UradnUtv« U upravai LJubljana Kopitarjeva f. Telefon 14.61-1» M Mesečna naročnina U Ur. — Cek. rad. LJubljana 10.650 u naročnina ln 10.39« ia Inserate. Izključno ta •topatvo ta oglase U Italije ls Inozemstva! UPI S, A- Milana
Bokoplso« na vračamo
SLOVENEC
APRIL - 1045	
13 PETEl	l
tBBEl
aagaa—mfniii i'ne
m
Fortdauer der erbitterten Kampfe in Wien
Feinddurchbruch zvvisehcn Eras und Wcser vereitclt. — Feindlicher Durchbruchsvcrsuch in der Abvvehrschlncht in Italien geseheitert.
Aus dem FUhrerbauptquarlier, 12. 4. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannl:
Siidlich des Wiener Waldes scheiterten Angrilfe der Bolschevvisten. Tn Wicn dauern die erbitterten Kampfe am D o n a u - K a n a I an. Vier feindliche Kanonenboote wiir<'en auf der Donau in Brand geschossen. Im Donau-March-Dreieck eriwang der Gegner eine Ausvveitung seines BrUckenkopfes nach Nordvvesten. Oestlich der Obcren Waag sehlugen unsere Verbando zahl-reiche Angriffe ab.
An der Siid- und VVestfront von Breslau setzten die Sovvjets ihro Durchbruchsversuche mit starker Liift-wallenunterstiitzung fort. Oertliche Ein-hriiche vvurden iu harteiu Kampf abge-riegelt.
Dio Pestunj Konigsberg vvurde nach mehrtagigen starken Angriffen durrh den Festungskommandsnten General der Infanterio Laseh den Bolschevvisten iibergnhen. Trolzdem lei-sten> Teile der pflichttreuen Besafzuug, in mehrere Kampfgruppeo aufgesplit-tert, den Bolschewisten noch erbitterten Widerstand. General der Infanterio Laseh vvurde vvegen feiger Ubergabe an den Feind durrh das Kriegsgericht zum Tndo durch den Slrang verurteilt. Seine Sippe vvird haflbar gemacht.
An der Sammland-front vvurden vviederholte feindliche Vorstosso unter hohen Verlusten fiir die Bolschevvisten ahgevviesen.
Bei der Abvvehr britisrher Lnftan-griffe gegen ein elgenes Gcleit vor der w e s t n o r v o g i s c h e n Kiiste brachten unsere Jagdflicger seclis Flugzeuge zum Absturz.
Zvvischen E m s und W e s o r vereitelten unsere Truppen beiderseits O u a k c n h r ii c k den vom Feind cr-strehten Durchbruch. Zahlreiche gegen unsere Wcserverteidigung siidlich B r e-me o gefiihrtc britisehe Angriffe srheiterten. ITeber TVildeshanson und llarp-sledt vorgedrungoner Gegner vvurde im Gcgcnangrill ziiriirkgevvnrfen.
Zvvischen der A11 c r nnd dem H a r * selzte der Feind seino Angriffe auf breiter Front fort. \Vahrend die M as se seiner Kriifto an dem Verteidi-gungsriug 1191 Braunschvvcig in schvvcren Kiimpfen liegen blleb. stiessen schwS-chere Abteilungen beiderseits der Stadt ■neiter nach Osten vor. Truppen des Heeres und Flakartillerie der Luftvvaffe fiigten dem Gegner hohe hlutige Verluste zu uud vcrnichteten allein im Raum Brauuschweig iiber 100 Panzer.
Die Kiimpfe im Ruhrgebiet nnd dem Bergischen Land beiderseits O I p o hielten auch gestern mit unverminder-ten Harte an. Von Norden driickten die Amerikaner unsere Divisionen im Abschnitt U n n a und beiderseits B o -e h u m . das nach heldenhaftem Kampf verloren ging, weiter gegen die Ruhr zuriick. In Essen dauern schvvere Strassenkampfo an. Aus dem Raum von
Olpe erzvvang der Gegner clucn tiefon Einhruch, gegen dessen Flaukcu Gcgen-ansriffo im Gange sind.
Unter gleichzeitigeni Drnrk gegen den Siidharz nahmen die Kiimpfe nordlich des T h U r i n ge r \V a I d o s ihren Kortaug. Trotz erbitterten Widorstan-des unserer Stiitzpunkthesatzungen und Sperrgruppen komite der Gegner nach Osten Raum gevvinnen. Konzentrisrhe Angrifle gegen Erfurt vvurden von der Besatzung hlutig zuriickgeschlagen.
Das Vordringeii der feindlichen Panzer- und Infanterievcrliiindo zvvischen dem Thiiringer Wald und dem Muin vvird durrh zahlreiche im Riicken des Gegners kiimpfende Abteilungen stark verzogert. lo Eisfeld, Rodach und in der Festung C o b u r g behaup-ten sich unsere Grenadiere gegen starke Angriffe.
Sudostlich Wurzburg trat der Feind mit zusammengefnssten Kraften zum Angriff an. Hier wie in den Nord-auslaufern des Schvvarzvvaldes sind heftige Kampfe mit dem in unser Haupt-kamplfeld eingebroehenen Gegner entbrannt. Bei C r a i I s h e i m vvarfen unsere Trupnen die Amerikaner in schwungvollcn Gegenangriffen vvcit nach Norden und Nordvvesten zuriick
Deutsche Jiiger schossen gestern in Lultkiimpfcn iiber der Westfront 17 au-gloamcrikanisrhe Flugzeuge ah.
Vom 1. bis U. April vcrloreu dio Angloamerikaner nach bisherigon Mel« dungen 886 Panzer und iiber 50 Pan-zerspahvvageu.
Aus dem feindlichen Nachschuhver-fcehr zwischen Tlicmse und Scheldo ver-scnlite eiu Kleinstuntersceboot einen vollheladenen Tanker von 1000 BRT.
fn Italien dauert die Abvvehr-schlacht siidvvestlich des Coinacchiosoes an. Auch gestern gelang es den von starken Artillerie- und rollendeu Schlachtfliegerangriflcn unterstiitzten Briten und ihren Hilfsvolkern nicht, unsere Front zu durchhrochen. In harteiu Kampf wchrtcn unsere Divisionen nuter geringem Geliindcverlust den Zn-samnicnhang der Front und vvarfeu iiber den Šanterno vorgedrungene fcindlicho Kriifte auf das Ostuler des Flusses zuriick. Hit einer am SiidweM-ufer des Comarchiosees gelandetcn bri-tisehen Kampfgruppe sind heftige Kampfe im Gange.
Oertllcho Angriffe nn der W c s t a I -penfront und im Ligurischen Kiistenabschnitt brachen in unserem Abvvehrfeuer zusammen.
Im Nordost-Kroatien lebte die Kuinpftatigkeit an der S y r m i c n -und Drau-Front vvieder aul.
Anglo-amerikanische Tcrorvcrbnnde griffen am Tage S ti d- und Mittel-deutschland an. Personenverluste und Gebaudeschaden entstanden besonders in MUnehen, Niirnhcrg und Regonsburg. In der Nacht war die Reichshanptstadt das Ziel feindlicher Bomber.
Uspešni nemški protinapadi
Berlin, 12. 4. Na zahodu je 21. sever- [ noameriška skupina vojske spričo delo- | vanja nemških protinapadov med Isselo in \Vessero le malo napredovala. Ob Isseli so Kanadci pri nadaljevanju svojih napadov oa Deventer utrpeli težko izgube. Kljub posegu številnih baterij in oklepnikov z metalci plamenov, so dosegli le 2 km globok vdjr, ki jih je do-vedel nn severni rob mesta Tukaj pu so jih zadržali nepretrgani protisunki nemških padalskih lovcev in obrambna ogenj težkega nemškega orožja. Dalje proti severu so porinili Britanci svojo ogledni-ške čete v močvirnatih področjih uied rokama Meppel in Meppeo z vso pažnjo daljo proti severu. Vendar pa so doživele v borbah za ceste, ki vodijo skozi močvirje, občutne oklepniške izgubo. Pri Mcppenu je vdrl nek močnejši britanski napadalni oddelek dalje proti severu ler zavil nato proti vzhodu. Protinapadi pa so zavrli in vrgli nazaj niogovo ost vzhodno od Borgerja in Ilaseltinneja. Tudi v loku reke Ilase in v smeri na Quaken-briick, kakor tudi južno od tod so nemški protinapadi potisnili nazaj sovražno sile. Na področju južno od Bremena sovražnik, katerega zahodni bok so » torek močno prizadeli nemški proliudarci, ni mogel razviti svojih napadov.
Nasprotno pa so angloameriške sile v hudih bojih napredovale med izlivnim [(odroČjeni roko Allor in ThUiinškim gozdom Borba je obsegala Hannover, ki jo bil prejšnjega dne popolnoma obkoljen ter se preložila južno od Ilildes-heinia proti zahodnemu robu Oberharza. V Hannovru, kakor tudi v zaledju naprej prodrlih sovražnih oklepniških klinov, pa vežejo nemška odporna gnezda in oporišča z ogorčenim odporom močne sovražne sile. V Turingiji. kjer so Se-vernoamerikiuici silili proti severu proti
Na Dunaju se nadaljujejo ogorčeni boji
Preprečen jc bil sovražni prodor med rekama Ems in Wesero. — V obrambni bitki v Italiji sc jc izjalovil sovražni prebijalni poizkus.
Fiihrerjev glavni stan, 12. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Jnžno od Dunajskega gozda so se izjalovili boljševiški napadi. Na Dunaju trajajo ogorčeni hoji ob donavskem prekopu. Na Donavi so bili zažgani štirje sovražni topniški čolni. V trikotu Donava—Morava jc sovražnik izsilil razširitev svojega predmostja proti severozahodu. Naši oddelki so vzhodno od zgornjega teka reke Vah odbili številne napade.
Na južnem iu zahodnem bojišču Breslau a so Sovjeti z močno podporo letalstva nadaljevali s svojimi prebijalnimi poskusi. V hudem boju so bili zapahnjeni krajevni vdori.
Trdnjavski poveljnik general pehote Laseh je predal boljševikom trdnjavo Konigsberg po večdnevnih močnih napadih. Kljub temu pa nudijo deli dolžnosti zveste posadke, razbite na več bojnih skupin boljševikom še ogorčen odpor. Generala pehote Lascha je vojno sodišče zaradi strahopetne predaje sovražniku obsodilo na smrt na vešalih. Njegova rodovina je bila aretirana.
Na samlandsketn bojišču so bili ponovljeni sovražni sunki odbiti pod visokimi izgubami za boljševike.
Pri obrambi britanskih letalskih napadov proti spremljavi pred severno norveško obalo so naši lovski letalci sestrelili 6 letal.
Med rekama Ems inWesoro so naše čete na obeh straneh ftuakenbriicka preprečile prodor, ki ga je nameravn! sovražnik. Izjalovili so se številni britanski napadi, izvedeni proti naši obrambi ob Weseri južno od Bremena. Sovražnika, ki je prodrl preko Wildeshausena in Harpstedta, je vrgel protinapad nazaj.
Med reko A 11 e r in pogorjem H a r z je sovražnik na široki bojni črti nadaljeval s svojimi napadi. Medtem, ko je glavnina njegovih napadov obležala ob obrambnem obroču okoli Braunschvveiga v hudih bojih, so sunili slabši oddelki na obeh straneh mesta dalje proti vzhodu. Čete vojske in proliletulskega topništva letalstva so zadale sovražniku visoko krvne izgube ter samo na področju pri
Braunschvveigu uničile preko 100 oklepnikov.
Tudi včeraj so se menjavali boji v P o r u r j u in Bcrgischon Laudu na obeh sL...eh Olpe z nezmanjšano silovitostjo. Amerikanci so s severa potisnili naše divizije na odseku Unna in na obeh straneh B o c, h u m a . ki je po junaškem boju padel, dalje proti reki Ruhr. V E s s e n u trajajo poulični hoji. Iz področja pri Olpe si jo sovražnik izsilil globlji vdor, proti katerega boku so v teku protinapadi.
Boji severno od T h ii r i n š k e g a g o z d a pa se nadaljujejo pod istočasnim pritiskom proti južnemu Harzu. Kljub ogorčenemu odporu naših oporišč-nih posadk in zapornih skupin pa je sovražnik napredoval proti vzhodu. Posadka E r f u r t a je odbila osredotočeno napade proti Erfurtu.
Prodiranje sovražnih oklepniških iu pehotnih oddelkov med Thiirinškim gozdom in reko Main zelo ovirajo številne skupino, ki sc bore v sovražnem zaledju. V E i s t e I d u. Rod a eliti in trdnjavi C o b u r g pa vztrajajo naši grenadirji proti močnim napadom.
Jugovzhodno od \V U r z b u r g a jo pričel sovražnik z napadom osredotočenih sil. Tukaj kakor tudi v severnih obron-kih_ Scbvvarzvvalda so so razvili ogorčeni boji s sovražnikom, ki je vdrl v naše glavno bojne polje. Naše čete so pri Crailsheimu v zamaha polnih protinapadih vrgle Amerikance proti severu in severozahodu nazaj.
Nemški lovci so včeraj v letalskih bojih nad zahodnim bojiščem sestrelili 17 angloameriških letal.
Od 1. januarja do 11. aprila so Angloamerikanci po dosedanjih vesteh izgubili 386 oklepnikov, preko 50 oklepniških ogledniških voz.
Neka podmornica najmanjšega tipa jo iz sovražnega prcskrbovalnegn prometa med Themso in Srhcldo potopila polno nntovorjeno petrolejsko ladjo, težko 1000 ton.
V Italiji pa traja obrambna bitka jugozahodno od jezera Comacchio. Tudi
včeraj ni Britancem i» pomožnim nam dom, ki so jih podpirali močni topniški
pogorju Hainleite in na jugu proli II-menau, so se boji osredotočili na področje zahodno od Eifurta. Sovražnik jo dovedel v dolini rek Unstrut in Gero nove silo, da bi jioiiovil svoj izjalovljeni napad na širši podlagi
Ob roki Ruhr in Sieg so dovedli oja-čeni severnoameriški napadi do hudih bojev na področju Essen-Bochum, med za|>oro doline Mftiine, pogorjem Rothaar, kakor tudi pri 01pe-\Yaldbr81u in Sieg-hurgom. Na vsoh teh področjih pa so ves dan zadevali napadi ob piojLsunke. Protisunki pa so povzročili korakoma napredujočemu sovražniku občutne izgube v moštvu in gradivu.
Med ThUrinškiui gozdom pri llild-burgshausenu in kolenom reko Main in Marktbreitom pa je vrgel sovražnik oklep-niško oglednike proti jugovzhodu. Ob južnem robu TliUrinškegu gozda, zahodno od gor ob roki llase in zahodno od gozda Stelger so se nemško rezerve in zaporni oddelki borili proti prodirajoči m sovražnim oklepniškim krdelom. Med rokama Main in Neckar so jo položaj le nebistveno spremenil. Pri Ochsenfurtu. v dolini reke Tauber in ob reki Jagst sili sovražnik dalje proli jugovzhodu in jugu, ne da bi uspelo nebistveno napredovanje. Tudi pri Crailsheimu, kjer se obkoljena sovražna skupina žilavo upira nemškemu protinapadu, trajajo hudi boji na istih mestih.
Ob Nockarju pri lleilbronnu in v trikotu med Norknrjem in reko Enz. kjer dovaža sovražnik nove silo. jo prišlo le do topniških dvobojev. V kolikor so Severnoamerikanci izvedli krajevne napade, so so ti izjalovili ali pa zaustavili po skromnih vdorih ob žilavo se brane-čih zapahih. V zgornjerenski nižini pa traja obojestransko ogiedniško delovanje.
Veleborba na jadranskem odseku
Berlin, 12. aprila. Mednarodni informacijski urad |>oro<'a iz Italije:
Na jadranskem odseku so jc bilka med jezerom Comacchio in Via Emllio razvila v veleborbo prvega razreda. Po doslej redko doživljenem posegu gradiva, topništva in letalstva, so britansko sile pričelo ua okroglo 50 km široki lx>jni črti po dovozu občutnih ojačenj s svojimi velenapadi. Nad sto tisoč izstrelkov srednjih in težkih kalibrov, kakor tudi več deset tisoč bomb naj bi zlomilo nemški odpor ter pripravilo lahko zmago četam na zemlji. Ko pa so Britanci v večernih urah pričeli z napadom, so se dvignili iz jarkov in med bombniški-mi lijaki nomški pešci ter so v križnem
ognju slrojnic pokosili sprednjo angleško napadalce. V zaščiti mraka in zapornem ognju topništva so se umaknile nemške čete na odsek Santorno. kjer so bili včeraj dojioldne za niiin sileči hri-tanskf oddelki zaustavljeni po težkih izgubah. Sovražna skupina, ki Je prekoračila plitvo jezero Comacchio in ki je pristala v zaledju nemške bojno črto na zahodni obali, je hila lakoj napadena in Uničena. Medtem ko so ostali l>oji na li-gurski obali nadalje šibki, je postalo živahneje na italijanskem zahodnoalp-skem bojišču ob morski obali, ob Mont Genevre in Malem Sv. Bornhardu. Francoske čete «o zopet napadle v jaknsli bataljona, bile pa so odbito povsod z visokimi izgubami.
Boji pri Dunaju
Berlin, 12. aprila. Mednarodni informacijski urad javlja z južnega odseka vzhodnega bojišča:
Med Dravo in Burgeinlandoin so boljševiški oddelki pri nadaljevanju svojih napadov na nemško mejo naleteli povsod na železno obrambo ter bili odbiti z visokimi izgubami. Južno od Semme-ringovega masiva so prešle nemške čete k_ napadu, globoko prodrlo sovjetsko položaje tor vrglo boljševike po razbitju več polliv do 10 kilometrov nazaj. Pri tem so lenile več baterij in večjo število težk^a orožja.
Med St. Poltenom in Dunajem so l>oljševjki pričeli na široki bojni črti z napadom proti \Vachau. Po sprememb polnili bojih in uničenju številnih boj-
nih voz pa so bili zaustavljeni med Neu-Longbachom iu Donavo zahodno od Tullna.
Na Dunaju divjajo ogorčeni poulični l>oji ob Itingu z največjo zagrizenostjo. Vsi boljševiški sunki so bili zaustavljeni. Po močnih letalskih napadih so liolj-ševiki v Praterju nekoliko napredovali, potem pa jih je vrgel protinapad nekoliko nazaj. 10 prodrlih oklepnikov, ki so hoteli zasesti državni most, je bilo uničenih 7. oklepniško pestjo.
Vzhodno od Dunaja so močni nemški oddelki Mjševike, ki jih jo ojačil nek hitri oddelek, vrgel nazaj ler zasedli Deutsch Wagram. Kljub žilavemu odporu pa so bila odstranjena tri nadaljnja sovjetska predmostja preko Morave.
Junaški breslauski branilec odlikovan
Berlin, 12. aprila. Fiihrer je odlikoval Gauleiterja Kari Hanke v Breslauu z zlatim križem nemškega reda in mu poslal naslednjo brzojavko:
_ »Gauleiterju Danke, Breslau. V hvaležni počastitvi Vaših velikih zaslug v borbi za bodočnost našega naroda. Vas odlikujem z zlatim križem nemškega reda. Adolf Hitler.c
S tem visokim odlikovanjem so počaščene zasluge političnega vodje in borca, pod katerega močno roko je postala trdnjava Breslau v teh težkih tednih resničen simbol nemško vztrajnosti. Z oddelki vojske, hrabrimi možmi ljudske vojske in izredno hrabrim breslauskim prebivalstvom je Gauleiter Hanke v šle-zijskein glavnem mestu organiziral odpor, ki že več mesecev kljubuje množičnemu navalu številnih sovjetskih armad in ki daje s toni vojaškemu vodstvu
in neprestani napadi borbenih letalcev, uspelo, da bi prebili našo bojno črto. Našo divizij« so v hudih bojih po skromni izgubi ozemlja obdržale strnjenost bojne črte ter vrgle nazaj na zahodno obalo sovražne sil©, ki so prodrle preko Santerna. V teku so ogorčeni boji z neko britansko bojno skupino, ki jo pristala na zahodni obali jezera Comacchio.
V	našem obrambnem ognju so se zlomili krajevni napadi na zahodno-a p s k e m bojišču in na I i g u r s k e m obalnem odseku.
V	severnovzhodni Hrvaški jo oživelo bojno delovanjo na bojišču v S r e iu n in ob Dravi.
Angloumeriški strahovalni oddelki so podnevi napadi južno in srednjo Nemčijo. Osebne izgube in škoda na poslopjih je nastala posebno v Mlin-chenu, NUrnhergu in Regens-1» u r g n. Ponoči je hila nemška prešlo!-niča cilj sovražnih bombnikov.
Fiihrerjeva čestitka Hrvatom
Berlin, 11. aprila. Fiihrer je hrvaškemu državnemu vodji dr. Paveliču izrekel brzojavno svoje prisrčne čestitke k hrvaškemu dnevu nezavisnosti. Zunanji minister von Ribbentrop pa jo ministrskemu predsedniku Maudiču in zunanjemu ministru Alajbegoviču sporočil čoslitke nemške vlade.
Arabski blok
Zeneia. Na novinarski konferenci ua predvečer odhoda v San Francisco je dejal sirijski min. predsednik Pa vas ar Klioury, da tvori pet arabskih držav skupno liojišče ter da bodo na konle-renci nastopile kot ugleden laktor. Arabske države bodo Imele med seboj posvetovanja o vseli zadevali krajevnega značaja, da bi jih složno predložile mednarodni varnostni organizaciji. Ministrski predsednik je podčrtal važnost predloženih ukrepov, da bi zahteval mednarodno solidarnost in zaščito pravic malih narodov.
Beneš odstopa Sovjetom Podkarpatsko Rusijo
Ženeva. Odstopitev karpatske Ukrajine Sovjetski zvezi je, kakor se zdi odobrila Benešova vlada v Moskvi. Kakor pravi moskovski radio, jo novj vladni Šef Flerllngen podal v Košicuh izjavo, ki pravi, da l>o problem Karpatske Ukrajine rešen po želji ukrajinskega tiu-roda »izroeno i. demokratskim glasovanjem.« Beneševa vlada bo sklenila pogodbe t. lublinsko vlado, Titovo vlado in Bolgarijo.
možnost, da gradi nove močno bojne črte, 6pravijo desottisočo šlezijskih beguncev na varno ter si pridobiva čas za nove protiukrepe.
Vsa Nemčija gleda danes z občudovanjem in toplimi željami na lega moža in na junaško borbo metropolo nemškega vzhoda, ki je branik iz kamna in železa, še bolj pa trdnjava nemških hrabrili src. Breslau je za nas vse visok primer za to, da bo nemška vztrajnost in fanatična volja kljubovali sovražniku za vsako ceno uspešna tudi proti nadmoči moštva in gradiva. Ostal pa bo sloves Gauleiterja Hanke, da je 011 bil, ki je v trdnjavi Breslau proli premoči na 1110-šlvu in gradivu ustvaril močno premoč src in s tom dal najvažnejši predpogoj za zmagoslavno končanje tega usodnega boja. Vsemu narodu je Gauleiter Hanke poslal v teli dneh sveteč ideal za zvesto žrtvovanje in izpolnjevanje dolžnosti.
Kratka poročila
Milan. Severnoameriška vlada je obvestila Bonomijevo vlado, da ji ni dovoljeno, da bi so udeležila konference v San Franciscu bodisi po delegatu ali opazovalcu.
Madrid. Kakor javlja agencija EFF, iz New Vorka, je Basi! Harris, predsednik severnoameriško pomorsko ligo izjavil, da liodo »Združene državo obdržalo svojo gigantsko vojno mornarico po vojni v polnem obsegu, ker je usoda Združenih držav neločljivo povezana z nadvlado na morju.
Stockholm. 12. aprila. Zopet so jmv verili Paasikiviju, da osuuje novo finsko vlado; Paasiklvi se bo potrudil, da bo povečal število Moskvi prijateljskih članov vlade.
Varčujte z vodo!
»Politika sile«
Bcru, 11. aprila. Kako malo ovira Moskvo, da 110 bi vedno znova presenečala svojih zaveznikov z brezobzirnim izvajanjem lat-lne politike, označuje članek v >Basler Nationalzellung«, ki »>» pod naslovom »Sovjetska politika sile< bavi s sovjetskim nezaupanjem do lastnih zaveznikov. List ugotavlja, da jalt-ska konferenca kljub vsem lepim be>e-dam ni mogla doseči pravega zaupanja med zavezniki. Sovjetsko politiko v re-snici označuje mogočen zagon proli zahodu. Sovjeti se prav nič 110 sramujejo označiti vse upirajoče se nasprotne sile v svetu za 3fašistom prijazne: ler usmerjajo lo svojo ohdolžilcv celo pioi. svojim angloameriškiui zaveznikom.
Angleško-sovjetsko trenje
Ženeva. 11. aprila. Po britanskih vesteh iz Teherana so Moskvi -prijazni levo radikalni lisli v Iranu pričeli z novo gonjo proti britanski zasedbi Irana. Tokrat so si boljševiški listi izbrali indijske čete kot »črno jagnjet, ki jih sedaj označujejo v člankih za »sužnjo briluiL imperializma«. Povod k tej gonji pa je bil tale: pred nedavnim so britansko-indijske stražo postrelile nekaj Irancev, ki so boleli napasti neko britansko vojaško taborišče. Te Irance sedaj opeva levičarsko časopisje v Iranu kot žrtve britanskega imperializma. V Angliji so si na jasnem, da tukaj nc gre za nič drugega, kakor za člen v dolgi verigi podjetij, ki jih je pričel Kremelj, katerih cilj je, da izločijo Anglijo v Iranu, kajli tudi Iran spada danes v sovjetsko vplivno področje.
Roosevelt zahteva oporišča
Stockholm, 11. aprila. V vvashington-skem kongresu je demokratski poslanec Mahon vložil zakonski predlog, du bi obo zakonodajni zbornici oficielno pooblastili severnoameriško vlado, ki bi izvedla zahteve na permanentno zasedbo vseh onih otokov iu oporišč na Pacifiku, ki bi jih severnoameriški generali ni Slab smatral za »potrebne u\ vzdržo-vanjo svetovnega iniru<. V tem predlogu zahteva nadalje, da Združeno drŽave obdržijo vso one oloke in o|iorišča v pacifiškem področju, ki so bila last >prijatoljskili< narodov tako dolgo, dokler no bi bilo urejeno vprašanje vrnil-vo prvotnemu lastniku ali pa skupno zasedbe. Zadnji čas je, du se razjasni svetu, da severnoameriška zastava ne bo izginila z onih oporišč, ki so bila kupljena s tolikšno količino ameriške krvi.
V Veliki Brilaniji so drugi del tega predloga o prilusttlvf neameriških oporišč sprejeli z mešanimi čustvi. Tudi nizozemski begunski politiki in predvsem pariška vlada s tem niso zadovoljni. No obstaja pa nikak dvom, da so mogočno severnoameriške zahteve napram prijatelju ju sovražniku povzročilo v isti meri globoko nezaupanje in najtežje bojazni.
Kaj je znanega o San Franciscu?
Madrid. O konferenci v San Franciscu vemo doslej le eno: Ona bo ogromen uspeh za zbiralce znamk, pišo nek španski dopisnik iz New Yorka Severnoameriška pošta bo 23. aprila izdala spominsko znamko, s katero hoče napraviti dobro kupčijo. Izvedba konference v San Franciscu stane ameriško državo okroglo milijon dolarjev. T0 ui mnogo, če pomislimo, da stane vojna Združene drave vsake 3 minute 1 milijon dolarjev. O >politični kupčiji« v oan Franciscu pn si še niso popolnoma na jasnem. Kamen spotike tvorila Poljska m Argentina, katerih udeležbo sta Moskva, oziroma Anglija in Združene države gladko odklonili. Za Človeka s cesto jo ta problem popolnoma nerešljiv. »Diplomatski talent« pa bi vendar uspel, rt« bi nekaj skrpal in morda izvemo »ason o nekrvavem zakonu med r, koštrunoni, v kateri ob zakijuč-»stane cel niti koštrunov rep.
»SLOVENEC«, petek, IS. aprila 1045 — št. 83
r
Zelenjava je spomladi pol življenja
Vsaka gospodinja, Se bolj pa vsaka družinska mati ima polno glavo skrbi, kaj bo v teh dneh pripravila za kosilo ali večerjo. Težko je iz skromne zaloge postreči prav v sedanjem pomladanskem času, ko so najhuje pozna pomanjkanje raznih zelenjav, ki sicer v poletni dobi zaležejo marsikdaj za zasilno večerjo in omogočajo, da jo jedilnik dokaj bolj pester. Zanimivo pa je, da si matere in gospodinje še vedno znajo pomagati. Medsebojna posvetovanja in nasveti preskušenih receptov, ki so se dobro obnesli, gredo iz rok v roke in če treba, celo v časopis.
Ni je skoraj družine v teh dneh, ki ne bi imela vsaj enega člana recimo na pol bolnega. Je to pojav tako imenovane |K>mladanske utrujenosti, ki ne izvira iz slabe prehrane, saj se pojavlja tudi pri dobro hranjenih ljudeh, ampak iz pomanjkljive prehrane. Ozadje za to pomladansko utrujenost, ki se javlja tudi v revmatizmu, boleznih zobnega mesa, večji sprejemljivosti za razne nalezljive bolezni itd. je v pomanjkanju vitamina C. Prav tega v prehodni pomladanski dobi najbolj primanjkuje. Zelenjave iz prejšnjega leta so v glavnem že porabljene. Pa tudi če niso, so večinoma zaradi dolgega ležanja v shrambah že izgubile svoj delež vitamina C, ki je razpadel, ne da bi se to zelen:avi sicer poznajo. Znano je, da je samo šipkova jagoda v celoti sposobna obdržati do pozne pomladi svojo izredno bogato zalogo vitamina C. Dalje je znan kot bogat Vitamina C naš drugi vsakdanji kruh — krompir. Seveda pa mora biti krompir čez zimo shranjen na hladnem, sicer
zgubi do jxilovice vitamina C. Ce ga pa imamo v kuhinji dalj časa, izgubi ie več. Slan krompir, zmečkan krompir in krompirjeva solata izgube ur.nogo več C vitaminov kakor neolupljen kuhan kroin-jxir. Krompir v oblicah nair ohrani še največ vitaminov C. Pri kuhanju se namreč vitamin C razkraja in če krompir močno kuhamo, uničimo v glavnem vse vitamine C. Če hočemo imeti korist od vitaminov C v krompirju, moramo kuhati cel in neolupljen krompir pri hudem ognju. Najbolje pa je, če krompir samo hitro poparimo. Pregrevanje krompirja uniči skoraj vse vitamine v njem.
Če torej natančno premislimo nam v splošnem kromjrir kol zaloga vitamina C v sedanjem času ne bo več mogel mnogo koristiti. Ozreti se je treba za drugim nadomestkom. Dober nadomestek so sedaj najrazličnejše solate, sploh zelenjava, ki jo prva jjomlad nudi. Za gospodinje je le težava, ker ne vodo, kako bi pripravljale iz regrata in sorodnih domačih zelišč količkaj prikupno solato, ko primanjkuje olja. Solate pa so tako puste in prazne, da se kar ustavljajo v ustih. Bog ve, katera je bila prva gospodinja, ki je v Ljubljani zopet začela u-porabljati stari recept za mehčanje domačih solat. Danes je Že dokaj uveljavljen. Kis za solato, razredčen z vodo, se močno segreje in z njim se solata tako rekoč popari. Ko se solata ohladi, je voljna ln mehka in tudi brez olja še nekako leze po grlu. Tako im?mo možnost, da pomladansko utrujenost in pomanjkanje vitamina C preganjamo kar z domačo zelenijavo in starim, skromnim receptom.
Ka) |e novega pri naših sosedih?
Novi mezdni razredi v sociainer zavarovanju
V xvezi z nameravano novo razporeditvijo mezdnih razredov je uprava Zavoda za »uciuluo zavarovanje sestavila več vnriaut, ki naj lii iz ruziičnih vidikov upoštovale prilagoditev mezdnih razredov dejanskim prejemkom delavcev in nameščencev.
I.	l'o prvi variauti bi znašali mezdni razredi 20—100 lir (U razredov pri razliki m lir od razreda do razreda). Prispevek za Blagajno za družinske dokladc bi znašal 111% zavurovuno mezde.
II.	Po drugI varinntl naj bi se gibali mezdul razredi od 20—120 lir zavarovane mezde, prispevek Boluiški blagajni zu družinske dokladc pa bi znašal 10% zavarovano mezde.
Pri 100 lir zavarovane dnovne mozde, oln. 2300 lir zavarovane mesečne plače bi /.nnšul osnovni prispevek po obeh variantah ibrez invalidskega zavarovanja) 19.80 lir, odn. osnovni prispevek z invalidskim zavarovanjem 22.S0 lir, v obeh primerih pn prispevek za družinske doklado 10 lir dnevno. V osnovnem prispevku ho zaračunani sledeči prispevki: za bolezen 7% zavarovane mezilc, za nezgodo za 9. nevarnostni odsto-tek po 8% prispevni tarifi, za onemoglost in starost 3% zavarovane mezde, za delovni urad 1.4% zavarovane mezde, za Pokrajinsko delavsko zvezo 0.7% zavarovane mezde, za Inšpekcijo dela 1% od bolniškega in nezgodnega prispevka, za družinsko iliiklmle 10% zavarovane mezde. Osnovni prispevek z invalidskim zavarovanjem velja za delavce.
Pri obeh variantah so molne Se nadaljnje podvuriante. In sicer tako, da se določilo nižji prispevki Blagajni za družinsko doklndo ali odstotno nit v točno določenih /.ueskib nli pa z maksimalnim zneskom, k.Vkot je sedaj določen z X. mezdnim razredom.
Prispevna tarifa bi se znatno znižala z
znižanjem odstotka za Delovni urad. Pokrajinsko delavsko zvezo in Inšpekcijo dela.
Obe varianti temeljita na predpostavki, da se uzakoni izprememba § 21 o zavarovanju delavcev, če se to ne bo zgodilo, bi se predlagali samo nadaljnji mezdni razredi k te obstoječim.
III. varianta: Dosedanja lestvica mezdnih razredov, ki tomolji nn istih razredih kot pri bivšem SUZOIl.IU, spremenjenih v lire in podaljšanih po 20% od razreda do razreda, naj sa podaljša do dvojne povprečne zavarovalne mezde, kl je znašala v decembru 1944 dnevno 41.33 lir. V tem primeru hi znašala najvišja dnevna zavarovana mezda 79.20 lir. mesečna pa 1980 lir. Dnevni osnovni prispevek brez Invalidskega zavarovanja bi znašal 15.70, osnovni prispevok z invalidskim zavarovanjem 18.10 lir, prispevek za družinske doklade pa 7.92 Ur. kor .ie že upoštevano v osnovnem prispevku.
Kinematografi
KINO MATICA - »Ob zvokih »lasbe«. - Plfed
slove ob 17 in 19.	Tel. 22-41.
KINO SLOGA - »Velealarm«. - Ob 17 In 19. KINO UNION . »Korak v stran« - Marianne
lloppc. Kari L. Dlcbl. Predstave ob 17. 19.
" DRŽAV iTl GLEDALI ŠČi
Dramsko gledališče
Petek. 13 aprila: Zaprto.
Sobota, 14. aprila oh 17.: F. Schiller: Marija
Stuart Rod Sobota Nedelja. 15. aprila oh 17: 8 Lngeriof: B.
Begovič: »Glista Berllng«. Izven. Cene od
40 lir navzdol.
Operno gledališče
Petek, 13. aprila: Zaprto.
Sobota. 11. aprila oh 17.: F. Lchar: Paganini.
Rod B.	, ^
Ncdelln. 15. aprila ob 17: F. Lahar: »Dežela
smehljaja«. Izven. Ceno od 60 lir navzdol.
V	nezgodno zavarovalni panogi je znašal doslej predpis 6,275.000 lir leluo, dočim bo znušul na podlagi povprečne zavarovane mezde za delavce 60 lir in za nameščence 100 lir letno, skupno 8,508.000 lir. Upoštevajo povišano izdatke, bi povišanje dohodkov omogočalo zvišanje začasnih vojnih doklad za 100% na že dovoljeno znčusuo vojne do-klade, ki veljajo od 1. septembra 1943.
V	zavarovnnjn za onemoglost, starost In smrt bi po dosedanjem načinu znašal predpis 6,899.000 lir, dočim bi na podlagi povprečne zavarovane mezde 60 tir za delavce in 100 lir za nameščencu znašal predpis letno 10,848.000 lir. Višji dohodki v tej panogi zavarovanja bi šli na začasne vojne doklade, liri čemer nnj hI znašal povišek največ 300 odstotkov, ker je potrebno, da ostane neka varnostna rezorva, ki hi pri 300 odstotnem zvišanju začasnih vojnih doklad predvidoma znašala 1,000.000 lir.
Blagajna za izplačevanje družinskih doklad bi pri nameravani spremembi mezdnih razredov imela letnih dohodkov 50,611.500 lir, dočim bi znašali Izdatki po dosedanjih normah 23,840.230.20 lir. Oe se od tega zneska orldvoji za rezervni sklad ia razne subvencije 1.500.000 lir, ostane še prevlška nad 25,000.000 lir. s čemer bi se lahko redne doklade zvišale za 150%, v kolikor so previsok ne bi razdelil med upravičence v obliki posebnih podpor, če hi se pa vzela varianta III.. bi se družinska doklada lahko zvišala v korist upravičenca za 19%. Ce bi se uveljavil pri sednnjem številu članstva povprečni enotni prispevek od 3—8 lir dnevno, bi znašal prispevek za družinsko zavarovanje letno 44.395.000 lir. V tem primom se družinsko doklade lahko povišajo za 100 odstotkov, upoštevajoč seveda vse druge izdatke.
Z Gorenjskega
O zažlgalnlh bombah Je priobčil zadnji »Goronjoc« z dne 11. aprila daljSo razpravo. Ker se sedaj letalski napadi na Gorenjskem
vedno ponavljajo, je bilo s ponatisom 30. četrtkove strani »Slovenca« z dne 27 julija lanskega leta gotovo ustreženo vsoinu gorenjskemu prebivalstvu.
Iz Spodnje Štajerske
Zločini komunističnih tolovajev. Tudi na Štajerskem se komunistični tolovaji skušajo uveljavljati s terorističnimi zločini
Obvestila Prevoda
Prodaja mesa
V soboto, 14. t. m. dobijo ljubljanski potrošniki od 6. ure dalje pri svojih mesarjih po II dkg govedine na odrezek »37 apr.« aprilske osnovno nakaznice MPU-ja. Odjemalci mosarja Alojzija Rojca na Zaloški cesti 44 in na Jurčlčovem trgu 11, dobijo zopet pri njam meso.
Potrošniki v občinah Jožica in Poljo dobijo na odrezek »22 mar.« v soboto 14. t. m. 10 dkg govedine.
Mesarji, v pet?k vsi ob 14. uri na klavnici 1
SP0RT
Velika mednarodna boksarska prireditev v Ljubljani
Za Hermesovo veliko boksarsko prireditev. ki bo izvedena v Ljubljani v soboto in nedeljo, vsakokrat e pričetkom ob 19. ari v frančiškanski dvorani, vlada izredno zanimanje.
Poleg domačih tekmovaloev — doslej je gotov nastop Škafarja — bodo nastopili odlični boksarji lz Jesenic na čelu z Zupanom Majnikom, Pristovom. Rnzingerjem, Smol«, jem in Koprlvnlkom; dalje Colovčani s Kol-legerjem. Stoesloni, Sohnalderjom, Romom in odličnima mladinskima tekmovalcema Vilč-nikom in Viševnlkom; Kram". bosta zastopala Volčič iu Vidic, Zagreb pa odlični bivši državni prvak Eisenroich. Tržačani bodo odposlali ekipo 5 tekmovalcev: kot prvega imouujimo odličnega gornjeitalljanskega prvaka B 1 a ž i n o, srednja kategorija, dalje Vignolo — srednja — B r a c c o Ruggc-ra — porosna —. Motri Iborija — kategorija vveiter, in t) o 11 a n a. Tekmovanj« mirt Tržačani in Celovčani, oziroma Jeseničani bo Izredno zanimivo in v toli borbah bodo lahko pokazali ljubljanski gostje vso svoje zno. nje. Vsak večer ji na sporedu 8 parov, ki bodo v lapih borbah prav gotovo zadovoljili ljubljansko občinstvo
Po ljubljanskih prireditvah pa bodo boksarji skupno odpotovali v Trst, kjer bodo izvedli boksarski večer v gledališču Poli-toama Rossetl. Za ta nastop vlada v Trstu izredno zanimanje in brez dvoma bodo borba v Trstu jako ogorčene epričo odlične forme tržaških ln celovških — oziroma jeseniških borcev.
Koroški nogometaši no premagali Trža čane. Na oba velikonočna praznika so bile prirojene v Celovcu nogometne tekme, v kn. terih so se Korošci pomorili s tržaškim klubom FC Triostino. Prvi dan so Tržačani igrali s KAC llapidom, drugi dan pa s posebnim koroškim izbranim moštvom. Ker so bili gostje 'ako v tempu kakor tudi tehnično boljši od Korošcev, je bilo v splošnem vso mišljenja, da bodo zmagali gostje. Pa se Je koroški reprezentanci na veliki ponedeljek vendarle posrečilo lepa zmnpo, ki ni bila sicer popolnoma znslužjna. Dočim jo KAC zgubil proti Trstu z 0:3 (0:2) je koroška re-
firczentanca v ponedeljek zmagala s 5:3
3:1).
in zverinskimi umori. Tako so na primer 14. decembra zajeli v Partiniju pri Svetem Juriju v Slovenskih goricah Naudauerja Slavka iz Sv. Ane v Slovenskih goricah, Rojsa od Sv. Jurija v Slovenskih goricah. Cvetka Alojzija iz Polonšnka, Lepovnika Jožefa 1» Sv. Petra pri Mariboru in Kranjca Alojzija iz Sv. Barbare pri Mariboru. Zverinsko so jih mučili pri nekem kmetu. Mrliče so spravili ljudje nato v mrtvašnico pri Sv. Juriju. Ljudstvo se je lahko prepričalo, da so mučeni imeli lztaknjene oči, polomljene ude in da skoraj nobeden ni imel kože na glavi. Začetek februarja letos pa so komunistični tolovaji ubili Branka Adol-fa iz Sv. Petra pri Mariboru. Razbili so mu glavo, ga oropali ln slekli ter ga takega postavili ob cesto. Ljudje so se usmilili zemskih ostankov in jih pospravili.
GOSPODARSTVO
Interesenti za plemenske prašičke naj se zglasijo pri Glavni kmetijski blagovni zadrugi — Dunajska e. 31).
Blagovne nakaznice
Z odredbo Šsfa pokrajinske uprave VIII. št. 623/5 z dne 6. IV. 1945 je dovoljon za uporabo nadaljnji kontingent tekstilnih izdelkov. ki znaša 30.000 kg oziroma 1,500.000 loč.k tn se porazdeli: polovica na oblačilno izkoznioo, druga polovica pa na posebne nakaznice, katare bodo izstavljala pristojna oblastva, kakor doslej.
Uporaba točk na oblačilne izkaznice »e določi:
a)	na oblačilno izkaznice za moAke in ionske za nadaljnje 4 arabske točke in nakupni izkaz II za >ao par nogavic:
b)	na oblačilne Izkaznic« za mladoletnike za nadaljnjih 10 arabskih točk in nakupni izkaz III zn en par nognvlo.
Za Izstavljanje oblačilnih Izkaznic za nosoče žonske In dojeučke ostanejo v valjnvi vsi dosedanji predpisi.
Is pisarne VIII. odd. Šefa pokr. upravo
Ljubiti pomeni imeti v rokah nit za vse preizkušnje, plamenico za vsa pota, čašo za zajemanje v vsen rekah.
(Hugo.)
KOLEDAR:
Petek, 1S. malega travna: Hermenegild, mučenec; Agatonlka, mučoniea; Karp, škof in mučenec. Sobota, 14. malega travna: Justin, muče. neos Domnins, devica in mučoniea; Tibnrcij, mučeneo.
LEKARNIŠKA SLU2BA)
Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bakar-518, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor. Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer. Sv. Petra o»ta St, 78.


ZATEMNITEV od M.35 do MS
t Franc Jeglič
KULTURNI OBZORNIK Dve knjigi Goriške Mohorjeve družbe
Goriška Mohorjeva družba je za loto 1945 Izdala zopet svojo rodna knjige. Mislim, da ie izdala štiri knjigo, ki pa jih nismo dobili v oceno Pod roko sta ml prišli dve knjigi. ki ju danes naznanjam, lo sta: Koledar Goriške Mohorjeve družbe 1945 ln Stanko Jereb: Gozdna divjačina. Poleg teh dveh pa sta izAii Še povest Grivškega: Vozniki la Jožeta Lovrenčič*: Tri božje poti, legende o hrozijanski, svetovljanski ln svetogorski Mariji.
Koledar Goriške Mohorjeve družbe je zelo zanimiv žo v svojem koledarskem delu kjer Je M. Gaspari postavil v vinjete posameznim mcsocera primorska slovenska božja pota (Marijino Celje nad Kanalom, Barbar«, Stara gora pri Codadu, Grad pri Mirni, Sveta gora, kot ja bila pred vojno, Sv. VI. šarjo kot so bile pred vojno. Log pri Vipavi, Kobarid, Koper. Oglej. Paz in Lazarat pri Kopru). Načelni ln obenem uvodni članek Skala v viharju govori o Cerkvi, ki bo stala ter preživela vso viharjo. tudi sedanjo gonjo, kajti zagotovilo ima od samega Kristusa: »Peklenska vrata Je ne bodo premagala.<-Glavno povest je napisal Jane« Jalen: Kresnice, kjer Jo zajel sočen opis srečanja gorenjske maitora s slnom-duhovnikom na Primorskem 5o v času prejšnjih mej na vrliu Orne prsti. Tako jo poudaril nnrortni moment, obenem pa dal svežo gorsko sliko poti na Črno prst, v kateri se jo zopet razpisal v svojem pravem olementu. Poleg tega pa jo podčrtal tudi sodobno slovensko stisko. Pripovedništvo predstavlja tudi Lovrenčlčov spomin na staro mater »Pogača«, ki Ima polno kobariškega besednega zakluda tir je tudi slcor močna, in Bulantov Tonin, ki ga
jo spisal J. K. pa je slabša stvar. Ponatisnj.v ni pa so odlomki iz Velikonjevih dvob proti-komun-lič. črtic, ki sta izšli v Malikovanju zloCinn, namreč: O, ta pa izdajalec, in Jo že koj naredil, potom nokaj njegovih anekdot, ter Milčinskega črtica Laž in njen ženin Prilažič. Bogat je pesniški del, k>ar so prispevali pesmi .Joža Sovrenčič (Ob vrnitvi, Slovenska zastava), Vinko Beliči« (Slov, Tolminki, Čriček) (impresija iz bivanja v Tolminu), Ljubka Sorii (Ve«er na Tolminskem. Tolmin jasoni — dva rahla barvita razpoloženjska soneta (ter V. S. e štirimi religioznimi pesmimi, mod katerimi je najlepša: Co sem kaplja. Spomin na Gregorčiča bo zanimal pesnikove častiloi. Pod zaglavjem Nov4 grobovi 6e uredništvo spominja komunističnih žrtev Lada Piščanca in Ludvika Sluga, dalje dr. Kugyja, ljubitelja slovenskih planin in vnuka ptwnika Kososkega, duhovnikov J. Stranearja, Josipa Vuga in Jakoba Rejca, Ivana Kunšiča, ter pisatelja Farda Klein-mayerja (Fcrdo Plemič). Pod zaglavjem Stoletnice ln druge obletnice pa uredništvo omonja jubileja J Jurčiča. S. Gregorčiča, J. Kopitarja, U. Jornika, škofa Sedeja, tor živih msgr. Trinka, K. Meška. In I. Preglja. Zanimivosti in drobiž zaključuje Goriški Mohorjev koledar, kl je tudi topot predvsem leposloven in bogato ilustriran
Stanka Jereba: Gozdna divjačina prinaša na podlagi Erjavca in H-vforta preproste opise gozdnih divjačin, razdeljenih v več oddelkov: v 1.) redko goste (jelou, volk, mo-dved, divja mačka, divji merjasec). 2.) stalno svata (srna, lisica, jnzboo, jež, kuna, podlasica, veverica, polh, divja kozo, zajoc), 3. ptice ujede (orel, sokol, kanja, kragulj, skobec, škarnjek, sovo) ter divje ptico (divja knrotina, peta ln ruševec, gozdni joreb, gri-var in fazan). V lahkem Jeziku opisano živali so tudi ilustrirane. Knjiga bo gotovo izpolnila svoj namen: biti koristna ln za bavna	td
V sredo zvečer je po večtodenskvn trpljenju preminul Frane Jeglič ra\natelj podjetja Zmaj v starosti 45 let. Pokojni Franc Jeglič jo bil doma iz rodu Jogličov, ki je dala našemu narodu med drugim tudi veli. koga nadškofa Jegliča. Pokojni Franc J*\glič je dovršil svoje študije v LJubljani, nato pa na Dunaju na Visoki šoli za svetovno trgovino. Po dovršenih študijah je stopil v bančno službo tor je bil med drugim ravno-telj podružntoe Zadružne gospodarske banka v Celju, nato po je prestopil v Industrijo, kjer Ja postal ravnatelj podjetja »Zmaj« d. z o. z. v Ljubljani. Na tam mestu jo razvil svoje eposobnosnd ln vodil podjetje v dobrih in slabih časih ter Je znatno pripomogel, da je prišlo na sedanjo višino. Pokojni pa ni bil samo dober gospodarski strokovnjak in gospodarski človok, temveč jo Imel vodno tudi čutače srce do svojega bližnjega in delavstva. Zato ga je cenilo delavstvo podjetja, oenill eo ga njegovi tovariši In prijatelji, katerih je imel lepo število. Globoko užaloščeni se pridružujamo v sožaljn njegovi gospe soprogi in njegovim sorodnikom.
MALI OGLASI
i Službe I
B dob« j
Pomožnega DELAVCA mlajSega »prejme lt. Gustav P u c, tržaška cesta 9.
8 Zamenjamo 1
Črne PREDPASNIKE, klota$te, ugodno zamenjam za živila. Naslov v upr. »Slov.« pod
St. 2578._
3 RACE in 1 racmana ruenskc pasme, po 8 ntes. stare, zamenjam za protivrednost. Moste, žaga_AOraženi. PRODAM ali zamo-njam za drva in živila novo moško sivo obleko, zelo lep vzorec -teinnosivo blago za moško obleko in 1.10 cnjga za hlače. Ogled ves dan. Kamniška 15.
f Kupimo I
NOVA TRGOVINA -»Hitrosti kupi razne umetnine — in razno boljše predmete. Plača takoj. Stritarjev« 2.
Ren6 Bazin:
Mlin, ki se ne vrti več
Pravljiea za velike in male »Lahko ga spet odnesete,« Je rekel mlinar, »mol mlin se ne vrti za par meric pšenice. Pri nas Je treba večjih meri« »Preteklo leto ste vendar Sc mlell.« »Zdaj pa ne meljem več, ste raznmelnf« Vdova Jc dobro razumela ln se že zjokala, ko Je gledala svojo vrečo z žitom ln ono malo Ivančkovo. kl sta bllt naslonjeni druga ob drngo, kakor koklja In njeno plfiče. Nestl Jn spet pročT Ali Je to mogoče? Mlinar nI mogel hiti tako krut: morda se Je ln šalil. In se Jo obrnila, ks-kor da hoče oditi!
»Pojdi, pojdi, Ivančekl« Je rekla. »Mojster Anzclm vzame tvojo In mojo vrečo In nama vrne lepo belo moko!«
In le prijela za roko sinčka, kl Je gledal v zrak prl>tl odprtini mlina ln rekel: »Noče, hudobni mlinar, noče!«
Pa nista lo bila na sredini pobočja, ko se Je mlinar ve« razjarjen prikazal na pragu ol> vratih, stegnil roke t vrečo In začel metati cela perglSča »rnja »a tema dvema revežema.
»Tn Je vaše zrnje I Prltllta In ta poberite, «e nočeta, da ga v«c*» ne restre-Hm. ciganska zalega!«
In letelo J« pelnlčno zrnje l« njegovih težkih rok, se talilo doli po bregn in ae. »evalo na »eno ln na otroka. Taklna Je bila mlinarjev« »o«, da le »rfUče lito le-
telo do vrha milna In padalo na streho kakor toča. Pa se Je nenadoma zaslišal škrlpot In ol>e peruti sta na mah obstali. Mlinar pa nI opazil tega, kajti šel Je žc po stopnicah navzgor, Ivanka, kl Je stala ve« čas pri oknn, se Je prav lz srca smejala. Uboga vdova Je vsa žalostna prijela za svojo vrečo, ki Je bila napol prazna.
Sivo krilo In črn Jopi« sta kmalu Izginila v polju. Mojster Anztelm In njegova hči st« kmalu Izgubila ubožca Iz oči. Prenehala sta rc smejati, ko sta videla, da sc mlin ne vrti več. Peruti «o butale ob vrli, Ječale In se upoglbale, da bi se zasuknlle: ampak čop Je kljuboval vetru. Mlin Je obstal.
»Pojdcm In odprem peruti,« Je rekel mlinar. »Veter Je oslabel.«
Zasukal Je ročnlk In razgrnil n» lesene prečnlce vse platno, kl je bilo ob mirnih dnevih privito. Ogrodje mlina se Jc streslo, »Idovje Je »trepetalo In ena perut se Je pod lilo vetra prelomila na dvoje.
»Prekleti berači.« Jo zagodrnjal mojster Anzelm, »to «1 človek pridobi, če Jim uslu-fll Nonsdomn «e Je veter spremenil, ko sem Jn zapodil proč.«
Drugega dno «o prisil delavci In takoj začeli « popravili na milno. Mlinar Jib Je dobro platal, razgrnil platno kot po navadi In v svoji sobici pri mlinskih kamnih, čakal na Skrlpot les«, kl Jo vsako Jutro nainanjal, da sc sc peruti sačel« vrt««. Pa Je kmalu spet moral platno priviti, ker se Je sbal le hajle poškodbe. Dolga brana »o
se opoglbala, kakor krogi, mlin pa se nI vrtel.
»Delavci Iz našega kraja ne razumejo ničesar In so lc mojstrl-skaze!« Je rekel mlinar. »Pokličem druge Iz mesta, ln potem bomo videli!«
In so res prišli delavci Iz mesta, kl so podrli streho, nadomestili peruti ln napravili velike stroške mlinarju, p« tudi oni niso uspeli. Ko so poskusili nov stroj, ga veter nI zganil z mesta; žvižgal Jc v preč-nlcah, napihnil Je platno ln ga tudi raztrgal ... Mlin Je obstal.
Odjemalcev Je bilo vedno tnsol. Mojster Anzclm Je začel imeti sitnosti s »odnljo: obljubljal Je dobav« moke, pa Jih nI Izvedel. Ivanklna dota s» nI ve« množil«, apipak narobe! Mlinar In hčerka sta začela Jokati.
»No razumem, kje hI bil vzrok te nesreče,« Je rekla Ivanka. »Zdi «« ml pa, da bo ta Tratnrlca vme«! Ulallll «mo jih ln mogoče, da bi oni znali najti vzrok, ».akni se naš mlin no vrti vefil«
»Ce bi zadostoval kaklen d«r, da bi dvignili to kletev, kl tlš«l n«d nami,* 1" rekel mlinar, »bi se Jaz nI« ne obotavljal Jim ga dati.«
»Pojdite torej. oče. ln bodite dobri z njimi, kajti naša sreča odvl*l morda od teh revežev!«
Mojster Anzelm Je vedno rad ubog«! svojo hčerko, tudi takrat, ko nI Imela prav. V tem primeru p« Je le storil prav, da Jo Je poilulal.
(Dalje.)
NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kupi jedilne, vinske servise, pribore in razne steklene predmete Plača takoj. — Stritarjeva 2.
SLIKE naših starejših in mlajših mojstrov kupim. Pridem na dom Naslove pustiti v upr. »Slov.« pod »Slike« it. 1317.
PARCELO ali njivo ob cesti, po možnosti v bližini kolodvora D. M. Polje, kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Za delavnico« št. 2368.
Žensko KOLO, novo in brezhibno kupim ali dam popolnoma novo moSko kolo. Nasl. v npravi »Slov.« pod
št. 2569._
REZILNO ORODJE kompl. od '/»—'/i cole (klupme in borerje) -kupi Motormetan, Ce-
lovška 38._
TRICIKELJ, brezhiben, nosilnost do 200 kg. kupi »Motormetan« — Celovška 38.
I Prodamo 1
LIMONO v čajo in limonado dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. . Stekleničko prinesite s seboj. Dro.
Serija Ant. Kane. 2i-ovska nlica L_
DEZN1 PLASC, moški, nov, impregniran. prodam. Flerijanska 13-111 desno, zadnja vrata. Moški SUKNJIČ, šport; nI. zelo ugodno prodam. Florijanska 13-111 desno, zadnja vrata. Dve PREPROGI, bo-sanska in turška, zelo poceni naprodaj. Naslov v npravi »Slov.« pod št. 2561. Nove OPANKE, dam. ske, št. 37, prodam. -Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2565. RADIO, moderen, popolnoma nov, prodam. Povšetova 31.
f Poizvedbe |
ZAPESTNICA jc bila najdena. Naslov naj-
d i I c 1 j i^v_u pr^JiSlo v^«
GOŠrOD, ki Je v Mostah pred kovačnieo našel očala, je napro-šen, da iih odda pri kovaču ali na žagi A. Oražem.
novice,
Sveta maša zadušnica za pokojne šentviške rojake Karla in Frane« Erjavca, Jo. žkota Krogarja. Miba Duhovnik« in tovari. še, bo v nedoljo 15. aprila v kapeli Baragovega semenišča ob osmih zjutraj. Santvid-čan>, znanci in prijatelji, vabljeni!
Sv. maš« zadušnica za pokojnim dr Jo-žotom Kogej-am bo v soboto, dne 14. t. m. ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi.
»Člani Krajevnega odbora Zdnzenja vojnih Invalidov v Ljubljani, kl so prejemaj kurivo pri tem odboru, se obveščajo, da radi tehničnih ovir leto« odbor ne bo mogel pre-skrhoti kuriva. Kdor misli spiemanitl dobavitelja kuriva, naj dvigne Izkaznico pri Pro. motnem zavodu za premog. Miklošičeva cest« 15 in se prijavi pri svojem trgovcu.
V	počastitev spomina biagopj o'"« ert£. Marij« Drofenig je daroval« ga. Marija Suš. nlk, trgovina z ždeznino, 200 Ur Elizabetni konl venoi pri Sv. Petru. Bog povrnil
V	ljubljanski bolnišnici umrli: Janežič Jora. 49 let, poljska služkinja, Zaloška o. 75; Novak Franc, 45 let. posestnik, Vnanje gorice — Brezovica; Bovo Anton. 69 let, sodlar. Sv. Petra c. 74; Kresal Karol, 71 let, telefonist mostnega županstvo, Karlovška o. 1»; Rajšp, sestra Genoroza, 45 let. usmiljenka, Zaloška e. 3; Pišljai Milka, 3 leta. hčerka delavca. Oorenja va« 48 — Logatoc; Kot Anton. 42 lot, domobranec Fabiani Antonija. 38 let. hčerka nudsprevodnike drž. želez , Celovška cesta 107; Longar Anton, 50 lot, žel. uradnik. Predovičeva ul. 31- Bambiči Jo. žef, 57 let. poljski dninar. Velik« Lnuče 45 — Kočevje.	____
UMRI. NAM JE NAŠ NENADOMESTLJIVI PREDSTOJNIK, GOSPOD
FRANC JEGLIČ
RAVNATELJ TOVARNE »ZMAJ« BI.AGEGA POKOJNIKA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU. LJUBLJANA, dne 12. aprila 1945. URADN1STVO IN DELAVSTVO TOV. »ZMAJ«
rV boju za boljšo bodočnost slov. naroda je padel v kočevskem Rogu 10. aprila 1945 naš nadvse ljubljeni sin, brat, svak, stric, bratranec in zaročenec, gospod
BEZLAJ IZIDOR, podnarednik S. D.
Pogreb dragega pokojnika bo ddiies, v petek, ob 19 U kapele nn farno pokop. D. M. v Polju.
Jože in Frančiška, starši; Jože, brat; Francka por. Hribar, sestra; Rajko, svak; Mateja, Elka, Mlrico, nečukinje, Vrečar Angelca, zoročenka, in družine Kočar. Zaje, Janež in Vrečar.
Uslužbenci preskrbovalnega urada občine
■	Devica Marija v Polju naznanjajo žalostno vest. da je v boju padel kot domobranski podnarednik gospod
Bezlaj Izidor
bivši uslužbenec O. P. U. Nai dragi tovariš leži v kapeli m pokopališču pri Dev. Mar. v Polju, od koder bo pogreb danes, v petek, dne 13. oprila ob 19. url. Zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Devica Marija v Potjn, dne 13. aprila 1945.
m	Umrla nam je naša mati
Ivana Glažar
vdova upokojenega železniškega uslužbenca
Pogreb bo v soboto 14. aprila ob pol desetih z Zal, kapela sv. Marije, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. aprila 1945. Žalujoča hči Marija in sinovi Jožef, Peter in Viktor.
■	Vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm * naznanjamo žaloatnn vest, da nas jo 9. t.
m. v 78. letu starosti zapustil naš Ijub-I jeni, dobri očo in stari oče, gospod
Ivan Turk
posestnik, organist in tajnik posojilnice.
Lož, dne 10. aprila 1945, Žalujoča družina Tnrkova in sorodniki.
Po večletnem trpljenju je mirno v Gospodu zaspala v 63. letu nuša nadvse draga mama, stara inama, tašča in teta, gospa
Ivana Požar roj. Šustersič
Pogreb bo v soboto 14. t. m. ob 10 dopoldne z Zal, kapela sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, Kamnik, Pirniče. 12. aprila 1945. žalujoči: Marči por. Mihelčič, Ivče, Nada, Nika, otroci; Marija, vnukinja; Slavko zet in sorodstvo
+	fief pokrajinske uprave
v Ljubljani javlja, da jc dne 11. t. m. umrl
dr. Anton Šapla
agrarni inšpektor in šel odseka za agrarna.
pravne posle Vestnega uradnika in sodelavca bomo ohranili v častnem spominu! Ljubljana, dne 12. aprila 1945.

ZAHVALA. Vsem. ki sto našega dragega možs. očeta, starega očeta. gosp.
WIEDERWOHL IVANA,
nadpregl. elektr. C. žel, v p.
spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo doižni vodstvu tn uslužbencem elektr. o. žel. Maša zadušnica ho v soboto, H. t. m. ob 7 v cerkvi Marijinega Oznsnjenj« pri oltarju Sv. Križa. Žalujočo rodbino: WIdcrwohl, Mskovcc, Jakopič.__
+ Družina univ. prof. Inž. Strojnlkova naznanja, da bo pokopan naš potnnjst-letnl
ŠTEFAN STROJNIK, šcstošolec
v soboto, 14. aprila 1045, ob 8 dop. z Žal, kapelo sv. Petra, nn pokopališču pri Sv. Križu v LJubljani. Prosimo molltvo zanj. V LJubljani. 13. aprila 1945.
Umrl nam jo v 67. letu naš ljubi soprog, bral, stric, bratranec in svak, gospod
dr.Tone Šapla
inšpektor Pokrajinske uprave
Pogreb bo v soboto t4. aprila ob pol devetih
z žal, kapela sv. Nikolaja, k Sv. Križn. Sv. maša zadušnica bo v četrtek 19. t. ra. ob pol osmih zjutraj v frančiškanski cerkvi.
Žalnjočl ostali.
*2»
Umrl je v Gospodu, po kratki in mučni bolezni, iuoj ljubi mož oziroma naš brat, stric itd., gospod
Franc Jeglič
ravnatelj podjetja »Zmaj«
K vočneniu počitku bomo nepozabnega pokojnika položili v soboto 14. t. ni. ob 9 dop. z Žal, kapela sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križ«.
Ljubljana, dne 12. aprila 1945. žalujoči: Marica, žena; Anka por. dr. Stanovnlk in Ivanka por. Velikonja. sestri; nečaki, nečakinje in ostalo sorodstvo.