Leto V., štev. 8S	Ljubljana, torek, 8. aprila 1924	Cena 2 Din
---TMTTT-l .............................................. .11.111MI 1 II l^^lllll	I M H--1-——
izhaja ob 4 z)ulrn).
^tane mesečno 20'— Din /a inozemstvo 30-— „ neobvezno
Oglasi po tarifu,
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/1. Telefon št. 72.
Upravništvo:
L|ubljaua, Prešernov«
ul. it 54. Telef. it 36.
Podružnici i
Maribor, Barvarska ul. 1. Celje, Aleksandrova c.
Račun pri poStn. čekov, zavodu štev. 11.842,
Dnev
■S. ;
~ ~ gospodarstvo prosveto m politiko
Ljubljana, 7. aprila. Včeraj smo iz Booigrada poročali, tla se naša SLS znova pogaja z radikali radi vstopa v vladno koalicijo. Vcdoč, da bi krona rada videla, da skupščina pred svojo zasluženo smrtjo še kaj koristnega stori — za kar pa seveda treba delovne in vladezmož-nc večine — so je naša značajna SLS začela znova ponujati radikalom, češ, da bi pod gotovimi pogoji bila pripravljena zapustiti svojo zaveznike in podpreti vlado.
Po danes in včeraj nam doSlih vesteh, so to naše poročilo na celi črti potrjuje in je tudi ministrski svet bil Informiran o klerikalnih ponudbah. Prodno so sploh spuščamo v nadaljno kritiko klerikalnega nastopanja, morimo pred vso javnostjo izraziti ogorčenje in obenem zaničevanje radi ne-značajnosti politiko SLS.
Doma klerikalci divjajo in vpijejo ler so neumorno na delu, da zastrupljajo vodnjako proti državi in Srbstvu. Poma tulijo na demokrate, ki so bili mišljenja, da je boljša koalicija, kakor M bila brozkontrolna homogena vlada in ker se niso baš vncmali za klerikal-no-radičovski režim. »Judeži Iškarijo-ti», »izdajice* smo klerikalnih interesov, ker smo vrgli SLS v jamo, ki jo je kopala naprednemu Slovenstvu.
Medtem pa leo pod očmi državnih oblasti divja plemenska mržnja in klerikalci pod plaščem »imuniziranih* odgovornih urednikov — kradejo čast v tolikem obsegu, da takozv. slovensko kulturo sramotijo pred vso državo, se ista SLS pogaja, da zapusti opozicijo-nalce in stopi v vlado! Gosp. Korošec pogaja za hrbtom gosp. Davidovi-fa. ki naj SLS služi za priprego njenim sebičnim namenom.
Klerikalna politika je vedno enaka. So to metode Alfonza Liguorija. preizkušene skozi stoletja, prevzete iz srednjega veka in v jezuitskih šolah, metode diplomacije, k3i se vceplja duhovnemu naraščaju. Eno lice za ljudstvo, drugo navzgor. Ljudstvo lmjslta-vzbujati strasti separatizma in ne-izpolnjive nade na federalizem ali av-tonomizem. to nese mandate. Navzgor pa (lajati čutiti, da je vse to le na videz, to nosi umazane male koncesije zn (lično SLS. Posebno drzno igra SLS od 18. marši 1123 naprej na dve violini obenem. Ko se ie doma pridušala. da brez avtonomije ni vlade, ie podpisala ta.ini Markov protokol in namestila radikalsko homogeno vlado. Ako v Beopradu Srbom pripovedujejo, kako se SLS ogreva za avtonomijo, ti začno z nasmehom mežikati, češ, znamo mi to'bolje, ker nam vsi vodje SLS na tihem pri-inavajo. da je to le taktika za doma! Kaša delegacija 21 tigrov ne uživa nobenega ugleda in se jo splošno smatra ta družbo političnih komedijantov, ki rarajo svoje volilce, plešejo pred njimi divje plese, pri tem pa ves čas namigujejo. da se jih da dobiti prav poceni. Kdo naj ima rešpekt prod to družbo?
Zato doživljamo žalostno brezvpliv-»ost slovenske delegaciie, ki nas stane v moraličnem in političnem obzira mučne izgube v splošnogosporlarskem pos-ledu pa težke milijone.
Ogabna dvojna igra SLS se te dni ponavlja v Beogradu. Ze zopet so na trgu in se ponujajo! Z »Domoljubom* in »Slovencem® v žepu, kjer je vse črno drznih na.nadov na slovenske demokrate. se kulijo radikalom in zvijajo oči, češ, da bi radi pomagali državi, da ne bi trebalo razpustiti skupščine. Otr. Zebot in Stanovnik zatrjujeta notranjemu ministru, kako rada bi se radi »Kmetijske družbe* poravnala in kako jo SLS pri »Kmetijski družbi* edini cilj »složno* delo kmetov vseh tank.
Na vse to preostaja samo en odgo-vor. ki ga narekuje elementarni stud nad farizejstvom SLS: Fej dvorezni hinavci!
Šefa min. sveta
Beograd, '7. aprila, p. Na nocojšnji seji 'lade je ministrski predsednik Pašič po-'»črl o situaciji. Nato je bilo odobrenih ®tnistru Popoviču več resortnih kredi-Finančni minister Stojadinovič je poročal o delu komisije za sestavo uredbe uradniških draginjskih dokladah, ki se {"a, kakor že javijeno, izvršiti do 10. t. m. '»to je vlada nadaljevala razpravo o po-itični situaciji. Po seji je vaš dopisnik v 'Ugovoru z več ministri dobil potrdilo, ■a se vlada ni odločila o tem ali se bodo narodne skupščino odredile in kdaj lai bi se vršile volitve.
SMRT ITLI.IANSKEGA DRŽAVNIKA.
Rim, 7. aprila, s. Tukaj je nenadoma "M bivši ministrski orcdscdtilk Sacchl.
Volitve v Italiji
FAŠISTI SO DOBILI DVE TRETJINI GLASOV. — DVA SLOVENSKA MANDATA. — IZDAJSTVO KLERIKALCEV. - TEROR V ISTRI IN NA NOTRANJSKEM. — KRVAVI SPOPADI MED FAŠISTI IN KO-
MUNISTI.
Rim, 7. aprila, o. Včerajšnjo volitvo v Kanfaitar: vpisanih 017, glasovalo 555;
italijanski jralanient so prineslo ogromno zmago lašistoni, ki so dobili nad dve tretjini vseh oddanih glasov,
VOLITVE V JULIJSKI KRAJINI.
Trst, 7. aprila, e. Včerajšnjo držnvno-zborsko volitve so bilo zlasti v Trstu rolo mirne. Po deželi je prišlo ponekod do spopadov, ali lažjega značaja, in takih dogodkov, kakor so bili pri zadnjih dr-žavnozborskih volitvah posebno v Istri, sedaj ni bilo. ICljub temu pa so o volilni svobodi, ki so jo ministrski predsednik in za njim vsi profoktl naših treh provinc zagotavljali s tako odločnostjo, zlasti v hrvatskem delu Istre niti od daleč no more govoriti. Tudi žo v tržaški okolici, po Krasu, na Notranjskem, ponekod tudi po Goriškem, zlasti v Brdih je bilo našim volilcem naravnost neomogo-čeno priti na volišče. V Pazinu volileov iz okolico sploh niso pustili v mesto. Na mnogih krajih so jim s silo pobrali volilno legitimacijo, prihajali so po nje cclo po hišah, kjer so prisilili volilce z grožnjami, da so jim jih izročili. Tako so jo potem dogodilo, >la v marsikateri istrski občini, popolnoma hrvatski, ni bilo več kot pn 2 ali 3 r.aši glasovi. Zaupnikov našo liste niso pripustili h komisijam, ker niso imeli uradnih zaupniških legitimacij, katerih jim pošta, oziroma občina ni pravočasno dostavila. Kor sc jo to zgodilo tudi zaupnikom drugih list, jo »večina« ostala sama v komisiji in delala kakor je hotela. V nekaterih naših občinah kakor n. pr. v Slavini ie predsednik komisijo namenoma zavlačeval volitev, da naši volilci niso mogli izvršiti več svo je volilno dolžnosti in sc tudi skrutinij ni mogel obaviti. Lo malo je občin, kjer so se volitvo izvršilo popolnoma redno.
Skupni izid v celoti šo ni znan. Po doslej doSlih vesteh jo bilo oddanih glasov: za slovansko listo 17.411, za fašiste 134.202, unitarce 11.7.10, popolaro 18.595, republikance F-283, demokrate •1902, komuniste 16.490, maksimaliste 4368.
Po tem sicer lo delnem, a splošno sliko žo skoraj popolnoma, določno poda-jajočem izidu, bi so razdelili manjšinski mandati tako-le: Jugoslovona 2, popolari 2, komunisti 2, unitarci 1. En mandat bi pripadel ali republikancem ali pa demokratom.
Jugosl. 2(1), fašisti 553. Vlžinada: 1280 vpisanih, glasovalo 079: Jugosl. 2(!), fašisti 671. Grožnjan: vpisanih 1344, glasovalo 1037; Jugosl. 7, Uiistl 809. Pazili (sedem volišč): Jugosl. 104(1), fašisti 3087. Horpclje-Kozina nad 300 fašistov in samo nad 200 Jugoslovenov.
Med beneškimi Slovenci ni bilo niti onega glasu za slovansko listo.
Pisarna političnega društva »Edinosti* v Trstu jo Vašemu poročovalcu odklonila podatko o volilnem izidu.
NA JUŽNEM TIROLSKEM.
Inomost, 7. aprila, s. Nemška stranka v Južni Tirolski jc dobila po poročilih iz Bozena veliko večino. V Bozenu jc dobila preko 2000, fašisti 582, v Prunc« cku nemška lista 80 odstotkov,v Brixnu štiri petine vseh oddanih glasov. Tudi v Mcranu je dobila nemška lista večino.
ro OSTALI ITALIJI.
Milan, 7. aprila, s. Tu jc prvi oddal svoj glas ministrski predsednik Musso. lini. Nacijonalna lista jc dobila 56.267, unitaristični socijalisti 36.689, komunisti 7.702, popolari 12.318, maksimalisti 18 tisoč 488, republikanci 1.200 glasov.
Genova, 7. aprila, s. Od 96.043 volilnih upravičencev je glasovalo 54.713 volil« ccv. Vladna lista je dobila 24.576, uni« turistični socijalisti 14.649, popolari 4793, liberalci 3709, komunisti 2096, maksiina« listi 1297, republikanci 685 in kmetska stranka 160.
Rim, 7. aprila, c. V prestolnici je vo« liini izid takle: vpisanih 176.295, volilo veljavno 74.341, neveljavnih glasov 3636, skupaj 77.977. Dobili so: fašisti 42.040, popolari 8187, republikanci 5868, komu« nisti 4912, maksimalisti 3664, unitarci 3610, liberalci 2047, fašistov ska manjšin' ska lista 2647, kmetje 422, sardska sku« pina 183, neodvisniki 161.
Torino, 7. aprila, c. Od 783 jc znan izid šele za 285 volišč: fašisti 36.663, giolittijanci 13.138, popolari 8169, uni« arci 11.300, demokracija 1267, nacijo
Odločitve o parlamentu še ni
VRNITEV KRALJA V BEOGRAD. — PAŠIČ IN JOVANOVIČ V AV-DIJENC5. - VLADA ŠE NI NIČESAR SKLENILA. — KAJ PRAVI
OPOZICIJA?
Beograd, 7. aprila, r. Kralj se je danes dopoldne ob 10. vrnil v Beograd. Njegov povratek jc vzbudil mnogo pozornosti in splošno sc je pričakovalo, da bo danes padla odločitev glede na-daljncga zasedanja Narodne skupščine:
Dopoldne sta konfcrlrala Pašič in Jovanovič ter sta sc nato javila v avdljcn-co. Ob 5. jc bil pozvan k kralju Pašič, za njim pa Ljuba Jovanovič.
Iz ministrske seje ic bilo ob 19.30 poslano neko pismo ministru dvora Janko-vlču, ki jc ob 8. sam prišel v predsedni-štvo vlade, ter tain ostal 10 minut. Na vprašanje, zakaj gre, je odgovoril, da gre za odlikovanje ministrov bivšega kabineta, dr. Pclcša,' Ninka Perica in Vu-jlčiča. Govorilo se jc tudi, da je bil v avdijenci pri kraliu bivši minister Niuko Pcrič. Po seji so bili ministri zelo rezervirani, izjavili pa so, da sc na seli ni sprelcl noben sklep, niti dede sklican/a, niti sleda odgodlivc narodne skupščine. Vlada še nc ve, kdo! bo mogla o tem sklepali.
V političnih krogih sc trdi, da Ljuba Jovanovič šc vedno smatra, da jc treba čimprej izvesti verifikacijo radičevskih mandatov. Pašlčevo mnenje v tem vprašanju jc znano. V vladnih krogih sc govori, da jc situacija popolnoma zrela za volitve, ker so odnošaji v parlamentu prišli popolnoma na novo bazo in sc iz-prcmcnili. Stranke na volitvah niso dobile mandat za ono delo, ki ga sedaj vr-
še, niti radlčcvcI niso dobili mandat, da pridejo v Beograd, niti niso bili demokrati izvoljeni na osnovi kooperacije z radičevci in klerikalei. Zato sc smatra v vladnih krogih, da je edini izhod razpis novih volitev. Opozicijski klubi so bili danes zelo številno poscčenl. Pri Davidoviču so sc sestali dr. Korošec, Spa-ho in Prcdavcc. Ti krogi trdijo, da, ker sc ic poročilo verlfikacljskcga odbora dalo v tisk v soboto h) se Ima tiskati v treh dneh, da se mora v sredo brezpogojno sestati narodna skupščina. Ako bl sc to nc zgodilo, namerava opozicija skll catl konfcrcnco narodne skupščine, ki sc mora po poslovniku sestati na zahtevo 20 poslancev. Na to konfcrcnco bl prišli vsi poslanci opozicijo ter sklepali o tem. kaj naj sc stori dalje. V predsedništvu narodne skupščine so danes izjavili, da poročilo ventilacijskega odbora šc nI bilo tiskano, ker sta bila sedaj dva praznika, t. j. nedelja In pravoslavna blago-vest, da bi torej seja narodne skupščine v najboljšem slučaju mogla biti sklicana šele prihodnji pondeljek.
IZ SAMOSTOJNEGA DEM. KLUBA.
Beograd, 7. aprila, p. Samostojni demokrat':! posianiškl klub je imel popoldne svojo ssjo, na kateri je razpravljal o politični situaciji in o delu, ki ga ima Izvršiti glede organizacijo. Or. Lukinič je poročal o zelo dobro uspelem zborovanju s amostojne demokratske stranke v Novem Sadu.
ODKLONJENA STANOVANJSKA
porazen
ZAŠČITA BREZPOSELNIH. - NO-
VE TEZKOČE ZA DELAVSKO STRANKO.
London, 7. aprila, j. Nocoj ob 7. je bil v spodnji zbornici z 221 proti 212 glasovom odklonjen prvi člen zakcia za zaščito najemnikov, kakor ga je predlagala vlada. Konservativci in "liberalci bo sprejeli ta izid z velikim odobravanjem ter s klici: demisija. Ministrski predsednik je podal Izjavo, da bo morala vlada misliti na to, ali ne bl čl. 2. in 3. predlagala precej izprcine-
rarci ii..,v/u, ueuiur.rui.iia i^u/, ulici u« .	, .. , „
nalni fašiji 732, kmetje 3905, komunisti ?lfn,a' dem.sijon.rala pa za enkrat
7046, maksimalisti 4383. Radičevci in klerikalci slavijo g. Davi« doviča.
DOSEDANJI PREGLED KONČNIH
REZULTATOV. Rim, 7. aprila, e. Kakor so ceni v vlad-Izvoljena bi morala biti na slovenski j nih krogih, jc od 12 milijonov 693 tisoč listi dr. VVilfan in dr. Besednjak. Ker j vpi --.nih volllcev glasovalo okrog 7 mili-
pa so je, kakor jo jasno dokazano, s kle- j jonov volileov in je dobila lašistovska Beograd, 7. aprila, p. Dne 6. in 7. t rilcalne strani" uprizorita volilno discipii-1 Ihto okoli 4 milijone glasov. Volitve so rn. so imeli odbori Orjun iz vse države no kršeča, najstrožje obsodbe vredna ao;l- ; se vršilo večinoma mimo. V severni in svojo sejo v prostorih beograjske Orju-tacija za preferenčne glasove klerikalnim | srednji Italiji je bila udeležba povprečno j ne. Po izčrpni razpravi o politični situ-kandidatom, j" lahko mogoče, da bo ; nad 60 odstotkov, v nekaterih provincah, j aciji, jc bila sprejeta resolucija, ki pokončni izid drugačen.	. kakor v genovski in bolonjski do 80 in 90 i vdaria, da pomeni prihod radičevcev
kljub porazu še ne bo,
London, 7. aprila, j. V spodnji zbornici je Macdonald izjavil na vprašanje, ali namerava pred Velikonočnimi počitnicami dati parlamentu priliko, da razpravlja
o poročilu strokovnjakov glede gospodarskega vprašanja v Nemčiji, in ali namerava vlada podati izjavo glede tega vprašanja, dn no more tozadevno dati nobenega odgovora, dokler vlada ne bo sprejela in proučila tega poročila.
NOVA OGROMNA DELOV8KA BORUA.
London, 7. aprila, j. Prihodnji četrtek bo izprtih 100 tisoč rudarjev, ki se niso ni"gli zediniti z delodajalci glede svojih mezdnih zahtev.
DELAVSKA ZMAGA V AVSTRALIJI
London, 7. aprila, j. V Avstraliji s o volitve izpadlo v korist delavske stranke, ki bo prevzela sestavo novo vlade.
Orjun a proti Mokašem
Delni končni izidi so znani doslej:
Tržaška provinca: vpisanih 79.733, volilo 48.147; Jugoslovenl 5994, unitarci 875, popolari 1039, republikanci 4258, de-mokratjo 325, komunisti 7103, fašisti 23.6-14, maksimalisti 1051. Volilo je 60 odstotkov.
Zadrska provinca (Zader in Lastovo): Jugoalovenl 63, unitarci 5, popolari 36, republikanci 220. demokratje 13, komunisti 43, fašisti 1784, maksimalisti 10.
V	Istri bi imeli Jugosloveni doslej 3924 glasov. Manjkajo pa šo podatki eno tretjine volišč.
V	furlanski provinci (Videni - Gorica) bi imeli Jugosloveni 7420 glasov, pa manjka še tudi ena tretjina volišč.
Trst z okolico je imol 56.236 vpisanih volileov, od katerih jih je volilo 32.602: Jugosloveni 2555, unitarci 678, popolari 537, republikanci 3687, demokratje 281, komunisti 4547, fašisti 17.712, maksimalisti 714.
Gorica: vpisanih 58-15, glasovalo 4546; Jugosloveni 522, fašisti 3003, republikanci 303, popolari 149, komunisti 380, do
odstotkov, dočim pa jo bila v južni Italiji, parlament velik korak k ureditvi odno-
na Sardiniji in Siciliji zratno slabejša, od 45 do 55 odstotkov. V Kapolju je od 408.176 vpisanih volilo samo 211.379 vo-lilccv.
Rim, 7. aprila, s. Po najnovesjaih poročilih bo od manjšinskih strank zastopana Ljudska stranka (Pastito popnlaro) s 40 do 50 poslanci), unitaristični socijalisti s 40. Turafti, Trevos in Giolitti so bili zo-! pet izvoljeni. Bivši ministrski predsednik
šajev v naši državi. Radičevci se poživljajo, da s svojim delom v parlamentu dokažejo, da jim je ua tem, da se država uredi in postopa po jugoslovcnskcm nacionalističnem programu. Nato sc jc sklenilo, da se člani organizacije, ki so se eltsponirall za blok, kaznujejo z ukorom, ker ostane Orjuna strogo izven-strankarska organizacija, ki gre po poti i določeni ua njenem zadnjem kongresu v
stranka nad 70 odstotkov oddanih glasov.
KRVAVI SPOPADI. Rim, 7. aprila, s. Iz številnih krajev države prihajajo poročila o hudih spo« padili med fašisti in pristaši manjšin« skih strank, posebno iz Napolja, Bcnc« venta, Lazia in Julijske Benečije. V Mi« lanu so fašisti oplcnili več delavskih konr,umnih zadrug, v Turinu in Grccu so sc komunisti in socijalisti na eni ter fašisti na drugi strani spopadli s samo« mokrntje 39, unitarci 83, maksimalisti 58. j kresi in jc bilo več oseb ranjenih. V St. Andrež: Jugosloveni 1(51, fašisti j Avelinu jc bil umorjen brat liberalnega 83, republikanci 8, komunisti 35, mnksi- | kandidata, ki pripada fašistovski stran« malisti 7. Renče: cd 495 volileov 201 fa- i ki. V Modognu pri Bariju jc moralo vo« šist. Rlhemberk: Jugoslov. 511. fašisti | jaštvo rabiti orožje. V Rcggio di Ca« 50, popolari 5, komunisti 13, maksimali- labria jc prišlo do krvavih bojev med sti 2. črnlče: .Jugoslov. 219. fašisti 62. Ajdovščina: Jugoslov. 131, fašisti 28, komunisti 10, socialist 1. Vipava: Jngosl. 157, fašisti 73, komunisti 62. Doberdob: Jugosl. 47, fašisti 82, popolnra 2, maksimalisti 3, komunisti 14. Idrija: .Jugoslov, 382, fašisti 98, komunisti 605, unitarci 47. Kobarid: Jugosl. 231. fašisti 18. komunisti 8. St. Peter na Krasu: Jugoslov. 172, fašisti 114, komunisti 117. Cerkno: Jugoslov. 879, fašisti 27, komunisti 78.
Pula: Jugoslov. 163, unitarci 41, popolari 61, republikanci 848. demokratje 36, komunisti 600. fašisti 9105. maksimalisti 84. Lošinj in Cres: Jugosl. 101, unitarci 5, popolari 12, republikanci 27, komunisti 7, fašisti 4139, maksimalisti 2.
Bonomi jc propadel. Od približno 60 od- j Splitu, ter da bo Orjuna zvesta čuvarica, stoikov volilnih upravičencev, ki so so j ki bo z budnim očesom spremljala vsa-ndoležili volitev, je dobila fašistovska i ko delo na političnem polju in z vsemi
' silami preprečila defctistlčno delo vseli razdornih elementov.
fašisti in pipijevci.
anja z itaiijo
Beograd, 7. aprila, p. Danos dopoldne so imeli naši delegati in eksperti za trgovinska pogajanja z Italijo glede trgovinsko konvencijo konferenco z ministrom dr. ICrizmanom. Na tej konferenci so se našim delegatom dale, nadaljnje instruk-cije. Popoldne je bila soja plenuma naše in italijanske dolegacije, na kateri se jo
Klerikalci in Radicevci slave g. Davidoviča
Beograd, 7. aprila, r. Noooj jc bila prirejena intimna večerja Davidovičevih demokratov, katero je sklicala skrajna lcvica okoli «Odjcka» v hotelu «Slavi« ja». Prisotnih je bilo okoli 500 ljudi. Poleg vodij opozicijskih strank so bili prisotni mnogohrojnl radičevci in pri« staši opozicije. Po večerji jc najprej govoril Davidova1, ki je rekel, da je njegova stranka vedno delala za spora« zum s Hrvati. Demokratska stranka je šla vedno za tem, da se ohrani nedelji« vost države, narodno edinstvo in vse tckovinc, ki so bile pridobljene v vojni. Sestava bloka jc garancija, da sc nc bo zgodilo nič slabega. Ako opozicijski blok nc bo uspel danes, bo uspel jutri ali pojutrišnjem. Za njim sta govorila dr. Korošec in dr. Spaho, potem pa ra« dičcvcc Karlo Kovačcvlč, ki jc rekel, da radičevci niso nikdar bili proti srh« skemu seljaku. Sestanek je završil ra« dičcvcc dr. Juraj Krnjevič, ki jc rekel: Kakor je omladina delala za Radičevo
nadaljevala razprava o jadranski tarifi., Jutri sa bodo sestali naši in italijanski | konccpcijo na Hrvatskem, tako mora eksperti, ki bodo proučevali že izdelane j srbska omladina delati za Davidovičevo tarifo med Italijo in Avstrijo, nakar so I koncepcijo med Srbi. Z živijo«klici na bo sestal na seio Dlenum..	. demokratsko stranko Je končal govor.
Beograd sredi morja
Beograd. 7. aprila, p. Povoden j je Beogradu in okolici napravila več milijonov škode. Tekom današnjega dno so vode začele padati, vendar je 5« vedno nevarnost, posebno v dolnjem toku rek. Sava je pri Zagrebu nekoliko upadla, dočim je pri Sisku narastla za 20 cm, pri Brodu za 38 cm, pri Beogradu pa stoji r.-no nad norm.ilo. Danes jo še nekoliko narastla. Skoro v vsem toku so narastle Dravi, Tl»a, Kolpa, Bosna, Una in Drina. O stanju Donave se poroča: Pri Dunaju je Donava padla zn 23 cm. ori Bratislavi za 30 cm, pri Budimpešti za 21 cm narastla pa jo pri Mohaču za 19 eni, pri Bezdanu za 14 cm, pri Bogojevi za 35 cm, pri Novem Sadu za 22 cm, pri Zomunn za 17, pri Smederevu za 23 in pri Oršovi za ,r> cm. Pri ncograjakl kapitaniji na savskem pristanišču j« voda, planila žo čez železniško progo, na drugi strani pa je voda dosegla ze. munsko progo. Na železniškem mof-tu pri Beogradu stoji voda samo dva podi pod urezom letnico 1888. ko je voda stala najvišje. S Kalimegrlatu u vidijo Sava in Donava kakor morje, tako. da ni videti onostranske^i brega.
(Glej tudi poročilo na 3. strani!)
Volitve na Bavarskem
Monakovo, 7. aprila, J. Včeraj so se vršile volitve v bavarski treželni zbor. Izid je nastopni; Od 401.472 volilnih upravičencev jo glasovalo 300.867. Od teh je dobila bavarska ljudska stranka 59.530, komunisti 47.986, neodvisni socijalisti 1383, socijalisti 51.489 in naeijonalni blok 104.072.
RIMSKI PAKT PREDLOŽEN ZVEZI NARODOV.
Ženeva, 7. aprila, h. Zastopnika Ita• lile in Jugoslavije sta danes v imenu svo-lili vlad izročila generalnemu tajniku Zveze narodov siru Drumontu med obema državama, dne 29. Januaria v Rimu sklenjeni dogovor. Oba zastopnika sta st zelo zadovoljivo Izrazila o udejstvova■ nla političnih in gospodarskih pogodb med obema državama, s katerimi se pričenja koristna (Johf a>4elaynnla obeh ..narodov*
'ostanek r (Tovornikom Iv. Kojžarjem. Sklonjeno je bilo sklicati za soboto šlr-šl sestanek v svrho ustanovitve krajevno organizacijo.
V	Murski Soboti ;o bil v sredo dno S. aprila, dobro obiskan redni mesečni družabni sestanek krajevno organizacijo. O političnem položaju jo poročal notar Koder.
V	St. Jurju ob lužul železnici jo bil v
nedeljo prav dohro obiskan shod .ID?, ^tvoril pa jo predsednik krajevne organizacij« p. Kovačič. nakar je delegat iz Celja podal sliko o današnjem političnem položaju in orisal usodno eopljonjo naprednih vrst. K besedi se jo oglasil tudi g. Diofetiik, ki je na splošno odobravanje nagiašal potrebo enotno napred ne fronto. Kot tret;'i govornik je nastopil s frazami g. Dobovišek, ki jo po zabavljanju n.id Pribičevičem prebral neko vosolucijo ter zahteval, di jo da predsednik na glasovanje. Ker predsednik tega ni storil, je on sam pozval zborovalce, naj glasujejo. Dvignilo so "e tri roko in g. Dohovltok .ie zaklical: »Resolucija sprejeta!* Predsednik jo ugotovil, da resolucijo ni dal nn glasovanje In da so glasovali za njo lo trije zborovalci. Nadaljnji govornik g. Curanič jo poudarjal potrebo po skupnem naprednem nastopu v prihodnjih volitvah.
VOJVODINA ZA POLITIKO G. PRIBIČEVIČA. Novi Sad. 7. april«. Včeraj se je tu vršila okrožna konfcrcnca Demokrat« V Trborjali sta1 ob udeležbi nad 50 i ske stranke. Udeležili so se jo med dr. mož govorila urelnika Spindier in Ozira | prosvetni minister Svetislav Popovič, v gostilni župana Brajnlka. Ljudjo pro dr. Edo Lukinlč, prof. 2ivanovič, Vin« sili zlasti za intervencijo obnovitve po- | dimir Stojanovič, kmet iz Bosne, in Sc stajališča v Trbonjah.	j drugi ugledni člani stranke. Radi velike
Popoldne sta imela govornika še se-, udeležbe sc jc konferenca spremenila v stanek zaupnikov na Mutl. kjer j« hil j shod, ki ga je otvoril predsednik okrož izvoljen pripravljalni odbor za ustanovi- j nega odbora dr. Miloš Bokšan.
V	Zg. Vlžlngi je bil pod predsedstvom notarja Kolška zaupni sestanek, pri katerem so je razvila zelo živahna debata. Govornika dr. Koderman in ravnatelj Vo-glar.
V	Rdečem brogu sta imela v gostilni Volmajor lep shod dr. Roisman in Lojzo
nliou ur. ii,, milili u iu i.ui/.u i " . v, » . ... ,	i
Doležal. V tej dolinici, kjer gmde sedaj ™,,gršiplevolna njivi slovenskega na ozkotirno železnico v St.hodol, se je vr-!rr"ia»	je za iztrehjienjo demo
šil to nedeljo spioh prvi politični shod,
ki je ob parnem zanimanju pohorskih kmetov in Žagarjev trajal dve uri.
Popoldne sta ista govornika zborovala v Podvelkl pri po;'aji Brezno - Ribnica, kjor je bil sestanek zaupnikov v gostilni Grflgl.
Demokratska nedelja
OKROŽNI ZAUPNISKI SESTANKI V j Koderman in ravnatelj Vozlar. Predsedo-LJUBLJANSKI OKOLICI.	val jo g. .Tončič.
Prošlo nedeljo in včeraj so ser vršili v ljubljanski oblasti okrožni sestanki zaupnikov JDS, ki so vsi sijajno uspeli. V Laškem so je zbralo 62 delegatov ter je poročaj ravnatelj Jug; v Š k o f j i Loki (34 delegatov), je poročal prof. Breznik; na Jesenicah za radovljiški okraj (32 do!opatov) g. Janežič; v Gor. Logatcu (96 delegatov) ravnatelj dr. Rutar; v Ribnici zn kočevski okraj (64 delegatov) dr. Kramor; v Novem m e-s t u (24 delegatov) prof. Seldl in Lenarčič; v Črnomlju (20 delegatov) tajnik Majcen; v Metliki (zastopane vso občine) dr. Ptic; v Brežicah (30 delegatov) g. Tavzos; na Raki za občino Poduice, Ardro. Smodnik, Vidom, Raka, Dobrava. Pijava gora, Gmajna, Dodin vrh in Vrh je poročal tajnik Clmerman; v Rajhenburgu fe je vršil občni zbor krajevno organ. JDS ob udeležbi zastopnikov k. o. iz Krškega in zaupnikov iz okoliških občin ter je poročal tajnik dr. RapA. Okrožni sestanek v K r a n j u se jo vršil v pondeijek popoldne. Zbranih je bilo 65 delegatov iz vsoh občin okraja. Poročal je g. dr. Kramer.
Na v««h okrožnih sestankih i« bili sog!a«no snrojc-ta. resolucija, ki olo-brava poliliko Svotozarja Pribičeviča tor Samostojnega demokratskega kluba in izreka posl. Reisnerju ter oblastnemu načel« t vu JDS v Ljubljani popolno zaupanje.
Podrobnejšo poročilo o sestankih priobčimo naknadno.
SESTANKI IN SHODI V MARIBORSKI OBLASTI.
V	nedeljo so so vršili v mnrib. oblasti sledeči sestanki in javni shodi JDSr
V	Zg. Duplchu pri Mariboru zaupni sestanek pri Partljiču iz vseh občin župnije sv. Martin. Govorila sta dr. Pivko in ekonom Grm. Domačini so živahno posegali v debato.
V	Fratnu j? bil sestanek v gostilni Špuraj. Ob lepi udeležbi je razpravljal o političnem položaju dr. Lipold.
V	Dravski dolini jo bilo 6 demokratskih sestankov in shodov, ki so vsi lepo uspeli.
ka koristolovstva, stranka partlzan-stva, stranka osebnih amblcijonlstov in stranka korupcijo ter nasilja«, ali one, kjer tarli »Nova Pravda», da «o so demokrati zato »prerinili do vladnih korit*, da doba priliko »oplačkati državno kaso. da spravijo par ljudi do častnih in mastnih mest. da so korupcija ne odpravi* itd. Rajsko vesolje pa uživa »Slovenec*, da moro ponatisniti oni odstavek iz »Nove Pravde*, kjer stoji zapisano, da so »demokrati
krntov treba iti v skupno fronto s klerikalci. »Nova Pravda* namreč, nravi: «Vsi. prav vsi moramo iti na delo. da ga (demokratski pleveli iztrebimo. Nobena stranka nl prizadejala našemu narodu toliko zla. kot demokratska. Pač pa smatramo, dn so moramo v t«j točki (v boju proti demokratom) zbli-
z zadržanjem njihovega voditelja, samo da oni tega ne pokazujejo pred drugimi In ne dajejo svoji nezadovoljnosti nobenega Javnega izraza...
V Krče vini pri Mariboru k, hil zaupni „ Vsemi	(tudi s klerikal-
ci), ker ;e sedaj prva stvar: Boj proti nepoštenosti, korupcijonlzmn in ccn-tralizmu, katerega nosltclji so v prvi vrsti demokrati.* Tako »Nova Pravda* iti ž njo »Slovenec*.
Daleč smo od toča. da bi polemizirali z »Novo Pravdo* in z ljubljansko genera.liteto NSS. Ta stranka ie bila. Peščica političnih parvenijov. ki so se viljevali kot izrodok svetovno vojne Slovencem, jo dokazala, da so za narod. zlasti pa za napredno naše ljudstvo, ravno tnko kvarni, kakor voriž-
Iz demokratske stranke
Občni zbor krajevne organizacije JDS v Trbovljah se je vršil v nedeljo dne 80. marca v dvorani gospe Forto na Vodi. Zborovanje je vodil predsednik g. Goropovšok. na kar jo utemeljeval podpredsednik g. R. Plavšak sledočo resolucijo: »Krajevna organizacija JDS v Trbovljah pozdravlja z odobravanjem ukrepe oblastnega odbora JDS v Ljubljani, glede vstopa narodnega poslanca prof. Reisncrja v samostojni demokratski klub katerega taktiko smatra času in okolšči-nam edino primerno za ugodno rešitev vprašanja državnega edinstva in njenega obstoja. Istočasno izreka oblastnomu odboru in njega predsodniku g. ministru n. r. dr. Žerjavu svoje neomajeno zaupanje*. — Resolucija jo bila z velikim navdušenjem broz vsake dobate soglasno sprejeta. O nadaljnjih točkah dnevnega reda so je razvila živahna razprava tor so se sprejeli važni sklepi glede tesnejšo organizacije in uspešnejšega delovanja kraj. org., h kateri je pristopilo žo tudi precejšnjo število narodno čutečih rudarjev. Sedanji odbor so je na novo potrdil, število odbornikov pa povečalo / 7r.stopniki vseh slojev tukajšnjega kraja. Dobro uspeli občni zbor je zaključil
niki kot med in povo m i izrM.k re«'- predsednik z pozivom na smotreno delo no trgovine. Naj so oni še tako naduti j"1/ dobrobit naše lope nerazdružne na-in smeli čas in zdrava konsolidaciia rod,,° domovine.
rasmer uh bo zbrisala, s pozornico. Vi- j jz ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV: šok političnega pustolovstva so NSS- | Na Lokah pri Zagorju je predaval v arskl parvonljl dosegli že nrod leti, ko netieij0i dne 30. marca g. Stojan Bajič so s svojim »županom* in v zvezi s „ temeljnih določbah naše ustave. Po«
tev krajevno organizacije Vuzeniea - Mu-ta. —
V Vuliredu sta zborovala v gostilni pri S. Germu ob udeležbi nad 60 ljudi dr.
klerikalci zajedli ljubljanski mestni magistrat. Po moraličnom krahu svojega matrisl.ratnogn režima so so voditelji NSS lo še opotekali kakor pijano muhe. Ponujali so se sorla.i »lnir-žujem*, sodnj komunistom, dokler niso 7. dr. Ravnihnrie.m vred obsedeli nmd stoli na dilci. Zadnjo občinske volitve v Ljubljani, pri katerih so zadnjič s pomočjo njihove politične zga-,parijo zmagali klerikalci ter kolo«alen padec glasov NSS pri držnvnozbnrskih volitvah v marcu 1023. sta sijajna dokaza naglega propadanja fe stranke, občinsko volitve nn deželi v zadnjih mesp"ih pa prava manifestacija končno likvidacije političnega nestvora. v katerega so je pod vodstvom nezrelih voditeljev razvila NSS.
Vse to mimogrede, kor danes nam gre le za to, da ugotovimo politično zavezništvo generalov NSS s klerikalci. Citirali smo »Novo Pravdo* po »Slovencu*, da vidijo naši pristaši. Sogl.-.sno jc bila sprejeta resolucija, v j koliko predrznosti in hifamnosti jo še
kateri 15 organizacij, mesto in okrožje Novi Sad. odobrava politiko g. Pribl čeviča in tovarišev.
Nedelja borbe bratov onstran meje
Ljubljana, 7. aprila.
Včerajšnja nedelja je bila borbni dan naših bratov onstran meje I severne i zapadne. Naš primorski rod je v drugič prestal mukepoino revijo svojih narodnih •sil, borcčlh sc za zaščito obstoja in jamstvo človeških pravic v italijanskem dr-
red preostalo tretjino mandatov (okrog 179).
Značilno je, da so mod tepenimi nahaja v prvi vrsti — klerikalna stranka. Papež, sporazumen s fašizmom, je prepovedal zlorabo cerkve in vero v politične nameno, zabranil duhovnikom pod strogo kaznijo, politično agitacijo na prižnici, v spovcdnici, na shodih in rezultat je za klerikallzem porazen. Pred vsem svetom jc doprinešen dokaz, da so
lavnem forumu na Moute Citorio, - ko-klerikalne stranke le tako dolgo'močne, roški Slovenci pa so v občinskih volit- Uokler so morejo posluževati cerkvenega
vah za par nadaljnih let zabranili vsako ped zemlje pred vsiljujočim se germani-zatorstvom svojih nemških gospodov. Kakor je naravno v paraleli z obupnim bojem naših Primorcev stopa pri nas interes za gibanje koroških Slovenccv skoro malo preveč v ozadje, toliko raz-veseljivejše jo danes dejstvo, da so se naši koroški bratje izkazali odločne ter so kakor pravijo prva poročila, napredovali.
Volilna kampanja, ki je zadnje tedne vzvalovala javno življenje v Italiji, se je zadnje dni zaostrila do nečuvcnlh skrajnosti, četudi si jc fašistična vlada vnaprej zagotovila dvetretjinsko večino v zbornici In je veliko »zmago* takorekoč že v soboto Imela v žepu. Ampak tudi opozicija se je ob tem zavedala, kakšna usoda se ji kuje, in je navzlic težki resig-naclji na izgubo mandatov vrgla v napeto igro vse svoje adute. O novem italijanskem volilnem redu, produktu faši-stovskega generalnega sekretarja Michc-le Bianchla, kl a priori zajamčuje iaši-stovski kot najkompaktncjšl stranki dvetretjinsko majoritetno premijo, smo par-krat podrobneje razpravljali. V glavnih konturah smo tudi očrtali položaj jugo-slovenske manjšine, njeno složno borbeno razpoloženje v znamenju lipove vejice, ter njenih petero kandidatov z dr. VVllfanom čelu. V svrho točnejše evidence navzlic temu ne bo škodovalo nekaj rekapitulacije:
Po novem volilnem zakonu tvori cela Italija edinstveno volilno okrožje, razde-, Ijeno v 15 volilnih okrajev, pri čemer ob stoja posebna določba, da sc pripuščajo 'le take kandidatne liste, kl so prijavljene v najmanj dveh volilnih okrajih. To je prisililo jugoslovensko in nemško .' manjšino k skupnemu nastopu in volilna lista nosi znak lipove vejicc spojene s planlnko. V prošlem parlamentu so fašisti predstavljali le tnalo skupino s 30 poslanci napram 122 socljallstom, 100 popolarom (klerikalcem), 37 levičarskim fn 100 desničarskim demokratom. Faši-stovska stranka Je zdaj preko noči porasla na prilično 350 mandatov na neusmiljen račun pred vsem socljallstov In po-polarov, enako pa seveda tudi manjših akuoln. Vsem tem poklanja novi volilni
v ljubljanskih ostankih NSS. Oni nas prostaško psuiojo. obrokujojo ter napovedujejo, da nas bodo iztrebili kot plevel. Pa ne bo nobenih nesporazum-
slušalci so docela napolnili sobo in so« sednje prostore ter so z izrednim zani« manjem sledili predavanju. Po predava« nju sc jc razvil živahen razgovor. Ude« lcfcnce jc predvsem zanimalo poslova« nje Narodne skupščine, proračun, dva« nnjstine, vcrifikacijsko postopanje, ob« lastna samouprava in drugo. Bili so s predavanjem izredno zadovoljni, češ, da so mnogo čitali o teh stvareh, da pa do sedaj le niso vedeli, kaj je pravza« prav vse to. '
Zveza kulturnih društev v Ljubljani prosi vsa ona društva, ki še niso po« slaln poročil o društvenem delovanju za I. 1923., da to nemudoma store. Zveza podatke nujno potrebuje.
ministra Kucharskega državnemu sodišču, češ da je s sklenitvijo pogodbe i akcijsko družbo Cyrardov močno oškodoval državno pogodbo. Sklenjeno js bilo, da se izvoli 15-članska komisija, ki naj natančno preišče afero in potom poroča parlamentu.
— Hughes proti ruzorožltvenl konte. rencL Z ozirom na resolucijo senatorja Boraha v senatu, s katero se poživlja predsednik Coolidge, naj podvzame iniciativo za sklicanje nove mednarodne, gospodarsko in razorožitvene konferonce ki naj bi so bavila predvsem z omejitvijo gradnjo podmornic, je državni tajnik Hughes naznanil predsedniku Coolidgeu, da taka intervencija Amerike za sedaj ne bi bila umestna, ker stoje zunanje vlasti na stališču, da za novo razorožitva no konferenco sedaj še ni ugoden čas.
Borza
Po svetu
— Narodne manjšine v Nemčiji. Pri
predstoječih volitvah za nemški državni zbor bodo postopale narodne manjšino složno. Ze dalj časa se vrše tozadevna pogajanja mod Poljaki in Danci. Manjšinskemu bloku se bodo pridružili tudi lužiški Srbi ali Vendi. Narodne manjšine upajo, da dosežejo na podlagi propor
Ijenj, izjavljamo, da delamo za pisavo ca nekoliko mandatov. Na čelu skupine
»Nove Pravde* predvsem odgovorno vodstvo NSS, gg. Doržiča. Tavčarja, Urbančiča, Salohrrja itd. Gospodje so s« morali zavedati, kaj so pustili pisati v glasilu stranke, v katere vodstvu oni sede. Motijo se zelo, ako menijo, da so so sedaj povrnili časi, ko bo zopet vsakdo labko nekaznovan kradel čast in poštenje mož, ki so prevzeli težko in odgovorno nalogo, čuvati nacijonaine in narodne interese pred separatisti in Teakcijonarji.
morejo posluževati in verskega terorizma. V trenutku, ko klerikalcem vzameš to sredstvo ležijo na tleh...
Koliko notranje sils je v fašistovski zmagi, se bo šole pokazalo. Fašizem je porazil nasprotniške strnnke, toda dveh sovražnikov ni premagal. Za petami sta mu noraz.položenjo, apatija volilnih mas (udeležba pri volitvah je bila skrajno slaba) in pa notranja razkrhanost, ki utegne fašizmu pri izvajanju začrtanih nalog postati usodna navzlic njegovi novi veličini.
OBČINSKI! VOLITVE NA KOROŠKEM. Napredovanje Slovencev.
Celovec, 7. marca.
Včeraj so sc vršile na Koroškem, Iz-vzem.šl Celovcc, občinske volitve, ki so povsod potekle mirno. V večini občin so se nemške stranke zedinilc na enotni listi. Narodni socialisti so postavili svojo lastno listo. Po dosedanjih rezultatih sc razmerje strank v mestih nl posebno
spremenilo. Kjer ie enotna lista meščan-,	, ,.„ „ , _	.
sklh strank Izgubila, so pridobili narodni i so v soboto Pri5H v Zagreb. O politični socijalisti (Hltlerjevcl), ki so precej na- situaciji so dejali, da ie zaenkrat treba
+ Kako daleč gre zaslepljenost
tkzv. Davldovičeve skupine jc razvidno lz dejstva, da so Davldovičeve! včeraj dopoldne v Beogradu sklicali zbor svojih pristašev med akad. omladlno, kl so ga navzlic dejstvom, da velik del beograj ske demokratske omladlne odobrava Prl-bičevičevo politiko proglasili za zbor celokupne demokratske omiadine in da so na tem zboru prirejali ovaclje Radiču ter demonstracije proti Svetozaru Pribičevi-ču! Zboru je prisostvovalo 7 radlčevskih poslancev ter 4 Spahovci. Skoda, da so klerikalci ostali doma; družba bi bila potem popolna. Odsotnost klerikalcev je pa tudi značilna In po zadnjih vesteh — razumljivi Klerikalci niso nič več posebno vneti za solidarnost opozicijonalnoga bloka...
+ Radičevci ln tajne sile. Urednik zagrebških «Novostl» se je razgovarjal z nekaterimi radičevsklmi poslanci, ki
predovali. Socljalnl demokratje so. po poročilih listov napredovali v Beljaku in St, Vidu, na deželi so pa deloma nazadovali. Slovenci so v mnogih kralih precej pridobili. Podrobnih rezultatov iz slovenskih občin še ni.
NSSarji zopet zavezniki klerikalcev
Nedeljski »Slovenec* je po daljši pavzl na novo sprejel NSSarje med svoje politične sotrudnlke. Z veliko naslado in korarsko zadovoljnostjo po-natiskuje glavno glasilo SLS ceio kolone iz »Novo Pravde*, strankinega glasila NSS. Kaj posebno se dopnde »Slovoncu* obrekovalna kampanja, ki so jo sedaj zopet začeli ljubljanski voditelji NSŠ proti demokratom.
Katoliški glasnik s emokajoiSo slastjo citira one »ocvirke* h «Nove Pravde*, kjer n. pr. piSe narodno-eo-jjalnl gemeralStab, da, je JDS ►»tran-
sa mo potrpeti in čakali. S pomočjo nekih tajnih sli, kl ravnajo srbijansko politiko, je uspelo Pašlču. da jc polovil niti v svoje roke. Zdaj opozicijskemu bloku ne preostaja ničesar razun čakati, da Pašič izpusti situacijo iz rok. RadičcvcI, kakor se vidi, pričenjajo govoriti zelo umerjeno In spoštljivo.
+ Kako lt vari Radič račune svojega bloka. Iziave StJ. Radiča v dunajski »Stunde*, po katerih so prišli radičevski poslanci v Beograd samo zato, da onemogočijo baje nameravano akcijo g. Pašiča proti Bolgarski, so Izzvale v opo-zlclonalnlh krogih, Izvzemšl radlčevce popolno zmešnjavo. Radič )e s svojo klc-petavostjo zopet povzročil mnogo škode. »Vreme*, ki registrira ta položaj, Izjavlja, da opozicijonalni krogi pripisujejo v prvi vrsti tej klcpetavostl krivdo, da politika opozicije ne najde v Beogradu ugodnejšega sprejema. Davidovičevcl In klerikalci izjavljajo, da pokvari Radič s svojimi Intervjuvl vse, kar oni napravijo v dolgih naporih. Celo v vrstah ra-dlCevcev se opaU. v.ejfe ne*ad_QV(?ljnq|i
kandidatsko liste sta dva Poljaka, ki bosta najbržo izvoljena. Kot nova narodna manjšina nastopajo tokrat lužiški Srbi, ki so si s pomočjo Čehov vzgojili na čeških visokih šolah že lepo število svojih inteligentov.
—	V Franciji se zmanjša število poslancev ra 584. Senat jo odobril sklep poslanske zbornice, da se na podlagi zad njega ljudskega štetja zmanjša število poslancev od 62!) na 584.
—	Francozi tn Albanija. Francozi so v Albaniji marljivo na delu. Vsepovsod ustanavljajo Šole. V Argirokastru so nedavno odprli vzorno gimnazijo, katoro poseča 700 dijakov. Albanci goje 7.a fran coski pouk velike simpatije. To kajpada zbada Italijane, ki se zaskrbljeni vprašujejo, da-li spada Albanija v francosko ali italijansko Interesno sfero? Francozi nameravajo sedaj otvoriti v srednji Albaniji muslimansko gimnazijo. S tem zavodom hočejo izkoristiti antipatije ar-navtskih muslimanov proti italijanski propagandi. Namen Francozov pri usta-novljonju šol v Albaniji je, vplivati na albansko inteligenco, da ne zaide popolnoma v italofilske miselne struje. Med Francozi in Italijani se zategadelj vrši na šolskem polju v Albaniji hud boj, o katerem se še ne da prorokovati, s čigavo zmago bo končal.
—	Obisk rumunske kraljevske dvojice v Rimu In Madridu Izostane. Rumunska kraljevska dvojica je nastopila v nedeljo svoje inozemsko potovanje v Bern, Pariz in London. Nameravani poset Rima in Madrida izoBtano. Kakor so zatrjuje, je bilo potovanje v Rim opuščeno vsled iniciative Mussolinijn, ki so je postavil na stališče, da zaradi obstoječih reBnih težkoč med Italijo in Rtimunijo sedaj ni primeren čas za izmen,Javo obiska. Španska vlada bo je bajo izrekla proti poso-tu zaradi neko manifestacijo na čast Ro-tnanonesu v Bukarešti. Po zatrdilu pariške »Liherte* pa je najbrže Mussolinl pozval Prlma di Rivero, da naj prepreči obisk rumunske kraljevske dvojice, da sa na ta način manifestira skupno postopanje obeh latinskih diktatur v stališču proti Rumuniji.
—	Obsedno stanje v Bukarešti. Zaradi vedno bolj naraščajočih dijaških nemirov r Bukarešti je ministrski Bvet sklenil proglasiti nad mestom pceki sod. Kontrolo nnrl javnim redom so prevzele vojaške oblasti. Dijaški izgredi imajo popolnoma fašistovski značaj in so jih povzročili vodje opozicije, da pripravijo sedanji vladi ležkoče.
—	Kazenski predlog proti bivšemu poljskemu finančnemu ministru. Poljski parlament Je razpravljal v četrtek o pred logu gleč(e iztpčitve bivšega flntečnaga
7. aprila:
ZAGREB. Na efektnem tržišču je tendenca nespremenjena. Od bančnih papirjev je vladalo danes veliko zanimanje za delnice Slavenske banke in to zaradi predstoječega povISanja glavnice s sodelovanjem Banque des pays de 1'Europe Centrale, Pariz. Zato jim je tečaj poskočil od 115 na 180. Od Industrijskih papirjev je bil večji interes za Slavonijo. — N« deviznem tržišču je vladala precej slaba tendenca. Blaga je bilo dovolj, a promet se je gibal v zelo ozkih mejah. Tečaji so bili v glavnem na nespremenjeni bazi napram petku. Edino deviza na Italijo js bila nekaj čvrstejša. Največ se je trgovalo v devizah na Dunaj, Italijo in New-York ček. Notirale so devize: Amsterdam 2985 do 8015, Dunaj 0.1188 do 0.1158, ček 0.1187 do 0.1157, Budimpešta 0.1075 do 0.1875, Italija izplačilo 857.75 do 360.75, ček 858 do 801, Kopenhagen 0 do 1825, Kristljnnija 0 do 1110, London izplačilo 351 do 854, ček 850 do 858, Ne\v-York ček 80.15 do 81.15, Pariz 472.5 do 477.5, Praga 240.9 do 248.9, ček 240.3 do 243 3, Slockholm 0 do 2180, Švica 1418 do 1423, ček 1412 do 1422; valute: dolar 79.875 do 80.875, mK 0.085 do 0.115, leji 0 dn 43, švicarski franki 1400 do 0; efekti: Trgobanka 49 do 50, Eskomptna 144 do 145, Kreditna Zagreb 144 do 145, Hipotekama 75 do 76. Jugoslnvenska 125 do 126, Praštediona 927.5 do 935. Etno 135 do m, Slavonska 125 do 180, Srpska 140 do 141, Eksploatacija 149 do 151, Drava 400 do 410, Goranin 147.5 do 152.5, Sečprana Osijek 1800 do 1320, Isis 61 do 0, Narodna šumska 115 do 117, Nihag 127.5 do 182 5, Gutmann 975 do 1000, Slavonija 148 dn 147, Strojne 0 do 200, Trbovlje 700 do 71(1, Union 800 do 0, Vevče 175 do 185, 7 odst. investicijsko 65.5 do 66.5, Vojna škoda 145 do 150.
BEOGRAD. Borza ni poslovala radi pravoslavnega praznika.
CURIH: Beograd 7.10, New-York (573.125 London 24.89, Pariz 38,15, Milan 25.50, Praga 17.10, Budimpešta 0.0080, Bukarešta 2.95, Sofija 4.10, Dunaj 0.00801.
TRST: Borza radi volitev zaprta.
DUNAJ: Devize: Beograd 872 do 876, Berlin 14.65 do 14.95, Budimpešta 0.90 do 1, Bukarešta 304 do 866, London 807.300 do 808.800, Milan 3159 do 8171, Ne%v-Yorlt 70.935 do 71.185, Pariz 4167 do 4183, Praga 2115 do 2125, Sofija 500 do 510, Curih 12.855 do 12.405; Talute: dolarji 70.560 do 70.960, funti 805.500 do 307.100, francoski franki 4135 do 4165, liro 3165 do 3185, dinarji 865 do 871; efekti (v tisočih aK): Trgobanka 85, Hrv. hipo!elcnrnn 65, Eskomptna 120, Jugosla-venska 102, Trbovlje 583, Pivovarna Sa-r. jevo 850, Jesenice 1420, Zenica 1850, Gutmann 810, Slaveks 360, Slavonija 110, flečerana Osijek 1060, Juli-Stld 460, An-globauk 484, Bankverein 158, LUnder-bank 800, ZivnostenskA 917, Poldi 572, Alpine 515, Skoda 1189, Dnimler 128.
PRAGA: Beograd 42.75. Rim 154, Parij 20.275, London 148.05, New-York 84.30.
LONDON: Beograd 350, Pariz 74.6(1, Milan 97.50, Curih 24.88, New-York 434.31 Dunaj 308.000, Bukarešta 835.
NEW-Y0RK: Beograd 124.25, Berlin 21.75, London 432.43, Pariz 578.50, Curih 1746, Budimpešta 15, Praga 297.50, Varšava 1375. Milan 441.75, Dunaj 14.12.
Darujte, da rešimo sokolski Tabor!
PTUJ. Dne 30. marca se je vršila v prostorih ptujskega muzeja pomembna slavnost. Tega dno je izročil g. okrajni glavar dr. Pirkmajer odlikovanja, ki jih je podelilo Nj. Vol. lani ob priliki proslave 30-lctnico muzejskega društva najzaslužnejšim članom. Odlikovani so bili gg.: dr. Franc Kotnik, profosor tuk. gimnazije, podpredsednik Viktor Skrabar, no tarski kand. in konservator, oba z redom sv. Save IV. razreda, mnogoletni odbornik Rudolf Gallhofer, strokovni učite'] v pok. z redom sv. Save V. razreda in 79-ietni arheološki izkopač Martin Vnuk z zlato kolajno za marljivo dolo. Gosp okrajni glavar je v lepem in jedrnatem govoru poudarjal veliki pomen društva za prosveto in navajal zaslugo odlik"' vancev posebno za narodopisje, književ no zgodovino, arheologijo in numizmatiko. Pozdravil jo tudi navzočega ravna telja drž. muzeja v Splitu dr. MlhajK Abramiča, ki jo pravkar dokončal del' »Voditelj skozi Poetovio*, ki izide ' kratkem. V imenu odlfkovancev se je m hvalil za podeljena odlikovanja predsed nik dr. F. Kotnik. Zvečer so se lbw prijatelji društva in odliko vanoev, na on IMeiiskem sestanku,
« JUTRO« št. 85 ®

In telesnih moči, tako da mu na pogled nihče no prisodi njegovih sedmih križov. Ko mu ob "Oletnici tudi mi iskreno čestitamo, mu iz srca želimo, da ga ohrani usoda še dolga lota tako mladostno čilega, kakor jo danes.
Poplave v Vojvodini in Srbiji
Beograd, 5. aprila.
O naraščanju Donave, Save in Drine prihajajo od vseli strani vznemirjajoča poročila. Vode naraščajo od ure do ure, tako, da sc je bati prave katastroie. Se-
god v sličnili, hvalabogu zelo redkih slučajih, — da ni bilo v grobu pričakovanih dveh milijonov niti večjih množin zlatnine, jo jasno. Ko so s svojim grozotnim delom končali, so trohnoČe truplo zopet zakopali, — morda le, da ne bodo prehitro izdani, — toda ne pravilno, marveč le 8—4 prsto globoko, odnosno so položili truplo na prekopani grob in je pokrili nekaj prstov na debelo z zemljo.
Ko se jo zaznalo za strašni čin, je drl tja seveda ves Smihel, sledovi okrog groba so bili mahoma poman-drani, in preiskovalna sodna oblast se bo morala boriti z največjimi, morda j nepremagljivimi težavami. Tudi jo bila
verna beograjska okolica jc vsa poplav-
,.	-1,11	, ' , : UU1II UlllilUl ll\ lliu l*Jfitl<ViUm. A UMI in MIHI
Uena. Zemun izgleda kakor otok. Vas ,oh pl.ol:a,S!lo obveščena, nhmrčč šole Borča, ki leži v Sremu nasproti Bcogra- v' pondoIjel. ,iutraj. Vendar je prečka-da je vsa pod vodo k ,e: uničila vse. ya' v tek^ j»e]eti j da bi	„
Prebivalci so si rešili golo življenje. Pri- L. RO tn]cSnn •fillvpn in s,,,mnL,
Danes praznuje v ponosnem savinjskem trgu Žalcu 70Ietnico svojega rojstva stara narodna korenina gosp, Josip Sire a, bivši mnogoletni žalski župan in eden najodličnejših gospodarskih predstavnikov Savinjsko doline.
Josip Sirca je bil rojen 8. aprila 1851 v Žalcu, odkodor so je po dovršeni ljudski šoli, ki je štela takrat le Iri razrede, podal v Celje, kjer je dovršil takratno dvorazredno realko in se nato posvetil trgovskim študijam. Te jo nadaljeval kasnejo kot sotrud-nik )io raznih uglednih trgovinah deloma v Sloveniji, doloma v Gradcu. L. 1S85. jo prevzel očetovo trgovino v Žalcu.
Po stalni naselitvi v svojem rodnem kraju se je udeležil Sirca vsake akcije, ki je bila zasnovana v povzdigo trga sli okolice. Že pri prvih volitvah je bil izvoljen v občinski odbor in za načelnika krajnega šolskega sveta ter je Mčel že tedaj borbo za meščansko lolo, ki pa je bila uspešno dobojevana Sele v Jugoslaviji. V občinskem sve- Dolenjskem nov zločin, ki obenem kalil je Sirca v zvezi z rajnkim županom j že, da bodo moralo i državne oblasti,
šla je na pomoč vojaška ckspcdicija, ki je šc rešila, kar sc jc rešiti dalo, a bilo je tega Ie malo. Brodarski sindikat jc stavil za rešilno akcijo na razpolago vse svoje pripravne plovil,e objekte.
Drina je poplavila velik del plodovitc Mačve. Na Več krajih jc voda podrla nasipe lil prebivalstvo dela sedaj noč In dan, da jih popravi in prepreči grozečo katastrofo.
Pod vodo je ves jugovzhodni del Src-ma, velik del Banata in tudi južni okraji Bnčkc. Škoda jc žc doslej ogromna.
Donava pod Beogradom narašča od ure do ure. Ob Donavi ležeča predmestja bodo vsak hip poplavljena, ako naraščanje vode ne prestane. Nekaj ogroženih hiš so morali že izprazniti. Najbolj je ogroženo predmestje Dorčal. Savski in donavski otoki so popolnoma izginili pod vodo.
ha, da se takšen nečuveti in sramoten čin eksemplarično kaznuje.
Hijena na šmihelskem pokopališču
Novo mesto, 7. aprila. Ogromno pozornost vzbuja po vsem
Hausenbiclerjem pometel z dotakratno ikojezičnostjo in uvedel samoslovon-sko uradovanje. Kot naslednik nepo-nbnega Hausenbichlerja je postal Sirca leta 1894. žalski župan in jo ostal na tem častnem, a tudi težavnem in odgovornem mestu celih 22 let. Kaj je itoril župan Sirca za-svojo občino, to vodo ceniti lo njegovi ožji rojaki. Pod njegovim županovanjem jo bila izvedena kanalizacija, tlakovanje nekatere ulice, popravljena občinska hiša, grajena nova šolska palača, limeljar-na, jo dobil trg električno razsvetljavo Itd. itd.
Ravno tako važno pa je tudi drugo fospodarsko delo jubilantovo. On je bil med prvoboritelji za dosego savinjske železnice, je bil dolgoletni požrtvovalni vodja Savinjske posojilnice, katere ravnatelj jo še danes, jo ustanovil limeljarno in oznatnenovalnico za hmelj, sodeloval pa tudi pri vseh d nitih gospodarskih sekcijah v '>,alcii in Savinjski dolini. Veliko ljubezni in Imela je posvetil gosji. Sirca zlasti ga-filstvu. Dolga desetletja jo bil načelnik domačega gasilskega društva. Bil
soustanovnik Zveze slovenskih gasilskih društev na Spod. Štajerskem tf-r dalj časa zvezni načelnik.
Ravno tako, kakor vsled svojega piodonosnega gospodarskega delova-tja. pa je gosp. Sirca čislan in spoštovan daleč na okrog vsled svojega ljubeznivega in dobrosrčnega značaja, fiil .ie skozi vsa dolga leta svojega bivanja v Žalcu duša vseh družabnih prireditev, seveda član vseh domačih društev, sam dober pevec, glasbenik in nadvse ljubezniv družabnik, obenem pa velik dobrotnik vseh, ki so se zatekali k njemu v stiski in potrebi.
Svoj jubilej obhaja gosp. Sirca v Nni posesti in svežosti svojih dušnih
Se bolj pa šola, prosvetne organizacije, cerkev in privatniki napeti vse moči, da so omeji posurovelost., ki "e kaže v vedno bolj se množečih slučtjih, o kakršnih svoječasno ni bilo slišati v naših krajih. Ni so še poleglo razburjenje radi znanega očividno naročenega dvojnega umora, ko so se poji'.iio naenkrat hijene, ki se niso ustrašile oskrunilio groba.
Pred nekaj tedni je v šmihelu pri Novem mestu umrl posestnik Josip Koši če k, ki je vobče veljal za zelo premožnega, celo bogatega. Bogzna, kako se jo kmalu po njegovi smrti pričela širiti govorica, da je glasom j,t govo poslednje voljo s truplom vred pokopan tudi velik del njegovo zlatnino, ura, prstani itd., in celo velika vsota v gotovini, v kovanem in papirnem denarju. Farna crescit eundo, govorica raste mod širjenjem. Kmalu so je po Dolenjskem govorilo, da ju z rajnkim Košičkom poleg zlatnine zakopanih v njegovem grobu gotovine za dva milijona, pri čemer je bilo ljudski fantaziji prepuščeno, ali veruje to svoto le v kronah ali colo v dinar-jih.
Našel se je pa človek, ki je poieg zadostne neumnosti, da jo tej govorici verjel, imel tudi dovolj surovosti, da se ni ustrašil oskrumbe groba in mrliča. Glavno je denar! Tako so doslej še neznani storilci v noči od sobote na. nedeljo na šmihelskem pokopališču (jedva pol uro od Novega inesta!) izkopali Košičkov grob. razbili rakev in izvlekli iž nje trohneče truplo ter je preiskali. Vaš poročevalec še ni mogol izvedeti, ali so si zločinci morda kot, majhno nagrado za svoj zverski trud prilastili morda kakšen mrtvečev prstan, ali se morda celo lotili zlatih plomb v njegovih zobeh, — kakor dru-
Taiinska in vlomilska zalega
Ljubljana, 7. aprila.
Policija je zadnje čase pridno na delu. da pomede s tatinskimi in vlomilskimi družbami, ki ogrožajo osebno last prebivalcev. Imela pa bo nedvomno šc mnogo dela, predno bo očistila mesto to strupeno zaloge. Pred par dnevi sta bila aretirana zopet dva brata tatiča z Opekarsko eeste, eden šo ljudskošolski učenec, drugi vajenec v arzonalu. oba šo pod 10 let. Nepridiprava sta izvršila že več vlomov in bila zasačona ravno v trenotku, ko Ma zopet poskušala svojo srečo v baraki neko branjevke na Domobranski cnsti. Pri zaslišanju se jo izkazalo, da sta bila tudi prijatelja perutnine, ki jima je ugajala posebno tedaj, kadar nista našla ničesar pripravnejšega. Ob takih prilikah sta obiskala dvorišča, polovi-la perjad in jo pozneje proda iala na Vodnikovem trgu. V deževnih dneh sedanje dobe sta posegala z veseljem tudi po klinkah tujih dežnikov.
Pred nekaj dnevi je bilo opaziti na policiji tudi mater in sina. On je bil lahkomišljen in jo pobral v stanovanju svoje matere vse, kar mu je prišlo pod roke. Ukradene predmete Je prodal. z denarjem pa so je zabaval z la.hkoživkami. Ker vsi onomini in svarila niso čisto nič zalegli in jn sin izmaknil kasneje svoji materi še večjo vsoto denarja, ga jo naznanila policiji in dečko je odpotoval v zapor.
V nedeljo pa so presenetili vlomilci ljubljansko prebivalstvo z novim, sijajno izvedenim in skrajno predrznim vlomom v izložbo trgovine I. Maček na Aleksandrovi cesti, nedaleč od glavno pošte. V soboto zvečer jo vilo v trgovini zbrano še vso osobje, ker je pod vodstvom lastnico urejevalo izložbo, v katero so bile postavljene najlzbranojše obleke. D,-), bi prišla izložba do večjega efekta, jc gorela v lokalu vso noč elektrika. V nedeljo zjutraj je srečal aranžer izložbe gosp. Anton Sirca pred pošto stražnika, ki ga je začudeno vprašal, zakaj je na izložbenem oknu ubita šipa. Sirca se je seveda začudil temu vprašanju in pohitel pred trgovino, kjer je ugotovil, da je izginilo iz izložbe šest oblek in en površnik. Izložbena šipa je bila izrezana v premeru 20 cm5. Skozi to luknjo so tatovi, katerih je očividno bilo več, pobrali s palico v izložbi raz-
stavljeno obleke. Zlikovci so namazali šipo na debelo s kitom in jo izrezali brez napora. Škoda znaša okoli 11.,'100 Din, ki pa je krita z zavarovalnino, Vloma so osumljeni neki tuji el"-|menti, ki so žo več dni vsak večer ogledovali izložbo trgovine. Nujbrže so bili Italijani, ki so prišli po svojih »poslih. v Ljubljano,
Stanovanjska kriza v Ljubljani
Stanovanjsko oblastvo I. stopnje v Ljubljani jo začetkom tekočega leta pozvalo vso one stranke, ki iščejo stanovanja v Ljubljani, naj se prijavijo stanovanjskemu uradu potijm dopisnice tor pošljejo vse za statistični pregled važno osebno in slvarno podatke imenovanemu uradu. V sledečem objavljamo rezultat te statistike, ki odgovarja stanju z dno 1. februarja 1921,
V	tem času je prijavilo v celem 829 oseb prošnje za stanovanja. Med temi je 415 državnih, samoupravnih in drugih javnih nameščencev s prvenstveno pravico do stanovanj v smislu čl. 14. slan pravilnlkn ter 411 privatnih oseb brez prvenstvene pravice.
Od 415 drž. in tako dalje nameščencev jo 80 rodbin z dvema, 118 rodbin s tremi, 100 rodbin s štirimi in 122 rodbin s petimi ali več družinskimi člani.
Med 414 priv. osebami je 49 sainosloj-uib podjetnikov, trgovcev, obrtnikov in tako dalje ter 365 zasebnih uradnikov, nameščencev, delavcev itd.
Od 40 rodbin samostojnih podjetnikov, trgovcev, obrtnikov itd. jo 12 rodbin z dvema, 15 rodbin s tremi, 7 rodbin s štirimi in 15 rodbin s 5 ali več rodbinskimi Člani.
Od 805 rodbin zasebnih uradnikov in drugih zasebnih nameščencev, delavcev itd. je 105 rodbin z dvema, 118 s tremi, 67 s štirimi in 75 s petimi ali več rodbinskimi člani.
Stanovanjske razmere prosilcev so sledeče: V mesečnih sobah (brez kuhinje) ! stanuje 298 rodbin, v sobah s souporabo kuhinje 18, kot sostanovalci skupno z drugimi rodbinami 40, v sobah s štedilniki 43, v 1 sobi in kuhinji 130, v 2 sobah in kuhinji 37, v 3 sobah in kuhinji 11 rodbin, zadnjeimenovane 3 kategorijo žele spremeniti stanovanja vsled vlažnosti, teme, mraza in drugih nedostntkov.
V	zasilnih stanovanjih stanuje 126 prosilcev, iu sicer: 37 v železniških vagonih, v barakah 49, v drugih zasilnih bi-! vališčih (šupah, kleteh, podstrešjih) 401 rodbin.
Izven Ljubljano (ki so službeno veza-! ne na bivnnje v mestu) stanuje 1441 strank. Med temi vodi 101 dvojno gospodinjstvo, 48 pa jih iz drugih razlogov želi stanovanja v Ljubljani.
137 strank ima iz zdravstvenih ozirov, 55 iz drugih vzrokov neprimerna stanovanja. — 40 strankam so stanovanja odpovedana.
Iz gornjih podatkov je razvidno, da zadeva stanovanjsko krizo v Ljubljani okroglo 3000 oseb ter da bi bilo, da sc beda popolnoma odpravi, potrebno 700 do SOO stanovanj z 1, 2 in 3 sobami in priliklinami.
UNDERM """c bar
PISALNI STROJI UUBL1ANA, CANKAR. NAB. 5. Tel. 407
nik nekdanjih požrtvovalnih mož, bodo prodali in denar porabili za orlovski dom kar bo pa manjkalo, bodo nabrali z darovi. Ali pa bo iz te moko kaj kruha, bo pokazala prihodnost. Skoraj gotovo pa jih bo bolela glava!
POLJANSKA DOLINA'. Dramatični I odsek žirovskoga Sokola je gostoval dne i!0. marca v tukajšnjem Sokolskem domu z vesoloigro »Španska muha., Od srca prihajajoči smeh in hurni aplavz sta pričala, da je občinstvu predstava ugajala. Gledališko osobjo žirovskega Sokola je eno izmod onih redkih,' pri katerem sodelujejo na pozornici tudi starejši bratje. Tempo dejanja so jo somintja nekoliko zaviral s tem, da igralci niso drug drugemu pravočasno vpadali v besedo, kar ho pač treba odpraviti pri skušnjah. V splošnem pa jo igra izpadla jako dobro. Želeti jo lo, <la hi uprava odra v Gorenji v,vi popravila kuliso, da se ne bodo vrata ineil dejanjem kar sama odpirala( Sicer pa bratom Zirovcem še enkrat brat-ska zahvala in na svidenje!
RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo jo priredilo dno 5. aprila s sodelovanjem orkestra i>. Zidanega mosta pod vodstvom g. Friškovca koncert, ki jo krasno uspel. Le žal, da jo bila udeležba malenkostna, čegar društvo gotovo ni zaslužilo. Res žalostno je, da so društvo prostovoljnih gasileov tako omalovažuje, čeprav dela marljivo tudi na kulturnem polju.
VINICA. Telovadni odsek Sokola jo priredil pod vodstvom br. Teodora Lovšina dne 31. marca v dvorani br. Miku-liča akademijo. Vseli 12 točk sporeda so je obneslo izbomo in je Pokol pokazal, kaj jo mogočo doseči s trdno voljo tn z vztrajnim delom. Gmotni uspeli prireditve jo bil srednje dober, ker se mora občinstvo šelo priučiti akademijam. Boljši pa .in bil moralni uspeli, o čemer svedo-či dejstvo, da sc jo takoj po akademiji priglasilo k telovadnemu odseku več novih članov, oziroma članic. Sokol, le vztrajno na tem potu naprojl Zdravo!
Dame finega okusa
vabimo, da si ogledajo nednsožno krasne vzorce JUMPERJEV po zmerni ceni v izložbi modno trgovino 723
Fran Luiiič, Pred šfcofijo 19.
Kino Ljubljanski dvor
predvaja danes 8. in nt» spJošno zahtevo še v sredo dne 9. aprila
(da si lahko vsak ogleda)
prekrasno moderno in elegantno razkošno dramo
GORJE. Znano jc, da jc v radovljiškem okraju najslabšo šolsko poslopjo pri nas. Bilo je zidano pred 60 leti in jo zadostovalo, dokler jo bila šola eno in dvo-razredna. Sedaj pa že zdavnaj več ne odgovarja položaju. To so uvideli tudi naši možjo in so začeli nabirati denar za novo stavbo. Nabralo so jc tekom let precej kron, ki pa so so med vojno porabilo za vojno posojilo. Sedaj so začeli zopet misliti na to, in brihtri, kakor so, so sklenili zidati orlovski dom. Pravijo namreč, da jim zadostuje šola onoraz-rednica. Samo telovadbo pogrešajo. Ker je denarja dovolj, bo orlovski dom hitro zrastel iz tal. Farovž to dal stavbišče zastonj. Gorjanski dom, kot viden spome-
prepada
Cirkuška atrakcija v 6. dejanjih, v glavnih vlogah
Alfone Fryland in Aud Egedo Visson
Predstave vsak dan ob 3., '/,5. Vi8. in 9. uri
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
Torek, 8.: «Othe!!o». E.
Sreda, 9.: »Cezar in Kleopatra«. A.
Četrtek, 10.: Zaprto.
'^tek, 11.: »Kamela skozi uho šivankc.» U.
^'ota, 12.: »Ana ICarenina». Izv. Mclja, 13.: «Ana Karenlna.. Izv.
Ljubljanska opera, Jorek, 8.: «Faust». F.	,
^eda, 9.: «Možiček». C. ^trtek, 10.: Modna revija. Izv. Ie'ck, li.; »Travlata«. Gostuje ga. Vc-se]-PolIa iz Zagreba In tenorist Alfonz Welscr iz Prage. D. ;.ol,ota, 12.: «Malion Lescaut.. A. "'cdelja, 13.: «Sevllski brivec«. Gostovanje se. Vesel-Polla iz Zagreba In tenorista Alfonza Weiserla iz Prage. Izv. londeljek, 14.: Modna revija. Izv.
Mariborsko gledališče.
Tu|ek, 8.: »Divji lovec., D.
, Ljubljanska opora. Kakor smo že podali, gostuje dailes v ljubljanski operi '■'"ida in zelo nadarjena operna pevka Zlata Djundjeuac, ki je dosegla s ''°iimi prvimi nastopi v zagrebški operi ®'v lepe umetniška uspejie. Pri uaabo
pela vlogo Margarete v Gounodovem »Favstu*.
Celjsko mestno gledališče. Radi nastalih tehničnih ovir v ljubljanskem dramskem gledališču se je morala predstava «Favn» preložiti na prihodnji teden. Prodane vstopnice veljajo ali pa se lahko zamenjajo v predprodaji gledališča. Dan predstave so bo pravočasno javil.
III. komorni večer v Ljubljani
Od Jugoslovanov sta sinoči prišla na vrsto Dobronič in Lhotka, če poslednjega vsled njegovega dolgotrajnega delovanja med nami štejemo k Jugoslovanom. Slišali smo topot njegov kvartet v g-molu, delo v strogo klasični obliki s svežo Dvofakovo ritmiko. Najbolj jo ugajal Scherzo, ki je sicer v precej monotono delo prinesel živahno barvo. Ostale teme so markantne, umirjene in pokažejo svojo vrednost posebno v kontrapunktičnih raz-pletljajih (fugato zadnjega dela).
Dobroničev kvartet v enem stavku ima izrazito programatično-intimno vsebino. Vendar bi človek pri prečitanju naslova epesem sorodnih duš? in vsebinskega sporeda pričakoval vse znnpsitejše linije in aMuteneiže jneloiike. kot io nudi sklad:
ba. Morda so je po enkratnem slišnnju ne more presodili; vsekakor pa sestoji celo delo ponajveč iz rudimentarnih odlomkov, nanizanih brez prave organične vezi, kar napravi neizbegljiv vtis raztrga-nosti. Nekatera mesta so res srčna in globoko občutena; prevladujeta pa skonstruiranost in tehnična Izpeljava. Temu nasproti jo učinkoval Debussy kakor pomladni veter. Njegov kvartet je zgrajen na enem samem, ne preveč značilnem domisleku; vendar pa je občudovanja vredno, kako je skladatelj zgradil organič-no celoto ln barvilo, melodlozno uporabljal glavni motiv v vseh stavkih. Vsak del ima zanosilo gradacijo in značilne poteze ter vse polno frapantnih instrumentalnih domislekov; cel kvartet je v občutkih nežen, melanholičen, v bizarnosti pester in duhovit.
Glede izvajanja bi pripomnil, da je bil tretji del prepočasen in četrti prehiler — in je to pojmovanje povzročilo tudi črtanje v zadnjem stavku, ki vsebuje največ tehnično težkih mest. V ostalem je bil prednašan temperamentno, česar o drugih dveh kvartetih no morem trditi; predvajana sta bila nekam medlo; brezizrazno in tehnično semtertja občutno pomanjkljivo ter jo to tudi . eden vzrokov, da je Dcbussjrjev kvartet neprimerno bolje učinkoval nn mnogoštevilno občinstvo.
S temi koncerti nnm je dan vpogled v smernico jugoslovanske glasbe in bi bilo le želeti, da bi se tudi Zagreb in Beograd tako zanimala za našo domačo glasbo. iu is apjilijt
Sta bat mater* v ljubljanski frančiškanski cerkvi. Od dnnes naprej so v predprodaji vstopnico za cerkveni koncert Dvofakove «Stabat materi, ki se vrši v nedeljo, dne 13. aprila 1924. ob pol 8. zvečer v Frančiškanski cerkvi in katerega izvaja pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom konservatorijskega ravnatelja g. Mateja Hubada. Sodeluje celokupni orkester Muzike dravske divizijsko oblasti in 4 solisti.
Smetanov simfonični ciklus .Ma vlasf, ki je dosegel pri svojem prvem letošnjem izvajanju naravnost kolosalen uspeh, se ponovi v Ljubljani v nedeljo, dno 18. lega meseca ob 11. dopoldne v Unionski dvorani pri znižanih cenah. <Ma vlnst» izvaja orkester Narodnega gledališča v Ljubljani pod vodstvom svojega kapolnika Antona Balalke. Zveza godbenikov za Slovenijo, ki ta koncert priredi, hoče nuditi ljubljanskemu in ludi drugemu občinstvu izreden užitek na matineji, ki bo podala celotni ciklus nesmrtnega komponista. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni.
Gostovanjo gdč. Zikovo v Pragi. Iz Prnge nnm poročajo: Te dni gostuje v Pragi na povabilo tukajšnjega Narodnega divadla gdč. Zdenka Zikovn. Prvo predstavo »Favsla* je morala odreči, ker se je nn potu prehladih. Pela pa je 29. marca <Prodano nevesto* in 81. marca »Rusal-ko», obakrat z velikim uspehom, akorav-110 je bila še očividno indisponirana. Do zmagovite višino pa se je dvignila kot Tatjana v Onjeginu ter je žela opetovmio
burne aplavze. V ponedeljek 7. t. m. nastopi gdč. Zikova še v Tosci. Uprava Narodnega divadla želi, kakor se čuje, pridobili to odlično pevko za češko reprezentativno operno gledališče. (Gospodična Zikova je pa, kakor znano, zaenkrat vezana v Zagreb. Op. ur.).
Zagrebška kritika o g. Betellu. Zagrebška kritika se o gostovanju člana ljubljanske opere g. Betetta izraža jako pohvalno, fce v nedeljski številki <Jutra» smo reproducirali prvi glas o Lothariju v operi <Mlgnon>. <Obzor» sodi o tem nastopu takole: Naša želja, da bi g. Betetta slišali ludi kot opernega pevca, so je sedaj izpolnila. Pri tem se je pokaznlo, da je g. Betello v prvi vrsti operni pevec. Njegov polni, mehki in topli glas prida na odru do popolne veljave. Beteltovo petjo priča o profinjeni kulturi, njegovi pp so prav tako idealni kakor portamenti, legati in neforsirani sonorni f. S svojim peljem je Betelto dosegel toplo priznanje občinstva in aplavz ob odprti sconb. Istotako pohvalno kritiko prinaša ludi -rZagreber Tagblatt*.
Gostovanje Ilndožcslrenikor v Ljubljani. Kakor smo že poročali, bodo gostovali Hudožeslveniki ta mesec v Ljubljani. Pri nas ostanejo tri večere. Igrali bodo Čehova (najbrže tčrešnjev vrt»), Dostojevskega (Stepančikovo) in Rabindra-nalhn Tagoreja (Kralj temnega hrama).
Smetanova proslava t zagrebški »Glasbeni Akademiji*. Tudi gojenci zagrebške »Glasbene Akademije* so se oddolžili spominu Kcniia čcijko glasbe. Ma-
Domače vesti
*	Iz prosvetnega ministrstva. Dosedanji So f kabineta min. prosvote g. Jovo Jovanovič je razrešen svojega mesta in je postavljon na to mesto g. Vlad. Jan-kovič, tajnik min. agrarne reformo. Za šefa personalnega oddelka osnovne na-ftavo jo postavljen g. Milan Rabrenovič, reforent v tem ministrstvo.
*	Imenovanje sanitetnih inšpektorjev. 7, ukazom ministrstva za narodno zdravje sta imenovana za sanitetna inšpektorja: dr. Vladimir Katičič za. Ljubljano iu dr. Josip L o c h e r t za Zagreb.
*	UJU poverjenlštvo Ljubljana je poslalo pismeni protest predsedstvu narodno skupščino in predsedniku radikalnega
zaradi nekvalificiranega napada
likanslti promet. Na dan so povprečno in-kasira okolu pol milijona Din. Pripelje in odpelje se dnevno okolu pet lisoč osob. Največ potnikov jo v poletnih mesecih, zlasti od maja do avgusta. Posebno aktivno postavko beograjskega kolodvora tvorijo doplačila, katera vnovčijo sprevodniki v vlakih. Mesečno pride na la način v blagajno okolu četrt milijona Din.
* Z matematično točnostjo jo francosko - češkemu «poisson d'avril» nasedel naš Nerodni Enodnevnik, ki se v svoji nedeljski številki ogorčeno kroga z nami. Pričakovali smo to budalost lc od kakšnega bosanskega lokalnega lista. No, pa tudi za N. E. ni to pravzaprav nič izjemnega. Zal, da mu za prihodnji 1. april ne
kluba zaradi ne—.......—. ,	■
radikMne"! poslanca Svet. Markoviča v , moremo želeti boljše sreče. Morda pa jo narodni skupščini na učlteljstvo.	|bo kaj več »v teh težkih dneh?« Zatorej le
* Promocija. Na Ivovski veterinarski vi- j »jadra spet napnimo, valovom so 'zroči-«oki Seli je promoviral dne 30. marca za mo» in plavajmo naprej ter jamrajmo
cigan potegnil noi iu zabodel paznika v srco. Cigan je potem pobegnil ln ga doslej ie niso izsledili.
•	Detravdacija na beograjski pošti. Beograjska policija je priSla te dni na sled veliki defravdaciji na kolodvorski pošti. Rus Ivan Georgjevič Slčov, ki je absolvl-ral lani poštni kurz, je živel zelo potratno, kar je vzbudilo pozornost policije. Izvršila se je pri njem hišna preiskava, kt jo imela čudovit rezultat: našlo se je pri njem 20.000 dinarjev v gotovini, 5000 dinarjev v tujih valutah, večjo množine ma-nufakturnega blaga, platna, svile itd. Slčov je bil aretiran in na podlagi njegovega priznanja še dva druga poštna uslužbenca: Miloš Prendlfi in Vasilij Mihajlov.
*	Drzen vlom v Sv. Jerneju pri Ločah. Pišejo nam: V noči od 3. na 4. t. m. je bil izvršen drzen vlom v trgovino Drago Cokla v Sv. Jerneju pri Ločah. Vlomilci no vdrli v stransko okno prodajalne, iz-ruvali i debelim drogom močno železno okensko omrežje in si napravili na ta način dohod v trgovino. Izbrali so samo najboljša sukna, svilene batiste, platno, konfekcijo, plete in rute. Izropali so tudi v.«e predalčke s kavo, grotdlči, rozinami in sladkorjem in odnesli slanino iu žganje. Isplli so tudi okoli 80 jajc. Vlomilci so izginili brez sledu, škoda znaša nad 30.000 Din. Orožniki so pridno na delu.
gospodje. ______ „
bolj in Ivo Gogalu.	,bica, višjega šolskega nadzornika trgov.
Izprememba v državni službi V že- skih Sol, ljubljanski mestni magistrat pa Iszniško-policijski službi so imenovani: 500 Din.
Predrag Zlvkovič, doslej v Dravogradu, * »Planinski vesinikr. Izšla je 4. števil-ia komisarja železniške komisije v Ni- ka »Planinskega vestnika>, ki objavlja šu; Svetislav Rndo\anovlč, doslej v Sa- konec članka »Valentin Stanič prvikrat nn rajevu, za komisarja železniške in obmej- Triglavu*. Dr. Milko Hrašovec opisuje co policije v Dravogradu; Vicko Gevica,' svoj izlet nn Pero, dr. Jug pa »Plezalno doslej na Rakeku, za pomočnika komlsa,-j ture v vzhodnih Julijskih in v Kamniških iu železniške in obmejne policije v Dra-1 planinah*. V rubriki tCez hrib in dol» vogradu: Karel Suša, doslej v Mariboru,' najdejo starejši ljubitelji narave naštelih za pomočnika komisarju železniške polt- dolgo vrsto poldnevnik, enodnevnih, dvo-clje na Rakeku; Janko Hamovš, doslej v dnevnih in večdnevnih izletov. Zanimive banatskem Arr.ndjelovu, za podočnika ko- ( društveno vesti zaključujejo aprilsko što-misarju železniško in obmejno policije v j vilko. Številki je priložena štajerska Rin-Caribrodu. — V veterinarski službi sta i ka (2.256 m) r. Okrošlja po fotografiji na podlagi uredbe o razvrščovanju ime-1 Janka Skrlepn.
novana: dr. Vladimir Arko, doslej živi- * Novice ii Trbovelj. V noči 81. marca nozdravnik pri oddelku za kmetijstvo v jo bilo vlomljeno v trgovino Edvarda Po-Ljubljanl, za veterinarja-pripravnika pri žuna in odneseno za več lisoč kron blaga, srezkem poglavarstvu v Visokem ter Jo-1 Vlomilec je neznan. — Marija Dovjak, že Slauc, diplomiran veterinar, za vete-, železničarjev« žena, jo bila prod nekaj rinarskega pripravnika pri srezkem po-; dnevi napadena od neznanega moškega glavarstvu v Novi Kaniži — oba v deveti "a cesti pri kolodvoru in poškodovana, skupin! prve kategorije.	j ~ Zadnjo vest, tla jo Franc Uržič pone-
* Nov semenj. 28. aprila, na belo sobo-' veril obleko, popravljamo v toliko, da jo to, bo ua Veliki Slevici pri Vel. Laščah i poneverbo izvišil Jurij Obrez, ki si je od prvi letni semenj za živino, konje in UrSiča izposodil obleko in mu jo potem i
odnesel.
* Nevihta t Prekmurju. Nad Prckmur-icm jc prošli četrtek divjala huda nevihta z bliskom in gromom kakor sredi poletja.
V	nekaterih krajih se je med dežjem vsula tudi toča, ki pa sedaj, ko kulture še niso razvite, ni napravila dosli škode. _ * Trinajstletna nevesta za tritisoč Din.
V	Mostaru se jo pred kratkim pripotila sledeča zanimivost: Iz Ostrožca pri Mostam so prišli v mesto ciganski svatje, da izprosijo od neke ženo njeno komaj !3-Ietno hčerko za. nevesto svojemu 27-letnemu tor.-rišu. Ker se med ondotnimi cigani nevesta prodaja, odnosno kupuje,
1614-a
dobita pri
Jos. Rojina, Ljubljana.
kramo. Vas Velika Slevica leži jugovzhodno od postajo 'Velike Lašče, oddaljena samo tri kilometre.
*	Postna rpnzura na Keki. Kakor v Trstu so sedaj tudi na reški pošli uvedli cenzuro poštnih paketov. A ne samo, da >e odpira i" paketi, marveč tudi pisma, sko so večja in težja kakor navadna.
*	Smrtna kosa. V Kranjski gori je umrl v nedeljo g. Joško Pečar, slušatelj filozofske fakultete na ljubljanski univerzi. v najlepši mb.deniSki dobi. — V ljubljanskem Leonišču je preminul v nedeljo p. Josip HnSmau, znani velepodjetnik na Dolenjskem. Rodom ie bil iz Ceškoslo-
zdaj ra jo živel že več let na Do-j80 i" mati pogodila s cigani za 3000 Din
odškodnine. Cigani so dekie vzeli v svojo sredo, gosli in kontrabasi so zapeli in mladi par je odšel na žonitovanjc v Ostro/,ec.
*	1'repelira s tremi nogami. Splitski meščan Jakov Jelavič je tamkajšnjemu muzeju daroval redek eksemplar prepelice s tremi nogami. Prepclica je bila uslroljena leta 1834. od darovalčevega pokojnega očeta. Dočim jc tako imenovana hiperpodija pri domačih pticah zelo redka, je ta pojav pri ptičih, ki žive prosto v naravi, popolnoma neznan, vsled česar jo redki objekt posebno dragocen.
*	Izgon nevarnih tatov. Samski delavec Vinko Smerdelj lz St. Petra na Krasu in zidar Štefan Gruber iz Cbrudima na Češkem sta Izgnana iz naše države kot nevarna tatova.
Zopet samomor t valovih Sove. V
lenjskem, oziroma v Beli Krajini. Pred tednom dni, ko se je slučajno mudil v Ljubljani, ga je zndel mrtvoud, na čigar posledicah jo nalo v nedeljo umrl. Po-gr:h bo danes ob 10. dopoldne iz Leo-nišča. Blag jima spomini
*	Jugoslovanske naselbine v južni Ameriki. Kakor poroča Zlatko Kačič iz Bue-lios Airesa splitski »Novi dobi*. znaša po zanesljivih podatkih število jugoslovanskih naseljenikov v južni Ameriki okroglo 55 000. Največ, nad 80.000, jih jo v Argentini)!. Pečajo se večinoma s poljedelstvom in živinorejo, število naših rojakov v republiki Chilo znaša približno 10.000, v oslalih državah južne Amerike p- jih je nai 15.000.
*	Slirideretletnica beograjskega kolodvora. Te rini jo poteklo štirideset let odkar sloji beograjski kolodvor in odkar
t.u emuji l^^ldjrni mumi.ui .u uunui	,	t	.
bil izročen prometu. Postaja je danes ®°.b0'° Popoldne je bila poscstnica Emi-v polnem obralu in beleži mesečno ve- jllja L'oIob ,z Zagreba slučajno priča groz-
| nega prizora, ki so je odigral na savskem
—'------------------------------1 j mostu pri Zagrebu. Z mosia je skočil v
oplli so te dni s Smetanovimi skladba- [ bitro tekočo reko srednjo velik moški, i. Sodelovali so: Melita Pozaič, Draga star približno 40 let. Nesrečnik je kmalu ------ " izginil v valovih Save. Tekom prošlega
tedna je bil to tretji slučaj smrtnega skoka s savskega mostu.
* Zvita osiješka policija. OsijaŠko re-darstvo je pred par dnevi priredilo zanimivo racijo na žepne tatove. V sodni dvorani se jo zaradi zlikovstva moral zagovarjati opasan in znan žepni tat. Med
stopil mi
Tap, Zdenka Pahor, Tasja Lebcdjev, Lu-krccija Pramberger, Fjodor Sahno, Pavi-ta Kastanid, Marijan Horvat, Ljerko in Miroslav Splller, Olga Kokoljeva ln Boris Papandopulos. Vsi imenovani so učenci najboljših pedagogov na zagrebški »Glasbeni Akademiji*, šolali so se pri profesorjih Ličarju, Humlu, Eder-Bertiču in ptreimu.
Nov predsednik »Praijetnefta salona* v Zagrebu. Udruženje zagrebških likovnih umetnikov <Proljetni salon* je imelo te dni običajni letni redni občni zbor, na katerem je izvolilo za novega predsednika g. Josipa Turkalja. Dosedanji predsednik prof. Tnmislav Krizman jo odstopil.
Večer komorne glasbe v Zagrebu. Bredi tega tedna se vrši v zagrebškem t Hrvatskem glasbenem zavodu* prvi koncertni večer zagrebškega tria. Sodelujejo gg. Humi (gosli), Ličar (klavir) in Tkal fid (čelo). Spored obsega skladbo Saint-Seansa, Beethovna in Dvofaka.
Ropertoar sarajevskega gledališča. Sarajevo, ki pričakuje 9. t. m. prihoda Jiudožestvenikov, ima sedaj v gledališču na sporedu dve zanimivi stvari: Henri L Ei nsteinovo trodejanko »Izrael* in Tol-flegn dramo »Živi mrtvec*.
Ruski pianist v Zagrebu. V četrtek 10. t. m. nastopi v Zagrebu ruski pianist Aleksander Borovsld. Borovski Je umetnik svetovne slave in spada med rai-»cčic pianiste naše dobe.
ra7pravo jo policija obkolila sodnijo in pri izhodu zahtevah od vsakogar, da se izkaže t. legitimacijo. Vi-pch podjetja jc bil presenetljiv. JVd&rutvu jo prlflo v roke šest veščih orljnMdh žepnih tatov, ki so prišli n.i razpravo iz gole radovednosti. kako ko bo njih poklicni tovariš iz-vil iz škripca. Klor zna pa zna!
*	Samomor t vnlnvlh Save.. V četrtek zvečer jo s savskega mostn pri Zagrebu skočila v Kavo črno oblečena mlada ženska ter kmalu Izginila v valovih. Na mostu pa Je pustila kuverto s stojo fotografijo in listkom, iz katerega jo razvidno, da jo bil vzrok snmomora nesrečna ljubezen. Po fotografiji se jo ugotovilo, da Je samomorilka lota 1001. v Ljubnem rojena Pepica Vodušek, služkinja v Zagrebu.
*	Tat nbil paznika. Paznik železniško delavnice v Sarajevu, Marko Ljubnrlč, je prošli četrtek opazil cigana, ki jo trgal pločevino z vagona. Cigan se je spustil v beg, vondar ga Jc Ljubarič kmalu ujal. Nastala je borba na življenje In smrt. Ciganu so jo posrečilo izvesli udarec s sekiro, ki je podrl paznika na tla. Nalo ie
Iz Ljubljane
u— Deželni muzej zopet otvorjen.
Kakor sc nain poroča, bo deželni muzej v LJubljani prihodnjo nedeljo zopet otvorjen in bo odslej za spiošni poset odprt vsako nedeljo od 10. do 12. ure.
u— Občni zbor Muzejskega druStva za Slovenijo se vrši dne 28. aprila t. i. ob 17. uri v prostorih deželnega muzeja z običajnim dnevnim redom.
u— JNAD »Jadran« priredi danes, v torek 8. t. m. ob 20. uri v društveni či» n trtici predavanje inž. Ružiča o agrarni reformi. Prijatelji društva so vabljeni!
u— Jugoslovanska, češkoslovaška liga priredi v četrtek, 10. t. m. ob 8. zvečer v srebrni dvorani v L'nionu predavanje o češkem duševnem preporodu v letih devetdesetih (s posebnim ozirom na li> teraturo). Predava dr. Fcrdo Kozak. — Vstop prost.
u— Strokovna nadaljevalnicn za gra« fi£nc obrte sc je ustanovila v Ljubljani. Otvoril se je prvi letnik, ki ima dvakrat na teden pouk. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, jc po« trdilo za učitelje na tej šoli gg. dr. K. Pirjevca, Maksima Gasparija, dr. Jo> sipa Glonarja, Ivana Matičiča in Maksa Dachsa.
u— Hišni posestniki, obrtniki in ro« kodelci se vabijo na važen scstajick 13. t m. ob 15. v gostilni pri Lozarju, Rož* na ulica 15.
u— Iz zadrege si jc znal pomagati. Dne 15. marca smo na podlagi policij' skega dnevnika poročali, da je bil bivši bančni uradnik, g. Milan Korcnčan iz Vrhnike aretiran radi raznih pregre« škov. Naknadno se nam sedaj poroča da jc ljubljansko deželno sodišče usta« vilo proti njemu vsako kazensko po« stopanje, ker sc jo prepričalo, da je bila ovadba neutemeljena.
u— Ubcgla tatica. I r. ženske bolnice Stara pot 3 jc pobegnila v nedeljo zjut« raj bivša služkinja Antonija Peterca iz Golicvka pri Novcmrnestu, ki so jo na« hajala v zavodu kot bolnica. S seboj je odnesla bolniški plašč in lepo bolniško srajco v vrednosti 250 Din.
u— Žepni tatovi na Vodnikovem trgu. Zascbnica Marija Cotič sc jc podala v nedeljo zjutraj na ljubljanski trg. Ko jc hotela nakupljcno blago plačati, je opazila, da ji je neznan žepar izmaknil lz torbice denarnico s 150 Din gotovine. Ravno tak slučaj je imela Pavlina Sc« ver, kateri je tat izmaknil iz žepa po« vršno jope dcnarnico s 112 Din.
u— Policijsko prijave. Od nedelje na pondeljek so bili policiji prijavljeni sle« deči slučaji: 5 tatvin, 3 prestopki ka« ljcnja nočnega miru, 7 prestopkov cest«, nega policijskega reda, 3 slučaji preko« račenja policijske ure in 1 poškodba tuje lastnine.
Ib Celi a
c— 25 letnico trgovskega delovanja. Dne 4. t. m. obhaja znana narodna trgo vina z urami in zlatnino g. P.afko Sat miča v Celju 25 letnico svojega obstoja.
c— Poroka. Včeraj, dne 7. t. m., se je poročil R. Ludovik Vagaja, profesor na drž. realni gimnaziji v Celju, z gdč. Rozlko Gostiša iz vrle narodne rodbine Gostiša v Gornjem Logatcu. Odločni« ma somišljenikoma želimo obilo srečel c— Smrtna kosa. Umrla je v nedeljo ga. Terezija Zolger v 64 letu starosti. V soboto jc umrl vpokojeni stražnik g. K. KraJnik, zaveden narodhjak iz tržaških časov. N, p. v m.!
c— Lekarniško službo v Celju ima ta teden lekarna «pri OrIu» na Glavnem trgu.
c— Požar. Včeraj ob eni zjutraj je naznanil strel z Miklavževega hriba, da jc v bližini nastal požar. Na nepojasnjen način je pričelo goreti pri posestniku Oblišerju na Ostrožnem. Pogorel je hlev In sedlarska delavnica, ki ie bila v istem poslopju. Požarni hrambi Iz Celja in iz Bnhncga ste prihiteli na licc mesta ter omejili ogenj, da sc ni vneli tudi hiša.
ki je v bližini hlev«. Skoda jc zelo ve« lika in lc deloma krita i zavarovalnino.
e— Surovežl. V nedeljo ob 14. so raz« sajali trije fantallni po kapucinskem mostu, držeč v rokah odprte nože ter groLlli pat antoin, ki so sc v begu pred njimi umikali. Junaki so se lotili nekega berača in stresli nad njim svojo one« moglo jezo. Ko je priSla policija, so jo urnih krač popihali na Miklavžev hrib, kjer so pa le padli kmalu v roke straž« nikom.
e— Vlom v celjsko avtomobllno ga« rožo. Kakor smo poročali že v nedelj«
ski številki, se je zagrebški kriminalni policiji nedavno posrečilo spraviti na varno tatinsko družbo, ki je prošli mc« sce izvršila veliko tatvino v dvorcu ba« rona Turkoviča pri Petrovčah v Savinj« ski dolini. Ravno ista družba jc vlomila tudi v avtomobilno garažo Franca Ko« kolja v Celju, od koder so odnesli av« tomobilskih potrebščin v vrednosti nad 20.000 dinarjev. Tudi ta plen so hoteli vnovčiti v Zagrebu. Pri tatvini je bil zlasti oškodovan bančni ravnatelj Pintar v Ljubljani. Ukradeno blago jc policija zasegla ter vrnila lastnikom.
Iz Maribora
n— Generalni konzul dr. Beneš v Mariboru. V soboto, dne 12. t. m. priredita mariborski klub dobrovoljcev in JC. Liga skupaj akademijo, pri kateri predava generalni konzul C P*, g. dr. Beneš o bitki pri Verdunu (s skeptičnimi slikami), katere so Je osebno udeleži lkot češki dobro-voljec. Razen tega bo govoril naš dobro-voljec g. Fedor Šlajmer o delovanju jugo-slovenskih in češkoslovaških dobrovoljcev v Rusiji. Sodeluje vojna muzika in Glasbena Matica.
n— Glasheno-zgodovinska Beseda v Mariboru. V petek se je vrSila v dvorani moškega učiteljišča glasbono zgodovinska Beseda, katero je otvoril s kratkim uvodnim nagovorom predsednik Zgodovinskega društva dr. Fr. Kovačič. Prireditelj večera prof. Druzovič je zanimivo predaval o razvoju in kakovosti slovenskega petja v Mariboru v letih 1858. do 1882., ko se je v Mariboru ustanovil slovenski mešani zbor. Svoja zanimiva izvajanja namerava predavatelj izdati v posebni brošuri, ki bo važen donesek k zgodovini mariborske Slovenske Čitalnice in razvoju slovenstva v Mariboru. Težavno zbiranje tega raztresenega materijaia zasluži vso podporo slovenske javnosti. Predavanju je sledila reprodukcija nekaterih pesmi in skladb, ki so jih svojčas izvajali pevski zbori v Slovanski Čitalnici in to: Citalniško geslo iz leta 1862., Hrvatsko budnico iz leta 1847., »Puško na klln>, Padovccvo: Moje jutro*, Fleisch-manovo: Pod oknom, Ipavčevo: Prisego, Jenkovo: Strunam, Miklošičevo: Svačlno in Ipavičavo: Kdo jc mar. Učiteljlščniki so S« doknj dobro izvajali zanimive pesmi. Ker se je vršilo isločasno v gledališču gostovanje ge. Dcbicke, je bila udeležba pr! Besedi žalibog bolj pičla. St. R.
a— Tihotapri. PoPcija je zopet aretirala na koroškem kolodvoru dva železničarja, ki sta tiholnpila saharin in vžigalice. Nekaj blaga so jima že zaplenili. ZnvoJ saharina, last neznanega tihotapca, je stražnik našel ponoči na cesli blizu kolodvora. Tihotapec je odnesel peto . »
Šah
Mojsfr.iki turnir v New-Yorku.
V XIII. kolu je Reti, kakor smo is poročali, porazil najnevarnejšega doktor Laskerjevega tekmeca, ruskega svetovne, ga mojstra Aljehina in se s tem revanži. ral za svoj poraz v prvi polovici turnirja. Reti je s tem izvojeval že svojo sednm zmago, Aljehin pa je zgubil svojo drugo igro (proti dr. Laskerju in Retiju). Ca. pablanca je v 57. potezah porazil med. žarskega prvaka Maroczyja, Marshall Jn. nowskega, Edvard Lasker dr. Tartako werja. Partija dr. Lasker-Bogoljubov bila prekinjena. Stanje po XIII. kolu: Reti 8, dr. Lasker
7	in pol (2), Capablanca 7 in pol, Aljc. hin 7, Marshall fi, Maroczy in dr. Tart.v kovver 5 in pol, Bogoljubov 5 (1), Edvar/ Lusker 4, Janowskl 3 in pol (1), Ya|rs
8	ln pol.
ŠIBA JUGOSLAVIJE.
Pred kratkim je izšla vrlo zanimiva statistika, ki osvetljuje strašne zdravst. vene razmere v naši državi. Sušicl za. pade pri nas letno petdesettlsoč žrtev, Od tega Števila odpade samo na Srliiju desettisoč ljudi, ki podležejo v najboli i dobi.
Najbolj tuberkulozno jugoslovansko mesto je Beograd. Zdravniška poročila pravijo, da je vsak deseti Beograjčan bolan na tuberkulozi in da vsak stoti bolnik umre za to strašno zavratno bc. leznljo. V prestollel živi okolu 20 tise! ljudi, kl jih razjeda sušlca.
V vrsti mest sledi Beogradu najprel Sarajevo, kjer pride na vsakih 15 zdra. vlh ljudi po en jetičnik. Tudl v Zagrebt , In LJubljani nI mnogo bolje. Država hi i morala z vsemi sredstvi delati na to, da , se ta epidemija člmboli omeji, kajti rei jc, da se dandanes naprednost kakeca naroda meri po tem, koliko ljudi umre za tuberkulozo. Najkulturnejšl narod nl tisti, kl Ima največ prosvetljenlh glav. temveč tisti, kl šteje najmanj sušlčeviii bolnikov.
*
X Kopanje v pesku. Pravkar sc j< vrnila Iz Timbuktuja v Evropo raziskovalka Sahare Dorothey Mills, kl pripoveduje o čudnih običajih nekega ljudstva v saharski puščavi. Pleme Tuaregov s; nikoli ne umiva aH kopa v vodi, temvet samo v pesku kakor naše kure. Pri mizi Tuaregov povžijo hrano najprej mor. Kar ostane njemu, dobi žena, njene ostac ke pa otroci.
X Pri zdravniku. «Da, gospod, svojo bolezen ste podedovali.* — »Tako?« Potem pa pošljite račun, kar mojcivu očetu, gospod doktor.*
Iteistfa.
Jaz, podpisani Andrej Turk, posestnik
Zelšah fl, obžalujem, da sem dne 12. februarja 1924. v gostilnah g. Sveta v Podskra.jniku in gg. Zgonea in Meleta v Cerknici žalil gospoda župana Matijo Obrezo iz Cerknice, preklieujem vse svoje žalitve ter izjavljam, da mu ne mo-rom najmanjšega očitati, kar -e tiče njegovega županskega poslovanja, zlasti no ;Iede prelaznic.
Zahvaljujem se gospodu županu, da mi jo odpustil in odstopil od tožbe.
V Cerknici, 28. marca 1924.
Andrej Turk.
Poslano.
V	»Slovonskem Narodu* z dne 3. aprila je nekdo, ki se ne upa z imenom na dan, objavil »Opozorilo tistim, ki prodajajo les v Italijol« V tem dopieu nesramno napada našo losno tvrdko Mirni v Trstu, češ da jo te dni šla ali pojde rakom žvižgat. Obenem jo spravlja v zvezo z neko lesno tvrdko Carola Mala-lan Opčine - Trst, ki izvablja na goljufiv način les od producentov v Jugoslaviji.
Bodi neznanemu dopisniku javno povedano na uho, da jo naša tvrdka protoko-Hrana pri trgovskem sodišču v Trstu od leta 1909., da kupčuje ves čas svojega obstoja reelno in plačujo redno svoje dobavitelje leBa. Vsem obveznostim je dc sedaj vedno zadostila in bo to tudi v bo dočo storila. Kdor želi imeti pojasnili o stanju in sloves.i naše tvrdke, ta na ae obrno za informacijo in pojasnila d< podružnice Zivnostenske banko v Trstu ki vrši stalno plačila za nas.
Tvrdka Carlo Malalan nam je neznan: in nismo stali 7. njo nikdar v kupčijsk zvezi.
V	Trstu, 4. aprila 1924.
Giullo Minzi.
l^iccssssai ensko
Ljubljana 7. aprila 1924.
poročilo
Ljubljana SOfi nad morjem
Kraj opazovanja
ob	Zračni tlak	Zračna temneratura	Veter	Oblačno 0-10	Padavino mm
7	758 3	7-0	jug. vzhod	dež	—
14	757 1	102		oblačno	—
VI	766 fi	7-8	jug	dež	—
7.	758 1	80	vzhod '	„	10
7.	7583	9 0	brezvetra		6'U
7	769-4	6-0	vzhod	megla	—
7.	760 2	20	ing. tap	,»	—
7.	767 4	6-0	brezvetra	oblačno	—
Ljubljana , Ljubljana , Ljnblj&na . Zagreb . . Beograd . Dunaj . . !Jraga . . lnomost .
V Ljubljani barometer nižji temper. višja Solnce vzhaja oh 6-26, zahaja ob 18.38
Proda ne
lepo posestvo
čotrt ure oddaljeno od mosta Gornja Radgona, tik glavne ceste. Obstoli iz 5 oralov njiv in travnika, lepo zidane hiše in gospodarskega po-b1 'pja. Vse v najboljšem stanju, pripravno za obrtnika ali rokodelca. Cena primeroma nizka. Nadaljnja pojasnila daje upravništvo »Mursko Straže* T Gornji Radgoni. IHBla
edino Iz Trboveljskega revirja
PREMOG
večje In mala množine tudl
v vrečah
dostavlja ni dom. Naročila »prejemi
H. Petrič,
Gosposvetska cesta 16/1. I Telefon 343. 466/a
LJUBLJANA, Mestni trg 15 Izdeiovatel] dežnikov.
Na drobno I Na debelo I Zaloga sprehajalnih pallo.
,Stirl tftlalkl.it nUM-TO MlstHfeJo -
Mathis-avto
12 HP, kakor nov, z elek trično razsvetljavo, elek tričnim pogonom, uro, me rilcem za kilometre itd. ae prode. Kje? pove uprava »Jutra*
innmmniiiinmiiimintiimuiiHMinnmini:!j
Naročite
poljudno znanstveno
brošuro Hobhouse
Liberalizem
Broš.80 Din,pošt. 1-60
pri Tiskovni zaarugi v Ljubljani
'"".............................


Dandanes v Carigradu
G. E. Perška, ki se je nedavno udeležil turneje »Gradjanskega športnega kluba« po Oiijentu, popisuje svoje vtise s potovanja v Carigrad takole:
Lep topel večer. Eksprcsnl vlak sc pomika počasneje In ml se divimo prekrasnemu Serailu, bivši sultanovi palači, vitkim minaretom Aie Sofije. Blizu Azije smo. Tu stoji Pera s svojimi urejenimi terasami — ob Zlatem rogu pa s; vrste ladje, motorni čolni barke v najrazličnejših živih barvah. Na drugi strani Bospo-ra leži temno mesto Skutari, kl se prav nič ne zmeni za živahnost luiesa Carigrada. Skozi Carigrad gre vsa trgovina Male Azije, Sirije, Mezopotamije, Pcrzi je in Kavkaza. NI torej čudno, da se je za Carigrad prelilo toliko krvi.
Carigrad zovejo »tnajko siromakov*. Od 2 milijonov prebivalcev je samo 800 tisoč Turkov; četrt milijona je Grkov, 200 tisoč Armencev, 20 tisoč Evnpcjccv in 70 tisoč Zidov. Ostanek odpade ua manjšine drugih narodov.
Vlak lahno zavije z obale Bospova proti Zlatemu rogu. Vse ladje fr. čolni so razsvetljeni. Morje luči slepi naše poglede, ki ne morejo objeti naenkrat vseh parobrodov, zasidranih v pristanu. Po kratkem žvižgu lokomotive zapelje vlak na carlgrajskl kolodvor. Krasna zgradba! Na prihod vlaka čaka na stotine nosačev v vsakovrstnih oblačilih. Vsak se preriva k prtljagi. Tu čuješ vse mogoče jezike, tu vidiš Angleže, Francoze, Grke Zide, poleg umazanega Romuna stoji nadležni Armenec, kl ponuja razglednl-žepne robce, ličilo za čevlje In podobne drobnarije. Jedva sc otreseš teh liudl in greš skozi peron, kjer ni nobene kontrole In pregledovanja prtljage. Pri Izhodu pa čaka nate nova družba: 50 hotelskih vratarjev, kl ti v vseh mogočih Jezikih ponujajo prenočišče.
Za dober carlgrajskl hotel v Peri, cv-ropejskem delu Carigrada, plačaš okolu ln pol do 3 turške lire, (ena turška lira je 43 naših Din). V to svoto je vračunano stanovanje, oskrba, postrežnlna, skratka vse. Vse je ceneje kakor pri nis. Komaj pa se otreseš hotelskih slug, tc že začno nadlegovati tolmači, izvoščki In šoferji, ki tulijo vsevprek vate, da bl tc pridobil zase. Za avto, s katerim se pelješ pol ure daleč, plačaš eno turško liro. Denar sprejm^ šofer z iskreno zalivalo.
Tujec, kl se pelje v Carigrad, sc lahko naseli samo v Peri ali Galati. V pravem Carigradu nc more obstati. Tam je preveč smradu In odpadkov. Evropcjsklh hotelov je mnogo. Navadno Ima vsaki narod svojega. V Perl imaš tudi nešte-vilno boljših in slabših restavracij, kjer lahko obeduješ za 50 plastrov (naših 20 Din.)
Turške gostilne so na ulico odprte. Tam se takorekoč z ognjišča nosi v usta. Za obed plačaš 30 ali celo 20 plastrov, toda pri tem nisi nikoli siguren, da nc dobiš pogretih jedi. Kemal paša je za branil uživanje alkohola. Ta naredba je silno prizadela gostilničarje In restavra-terje, ki morajo sedaj splrltuoze tihotapiti. Tihotapljenje preganjajo oblasti z eliklmi globami od 50 do 100 turških lir. Za drag denar pa dobiš kljub temu skoraj povsod »duzlko«, t. j. rakijo iz prepečenega suhega grozdja. Po cestah še vedno srečuješ hanume kopreno sramežljivosti na licih, toda zakriti obrazi postajajo že redki. Hare ml bodo živeli kmalu samo še v legendah. Kakor povsod, je tudi v Turčiji življenje težko, znatno težje kakor prejšnje Jase. Dandanes že težko dobiš Turka z dvema ali celo štirimi ženami.
V carlgrajsklh kavarnah se prodaja turška kava s slaščicami. Kava stane dinar do poldrugi dinar našega denarja. V kavarni sediš neženirano v suknji in pokrivalom na glavi, kakor se ti pač zljubl. Zene le redko vidiš v kavarnah. Predvsem pa opažaš v vseh javnih lokalih mnogo Rusinj, med njimi celo prin cese In podobne osebe visokega rodu, ki strežejo gostom. Na razpolago so ti od časopisov ponajveč «Tanln», «Journal d'
OricnU ter »StambuU. Vsi ti listi izhajajo na velikem formatu. V javiiili lokalih tc neprestano nadleguje nebroj beračev, prodajalcev in brivcev, kl so pripravljeni, da te za denar ostržejo na licu mosta.
Poštni uradi so zelo primitivni. Uradnikom se pri linah nič nc mudi. Mož pu-ši cigareto kakor da nc stojiš pred njim. Potem začne srkati črno kavo in šele počasi ti postreže. Turška kava sc sploh pije kar vsevprek. Po trgovinah ti jo ponujajo v majhnih skodelicah zastonj.
Vsakih 20 korakov prideš do veže z menjalnico. Tu se kupujejo in prodajajo valute vseh držav na svetu. Ako nisi oprezen kot maček in lokav kot lisica, te menjalec kmalu opehari, da kar javkaš od prevare.
Glavna carigrajska trgovina sc razvija v »Grand Bazaru«, kjer stoje druga
mete po mizi. Nu poziv, naj dvigneta roke kvišku, Uu prepadena izjavila, da ne delata nič, iu na vprašanje, čc sta kaj spravila v žep, sta sc pridušila, da imata žepe čisto prazne. To sc jc po. znejc izkazalo za pravilno. Tatova šc nista imela časa, da bi si mogla nabit« sati malhe.
Zllkovca sta si dala prav mirno zve« zati roke in sta se s tresočim glasom opravičevala, da nista hotela nič sla. bega. Med tem jc prispel policijski komisar z oddelkom stražnikov, ki so moža odpeljali na kvesturo. Tam jc bila stvar vzeta na zapisnik. Zlikovca sta povedala, da se pišeta Miha Dro* ssina od Morije Magdalene pri Sv. Ja. kobu in Lojze Marikan, od istotain. Prvemu je 26, drugemu 22 let.
Kako nedolžne namene sta imela pri svojem obisku zlatarne dokazuje dej
poleg druge male trgovine z vsakdanjim j stvo, da sta pripravila za 80.000 lir
blagom. Prodajalnlc je po 'številu triti-soč. Turški, armenski, grški, židovski in krščanski trgovci se tukaj dero kot da jim gre za kožo in te vlečejo za obleko, hoteč te s tem prisiliti, da kaj kupiš. Cc pa kaj nabavljaš, moraš biti skrajno previden. Predmet, za katerega zahteva trgovec 5 lir, ti bo končno pustil za 1 liro. Treba je samo, da ga znaš užugati.
Trgovine se zapirajo zvečer zelo kasno. V Perl so odprte cclo do polnoči. Kavarne pa so odprte dokler je kaj gostov. Ko se vžge elektrika, tedaj se šole začne carigrajsko življenje. Vse hiti iz
vrednostnih predmetov, katere sta ho tela odnesti. Pri Marikunu je policija našla šop vitrlhov, s katerimi sta ta* tova odprla zlatarno. Mandelhergovu tigovina ni bila zavarovana proti vlo* mu. Ako bi se bil zlikovcem načrt po* srečil, bi bil mož ob lepe denarje! Za enkrat pa mu je po naključju ostalo vse.
X Od ledu zdrobljeni parnlk. Stet-tinski parnlk Otto Ippen je zašel v Vzhod nem morju med ledene plošče, ki so ga stisnile in zdrobile kakor orehovo lupi-liiš in se razlije po ulicah. Prosjakov jo! no, Potopil sc je v malo minutah. Posad-kakor uši. Pravijo, da jih živi v Carigra-. ka, kl jc štela samo 8 mož, se jc rešila
sprotne podatke. Lani jc bilo v Franciji več porodov nego smrtnih slučajev In tudi več porok kakor ločitev zakona. Francozi sc tega zelo veselijo in žc triumfira-jo, da jc strah za Izumiranje njihovega rodu neutemeljen.
Kuga v Indiji se rapidno širi. Kužna epidemija v Pendžabu sc širi z veliko brzino in zavzema od ure do uro večje dimenzije. Samo v Dclliih umre ua dan 20 do 30 oseb, V nekaterih drugih krajih jc umrljivost še večja. Zdravstveni organi so na delu, da obseg kuge omejijo, toda doslej se jim to še ni posrečilo.
X Nepotrebno učenje. Učitelj milijonar jevemu sinu: »Tvoja pisava jc popolnoma nezadostna. Ko boš velik, nc bo znal nihče čitati tvojih pisem.* — «Saj
X Spolšna dolžnost pomlajevanja v Nemčiji. Rajhovskc Neuicc so dosedanji uspehi Stcinachove poiulajevalna metode tako odušcvlll, da so v svojih listih začeli čisto resno pisati o tem, d.» bi pomlajevanje moralo biti obvezno za vse tiste Nemce, o katerih sc misli, da bi s svojim nadaljnini življenjem kakorkoli koristili njihovi splošnostl. Vsi znameniti Nemci bl se morali obligatno podvreči operaciji. Stroške bl nosila država.
X Trideset milijonov irancoskili irankov je poneverll pariški bankir Simon, kl jc nato brez sledu Izginil. Pariška policija jc naprosila varnostne oblasti po vsej Evropi, da ji gredo pri zasledovanju na roko. V pondeljek sta dva bukareška detektiva zasledila Simona v najclegantncjši kavarni Bukarešte. Izr>
ni treba. Ko bom velik, bom Imel
svojo strojepisko.«
tako čili ga bodo sedaj pariški policiji.
Pevski praznik
Manifestacija jugoslovenske kulturne skupnosti
V soboto in v nedeljo jc Ljubljana 1 ki so sc pojavile pri ustanovitvi jugo. pozdravila v svoji sredi jugoslovanske j slovanske pevske Zveze. Povdarjal ic, pevce. Zbrali so se v slovenski prestoli da bi bili Srbi zadovoljni, ako bi sc In lici zastopniki srbskih, hrvatskih in slo* I ideja čimprej realizirala. Izjavil je, da venskih pevskih društev, da si določijo i'mil naročilo, zavzeti sc za to, da sc di* smernice za naše bodoče koncertno živ* nes definitivno reši vprašanje Zveze
du od tega poklica uič manj kot petde-settisoč. Pocestnic je tudi na razpolago v neomejenem številu. Protokoliraulh jih je nad 70 tisoč, a vseh, ki izvršujejo to nečedno obrt, je vsaj še enkrat toliko. Večinoma so okužene.
V veliko veselje so tujcu carigrajski nočni čuvaji. Vsak čuvaj pazi na svojo ulico. Z debelo gorjačo v rokah hodi gor in dol po cestah in bije po pločniku, da preplaši tatu, če je slučajno v hiši. Verni spremljevalci beračev, prostitutk in nočnih čuvajev so carigrajski psi in pa mačke, katerih sc podi po ulicah na deset In deset tisoče. Tc živali so brez gospodarja In strehe ter stikajo za odpadki hrane In za kostmi.
Najzanimivejše pa je to, da v Carigradu nI tržnice za zelenjavo in druge jest-vinc. Prodajalci nosijo živila kar na ramenih okolu po ulicah in kriče, da so tu. Iz tretjega, četrtega ali petega nadstropja spusti gospodinja na motvozu košek. Prodajalcc vtakne veni kar prodaja in koš zleti kvišku. Ce blago gospodinji uga ja, sc začno pogajanja z okna na cesto. Kadar se kupčija sklene, roma denar po [ Istem potu navzdol, kakor je prišlo navzgor blago. Takšen je Carigrad kljub vsem reformam: kričav, bučen, orljental-skl do zadnje podrobnosti, in vsi ga imajo radi.
na led, kjer pa je morala čakati celo noč, predno so jo rešili. Parnik je bil natovorjen s sladkorjem.
X lisoda muslimansko «koprene sramežljivosti". V Turčiji se polagoma na vseli poljih uvajajo in uveljavljajo tckovinc zapada, ki naglo izpodrivajo turški konservativcem. Zlasti razliko med obema spoloma se tako naglo za-brisujejo, da so stare muslimanke v zadregi, kaj bo z naraščajem. Dozdaj so bili na turških tramvajih in ladjah v veljavi posebni oddelki za ženske. Tudi v vozeh je ločil ženske od moških potnikov gost črn zastor. Sedaj jc Kemal pasa tudi to ukinil. Stari Turki iu hanume se radi tega posebno vznemirjajo in se nikakor ne morejo sprijazniti s tem modernizmom. Kemal paša pa ostaja trdno pri svoji reformi ter izjavlja, da ga ue bo nič omajalo. Na pritožbe iz ljudstva radi odstranitve zastorov na vozilih odgovarja, da velevajo tako moderni zdrav stveni predpisi, ki so za Turčijo še posebno važni.
Ijcnje.
V nedeljo dopoldne sc jc vršilo v dvorani »Glasbene Matice« zborovanje vseli v »Zvezi slovenskih pevskih zbn* rov» včlanjenih pevskih društev. Zborovanja so se udeležila nastopna slo* venska pevska društva: »Lira«, Kamnik; »Velka«, Podvelika, Koroško; »Narodna Citalnica», Kranj; Glasbena Matica«, Maribor; «Drava», Maribor; «Glasbcno društvo«, Zagorje; «Lipa», Litija; «Glus* beno društvo®, Hrastnik; »Pevski zbor Z. J. 2.», Ljubljana; «Zvon». Trbovlje; »Vransku Vila«, Vransko; »Pevski zbor bralnega društva«, Tržič; »Ljubljanski Zvon«; »Slavec«, Ljubljana; »Zvon«, Šmartno pri Litiji; »Glasbeno društvo«, Kočevje; «Glasbena Matica«, Ljubljana; «5cntjakobski pevski zbor«, Ljubljana; »Glasbena Matica«, Krško in pevski zbor »Ljubljana«.
Pozdrav ravnatelja Hubadu.
Slavnostno zborovanje jc v imenu predsedstva «Zvezc slovenskih pevskih zborov« otvoril ravnatelj g. M. Hubad, ki jc iskreno pozdravil došle delegate iz Beograda in Zagreba in siccr: dele* gata g. Manojloviča kot zastopnik« S«.
Predrzen vlom v zlatarno pri belem dnevu
Na tržaškem Corsu ima svojo trgo* vino zlatar in dragotinar Mandelberg. Gorso je najživahnejša ulica v Trstu, ki postane mrtvejša samo v opoldanskih urah, ko gredo ljudje obedovat. Takrat

Opozarjamo,
da izgotavlia konfekcijska industrija
Drago Sciiujab, Ljubljana.
v lastnih ateljojih Tsa oblnčih, torej > uikako uvoženo blago, in mora tedaj ^ zaiovoljiti vsakogar.	U
X Najdišče dljamantov v Južni
Afriki. Iz Johannesburga poročajo, da so delavci v Mafekingu prišli na sled precejšnji množici žlahtnega kamenja. Neki kopač je zadel na svetel predmet, o katerem ie menil, da je kos stekla od razbite steklenice. Šele pri natančnejši pre-so zaprte vse trgovine in ne pride ni« iskavl sc je dognalo, da je najden velik
komur na misel, da bi v tem času pro* dajal ali kupoval.
V petek okolu 13. ure jc šel mimo imenovane zlatarne neki znanec lastni, ka Mandelberga in jc opazil, da je je« klen zastor trgovine deloma privzdig* njen. Zdelo se mu je čudno, da bi kdo bil v zlatarni ob tistem času. Zato je hitel o tem obvestiti Mandelberga, ki stanuje v hiši nad trgovino. Mož se j.e seveda ne malo začudil, kdo si daje opravka v njegovih prostorih. Stekel je po stopnicah na ulico in prosil dva pod« častnika, katera je srečal, za pomoč. Podčastnika sta odšla z njim.
Stopila sta v zlatarno, in glej! V med lo razsvetljeni trgovini sta bila z vso vnemo zaposlena dva mlada moža, ki sta marljivo zlagala razne zlate pred«
dijamant, vreden nad četrt milijona Din v našem denarju. Ker so tudi drugi delavci v posesti sličncga materijala, sc je podalo iz Transvalije v Mefcking veliko število ljudi, ki hočejo najti svojo srečo v iskanju dijamantov. Oblasti pa so med tem že zaprle dohod k diiainatnim poljem.
X Največji nebotičnik v New Yor. ku prodan. Te dni ie bil v New Yorku prodan največji nebotičnik, visok 51 nad stropij. Pravijo, da .ie ta zgradba sploh največje poslopje na svetu. Kupec je plačal za hišo enajst milijonov dolarjev In pravi, da je sklenil Izvrstno kupčijo.
X Naraščanje porodov v Franciji. Dočim so prva leta po vojni pokazala v Franciji številno nazadovanje porodov, navaja statistika v zadnjem letu baš na-
iugoslovanskih pevskih društev in da s« izvrši likvidacija dosedanjih pevskih zvez. Predlaga tudi, da sc pokrene ak« cija zn sklicanje kongresa slovanskih pevskih društev v Pragi, kjer naj bi so ustanovila »Zveza vseslovnnskih pevskih društev«. Izvajanjem beograjskega dc* legata sc jc v polnem obsegu pridružil tudi univ. prof. dr. Novak iz Zagreba, ki jc povdarjal, da se bo le po enolni Zvezi moglo poglobiti umetnostno živ. Ijenjc na našem jugu.
Delegat Zveze hrvatskih pevskih drti* štev g. Rudolf Matz iz Zagreba jc skušal utemeljiti razne razloge proti ustano vitvi predlagane Zvezo. Njegova izv.i* janju, ki so imela separatistično poli. tično tendenco, pn so zborovalci ogorčeno odklonili. Med njegovim govorom je stopil v dvorano zastopnik ministra prosvete g. Rista Odavič, ki je bil burno pozdravljen. G. Matz jc nato govoril j dalje in izjavil, da bi bilo napačno fo; siranje ujedinjenja, dokler nismo v te i državi vsi enakopravni državljani. l'o tej izjavi je nastal v dvorani velik šum in hrup. G. Matz jc nato prečital rcso> lucijo SHPU. ki pravi m. dr.: »d« so Hrvati poseben narod a svojo kulturo
eza srbskih pevskih zborov v katerem : j„ g|asbeno tradicijo. Ustanovitvi Zve je včlanjenih 64 pevskih društev, vse* jugosl. pevskilj društev bodo Hrvatic
učiliškega profesorja dr. Viktorja No« vaka, predsednika zagrebškega pevske« ga društva «Lisinski» in zastopnika hr« vatskih pevskih društev, ki so izven lir« vatske pevske zveze ter g. Rudolfa Matza kot delegata Saveza hrvatskih pevskih društev. Pozdravil jc tudi na* vzočega zastopnika pokrajinske vlade g. vladnega svetnika dr. Vidica.
Poročila posameznih lunkcijonarjcv.
Po govoru ravnatelja Hubada jc dobil besedo tajnik g. Zorko Prclovec, ki jc podal izčrpno poročilo o delovanju Zveze. Omenil je, da sc jc Zveza v prošlem letu živahno udejstvovala. V Zvezi jc sedaj včlanjenih 36 pevskih društev, ki se lepo razvijajo. Povdarjal je, da hi delovanje posameznih društev bilo šc mnogo uspešnejše, ako bi kon« certnih prireditev nc otežkočali visoki državni in po mestih šc občinski vcsc* lični davki. Ti visoki davki imajo za posledico, da bo skoraj vsi koncerti dc* ficitni. Ob sklepu svojega poročila jc g. Prclovec označil glavne smernice za bo« doče delo.
Blagajniško poročilo jc podal blagaj« nik Zveze g. Dražil. Celokupni promet Zveze jc znašal 26.812.76 Din, čisti pre« bitek pa 2419.46 Din. G. Perdan jc na kratko poročal o stanju Zvezincga arhi« va.
Debata o uinnovitvi Zveze Jugoslovan« skih pevskih društev.
Po poročilu Zvczinih funkcionarjev je dr. Švigelj otvoril zanimivo debato o ustanovitvi Zveze jugoslovanskih pev skih društev. Delegat Manojlovič jc v
toliko časa nasprotovali, dokler se v državi nc uredi, hrvatsko narodno vpra. šanje.«
Izvajanja g. Matza jc odločno zavrnil dr. Švigelj, ki je izjavil, da na takem zborovanju ni dopustna politična dcbaU. Naglašal jc, da Srbi, Hrvati in Slovenci nimamo srbske, hrvatske ali slovenske domovine, ampak skupno veliko domo. vino — Jugoslavijo. (Viharno odobra* anje.) Ker so zborovalci odločno z.i< vrnili separatističnega govorniku, ic lc ta zapustil dvorano z izjavo: »Ko bomo
Hrvatje srečni......» Klici: Na »vi.
denje!«
Pravila Saveza so bila nato soglasno sprejeta. Končno jc skupščina /. vihar, nim odobravanjem akceptirala predlog dr. Novaka, da sc odpošlje kralju Alc« ksandru I. udanostna brzojavka.
Sledilo je šc predavanje g. Srečka, Kumarja: »O poeziji v zborovi glasbi«, nakar jc bil izvoljen nov odbor Zveze slovenskih pevskih društev, ki bo vodil začasno funkcijo Zveze, dokler se nc iz« vede popolna likvidacija sedanjih Zvez pevskih društev. Po pravilih je sedež Zveze jugoslovanskih pevskih društev v Zagrebu.
V odbor so izvoljeni: predsednik M. Hubad, I. podpredsednik Fran Smodci, II. podpredsednik dr. Anton Švigelj, I. pevovodio Zorko Prclovec, II. pevo. vodja Mirko Premclč: odborniki: Ivan Dražil, Silvan Pečenko, Ludvik Fratina, Jernej Perdan, dr. Viktor Vovk, Vlado Premrov, Janko Arnuš, Ferdo Tomažin. Revizorji: Kari Lasbachcr, Ivan Vehar. Artistični odsek: Hubad. Jos. Binobič,
lepem govoru orisal neprilikc in težkoče i Adolf Grobming in Mirko Premclč.
Matija Gorjanec:
Pomlad
V parku sta se srečala. Ona je bila se vedno ista kakor pred leti, sveža, dražestna. Iz korakov se ji je srneh-jala dekliška razposajenost, iz oči so ji pršele sanje mlade, vriskajoče. On, »o letih ne mnogo starejši od nje, je Ml ob njej kakor siv, upognjen starec.
'Ali veš, da se ti čudim, Olga — 'ia se ti ne morem načuditiU jo stiskal 'oplo ročico, ko sta stopala pod šumečimi kostanji proti belopregrnjenim fizam, svetlikajočim se izza nagnjenih lelenili vej na gostilniškem vrtu sredi živahnega grička.
•Kaj je tako čudnega na meni?« se K nasmejala in so zavrtela prod njim., i?rajo se z njegovo srebmookovano Palčko. »Hotel si mogočo povedati, da >*m se postarala, Ciril, kajne?»
•Ravno nasprotno, Olga!« jo obstal srečki pota. »Deset let jo, kar so nisva 'idola, pa — niti za en dan so nisi pobrala, tako se mi zdi, ko te gledam. A poglej mene! Starec stoji pred te-N, siv, vpognjen, z eno nogo takore-';oč žo v grobu.*
Pazno ga je premotriia od nog do Plave, videla pod žoltim slamnikom fazieden obraz, DOtcze na ličili kakor
od jekla, hladne, mrke. čelo nagubano, oči mračne. In jo nagnila glavo in ga potegnila za roko.
»Pustiva to, Cirilček! No maram razmotrivanj . . . Sploh nisem prijateljica perečih vprašanj . . . Povej mi rajši kaj lepega o svetu, po katerem si toliko potoval!«
»Ha - ha, dušica, kako si zanimiva!« se je tudi on veselo posmejal. »Tako lep kompliment si mi napravila .. . saj nisem vreden . . . Zakaj mi no rečeš rajši naravnost iu odkrito: postaral si so dečko, postaral ... in še kako!«
»Res nisem prijateljica perečih vprašanj ... je nemirno vrtela v roki njegovo palčko, poglertovaje ga od strani ljubeče. »Pa pojdiva že ... in pri-liovecluj mi kaj lepega o svetu, Cirilček!*
Krenila sta proti gostllniei In sedla k še no zasedeni belopregrnjenl mizi na kraju gostilniškega vrta., polnega šumečih izletnikov, žvrgolečih gospo-dičen v violetnili toaletah in violetnih slamnikih in belih gospodov z belimi čepicami.
Pod njima, globoko spodaj pod gričkom, se jo vila preko ravni reka., široka, med nizkim gošoavjem v solno,u blesteča, mrgoleča, ob sirih brdihna-irrmadonesra ' belega mesta v daljavo
zavijugana. Od reke navzgor jo vol veter, v njem se je vrtela nad blesteča vodno gladino jata golobov, v njem so se izgubljali glasovi cviločih ciganskih pesmi na gostilniškem vrtu svi-rajočih ciganov. Pomlad z vetrom šepetajoča. sijoča 7. zelenih kostanjev, s cvetočega travnika pod gričkom, je dihala tudi' z obrazov izletnikov za svetlimi mizami.
»Pomlad . . . pomlad ...» so se »gonile njene ustnice; pral so se ji dvigalo. lica rdela, oči žarele. In je izprožila roko proti njemu, ki jo molčal in si prižigal cigareto. »Pomlad. Cirilček . i .
juhejl ... A ti molčiš----
Mirno je iitegnil desnico v smeri proti reki.
»Poglej reko!» je izpregovoril temno. »Hotel sem, da bi ti pripovedoval kaj lepega o svetu, kakor si si zažele-ila •. ■ pa 6em pogledal na roko in beseda mi je zastala v grlu. Ti vriskaš, ti se smoješ. Olga — meni pa je ta pomlad tuja, kakor jih je bilo tujih deset, odkar sva so midva razstala ... Ali jo mogoče, da ei res na vso pozabila, Olga?«
Strmela je vanj, vsa, drhteča, in smeh ji je ugašal na licih, grudih, golili lakteh.
»Kako »i krivifeti, Cirilček!* In ic skrila obraz in tiho zalhtola.
»Kaj ti je, Olgica?« se je prestrašeno nagnil k njej in ji ljubečo pobožal ročico. »Povej, zakaj jokaš?«
Dvignila je glavo in ga pogledala z vlažnimi očmi.
»No razumeš me . . . nc razumeš! ženske duše, Cirilček . . . Obsodil si mo, ker si ine videl, da se smejem. Pomislil pa nisi, kaj ta smeh skriva v sebi . . . Veselega bi t« rada videla, Cirilček še enkrat tako veselega ka-<kor si bil ono najino pomlad, o kateri misliš, ila sem pozabila nanjo. A nc veS, da nosim tisto pomlad v svojem srcu ... da jc reka tu spodaj pod nama zame drag spomin, najdražji, kar jih imam ...»
»Ti torej šo nisi pozabila, na tisti lepi majniški. večer, ko smo se vračali izletniki s parnikom po reki nazaj proti mostu?« se je sklonil nizko k njej, gladeč ji zlate kodrčke las na sencih. «01gica. reci tisto besedo mi še enkrat reci. kakor sl mi jo rekla takrat . . . saj veš ... Na klopici ob ograji par-nika sva. sedela, držala se za roke in gledala, kako ugaša na zapadu večerna zarja.«
»Zvečer. Cirilč.ok. tm sedaj . . .» jo zašepetala. Solze na licih so se ji posušile !n njena- dlan jc sladko vztre-petala med ' njegovimi objemajočimi prsti, »Barčico si vzamova in popelje-
va. se po reki . . . kakor sva se vozila nekoč ...»
Potegnil jo je k sebi, strmel v njene vedre, čiste oči. In jc gledal in gledal v te oči — v njih je gledal svojo mladost — in njegov obraz ni bil več star, njegov obraz je bil mlad. mlada je bila njegova duša.
»Ti mo torej še ljubiš? . . . Olgica!«
Stisnila so je k njemu, in medtem ko so ga njene oči poljubljale, so njena usteoa žvrgolela:
»Sedaj se mi ne čudiš več, Cirilček, kajne? Glej, pomlad, ki sem jo nosila v svojem srcu — ona je, ki mo je vrnila tebi prav tako, kakoT si sanjal...»
Zvečer so je zibala na reki ped gričkom barčica, pod široko razpetim belim jadrom )>a sta sedela dva zaljubljenca, tosno objeta, v zlatožaru veče-ira sanjajoča.
»Zdi se mi. kakor da sem so v etiem samem dnevu pomladil za doset let, Olgica ...» se jo sklanjal k njej njegov obraz. »Pomlad čutim v sebi . . in tvoje čisto, zvesto srce, Olgica, je, ki mo. io pomladilo ...»	;
Ona pa jc oslonila svojo kodrast« glavico na njegove prsi in mu dolgo ponavljala tisto sladke besede:
»Moj, samo moj , . . oa vekomaj moj, ČirilSok . .
1UIVK Oi lil 17 Bt
Likvidacija oddelkov ministrstva za trgovino in industrijo
Kakor je znano- jo minister za trgovino in industrijo ua podlagi sklepa ministrskega sveta z dno 15. februarja t. 1. izdal naredbo o likvidaciji svojih oddelkov v Ljubljani, Zagrebu, Sarajovn in Splitu. Likvidacija se mora izvršiti do dno 30. aprila.
Vo tej naredbi se priključi velikima županoma v Ljubljani in Mariboru obrtni referat, to jo izvrševanjo obrtnega roda in drugih obrtno obratovanje urejajočih predpisov v 11. instanci, n mini-strfitvu so pridržani nastopni posli:
I.)	Podeljevanje koncesij za letne in mesečno sojine tor odobritev njihovo pro-inestitvo.
•2.) Končna odobritev za zgradbo industrijskih in tvorniSkih podjetij ter nad-zorstvo nad njimi.
3.)	Podeljevanje koncesij za javna skladišča.
4.)	Odobritev za ustanovitev delniških družb in zavarovalnic, hranilnic, kreditnih in gospodarskih zadrug, nadzorstvo nad njimi in postavitev državnih komisarjev.
5.)	Dovoljevanje, da smejo inozemske delniške družbo in zavarovalnine osnovali podružnico v tuzemstvu ter nadzorstvo nad njimi.
ti.) Posli glede ustanovit vo in nadzira- I nja borz.
7.1 Posli gledo ustanovitve in nadzorstva nad trgovinskimi in obrtniškimi ibomieaml.
8.) Trgovsko in obrtno Šolstvo ter gospodinjsko Šole obrtnega praven.
0.) Uprava in nadzorstvo poslov glede kontrole mer in preizkusijo čistino dragocenih kovin.
10.) Posli gledo pospeševanja obrti in domače industrijo (specialno preko Urada za pospeševanje obrti in Osrednjega vavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani).
II.)	Uprava zakladov in fondov za pospeševanje trgovino in obrti in nadzorstvo nad njimi.
12.)	Posli glede tujskega in turistov-rkoga prometa.
13.)	Hoševanje pri/.ivov o predmetih kjer m pokrajinska oblastva določile v 1. instanci, 'n reševanje prizi-ov v 1IT. instanci o predmetih, kier so ari'-ki poglavarji odločali v I. in pokrajinska oblastva v II. instanci, vse lo v primerih, v katerili je priziv n:i ministrstvo po zakonu dopuščen.
Od 1. maja naprej bo torej lošovr.lo vso posle, ki jih je doslej opravljal ljubljanski oddelek, ministrstvo za trgovino in industrijo samo. Da se centralna oblativa, kakor vidimo v tem primeru, tnko ihremenjajo, menda ni baš na mest:;. Pri skujemo pa. da se bo ta moč, ki jo ima -cdaj v rokah ministrstvo z:>. t r' Ivino in indnstrijo, izvajala objektivno v gc>-
Naše planinstvo
Velik pomen planinstva za naše gorenjske in štajerske obgorske in gorsko kmete se jo doslej vse premnlo uvnžoval. V bohinjskih planinah se je sicer že pred dvanajstimi leli znčelo z delom za ohranitev in povzdigo planin, vendar pa sta šole nova planinska zakona iz Icla 1909. po vzoru naprednih evropskih držav začrtaln pot do zadovoljivo rešitve tega vprašanja. Komaj se je pa novo delo začelo, žc jo prišla svetovna vojna, ki jo onemogočilu vsnk napredek in vrgla našo planšarstvo daleč nazaj,
Knjiga, ki jo za svoj obseg in rnimentno važnost za gospodarske krogo jako po ceni, velja lo 10 Din; dobiva so tudi v Tiskovni zadrugi, Ljubljana, Prešernova ulica 54.
= Podružnice italijanskih bank v Jugoslaviji. Iz Beograda poročajo: Opirajoč so na pravice, ki jili dajejo santnmarghe-ritsko konvencijo Italiji, namerava, ka kor so javlja iz Rima, Ranča, oommorcia-lo d i Roma kot prva osnovali podružnice v Beogradu, Ljubljani, Zagrebu in drugih važnejših trgovinskih src liščili.
= Japonski gospodarski strokovnjak v naši državi. Iz Beograda poročajo: Ja-
Takoj po vojni se je pod vodstvom iz-|ponski poslanik v Rimu jo poslal naši strokovnjaka in organizatorja | vladi prošnjo, v kateri prosi, da so Ja-
vrstnega
dr. Spillor-Mujsa, vodjo krajne komisije kuni
Vnsli - Ilida, profesorju iz Tokija
»li. i JI11U1 ,'iu'fn, » vujv	■	. ......................-	/ »	_	^ -	,
za agrarno operacije, začelo z vso ener-] dovoli posot našo kraljevine. .JaponsKi
gijo z delom za izboljšanje in povzdigo planin. Uvidevajoč, da je večji uspeh mogoč lo z razumevanjem in vnetim sodelovanjem ljudstva samega, posebno v časih, ko ne moremo računali nn izdatnejšo podporo državo, je krajnl komisar sklical predsednike okrajnih planinskih odborov in prijatelje planšarstvo ua lako zvann planinska dneva: za Gorenjsko v Kranj dno 25., za Štajersko pa v Mozirje dno 30. marca.
Oba dneva sta pokazala izredno zanimanje ljudstva. V enem knkor v drugem kraju je prišlo k važnemu zborovanju po voč nego 800 planinskih kmetov. Po ofi-cijelnih pozdravih županov in zastopnikov vlade, kmetijstva, gozdarstva, za Kmetij-] sko družbo živahno pozdravljenega gospo-j | da kmetijskega nadsvetnika Rolirmana jc ! g. dr. Splller-Mujs imel daljše poljudno' j predavanje o naših planinah, iz katerega i posnemamo nastopne podatke:
V Sloveniji imamo skupno 157 večjih ; in manjših planin, od katerih največje ob-i segajo do 1200 in več hektarjev. Na teli j planinah se je v letu 1023. paslo vsega ! (1912 normalnih glav živino povprečno po 100 pašnih dni. Vrednost le pi:šc je preko 111,000.000 Din. vrednost planin pa okroglo ] 2SO.OOO.OOO Din. S tem bi bilo mogoče gojili skoro dvakrat toliko, posebno mlade živine. Posebne važnosti jc gojenje plemenske živine, Ui bi sc mogla oddajali v južno kraje države. Od vseh 157 planin
profesor namerava posetiti najprej trgovske in obrtniško zbornico v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Skopi ju ter sc seznaniti z našimi gospodarskimi in finančnimi razmerami.
— Češkoslovaško železo za Jugoslavijo. Po češkoslovaških statističnih podatkih >e Jugoslavija kupila v Češkoslovaški v januarju 1924. 010 ton, v februarju 1921. pa 2550 ton.
= Slabljenje cen sladkorja na Kubi. Na kubanskem sladkornem tržišču jo opažati počasno slabljenje con, akoravno jo tržišče precej živahno in so si zadnjem času izvozilo precejšnje količine.
vidoli zopet modrobelo in rdeče-bele pasove. Presenetil je vse strumen nastop deco obojega spola; posebno točki «2abe» in vaje z žogami ženske dece in proste vaje moške dece so bilo krasne. Po telovadbi je društveni starosta nagovoril na-raščnjnike in gojenke ter jih pozival k nadaljnjemu smotrenemu delu v telovadnici. Nalo je načelnik razdelil naraščaju diplome o doseženih uspehih pri tekmah. Obisk obeh nastopov je bil zelo lep.
Sokol Ljubljana II. naznanja, (la posluje društveni odbor po br. tajniku ali kakemu drugemu odborniku vsak torek in soboto od pol 7. do 8. ure in vsako sredo od pol 8. do pol 9. ure zvečer v odborov! sobi na realki. Članstvo se poživlja, da v navedenem času prido osebno poravnat članarino. Osebni prihod je potreben v svrho izpoluitvo evidenčnih podatkov.
Telovadim akademijn Sokol« v fii^ki. V nedeljo zvečer jo priredil Sokol v šiški dobro uspelo telovadno akademijo. Društvo ima majhno in nizko telovadnico, ki je sicer jako čista, po prostoru pa nikakor ne odgovarja društvenim potrebam, kar jo pri tolikem številu telovade-člli vedna ovira. Vzlic temu jo imel prednjaški zbor pogum javnosti pokazali kaj | in kako se dela v telovadnici in jc Iz svojih vrst izbral prostor
Šport
Nedeljski nogomet v Ljubljani
Ob neprijetnem vremenu, vsled katerega jc bil obisk od strani občinstva tudi zelo pičel, so se v nedeljo vršile na igrišču Primorja tri tekme.
Ilirija : Jadran 7 : 0 (1 : 0).
Ilirija je v iinalni tekmi za olimpijski pokal JNS proti Jadranu odnesla zasluženo, toda vendarle previsoko zmago. Jadran je pokazal, da ga smemo danes smatrati brczdvoinno za naše drugo moštvo. Imponlrala je zlasti lijcsova odporna sila, kl se je izražala v prvi vrsti v razdiralnem delu njegove obrambe In krilske vrste. V obrambi jc briljlral branilec Pečnlk, ki jc pokazal res lepe zmožnosti. Njegova sigurnost iu njegov start sta bila vzorna. Kljub temu, da je fizično nekoliko šibek, se ta odlični branilce pri sestavi naše prihodnje lcprczentance ne sme prezreti V napadu, kateremu pa manjka smisla za skupno igro, se je odlikoval Martinjak, ki pa ni našel pravega razumevanja od strani ostalih napa-
katerega slaba stran Je napad, Je vodil živahno Igro v veliki premoči. Sodnik j. Nomec zelo pazljiv. Obisk z ozirom na značaj tekinc dober.
Ptuj: Druga prvenstvena letošnja tekma med S. K. Maribor in S. K. Ptuj je končala z zmago Mariborčanov s 5 : o
Zagreb: Tekme za olimpijski pokal: Oradjanski : Sparta 4 : 1 (4 : 0). Qrad-janskl, ki je nastopil brez Rupca in Pav-Ickovlča, jc zadovoljil le v prvem pol-času. Za Oradjanskega so scortall: Per-ška 2, Paslnek 1, Mantler 1, za Sparto Sivak. — Hašk : Concordlja 4 : 0 (2 : o) Vzrok poraza Concordlje leži v tem, da nima Concordlja pravega strelca. Scor-tali so: za Haška Vlnek 2 (ena enajstmetrovka), Grdenič In Premrl.
Beograd: BSK. : Jugoslavija 2 : o.
Dunaj: V boju za vodstvo v prvenstvu se je po včerajšnjih tekmah razčistila situacija. AmateurJI in Vlenna imajo 25 točk, vendar pa imajo Ainatcurji boljše razmerje golov. Izidi so: Amatcure : Slovan 2 : 0 (0 : 0), Sportklub : Ost-mark 3 : 0 (0 : 0), Simmcriiig : Hcrtlia 0 : 0, Admlra : Hakoali 1 : 0 (0 : 0), WAF. : Wackcr 2 : 2 (2 : 1).
Praga: Praga : Ucrlln 4 : 0. Razmerje golov je nekoliko previsoko, kar kaže razmerje kotov 4 : 3 za Berlin.
Draždane: DFC. (Praga) : Drcsdner Sportklub 0 : 0.
Mannheim: Sparta komb. (Praga) : Verein fiir Rasensport 2:1. VValdliof : Spielvcreinlgung Flirth 3 : 1(1).
Budimpešta: Z veliko napetostjo pri-Cakovana tekma incd Madžarsko in Italijo je prinesla visoko zmago Madžarom s 7 : 1 (2 : 0). 35.000 gledalcev.
Ilirija .ic nastopila v izpremenjeni po-
šlevilo telovadcev, ki so dobro rešili svo-1 jo nalogo, predvsem pa naraščaj in deca. Člani so izvajali jako težke prosto vaje. ki obsegajo nekaj neobičajnih gibov. Iz-pa je doslej meliorirauih komaj 27 ali j vedba je bila dobra. Moška in ženska de-17 ods!.; izdatnost našega plnnšnrslva se 1 cn sta nastopili skupno z društvenimi
ii odgovarjajoče j stavi- Srednji krilec O. Zupančič ni
j bo lorej mogla s popolno regulacijo dvig-' i niti vsaj nn dvakratno I Predavatelj j« pojasnil potem namene,
vajami, ki so bile popolnoma primerne | njihovi starosti ler so jiii izvajali prav lepo. Tudi moški naraščaj in že.".ski naro-
ki : o g.i vodili z« sklicanje planin«,i.ii. §o,->j sla izvajala vsak svoje društvene pro- j dnevov. Planine jo treba ohraniti, jih me- sto vaje prav zadovoljno, zlasti moški na-liorirati in končno uredili njih gospo- r.ašonj je kazal precejšnjo izvežbanost in darslvo. Po temeljitem obrnzložcnju teh j točnost. Članice pa so vadile proste vnje, Iroli nalog je naprosil odbornike in j u; so določene za pokrajinski zlel v Za-
: podirski prospeh v, razlikovanja.
seli pokrajin brez
ii zbor elitne banke v
Kre-Ljuhljjani
posamezne načelnike, da podajo svoja po. ročila in pa delovne programe za tekoče
lelo.
planinski nadzornik g. Prcsl jo s lomi poročili in predlogi izpopolnil svoj obsežni delovni program in obenem podal svojo planinsko poročilo. Planinci so sc z veseljem izjavili pripravljeni za vsako žrtve in za sodelovanje, da le izboljšajo svoje lepo planine.
Oba dneva sla imela popoln uspeh. Gospod sklicatelj je ob koncu bil 7. navdušenjem pozdravljen ter naprošen, dn take planinske dneve čim pogosteje sklicuje.	R. J.
Dne 5. aprila t. 1. ob 1R. uri »e je vršil v bančni dvorani Ljubljansko kreditne banko v Ljubljani oh številni udeležbi delničarjev XXIV. redni oljčni zbor. Zastopanih je bilo nad 210.000 delnic, tedaj skoro <lve tretjini delniško glavnice. Predsednik dr. Kari T r i 11 e r je po kratkem pozdravu navzočih očrtal splošni gospodarski položaj v naši državi, opozarjal na težko denarno, oziroma kreditno krizo, v kateri se jo nahajalo naše | celokupno gospodarstvo in na kreditno politiko Narodne banko ter njo posledice. nakar je generalni ravnatelj Tvkač poročal o bilančnem zaključku ter opozarjal zlasti na naraščanje bančnih po-sjov v letu 1923. v primeri 7. 1. 1922.
Nato so sc na predlog nadzorstva odobrili delničarjem predloženi računski zaključki, upravnemu svetu se je podelil ibsolutorij, upravnemu svetu, ravnateljstvu in nradništvu banke pa je bila izrečena zalivala.
Občni zbor je nato sprejel predlog upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička za loto 1923. v znesku 8.210.756 Din 14 p. ter poleg statutarnih tantiem upravnemu svetu in nadzorstvu določil i in pol milij. Din 7..1 izplačilo 12-odst. lividendc po 18 Din (lani 17 Din) na delnico, dodelil 2,409.228 Din kot dotacijo rezervam, "50.000 Din kot, dotacijo pokojninskemu fondn, določil 250.000 dinarjev 7,a izplačilo bilančno nagrade nradništvu ter sklenil, prenesti ostanek v znesku 111.458.14 Din na račun zgube in dobička za leto 1924.
Na občnem zboru so bili izvoljeni za člane upravnega sveta gg. Makso A n -t, i č, Vladimir A r k o, Fran Bona?, dr. Pran Č e r n o, Ivo J o 1 a č i n, dr. Alojzij ICokalj, Ivan K oren iS a n, Lnd. Počitnic a, Avgust Praprot nik, dr. ■Kdo filajmer, dr. Kari Triller, Franc Woschnagg in Urban Z it p a-11 o c. V nadzorstvo banko so bili izvo-1 jeni gg. dr. Peter Pefr.mccsehl, Avgust Jen k o, Rela Mi 1 i č, Ciril P i r c in Anton ft k o f. Na obnčemti zboru sledeči soji upravnega sveta je bil izvoljen soglasno za predsednika dosedanji predsednik g. cfr. Kari Triller, za podpredsednika pa poleg g. Alojzij Vodnika g. Avgust Praprotnik.
Narodna banka SHS
Stanje 31. marca 1924.
Aktiva (v milijonih Din; v oklepajih sprememba napram stanju 22. marca): kovinska podloga 439.5 (— 10.4); posojila 1415.8 (-j- 1.2); račun za odkup kronskih novčanic 1208.2; račun začasne razmcnc 391.4; državni dolg 2904.0 (+ 2.3) ; vrednost državnih domen 2138.3; saklo raznih računov 78.9. — Skupno 8636.2.
Pasiva: vplačani del glavnice 22.9 (-f- 0.2); rezevni fond 5.3; novčanicc v obtoku 5585.8 (-(- 8.6); državni račun začasne razmcnc 391.4; državne terjatve po raznih računih 82.6 (— 11.3); razne obveznosti 357.1 (— 29.7); državna ter* jatev za založene domene 2138.3; na« davek za nakup zlata za glavnico in fondo 52.5 (+ 1.1). — Skupno 8636.2.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (7. t. m.)
ni poslovala radi pravoslavnega praz« nika.
Dunajski živinski sejem (7. t. m.) — Dogon: 2673 glav; od tega 183 iz Jugo« slavijc. Notirajo za kg žive teže v tiso« čih aK: voli 12 do 17 (izjemoma 20), biki in krave 12 do 16.5, slaba živina 8 do 11. Cene so poskočile 500 do 1000 aK pri kg.
= Nova banka v Srbiji. V Iinjaževcu se je ustanovila d. d. Knjažovačka trgovinska industrijska banka. Osnovna glav niča znaša 1 milijon Din.
— Državne trošarin?. V založbi Trgovsko in obrtniško zbornico za rtovonijo v Ljubljani je izšla to dni poljudna razprava o trošarlnsklh predpisih izpod po-resa odličnega strokovnjaka g. Maksa Kostanjovea, višjega finančnega svetnika v Ljubljani. Gospodu pisatelju jo je v polni meri posrečilo izpolniti težko nalogo, da v poljudni obliki nudi vsakomur pojasnilo v zamotanih trošarinskih predpisih, v katerih jo orijantaoi.u tem težja, ker se postopoma izenačujejo. Posebno vrednost pa ima razprava v tem, da izčrpno pojasnjuje na eni strani pravic«, na drugi strani pa dolžnosti, ki jih nalagalo strankam trG&rtaskj predpiši.
grebu. Vajo so dokaj težke in se Jo videlo, da jih članice Se ne obvladajo popolnoma, posebno ker za akademijo moramo zahtevati brezhibno izvedbo, kajti pri majhnem šievilu telovadk se vsaka malenkost mnogo bolj opazi kakor pri večjih javnih nastopih. Islo velja tudi za proste vajo članov, ki bi potrebovali Se nekaj več vožbanja. Poleg proslih vaj, ki so jih izvedli vsi oddelki, je moški naraščaj pokazal nekaj skupin, težkih I oda dobro navežbunih in telovadno kompozicijo na pesem <Što čutiš,:* ki jo je pel pevski zbor šišenske Čitalnice. Kompozicijo je sestavil br. Cerne 111 priznati se mora, dn je zadel zvezo telovadnih gibov z besedilom in s skladbo. Tudi naraščaj-nikom se je izvedba dokaj dobro posrečila. Člani so naslopili še na bradlji iu z dr. Murnikovo telovadno skladbo <U boj!>, ki jo je tudi spremljal čitnlniSki moški zbor; članice pa so pokazale ob spremljevanju klavirja lepo černetovo sestavo .[.a Travialas. — Splošen utis telovadne akademije je bil prav lep in sme bili društvo z vsemi oddelki zadovoljno, kajti pri vseh se je videlo stremljenje za čim večjo telovadno popolnostjo, kar jo najboljši znak, dn bo napredek vedno lepši. Obisk je bil prav lep, ker so bile j vse vstopnice razprodane. Med posetniki je bilo tudi več Ljubljančanov, med drugimi saVezni starosta br. Gangl, podsta-rosta br. Bajželj in br. dr. Murnik.
Akademija sokolskega društva v Celju, ki se je vršila v soboto in v nedeljo v veliki dvorani Narodnega doma, je sijajno uspela. Nastopili so oddelki društva od najnežnejše dece do odraslih članov in članic in pokaznli občinstvu, da so v zimskih večerih, ko so si drugi kratili dolg čas 7, zabavljanjem in brezdeljem, delali. Letošnjo zimo so vsi ti oddelki vsled smotrenega in neumornega dela v telovadnici vidno in izdatno nepredovnli. Težko je dali enemu ali drugemu nastopu prednost, ker so bili vsi dobro naučeni in izvedeni, nekateri celo brezhibno Med slednje štejemo točke: <Devetka» I moškega naraščaja, «Po jezeru» gojenk, telovadni ples članic, župne proste vejo gojenk za leto 1024. ter nastope moške in žensko deco. To točke so nadvse ugajalo in jo občinstvo z burnimi vzkliki in glasnim odobravanjem kazalo svojo za-dovoljnost, Zelo zanimive in dobro izvedeno so bile historične proste, vaje članov in boks v dvojici članov. Vaje s palicami za pokrajinski zagrebški zlet in borilne vaje s palico br. Kukeca je moški naraščaj strumno izvedel. Zal, da premajhni prostor za nastop ni dovolil, da bi te točke izvajalo večje število naraSčnjnikov. Rajalne vnje s svetlimi kiji članic, ki so bile brezhibno izvedene, so zgubile mnogo na svojem vtisu, ker v dvorani ni vladala popolna tema. fllede krojev je motilo pri gojonltah in Slanicah dejstvo, da so imele nekatere pas, druge zopet ne, pri moškem nara55niu in članih ca smo
časa svoje vojaške službe izgubil nič od svojih dobrih lastnosti. Vsekakor bo ostal važen faktor v kriiski vrsti Ilirije. Tudi Hus je bil na mestu. 1'evalck v napadu. ki ic zopet pokazal prav lepe kom-binacljskc poleže, še tli docela vigran, MIlan, prvič v obrambi, to pot še ni ustre zal vsem zahtevam, ki se zahtevalo od branilcu. Miklavčič v golu v nedeljo nI deial doccla sigurno.
Tekma je biia v prvem polčasu v znamenju znatne premoči Ilirije. Vendar pa so krilci in branilci Jadrana razčistili skoraj vsako za Jadran kočljivo situacijo. Kljub temu, da je bila tekma v drugi polovici boli otvorjena kot v prvi, je bil uspeli Ilirije v drugem polčasu večji. Zabila je šest golov. Za Ilirijo so scortall: Pammer 3 (1 enajstmetrovka), Oman 2, Pevalek 1, Pečnlk 1 (avtogol).
Nedeljska tekma ic pokazala, da tudi naši domači klubi lahko igrajo zanimive tekme, polne športnega užitka.
Sodnik g. Fink jc bil slab: Omenjamo le eno njegovih kardinalnih napak. Pravila izrecno pravijo, da sodnik nc kaznuje moštva, ako bi s to kaznijo odvzel moštvu, kateremu se je zgodila krivica, ugodno šanso. O. Fink pa je celo razveljavil pravilno streljan gol Ilirije ter diktiral enajstmetrovko, ker .ic igralcc Jadrana «foulal» Igralca Ilirije. In če bi bil g. Pammer zastrclil enajstmetrovko?
llennes : Primorje 2 : 0 (0 : 0).
Primorje, ki je nastopilo z enajstorico, ki menda sedaj tvori njeno prvo moštvo, je doživelo od Hermesa, v čigar moštvu so igrale 3 rezerve, precej občuten poraz pri tekmi, ki je bila odigrana prccej «nciair». Primorje je imelo sicer močnejše moštvo, vendar pa je Hermes pokazal mnogo lepšo in bolj zmlselno igro ter je vsled tega končal tekmo s svojo zmago. Pod vodstvom Pleša so se izvedle prav
PRVENSTVO SLOVENIJE V CROSS COUNTRY TEKU.
Prvak za leto 19Ž4. S. K. Primorje.
Cros6 countryja za prvenstvo Slovenijo za leto 1924., ki se jo vršil v nedeljo dopoldne, so se udeležila štiri moštva klubov Primorje, Ilirija, Jadran ili Lask. Moštvo Primorje v postavi Ravnikar, Glavaški, Stolfa in Kovačevič je doso-glo 12 točk in s tom prvenstvo za loto 1924. Ilirija je dobila 16, Jadran 23 in Lask 31 točk. Na cilj so dospeli v nastopnem redu:
1.) Hribovšek (11.) 25:16, 2.) Ravnikar (Pr.), 3.) Pod pa c (U.), 4.) Kovačevič (Pr.1, 5.) Kristan (Jadr.), C.) Stolfa (Pr.), 7.) ilatejas (Jadr.), 8.) Gruntar (Lask), 9.) Glavaški (Pr.), 10.) Gruntar D. (Lask), 11.) Cuk (Jadr.), 12.) Hladnik (II.), 13.) Slapničar (Lask), 14.) Weibl (11.). Proga je bila dolga približno 7 km in jo Sla od igrišča- Ilirijo, mimo Rožnika nazaj. V vodilni skupini so bili Stolfa, Ravnihar, Glavaški (Priiu.), Kristan (Jadr.) in Slapničar (Lask). Zaradi izgube markacijo ob zidu pod Boilevuejem se ti tekači niso plasirali tako, kot jc pokazal potek tekmovanja do toga mesta.
lepe kombinacije. Omeniti bi bilo treba tndi levo zvezo Rozmana. V trdi obrambi Hermesa se odlikuje vratar Mihelčlč. Poraz Primorja je povzročila predvsem krilska vrsta, v kateri je Piša, ki igra tudi surovo, skoraj nemogoč. V splošnem se je pri Prlmorju opazilo pomanjkanje skupne igre.
Sledila ic še tekma llirila res. : Lask, ki je končala z zmago močnejšega moštva Ilirije s 6 : 0 (5 : 0).
Druge nedeljske tekme
Maribor: Rapid : Svoboda 4 : 0 (2 : 0). V nedeljo se je pričelo tekmovanje za spomladansko prvenstvo mariborskega pododbora. Moštvo Svobode je mlada, žilava in obetajoča enajstorica, ki jc v začetku igre nudila preveliko in škodljivo agresivnost na nasprotnika. Rapid,
Člane vseh llubllanskth športnih klubov povizamo na sestanek v sredo ob 8. zvečer v salonu restavracije pri Levu. Razgovor o nedeljskem nianiiestacijskem obhodu. Olimpijski pododbor.
LNP. — Važna seja upravnega odbora LNP. sc vrši v sredo, 9. t. m. ob 6. popoldne v lokalu Športne zveze. Prosi se polnoštcvilne udeležbe. — Nogomet nih treningov S. K. Ilirija v torek, 8. t. m. in v četrtek, 10. t. m. ob 17. se morajo udeležiti igr. gg. Milielčič, Zemljak (Hermes), Pečnik in Martinak (Jadran); kompletno opremo prinese vsak igralcc s seboj. Za eventualue potrebne intervencije za dopust teh igralcev se naproša gg. predsednika S. K. Hermesa in S. K. Jadrana. — Predsednik.
Tehnični odbor LLAP. Danes v torek ob 20.30 odborova seja v Športni zvezi. — Predsednik.
Ljubljanski zimski športniki! Sestanek vseli zimsko-sportnikov se vrši v torek, 8. t. m. ob 20. v Narodni kavarni. Udeležba zaradi Olimpijskega dne obvezna. — JZSS.
Ljubljanski plivačkl podsavez. Redna glavna skupščina LPP-a se vrši v petek dne 11. t. m. točno ob 20. uri zvečer v damskem salonu kavarne «Emona» z običajnim dnevnim redom. Skupščini ima jo pravico prisostvovati po dva delegata vsakega kluba s pravom enega glasu, kar mora biti označeno na poverilnic!.
Predsedstvo S. K. Primoria v Ljubljani poživlja vse redne in podporne člane in članice na važen sestanek, ki se vrši v sredo 9. t. m. ob pol 18. v jahal-nici na Bleivveissovi cesti.
Turistovski klub «Sltala* v Ljubila-nl. V torek ob 8. zvečer sestanek v Narodni kavarni. Zadeva važna za vse član stvo, redno in podporno. — Odbor.
S. K- llirila v Ljubljani, — Nogometni trening se vrši danes in v četrtek nb 17. Važno posebno za I. moštvo! — Seja načelnikov vseh sckcij se vrši nocoj ob 8. v kavarni Emona. Poinoštevil-na udeležba nujno potrebna. — Odbor.
ir
Od nedelje na pondeljek so prenočili v Ljubljani 103 tujci in sicer v hotelu: UNION 32, med njimi: Bohmersvald Viljem, trgovcc, Dunaj; Dorpo Herman, monter, Augsburg; Doller Henrik, to« varnar, Dunaj; Dusurean Rene, inženjer Pariš; Ocstcrrclcher Alfred, inženjor, Praga; Ghiron Gvido, trgovcc, Rim; Hofman Kurt, trgovec, Praga: Kranz J., i trgovcc, Dunaj; dr. M.iycr Ivan, univ. ' profesor, Praga; De Mcgni Evgen, trg., Pcrugio; Szcndc Alcks, trgovec, Dunaj; Springer Maks, trgovcc, St. Gall; Ungar Sigmund, trgovcc, Dunaj; Werncr Sieg« fried, potnik,, Dunaj.
SLON 22, med njimi: Busson Domi« nik, trfiovec, Trst; Diclcnthnhler Her«
man, uradnik, Dunaj; Cohn Bernardi trgovce, Dunaj; Scholz Edvard, tovar* niški direktor, Dunaj.
JUŽNI KOLODVOR 13, med njiroli Dicncs Julij, žel. uradnik, Gradcc; I" Fahrcis, troovcc, Fiirth, Bavarsko.
ŠTRUKELJ 16.
LLOYD 4.
SOČA 2.
TRATNIK 4.
Poleg tega v gostilnah: De Schiava Ravnik 4, Stari tišlar 3.
Lnslnlk in izdajatelj Konzorcij cJiilr»> Odgovorni urednik Fr. Broi«'1' Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani
j,,„t vaaka besada N »ar. Za »Dopisovanj«" la .Zealtn^ M rataaa raaka beeeda 1 Dla. — Frlobjofejo aa la mali oclaat. kl M plaAaml v Dayraj, Plato M lahko tudi v aaamkah. Na vpraisaja odgovarja uprava la, U Ja vprašanju prllsiana inainka aa odgovor ur naolpulaoljaka pristojbina (I Din).
(d obe)
Pridno dekle
f3 v66. 136en>.k rodbini brez etrok na deželo. Dr. Villmek, celjsko.	7274
Učenec
močan ln zdrav, se sprejme v .janufakturno trgovino. Ja-tti Cvlkl, Ptuj. — Pogoji se tamkaj Izvejo. — 2e izurjen i.raktlkant ima prednost. '	7273
Trgovski pomočnik
(pomofnlca) prvovrstna, popolnoma eamostojna moč, se sprejme v trgovini s mešanim blagom. — Ponudbe pod „Kompa" na upravo „Jutra" 7159
Al*
Več tesarjev
•.učenih, samostojnih delav-tcv, sprejme Jakob Vodopivec •tavbno podjetje v Zagorju 6b javi.	7268
Pošteno žensko
t:a!no, staro do 30 let, kl razume kuho, sprejme boljfea hiSa takoj. Naslov pove upr. „jutra".	7263
Zdravo, snažno dekle
turo 15—17 let, se sprejme v boljšo hlSo takoj za lahka t!Sna dela. — četudi sirota, orno da Je dobro vzgojena.
7264
Perfektno sobarico
popolnoma zdravo, resno ln pripravno, ifiče generalni direktor MllIC, Zagreb, DraSko-vičeva ulica 25/11. Pismene psudbe s fotografijo. 7241
Krojaški pomočnik
toljil, se sprejme takoj. — l-.cn Udrlh, krojač, Loke 62, Trbovlje I.	7281
Vajenec
(i bližnje okolice mesta za clzarsko obrt, so sprejrao pri tvrdki Ferdo TrlmožlČ, clt&rstvo jn parket., Traov-lU pristan 4.	7310
Spretna prodajalka
manufakt. stroke, se sprejme. Samo najboljše moči naj pošljejo svoje ponudbe h popisom dosedanjega službovnnla na pofitni predal 160. 7060
Okrajne zastopnike
sprejme sa Kranj, Kamnik, Logatec, Kočevje,, Črnomelj, pod celo ugodnimi pogoji ,,L* Union", francoska zavarovalna družba v LJubljani, Kolodvorska ulica 6t. 34/11.
7044
(iščejo)
Kontoriatinja
veMa slovenskega, nemškega Jezika, strojepisja ln stenografije, išče službe. V začetku event. brezplačno. Naslov povo uprava „Jutra", 7271
Pletiln! stroj
St. 5/50 in fotografski aparat, prodam. — Naslov povo uprava ,.Jutra".	6744
Moško kolo
fikoro popolnoma novo, se proda radi bolezni. — Naslov povo uprava ..Jutra", 7259
Je*.lce Ia
več stotov po ugodni ceni proda D. Klatita, Planina pri Rakeku.	7282
Več različnih motorjev
in dvokoles, rabljenih in novih, poceni naprodaj. Ljubljana, Karlovska cesta 6t. 4.
7223
Vsako množino desk
20. 25, 30. 40. 50 mm, III. vrste, kupim. — Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod ,,Takojšnje plačilo".	7270
Opremljeno sobo
v Celju, ibče uradnica. - • Ponudbe pod ,,Sobu" na pisarno dr. Kalaua v Celju.
7243
Znanja išče
r.O let star gospod r dobro »lužbo. v svrho žonltve z inteligentno gospodično, dobro gospodinjo z (leiole ali v bil-f.lnl tur sta. ki bl posedovala i!fk;ij premoženja. Dopise 0-mogoče s sliko je poslati n.t upravo ,,Jutra" pod Mifro ,,OrnoIa«ka"4 Tajnost aajam- j čena.	7321 '
Lepo stanovanje	_ ^ —
v novi vili, se odda tlstemU,!	* *	IT#7 p T V $
kl da večje posojilo. Ponudbo i 'HVT fff^fmTamfflf^At pod šifro „Lepo stanovanje" i
nn upravo ,.Jutru". 7210 Vijolica ill Narciska '	— —- I Kamnik. — Pošta ne sprejmi
Stanovanje ' ?n_on,mni dopise kod .postno
1 sobo s kuhinje, Išče mirni'
Moška obleka
siva. dobro ohranjena, par nizkih, skoro novih čevljev (štev. 37), koncertne citre, 4 poolnomn nerabljene knjige Gesetzeekunde samt Nachtrag 1913, Allg. Rlchard Androea Landatlas, razni okvirji. 1 nov zajčji hlev in 2 lturnlka, se proda. — Ogleda se lahko vsak dan od 2—5 na Vojvode MlSlča cesti 21, pritličje. desno.	7091
Dela išče
zakonski par. žena opravlja karkoli, postrežkiuja ali sllčno, obdelavo vrta, Žaganje drv Itd. pa prevzame mož. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ».Pridne roko". 7267
Kovaško orodje
se proda. Ponudba se prosi na upravo ,,Jutra" pod Šifro ..Orodje".	7339
Nova moška črna obleka
so proda pod kupno ceno v Knafljevl ulici 7, pritličje.
7265
Šivilja
za krpanje perila in druge malenkosti, gre Šivat na dom Naslov naj se pusti v upravi „Jura" pod ..Krpanje". 7272
Kontorlsta
. mlajšo moč, zmožnega tub pisarniških del, strojepisja, slov. srbohrvatsko ln tcxfke stenografije, sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Nastop takoj ali 1. ma-s, Ponudbe z navedbo za-ncrkov, referenc iu sliko Je Pilati pofitni predal, LJubljana I. 163.	7230
Več dobrih mehanikov i
Kontorlstlnja
zmožna slov. ln nem. stenografije in strojepisja z nekoliko prakse, želi zaradi zboljšanja gmotnega položaja, pre-menlti službo. — Dopise na i upr. ..Jutra" pod „Prakia".
7269
j	Notariat
i Abs. Jurlst z vsemi državnimi izpiti, želi vstopiti kot i notarski kandidat. — Cenjene ponudbe pod Slfro ,,Notariat" i na upravo „Jutra". 7294
Knjigovodja
1 (kontorlst). mlad absolvent drž. trg. šole, želi premenltl službo s 1. Junijem. Ore tudi j na deželo. Ponudbe pod Slfro Zanesljiv" na upr. „Jutra" 7291
Opalograph
popolnoma nov — velikost 23/36 cm, so proda. — Naslov pove uprava „Jutra". 7251
Avto
i Laurent-Clement, 16 HP. starejšega modela, se proda za 35.000 Din. — Voz Je dobro ohraujen ter ima skoro novo pneumatlko. Naslov povo upr.
Jutra".	7323
Vreče za oglje
kupim. Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod ..Vreče". 7270
n
Lokal
za manjšo trgovino, »e išče za takoj nll poznejfri čas. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,.Lokal 10".	7232
Lokal
z vsem inventarjem vred, pripraven za obrt. in trgovino, so proda. — CenJ dopise na upravo .,Jutra" pod ftifro »Gorenjsko".	7032
stranka brez otrok. — Da nagrada ali posojilo. Ponudbe na ifpravo ,,Jutra" pod šifro ,.Mirna Btranka".	7277
Na hrano in stanovanje
so sprejmeta dva gospoda. — Naslov povo uprava ,,Jutra".
7251
Prazno sobo
v sredini mesta, iščem v svrho shrambe novega pohištva in ene sobe in plačam najemnino za več mesecev naprej. Ponudbo pod ,,Prazna soba" na upravo ..Jutra".
7253
Na stanovanje
.i« sprejme gospod. I stoti m so prodn* breja koza. God« «\ elfcka, Planinska cesta 195.
7248
ležeče'. Sporočite naslov, ali . ca dvignite v upravi .Jutru'.
7012
nosijo otroci in odrasli, ker so isti trpežni, po< coni in jih jo prijetno nositi. z/i
Oljnate sode
prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe na upr. „Jutra" pod ,.Oljnati sodi". 7324
Otroški voziček
prodam. Naslov pove uprava
„Jutra".	7283
Itavbnih ključavničarjev, sed-hrjev in tapetnikov, sprejme .Tribuna' F. B. L., tovorna drokoles ln otroških vozičkov Ijubljana, Karlovska cesta 4 7212
Frizerka
trfča markiranja ondultranla t« sprejme k dobri hISI. M. Kejlč, frizerka, Veliki Beč-kerek.	7211
Ogljarjev
Hsprcjme večje število v trajno delo za kuho oglja. — telo akordno, plača so od 100 po dogovoru. Pojasnila daje I. Paljevec, Ljublja-i!, Slomškova ulica štev. 21.
7191
Kontoristinto
veSča vseh pisarniških del, dobro verzlrana v lesni stroki, Želi premenltl mesto. — Ponudbe pod ..Kontorlstlnja" na Aloma Company v Ljubljani.	7196
Proda se več dobro ohranjenih
moških oblek
Med njimi Žaket in smoklng obleka, poleg tega nekaj ženske obleke ln kostumov. — Ogleda se na Sv. Petra nasipu Št. 49/1, od 10. dopoldne do 6. zvečer.	7285
Delavnico
iščem ia mizarsko obrt na deželi, kjer so lahko dobi stanovanje. Ponudbe i-a npr. „Jutra" pod ,,Delavnica".
7123
Lepa prilika
Hiša v Mariboru, z vodo in elektr. razsvetljavo, se proda po nizki ceni. — Zamenja eo tudi proti dobavi lesa. Stanovanje takoj na razpolago. Informacije daje pisarna dr. Vladislava Pegana, odvetnika v Ljubljani.	72.':8
Parcelo
veliko 12 X 24 m, trda ped- , laga, senčnat kraj v Ljublja- \ nl ali najbližji okolici, ižilc- ; mo zn dobo 5 let. Ponudbena upravo ,,Jutra" pod šifro , .,Šport".	726G
Vfla
s 4 sobami, 1 mansardo. 2 kabinetoms. kopalnico, vrtom iu gospodarskim poslopjem, j so proda. Stanovanje takoj ; prosto. Naslov pove uprava 1 ..Jutra".	7257 1
Opremljeno stanovanje
obstoječe iz 2 rob in kuhinj« so odda boljšemu zakonskemu paru. Cena in drugo po dogovoru. Naslov povo uptava ..Jutra".	7255
Na stanovanje
eventuelno samo na hrano, se sprejme takoj gospod. — Naslov pove uprava .,Jutra".
7306
Na stanovanje
t zajtrkom, event. s brano, se sprejme gospodična. — Naslov pove uprava „Jutra".
7307
Stanovanje
3 sob in kopalnice, ven kon-fort. se takoj odda sanio proti odkupu finega modernega pohištva. — Naslov pove podružnica ..Jutra" v Mariboru pod ,.Pohištvo". 7302
Na stanovanje
lu zajtrk sn sprejmete 2 go-
ppodi^ni kot uoEicnovclkl. — Naslov pove uprava „Jutra".
7180
t rabljene) za klavir, se prodajo. Ogleda ko lahko vsaki dan od 13.—14. uro v Gradišču 7/1, levo.	7295
Planino
dobro ohranjen, se proda. — Pojasnila daje: J. Zupan. Bukovca 15, p. Vodice, Gor 7322
Dva konja
(1 kobila) popolnoma zdrava. dobro razvita, dobro dre-slrana sa vožnjo lu Jahanje, naprodaj. Naslov pove upr. ,,Jutra".	7135
Deklica z dežele
z dvema razredoma meščanske šole, želi vstopiti kot učenka v trgovino. Ponudbe na upravo „Jura" pod šifro ,,Pridna ln poštena". 7190
zavaroval, akvlziterja
» »prejmeta proti stalni plači In visoki proviziji. Predpo-fJ praksa in dobro poznan-Rvo. — Pismeno ponudbe na nl'Union'', francoska zavarovalna družba t Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 34/11.
7043
Uradniško moč
(uradnika aH uradnico na zaupnem mestu) sprejme ljublj. edvetniSlra pisarna. — Pogoji Wo ugodni. Začetniki izključni. Naslov ln zahtevo pove »Prava „Jutra".	7039
Lesni strokovnjak
kloifien, se Išče za nakupovali® lgllčastega okroglega leto takojšnji nastop v »talno službo. Ponudbe aa upr. >Jutra" pod „C". 6970
Kuharico
[Ino in varčno, se išče za takoj ali pozneje. Ravnanje » Plača dobra. Ponudbe na 'odružnlco „Jutra" v Mariboru.	7173
Prodajalka
aH kontorlstlnja, zmožna voditi tudi knjigovodstvo, Iščo službo. — Ponudbe pod Slfro „KontorlstInja" na upravo ..Jutra".	7111
Šivalni stroj
..SInger", dobro ohranjen, se takoj proda po nizki ceni. — F. Petras, študentovska ulica št. 3/1.	7269
t Puch-Auto
Type XII. nov, so proda. — Naslov pove uprava „Jutra".
7286
Salonska garnitura
(francoska rokoko) črna, v ! najboljšem stanju, se proda. Naslov pove uprava „Jutra".
7288
Vinograd
v bližini Krškega, obstoječ is 3 oralov samega vinograda, sadovnjaka in gozda, z moderno hišo in gospodarskim poslopjem, bogato opremljeno kletno opravo ln drugim inventarjem, se proda za Din 400.000. Ponudbe pod Slrfo ..Doblčkanosno" na upravo „Jutra"i	7305
Stavbno parcelo
vogalno, 900 m\ poleg samostana v Sp. fllšlcl, prodam. — Naslov pove uprava ,,Jutra".
7182
Prazno sobo
s souporabo kuhinje, zeli mlad zakonski par. Kdor želi
ustreči In Ima tako sobo na rnzpolago, naj poKlje svoj naslov upravi „Jutra" pod ..Mirno skupno življenje".
7113
Lep konj
61etni amerikanec, isboren tekač, zajamčeno zdrav, zanesljiv in neplašljiv. poceni naprodaj, event. tudi par. — Lekarnar Orožen. Ptuj. 7116
V Unionu pri koncertu
se. jp izgubil zavitek s trumi ženoklml, popolnoma novimi 3mjiaml. Najditelj naj odda v upravi ..Jutra", 7219
Čebelnjak
s panji vred, sem pripravljen oddati tako i v uajrm. in sicer v ljubljanski okolici. --Ponudbe nu upravo „Jutra" pod ..Najem '.	7278
Preselitev pisarne
Odvetnik dr. Vekoilav Kukovec t Mari«
boru naznanja, da so jo
7. odvetniftko pisarno it Vrazofo nl. 2 n» Aleksandrovo o. 19/1
f.imoBlojuo pinarniMco moč za Boograd, tmožno ploven« skega in srlmhrvalskega jenka v govoru ia pisavi, ver-
tirano v /.oleznt iu kovinski stroki, koropondenci in knjigovodstvu. Reflekiiramo na samostojno moč. Nastop taknj 1'lafa po dogovoru. Pismeno ponndtie pod „l)eo-grud 727 ' na upravo „Jutra"	lfiM-»
Prazno sobo 8 kuhinjo
ali a primernim prostorom ca namestitev Štedilnika. lUo mlad zakonski par. Ponudbo
pod ..Drez otrok" na upravo „Jutra".	7134
Damske slamnike
(stare) vseh vrst Iti barv sprejema v opravilo 'lo konca sctljf, tovarnar Valentin Maček v Domtalah Slev. 124.
7320
Ekonom
z daljfio prakso, mlad, šmo-žen samostojno voditi gospodarstvo, veSfi vseh gospodarskih del, 1 S C e primernega m e a t a na kakfinem velepo-sostvu ali pri lesni trgovini z vePJlm obratom. Ponudbe n« upravo ..Jutra" pod Hitro ,,Samostojen".	7109
Ušak-preproga
atarlnaka, 4X4, se proda__
Naalov pova uprava „Jutra".
7200
Oskrbnica
a prakso ln mnogoletnimi izpričevali, želi premenltl mesto. — Ponudbe se prosi pod ,,M!ra" na podruinlco Jutra v Celju.	7103
Železninar
stareJSa moe, lfiCe mesto po-Elovodje-fllljalko ali kot potnik, skladiščnik ali »lično kake tu aH Inozemske velike Industrijske trgovske tvrdlte. Ponudbe pod ..Vodilna moč" na Aloma Company, Ljubljana.	7002
Poštne znamke
rabljene, od 5 p do 30 Dla (navdne ln prenatlanjcne Invalidske) se oddajo v serijah Cenjene ponudbe na naslov: Franc Kllnar, Špediter, Jese-nlce-Fužino, Gorenjsko. 7300
Raznih vrtnic
sem prejel ravnokar vefljo množino Iz svetovnozuane dre-veanica Teacbendorf lz Dres-dena. — Dobijo so vsaki dan pri Ivanu Brecelnlku, Ljubljana, Vel. Čolnarska ulica 1 čt. 21.	7059
Enonadstropna hiša
z vrtom, pripravna za trgovino, lokal a skladiščem, stanovanjem in veliko kletjo, pripravno tudi za vinskega trgovca, ae ugodno proda. — Naslov pove uprava ..Jutra '.
6804
Hiša
z dobro vpeljanim mizarstvom, pripravna tudi za drugo obrt ali trgovino, ob okrajni ceetl v Trbovljah, na najbolj prometnem kraju, s« prodn. — Ve« pri lastniku: Jurij Perenc, zidarski moj-ater v Trbovljah.	6787
Pozor kovači!
fcm kovaCa, kateri bl btl "Men vseh kovaških del In >i imel svoje orodje. Kovačl-11 "o nahaja na najbolj pro-J«nem kraju v obalni poleg ['Mno cesto, kjer bi imel '""S tlela veG kot dovolj. "rMno3t ,imajo Gorenjci sam-' ki so razumejo na vozove »»Pravljivčke". Več se Izvo Anionu Masovne, Krka Stisni.	7226
Sprejm« se
frgaushi potnih
jjiMljiv, vesten in v pro-wjaniu spreten, za pro-»10 znami-nitega predmeta po Sloveniji. Sta-!-" lep zaslužek. 1'onnd-JJL P0|t „Potnlk" štev. nn upravo ,J.itra',
Kontorlstlnja
'kulena zanesljiva mo6, va-dobro strojepisja, se a ■ ttajem »prejmo. ZaCetnic« -"luCena. Vajena manufak-™c stroke Imajo prednost. Ponudbe a navedbo doieda-'«». alushovaala aa noltnl »«• i leo,	706*
Drva
odrezkl od parket In Sage, bukova In hrastova, dolga po 25 Din 100 ko, kratka po 30 Din 10O kg In žaganje od trdegn lesa po ugodni ccnl, . oddaja dokler traja zalogu Ivan S t s k a, tovarna parket In parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica 4. 6860
Slike ia legitimacije
Izdeluje najhitreje fotograf Htigon H I b S o r, Ljubljena. Valvazorjev trg.	804
Osebn auto
„Pueh", Tip VITI., 30 P. S., nov in Se ne rabljen, veliko moderne koroserljo, se rndl selitve po nizki ceni proda. Naslov pove uprava ,,Jutra" 6740
Enonadstr. trg. hiša
z vrtom, v prometnem trgu na Sp. Stnjerakem, se poceni proda. V hlli ae nahaja velika lepa trgovina na najpro-metnejflem prostoru v bližini cerkve. Prikladna je za vBa-ko obrt. Naalov pove uprava ..Jutra".	0779
Proda se posestvo
4T oralov njiv, travnikov, gozdov, z velikim lepim sa-donosoikom, zelo rodovitna zemlja, hlSa, gospodarsko poslopje Itd. t. Inventarjem vred. NatanCneJe povo: Kgld Orozel, sluga Celjske posojilnice v Celju, Narodni dom.
6667
Pomladne obleko najnovejših vzorcev. povrSniko v vseh modnih krojih ter vsa druga oblačila za dom, sprehod. Šport in aveCnnontl. dobo gospodje PO cenah, kakor si Jih žele, le pri tvrdki J. MaCek, LJubljana. Aleksandrova cesta 12.
6623
Hiša z vrtom
• v studencih pri Mariboru, se Proda vsled selitve. Lepo stanovanje : kuhinja z 2 sobama In vsemi prltlkllnaml Jo kupcu tnkoj nn razpolago. Nnslov pove podružnica „Jutra" v Mariboru.	7160
Kdo odstopi
mlademu zakonskemu paru 1 aii 2 majhni, event. 1 prazno aobo In ,.kamro" pripravno za kuhinjo, naj po&lje svoj naelov na upravo ..Jutra" pod „Dobro ln točno plačilo" 7093
Filatelisti
tudi začetniki, kl hof-jo okrožne poSUJetve, naj »e prijavijo pod ,,Krožek" na upr. ,.Jutra".	0817
Razglednice
lepih krajev, zamenjava nns krožek. — Prijave pod slfro
..Razglednice" na upr. Jutra.
6816
Dve prazni sobi
v ar edini Ljubljane z elektr. rnzavetljavo, se odda takoj. Za reflektante, kl bl bili pripravljeni skleniti daljto pogodbo s predplačilom mnogo ugodnejša cena. Ponudbe pod ..Separlrani aobi" na Aloma Companr, Ljubljana. 7056
Prostov. javna dražba
pohlfitva. kuhinjske oprave In ! opreme za brivce ln krojače eo vrli dne 9. t. m. ob 9. uri dopoldno. Prisojna ulica 1, pritličje.	7070
4000 dinarjev
mesečne rente plačam gospe ali gospodični, katera posodi
na dohičkanosno trgovino 75 tisoč dinarjev za dobo po dogovoru. Cenjene ponudbe ped Slfro . Preskrba" na upravo „Jutra".	6970
Kompanjona
za posebno dobro, žo vpeljano Industrijo In obrt, se ISČe. — Potreben kapital 25.000 Din. Dopise pod ..Krasna eksistenca" na podruinlco „Jutra" v Mariboru,	7170
Kot družabnik
bl vstopil v doblčkanosno podjetje. CenJ. ponudbe pod Slfro „100.000 Din" na npr. „Jutra",
ziijumperje inobioko v najiiodcrnejfiih harvah s« i
Toni ^pcr-Čcme
Dvorni trg I.
!
»111 s svoj«'
Naznanjam da sem se ppe krojačnico na
K*olJa,Ba.sl«:o o. 12
in prevzemam vso v mojo stroko spadajoča dela po jako ugodnih cenah. Za točno in solidno postrežbo jamčim. Jakob Smepejo. krojaški mojster, Poljanska c. 12. — Fini češki in angleški vzore.1 vedno na razpolago.
Išče se prav dobra zanesljiva
za vsakovrstno fino tor navadno perilo. Prednost imajo one, z večletno prakso. Ponudbe ua upravo lista pod ,Jzurjena"	lfi&O-a
Znanja želi
V mestu Spod. Štajerske v večjom hotelu s« išče dober, izveShan, starejSi
plačilni natakar
ki jo slovenščino ia nemščine popolnoma zmožen. za takojSuji nastop. — Ponudbe naj se pošljejo najkcp .ejn do 10. t. ra. ua upravuiStvo «Jutra» pod „Plačllnt
natakar".	1633 V
1
svih vrsti električnih maSina, transformatora i aparata preuzima uz jamstvo prvorazredne stručne izvedbe
moderno u red jena rad Iona
Jioslpisioi SIEMENS i i i Žitni
Uredi: Drfcikovlčeva 23. Telefon 8 - 84, 28 - 38. Naslov za pošiljk«: ZAGREB-SAVA Iudnstrijalnl kolosjek.
Zaht&vsife
v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah
..JUTRO4*
3 carigra,is'ie preproge
starinska orehova omara ln Btarin,ki telovnlk-Jelek (makedonska narodno noSa), krasno vezan s pozlačenim srebrom (redkost), so naprodaj, tudi posamezni komadi. Ogleda so lahko v ftlSki, Kolodvorska ulica 208, pritllčjn desno.	7102
Športne pasove
vsakovrstne, najnovejšo mode, moške In ženske, nosilna Jaraesa za pakete, goie ter Jermena ta mlatit, se dobo najceneje v tvornlet Frane PodbovSek. Naklo pri Kranju .7156
Hiša z fjosttl, koncesijo ]
kakor tudi več starih oken. postelj ln drugih stvari, oe proda. — Ponudbe pod Slfro ,,Gorenjsko" na upr. ,,Jutra" 7137
Enonadstronna hiša
s 15 prostori ter prostorna klet v kateri se nahaja gostilna, za prenočevanje tujcev. prostorno dvorišče, gostilniški vrt, s prostorno verando. gospodersko poslopje in zelenjadnl vrt. Prostor le primeren za vsako obrt nll trgovino ln meonrijo. HI5,i stoji nn*protl frrne rerltve v MengSu (večjrin Irgu), 20 minut od železniško postale. V hISI Je napeljana eleiftr. razsvetljava, vodnjak na dvo-riSCu. Poleg Je tudi zemljišče za lastno potrebo In stavbna parcela (2200 m1 površine) In 24 Johev zaraičesesa gozde,
samski gospod nrednjlh let, vsestransko izobražen in le- [ pe zunanjosti ter plemenitega 1
značaja, lastnik graščino In _
velike Industrije, s slmpatlč- , no gospodično plemenitega značaja ln primernim premo- ; ženjem, kl Jo veseli ornCno rodbinsko žlvljenjo In podjetno gospodarstvo, v svrbo po-ročitve v prihodnjih mesccih. Tajnost zajamčena. Cenjene ponudbo ua upravo ,,Jutra" pod ,,Graščinska Industrija", 6905
031*1
Mlad uradnik
želi znanja z Inteligentno gospodično ali ločeno damo v starosti 17—35 let. Le resne ponudbe v svrho ženitve. — CenJ. dopise na uprnvnifttvo ..Jutra" pod ,.Pomlad življenja".	7208
Faeovalec zoper vlome m]
na vratnih zapahih pri dvotečajnih vratih.
Najnovejši patent.	Bretpogojcto sigurno.
Komad SO Din.
Glavno zastopstvo i	1630/a
M. KOVAČIČ, Zagreb
Palmotlčeva ulica 21.
Naročila s« Izvršujejo po povzetju. — Zastopnik za Ljubljano se Iste.
fij
■M #
i |
m
temlh
ie ta sekati, se radi preselitve ugodno proda. — Več pove Valentin Oretorc r MengSu.
Tomaževo žlindro po 165 Din
40 »/o do 42% kalijevo sol po 150 Din, 16 •/• do 18 "f, rudninski suporfosfat po 120 Din/ tfe za 100 kg; prvovrstno banaiko moko po najnižjih konkurenčnih cenah, franko skladišča
nudi sa takojšnjo dobavo	1606-a
blagovni oddelek Zadružne zveze v Celju>
============ Torek 8. IV. 1924	^
Takoj nato prične nov tih razgovor med uradniki, ki konča kakor je Perenna pričakoval.
Desmaiions se približa gospe Fauvilleovi in jej pravi:
«Niti sedaj, gospa, nam ne morete povedati, kje ste biji nocoj med enajsto zvečer in drugo uro zjutraj?«
Ona se šiloma zbere in odgovori slabotno:
«Da..., bila sem v avtomobilu... in se vozila na sprehod.,. in nekoliko sem tudi hodila ..., šetala ...»
«To vašo trditev bomo z lahkoto verificirali, čim najdemc vašega šoferja od zadnje noči. Sedaj pa treba razbrati nekaj drugega, pojasnili nekaj, kar utegne biti mučno..., tem bolj, ker si ne moremo pojasniti vašega dosedanjega molka.«
»Pripravljena sem.»
«Evo. Oseba nli ena onih oseb, ki so bile udeležene na nocojšnjem strašnem deiiktu, je ugriznila v jabolko, katero smo pravkar našli, in to jabolko je bilo zavrženo v vašem vrtu Da razblinimo vsakršen suin, vas prosimo, da ugriznete še enkrat vanj...»
♦Gotovo!« pravi ona živahno, «čc vam to zadostuje, da opustite svoje sumnje...»
In vzame jabolko katero jej nudi Desmaiions in ga nese 1; ustom. Kretnja je bila odločilna, če bo ugriz enak onemu, ki se pozna na drugem jabolku, bo s tem doprinešen dokaz, katc-rega ne more nič več ovreči.
Toda preden gospa ugrizne, se nenadoma ustavi. Iz strahu pred pastjo? Iz strahu pred slučajem, ki bi jo mogel uničiti, ali pa ker se zaveda, da se bo s tem ugrizom sama izročila roki pravice?
«Cesa sc bojite, gospa?» vpraša prefekt.
«Ničesar, ničesar...» odgovori ona trepetaje, vendar dokaj odločno. «Ne vem, vsega se bojim... Ta zadeva jc tako strašna...»
JUTRO
vsako podrobnost.«
«Tudl na vrtu, gospod prefekt?«
cTudi nu vrtu.«
<Z islo točnostjo?«
»Morda nekoliko manjšo. Toda zdi se mi...«
«Jaz pa nasprotno mislim, gospod prefekt, da .če so napadalci vstopili preko vrta in zopet nazaj po isti poti, potem b: ne bilo izključeno...»
«Mazeroux, stopite nekoliko na vrt iu preglejte ga še.«
Brigadir odide. Perenna sc iznova drži bolj ob strani, opa-;:tije iu sliši prefekta mrmrati s preiskovalnim sodnikom:
«Da, če bi imeli dokaz, en sam dokaz... Jasno je, da je ta žena kriva ali sokriva. Preveč je itidicov, ki govore proti njej, in potem milijoni Morningtonovi..., toda z druge strani..., le glejte jo, poglejte jo, kako čestit jc njen obraz, prav za prav nedolžen, vkljub vsemu ne izgleda, kakor da je kriva, vsaj po licu ne..., glejte, kako iskrena je njena bolest in njeno ogorčenje ...»
Ona še vedno plaka v svojem skrajnem razburjenju, vzdihi in ihtljaji jo pretresajo, tako da mora v krotenju svojega živčevja krčiti pesti. V takšni polzavedni kretnji obupa pograbi za svoj fini robec, ga zmečka in potem na način nekih gledaliških igralk zmečkanega z naglo kretnjo nese k ustom ter ugrizne vanj in ga s svojimi lepimi, krepkimi, belimi zobmi raztrga. Perenna vidi te zobe in se takoj zopet spomni na jabolko; močna želja sc mu pojavi, da bi vedel kaj bolj gotovega. So-li to isti zobje, ki so zapustili značilni svoj sled v jabolku? «
Mazeroux sc vrne z vrta. Desmaiions naglo stopi k agentu, ki mu že proži najdeno jabolko. Perenna takoj zapazi, kako veliko važnost pripisuje Desmaiions tej najdbi in nepričakovanemu dokazu, katerega'Mazeroux prinaša.
M:izeroux zmaje z glavo in rameni, don Luis pa odgovori: ■^Mislim, gospod prefekt, da če je ta dama res kaj kriva, potem se zagovarja na neverjetno nesposoben in nedostaten način.«
<Pa kaj torej?«
cNe vidim jasno, mogoče pa jc, da je bila le orodje v rokah kakšnega močnejšega.«
«Iz čeisa to sklepate?«
«SpornLnjam se besed Fuuvillcovih, ki je večkrat vzklikal, iako tudi včeraj na prefekturi v vaši prisotnosti: "Prekleti!« Govoril je o neznanih sovražnikih v phiralu. Torej morata biti najmanj dva pajdaša in morda jc to baš dotični človek, o katerem ie včeraj pripovedoval Mazeroux, da ga jc videl v kavarni Pri novem m\estu, ko jc bil tam tudi rajnki inšpektor Včrot, torej mož s kostanjevo šiljasto brado, mož s palico iz cbeno-vinc in s srebrnim ročajem. Tako da ...»
«... tako da ...» nadaljuje Desmaiions, «tako da imamo verjetnost, da dosežemo tudi pajdaša ali morda glavnega krivca, če se takoj polastimo gospe Fauviilcove.«
Perenna ne odgovori. Zamišljen ponavlja prefekt: «Are-tirati jo ..., aretirati... Toda treba nam je dokaza ... Nimate-li nobenega sledu več?«
«Še nobenega, toda res je tudi, da sem mogel jaz preiskovati le površno.«
«Pa mi smo preiskovali natančno. V tej sobi smo otipali
T«l«fon
S20.
v modno trgovino, Mestni trg 19
kjer se vrši do konca tega meseca
Mj&tocjjAile, »,
NAJNOVEJŠI MODELI 1924 ZNIŽANE CENE!
Posebno ugodno nakupite: kožuho-vino, perilo za damo, gospode, deco. ■k	Pletene jopice, trikotažo.
Predpasnike, nogavice, ro-kavice. Svilo vseh vrst, kravato naramnice itd. \ Zuna)na naročila t-	požtno obratno
Zajamčeno nepremočljive
„SC0UT", 6/t HP., DIN 27.500 —
Cene na podlagi današnjih kurzov in tarif.
TAKOJŠNJA DOBAVA IZ LASTNE ZALOGE
Telefon interurb. 477. Dunajska cesta 12.
AMERICAN MOTORS LTD
LJUBLJANA
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo.
UM sarlerona IZUelDje najceneje v najkrajšem basu
Židovska ulica 5, pritličje, veža na levo.
koncas. modna iola	1643/a
<JUGOSLAVIJA>
Tu se izdelujejo najmodernejše damske toalete po meri.
iz prvih angieških tovarn
od Din 350 -do Din 800 -
nudi tvrdka 1025
Velika tuzemska tovarna išče za čimprejšnji vstop
Le kratek čas!
Ljubljana, Dvorni trg št. 3
Na željo se pošilja po poštnem povzetju. Neugajajoče se zamenja ali sc vrne denar.
po možnosti vešča v izzidavanju peči za kuhanje celuloze (Cellulose-koeher). Samski imajo prednost. Ponudbe je nasloviti na upravništvo
l„f,.n1 r, rwl 8* !»<8 T» K "	13M /„
popusta pri tvrdki
SNOJ & SVIODSC
eSBUi BSB tUBJI KUBI BSBC XTtW tBIES 12SKS K*T'S ST33! >SC3
RUSKI TiSK - RUSSKAJA PEČATJ, d. z o. z„ Krško
manufakturna in modna trgovina
(Prešernova ulica štov. 3)
vsled izstopa družabnika.
Nudi se občinstvu prilika do ugodnega nakopa angleškega, češkega, švicarskega in franooskega najfinejšega blaga za damo ia gospoilo ter vso drugo pod inanufakturo spa-1011 a	dajoče blago.
kakor beletrlstlčne, znanstvene, Šolske in otroške, velik: j zaloga not lastnih izdaj. Posebna biblioteka je rusk 1 čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago Kataloge poSiljamo brezplačno. Ccne znatno znižane Plačljivo tudi v mesečnih obrokih. ltss
Gospod, trg. naobražen, pošten in agilen, želi pristoji
PODRUŽNICA: LJUBLJANA
k kakšnemu dobičkanosnemu, podjetju ali trgoviui SO,000 Din in osebnim sodelovanjem, oziroma pro zame odgovorno mesto proti dogovorjeni mesečni pla
in naložitvi kapitala proti osiguranju. Cenjene ponudbe pod „Trgovoo 38" na upravnih „Jutra".	150f
ji 250 X 800 mm ali 300 ;< 800 mm, rabljen,
toda dobro ohranjen, išče MOSTER, || tvornica laka, d. d., Zagreb, Na Kanalu 41. >1	1626-a
Delniška glavnica Din 50,000.000 In rezerve preko Din 12,500.000'

PODRUŽNICE:
Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibe-nlk, Vršac, Wien.
EKSPOZITURE:
Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenice.
A G E N C 1 J Ii
"3uenos Aires, Rosarlo de Santa Fe.
AFILIJACIJI:
Slovenska banka, Ljubljana, Jugosiavenska industrijska banka d. d., Split
sprejme takoj ali pozneje
lofcaj^jna -ar Tržiču.
(!	Cenjene ponudbe na 1628"u
I Pbarm. rnrg. B. Lavička, lekarna.
Vsem, ki so Be naše ljube
v bolezni in ob smrti v ljubavi in prijateljstvu spominjali, bodi tem potem sporočena topla in vdana hvala. Šo posebej pa Be zahvaljujeva ožjim škofjeloškim prijateljicam pokojnice, ki so jej v njeni dolgi in težki bolezni stale v vzorni zvestobi ob strani, gg. dr. Hubadu in dr. Jamarju za skrbno nego, prečastiti duhovščini, bratskemu „Sokolu" in gg. pevcem, vsem darovalcem cvetja in spremljevalcem na zadnji poti.
V Ljubljani, dne 7. aprila 1924.
družila za električno industrijo
d. Z 0. Z.	412/a
Gradi električno centrale in naprave. — Velika r.iloga motorjev in eloktričnega materijah. — Cono izredno nizke. Tostrcžba točna. Na željo poset inženirja brezplačno.
Izvršuje vse bančno posle najkulantneje