naročnino točno, da jo bodo imeli poravnano vedno vsaj za tekoči mesec, ker »Jutrovo« nezgodnostno zavarovanje pri zavarovalnici velja samo za one naročnike, ki z naročnino niso v zaostanku. Zato naj vsakdo, ki bi imel še kak zaostanek, poravna naglo tudi tega. Ob nastopu drugega poletja vabimo vse prijatelje našega lista, ki do zdaj še niso naročeni, ali so naročnino kdaj prekinili, da vstopijo v krog pravih naročnikov. Podpiranje domačega tiska bodi vsakega narodnjaka dolžnost! Za časa počitnic, dopustov in odhoda v letovišča, zdravilišča in kopališča prosimo cenj. naročnike, da nam javijo premembo naslova toliko pravočasno, da jim list brez zamude pošljemo na novi kraj. Imenujejo naj vselej stari in novi naslov. Uprava „JUTRA" Domače vesti * Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen bo do 1. avgusta odsoten. * Napredovanja v vojski. V »Vojnem listu«, ki je izšel za Vidov dan, je mnogo imenovanj in napredovanj oficirjev. V čin polkovnika so med drugimi napredovali podpolkovniki: Zgaga Mirko od pehote, Vilfan Mirko od intendantske stroke, geodet Vitomir Nemček ter sanitetni podpolkovnik dr. Miroslav Puher. Kapetani bojnega broda so postali kapetani fregate An. dolšek Vladimir, Pire Metod, Leveč Ivan in Plajvajs Mirko. V čin majorja sta napredovala strokovna kapetana I. razreda Makar Matko in Krpan Filip ter ftrojna kapetana I razreda Draganič Josip in Cižmek Adolf. * Nov živinozdravnik. Na veterinarski fakulteti v Zagrebu je bil diplomiran za živinozdravnika g. Oton Kovač iz škal pri Velenju. Mlademu živinozdravniku iskreno čestitamo! * Poziv lastnikom Jakopičevih slik. Kot znano, izide v kratkem umetniška monografija g. Riharda Jakopiča. Monografija bo imela med drugim posebno poglavje s pregledom čez petdeset let Jakopičeve umetniške produkcije. Večino slik, kolikor jih je v zasebni lasti, sem že katalogiziral za to poglavje. Manjkajo mi le še podatki o slikah kupljenih v zadnjih letih. Zato po. zivam sporazumno z g. Jakopičem vse tiste lastnike Jakopičevih VENUS«, TyrSeva 9 * Promocija. Dne 30. junija je bil pro-moviran na zagrebški univerzi g. Julij Matzeile za doktorja univ. med. čestitamo! (—) Iz LJubljane u— Kje je policija? Na notico, ki smo jo pred dnevi objavili pod tem naslovom, smo prejeli dva dopisa. Prvega nam je poslal g. Ivan Lasan, gostilničar z Vodnikove ceste v Šiški: Notica, ki ste jo objavili pod naslovom »Kje je policija?«, je bila sestavljena tako, da bi vsak Ljubljančan lahko sumil, da se nanaša na moj lokal in na moje goste, kar pa ne odgovarja resnici. Res je, da sem jaz davkoplačevalec in da za vse moje prireditve v lokalu pošteno odra j tujem vse predpisane takse in davščine, res pa je tudi, da je edino upravičena skrbeti za vse ekscese izven gostilne policija. V moji neposredni bližini je še več drugih gostiln in nikakor ne gre pripisovati vse incidente izven obrata na račun mojega uglednega lokala. Zato odločno zavračam sumničenje, da bi bil moj lokal povzročitelj za to, kar se dogaja na cesti. — Prebivalci Vodnikove ceste pa nam pišejo: Hvaležni smo policijski upravi, da je tako naglo reagirala na naš dopis v »Jutru« in že zadnjo nedeljo poskrbela, da po policijski uri ni bilo na Vodnikovi cesti več običajnega direndaja. Prosimo samo, da bi redu in miru na tej* cesti posvečala enako pozornost tudi v bodoče, a razen nedelj še ob sobotah in praznikih, pa tudi vse ostale dni, kadar bo treba. u— v počaščenje poK. g. Bori^ Jenka je namesto venca poklonil kavarnar g. Anton Tonejc 200 din za mestne reveže. Mestno poglavarstvo izreka darovalcu najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpdranih. u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdrav, nik dr. Ahčin Marjan, Kcxrytkova ulica 18, telefon št 36-24. Abbazia — Novi zdraviliški dom dr. Lakatos Na morski obali — Dietična kuhinja — Tople morske ln medlclnalne kopeli — Mrzle vodne kopeli — zmerne pension cene — Pavšalne cene za kure. od teh se je vračal proti večeru s tramvajem v Ljubljano, je bil lahko priča rekordne vožnje. Točno ob 20.07 je tramvaj odpeljal iz St. Vida Na slehernem križišču je čakal nekaj minut in sproti nalagal toliko novih potnikov, da je zavladala v vozu strašna gneča. Za avtobuse in sploh vsa javna vozila veljajo prometni predpisi glede maksimalnega števila potnikov. Ta voz pa je naložil najmanj dvakrat toliko ljudi, kakor stoji napisano na emajlirani tablici, in zgodilo se je, da je samo na sprednji ploščadi brez voznika stalo 16 oseb. Ozračje je bilo nasičeno z znojem, da se je človeku obračal želodec, vožnje pa nikakor ni hotelo biti konec. Električna ura je kazala točno 21, ko se je tramvaj ustavil v »Zvezdi« in je torej rabil za to pot točno 53 minut. PRIMARIJ dr. BAJC OTON NE ORDINIRA OD 30. VI. do 19. VIL u— Uprava kina Matice obvešča p. n. občinstvo, da je z današnjim dnem znižala cene vstopninam in s tem pripomogla po-sečati kino-predstave tudi financielno šibkejšim slojem. Te cene bodo v veljavi za julij in avgust. Na sporedu bodo samo izbrani novi filmi-premijere, tako da bodo tudi v poletnem času obiskovalci zadovoljni z našim repertoarjem. Od danes dalje se vrše predstave ob delavnikih ob 16. in 21., ob nedeljah in praznikih ob 17., 19. 21. uri — blagajna se odpre 1 uro pred predstavo, kar vse naj blagovoli občinstvo vzeti na znanje. Za obisk naših predstav tudi v poletnem času se vljudno priporoča uprava kina Matice. (—) Vse za fotografijo! Kvalitetna amaterska dela — fototrgovina Janko Pogačnik, LJUBLJANA — TTR8BVA C. 20. prevrnil in bi vse skupaj zgrmelo v Ljubljanico, če ne bi bila ograja zadržala težkega tovora. Vrh sena je sedela njegova hčerka Helena, ki je v velikem loku prav tako priletela ob ograjo in si zlomila nogo. razen tega pa je dobila tudi notranje poškodbe, da so jo morali reševalci prepeljati v bolnišnico. Skaiaši! žalostno preminulega tovariša Dušana Klepca bomo danes ob 6. popoldne spremili do groba. Zbirališče ob kapeli pri Sv. Križu. Odbor. Iz Cclfa e— Umrljivost. V mesecu juniju je umrlo v Celju 40 oseb in sicer 15 v mestu in 25 v javni bolnišnici. e— Obsodba zaradi goljufij. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjala včeraj zascbnica in bivša zasebna uradnica Marija Kramerjeva iz Celja, ker je na rafiniran način ogoljufala več oseb v Celju za znatne zneske. Kramerjeva je bila obsojena na 2 leti in 8 mesecev robi-je in na izgubo častnih pravic za dobo 3 let. e— Umrla je v četrtek v Lastnem domu 19 v Gaberju v starosti 63 let posestnica ga. Marija Kohnetova. roj. Lustrova. Pokojna je bila izredno skrbna žena in vzorna mati. Pogreb bo danes ob 17.30 iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Na Obrežni cesti 6 v Celju je umrla v četrtek 56-let-na služkinja Frančiška Korcntova. V bolnišnici je umrla včeraj 47-letna posestnica Antonija Vidrihova od Sv. Jederti pri Žalcu. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Žrtev napadalca. Ko je 19-letnl posestnikov sin Friderik Rajniš iz Hrastja pri Žusmu na Vidov dan zvečer kosil na travniku, ga je napadel neki posestnik iz Hrastja in ga zabodel z nožem v levo roko pod komolcem. Rajniš se zdravi v celjski bolnišnici e— Nesreča s patrono. V četrtek jc našel 18-letni delavec Radoslav Rabuza v Za-vodni pri Celju patrono in je začel tolči po njej. Patrona je eksplodirala in krogla se je zarila Rabuzi v levo dlan. Rabuzo so oddali v bolnišnico. e— Dva usodna padca. Na Vidov dan se je ponesrečil 34-letni elektromonter Franc Mrak iz Zagrada pri Celju. Pri delu je padel po stopnicah in si zlomil desno nogo v kolenu. Istega dne je padel 31-letni slado-ledar Šnip Rušan iz Konjic na cesti v Oplotnici s kolesa in si prav tako zlomil desno nogo v kolenu. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Zdravniško dežurno slulbo za člane OUZD bo imel jutri, v nedeljo, zdravnik dr. Podpečan na Mariborski cesti 15 a. SI. Iz Maribora a— Brzi vlak v plamenih. Predvčerajšnjim je nenadno nastal ogenj na brzem vlaku proti Ljubljani m sicer med postajama Grobelno in Celje. Ogenj je nastal na prehodu dveh vagonov. Gorel je italij. vagon. Strojevodja je vlak takoj ustavil in se je posrečilo ogenj pogasiti. Tako se je posrečilo v zadnjem hipu preprečiti vso nevarnost. Verjetno je, da je zanetila ogenj iskra lokomotive. a— Na Pohorju ne bo dirk. Za jutri napovedane pohorske motociklistične dirke se zaradi zagrebških dirk ne bodo vršile. a— Omejitev strogega pasjega zapora. Ker se ni pojavil v zadnjem času noben nov primer stekline v mestu, se v smislu razglasa mestnega poglavarstva omili strogi pasji zapor, tako da psi lahko prosto hodijo z nagobčnikom, ali pa da jih vodijo brez nagobčnika na vrvici. a— Naknadna zaprisega voj. obveznikov. Mestno poglavarstvo razglaša, da bo letošnja naknadna zaprisega onih vojnih obveznikov, ki iz kateregakoli vzroka še niso bili zapriseženi, dne 19. t. m. ob pol 11. v Gambrinovi dvorani. a— Sokolsko društvo v Selnici ob Dravi priredi to nedeljo, 2. julija, svoj letni telovadni nastop. Nastopijo vsi oddelki, da pokažejo, da je tudi v mali obmejni vasici razprostrl Sokol svoja krila in se trdno zasidral v srca kmečkih fantov. Ob tej priliki bo selniški Sokol v znak pobratim-stva in tesnih vezi, ki ga vežejo z ruškim Sokolom že izpred vojne, pripel na novi prapor spominski trsk. Po vlaku, ki pride v Ruše ob 14., bo odhod izpred kolodvora, odkoder bodo Rušani korporativno odkorakali v Selnico. Vsi, ki jim je pri srcu narodno-obrambno in sokolsko delo, se bodo zbrali v nedeljo v Selnici, da tako podprejo nese*bično "delo Sokola v Selnici. a— Knjižnica Pedagoške centrale od 3. t. m. do 15. avgusta ne posluje. a— Učiteljice priglasite se za počitniški pedagoški tečaj Pedagoške centrale v Mariboru od 21. do 25. avgusta. a— Maturanti 1954 mariborskega učiteljišča obhajajo 15ktnico v ponedeljek 3. t. m. Ob 8. maša pr: frančiškanih za umrle tovariše, nato zakuska v Narodnem domu, ob 10.15 z vlakomu* Limbuš. a— Maturantkinc? 1924 zasebnega ženskega učiteljišča Stiskih sester v Mariboru obhajajo v ponedeljek 3. julija 151etnico mature. Zbirališče ob 8. na samost. dvorišču. Ostalo ustmeno. — Stergerjeva. a— Krožek mariborskega upokojenega učiteljstva ima 6. t. m. ob 3. sestanek pri Pavešiču v Kamrici pri Mariboru. a— Obe roki s je zlomila pri padcu s črešnje 481etna Marija Muhič, posestniko-va žena iz Zgornjega Jakobskega dola. Odpeljali so jo v bolnišnico. a — Zaključni izpiti na enoletnem trgovskem tečaju »Hermes« v Mariboru. Zaključni izpiti na :em tečaju so bili pismeni od 15. do 17., ustni pa od 26. do 28. junija. Predsedoval je ravnatelj drž. trg. akademije g. Modic Peter. Prisostvovali pa so ustnim izpitom tudi člani Slovenskega trg. društva v Mariboru, pod katerega okriljem je enoletni trgovski tečaj »Hermes«. Uspeh izpitov J< bil prav zadovoljiv, kar kaže, s kakšnim zanimanjem so se učenci posvetili študiju saj je bilo od 51 učencev in učenk 9 oproščenih ustnega izpita. Izpit so napravili na;lednie učenke in učenci: Alt Ana, Amor Herta, Andrejek Aladar, Bezek Olga, Bidovec Alojzij, Cedar Matilda, Čopič Ivan, Cerič Angela, Ferleš Pavlina (odlika), Glazer Ivanka (odlika), Golob Marija, Gregor? Bogomira (odlika), Gor-njak Kunigunck, Hochwald Emilija, Kaš-par Draga, Kdbrič Franc, Kikelj Cvetka (odlika), Knez kngela. Kobale Hilda, Koc-mut Helena, Kolarič Teodora, Koražija Marieta( odlikBi, Kovačec Vekoslava. Križan Milka (odlika). Lakner Viljem, Lešnik Joško, Lipnik Danilo, Logar Frančiška, Marinič Janke (odlika), Mustek Elfrida, Obreza Silvija PadeZnik Nada, Pavešič Marija, Petak Rudolf, Poljanec Katarina, Poljanšek Mikš, Prattes Frančiška, Pšun-der Terezija, Skaza Vlada (odlika). Sor-šak Viktorija. Strelec Alojzija, Sebenik Vera. Suen Zo*a, Suler Zlata (odlika), Su-ster Marjeta, Tušak Alojzija, Vilfan Marija. a_ Kobile so kradli in prodajali. Mali kazenski senai je obsodil 471etnega Ivana Mlakerja na leto dni in 6 mesecev strogega zapora, 361etnega Riharda Šobo na leto dni in 2 meseca strogega zapora, 24-letnega Antona Predana na 6 mesecev strogega zapera, ker so v avgustu 1937 odpeljali Mariji Vercvnik iz Zgornje Kaple 2 kobili, dr. Kleinovšku iz Radmo-šancev tudi dve kobili, Elizabeti Seneko-vič in Ferdinandu Hriberniku iz Brezna pa enovprežni voz. Kobile in oba voza so prodali v Zagreb, izkupiček pa so zapravili. a— Pod Pohorjem je gorelo. Ogenj je vpepelil gospodarsko poslopje posest. Ivana Valentinčifca iz Brezja št. 55. Ogenj so najbrže zaneti'i domači otroci pri igri. a— Selniški Sokol ima jutri ob 15. na letnem telovadišču v Selnici ob Dravi svoj letni nastop. Podprimo Sokolsko društvo v Selnici ob Dravi, to staro predvojno sokolsko postojanko pod našim Kozjakom, in se v velikem številu udeležimo jutršnjega nastopa. Mariborski Sokoli in nacionalno občinstvo jutri v Selnico ob Dravi! Postani ln ostani član Vodnikove drnžbe! i a Gospodarstvo Zanimivosti iz Češko-Moravske češkoslovaški državni dolg Pogajanja med Berlinom na eni strani in nasledstvenimi državami bivše češko, slovaške glede razdelitve češkoslovaškega državnega dolga se vršijo že nekaj časa, vendar še niso dovedla do zaključkov. Za puščino češkoslovaške republike si delijo protektorat Ceško-Moravske, Slovaška, Madžarska Nemčija in Poljska. O vprašanju razdelitve državnega dolga v primeru razpada države ni nobenih norm v mednarodnem pravu. Monakovčka pogodba in tudi dunajska arbitražna pogodba o tem vprašanju nič ne določata. Ceško-moravski finančni minister dr. Kalfus je te dni le izjavil, da se pogajanja intenzivno nadaljujejo. Po kakšnem ključu bo češkoslovaški državni dolg razdeljen, na tem vprašanju so se najbrž pogajanja ustavila. Ko je bilo po svetovni vojni treba razdeliti av-Etrijske in ogrske dolgove, je po dolgih pogajanjih padla odločitev na razdelilni ključ na podlagi davčnih dohodkov posameznih pokrajin. Državni dolg bivše češkoslovaške republike znaša 54 milijard kron, od tega od. pade 9.4 milijarde kron na zunanji dolg, 31.4 milijarde kron na notranji konsolidi-rani dolg in 13.2 milijarde kron na leteči dolg. V kakšnem približnem razmerju bodo posamezne nasledstvene države morale prevzeti ta češkoslovaški državni dolg, je razvidno iz naslednjih številk: od celotnega števila prebivalcev bivše češkoslovaške republike je odpadlo 46.3% na Češko-Mo. ravsko, 16.5% na Slovaško, 24.7% na Nemčijo, 10.9% na Madžarsko in 1.6% na Polj sko. če bodo vzeli za podlago davčno moč posameznih pokrajin, potem se bo povečal odstotni delež Ceško-Moravske. Nemčije in Poljske, zmanjšal pa odstotni delež Slovaške in Madžarske. Pri razdelitvi obveznost; bivše češkoslovaške republike bo prišlo tudi na vrsto vprašanje garancije za avstrijsko mednarodno posojilo Društva narodov. Za dolo čen odstotek tega mednarodnega posojila je svoj čas prevzela jamstvo bivša češkoslovaška republika. Tudi to jamstvo bivše češkoslovaške republike bo treba razdeliti. Tako bo prišlo do kurlozne situacije, da bo morala Slovaška prevzeti del jam stva za obveznosti Nemčije kot naslednice bivše avstrijske republike Nadalje je omeniti, da so za francosko in angleško posojilo češkoslovaški zastavljeni češkoslovaški dohodki od carin in tobačnega monopola. To jamstvo pa je postalo sedaj po razpadu države problema, tično. V tem primeru se vidi, kako malo pomenijo take garancije, če ni več dana glavna garancija, to je obstoj države. Prisilno deponiranje državnih papirjev Preteklo nedeljo je bila objavljena uredba vlade, po kateri morajo vsi imetniki češkoslovaških državnih papirjev v času od 27. junija do 3. julija, torej v enem tednu, deponirati pri denarnih zavodih v vezan depot vse češkoslovaške državne papirje. Pravijo, da gre predvsem za ugotovitev onega dela bivšega češkoslovaškega notranjega doJga, ki naj odpade na Češko-Moravsko. Pri deponiranju morajo imetniki državnih papirjev dokazati, da so lastniki vsaj od 25. aprila. Praške banke pod vplivom nemškega kapitala Poročali smo že o reorganizaciji praških bank, ki se vrši v pospešenem tempu in ima namen, spraviti vsaj one banke, kjer ni udeležen izključno češki kapital pod kontrolo bank iz Nemčije, s čimer bi te banke v Nemčiji dobile posredno tudi kontrolo pri vodstvu podjetij praških bank v inozemstvu. Tako smo poročali, da si je Dresdner-banka zasigurala vodatvo in majoriteto pri češki eskomptni banki, že ob koncu aprila so poročali iz Prage tudi o bodočih spremembah pri češki Union banki, pri kateri naj bi Deutsche bank dobila odločilen vpliv. Do zunanjega izraza so te spremembe prišle, ko je pred dobrim tednom upravni svet češke Union banke izvršil spremembe v upravi. Za poslevodečega ravnatelja je bil imenovan Viktor Ulbrich, dotedanji ravnatelj Deutsche Agrar- und Industriebank (ki ima sicer sedež v Pragi, toda skoro vse svoje podružnice v su-detsko-nemškem ozemlju). Viktor Ulbrich je bil obenem kooptiran v upravni svet. To imenovanje je v zvezi s pogajanji o fuziji med češko Union banko in Deutsche Agrar- und Industriebank, ki bo najbrž v kratkem izvršena. Oficielni komunike, ki ga je izdala češka Union banka, navaja nadalje, da je bil kooptiran v upravni svet dr. Maks Seliger, ravnatelj berlinske Deutsche Bank, ki je prav tako imenovan za poslevodečega ravnatelja. Med drugimi je v upravni svet prišel tudi namestnik praškega primatorja dr. Josip Pfitzner, ki zastopa nemške interese v praškem občinskem svetu. Komunike poudarja tesno povezanost, ki bo odslej obstojala med češko Union banko in berlinsko Deutsche Bank ter praško Deutsche Agrar- und Industriebank. V zvezi s spremembami pri češki Union banki in češki Eskomptni banki je prišlo te dni tudi do sprememb v upravi Prve brnske tvornice strojev, kjer je bilo izločenih pet članov upravnega sveta, nakar so bili kooptirani inž. Birthelmer, državni namestnik pokrajine Nieder-Donau, von Ludinghausen, ravnatelj češke Eskompt-ne banke in predstavnik Dresdner banke. Gustav Averbeck ravnatelj Dresdner banke, W. Pohle, ravnatelj češke Union banke in dr. Schicht iz Ustja ob Labi. Med ostalimi spremembami je omeniti, da je Praška banka za trgovino in indu- strijo (preje Landerbank) že kmalu po zasedbi prišla pod kontroho Dresdner banke, Banka čeških legionarjev pa bo morala revidirati svoja pravila, ki sedaj branijo pristop delničarjev, ki niso bili češki legionarji Poleg Zivnostenski banki je uspelo ubraniti se nemškega vpliva le Angleško-češki in Praški kreditni banki (skrajšano: Anglo-praški banki). Tudi pri tej banki je prišlo do sprememb. Izstopili šo Franc Peček, ki se je izselil, zastopniki skupine iz Ustia ob Labi, med njimi dr. Heinrich Schicht. in nekateri drugi člani uprave, med njimi dr. Stanko Šverljuga. Na novo pa so vstopili v upravo Josef Huel, predsednik Banke Slavije, dr. Peča, generalni ravnatelj Banke Slavije. Ferdinand Menger, ravnatelj praške Mestne hranilnice. Alojzij Kaderavek, ravnatelj Banke čeških hranilnic, in inž. Rizinger, centralni direktor družbe Križik. Evgen Schneider je imel dober nos Te dni je b:ia v Parizu izredna glavna skupščina delniške družbe Union Europeenne Industrielle et Financiere, to je finančne družbe Schneiderjevega industrijskega in oboroževalnega koncema za Srednjo Evropo. Družbo je leta 1920. ustanovil sam Eugen Schneider, predvsem zaradi prevezma udeležeb pri Škodovih tvornicah v Plznu. Družbo je tudi sam vodil in mu je doslej vedno uspelo v pravem času od-prodati nevarne angažmaje. Tako je tudi na občnem zboru lahko poročal, da je družba še pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji prodala udeležbo pri avstrijskih podjetjih. Pomembni so bili za podjetje dogodki v Češkoslovaški, kjer je družba prej imela glavno polje udejstvovanja. Letno poročilo navaja, da je vodstvo že v oktobru 1938. prišlo do prepričanja, da je v Monakovem sklenjeni dogovor preveč nesiguren. da bi mogel trajno držati, v vsakem primeru pa je bilo pričakovati, da bo znatno skrčen vpliv družbe Union Europeenne na tamošnja podjetja. Tako je družba Union Europeenne že v začetku leta 1939 pred nemško zasedbo Ceško-Moravske prodala svojo udeležbo pri Škodovih tvornicah in pri Brnski tvornici orožja, kupnino pa je prejela že 31. januarja t. 1. K temu poročilu pristavljajo francoski listi, da je Eugen Schneider bolj realno gledal na razvoj dogodkov kakor marsikateri francoski politik. Poročilo ne navaja, kakšen izkupdček je družba dosegla za prodano udeležbo pri Škodovih tvornicah in pri Brnski tvornici orožja, vendar cenijo ta znesek na okrog 300 milijonov frankov. Od tega zneska bo porabila družba 70 milijonov frankov za delno izplačilo glavnice delničarjem (tako da se bo glavnica zmanjšala od 140 na 70 milijonov frankov), 230 milijonov frankov pa ima družba na razpolago, da jih lahko drugače naloži. Obstojata baje dve možnosti za novo udeležbo družbe, in sicer pri ustanovitvi oboroževalne industrije v Severni Afriki in pri sličnem angleškem načrtu v Karpdi. Načrt ustanovitve velike oboroževalne industrije v Kanadi je menda že precei dozorel, kajti Eugen Schneider se je nedavno sam mudil v Kanadi, kjer te proučeval zlasti teren na obrežju reke Sv Lovrenca. Družba Union Europeenne je imela tudi znatno udeležbo pri češkoslovaškem vele-podjetju težke industrije Banska a Hutni v Šleziji. Dve tretjini industrijskih obratov tega velepodjetja sta z odcepitvijo tješin-skega ozemlja prišli pod Poljsko. Ti obrati so sedaj vnašeni v posebno družbo So-ciete des Mineš et Forges de Karvina -Trzyniec, in sicer jeklarna Trzyniec z letno kapaciteto 600.000 ton, žičarna Bohu-min. 2 koksarni in 5 rudnikov črnega premoga z letno produkcijo 3 milijone ton. Pri družbi Banska a Hutni pa so ostali trije premogovniki v češko-moravskem protektoratu z letno produkcijo 1.5 milijona ton, 1 koksarna, elektrarna in 1 žičarna. Navzlic velikim spremembam, ki so lani zadele družbo je občni zbor lahko sklenil povečanje dividende od 70 na 80 frankov pri delnici, ker je čisti dobiček izkazan v vi*ini 28.6 milijona frankov (prejšnje leto 20.4) V plombiranih vagonih Nemška oblastva tudi nemškim državljanom ne puste potovati v Ceško-Morav-sko, razen v nujnih primerih in za neobhodne trgovske posle. Zato morajo tudi nemški potniki, ki hočejo tranzitno potovati preko 'ozemlja Ceškomoravske imeti poleg potnega lista še posebna dovoljenja. Ti predpisi zelo otežkočajo promet med Dunajem in sudetskonemškimi kopališči. Potniki z Dunaja so doslej potovali po mnogo daljši progi Linz—Passau—Regens-burg. Sedaj pa je nemška železniška uprava uvedla poseben brzovlak Dunaj—Mari-anske Lažne, za katerega ni treba nobenih dovoljenj, ker vozi ta vlak skozi ozemlja Češko-Moravske s plombiranimi vagoni, tako da potniki na progi Gmiind—Plzen ne morejo izstopiti. Tečaji za bivše češke oficirje Češko ministrstvo za narodno obrambo (v likvidaciji) je priredilo 46 tečajev za oficirje, ki imajo namen izšolati bivše oficirje za druge poklice. Ti tečaji so se pričeli 15. maja in bodo v kratkem zaključeni s posebnimi izpiti. Tečajev se udeležuje 4745 oficirjev, podoficirjev in vojaških uradnikov, med njimi sta celo dva generala. Stroški za te tečaje znašajo 516.000 kron. Inozemski kapital v našem rudarstvu Po uradnih podatkih je znašala ob koncu leta 1937. skupna glavnica rudarskih delniških družb v naši državi 882 milijonov din; od te skupne glavnice je odpadlo na udeležbo inozemskega kapitala 77.7%, torej več kakor tri četrtine, in sicer na udeležbo iz Anglije 40.8%, iz Francije 28.1%, iz Belgije 4.7°/o, iz Italije 1.8%, iz Švice 1.0%, iz Nemčije 0.9®/o in iz Nizozemske 0.5®/o.' Kakor rečeno, se ti podatki nanašajo na stanje ob koncu leta 1937. Medtem se je delež nemškega kapitala precej povečal, kajti lani in letos v prvem polletju je prišlo do ustanovitve številnih novih delniških družb, pri katerih je udeležen nemški kapital, ki ima pri mnogih družbah tudi večino. Skupna bilanca vseh v statistiki upoštevanih rudarskih delniških družb kaže med aktivami za 1.3 milijarde din investicij in za preko 600 milijonov din gotovine, za 132 milijonov din vrednostnih papirjev in za 118 milijonov din sirovin in polfabrikatov. Skupna vsota pasiv kaže naslednjo sliko: poleg delniške glavnice 882 milijonov din imajo rudarske delniške družbe za 373 milijonov din rezerv, medtem ko znašajo fondi za odpis investicij 418 milijonov, upniki pa 736 milijonov.' Skupna bilančna vsota je dosegla 3276 milijonov, t. j. za 498 milijonov več nego prejšnje leto in za 1041 milijonov več nego leta 1933. Naš izvoz na Slovaško Slovaška službena agencija »Slovak Press« nas prosi za objavo naslednjega opozorila našim izvoznikom: Ker je plačilni promet med Jugoslavijo in Slovaško začasno že urejen, slovaški uvozniki pa še ne razpolagajo s potrebnimi ponudbami za uvoz blaga iz Jugoslavije, se naprošajo oni izvozniki iz Jugoslavije, ki so preje trgovali s Češkoslovaško, odnosno, ki bi v bodoče hoteli trgovati s Slovaško, da pošljejo svoje ponudbe trgovski zbornici v Bratislavi (točen naslov: Obchodna komora Bratislava). Ponudbe so lahko napisane v srbahrvatskem ali nemškem jeziku. * = Izvoz svinj v Slovaško proti uvoza celuloze in sladkorja. Iz Bratislave poročajo o zaključku razgovorov slovaške gospodarske delegacije v Beogradu. Jugoslavija bo zaenkrat dobavila Slovaški 10 vagonov debelih svinj v zamenjavo za uvoz slovaškega sladkorja in slovaške celuloze. Zaradi stalnih dobav debelih svinj bodo še oficielna pogajanja. Gospodarske vesti = Imenovanje članov deviznega odbora pri Narodni banki Finančni minister je podpisal odlok o imenovanju članov deviznega odbora pri Narodni banki, ki je bil s posebno uredbo ustanovljen prejšnji teden. V devizni odbor so imenovani: prvi viceguverner Narodne banke dr. Ivo Belin (njegov namestnik drugi viceguverner dr. Lj. Mikič); nadalje dr. K. Ljubisavlje-vič, vršilec dolžnosti direktorja devizne direkcije; za finančno ministrstvo Nikola Stanarevič, načelnik bančnega in valutnega oddelka (njegov namestnik Z. Star-čevic, šef odseka pri bančnem in valutnem oddelku); za zunanje ministrstvo g. Mili-voj Pilja, pomočnik zunanjega ministrstva in za trgovinsko ministrstvo dr. Sava Ob-radovič, pomočnik trgovinskega ministra. Novo imenovani devizni odbor se je včeraj sestal k prvi seji. — Svoboda, zadružništvo in mir. Po sklepu Mednarodne zadružne zveze v Londonu slavi zadružništvo svoj letni praznik prvo nedeljo v juliju, letos torej 2. julija Ob tej priliki naj zadružne organizacije manifestirajo zadružno missl s prireditvijo zadružnih akademij, predavanj, obho. dov izletov in podobno. Za letošnjo proslavo naj velja geslo, Svoboda, zadružništvo in mir — so nerazdružljivi. Dalje predlaga Mednarodna zadružna zveza naslednjo ne solucijo: Zadružniki fe zavedamo, kako resna in globoka je nevarnost nove svetovne vojne, ki bi — če bi nastala — brez dvoma uničila sedanjo civilizacijo. Uvide-vajoči nesposobnost vlad, da bi skupno ali posamezno vzpostavile sporazum in bratstvo v mednarodnih odnosih ter tako zgradile nezlomljivo oviro vojni — ponovno izražamo svoje prepričanje, da je zadružni gospodarski ustroj in red bodoči temelj civilizacije in najzanesljivejše jamsto miru — zato pozivamo vse nacionalne in mednarodne zadružne organizacije, da ne. modoma ves svoj moralni vpliv In gmotno moč stavijo v službo Ideje svobode, pravice, polnega priznanja človeških pravic in miru. = Pravilnik k uredbi o ukrepih za sanacijo in pospeševanje zadružnih zvez je izdal kmetijski minister in je objavljen v »Službenih novinah« od 29. junija. — Gradbena dela. Banska uprava drav. ske banovine je razpi.ala licitacijo za grad njo jnostu preko Selške Sore v Dolenji vasi na banovinski cesti 1/5 (proračun 497 300 din) in licitacijo za oddajo del pri gradnji zavoda za strojništvo univerze v Ljubljani (proračun za kamnoseška dela 66.900 din. za dela iz umetnega kamna 245.600 din. za mizarska dela 466.200 din in za instalacijo vodovoda ter toplovodne naprave 111.700 din). Borze 30. junija Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Za češke klirinške čeke je bilo v Zagrebu povpraševanje po 151, grški boni pa fo se v Zagrebu trgovali po 31.75, Angleški funti notirajo v svobodnem prometu nespremenjeno 258. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mlačni tendenci nudila po 470 (v Beogradu se je trgovala po 465 — 465.50). Zaključki so bili samo v 7«/« Blai-rovem posojilu po 94 in v delnicah Trboveljske 174 — 176. DEVIZE Ljubljana. Oficijelni tečaji: London 206.15 — 209.35, Pariz 116.40 — 118.70, New York 4386.12 — 4446.12, Curih 995 — 1005, Milan 231.85 — 234.95, Praga 150.25 — 151.75, Amsterdam 2337.50 — 2375.50, Berlin 1771.12 — 1788.88, Bruselj 748.50 — 760.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 256 40 — 259.60, Pariz 144.83 — 147.13, Ne\v York 5459.67 — 5519.57, Curih 1236.87 — 1246.87, Amsterdam 2907.46 — 2945.46, Bruselj 930.99—936.99. Curih. Beograd 10,,Pariz 11.7575, London 20.78, New York 443.3125, Bruselj 75.45, Milan 23.35, Amsterdam 235.62, Berlin 178, Stockholm 107, Oslo 104.40, Kobenhavn 92.7750, Sofija 5.40, Praga 15.10, Varšava 83.62, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 470 bi., 4«/o agrarne 62.50 den., 4«/0 severne agrarne 61 bi., 6«/o dalm. agrarne 84.35 — 85, 7«/» Blair 92 — 94 (94), 8«/0 Blair 98 den.; delnice: Trboveljska 174 — 176 (174 — 176), Gutmann 37 — 47-50, šeče-rana Osijek 80 den., Osječka ljevaonica 150 — 152.50, Jadranska 320 den. Beograd. Vojna škoda 464.50 — 465 (465 — 465.50), 4«/o agrarne 62 den., 4°/o severne agrarne 59 — 60, 6»/# begluške 86.75 — 87.75, 6®/« dalm. agrarne 84.25 — 84.75, 7»/, stabiliz. — (99), 7®/» tavest. — (99), 7®/» Seligman 100 den., 7«/. Blair 92 — 93, 8®/o Blair 100 den., Narodna banka — (7400), PAB 214 — 215 (215). Blagovna tržišča SITO + Chicago, 30. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 71.125, za sept. 72.50, za dec. 74; koruza: za julij 47.50. + VVinnipeg, 30. junija Začetni tečaji: pšenica: za julij 59.625, za okt. 61, za dec. 62.75. I -J- Novosadska blagovna borza (30. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica: 78/79 kg baška 153 — 155; sremska 153 — 155; slavonska 154 — 156; banatska 152 — 154. Rž: baška 130 — 132.50. Ječmen; baški ta cremski 64/65 kg 140 — 142.50, jari 68 kg 180 - 185 Oves. baški sremski m slavonski 144 — 146. Koruza: baška 124 — 125; baška parteta Indjija in Vršac 124 — 125. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 235 — 245; >2« 215 — 225; >5« 195 — 205; >6« 175 — 185; >7« 150 — 160; »8« 117.50 — 122.50 Fižol: baški in sremski beli 295 — 300. Otrobi: baški 108 — 110; sremski 104 — 106; banatski 100 — 102. BOMBAŽ + Liverpool, 29. junija. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za julij 5.08 (prejšnji dan 5.04), za sept. 4.72 (4.66), za dec. 4.51 (4.45). Kaj pravijo Bolgari Zanimanje za politiko Bolgarije se je zelo povečalo po vsej Evropi — Poudarjanje trajnega sodelovanja z Jugoslavijo — Revizijske zahteve do Romunije in Grčije Sofija, konec junija 1939 Ko sem bil pred dvema letoma v Bolgariji, se je v Evropi malo pisalo o Balkanu. Smodnišnica Evrope je tedaj postajala srednja Evropa. Zanimanje mednarodne javnosti se je zbiralo najprej okoli bivše Avstrije, nato okoli CSR, za Balkan se skoro nihče ni zmenil. Prevladoval je vtis, da se je to področje pomirilo. Z jugoslo-vensko-bolgarskim paktom večnega prijateljstva iz leta 1937 je bil nedvomno storjen eden najpomembnejših korakov za prijateljsko in mirno rešitev še ne rešenih balkanskih vprašanj. Res je sicer, da Bolgarija tudi po sklenitvi večnega prijateljstva z nami ni še vstopila v Balkansko zvezo, toda njeni odnašaj i s sosedi so se spričo modre politike, ki jo je Bolgarija vodila v zadnjih letih, stalno boljšali. S solunskim sporazumom, ki je bil podpisan lansko poletje, so se izboljšali tudi bolgarski odnosa ji do Balkanske zveze kot celote. Bolgariji je bila tedaj, kakor znano, priznana popolna enakopravnost v pogledu oboroževanja, v zameno za to priznanje pa je bil sklenjen pakt o medsebojnem nenapadanju in mirnem reševanju medsebojnih vprašanj. Solunski sporazum je sledil priključitvi Avstrije k Nemčiji ter priznanju madžarske enakopravnosti v oboroževanju (konferenca Male antante na Bledu). Po solunskem sporazumu pa se je v srednji in deloma tudi v vzhodni Evropi še marsikaj spremenilo. Priključitvi Sudetov k Nemčiji v oktobru lanskega leta in odcepitvi ostalih manjšin od prve češkoslovaške republike so sledile še druge spremembe kakor ustanovitev samostojne Slovaške, aneksija Češke in Moravske po Nemčiji v obliki protektorata, zasedba Podkarpatske Rusije po Madžarski ter priključitev Klaj-pede k Nemčiji in Albanije k Italiji Težišče mednarodnega razvoja se je v nekaj mesecih preneslo iz srednje Evrope v vzhodno Evropo in na spodnji Dunav, torej na baltiško in balkansko področje. Splošni položaj se je torej v teh dveh letih med mojim pfvim in drugim obiskom v Bolgariji močno spremenil. Zanimanje za Balkan spet narašča. Ono prihaja med drugim do izraza tudi v številnih obiskih novinarjev iz zapadne Evrope v posameznih balkanskih državah. Balkanska politika pa je v splošnem evropskem ta svetovnem razvoju v ospredju tudi zaradi raznih tekočih pogajanj in diplomatskih obiskov. K vsemu temu moramo dodati še bolgarske teritorialne aspi-racije, ki so v zvezi s sedanjim evropskim položajem vnesle povsem nove elemente v dosedanji razvoj na Balkanu. Zunanjepolitična opredelitev Bolgarije je postala predmet najširšega evropskega zanimanja Ne mine skoro dan, da se ne bi v bolgarski prestolnici pojavil tuj novinar, ki skuša pronikniti v zunanjepolitične tajne Bolgarije. Tudi tukajšnji listi to inozemsko zanimanje močno poudarjajo, da bi tako še bolj podčrtali sedenji položaj Bolgarije, ki mu pripisujejo značaj in pomen »ključnega položaja« na Balkanu. V iskanju nagibov, ki določajo sedanja bolgarska razpoloženja v pogledu mednarodne vsmeritve, so mi bila na vse strani odprta vrata. Moja naloga je bila v posebnih okoliščinah mojega bivanja pri bolgarskih bratih zelo olajšana. Bil sem priča uspeli, resni manifestaciji vzajemnosti med Jugoeloveni in Bolgari: otvoritvi prve razstave jugoslovenske knjige v Sofiji, ki je bila zvezana z enako manifestacijo bolgarske knjige v Beogradu. Tako sem se že takoj ob svojem prihodu v gostoljubno Sofijo znašel v družbi odličnih predstavnikov bolgarskega naroda, ki glede moje zvedavosti niso pokazali nobene rezervi-ranosti ta so bili celo veseli, da se jim je ponudila prilika za izmenjavo misli o vsem. kar jim je trenutno pri srcu. Kakor se mi zdi razumljivo današnje splošno zanjmanje za Bolgarijo, tako se mi je že ob prvem stiku z bolgarskimi brati zdelo povsem naravno zanimanje, ki so ga oni kazali v svojih razgovorih z menoj za nas ta našo državo. V tem pogledu se je naša radovednost spopolnje-vala. Imam pa vtis, da ni bila zgolj slučajna kajti bolgarsko zanimanje za nas izvira povsem iz posebnega pefložaja, v katerem se v mednarodnem pogledu Bolgarija nahaja. Zato sem na ta položaj namenoma opozoril že v uvodu. Po vtisu, ki so ga name napravile posamezne izjave raznih predstavnikov iz vladnih ta opozi-cionalnih vrst, sodim predvsem, da danes ni Bolgara, ki bi ne čutil potrebe po tesni povezanosti in še globljem oodelovanju obeh sosednih bratskih držav. Vsi se tudi trudijo, da kar najbolj konkretno prikažejo nadaljnje oblike tega sodelovanja. Po gledi se tu v marsičem krijejo. Izhodišče vseh teh stremljenj in teženj, v kolikor se postavljajo izven neposrednih interesov tudi na širšo idejno osnovo, jf predvsem občutek slovanske solidarnosti in vzajemnosti, kakor se ta že sedaj manifestira zlasti v sorodnosti jezikov in v komaj začetem kulturnem sodelovanju. Od tu naprej so mogoči po bolgarskem mnenju še vsi nadaljnji koraki, ki jih morajo obema državama narekovati v marsičem skupni interesi. Na to osnovo postavljajo sedaj Bolgari vse svoje poglede na bližnji razvoj na Balkanu. VSi, s katerimi sem govoril, so bili odločni v odklanjanju slehernega tujega vpliva v tem predelu Evrope, vsi tudi proti izigravanju od strani kogarkoli. Zahteve, ki jih danes postavlja Bolgarija napram nekaterim sosedom, žele Bolgari uresničiti v neposrednih stikih ta na miren način. V nasprotjih med velesilami žele ohraniti nevtralnost, enako kakor Jugoslavija, ta sami priznavajo, da Bolgarija niti ne želi, niti ne more voditi druge zunanje politike kakor mi. Prav zato si tudi žele, da bi bila Jugoslavija močna in vsestransko konsolidirana, kajti — tako mi je izjavil eden izmed najbolj vidnih ta uglednih opozicionalnih politikov, ki velja za strokovnjaka v zunanjepolitičnih vprašanjih — »v taki Jugoslaviji vidimo najboljše jamstvo tudi za nas«. »Miroljubnost ta sodelovanje z Jugoslavijo, to sta dve osnovi naše zunanje politike«, mi je dejal eden izmed odgovornih politikov na visokem mestu, »toda Ajena tretja osnova so zahteve glede južne Dobrudže in izhoda na Egejsko morje. Teh zahtev ni postavila vlada, postavil jGh je narod sam.« Moj visoki sobesednik mi je v tej zvezi pripomnil, da so vesti listov o tujih vplivih ta pritiskih v Bukarešti in Atenah netočne. »Bolgarija sama postavlja svoje zahteve ta jih bo tudi sama za«-stopala« »Ali verujete v možnost bližnjega sporazuma med Bolgarijo in Balkansko zvezo«, sem vprašal že navedenega opozicio-nalnega voditelja, ki mii je napravil vtis zelo razgledanega in bistrega presojevalca mednarodnega razvoja. »Pogoji za tak sporazum so vam znani. Ne gre samo za naše teritorialne zahteve, temveč za vprašanja novih osnov v balkanski politiki Ako pa bi v bližnji bodočnosti prišlo do sporazuma za vstop Bolgu-rije v Balkansko zvezo, mislim, da bi se to moglo zgoditi samo preko Jugoslavije. Jugoslavija in Bolgarija sta jedro Balkana. V tem pa je po mojem mnenju bistvo tako zvanih »visečih balkanskih vprašanj«. Konkretnejše bi vam to lahko izrazil tudi takole: Nočemo biti »stražarji« tujih interesov na svojem področju. V tem je po mojem smisel in globoki pomen gesla: Balkan balkanskim narodom! To pa je obenem zadostna razlaga, zakaj se v nasprotjih med velesilami odločamo za nevtralnost. Naš ministrski predsednik in zunanji minister dr. Kjuseivanov vodi v tem pogledu realistično poKtiko, ki ji opozicija ne more ugovarjati. V druga vprašanja se v tej zvezi ne želim spuščati«. Tako ali slično so se glasile tudi izjave drugih vodilnih politikov iz vladnega ali opozicijskega tabora, s katerimi sem mogel priti v stike. Zaradi točnega pregleda ne smem prezreti dejstva, da se o že večkrat naznače-nih bolgarskih aspiracijah govori tu tako rekoč povsod. Lahko rečem, da se skozi prizmo teh zahtev presoja vse sodobno mednarodno dogajanje, zlasti na Balkanu. V mnogih pisarnah in lokalih sem opazil na vidnem mestu stenski zemljevid z mejami bolgarskih aspiracij, začrtanimi po zgodovinskem razvoju. Listi o vsem tem ne pišejo direktno, objavljajo pa dolge telegrame iz inozemstva, v katerih prikazujejo pomembnost bolgarskega položaja na Balkanu v tuji sodbi. Komaj pred dnevi sta po Gafencovem obisku v Ankari in Atenah izšla v dveh tukajšnjih listih (v »Zori« ta »Miru«) dva inspirirana članka pod naslovom: »Balkanska zveza je že davno na jasnem glede Bolgarije« in »Nismo sami«. V članku »Nismo sami« je zapisal »Mir« med drugim: »Nismo sami, nismo izolirani. Z nami je pravica, z nami so, ako hočete, tudi interesi mednarodnega soglasja. Mi smo važni in celo nujno potrebni v mednarodnem koncertu kot vez, kot stožer ali kot »ključ Balkana«, kakor nas označuje evropsko časopisje.« Isti Ust protestira tudi proti vmešavanju tujih sil v balkanske zadeve ta piše nato med drugim: »Ne da bi hoteli napovedovati vojno, smatramo, da ne bo moglo preuranjeno vmešavanje naših malih sosed — ne glede na to, ali bo vojna ali ne — v spore velikih držav ostati brez nevarnih posledic za te poslednje...« Navzlic tem žgočim problemom pa je Bolgarija na zunaj povsem mirna ta človek ima tu občutek, da živi vendarle precej vstran od glavnega mednarodnega dogajanja, ki se odigrava nekje v daljših razdaljah. Kot edini izraz sodobnih pretresov in priprav na morebitne nadaljnje sem opasSil tovorni avtomobil, s katerega so mladeniči delili meščanom letake naslednje vsebine: »Najpomembnejša organizacija v današnjih napetih časih je društvo za protiletalsko ta kemijsko zaščito prebivalstva. Samo ono lahko zaščiti prebivalstvo pred nevarnostmi v bodoči vojni. Zato se vpišite v društvo .Simeon Veliki'«. Dr. Branko Vrčon SOKOL Sokolsko društvo Ljubljana-Moste. Preteklo nedeljo smo priredili za našo deco in naraščaj celodnevni zlet. ki je prav lepo potekel. S prvim jutranjim vlakom smo se odpeljali na Gorenjsko in izstopili v Medvodah, kjer smo bili prisrčno sprejeti od tamošnjega bratskega društva. Zal, da nas je vreme nekoliko oviralo, zato smo se poslužili ponujene strehe Sokolskega doma. Vseeno je bila mladina cel dan na zraku in v vodi ter se je prav dobro počutila. Tudi za prehrano je bilo vse pripravljeno. Starejše naše članice, ki so jim pomagale tudi sestre iz Medvod, so skrbele. da niso bili želodčki prazni. Mladini so se kajpak pridružili tudi starejši člani in članice, tako nas je bilo popoldne pri razvitju naraščajskega prapora 159. a pri telovadbi je nastopilo vsega 93 pripadnikov našega društva in vsi trije prapori. Želimo si še več takih dnevov. — Za zlet bolgarskih Junakov v Sofiji se je priglasilo vsega 17 bratov in sester. S seboj ponese-mo tudi članski in naraščajsflti prapor. — V nedeljo, 2. julija bo naš letni telovadni nastop na letnem telovadišču. Pričetek bo ob 15. uri s promenadnim koncertom. Ob 16. bo javna telovadba vseh oddelkov, nato pa velika narodna zabava z obilnim srečo-lovom in plesom na prostem. Vabimo vse objskovalce naših prireditev, enako tudi ostalo naklonjeno občinstvo, da nas tudi tokrat posetite. Poskrbeli bomo, da boste vsi zadovoljni. Zdravo! »In kafcšen ukaz ti je dal gospod predstojnik?« »Naj ga takoj zbudim, če pride v tej vročini kakšen odjemalec.« (»420 — FireM«4 Rešitev po Amulet ura Je Potovalec Kenneth Elk, ki namerava ▼ i bližnjih dneh odpotovati na Južno morje, vzame s seboj amulet, od katerega se ni od svojih otroških let nikoli ločil. Bil je še majhen deček, ko mu ga je neki umirajoči mož v čolau obesil okrog vratu. Nosil ga je potem, ko so ga kot brit-skega vojaka poslali v Indijo. Ob Khvber-skem prelazu se je njegov polk spopadej z vstaši, ki so Kennetha ujeli in odvedli v svoj glavni stan. Ker se z njegove strani niso bali izdaje, saj so bili sklenili, da ga usmrtijo, so popolnoma odkrito razpravljali pred njim o svojih načrtih, ki so šli za tem, da bi ves njegov polk zavedli v zasedo in ga uničili. 2e so bili na določenem mestu pripravili dinamitni naboj, ki naj bi Brite pognal v zrak. Kenneth si je obupno prizadeval, da bi naključju rešil življenje se rešil vezi in ušel. Pri teh poskusih se mu je raztrgala srajca na prsih in prikazal sc je amulet. Vodja vstašev ga je zagledal, stopil je bližje, odpel je svojo srajco in položil Elkov amulet poleg svojega, ki ga je nosil na prsih. Izkazalo se je, da imata oba moža vsak polovico istega amuleta in obe polovici sta se popolnoma vjemali. Ves presunjen je potem Indijec poslušal Angležev© zgodbo cr tem, kako je prišel do obeska. Ko je Anglež končal, je Indijec razvezai njegove vezi in dejal: »Mož, ki ti je dal obesek, je bil moj oče. Prost si in tvojim tovarišem ne storimo ničesar.« Tako je mrtev mož rešil stotine človeških življenj, Elk pa se od tedaj še celo ne loči od svojega amuleta. Opica na cerkvenem stolpa Iz neke menažerije, ki se je razkazovala na trgu pred slovito katedralo v Ulmu, je ponoči pobegnila opica. Iskali so jo, pa je niso mogli najti. Opica je bila med tem napravila plezalno partijo na zvonik katedrale in šele potem, ko je tam na gradbe. nem ogrodju odkrila piiskre z barvo, čopiče in podobne reči ter jih začela metati v globino, so postali ljudje pozorni nanjo. Dve uri so jo nato lovili in so jo končno dobili v roke, ko na nekem zamreženem hodniku ni mogla več splezati še višje. VSAK DAN ENA Mornarji na krovu japonske križarke pri topovih Raziskovalec barv z vseučilišča v Upsali na švedskem, dr. Tryggve Johansson, je izumil pripravo, ki dovoljuje absolutno točno določitev barv ob vsakem dnevnem času. Ta priprava, ki je nekaj večja od normalnega pisalnega stroja, je praktično redila star problem. Ob vsakem dnevnem času proizvaja pravo »opoldansko svetlobo«, to je svetlobo, ki ustreza svetlobi opoldanskega časa pri zakritem nebu ln po kateri se normira vsaka določitev barv. V pripravi so električne žarnice s posebnimi filtri, ki dajejo skupaj pravo sestavo svetlobe. 2arki, ki bi motili od zunaj, so izključeni. Primerjalni vzorci, n. pr. kosi blaga, se osvetlijo z nasprotnih strani v kotu 45 stopinj. Zgradba priprave sili opazovalca, da mora vzorce opazovati v pravem kotu, pri čemer ne nastanejo na predmetu nobene sence ali sijaji. Med tem ko so bili dosedanji pripomočki za določavanje barv v podobi posebnih dnevnolučnih žarnic itd. bolj ali manj nezadovoljivi, pravijo o novi aparaturi, da je popolnoma zanesljiva in ji prerokujejo velik praktični pomen. Tatinska sraka Dva detektiva sta pojasnila nenavadne tatvine Ženska pilotka v angleškem vojaškem letalstvu Miss Mona Friedlander je prva ženska pilotka angleške obrambe proti napadom iz zraka Skladišča za človeško kri Na Angleškem se pripravljajo res vsestransko na morebitno vojno. Pravkar so poskrbeli za to, da bodo imeli v tem pri. meru na razpolago dovolj človeške krvi za krvne transfuzije. Z veliko propagandno akcijo pozivajo državljane, naj bi dali na razpolago nekaj svoje krvi, ki jo bodo potem tako rekoč vskladiščili. Kri bodo konservirali in v primeru potrebe jo bodo z letali prenašali v kraje, kjer bo potrebna. Razen tega bodo sestavili seznam deset tisočev darovalcev krvi. Skladišča, v katerih bodo hranili kon-servirano kri, urejeno po njenih lastnostih, bodo zgradili v krajih, ki jih ne bodo mogli ogražati zračni napadi. Japonska predrznost na Daljnem vzhodu Dva japonska stražnika pred angleškim podjetjem v Pootingu pri šanghajn ANEKDOTA Trije Fratellrni bi morali nastopiti. VI zadnjem trenutku je eden izmed njih atoo« lel, pa ostala dva nista hotela odreči nastopa in njegovega dohodka, pa sta pcišla pač kot dva, če v treh ni bflo mogoče. Ravnatelj varfeteja jima je dejal presenečeno: »Kje pa je tretji mož?« »Tretji mož?« sta se delala začudena, »saj ni tretjega moža. Sva samo dva, ■vedno dva.« »Pa saj se imenujete trije Fratellini!« je dejal ravnatelj še bolj presenečeno. Tedaj mu je rekel eden izmed obeh s šepetajočim glasom: »To je baš najin dov-tip, da praviva trije, a sva le dva!« In tekla sta hitro mimo njega na oder. Kemik v službi starinosiovstva Reagenčna cevka in mikroskop na delu Mesto v vojnem stanju z Rusijo 2e 85 let je mesto Warwick v AngliJ. v »vojnem stanju« z Rusijo. To mesto, ki je bilo dolgo časa jabolko prepira med Anglijo in škotsko, >e dobilo sčasoma statut svobodnega mesta. L. 1854 je Anglija v svojem imenu, kakor tudi v imenu škotske, Irske, Walesa in svobodnega mesta Warwicka napove, dala Rusiji vojno. Po dveh letih so sklenili mir, toda k podpisu mirovne pogodbe so pozabili povabiti tudi zaupnike War-wicka. Neki iznajdljivi časnikar je to pred kratkim dognal in je presenečenim warwi. škim mestnim očetom sporočil, da je mesto v času, ko se Anglija tako poteguje za tesno zvezo z Rueijo, prav za prav Se vedno v vojnem stanju s to državo. l i Smrt avtomobilskega rekorderja Dnevna svetloba ob vsakem času Priprava švedskega raziskovalca z univerze v Upsali Da sraka ni zaman na slabem glasu, je izkusil bogat gospod, ki živi v nekem starem gradu v madžarski provinci. Že dalj časa je opazoval, da izginjajo iz njegove zbirke dragoceni dragulji na skrivnosten način. Služabništva ni mogel osumiti, ker je že desetletja zvesto služilo njegovi hiši, v grad ni bil prišel noben tujec in na zapahih ter ključavnicah ni bilo opaziti, da bi bil kdo vdrl v sobo, kjer je bila zbirka Magnat se je obrnil do budimpeštanske policije in ta mu je poslala dva svojih najspretnejših detektivov. Moža sta bila komaj dve uri na gradu, ko sta izsledila tatu oziroma tatico in jo vtaknila v — ptičjo kletko, čeprav se je drla na vso moč. Grajščak je bil vzredil srako in jo navadil tudi »govorjenja«. A navzlic vsej vzgoji ptica ni zatajila svoje prave narave. V trenutkih, ko so služabniki pospravljali in čistili po sobi, kjer je bila zbirka draguljev, je znala neopazno izmakniti kakšen dragulj. Nakradene dragocenosti je skrivala za kopalno kadjo v sobi za goste. Sedaj se mora za svojo nepo-boljšljivost pokoriti za mrežo ptičje kletke. Čut dolžnosti do zadnjega diha Eskimski Slikar Neki potovalec po Aljažki je naletel na Eskima, ki ne lovi samo rib, temveč tudi slika. Mož ima na razpolago seveda le najprimitivnejše barve in tudi njegova »platna« so le kože tulnov, ki si jih sam ujame in pripravlja. Potovalec pravi, da so slikarska dela tega Eskima prave umetnine. Marlena v Parizu Zeleni pas okoli Tokija Občinski svet v Toki ju je sklenil pogozdovati pas okoli japonske prestolnice v globini 2 km. v tem pasu bodo okrevališča za meščane, športna igrišča in zabavišča. Površina zelenega patu bo obsegala 14 tisoč ha. Tragična zmaga V igralnici v rumunskem mestu Sinaji je bukareštanski trgovec Than pri igra dobil več milijonov lejev. Ko so mu odštevali denar, ga je od veselja zadela kap in se je zgradil mrtev. Mednarodni kongres za tisk V Berlinu bo od 24. do 29. septembra mednarodni kongres za tisk. Poleg Nemčije in Italije bodo zastopane na kongresu še sledeče države: Belgija, Bolgarija, Kuba, Danska, Španija, Holandska, Madžarska, Jugoslavija, Poljska, Norveška, Švica, Francija in Argentina. Pomlajevalna ruda na Švedskem V osrednjem ozemlju švedske so odkrili rudo, ki kaže velike radioaktivne lastnosti. Strokovnjaki, ki so imeli z rudo opraviti pravijo, da se čutijo za dvajset let mlajše. V kratkem bodo o stvari spregovorili zdravniki. Marlena Dietrichova se je te dni pripeljala na počitnice v Pariz. Fotograf jo je posnel v trenutku, ko je izstopila na postaji Salnt Laure Strela udarila v dežnik V bližini Uugosa v Rumuniji je upokojeni občinski stražnik Konstantin Miou gnal krave na pašo. Ker je bilo deževno vreme, je moral razpeti dežnik. Nastala pa je nevihta z bliskanjem in grmenjem, meti katerim je strela udarila v Micujev dežnik in mcA je obležal na mestu mrtev. Postani in ostani član Vodnikove družbe! . - » Raziskovanje prazgodovinskih časov se v Srednji in Severni Evropi ne more na. slanjati na pisane vire kakor v klasičnih deželah. Pomagati -ce more le z najdbami in spomeniki v zemlji. Pri tem se novodobno izkopavanje zanima manj za. najdene predmete same nego za okoliščine najdb in tu so se razvili popolnoma novi delovni načini. Besedo ima sedaj pred vsem kemija, reagenčna cevka in mikroskop odrivata stara simbola arheološkega dela, lopato in kopačo. V tleh se vse organske substance kmalu spremenijo in celo kosti v starih grobovih, ki so glavni predmet razi;kava-nja, izginejo. Vse te substance pa je mo. goče ugotavljati še s pripomočki kemije. Kjer čo ležale nekoč kosti, nahajamo v tleh mnogo fosfatov, ki jih rastlinske ko. renine željno iščejo. Tako niso našli v nekem grobu iz kamene dobe v Odenwaldu niti najmanjšega sledu kosti, toda njegova tla so bila prepletena z rastlinskimi koreninami in kemična analiza je tu ugotovila mnogo fosfatov. Sledove nekdanjih teles spoznamo po obilni navzočnosti živalskih tolšč v zemlji, ki jih je lahko raz. likovati od rastlinkih tolšč. Tudi nekdanjo lego trupla je mogoče spoznati po večjih količinah železa na kraju, kjer so bila nekoč pljuča. Zelo izdatni so ostanki iz trebušne votline. Tako so pred kratkim ugotovili, da je bil mrtvec, ki se po njem ni ohranila sicer niti najmanjša koščica, na zadnje jedel beluše. Razen ostankov hrane so našli črevesno rastlinje (bakterije) in črevesne parazite, isto tako pogostoma tudi žolčne in obistne kamne. Jame z odpadki, ki jih je najti poleg starih naselbin, vsebujejo večinoma vesi »jedilni Ust« tedanjih prebivalcev in še mnogo drugega. V žarah so mogoča najbolj presenetljiva odkritja, tudi če oko v njih ničesar ne vidi. Tako so odkrili v Srednji in Zapadni Evropi pogostoma ostanke rimskega vina in celo piva. Kolesarska dirka v Parizu Pariški kolesarji so priredili nedavno dirko okoli Herkulovega spomenika v Tuilerijah. Obložili so spomenik z vrečami slame, da ne bi se med vožnjo zadeli v kamen in se ranili Kanadski raj Otok Princa Edvarda, ki ga je angleški kralj obiskal še neposredno pred svojim povratkom v Evropo, je najmanjša kanadska provinca. Kanadčanom velja za pravi raj in imenujejo ga »vrt v zalivu«. Razmere tam so videti res popolnoma rajske. Zločinov ni nikoli nobenih. Za karakterizacijo tega otoka pripovedujejo mično zgodbo, ki se je zgodila v Charlottetovvnu, glavnem mestu tega otoka. Neko podjetje se je dalo po spretnem agentu neke električne tvrdke pregovoriti, da je montiralo svarilno napravo zoper tatove, ki je bila v zvezi s policijsko postajo. Neke sobote je pohajkujoča mačka sprožila svarilni zvonec. Zvonec je zvonil na policijski postaji vso soboto in vso nedeljo. To pa so opazili šele v ponedeljek zjutraj. Tedaj se je bila baterija namreč izrabila. . . Nove znamke v protektoratu Praški listi poročajo, da pridejo v najkrajšem času v promet nove znamke če-ško-moravskega protektorata. Nekatere znamke bodo pretiskali, tako n. pr. znamke s sliko Komenskega (za 40 stotink), Pl-znja (za 50 stotink), štefanika (za 60 stotink), Masaryka (za 1 Kč). Od dosedanjih znamk je znamka za 3.50 Kč popolnoma razprodana. Na znamkah bo pretisk z napisom: čechy-Morava ter Bohmen-M&hren. Dosedanji napis »češkoslovensko« bodo prečrtali. V Toulousu je bil 17-leten fant nastavljen kot poštni sel. Ko je dostavljal neko brzojavko, ga je na nekem križišču povozil avtomobil in smrtno poškodoval. V bolnišnici se je še enkrat zavedel in videti je bilo, da hoče še nekaj reči. Ko se je zdravnik sklonil k njemu, je vprašal mladenič s tihim glasom, ali so bili brzojavko pravilno dostavili. Ko so mu dali pritrdilen odgovor, je padel nazaj in umrl. *NSEaiRAJTE V „JUTRU"J V Nemčiji je podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri nedavni avtomobilski tekmi z vozilom Mercedes-Benz angleški avtomobilski dirkač Rihard Seaman, ki se je v avtomobilskem dirkaSkem športu udomačil v Nemčiji Lažniva tehtnica Birminghamsko sodišče je občutno kaznovalo neko družbo, ki je vzdrževala številne avtomatične tehtnice za ljudi. Te tehtnice so kazale namreč brez izjeme premajhno težo. S tem poslov nim trikom si je hotela družba pridobiti simpatije ženskih klientov, ki so dajali prednost sleparskim tehtnicam. Posebno obilnejše dame so hotele biti prepričane, da so samo tehtnice, ki kažejo manjšo težo, pravilne. Sodišče pa je menilo, da mora kazati javno dostopna tehtnica pravo težo brez vsakega prilizovanja in tako je družbo obsodilo. Poljubovanje na Japonskem Tokijske oblasti so izdale odredbo, ki se obrača proti vedenju tujcev v javnosti. Ta odredba pravi, da ne gre, da bi inostraner japonske ali pa svoje lastne ženske polju-bovali podnevi pred vso javnostjo. Kdor se bo pregrešil proti njej, ga bodo takoj izgnali. 15 tisoč novih pilotov v Ameriki Ameriški senat je odobril zakonski predlog, ki predvideva za prihodnje leto 15 tisoč novih pilotov za ameriško zračno bro-dovje. Piloti smejo biti stari od 18 do 25 let. I>va letalska generala Na poziv maršala Goringa je obiskal Berlin poveljnik italijanskega letalstva, geneAil Valle (v ospredju). Za njim stoji nemški letalski poveljnik, general Milch Kulturni pregled Dr. Peter Skok: Pregled francoske slovnice Profesor za romansko filologijo na zagrebški univerzi dr. Petar Skok je izdal v založbi »Naklade školskih knjiga i ti-skanica Savske banovine« v Zagrebu že dve knjigi svojega »Pregleda francuske gramatike«. To obsežno delo o francoski slovnici — pač najobširnejše in najteme-ljitejše v slovstvih slovanskega juga — je del piščevega življenjskega spisa »Osnove romanske lingvistike«, ki bo dragocen učbenik in stalen priročnik domačim roma-nistom. Doslej sta izšli dve knjigi dr. Skoko-vega »Pregleda francuske gramatike«. Prva je posvečena fonetiki, morfologiji, tvorbi besed, sematiki in stilistiki. V uvodu prve knjige pravi pisec: »Opažanja, koja se mogu kultivirati učeči žive jezike, imaju da oplode metodiku živih jezika u našoj srednjoj školi u tom pravcu da nastava u stranim jezicima postane i kod nas zaista ono što bi trebala da bude: uvodjenje u ispravno shvačanje moderne kulture i društvenog uredjenja naroda ko-jega se jezik študira. To bi zaista imale da budu „humanites modernes" za razliku od ,,humanites anciennes", koje se osni-vaju na učenju mrtvih jezika (latinskoga i grčkoga), gdje se opažanje vrši daleko teže zbog toga što se radi o kulturi koja je daleko od nas.« V drugi knjigi se bavi učeni lingvist s sintakso člena, glagola in stavka. Tu ka-• kor tam vodi z lahkoto, vedno primerjajoč francoščino z ustrojem srbohrvatskega jezika, preko najtežavnejših mest in v najvažnejše lingvistične probleme, ki jih mlademu romamstu zastavlja francoski jezik s svojimi debelimi naplavinami historičnega razvoja in s svojo živo duhovno vsebino, v marsičem tako različno od duha slovanske govorice. Delo prof. dr. Skoka bo gotovo po zaslugi ocenila domača in tuja strokovna kritika, prav kakor bo njega uporabnost pokazala praksa pri visokošolskem študiju francoščine. Mi opozarjamo nanj tudi slovenske romantike, ki bodo našli v njem marsikaj, česar ne nudijo tuji učbeniki te vrste. O dr. Skoku je znano, da je široko razgledan lingvist in trden poznavalec domačega jezika; zato ob vsaki priliki primerja oba jezika in tako z zanimivimi slavističnimi analogijami osvetljuje strukturo enega najpreciznej^ih in naj-elegantnejših jezikov sveta: jezik, ki združuje v sebi bogato osnovo latinske preteklosti in neizmerne kulturne in življenjske izkušnje tisočletnega razvoja francoskega naroda. Okusno natisnjeni knjigi dr. Skokovega »Pregleda francuske gramatike« se priporočata kot chef-d'oeuore hrvatskega lingvista. Slovenski mladinski časopis »Razori« so mesečnik, namenjen me-ščansko-šolski mladini in dijakom v nižjih srednjih šolah. Letošnji 7. številki je bila dodana poskusna številka v obliki dnevnika. Mimogrede omenim, da je bilo pri Slovencih že nekaj poizkusov nuditi mladini primeren časopis. Tako je v plebiscitnem času izhajala na Koroškem »Mlada Jugoslavija«. List je nadomeščal učne knjige in sta ga urejevala Košir in Gaspari. Tudi ljudskošolsko učiteljstvo je pred nekaj leti zahtevalo preusmeritev »Našega roda« za šolski priročnik. Do tedaj po večini beletristična vsebina ni ustrezala zahtevam učiteljev, ki so si želeli »Naš rod« kot razredni pripomoček. »Mlada Jugoslavija«, priloga »Našega roda«, je izhajala v časopisni obliki. Pri anketi po sreskih učiteljskih društvih ni prodrla zamisel časopisne oblike, obveljala je pa zahteva, naj bo »Naš rod« vsekakor bolj ustrezajoč zahtevam razrednega čtiva. Tudi časopisna izdaja »Razorov« je prišla nedavno v razpravo po šolah. Odločitev je padla v tem smislu, da naj »Razori« tudi nadalje izhajajo v revialni obliki. Kakor kaže, še dolgo ne bomo zmogli mladinskega lista v obliki časopisa, kakor ga imajo mnogi drugi narodi. Češki »Mladi svet« je n. pr. naravnost vzor sodobnega, lepo urejevanega mladinskega časopisa. Prav za prav je slovenska mladina bogato obdarovana s tiskom: Razori, Naš rod, JZvonček, Solrolič, Naša radost, Vrtec, Naš dan, Lučka, potem pa še nedeljske priloge dnevnikov Jutra, Slovenca in Mariborskega večernika. »Razori« izhajajo v nakladi 4500 izvodov. V zadnjem letu so poskočili za tisoč naročnikov. Najbolj marljivi so poverjeniki v Celju. Vse slovenske meščanske šole štejejo 10.000 mladih fantov in deklet, zatorej je možnost napredka še zelo velika. Urednik »Razorov« Gaspari toži, da je skupina vodilnih slovenskih mojstrov peresa premalo rodovitna. Uredniki vabijo in prosijo, velmožje pa ne dajo nič izpod svojih peres ... Tudi z ilustratorji je križ. Poglobe se v vsebino le v knjigah, v mesečnikih pa so premalo zbrani! Da lahko »Razori« tako napredujejo, gre skrb požrtvovalni organizaciji meščansko šolskega učiteljstva. Urednik je mnenja, da bo enkrat tudi pri nas prišlo do ustanovitve posebnega mladinskega časopisa, v začetku vsaj tednika. V zadnjem, času je bilo pokrenjeno v »Roditeljskem listu« in v ponedeljski izdaji »Jutra« vprašanje, ali naj dobi mladina v roke politični dnevnik, čeprav je bil v obeh listih zaključek, da ni nikakor braniti nižješolcu branje dnevnika, so mnogi vzgojitelji proti temu. V raznih dobah: ob času volitev, takrat ko pišejo o umorih in grdih kriminalnih zadevah, je naravnost greh dajati mladini politične dnevnike v roke. Gaspari ima zanimivo zbirko kakih 50 »cvetk«, ki izpodbijajo zaključke v »Roditeljskem listu« in v po-nedeljskem »Jutru«. Literarni uspehi preteklih let? V bistvu nismo dali mladini nič novega. Takoj po vojni so se mladinske revije močno dvignile, zdaj pa so obstale na mrtvi točki. Izvzete so le nekatere slikanice. Oblikovno se sicer lovimo za nekaterimi domisleki, dejal bi le manirami (risbe ob robeh, naslovne strani, format itd.). Toda v bistvu smo obstali tam, kamor smo prišli pred leti. Mladina pa hoče neprestano kaj novega, aktualnega! Zato smo izdali pri »Razorih« poizkus-no številko. Urednik in upravnik sta razpisala glasovanje. Na žalost pa je prišlo premalo odgovorov, da bi mogli točno presoditi uspeh poizkusne številke. Zanimivo pa je, da so fantje glasovali za časopisno obliko, dekleta za revijo. Uspeh ankete je ta, da bodo izhajali »Razori« tudi v naslednjem letu v revijalni obliki. Misli na časopisni tednik za slovensko odraščajočo mladino pa ne bomo pustili z vidika, zatrjuje urednik g. Gaspari. »Slej ali prej bo do tega prišlo. Na čelo bo moral stopiti okreten uredniški odbor, posameznik takega dela ne bo zmogel. Vestna uprava bo nosila večino bremen, vsa akcija pa bo odvisna od vnetih kra-i, jevnih poverjenikov. Te bo treba najti v A Vseh krajih, kjer imamo meščanske in druge nižje srednje šole. Meščanskih šol pa premoremo zdaj že 50.« Akcijo si zamišlja Gaspari tako, da bi bil vsak naročnik tudi sotrudnik in zadružnik. Na čelo bodo morali stopiti ljudje s precej prakse, pokret bo morala podpreti javnost in seveda tudi pristojna prosvetna oblastva. Ob proslavah tekom šolskega leta bi ne bili nikoli v zadregi. Razen priložnostnega gradiva bi imeli tudi mladinski tednik, saj ga v šolskih čitankah itak primanjkuje. Tak tednik bi prinašal v šole tisto, kar naše šole in mladina najbolj potrebujejo - to je življenja! ... Spričo dejstva, da je Gaspari mož v najlepših letih, poln energije in dobre volje in široko umetniško razgledan, da stoji za njim skupina podjetnih sodelavcev in ob njih močna stanovska organizacija me-ščanskošolskih učiteljev, lahko pričakujemo, da bo zamisel, ki se je tudi drugod uresničila, tudi pri nas postala meso!... —nč— Katalog Strossmayerjeve galerije Ko je Jugoslov. akademija znanosti In umetnosti v Zagrebu 1. 1926 preuredila Strorsmajerjevo galerijo slik, je izdala še istega leta kratek opis razstavljenih umetnin kot dodatek šesti izdaji kataloga in ta dodatek je izšel 1. 1932 že v drugi iz. daji. Takoj po preureditvi je Akademija želela, da bi izdala čim prej nov katalog, ki bodo v njem vsa razstavljana dela strokovno opisana in reproducirana. Ravnatelj Strossmajerjeve galerije slik dr. Artur Schneider je uredil prvi del tega splošnega kataloga in Akademija ga je pravkar izdala v ličnem zvezku. Zvezek vsebuje kritično in strokovno obdelani opis slik italijanskih slikarskih šol od 14. do 19. stoletja, torej tistega oddelka galerije, ki je najobilnejši in po svoji vrednosti najznatnejši. Se-tavljalec kataloga dr. Schneider je uporabil najnovejše rezultate domačih in tujih znanstvenih raziskovalcev. Katalog je izdelan povzoru-katalogov londonske Nacionalne galerije (1929). Poleg mojstrovega imena, šole, leta rojstva in smrti so navedeni; točen opis slike, tehnika, material, mera, literatura, v kateri je ?lika omenjena ali reproducirana in druge atribucije. Poleg kataloga imamo predgovor iz peresa dr. Schneiderja in prikaz dosedanjih katalogov Strossmajerjeve galerije. Re-produciranih je 120 umetnin in 18 minia. tur na posebnem umetniškem papirju in v skrbni izdelavi. Broširan katalog stane 60 din in ee naroča pri Jugoslov. akademiji, Zagreb, Zrinjevac 11. Iz Julijske krajine Poroka. V Trstu sta se poročila g. Rudolf Obad in gdč. Alojzlija Komarjeva. čestitamo! Novi grobovi. V Gorici so te dni umrli Ana Bitežnikova v starosti 88 let, Marija Simčič, stara 32 let, v Trstu pa Anitoh Pavletič v starosti 68 let. Preostalim naše sožalje! Pred goriškim sodiščem je bil te dini proces proti 26-letnemu Lojzu Frandoliču. Bil je obtožen, da. se kljub ponovnim pozivom ni prijavil k naborom. FrandoUč je bil obsojen pogojno na leto dni zapora. Iz zaporov so ga poslali naravnost k vojakom. Zaradi bega čez mejo je bil te dnJ prijavljen sodišču v Gorici 33 let stari Ivan Hvala od Sv. Lucije. Njegov beg so ugotovili finančni stražniki v Idriji. Proces proti njemu je že razpisan. Nov proces proti židom. Pred dnevi se je morala pred tržaškim sodiščem zagovarjati skupina 14 Židov in Židinj, ki se v smislu zakonskih predpisov v letošnji zgodnji pomladi niso prijavili oblastem. Sedem Židov je bilo v kontumaciji in so jih obsodili na zaporne kazni po 15 dni in denarne kazni po 1000 lir. Tudi ostali razen dveh so bili obsojeni na enako kazen, a pogojno. Sprememba v gorišKem vodstvu fašistične stranke, šele pred dobrim letom dni je bil imenovan za tajnika goriške fašistične zveze Mario Macola. Pod njegovim vodstvom se je lansko poletje pričela znana akcija za postavljanje drogov za zastave po goriških vaseh. Organiziral je tudi sprejem Mussolinija v Gorici. Akcija za drogove še ni zaključena. Doslej jih je dobilo le manjše število vasi v goriški pokrajini. A prav te dni je bil Macola premeščen v Bočen. Tamkajšnji tajnik Almo Vanelli pa pride v Gorico. Doma je iz Ca-rare in je v stranki že 18 let. Nov drog za zastavo. Pred dnevi so tudi v Stopiču pri sv. Luciji v okviru posebne fašistične svečanosti blagoslovili nov drog za zastavo, ki so ga postavili sredi vasi. Na prizadevanje fašističnih organov so zbrali sredstva za drog vaščani sami. Za tajnika fašistične organizacije v Dekanih je bil te dni imenovan Josip Gio-vannini. Prejšnji tajnik Rafael Leo je bil premeščen nekam na jug. Smrtna nesreča. V Lonjerju pri Trstu se je v noči od nedelje na ponedeljek smrtno ponesrečil 59 let stari posestnik Viktor Marušič. Ko se je v pozni uri vračal domov po poti, ob kateri je bil neikaj nižje velik vrt, je s ceste padel čez rob v nasad graha. Pri padcu pa se je močno poškodoval na vratu, tako da se je onesvestil. Marušiča vse do jutra ni nihče opazil. Tedaj pa so ga našli neki vaščani, ki so iznenadeni dognali, da je Marušič ponoči izkrvavel. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico mestne bolnišnice. V torek je bil pokopan. Nesreča z granato. Pred dnevi se je v bližini Morskega pod Kanalom pripetila huda nesreča. 11-letni Ivan Bezek je v bližnjem gozdu našel granato, ki se je je takoj lotil, da bi dobil iz nje razstrelivo. Pričel je razbijati po granati z dletom, a udaril je tako nerodno, da je eksplodirala. Fant je dobil strašne poškodbe po vsem telesu. Ljudje, ki so čuli detonacijo, so mu prihiteli na pomoč. V naglici je bil prepeljan v goriško bolnišnico. Malo je verjetnosti, da bo ozdravil. Kolesarjeva nesreča. V bližini Dutovelj se je pripetila zidarju Lojzu Verku, stare- nra 41 let, huda nesreča. S kolesom se je vračal domov proti Bazovici. Med potjo pa je s prvim kolesom na nekem ovinku zadel v kamen, ki je molel iz cestišča. Mož, ki je vozil precej hitro, je padel m dobil nevarne poškodbe na levem sencu. Nemudno so ga prepeljali v tržaško bolnišnico. Zdravniki imajo malo upanja, da bi ga ohranili pri življenju. Požar. V Prelesju pri Plaveh pod An-hovfim je nastal zadnjo nedeljo na nepojasnjen način požar v hiši kolona Josipa Ninina. Ogenj se je naglo razširil na vso hišo in tudi še na sosednje gospodarsko poslopje, v katerem je bilo več stotov svežega sena. Vaščani so prišli takoj gasit in uspelo jim je požar omejiti. Nastala pa je vendar znatna materialna škoda. ŠPORT Prva preizkušnja naših atletov Jutri bodo atleti tekmovali za državno prvenstvo po klubih, in sicer v Ljubljani na telovadišču Ljubljanskega Sokola, v Celju pa na Glaziji Jutri v nedeljo dne 2. julija bo v Ljubljani na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola tekmovanje za klubsko državno prvenstvo v atletiki. Začetek bo dopoldne ob 10., popoldne pa ob 15.80. Na tem tekmovanju bosta nastopila samo ljubljanska kluba ASK Primorje in Ilirija s svojima kompletnima moštvoma. Borbe bodo zelo zanimive, saj bodo na startu vsi jugoslovenski reprezentanti in rekorderji, ki so verificirani za klube iz dravske banovine. Vstopnina je propagandno nizka; za dijake z legitimacijo 3 din, za ostale 5 din. Državno prvenstvo za moštva v atletiki bo jutri dopoldne tudi na Glaziji v Celju. Tekmovanja, ki obsega IS disciplin, se bodo udeležili vsi atleti SK Celja, okrog SO po številu. Vabimo prijatelje atletike, da si ogledajo to zanimivo tekmovanje. Odbor lahkoatletsUh sodnikov za Dravsko banovino. (Službeno). Za izločilno klubsko prvenstvo države, ki bo dne 2. julija v Ljubljani na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola, so odrejeni naslednji sodnikJi: Gorjanc, Vindisch, Pevalek, Polajnar, Sancin S. D., dr. Kuhelj, Gni-dovec, Slamič, ing. Grinfeld, Potokar, Cim-perman, Stepišnik, Cek, Cuderman, Ke-ber, ing. Michel, Trtnik. Začetek tekmovanja v nedeljo ob 10. odn. 15.30. Gg. sodniki se naprošajo, naj prinesejo s seboj štoperice. Dve tekmi za pokal LNP V Ljubljani: Mars-Ljubljana ob 17.30 na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno V nedeljo popoldne se bosta prvič, odkar obstojata liga in Mars, spoprijeli v nogometni tekmi enajstorici navedenih klubov. Po svojih zmagah nad prvorazrednimi klubi se mora Mars za razpisani pokal LNP srečati tudi z ligaškim moštvom Ljubljane. Marsovce čaka veliko delo. Vsi ljubljanski nogometni klubi iz prvega razreda so že tako ali tako prišli v stik z ligaši. Kako se jim bodo poljanski fantje postavili po robu, bomo videli v nedeljo popoldne ob 17.30 na igrišču Ilirije. Tekma bo vsekako zanimiva; na eni strani tehnično vigrano in fizično močno štvo. na drugi strani pa priznana Marsova volja in požrtvovalnost. V Celju Pokalna tekma IS81T Maribor : SK Olimp. Jutri v nedeljo bo ob 17.30 na Olim-povem igrišču finalno tekmovanje za pokal LNP med podsaveznim prvakom ISSK Mariborom in zmagovalcem celjskega okrožja SK Olimpom, že sam prihod novega prvaka nam jamči, da bo tekma nudila prav zanimiv nogomet. Olimp bo moral napeti vse sile, če bo hotel častno zastopati celjski nogomet proti Mariboru. Nogomet v dobre namene Kranjska tekma je vrgla 1000 din za protijetično ligo Na praznik je bila v Kranju zanimiva nogometna tekma med moštvi tovarn »Jugobrune« in Franja Sirca. Zmagalo je moštvo »Jugobrune« zaradi odličnega napada s 5:1 (0:0). Tekmi je prisostvovalo okrog 400 gledalcev, kar je vsekakor lepo število, saj navadno pride na prvenstvene tekme kvečjemu okoli 300 gledalcev. Poudariti je treba, da je bilo med gledalci mnogo takih, ki sploh še nikdar niso videli nogometne tekme. Navijanje za obe strani je bilo veliko, in sicer zlasti v prvem polčasu, ko nikakor ni moglo priti do gola. Po odmoru se je že v 10. min. dogodila nesreča, ker je Sirčev branilec zabil lastnemu vratarju neubranljiv gol. Sedaj so Jugobrunci dobili nov polet in njihov trio je izvedel do konca nekaj tako lepih akcij, kakor se redko vidijo celo na prvenstvenih tekmah. Vsi nadaljnji štirje goli, ki so jih zabili, so bili neubranljivi. Da poraz Sirčevih nI bil še večji, je predvsem zasluga ožje obrambe, največ vratarja Starca, ki je delal prave čudeže. Tekma je bila vseskozi živahna in napeta, tako da so gledalci gotovo prišli na račun. Lahko se reče, da je bilo malo takih prvenstvenih tekem, saj tudi ni čuda, da so tako zaigrali, ker so bili v obeh moštvih sami igralci SK Kranja in Savice. Zmagovalno moštvo je prejelo krasen srebrn pokal, katerega je podaril ravnatelj Sirčeve tovarne g. Mlitz. Najlepši dar pa je prejela krajevna protituberkulozna liga v Kranju, ki so ji prireditelji poklonili ves čisti dobiček, okoli tisoč dinarjev. V neka] vrstah SK Hrastnik pojde v L razred Preteklo nedeljo je bila v Trbovljah re-vanžna kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v I. podsavezni razred med Da-skom in SK Hrastnikom. Tekma se je končala z rezultatom 2:0 (0:0) za Hrast -ničane. Zmagovalci so bili v stalni premoči in so zmago popolnoma zaslužili. Pri Dasku se je odlikovala ožja obramba, ki je tudi preprečila večji poraz. Ker se je tudi prva tekma končala s 6:0 v korist Hrastnika, si je to agilno po-deželsko moštvo s skupno razliko 8:0 zasluženo priborilo "vstop v I. razred, v katerem mu želimo tudi mi v prihodnji sezoni čim več uspehov. V VVimbledonu se držita še Punčec ki Knkuljevlč Po sijajni zmagi nad Mac Neillom je v četrtek — četrti dan turnirja v VVimbledonu — dobil Kukul jevič nasprotnika ▼ Kitajcu Soju, ld ga ~}e brez izgube seta odpravil s 6:4, 7:5, 6:4. Kukuljevič je tudi Y tej igri dokazal, da je y sijajni formi. Punčec je igral z Ircem Mac Fellom in tudi sigurno zmagal s 6:3, 6:3, 8:6. Usoda izpada je ta dan zadela Mitiča, ki je igral z Angležem Bellafordom in po ogorčeni borbi izgubil v petih setih 7:5, 6:4, 3:6, 2:6, 6:3. Med ostalimi je treba zabeležiti še zmago Američana Smitha nad Čehom Cejnarom s 6:3, 6:2, 5:7, 1:6, 6:1, ker je zaradi tega verjetno, da bo Smith eden izmed zadnjih osem igralcev, ki se bo sestal s Punčecom. »Črni bombarder« je nepremagljiv V noči na četrtek je bil v New Yorku boksarski dvoboj za prvenstvo sveta med svetovnim prvakom težke kategorije Joe Louisom in Tonyjem Gallentom, ameri- škim Italijanom, ki je Izzval — največ zaradi denarja — črnega boksarja. Prireditvi je prisostvovalo okoli 40.000 gledalcev. Dvoboj se je končal tako, kakor nI nihče pričakoval, namreč izven ringa. Joe Louis je svojega nasprotnika v četrtem kolu s strahovitim udarcem kratko in malo vrgel iz ograjenega prostora med novinarje. Preden se je Gailento mogel pobrati, je potekel čas 10 sekund in Joe Louis je ostal zmagovalec k. o. V ostalem pa se je Gailento do tega udarca držal še dovolj dobro in je v tretjem kolu, ko zamorec ni bil dovolj previden, plasiral močan udarec v njegovo lice, tako da fe Louis obležal na tleh. Toda svetovni prvak se je po nekaj sekundah spet pobral in potem je bil Gailento oni, ki je bežal pred njim vse dotlej, dokler ni dobil onega odločilnega udarca. čisti dohodek te prireditve je iznese! okoli 10 milijonov dinarjev. V okviru športnega tedna v Lipskem je beograjska Jugoslavija v sredo zvečer odigrala nočno nogometno tekmo proti reprezentanci Lipskega. Po sijajni igri je Jugoslavija zmagala s 3:2 (2:1). Moštvo Jugoslavije je iz Lipskega odpotovalo še v Berlin, kjer je včeraj odigralo zadnjo — peto — tekmo v tej turneji. Bilanca tega gostovanja v Nemčiji je vsekako visoko aktivna. V Zagrebu je bil v sredo zaključen srednješolski teniški turnir za državno prvenstvo, v katerem je zasedel najboljše mesto in postal srednješolski državni prvak Oton Blanke iz Maribora. Svojega nasprotnika, drugega finalista Briksija, je odpravil gladko v dveh setih 6:1, 6:1. Olimpijski drobiž Zimske olimpijske igre 1940. bodo v času od :. do 11. februarja v GarmischPar-tenkirchenu. Japonska, ki je bila nedavno še kandidat za organizacijo prihodnjih olimpijskih iger, je zdaj sklenila, da se s svojim zastopstvom ne bo udeležila niti olimpiade v Helsinkih. Japonska vlada zaradi finančnih težav ni voljna podpreti olimpijske reprezentance, ki se je hotela — še posebno zato, ker je bila prvotno XII. olim- • piada sploh določena v Tokio — udeležiti finske olimpiade v posebno velikem številu. SK Reka sklicuje svoj redni letni občni zbor za dne 12. t. m. ob 20.30 v gostilni Oblak na Tržaški cesti. Samostojni predlogi naj se vlože do 10. t. m. Odbor. SK Ljubljana. Postave ligaškega in ju-niorskega moštva za nedeljske nastope so na običajnem mestu. Atletska sekcija SK Celja opozarja vse atlete, da se bo pričelo tekmovanje za državno prvenstvo jutri v nedeljo ob 8. na Glaziji. Zaradi tega naj bodo vsi pravočasno na Glaziji. Jubilejna akademija Sokola na Viču Drevi ob «0.30 na telovadišču Ljubljanskega Sokola Priprave za nocojšnjo akademijo, ki bo ob 20.30 na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju so končane. Vsi oddelki so se temeljito. pripravili, da bodo pokazali uspehe svojega dela v telovadnici pred ljubljanskim občinstvom. Vseh Vičanov je želja, naj U bila akademija v proslavo 30 letnice doma na Viču, toda, ker smo brez telovadišča moramo uživati gostoljubje pri bratskem Ljubljanskem Sokolu. Za nocojšnjo akademijo je določen nastopen spored: 1. Nastop vseh oddelkov med petjem »Le naprej« in skupne proste vaje, 2. moška deca: preskoki čez konja, 3 .ženski naraščaj »Deveterica«, 4. moški naraščaj: drog, 5. ženska deca: vaje z loki, 6. moški naraščaj: preskoki čez ko- nja, 7. starejši bratje: proste vaje, 8. ženski naraščaj: vaje na dvovišinski bradlji, 9. člani in članice »Svoboda«, simbolične proste vaje. 10. Kresna noč, zbirka simboličnih telovadnih plesov, ki nastopfijo pri njej vsi mladinski oddelki. Vabimo sokolsko članstvo in prijatelje našega društva, da se v polnem številu udeležijo nocojšnje akademije in s tem izkažejo simpatije marljivemu viškemu Sokolu, ki se bori za nakup letnega telovadišča. Vstopnice so v prodaji danes ves dan v pisarni Ljubljanskega Sokola in oe 19. dalje pri blagajnah na telovadišču. Drevi vse kar sokolsko čuti na akademijo v Tivoli! Morilec loškega čuvaja Jožeta Odlazka Je bil včeraj obsojen na osem let robije Ljubljana, 30. junija.. V tem tednu je danes že drugič zasedal veliki kazenski senat, v katerem so pod predsedstvom s. o. s. Kralja sodelovali gg. s. o. a Lederhas, dr. Felaher, dr. Pompe in Javoršek. To pot je sodil 21-letnemu posestnikovemu sinu Antonu Lavriču iz Dobovice pri Dolah, ki je bil obtožen, da je 12. marca letos s strelom iz lovske puške usmrtil Jožeta Odlazka, lovskega čuvaja v revirju zakupnika inž. Hanea Žmavca. Dogodek, Id ni razburil po svoji nasilnosti le bližnjih okoličanov, in je zaradi vestnega izpolnjevanja službene dolžnosti terjal življenje hranitelja številne družine, smo ob priliki nesrečnega dogodka že podrobneje opisali. Našim bralcem je gotovo še v svežem spominu, kako je skupina fantov sredi noči takorekoč obkolila samotno hišo lovskega čuvaja in vznemirila družinico sredi pokojnega spanja. Odla-zek je namreč tistega dne popoldne zasačil v lovskem revirju divja lovca Antona Okrajška in Viljema Božiča in jima odvzel puški, ki jih je odnesel na svoj dom. Anton Okrajšek je hotel na vsak način priti nazaj do svoje puške, pa je zbral poleg današnjega obtoženca še Avgusta An-žiča in Rudolfa škodo, ki so bili oboroženi s puškami, in z njimi obkolili Odlazkov dom. zahtevajoč vrnitev pušk. Ker ju čuvaj ni hotel vrniti, in se fantje na njegove pozive niso odstranili, je Odlazek odprl okno in pomolil sfkozenj glavo. Tedaj pa se je v temi nenadoma zasvetil strel in Odlazek se je na mestu zgrudil mrtev, za>-det v desno sence. Strel je oddal Anton Lavrič. Danes je pred sodniki dejanje priznal, toda krivdo je zanikal. Zagovarjal se je, da je kritičnega dne popoldne z Anžfičevi-mi popival in da je bil že precej vinjen, ko se je proti večeru v družbi pojavil Anton Okrajšek in mu povedal, da je njemu in Božiču čuvaj vzel dve puški. Obenem da je Okrajšek navzočne pozval, naj bi odšli na Odlazkov dom in izterjali puške. Pravi, da so se vsi odzvali temu pozivu in da je on šel domov po svojo puško dopisnico Superba Zagreb. Uica 64. 11843-): Pc priznano nizkih cenah si aabavlte najboljše moške o oleke, perilo m vsa praktična oblačila pil Preskerju -J U BL i A ti , Sv Petra cesta 14 Dobro obrit-dobno volje! bUriuiui ROTBART 0 Brez posebnega obvestila. Naša preljuba mama, stara mama, teta in tašča, gospa MARIJA PLANINŠEK roj« DANe: SOPROGA TRGOVCA je danes mirno v Gospodu zaspala. Blagopokojnico spremimo na zadnji poti v nedeljo, dne 2. julija 1939, ob 17. uri, izpred mrliške veže šlajmarjeva - pot št. 2 (Stara pot) na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. V LJUBLJANI, dne 30. junija 1939. Globoko žalujoči KARL PLANINŠEK z otroci in ostalim sorodstvom lenau p run uuuj. ___________—---—----:-- . , .. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Virant, — Za Narodno tiskama d, d, kot tjakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.