Leto LXX.  št. 98
Lfrtljan, petek 3t. aprila 1917
Cena Din 1.-
t^naja vsak dan popoldne, izvzemaš nedelje ta praznike. — insersfl do 10 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 800 vrst a Din S, večji tnseratf peut vrsta Din 4-— Popust po dogovoru tnseratni davek posebej. — >StovenaJa Narode
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12«—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN OFRAVNIATVO LJUBLJANA.   Kaanjine   olkae   stev. *
Telefon: 81-22. 81-28. 81-24. 81-25 in 81-26
Podružnice: MARIBOR, 8troesmayerjeva 8b — NOVO MESTO. Ljubijanaka telefon St. 24 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1. telefon St- 85 podružnica uprave: Kocenovs ul 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101
Postna Hranilnica v Ljubljani St. 10.351
španskih mest se nadaljuje:
Ves svet obsoja generala Franca
Bombardiranje nezaščitenih nest in ubijanje žensk in otrok je izzvalo silno ogorčenje po vsem svetu — Pretresljivo pripovedovanje valladottdskega kanonika o početja frankovcev
Pariz. 30. aprila. AA. Iz Bilbaa je prispel Alberto Onindija. kanonik katedrale v Valladolidu, po rodu Bask. Ta ugledni duhovnik je bil priča obstreljevanja Guer-nice in je dal Havasovemu uredniku tole izjavo: Konec preteklega Tedna sem bil v Bilbau in tam sem izvedel, da misli ba-ski^ka \lada izprazniti Marquino. kjer imam sorodnike. Sklenil sem iti tja. Prispel sem v Ctuernico v ponedeljek 26 aprila ob 16.30. V nasprotju s tem, kar so poročali, je bil tamkaj prekrasen sončni dan. Komaj sem stopil iz avtomobila, se je začelo bombardiranje iz zraka.
Prva bomba jc razklala neko trinadstrop-rio htšo; zaradi eksplozije so popokala vsa okna v mestih. Ker je bil tisti dan sejem v mestu, se je bilo zbralo v Guernici prebivalstvo vseh okoliških vasi. Ljudje so \si v grozi zbežali na polje in pustili živino na sejmišču. Opazil sem. da se je prvo pojavilo neko lovsko letalo, kmalu nato za njim tri letala, nato sedem in naposled sest ogromnih tromotomih letal. Ko so opravila svoje razde alno delo, so odletela.
Malo nato so jih nadomestile enake for-macije letal, ki so z istim besom nadaljevala rušilno delo. Bombardiranje je trajalo od 16.30 do 17.45. Metoda napada je bila vselej enaka: najprej obstreljevanje s strojnicami, nato navadne bombe in naposled zažigalne bombe. Prebivalstvo se je najbolj zatekalo v gozdiče, oddaljene 1 km ud mesta. Letala so letela zelo nizko in so streljala iz strojnic. Obstreljevanje ie bilo oglušujoče. Iz letal so metali bombe na gozdiče in ceste, kjer so se po jarkih skrivali starci, ženske in otroci. Pod večer se mesto Guernice ni več videlo 500 m daleč, tako gost Črn dim se je valil iz njega. Mesto je gorelo. Ni se slišalo ihtenje in ječane- ljudje, ki so ostali živi, so od groze onemeli. Nekateri so molili, ženske so pa s prekn/animi rokami prosile Boga po-
moč
Neko letalo se je spustilo 200 m nad moj avtomobil in začelo streljat; iz strojnic. Utegnil sem se zateči v hrastov gozdič, nato pa sem zbežal do Riacella. kjer je bilo nekaj miličnikov Ob 19 je bila Guernica vsa v plamenih. Gasilci, ki so prihiteli iz Bilbaa. so si nadčloveško prizadevali, da rešijo poslopja, ki jih še ni bi! ogenj spremenil v pepel. Požar mesta se je videl iz Lequeotija 22 km daleč od Guernice. Ni mi znano, ali se je kdo od prebivalcev rešil; vsi so se zatekali in skrivali v zavetišča, zgrajena na vrat na nos. Tudi ne vem. ali so rešili bolnike in ra-ni-ence iz bolnišnic. V Guernici ni bilo protiletalskih topov in tudi ne strelskih jarkov v okolici mesta.
V prvih nočnih urah sem videl pretresljive slike moških in žensk, kako so begali
po gozdičih v okolici mesta- iščoč svoje drage; dobili so pa po večini samo trupla, vsa preluknjana s strojniškimi streli. Hiše blizu zgodovinskega drevesa na griču so ostale kakor po čudežu nedotaknjene. Uničena je pa občinska palača z arhivi, kler so hranili z-godovinske listine neprecenljive vrednosti.
Odšel sem iz Guernice v torek 27 aprila zjutraj in ne vem. koliko žrtev je bilo. mislim pa, da jih je moralo bit: zelo veliko. Kot katoliški duhovnik moram reči, da bo največja oskrunitev. če se bo nekega dne brala v cerkvi sv. Marije v Guer niče služba božja v slavo generala Franca in njegovega tovariša generala Mole. Doslej so uporniki v baskiški deželi uničili mesta Marquina. Elorijo, Durango. Seamu-ri Seberio, Ochandiano. Abadiano. Villo-real. Guernico, Munitivar. Bobvar in Eibar. Pretekle dni so Mavri v Seamuri onečasti-li 24 žen. med njimi tri iz iste družine. Baskiske oblasti imajo v rokah več neizpodbitnih dokazov o tem.
Silno ogorčen je v Angliji
Angleški parlamentarci zahtevajo naj vlada organizira protest vsega civiliziranega sveta
London, 30. aprila, b. Poročila o strahotnem divjanju Francovih vojakov in splošnem pokolju nedolžnih otrok in žen v svetem baskiškem kraju Guernici zbujajo v angleški javnosti splošen odpor. Celo oni redki, ki doslej niso verovali v grozodejstva Francovih čet, se zgražajo nad takim postopanjem, ki mu v redni vojaški borbi ni primere.
Vodja delavske opozicije major Attlee je zaprosil vlado, naj stopi takoj v stike z vladami drugih držav, da skupno predlože generalu Francu in Hitlerju protest vsega civiliziranega sveta proti bombardiranju civilnega prebivalstva v povsem nezavarovanih krajih.
V imenu vlade je na to zahtevo odgovoril zunanji minister Eden, ki je najprej izrazil svoje obžalovanje nad bombardiranjem civilnega prebivalstva v španski državljanski vojni, pa naj bo zanje odgovoren kdorkoli. Angleška vlada je že preje podvzela primerne korake, da bi od obeh vojskujočih se strank dosegla formalen pristanek za sporazum glede zaščite civilnega prebivalstva pred bombardiranjem. Vlada se še naprej peča s to zadevo in se na vse načine trudi, da bi preprečila ponavljanje tako ža^stnih dogodkov.
Po tej izjavi je sir Arthur Salter, neodvisni zastopnik oxfordske univerze, vprašal ministra Edena, ali mu je znano, če so se bombardiranja civilnega prebivalstva udeležili tuji piloti in na tujih letalih, in ako je to znano. k<°ai so ta letala in kdaj so ti piloti prispeli v Španijo. Eden je v od-govor opozoril na časopisna poročila, ki zatriujeio. da gre za tuja letala in je nato še dodal: Najraje bi v tem pogledu želel podvzo+i nove poskuse za dosego oboje-st»-anskejra sporazuma, ki naj bi taki praksi, ki jo obsoja ves civilizirani svet, napravil enkrat za vselej konec.
Tedaj pa je liberalec Sinclair vprašal: Ali niso morda piloti pri bombardiranju Guernice namenoma in hote zasledovali civilnega prebivalstva ter ga pobijali z namenom, da bi povzročili splošno krvopre-litje in splošno paniko? Ali ne bo zunanji minister pod vzel korakov za takojšnjo vložitev protesta, da bi ž njim vsemu svetu pokazal, kako se angleška javnost zgraža nad takim postopanjem? Eden je na to vprašanje odgovoril: Kar sem vam dejal, izraza menda razpoloženje obeh delov zbornice. Ko so se pred nedavnim razširile govorice o grozeči nevarnosti uporabe strupenih plinov v španski državljanski vojni, smo takoj storili vse. kar je bilo v naši moči, da bi dosegli v tem vprašanju sporazum med sprtima strankama. Parlament je lahko prepričan, da bomo tudi v tem najnovejšem primeru storili vse. kar je v naši moči.
Laburistični poslanec Henderson je predlagal, naj bi se s to zadevo Čimprej pečal svet Društva narodov na osnovi čl. 11 ženevskega pakta in uvedel potrebno preiskavo. Zunanji minister je ta predlog odklonil z naslednjimi besedami: Upam, da se bo parlament zadovoljil z izjavo, ki sem jo podal in pri niej ostal, saj se tudi sam v enaki meri kakor Henderson zavedam stra-šnosti teh grozodejstev.
Spričo silnega odmeva tega strahotnega prelivanja nedolžne krvi v Guernici v angleških odgovornih krogih se sedaj seveda general Franco na vso moč trudi, da bi odgovornost za to neverjetno postopanje njegovega vojaštva s civilnim prebivalstvom zvalfl na nasprotno stran. Toda ba-skiško vrhovno poveljstvo je takoj nato izdalo naslednje obvestilo: Povelje za bom-bardiranie Guernice je izdalo nemSVo glavno poveljstvo v Devi.
Stališče angleške vlade
Anglija odklanja neposredno akcijo v korist Baskom, bo pa pomagala pri izpraznitvi Bilbaoa
LONDON, 30. aprila, br. V zvezj z razpravo v spodnii zbornic- ter s sklepom raznih humanih organizacij naj oi angleška vlada posredovala v Španiji in zastavila svo; vnliv. da bi se omilile grozote, doga iaioee ^e pri bombardiranju nezaščitenih mest. pri Čemer ie najhuje przadeto c;vil-no nr^bl va'slvo. slasti ženske in otroci, ie angleška vlada na današnn ministrski konferenci zavzela svoie sta' *Če. ki ga je objavila v dveh komunikejih.
V prvem komunikeju izjavlja, da nima namena u vesli posebnega snrprrKtva za angleške trgovsko ladic namenjene v span-ko luke, bo pa slej ko prei zaščitila svobodo morske plovbe na odprtem morju. Angle-
ške vojne ladje bodo kakor doslej sprem ljale angleške trgovske parnike do španskega pasu. ki sega tri milje daleč od obale. Kljub temu ne more svetovati trgovskim ladjam, da bi plule v španske luke, ker se izpostavljajo nevarnosti bombardiranja sli zaplembe.
Drugi komunike se tiče izpraznitve Bilbaa. Vlada izjavlja, da bo podprta vsako akcijo, ki stremi no omiljenju grozot Apan ske državljanske vojne »n spoštovanju človeških pravic. Zato ie tud j pripravljena sodeloval; pri ovaku«Hi: civilnega prebivalstva iz Bilbaa in drugih baskovskh tuk. smatra pa, da bi bilo potrebno, da se o tem najprej sporazumeta obe španski stranki. Vlada je
poučena o tem. da so tozadevna pogajanja že v teku. ni-=o pa še znani iisivehi. Ves':, da bo Anglija v to svrho poslala v Bilbao svoje vojne ladie. označuje komunike za preuranjene.
Zavrnjen Francov protest
London. 29. aprila, o. »Mornmgpost« poroča, da je anirleška vlada zavrnila protest Francove vlade zaradi intervencije angleške oklopnice >Hood^ proti BpanskjBfl nacionalističnim vojnim ladjam, k,- so sku-
šale ustavit trj angleške tovorne parnike, nsicnjrnfi v Bilbao. V sv<»j; noti pravi, da angeška križarka nj prekršila mednarod nh določb, po kater h brez prej-njega obvestila pristojnih oblast nobena vojna kulja ne snif zapluti v tuje teritorijalne vode, k  obirajo pas v širini 3 milj ob obali.
»Dailv Tel.gr:i,ph naroča da je dosVj prebio nacionalistično blokado pri Rilbau že 1? angleških tovornih ladij, kj so pribijale okroi: tiO.OOO ton živeža.
Odločilna bitka za Bilbao
Davi se je pričel splošen na^ad na vsej baskovski fronti
Saint Jean de Luz. 30 aprila, o. Davi se je pričela odloCilna bitka za Bilbao. Fran-covci so pognali v borbo vse svoje razpoložljive sile. da bi za Durangom predrli baskovske obrambne črte. Druga franeov-ska brigada je prodrla malone že do obale in prodira sedaj nekaj kilometrov daleč od nje proti Bilbaou. Brigada je sestavljena iz samih motoriziranih oddelkov, s katerimi so franeovci doslej imeli še največ uspehov. Republikanci so na tem sektorju pognali v zrak vse mostove. Franeovci so danes dopoldne udarili proti Guernici. Splošno pričakujejo, da bo to prav za prav že povsem razdejano mestece še danes v njihovih rokah.
Salamanca, 30. aprila. ^A. DNB: Poročilo frankovcev pravi: Po sijajni borbi so nacionalistične čete zjutraj zavzele Guernico Mesto je branilo 8 baskovskih bataljonov, dva asturska' bataljona wi trije bataljoni iz Santandra. V odseku pri Duran-gu prodirajo nacionalistične čete brez ovir. Zavzele so več postojank zahodno od mesta. Po drugih odsekih ni bilo ničesar posebnega.
Ofenzivo vodi nemški generalni štab
Pariz, 30. aprila, o. Delegat baskiške vlade Picave, ki -je bil dolga leta zastopnik Baskov v madridskem parlamentu in je pripadal  nacionalistični katoliški stranki.
je danes izjavil francoskim novinarjem, da vodi nacionalistično ofenzivo proti Baskom poseben nemški generalni štab. ki ima sv<»i sedež v Devi. Nemškemu generalnemu štabu je dodeljenih tudi nekaj italijanskih oficirjev. Nemcem ie predvsem za to, da se polaste bogatih baskiških rudnikov železa. Basiki so sklenili, da bodo pred svojim končnim porazom uničili vse rudnike in velike livarne okrog Bilbaa.
Za rudnike gre
Pariz, 30. aprila, z. »Oeuvre«. »Populai-re« in drugi levičarski listi trd.jo, da je odposlanec neke države obiskal v Parizu posebno odposlanstvo baskovske vlade in v imenu svoje vlade zahteval od Basikov. naj opuste sleherni odpor, češ. da bodo drugače njihovi kraji neusmiljeno razdeja ni. Baskovski minister Aznar je izjavil po trditvah teh listov, da bi se omenjena država rada polastila rudnikov okoli Bilbaa
Bombardiranje Valencije
Valencija, 30. aprila. .AA. Ha vas: Zjutraj ob 4 je več uporniških letal metalo bombe na mesto. Izbruhnilo je več požarov, ki so jih hitro pogasili. Zdi se, da je mesto bombardiralo pet letal.
Del Vayo v Parizu
Pariz, 30. aprila. AA. Havas: V Pariz je dopotoval španski zunanji minister de! Va-yo s soprogo. Prišla sta iz Valencije.
Dogovor Rim ^Berlin
Nova razdelitev Evropi in ob
Pariz, 30. aprila, o. Čeprav so bile službeno demantirane vesti o vojaški zvezi med Italijo in Nemčijo, je vendar »Petit Journal« objavil daljše poročilo iz Berlina o čim dalje bolj tesnem sodelovanju obeh fašističnih držav. List trdi, da je bil med Berlinom in Rimom sklen;en tajen političen sporazum, po katerem sta si Italija in Nemčija razdelili interesne sfere v srednji Evropi tn na Sredozenvskem morju. Italija bo razvijala po tem sporazumu svojo akcijo v jadranskih in sredozemskih deželah, torej v Jugoslaviji. Albaniji, Grčiji, Španiji, španskem Maroku. Tunisu in na Balearih, na Balkanu pa ra/en v že ome-
področja v Srednji morju
njenih tudi v Bolgariji in v Rumuniji. Nem ški ekspanziji je rezervirano ostalo Podu-navje. Nemci se bodo po tem sporazumu docela umaknili iz Španije. Pristali so na sedanje me;e napram Franciji, Belgijo pa bodo skušali prisiliti, da se umakne iz Društva narodov. Prav tako naj bi Rumu-nija izstop;Ia iz ženevske organizacije. General Blomberg, ki bo obiskal Rim 9. maja ob proslavi druge obletnice italijanskega imperija, bo zahteval od Mus^olinija. naj bi na Kumurijo vplival v tem smislu, da bi se čimprej odrekla tudi vsem svojim zve/am  s češkoslovaško.
Duhovniški procesi v Nemčiji
Nemški listi hudo napadajo katoliško duhu šdino in napovedujejo nadaljnje „čišćenje44
Berlin. 30. aprila. AA. Listi p »r-c i jo obzirno o olsodi!* kaplana Rossa n*a in njegovih tovarišev. Pr^ tem poularjajo da se je že v zadnjih procosjh o morali katoliških duhovnikov pokazalo da država vzgoje miladfne ne sm-e dat, v roke takim ljudem in da mora najstrožje nadzirati vzgojo mladine. Tako piše »VOlkischer Beobachtec«, da se je pokazalo, da so imele prste vmes tuje stfe. Zastopniki Židov, ljudje brez časti, ^dajalci. Katoliška akcija — so pokazali da zastruplja mladino po načrtu, kar jo dokazal tudi ta proces.
»Deutsche AUgemeine Zeitong« pravi, da
je ta proces pokaoal. da je l*orba protj političnemu katolicizmu zelo nujna in da ni l»rav nič protikrščanska. To lo po tem pro ••e^u. spo/iiala tudi tujina. »Berljner Bons**n zeitung« pi-Še. da so pol tjkanti v cerkvi prvj zavzelj prva mesta v borbi. Sedaj skušajo prepričat; ljudi, da je bil ta proces sredstvo v borb; proti eerkvj. čeprav a. ni-oeaar dnigeera kakor izraz brezpo.rojnega čišćenja. »Lokalanzefirer« piše. da bi cerkev od prvega procesa v avgristu le lahko uvidela, da se m on vsiifsi na pot sodelovanja z državo.
Dr. Maček v Rog. Slatini
Zagreb, 29. aprila, o. Danes je dr. Maček prispel v Rogaško Slatino, kjer ostane 14 dni. Z njim sts priHs tudi poslanca dr. ŠubaSič* in dr. Caikovac.
Napredovanje
Beograd, 29. aprila, p. V postni službi so napredovali: Višji kontrolor Ivan Ra-bic v LJubljani za inšpektorja v 5. skupini, kontrolorja Franc Konig- v Mariboru in Josip Turk v Brežicah za višja kontrolorja v 6. skupini, Marija Hribar v Ljubljani za višjega pristava v 7. skupini in tehnik Al. Furlan pri gradbeni sekciji v Ljubljani za višjega tehnika v 7. skupini.
Iz prometne službe
Beograd, 20. aprila, p. Po službeni potrebi je bil premeščen poslovodja strojnega oddelka pri generalni direkciji državnih Železnic v Beogradu Franjo Potočnik k delavski ekspozituri v Ptuj.
Vremensko poročilo
V zadnjih dnevih je zapadlo v plani, nah dokaj suhega snega. Vsled tega obstoja na eksponiranih in plažo vitih j mestih zlasti v opoldanskih urah ne var-1 nos* plazov.
^Slovensko ljudsko gibanje' in Hrvati
\ašo beležko o »slovenskem ljudskem gibanju«- ki mu stoji na čelu dr 1'ekoslav Kuko\*ec in čigar gladilo je mariborski tednik »Seodvisnost«, je posnel zagrebški »Obzori in ji dodal to-le pripombo- »Dr. Kuko\x?c je torej sedaj tudi načelno proti temu, da bi dr. Maček ali kateri drugi po litik. ki ni Slovenec, politično predsta\'ljal Slovence. 1 odu dokler je vodst\-o seljučko-demokratske koalicije priznavalo dr. Ku kovca za pred*ta\nika kmetskt>-delavskega pokreta v Sloveniji, dotlej se on ni spom ni/, da bi se zavaroval od vodstva dr Mačka. Sicer pa hoče dr Maček, naj bodo slo^'enci sami vodje s\-ojega poltičnega pokreta, a ne samo privesek bivše hrvatske seljačke stranke, kakor to trdi dr Kuko-vec.m — Iz tega bi se dalo sklepati- da ho poleg dr. Kuko\*čega »slovenskega ljudske ga gibanja« v Sloveniji še nadalje obstajal  x>kmetsko-dela\*sk-i  pokret«,  ki   bo imel
svojega slovenskega vodjo In kdo bo ta vodja? Ali bo to dr Dobovišck ali dr Dra-gotin Lončar?
ško$; ki odstopi
1/ sibenika poročajo: 7.nano je da je bil Hben&ki škof dr. Mileta že dlje časa v ostrem sporu z \*ečino svoje duho\'ščinc in sicer radi nameravane ustamn'it\-e stare ninske škofije. Dr. Mileta je odtočen nasprotnik te ustanovitxx\ dočim se duhovščina goreče zavzema za vzpostavitev te starosla\me stolice. Ta spor se nahaja sedaj pred zaključkom: Škof dr. Mileta bo odstopil in zapustil svojo škofijo. Na nje gov*> mesto bo imeno\ran sedanji apostolski pronotator monsignor Pian. Za vikarja nin,ske škofije bo imenovan don Širne Ma-tulina. ki bo pri tej priliki imeno\'an za mitronosnega opata ali apostolskega proto-notarja. Don širne Matulina je odločen glagoljaš in uživa med narodom in duhovščino naj^čji ugled Zato je splošno prepričanje, da bo vreden in dostojen naslednik velikega Grgurja Ninskega.
Za odškodnino tožijo
Šibeniška »Tribuna* javlja, sklicevaje se na poročila beograjskih listov: »Sarodni poslanci Jovan Nenadović, dr. Srpko Vu-kanovič in Mirko Vrosevič, ki so po znanem atentatu v Sarodni skup&čtni odsede-lij osumljeni kot sokrivci atentatorja Da-mjano\Hča, 4 in pol meseca v preiskoval nem zaporu, so izročili te dni okrožnemu sodišču za mesto Beograd tožbo za povračilo škode, povzročene s tem. da jim jc bila odvzeta osebna svoboda. Senadovic zahteva, da mu država plača odškodnino v znesku 6 milijonov 325.000 Din. dr. Vu-kanović 1 milijon 350.000 Din, Uroiević pa zahteva 1 milijon 200.000 Din. Dr. Vu-kanoviča in Mirka i roševiča zastopa odvetnik Dragiša Vasic, Nenadoviča pa odvetnik Mladen Zujović.
naših
Izjava
antistov
Glede na na^o notico v il. W z dne "3t». t. m. na prvj strani pod naslovom »Komu ii-4;<*!]. jezik — esperanto« ^mo prejel- na slednjo izjavo:
>Ne zanimajo nas  izjave  >HrvaUske straže«:,  pa  naj   je  gladijo  kakršnekoli akcije. f»ravtako tud] ue če se esperanta po^lužu jejo žjdje. framasoni. komunisti ;td. Komu nLsti ee poaluzuiejo veeh jezikov, pravtako tudi slovenskega, torej je po izjavi >Hrval ske 6traže< tudi slovenski jezik komunistični jezik.
Mi slovenski esferanttetj iijavljaino, da smo in bomo vedno onemogočili v^ako delovanje vsakogar, ki bi alorabijal <^peran'o v kakršnekoli politične svrhe.
Pravtako je izjava Hrvatske straže', glasila hrvatske katoliške akcije, da se za kulise esperantskih društev in klubov krijejo komunisti in komunistične celice nesramna ■ latolcevanje.
Naša   slovenska   esperantska   društva in klubi so   povsem  nepoln Krnela   značaja n ^javljamo, da bomo v«ak slifen poskus ob rekovanja obsojali, pa naj bo to izpad ka 'oliškeea.   marksističnega  alj kakršnegakoli časopisja.
Čudimo se pa. da more vprav katoliški časopis napadati esperantske orgairzaeije, ko pri nas v Jugoslaviji obstoji tudi -1 neslovenska katoliška esperantska liga % sh deiem na Jesenicah, od katere pričaku iermi, da bo Se ostrejše obsojala tako nesramn« natolcevanja 5Hrvatske s*ražec. glasila ka« tolske akcije.
V Liublianj, 26. aprili 1937.
L'redniSivo  xNTiai  vizagojc Ljubljana.
Uredništvo   Verda revnof za Tugoslavijo.
Esperanteko društvo Zelena zvezda<. — Ljubljana.
Kljub esperanti«tov. Liubliana
Pripravljam i odbor <sloven*ke ^-sperantske zveze.
Esperantski klub. Kamnik
Cur|h.    30.  aprla.  Beoerad   10. — .  Par t 19.54. London 8118885.    New York «fi.*S Rruseli   73.675    Milan    23.— Amsterdam 299.25 Berlfn^ 175.40   Dunaj 8O.7O — 81.70, ^Ksstmsa 8sV—, Bs^csreAta S.25.
Strm 3
»SLOVENSKI   NAROD«, petek. 30. aprila 1937.
?tev. <>8
FRANC LEHARJEVA NAJNOVEJŠA ZABAVNA OPERETA
MAGDA SCHNEEDER       ____ Sodelujejo najboljši
HANS   SOHNKER                              / dunajski filmski igrale!
U AN S  M O S E R       I"*     ^k/  £a\ R E 2 IJ A : Johanne.
IS      .       YW    s7T» Riemann, GLASBA:
in   drugI...     JAsnasI         V    *     *m Willy Schmidt-Gentner
Premiera v soboto 1. maja v KINU SLOGI
Davčna bremena
naj bodo znosna
industrijcev ostane prisilno združenje — Za pred* ponovno izvoljen gospod Avgust Praprotnik
stavek čl. 7, po katerem člani, ki so v zaostanku s plačilom prispevkov, nimajo pravice govora v skupščini in izgube aktivno in pasivno volilno pravico. Nova pravila so bila sprejeta proti 5 glasovom. Po predlogu g. Sirca Je uprava dobila pooblastilo za potrebne nebistvene spremembe pravil.
NOVA UPRAVA IN NADZORSTVO
Zborovalci so sprejeli kandidatno listo, ki jo jc predlagal dr. Vrhunec Za predsednika jc bil zopet izvoljen z odobravanjem vseh navzočih g. Avgust Praprotnik, fes podpredsednika pa g Franc lleinrihar. Člani uprave so gg.: dr Vinko Vrhunec (Ljubljana), inž. Jernej Zupane (Lancovo). Viktor Naglas (Ljubiiana). Zdenko Knez (Ljubljana). Avgust \Vestcn (Celje). Marica Majdič (Kranj), inž. Oskar Dračar (Maribor), Fran Bonač (Ljubljana), dr. inž. Ivan Ribarič (Liubljana). Josip Huttcr (Maribor). Franc Vrcvc (Ljubljana-St. Vid), inž. Mirko Pirkmajcr i (Ljubljana). Njih
namestniki so gg.: Venčc Jakil (Krmelj), in/. Fran Pahcmik (Vuhred), inž. Vladimir Remec (Ljubljana). Gvidon Birolla (Zagorje), dr. Milan Lillcg (Ljubljana), inž. Fran Muklavcc (Ljubljana), dr Evgen Kan-skv (Ljubljana). Albin Prepeluh (Ljubljana), dr. Volko Kliment (kostanj), Miloš Ilribcrnik (Ljubljana). Metod Dular (Grosuplje) in inž. Jurica Zadravcc (Središče ob Dravi).
V nadzorstveni odbor so bili izvoljeni člani gg. Antoii Drobnič (Podgorica), inž. Anton Rudcž (Ribnica) in inž. Herman Hieng (Lesce) ter namestniki gg Ivan Rus (Loški potok), Anton Tavčar (Maribor) in Lvgcn Lovšin (Ljubljana). Predsednik častnega razsodišča je dr Fran \Vindischcr (Ljubljana), člani pa gg. dr. Kozina Aha-čič (Tržič). Srečko Kob: (Borovnica), Joža Gašperšič (Kropa) in dr. Pavle Pcstot-nik (Ljubljana).
RLSOLUCIJA
Naposled so zborovalci sprejeli resolucijo, katero jc prečita! dr. Goba. nakar sc jc predsednik Avgust Praprotnik zahvalil /a izkazano mu zaupanje, zagotavljajoč, da bo. kakor doslej, zastavil ves svoj trud za interes zveze in članov.
V resoluciji zveza izraža željo, da naj bi bilo sodelovanje industrijskih in drugih gospodarskih korporacij s pristojnimi resori v vladi kar najbolj intenzivno Protestirajo pa proti novim davčnim bremenom, opozarjaio na nujnost ureditve finansira-nja samouprav, pozivajo vlado, da posveti zasluženo pozornost interesom našega i/voza in zlasti interesom naših lesnih proizvodov, odločno ugovarjajo stremljenjem, ki naj ovirajo ustanavljanje novih in ra/-širjevanje obstoječih podjetij v našem območju, opozarjajo vlado na nujno ureditev vprašanja industrijskih kreditov, protestirajo, da bi se denar navh bratovskih skladnic nalagal i/ključno lc v Državni hipotekami banki. V vsakem pogledu naj sc uveljavi enakopravnost dravske banovine / ostalimi deli države ter opozarjajo ponovno na potrebo revizije onih socialnih določb zakona o obrtih. ki dopuščajo različno tolmačenje in neenotno uporabo v praksi, kar moti dobre odnošaje med delodajalci in delavci Niso proti delavskim pravicam, vendar morajo zahtevati, da so tozadevne določbe zakonov jasne ter da sc v vseh delih države enako tolmačijo in enako uporabljajo.
—---——i—^MBfci — - ----
Rudniški nameščenci so zborovali
Trbovlje, 2°. aprila.
V nedeljo dopoldne so sc zbrali v Trbovljah zastopniki vseh v osrednjem odboru DRN včlanjenih skupin Trbovlje. Zagorje, Hrastnik, Laško, Krmelj in Rajhen-burg. da proučijo delovanje osrednjega društva rudniških nameščencev ter začrtajo smernice bodočega dela svoje stanovske zastopnice. Skupščine se je udeležil tudi zastopnik Društva nameščencev svinčenega rudnika v Mežici. Zvezo društev privatnih nameščencev pa jc zastopal nje predsednik g  Joško Žemljic iz Ljubljane.
Skupščino jc vodil društveni predsednik g. Franjo Volčanšek, ki sc je uvodoma spomnil med letom umrlih tovarišev, nato pa je podal v kratkih jedrnatih izvajanjih splošno sliko delovanja {Iruštva v preteklem poslovnem letu, ki ni bilo brez uspehov, o čemer sc je članstvo samo prepričalo. Ob zaključku svojega poročila je predsednik izrazil željo, da bi se tudi članstvo bolj poglobilo v delo organizacije, kar jc pač najlažje potom nameščenskih obratnih zaupnikov in članskih sestankov društva.
Delovanje društva jc zlasti razvidno iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Rudolf Gonclli. Društvo jc v preteklem letu proučevalo spremembe k osnutku Rudarskega zakona, delalo je na spremembah k osnutku Službenega reda. bavilo pa se je tudi z ureditvijo zavarovanja za višje dajatve nameščencev II. skupine TPD. Iz poročila tajnika se da posneti, da je bilo v tej zadevi že mnogo razprav in tudi korespondence, da pa to vprašanje do danes še ni rešeno tako. kakor si nameščenci žele. Osrednji odbor je imel 19 sej, obravnaval pa je preko 900 dopisov. Izvrženih je bilo već važnih intervencij v stanovskih zadevah, ki so bile večinoma uspešno rešene. Društvo je zaprosilo tudi za novoletno nagrado in je družba pokazala tudi pri tej priliki polno razumevanje za težnje svojega nimeKonstva.
Glasom poročila društvenega blagajnika g. Ravnikarja je imelo društvo v preteklem
Ljubljana, 30. aprila.
V debati k poročilu generalnega tajnika g. dr. Golie na včerajšnji skupščini Zveze industrijcev za dravsko banovino je več članov poudarjalo važnost vseh akcij, ki jih je zveza v preteklem poslovnem letu izvedla. Poslovno poročilo je bilo nato soglasno sprejeto. Sledila je debata in sklepanje glede akcije proti novim davčnim obremenitvam. Tega se tičoči protest, ki so ga zborovalci soglasno sprejeli in o katerem je poročal dr. Golia, navaja v glavnem sledeče ugotovitve  in zahteve:
ISTI ZAKON SE V RAZNIH DELIH DRŽAVE RAZLIČNO IZVAJA
Na zboru Centrale industrijskih korporacij dne 15. aprila so se interesiranci odločili za protestno akcijo proti novim davčnim obremenitvam po finančnem zakonu IS i. 1937/38. Imamo enoten zakon o neposrednih davkih, nimamo pa šc izena.ee-nih davčnih bremen. Isti zakon sc v raznih delih države različno izvaja Svojčas so časopisi poročali, da odpade pretežni del celotne vsote prometnega davka, ki se pobere v vsei državi, na dravsko in savsko banovino. Teh vesti doslej še ni nihče demantiraj. Ministrstvo za finance ne objavila podatkov glede zneska posameznih vrst davkov, ki se poberejo na poedinih področjih, kar bi bilo potrebno, da sc omogoči javna kontrola nad pravilnim in enakomernim  izvajanjem davčnih zakonov.
Davčne stopnje, zlasti stopnje pridobni-nc in družbenega davka, so previsoke. Vsak finančni zakon priiiese nova presenečenja v obliki poostritve davčnih predpisov ter 1'vcdbe novih davkov. Baš določbe o interesni skupnosti so tipičen primer za pomanjkljivost naše davčne zakonodaje. Ako bi imelo ministrstvo za finance tesnejše stike z interesnimi zastopstvi davkoplačevalcev, bi se izognilo zakonodajnim ukrepom, ki sc morajo revidirati in so šc potem pomanjkljivi in praktično komaj izvedljivi. Naravnost neznosne so pa obremenitve po finančnem zakonu /a letošnje proračunsko leto. Nove določbe o minimalnem družbenem davku so odločno pre-t;ranc, ker nc obdavčujejo samo čistega dobička, temveč segajo po sami substanci, to jc po vloženi glavnici. Obenem sc je razširi] 10° o davek, ki se jc doslei plačeval samo na dividende, šc na razna druga iz-plačiLa družabnih podjetjij. Tozadevne določbe so tudi tako nejasne, da dopuščajo neenotno tolmačenje in uporabljanje. Nadaljnjo obremenitev pomenijo nove določbe glede oecne vrednostnih zalog. Priznava sc lc tolcranea 20" o pod nabavno ali produkcijsko ceno. Taksa na tovorne liste jc povišana od 5 na 10 din za vagonske pošiljke. Občutna obremenitev jc tudi pobiranje pavšalne vo/arinske takse po novih predpisih na prevoz lastnega blaga industrijskih podjetij z lastnimi motornimi vozili. Domača čevljarska industrija jc neznosno obremenjena z novimi banovinskimi trošarinami na tovarniške čevlje. Po tarifi so prizadeta zlasti domača podjetja, ki proizvajajo srednje in boljše vrste čevljev. Zelo občutna jc tudi obremenitev papirja in lepenke. Zelo jc prizadeta industrija, ki uporablja kot sirovino kokosovo maslo in moko, ribjo mast in olje. spermaeet in ko-lofonijo. Zaman smo zahtevah, naj trošarine nc obremenjujejo sirovin in pomožnih sredstev, temveč lc potrošnjo gotovih izdelkov.
Protestiramo proti načinu uvajanja davčnih obremenitev in ne proti samim obremenitvam. Industrija se dobro zaveda svojih dolžnosti do državne skupnosti in sc tudi noče odtegovati svojim davčnim dolžnostim. Zahtevati pa moramo, da sc davčna bremena gibljejo v znosnih mejah ter da sc davčni predpisi v vsej državi enako izvajajo
RAČUNSKI ZAKLJUČEK
IN  NOVI PRORAČUN
Tajnik g. Danilo iioriup je poročal O računskih zaključkih /a preteklo leto. ki i/kazujcjo 716.983 Din dohodkov in ravno toliko i/datkov. Glavni dohodek zveze so članski prispevki in vpisnine v znesku 675.818 Din. glavni izdatki pa plače v znesku 3(>9.500 Din, prispevek Centrali Industrijskih korporacij 100.000 D:n, davki in socialno zavarovanje 93.133 Din, potni stroški 31.935 Din.
Za nadzorstveni odbor jc g. Hcinrihar predlagal razrešnico, ker so bile vse knjige in računi v vzornem redu. Zborovalci so predlog soglasno sprejeli. G. Danilo Goriup jc predlagal šc proračun zveze za 1. 1937. ki jc bil tudi soglasno sprejet. Novi proračun določa za plače 390.000 Din. za potne stroške, kolke hi telefon 28.000 Din, za razsvetljavo in kurjavo 15.000 Din, za davke in socialno zavarovanje 80.000 Din. za pisarniške potrebščine 20.000 Din, za inventar 10.000 Din, ta potne stroške 50.000 Din, za knjige in časopise 18.000 Din. za prispevek CIK 100.000 Din, za razne stroške 40.000 Din, za stornirane terjatve 25.000 Din ter presežek 16.000 Din* torej skupaj 792.000 Din izdatkov ter ravno toliko dohodkov iz članskih prispevkov in vpisnin.
SPREMEMBA PRAVIL
Proti predlogu g. Žnidaršiča, ki jc zahteval, naj postane Zveza industrijcev prostovoljna organizacija po zakonu o društvih je stavil dr. Vinko Vrhunec predlog, naj Zveza ostane obvezno ali prisilno združenje po obrtnem zakonu. Zborovalci so sprejeli predlog dr. Vrhunca proti 10 glasovom. Dr. Golia je še pojasnil spremembe pravil, ki so ostale v glavnem take, kakor prejšnje, le določbam o prisilnih združe« nfih so se prilagodile. Nov je zadnji od-
letu din 128.863.94 denarnega prometa. Za vzorno poslovanje predlagana pohvala in raz resnica g. Lipovšku je bila nato soglasno sprejeta.
V kratkih in jedrnatih izvajanjih je nato predsednik Zveze društev privatnih nameščencev g. Jožko Žemljic orisal položaj privatnega nemeščenstva in se je dotaknil tudi vseh za naineščenstvo važnih vprašanj, za kar so mu zbrani zastopniki ob zaključku izrazili svoje priznanje.
Med prostimi predlogi je bil sprejet predlog krajevne skupine Trbovlje, da se revidira pravilnik splošnega podpornega fonda pri Zvezi, nakar je predsednik zaključil skupščino s pozivom, ds bi se rudarsko na-meščenstvo še tesneje strnilo okrog svojih stanovskih zastopnic, ker le v organizirani povezanosti bodo nameščenci lahko z uspehom zagovarjali svoje interese.
želje obiskovalcev gledališča
V nedeljo 25. t. m. smo pri opereti s>Na-vihankac opazili, da ste nas občutno prikrajšali. 2e v začetku dmgega dejanja smo pogrešili dve lepi točki, kar se je ponovilo tudi v tretjem. Ena točka, ki ste jo črtali, je bdi lep balet, ©e eo bil* baletke že tako utrujene, da nfco več zmogle vsega bi raje črtali mesto tega lepega komada neumen prizor s svečniki ki je tu popolnoma brez pomena. To sc nam zdi zelo nesramno. Mislite, če znižate cene od 24 Din navzdol da potem lahko tzpusčate kolikor se vam zljubi. Raje bi plačali par dinarjev več. pa bi videli vsaj celo opereto. Morda se boste iznova rjali. čes, bili smo utrujeni od popoldanske opereto, toda to nas popolnoma nič ne briga pa drugače šesta vite program! Upamo, da se kaj takega no bo več ponovilo. Sploh pa cenjena uprava, kakor vidimo, ne upošteva Želj publike! Obiskovalci.
Majniški večer JS
Ljubljana, 30. aprila.
Y*e priprave za jutrišnjo prireditev JS v dvorani hotela Metropola so končane. Dvo rana fe okrašena, pojaeevalci so montirani in poveljniški most je že postavljen. Iz poročil, k| smo jih prejeli od meteorološkega zavoda v Splitu, 6e da sklepati, da bo mo'je mirno. Ni se treba bali posebnih sprememb, ker so vetrovi pojenjali. Zapihati bi pa utegnj.1 okrog pomoči rahel jug, da bi se parnik malo zagugal. Nič se ni treba bati, kapitan 1k> skrbel, da se ladja ne bo preveč UU!Zala. Za vsak slučaj bo imel bife vsa po-lrobna zdravila proti morski bolozni.
Potovanje so bo pričelo ob 20. PrirediivM-ni odbor je preskrbe! vzorno eodbo, da bo zabavala potnike na parni k u Po'.nike opozarjamo, naj si pravočasno preskrbo vozovnice. Potovali bomo do Kotora. O našem pri hodu so obveščene vse podružnico Jadranske straže ob naši obali, kjer pričakujemo prav prisrčen eprejoni. Xa vsakem pristanišču nas bodo pozdravili |K>*obni zaMopni n i k i. ki nam bodo nudili nekaj glasbenih užitkov z nastopom solistov, godbenikov, kupletistov [Id. Pravijo, da niso pozabili na harmoniko, ker vedo, da ie harmonika nas domač inštrument in nas z njo noceio prikrajšati. Slišali SĐ10, da s-ta odpotovala na Jadran Ježek m Jožek. Morda iu bomo srečali kje na obali.
Vse kaže. da nas Ik> prireditev Jadranske fdraie presenetila z izredno zabavnim ve čerom. Ys!opn"na samo 10 Din. Predproda;a vstopnic v pisarni Jadranske straže, Tyr-ševa o. 1. kjer se lahko rez^rvrnjo tiH; mize.
Izlet
v Postojnsko Jamo
Ljubljana, 30. aprila. Zelo prijeten, zanimiv in cenen izlet v Postojnsko, jamo priredi prvo nedeljo po binkowii Združenje žel. uradnikov v Ljubljani. Odhod iz Ljubljane poljubno kakoi kdo želi, ob G.15 alj ob 10. uri, povratok v Ljubliano ob 10.15 ali '2*2.08. z v^oh postaj najugodnejše zveze. Po Rakeka *e bomo peljali z nedeljskimi povratnimi voznimi listki. V Postojni: dopoldne prosto za ogled mesta, ojio'.dne kosilo, ki se lahko naroči naprej ob priliki prijave, ni pa obvezno, ob 14.30 do 17. ogled stare jame in nove *ra>skof jame z i^toca-nim prevozom s podzemsko motorno železnico, popoldne prosto za skupen družabni sestanek do odhoda vlakov.
Postojnska jama je dolga 23 km. Z mo'orno železnico bomo prevozili 4.."i km. peš pa prehodili 35 km. Nepozabni so kapnik; ▼ jami. Vsa jama jt? električno razsvetljena,
po nji vodijo krasna pota. Najpomembnejše posebnosti jame «o: velik dom, prižme a, vodopadi is kapnikov, velika plesna dvorana, kjer se prirejajo ob posebnih slovesnostih velike plesne prireditve, na katerih se ibo-fe do 15.000 ljudi, nadalje Betveder s prekrasnim razgledom, ?kosi jamo pa teče Pivka, v kateri Uvi človeška ribica. V jami sta tud; koncertna in briljantna dvorana v rajski jami rdeča dvorana in 8e mnogo sani mivosti. Vse to §i bomo ogledali pod posebnim vodstvom in vso nam bodo lepo noja*-Dtfi.
Stroški inaaajo: Voznina Rakek—Postojna — Kakek, potni list, vstopnina v iamo. Dim 50. otroci 30 Din, voanina do Kakeka iz Ljubljane in nazaj '21 Din, Litije 32 Din, Celja 52, Maribora 77, Zagreba 73, Kranja 82. Jesenic 44, Kamnika 90 Din. Kosiio w* lahko rezervira ob priliki prijave za -3 Tin. Prijavite se rad; obsežnih priprav čim i>rej: Združenje žel. uradnikov, Ljubljana. Kolodvorska 43, vsak torek m petek od 17. do 18. ure, trgovine Tičar. Šelenbureova ul. Goreč TvrSevs cesta, Pau*chin, \Volfova ulica, v Mariboru gl. kol. £. Vojteh Verhov-§>k, v Zagrebu g. Matej Jugovio. direkcija drž. železnic.
Informacije dale in prospekte pošilja prireditelj na zahtevo.
Iz Kranja
— Popravilo ceste. Radi modernizacije državne ceste Kranj—Ljubljana na odseku Št. Vid—Ljubljana, se avtomobilski promet sedaj vrši po stranski cesti skozi Smlednik in Tacen. Ta stranska cesta, ki tako velikemu prometu nikdar nI bila namenjena, pa je sedaj popolnoma uničena, prvič je mnogo preozka, podlaga premehka, je nepregledna, polna ostrih ovinkov in ni čudno, če je vsa kotanjasta in razrita. Saj jo vsak dan pasira mnogo težkih tovornih avtomobilov in avtobusov. Terenska sekcija bi morala, predno je državno cesto prometu zaprla, to edino vporabno cesto popraviti in na povečani promet pripraviti. To se pa ni zgodilo in danes se ljudje ne upajo z avtobusi voziti se po stranski cesti, ker se boje nasreč, ne glede na težave, ki jih imajo šoferji in avtobusni podjetniki na tej progi. Uporablja pa se še druga cesta iz Smlednika skozi Trboje in čirčiče v Kranj, ki tudi ni nič boljša. Šele letos sta kranjski in ljubljanski cestni odbor dobila od banovine izredne kredite za popravilo teh stranskih cest. In sicer popravlja kranjski cestni odbor cesto od Tr-boj skozi Smlednik do Vikrč, kjer je meja med kranjskim in ljubljanskim srezom in pa odcep iz Sv. Valburge do Save. Od Vikrč do St. Vida vrši popravilo ljubljanski cestni odbor. Cesta skozi Trbojc in Čirčiče bo pa zlasti obremenjena potem, ko bo zaprta cesta od Jeperce do Gašteja.
— Glasbena šola je imela v nedeljo občni zbor, ki jc bil zelo živahen. Trajal je dve uri. Pri volitvah jc bil izvoljen ves odbor nov, od prejšnjega je ostal le ginm. ravnatelj g. dr. Simon Molar. ■—
— Sokolski pevci na Golniku. V nedeljo popoldne je Sokolski pevski zbor priredil lepo uspel koncert na Golniku. Z dvema avtobusoma sc je odpeljalo nad .*>0 pevcev in pevk, ki so zapeli 16 pesmi in sicer 8 moški, 8 pa mešani zbor. Sokolski zbor je vodil pevovodja g. Dore Matul ter so bili bolniki na Golniku zelo vzradoščeni nad prijetnim obiskom kranjskih pevcev.
— Planinski večer, ki se je vršil v torek v gimnaziji, jo bil zelo dobro obiskan. Uvodoma je mladina zapela nekaj planinskih pesmi, glavna točka večera pa je bilo izčrpno predavanje priv. docenta g. dr. Valterja Bohinca o narodnih parkih pri nas in drugod.
Iz Celja
—c Opereta in opera v celjskem gleda-
Ufcču. Naredno gledališče v Ljubljani bo uprizorilo na praznik 6. maja ^b 15.30 v Mestnem gledališču v Celju znano opereto Jare Beneša >Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron.<s ob 20. pa Mascagnijevo opero ^Cavalleria rusticana« in Locncavailovo opero >Glumačic. Obe predstavi sta izven abonmaja. Oiperno gostovanje je odvisno od tesgn, aLi se bo do ponedeljka 4. maja javilo dovolj interesentov.
—c Sokolski izlet, na Li»c*o. Sokolsko druStvo v Celju bo priredilo v nedeljo 2. maja izlet na Lasco. Vabljeno jo vse članstvo. Zbirališče pred odhodom jutranjega vlaka pred kolodvorom ob 6.3C. V primeru slaboga vremena bo izlet odpadel.
—c Dva napada in nesreča. Ko jc š-*l 131etni pekovski vajenec Karel Potočnik iz Celja v soboto zvečer z Lave na Bab-no, ga. je na cesti napadel neznan moški, ga udaril z nekim topim predmetom po glavi in ga težko poškodoval. V neki gostilni v št. Janzu prj Rečici ob Savinji jc
sin nekega posestnika iz We vasi v pr'piru napadel 401etm-ga žagirja Franca Tur ka iz ftt. Janža in mu nalomil levo roko. Te dni je padla 12letna hčerki progovne-ga delavca Olga Suličeva Ls Pečovnika pri Olju na cesti tako nesrečno da si je zlomila desno podletnico Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici.
—c  Mestno  pogla\ar*t\•*  opozarja vso vojae SivalMe^ bivajoče v območju mestne občine, na razpis o brezplačnem zdravljenju v toplicah. Razglas je nabit na obfi m ski uradni deski. •
—C V celjski botniri je umrla v četrtek 21 letna   dninanca   Fi-ančLška Dečmanova iz Loke pri Mczlrju, na hrihu sv. Jožefa v Celju pa je umrla v sredo zasebnica BI' zabeta Cmajnetova v 91. letu starosti.
—c Medmestna nogometna tekma. V nedeljo 2. maja ob 16. sc bo pričela na Glaziji zanimiva tekma med teprezentan-cama Celja In Trbovelj, ob 11 4 5 pa bo predtekroa mlad'nsklh reprezentanc Celja in Trbovelj.
—c Mestnemu iib°žneniu *lqadu so p°-kloniH: tvrdka P. Majdič v Celju 200 Din namesto venca na grob računskega svetnika g. Franja Kalana, lesni trgovec g. Štefan Boriak v Celju 100 Din MB<sto venca na grob odvetn!ka g. dr. Karola Laznika in rodbina F. nebeusoln%gg 100 Din mesto verica na <rrob tr. Trslp^ Su-cherja.
—c Nočno lck:»rni>k'> Hužb I Ima ol bote 1. do assevlega pefki 7   ninja lekT". na »Pri križu: na Rr:-:!ja Patra cesti.
ĆVOC-N1   KINO   »J>OKOL*Kl   l>OM„ (| V žl^Kl — TELEFON 33-87
Danes ob 20. v zvezi s predavanjem predvajamo velefilm
Bila sem spijonka
( onrat  VrJdt,  MadHelno Caroll. Herbert Manjkali. r\> resničnih doživljajih MARTE MC KSNITOj znane spijonke na belgijski fronti.
Vstopnina DtS Ml
K o L E n a
Danes: Petek, 80, aprila ].i?<dičani: Katarina S.
DA_N.\.sNMk fKIKEDJTN I
Kino Matica: Jekleni orJi. Ivino Ideal: Princesa Dagmar. Kino Sloga: Irena. Kino Union: Junnki  Paulove uln e. Kino Moste:   Sokolovo oko   in   Peter.v Sokol  šiska:   predavanje   dr. JUujevtfta Sociabin zaščit.: delavstva    i h
Obiščite ra/slavo DrtiMva sts*tsss1dBl likovnih umetnikov v Jak p: vem paviljona.
DEŽl:il.Nh LEKAK.M.
Danes: .Mr. Bikarčič, Sv. Jakoba trg f>,  Ramor,  Miklošičeva cesta  20, Gnr*
Moste — ZaleasM cesta.
Sol ni samo sol* jc tudi simbol. Kako fe prišlo Jo tefe, bi vedel morda povedati Janez Krstnik, nam pa ni jnano. Sol je simbol modrojti, lahko bi rekli tudi zJra\e parne i i. f'im več sr>li ton j poješ, tem bolj si pameten. Pa ni \'cdno tako Prav je tudi narobe. Soli nam nafratf/o v BffJ ff farj krstu, da se krem/imo in slinimo, ko tmo komat stopiti v to nesrečno dolino solz. Vsak novorojenček jc dobi približno enak(t in če bi bila sol pravi simbol ra/uma, M bili vsi tjudje cnnJ.o pnmctn;. Vidimo torej, da to nc dr? i.
Sol jc pa tudi potrebna čUn-eku. da mu ni treba jesti neslanih jed;. V Ljubljani so ljudje bolj raziajeni m tudi na sol gledajo, da ic drobno rsstsfa m balav namizna. S tako tel/o tmo si i< od nekdaj solili življenje, rasasi med vttjno Zdaj so jo SSSfl pa naenkrat vzeli in nam nutrerli v nodo mestih t na\':tdne metrske so! i. Pravijo, da je tudi morska sol za nas državljane druge vrste dobra. Rudninske si,U mendv ne puste več uvažati, da bomo posihmal solili samo z morsko soljo. Ko se bomo privadili tej, nam bodo pa nasuli rdeče, ki jo hrusta zdaj živina, in ko se bemo zadovoljili tudi z n rn, ftSS utegne doleteti še večja sreča, da bomo pili denaturirani špirit in šmarnico, jedli sladke koreninice in pri-grizovali kobilice, nosili pa opanke ali cok-Ije, Tako napredujemo šc prehitro. In sol je simbol zdra\*c pameti, tudi če je rdeča, živinska.
V neizmerni žalosti naznanjamo tužno vest, da nam je po kratkem in mučnem trpljenju umrl naš ljubljeni soprog, brat in svak, gospod
f
KUZMIN
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 1. maja 1937 ob 16. uri iz mrtvaške veže, Stara pot štev. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 29. aprila 1937.
ŽALUJOČI:
2SEIXY, soproga, GIZELA, sestra,
ter ostalo sorodstvo.
♦
Stev. 98
»SLOVENSKI NAROD«, pet*. SO »prti« l*3T.
Stran 8
Trio:
HENATE Mt LLEB P A tj L. HARTiMANN MATHIAS VVTJEMAN'
Dr. Togger
v borbi proti koncernom ln trustom! Velefilm   iz   novinarskega, življenja današnjega časa
PREMIERA v soboto, dne 1. maja
v kinu Matici
DNEVNE VESTI
— Letošnji Kongres pravnikov. Letošnji kongres pravnikov bo od 3. do o. oktobra v N'ovem 6adu. Na. njem se bodo obravnavale naslednje, teme; 1. Kako naj se uredi v novem državljnnskem zakoniku pravni položaj ne^akonrvk h o?rok; 2. Kateri zakonodajni ukrepi se lahko prrporoee za ohranitev nedeljivosti zemljške posest j. 3. Ke-forma predpisov cjvjlnesra kazenskega postopka o razsodi«,- zaradi zostanka jn opustitve- 4. Alj je treba zvišati kazni v kazenskem zakonu za gotova kazniva dejanja in ali Je treba skrčiti razdaljo med maksimalno <n minimalno kaznijo. ,">. 0 potrebi kodifikacije delovnega prava. 6. 0 zaposlitvi strokovnega pravnega o*obja. l*ravnikj. ki bj želel,- sodelovati na kongresu kot. referent.i ali kot korefprent. naj ee prijavijo do 15. maja tajniku kongresa pravnikov dr. Iliji Tržiču. Beograd. TLadčj Me-lonfcjeva 4fi.
* K I
Danes poslednjiC!
IRENA
v glavni vlogi 2eraldina Katnikova, Lil r>agover. Sabine Petera, Kari Schonbock
^ MATIC
Film iz življenja gojencev ameriška zračne vojne akademije
JEKLENI ORLI
v glavni vlogi: Wallacc Bcerv. Robert Toung
UNION
Premijera filma po znanem romanu Ferenca Molnara
JUNAKI PAULOVE ULICE
Samo danes!
Iren tev gozdarske službo. V zvezi z reorganizacijo šiužbe v oddelku za đrŠavna pozdovo v m nj^r rstvu  za gozdove in ruii-nike i»- minister o<lredil vse potrebno, da st- sboljSa   tudi kvalifikacija goedarskega '•■i   'i.ui; grozdnih  Savajev po državnih • «iov h. Letos bo izdana uredba z sakou* s ko mo^vjo.    ki    bo regulirala čuvajsko in ozdarsko službo na temelju stalnosti ču-v }ev državnih gozdov. S to ur*cb>o bo ure-, v» tod) vtprašanje uniformiranja in obo-roiitve čuvajev 'in državne stroške. Mini-Bter je naročU vsem šumarskjm direkcijam in i predi« ižp za odpust iz <lrz;*vnc službe
vse one uslužbenec i?pod lo let državne r>li:žbe, k; so dovolj sposobni in vesfni.
— I*orfor«ranje obveznic 7% mednarodnega posojila. Z odlokom financnbga ministra št. 47.840 36/VI z dne 15. ajprila t. 1. se morajo obveznice 7'ćnegra medna-r^vlnega slabilj&ac.ijskega posojila kraljevine Jugoslavije v zlatu iz leta 1931 — jugoslovanske transe — z označbo : Pava ble en dinara« (plačljivo v dinarjih) perforirati      zaradi   boljšega razlikovanja
teh obveznic tujih trans istega posojila. Kuponi se bodo v b:doC? izplačevali samo tedaj, če bodo obvoznice pei fori rane. per-forrranje ftrveznic bo izvršila centrala Pržavne h'potekame banke. Lastniki obveznic. 7r'< nega mednarodnega stabilizacijskega posojila — jugoslovenske tran.se — naj v ta iv-:men čimprej Izreče obveznice glavni podružnici Državne hipot°-karne banke .v Ljubljani s seznamom v dvojniku (duplikatu*.
— Odprte planinske p*NtojmiUe: Obeta se nam lepo vreme. Spomladanska sezija za smučarja pianinca je v polnem razmahu. Snežne prirke v višjih legah so izbirne. Na Komni je vse visoko zalito. S3j je snega nad 3 m; pot je pregažena do doma. S Komne so krasa: smučarski izleti v dolino Triglavskih jezer, kjer je do nadaljnjega oakrfocvana koča SPD. Preko llrlbaric zdrči smučar proti Stamčevi koči, ki nudi u:lobno zavetišče. Tudi Vršič ima se mnogo snega ter najde plan:nec v teb gorskih premrlih izborno smuko. Na Krvavcu  in  na Veliki Planini je zapadlo
pred par lne\i ca 40 cm novega snepa in
je zrn3ta podlaga najbolj priljubljena smučarju. Od 5. maja dalje bo že oskrbo, van Aljažev dom v Vratih, oi 8. maja dalje Spodnja koča na Golici, dve pr. ljubljeni izletni tečki v mesecu maju. Prijetno je bivanje ob Boh. jezeru v sZlatoro. gus. Ko*a na Ljubniku vaibi nedeljske izletnike. Dom v Kamniški Bistrici je zelo dobro obiskana točka ob vznežju Kamniških planin. Planinci, hitite maja meseca v naš? planine.
Jutri, dne 1. maja izide „SLOVENSKI NAHOD" Uahor po navadi ob sobotah
— NaKa vjna na svetovni razstavi v Parizu. Na prjStOJnib uiestjh polagajo veliko važDo^t n* to, da bo naša država dostojno zastorana na^vetovni razstavi v Parizu, kj *r bodo razstavljena tud: naša vina. Kmetijsko minjftrstvo jo naroči'o enološkim postajam naj zberejo vjpa io uformatjvno gra livo. Savska banovina se je tak<»j lotila dals .o pripravila ie tud- lopo opiemljeno knjigo »Nase vino-', v kateri bo povedano v Bvc-lorii b jc/. kjh vae, kar tnora velet inozemstvo o naših vinih. Knjiga bo lepo flu»t*l* rana.
— Brezrik — Ramovšev pra> opis /.a vse šole dramske banovine. Z odlokOID banske uprave dravsko banovine z dne 28. januarja 10-T7. IV. Kt 5S80-1-, je uveden po VSe-b šolah v dravski banovini P.reznik—Pamov-šev pravop> in s cer s 0ricetkoto'solskeija leta 1037—38. Ker na jezikovno znanje ske nV.-sdne v veljk mer vpHva <Htm)|o časopisov ;n rev j in ker je splošna selja Slovencev, da bi kontno prišli do OStSlje-nefts prnvop>n slovenskega jezika, izraza ban željo, da bi se tadl vsa ntednfStva držala enotnega pravoosa.
— Promocija. \T-eraj j'1 !>:' r>-"movirnn na zacrrrbšk; aniverfc] c. Karel Svetel ki dot*torj» rnv. OesHtalaOl
,,TEXTIL*OSu tanki: špecijelni kuj>oni   za   moške   obleke,   100% volneni
kamgarni. dam.ski štofi. svile itd.: Ljubljana. Miklošičeva 17 ,.T E X T I L O S**
— Ix proavetiM Su/.tM\ prosvetni minister je z odlokom z dne 29. aprila imenoval za profes' i jc v S položi-jni skupini tele suplente s profesorsko skušnjo, in sicer na realnih gimnazijah: P'ianea Capudra, v Celju; Branka Rudolfa v No. vem mestu; Zoro Djcimanovič v Ptuju: Slavko Onea v Kočevju; Zoro Pretnar v Maiorjoru; (Jvkio Pfajter v Celju; Ad*io žg-ur v Muiski Scb-ti; Josipa Medveda v Mariboru; Ljuiro:lo Podgomik v Ptuju; Anta Radića v Kranju; Viktorja P tkov. ška v M.ariboiu; Bogdoji3 Binterja v Muiski sšoboti; Franca Borka v Mariboru; JGS9C0 Pir^ v Mariboru; Stani.sla\ a Bmea v Marilx>iu; Arnolda Paulin:ća v F'tuju; Janeza Logarja v Novem mes'.u; Antona Ingcnća v Ptuju; Borisa Merharja v Novem mestu; Eleonoro Kernc v Murski So-boti; Ladislava Vučctića v Maribru; Alfonza Gkspana v Kranju; dr. Franca Zvvit-trrja v Kočevju; Jcspa Štera v Celju; Vla-Jo Tratir v Novem mestu; Maiijo Kaplet v Kočevju; Ivieo Just:n v Murski Soboti; Nikolaja Kureta v Ljubljani; Mar iana Sterleta v Kranju: Marijo Tmošelj v Mariboru; F'ranca Jasenovca v Murski Soboti; Viljema Novaka v Mariboru; Fia nja Vcs^laka v Ptuju; na klasični gimnazijah: Franca Dobrovoljna v Mariboru; Stanka Lapuha v Marboru in Bož chirja Djuka v Mariboru; Ljudevita Citfa v Osijeku; Ljudevita Jonka na Sušaku; Silvo štrukelj na žensk•> realno gimnazijo na Sušsku; Viljema šturma v Os'jeku; Josipa Kesa v Beranah; Ljudmilo Rogulja v iSinju; Alojzijo Kovače- v Prijedora; Ivana Kovač'va v Sinju.
— Nov ereb. Včeraj je mrr! v Ljubljani g. Danilo Kuznvn. Pogreb blagega pokojnika bo jutri oh lt>. [z. mrtvaške veže £ta-ra pol ^t. 2. Bod] mu lahka zemlja, težko prjzadetjtti svojcem naše iskreno 602alje!
— Trgovina zlatnine v Upifi pri fckofji Loki. V sredo popoldne je lilo vlomljeno v hišo posestniee Antonije Štempiharjeve v Lipici pri $kofji Loki. Nrznanec je v stanovanju vse premetal, iScoC najbrž de-
nar, ki ga pa nI našel. Imel pa je vendarle
srečo, da je iztaknii v omari več zlatnine. Odnesel je 2 zlati dolgi verižici, zlato za-pestno uro, zlato zapestnico z napisom »Tončka« m'več zlatih prstanov. Polastil se je tudi moške obleke in nekaj kosov slanine. Odšel je še v sobo služkinje Marije Koširjeve, ki ji je ukradel 2200 din gotovine, nekaj srebrn ine ter perila. Za vlomilcem manjka zaenkrat vsaka sled.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno vreme. Včeraj je deie-%'alo v Zagrebu in Skonlju. Najvišja temperatura je znašala v ^koplju 10. v Zagrebu 1«. v LjnMjani 15. v Mariboru in Beogradu 14. Davf je kazal barometer v Ljubrjaui 7M>.iJ# temperatura je znasals 8.4.
— Tmt se Je oborožil v tupirtšeM. V tup-nisče v Mavčičah, nasproti Smlednika je vdrl pred dnevi vlomilec. Ukradel je župniku Janezu Mikužu 10 kg svinjine, 8 kg masti. 20 klobas. 150 Din gotovine, ki je bila cerkvena last. povrh pa iztaknii nekje tudi samokres, sistema Gazer kal. 8 mm in Škatlico z municijo. Iste noči je bilo v Mavčičah ukradeno posestniku Francu Bohincu več orodja, v vrednosti 200 din.
— Predmeti sumljivega izvora. Na žan-darmerijako postajo v Višnji gori je nekdo prinesel te dni vrečo, ki jo je našel pod klancem poleg stehenskega gozda. V vreči je bilo več avtomobilskih delov, razno dingo železje. veliko aluminijastih predmetov ter več kosov gume. Ti predmeti so bili najbrž kje ukradeni in naj se lastnik javi orozjvkom v Višnji gori.
— Nov čudodelni zdrsvn'k. V Budenc-b v Slavoniji 7 Jravj ie oVlj" ča^a 'i nepismen in bož-j.isifm mož. k.j trd j o sebi- d z laako oidmv- esaked bolrika. Is vs«b krajev pr bajalo liudje k njemu jn dan na dan prSfdoda okrog ,tjh> bolnikov. Vsakemu po-fetavl diagOOM in vsakemu skuha rlravjlo iz z^li-e. Tako aamreč pripovedujejo IjZfl-le. V?e kaže. da se je pojavil nov nrizač. kr mu bodo mernle stopit   ol'lasti na prst*-*.
— Žrtve pretepa in nesrefte V Gramozni j?mi na Ljubljanskem polju so 5»e &aoči sp^li mpd seboj muslimariski delavci. Spor F- je kmalu razv:l v tud pretep in so zapeli tufi n.'žl. Mod splošnJna ruvanjem se je naenkrat zgrudil vas okr-.avljen brez poselni Aris Sabilj^kovi^. ki ga je eden izmed pffttap&Sev zabodel z n^ž^m v br bft. S t bil jako viča so prepeljali v b>ln;co. Brusač Janez Ka'an pri Dolenčevi lesni industriji v fekrfj: Loki je prižel vč:raj preblizu gonilnega jermena, ki ga je pograbil. Vrrel ga je cb tla tako. da si je Kalan zlomil desno noge. Usnjarski pomočnik Ivan N<"č. zaposlen v tovarni Stan dard v Kranju, pa je pri delu tako nesrečno padel, da si jc zlomi levo nogo.
Iz Liublfane
— lj I*intimi pomislim razMava, Jutri
se bo pridela v restavraciji ^Zvezde* po-sebna razstava pomladnega cvetja, kj bo nedvomno zbudila med meščani veliko ZS> tuniacje. prireja jo Klub ljubiteljev cvetlic v Ljubljani kot odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva Pcdobnih razstav do Siej v Ljubljani SS ni bilo, a s3 zelo potrebne, kajti pri nas je med ljudmi mnogo prt malo prave ljubezni do narave in se premalo smisla za lepo vrtnaisko upietaost, ki ni zgolj obrt in p: klic.
— lj 1'red podraž^tvjjo mesa. Ljubljanski Riosaol le <l*"lj časa scipfavijajo novo jkj-diiuitev mesa, v giainem povedine. rei)r» prvovrstni govednzmoravajo dvigniti «»d r * la v jih 11 na 16 din. dru-« »vi s: ni pa od lo ni l^ din. PodrsJUtet mesa utomejujeio ^ r«>in. ris so poskoftle cena ž\jni oi "»..*fO na 6.54) din in ds so s« poveesis davčna bremena, sfesamka obrt se davno ni tako do i« kan<T»ii.i. kakor j«' bila nekoč /a knr govorj d« jstvo, uUi je več ljubljanskih me-f trških moJBtrov. bodisj pr.shi.m potom alj pa prostovoljno, obrt ipiob opustilo, V zadevi povišanja eeu mesu, pripravijajo mesarij šii.sj ^c«-t:!i»ek. k; -se bo vri 1 najbrž prihodnjo nedeljo.
—lj £c;//.;iiški htrokovni filmi. Udruženje
jugoslovauskiii narodjnh železjričaijev in brodarjev. Oblastni odbor v Ljubljani predvaja železni: ke strokovne filme v kinu : Slogs \ Ljubljani dne 2. in 6. maja t. 1., vsakokrat ob 10. uri dopoldne. Program rilmo'.' je za. vsak dan drugačen. Obravnavajo tehnično slrokovno delo iz železniške stroke; t,n<jv. ki smo ju v letakiti objavili v službom h edinicah. Dostop imajo vsi železničarji. ObLihlni oubor LJN/.C Ljubljana.
— lj žabe iz Slavonije na ribjem trgu.
Ribji trg zadnje čase ni posebno dobro založen z morskimi ribami, ker je slab ribolov kakor navadno, ko so svetle noci. Skuš je bilo danes samo nekaj kilogramov. Gospodinje so najbolj povpraševale po njih, a prodajalci jim niso mogli postreči z njimi. Mnogo skuš porabijo za konzerve in izvažajo jih največ v Italijo. Prejšnja leta so bile skuže na trgu v sezoni celo po 12 din kg. ob neki priliki pa še ceneje, doftim so zdaj po 36 din. kar je pač znatna podražitev, to.'.a računati je treba tudi z zvišano trošarino. Danes je bilo izmed mor-
ADOLF WOHLBlCCK
V SVOJI DOVRŠENI KREACIJI KOT
PRAŠKI ŠTUDENT
po poznanem istoimenskem gledališkem kotnsdu. V glavnih vlogah: Dorothes Wieek, Theod< I.oo*t Erioh Kledler-REZUA: Artur Roblason. GLASBA: Theo M^ckeben.
PREMIERA V SOBOTO 1. MAJA  V  KINU  UNION TJ.
skih rib največ velikih sardel in giric. Girice so bile najcenejše izmed morskih rib, in sicer po 18 din kg. dočim so sardele po 20 din- Ciplji so po 28 din. Zelo dobro je založen trg z žabjimi kraki, ki so nenavadno tolsti. Mnogi kupci niti še ne vedo. da zdaj dobivamo zabe tudi iz Slavonije in da to uvoženo blago zelo konkurira domačemu. Žabe dobivajo v košarah v Ljubljano. Redijo jih v basenih, dokler jih ne spravijo na trg. Slavonski žabji kraki so nekoliko dražji, a so tem bolj tolsti, prodajajo jih po dinarju komad. Rečne ribe prodajajo po nespremenjenih cenah in danes je bilo malo izbire.
Ev?epijO srce, umirijo sivce
in bla^rjodajpo vplivajo na krvni obtok. Dodajte korjca LLMfcAN kopalne tableto in prepričali se boste o izredni učinkovitosti takih kopeli!
__I j Preg\d #lcto.s se nepregledan »h »no.
tirnih voz i bo v sredo o. maja od S. do 10. ure v Idutajani na Bregu It, 20 peleg Šentjakobskega mos u. Doficd z nov«'ga t ga,   K  temu  pregloiu je  pripeljati vsa
motorna vozila, ki ob dosedanjOi tenni-pih še niso bila pregledana. Zamudnike b> z:i iela občutna kazen in se jim bo prepovedalo obratovati z nepregledanim! vozili.
—lj Sponniii Zl-inj^kega in Trankrp^na le ljub. j a ::-•!. a podružnica hrva skega kulturnega (iiustva r Napredek s. davi svečano proslavila z requ crnom v franftifftean. ski cc.kvi. Jutri, pa bo ob pel 9. zvečer v lestav-raciji ■ SIuiv. piijaiflj^ki sestanek društvenih članov in prijateljev, na kate: eni bo o vlog-i Zrinjskega in Frankopa. ra v aa^i nar <ini zgodovini predaval sr. dr. Jurij Kallay. ?r. Kalok_iii po. bo obravnaval isto temo z literarnega stali&Ća.
—1 j B>rba pr;ti tuberkuloz- je naslov skiOpUCnega predavanja, ki ga priredi krajevna piot'.tuberkulozna liga v Ljubljani. Predavanje se bo vrnilo v neleljo 2. maja v dvorani Okrožnega uraća na >IiklONiće\i cesti 20. Predava g. dr. Frodan. vodja ljubljanskega protituberkuloznega dispanzerja. f!;.\T«a razstaia o »!elu proti tuberkulozi bo v dvorani OL'ZD na jLlikloiičcvi cesti 20 v času od 2. do L maja. Odprta bo vsak dan od 8. do 18. ure. Vstop k predavanju in na razstavo prost!
—lj K juTjevanju na Gradu. K't vsako Lto, bo tudi letos jurievanje na Gradu in sicer v nedeljo 2. maja. Letcšija prireditev se bo razlikovala od dosedanjih po tem da bomo izjemoma imeli lepo vreme. C? bo pa 2. maja slab: vreme, bomo pr redi-tev preložili na maj. Sme pa trdrio pre. prSS&ci, da bnmo ž? 2. maja dožveli največje presenečenje, ki je mogoče, in to bo: Jurjciauje ob l^pr^n vremenu. Kdor tega ne verjame (to s:- gotovo vsi), naj pr:uV v nedeljo 2. m3ja na Grad!
—lj Pojasnilo. V sredo smo priobč ]« poti naslovom »Mrtvi so ga preživljali« poročilo o sodni obravnav; proti Leopoldu Remi cm (ne Oimor).   Kot K<ia je bil povabljen k
razr»rav» predsednik >Samopomoči«,    ki je Pa pricevaiije tnlklotijl, pač ie pa kot pri ca izi>ove<lai predsednik   Združenja siasfii-
Barjev g. Teodor Novotnv.
—lj »Otrok in p:ev je naslov sklepne produkcije otroškega plesnega tečaja plesalke Katje Dclakove, ki bo v nedelao. dne 2. msja ob pol 11. uri dopoldne v opernem gledališču. Za to izredno zanimivo plesno prireditev, pTi kateri sodeluje 22 otrok od 3 do 14 k t, je napisal nekaj skladb dirigent ljubljanske opere g. Zebic; sodelujejo tudi Rančigajerl mali harmoniki rji. Pri klav:rju g. Mirko Trosi Cent od 30 Din navzdol.
-lj Udruženje če trnkov, pododbor Ljubljana, poziva vse članstvo na strogo obvezen članski sestanek, ki bo v petek 30. t. m., v druttvenem lokalu. Prečna ulica «
—lj Okradena v cerkvi. Ko je sedela Marija Teranova iz Ljubljane v sredo dopoldne v frančiškanski cerkvi, se ji je pri bližala mlajša ženrka in prisedla k nji Neznanka je kmalu od£la. ž njo vred pa J«% izginila rjava aktovka Teranove, v kater j je imela 200 din gotovine, par sivih svile-nm nogavic, fečetko za obleko in še nekaj dnsgsk malenkosti. Tatica ji je odnesla tudi dežnik.
— i j PogTCvui pleskarsM mojster. Zdoma v Društveni tiHcj je ie io. t m. neznana kao od ■"'■'•'*n| pleskarski mojster Blai JTsn&ur. M-:-  :<"• bil že de1 i Cnsa \»-
in fe dejal doSSasVsi preii odhodom, ii ^ namerava končata življenje. Ker je Iv! živino strt. ni irkliu^eso. di je to tudi Moril. Jančar je ^reiinie postave, kofit^njvih la«. suhega obrnza. mo<ir;h ori ;n je imel na SObi PH olliod:i z doma sivo obleko. Kdor H kai veile] o njem, naj o+*\e*t* njegove dosaae« v Daustveni uliej 1:1. v Mostah. —li Tatvine.    V  >^"do  ponoči je nekdo
vlom I v zKhcno akno lifoisig OMi Vir Basa ni 5 v. I'etra cesti 22 in ukradel ra 1400 I>:n  nn^kega  in  ženskega  perila. — 1 o je v sre»!o r*o«oči splazil v go
stilno Jos.-pn Dabarovicvi nn I?.arr*kl resti o'K '> j'T v v i om I v pnvlal omare .n irkn (!•-. aekaj drobfia, nalivno i^eco. električno Kepno svetilko in nekaj drug<'h premim- •< To in i pa ni zadostovalo in je snel ,s kljuka fuil trniporinv po\T^riik. šal. atlaCfl v ?»»p igralna karte nato pa posknl le ver kosov suhega aiess In n^kaj žganja.
—lj Spet beračka nadlega, ^e \-čeraj ta poHcija aretirala več berač,-v. k: prihajajo v mesto z dežele, neki j pa iih je prijela d.-.n^s na vse zgodaj. Reračt hodijo r Ljubljano najraje ljudje lz kamniAkega okraja. M'"d nj'mi so tud: tak', ki jim je b^rnčenje po mestu šport in jih k t^mu ne s li ba^ potreba. Stražnik je prijel v me-s u tudi komaj 151etno dekle, hčerko nekega posestnika od 55v. Lenarta, ki je be-račUa po mestu in imela že precej drobi ža.
Nase Gledališče
D R A M A
Začetek ob 20. uri. Petek SO. aprila: Matura. Red B. Sobota. 1. maja: zaprto. Ned.ijn 2. maja: Rivala. Izven.
Ponedeljek 3. maja: zaprto.
Torek 4. maja: Matura. Red C.
OP t HA Začetek ob 20. uri
Petek 30. aprila: zaprto.
Se»bota 1. maja: Veseli studenCek. (Lojzka.) Premiera operete. Izven. Proslava 25-letnega gledališkega delovanja gosp. Luja Drenovca.
Nedelji 2. maja: Ob pol ll. uri: Otrok in ples. Prireditev plesalke Katje Dela-knve in njene otroSke skupine. Lzven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 15. uri: Vesela vduva. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: La Boheme. Izven. Dcfcut sopranistke gdčne Ksenije Vidal. Cene od 30 Din navzdol.
Ponedeljek 3. maja: zaprto.
l»El> IN VNTK
— T»e(b k. pove i  m j. kdai s, .post.al SlSSrt
— Ko si r,<* rodil ti ljul^ok.
('»■ bj t*e jT7. ne rod;l. bi ti iriii no bil
ded?
— Seveda nc.
— Kaj m j torej da-š za to.J
MALE OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—,
davek posebej
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. —  Popustov za mate oglase ne priznamo.
Beseda 50 par davek posebej.
Najmanjši znesek 8 Din
Trenrkoti.  «etcrnj «uknjifi NOVOSTI
lepe   vzorce        pumparice »n sporam   obleke   nnd; ceoeDn
P R E S K E K, 8».   Petra  c 14.
ibonente
na dobro domačo hrano sprejmem r>o zmerni ceni. Stari trg st 28-111 nal5tr.. \ew 716 zmerna
TRGOVSKI LOKAL
>idam na Vrhniki, v centrumu trga ob državni cesli. event. tudi stanovanje Anton Verbič, Svabiceva c. 21. Vrhnika. 1187
1185
IZREDNA PRILIKA
Umetno su<en; psfketn] odpad> poceni pri F. VBRTACNIK LT
ki
NLa^ a ry ko v a ceet a 23.
1104
naznanjam
renjenomu občinstvu, da lxrm 1. maja otvor 1 svojo jXKlrui-nico na Rimski cesti (to je biv-?a Marčanova uie*aioa). katero oom zaJasral vedno f= prvovrstnim blagom. Poskrbel boni fca oliJno postrežbo in nizke cene £e toplo priporoča — MAN I A V O R N I K. l'-U7
PRODA
31
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 9 Din
POLEMENTAI^KI SIR KG IS DIN
Čeme Oskai, Sv. Petra c S5.
D
1_
STROJEPISNI POUK
(po desetprstnem »istemu). VTe-černi teeai (1 <io 3 mesece) za esčetnike in fevežbanee. Posebni tečaj za starejše dame in l:os[X)*Jc VpfsovanjS dnevno oi (t. *io pol 8 zveeer Prjterek [»ouka 4 maja Najnfžia šolnina: ufna urn ?amo 2 Din — C b r is to fo f učni zavod. t>omobran<*ko cesta  15 1170
I>0KAL V KOLEZUI
3x5 m za brivnico- Speceriio alj obrtnika poceni oldam. Pojas nila na Cojzovi c. 1. 1228
miMIMMHlMIMMMIHMH
VEČJI LOKAL
iz mešano bla^o, v š:?ki ob zlavnj ce^ti, i^eem za takoj. — riaeam  dobro.   It; tre f>onudbe
vol >Domačin- na upravo >SJ. \a.o la .. 1216
........<MMtM>MMIMM>IM
Udobno se počutite v prenovljenih lokalih staroznane gostilne „LOV6IN" v Gradiicu št.
(pri   dramskem gledališča.)
Postrežba je izborna, vina so pristna in naravna. Pivo je vedno sveže S hrano bodo abonenti kot ostali gosti v vsakem
oziru zadovoljni
Makulatura! papii
proda
uprava ^Slovenskega Naroda*4 L|ubl|ana, Knaflleva ulica štev. s
Presenetljiva odkritja
raziskav v raznih državah
0 PUDRU ZA LICE
Poroči/o komisije znamenitih zdravnikov
Stine slavni zdravniki so ba* končali svoja znanstvena raziska-vanja v pogledu učinka pudra na kolo. Poizkusi so bili izvrl€ni pri 467 ženah raznih let starosti. Ugotovljeno je, da vsebujejo nekatere vrst« pudra trda srnea, Id dražijo in razširjajo kolne znojnice ter povzročajo izpuščaje in zajedale* Izkazalo pa se je tudi. da puder Tokalon nima takih trdih zrnc. On je čudovito fin in prijeten, ker je »g zrakom prevetrene, rasprostire se gladko in enakomerno, pokrivajoč kožo s tankim nevidnim ogrinjalom lepote. Puder Tokalon je po patentiranem na&nu kombiniran s smetanovo peno. Zaradi tega se obdrai na licu osem ur. Niti veter, niti potenje ne morejo pokvariti prekrasne mat polti,  ki  jo  daje  ta puder. Zate-
či te   ae   se   danes C znanstveno prelzkuieacm pudru zs lice.
StCT. 9P
Civilno letelo, privatna last g. Hribarja
Ljubljana, 30. aprila Oblastni odbor Aerokluba v Ljubljani je pripravil celo vrsto letalskih propagandnih prireditev za tekoče leto. Prva bo letalska razstava motornega in brezmotornega letala na prostem. Namen razstave je vzbuditi med občinstvom še večje zanimanje za letalstvo. Ljudje bodo lahko videli motorno in brezmotorno letalo od blizu. V Zvezdi bo jutri razstavljeno športno letalo tipe >Comper-S\vift* s Pobjoy motorjem 75 HP in brezmotorno letalo tipe »Grunau-Baby«. To sta dva predstavnika športnega letalstva in gotovo bosta vzbudila med občinstvom veliko zanimanje, saj bo pretežna večina prvič v življenju imela priliko ogledati si letalo od blizu.
Predsednik Aerokluba Rado Hribar
V Zvezdi sc bodo jutri prodajale vstopnice za razstavo in letalski miting za odrasle po 2, za otroke po 1 din, za potniške polete pa po 20 din. Z zelo nizko vstopnino hoče Aeroklub omogočiti vsem ogled letal obenem pa poset prireditve na letališču. Vstopnice bodo namreč veljale za obe prireditvi. Kdor bo kupil listek za polet, bo lahko letel tudi v primeru. Če bi v nedeljo ne mogel, če bi bil kakorkoli zadržan, kajti z listki, kupljenimi jutri ali v nedeljo, se
bodo lahko ljudje vsak čas d vi gnil i v zračne višave. Treba se jim bo samo potruditi na letališče in pokazati listke. V septembru priredi Aeroklub veliko tombolo. Srečke za to tombolo bodo na prodaj na razstavišču in sicer po 10 din. Izmed prodanih srečk bodo izžrebane tri in tisti, ki jih dobe, bodo imeli pravico do brezplačnega poleta nad Ljubljano. V nedeljo od 8. do 12. bosta obe letali razstavljeni pred Narodnim domom, da bodo lahko Ljubljančani združili sprehod v Tivoli ali na Rožnik z ogledom letal.
V nedeljo popoldne bo pa na letališču letalska prireditev, kjer bodo sodelovala klubova, zasebna in vojaška letala. Prireditev otvorijo motorna letala v skupini, sledil bo start jadralnega letala, ki ga potegne motorno letalo 1200 m visoko, tam pa izpusti. Ce bo vreme ugodno, bo poskusil pilot brezmotornega letala jadrati delj časa nad Ljubljano in pokazati občinstvu, kaj vse se da napraviti v.zračnih višavah tudi z brezmotomim letalom. .Ta čas, ko bo vleklo motorno letalo jadralno kvišku, bo odredil klub enega svojih najmlajših u4fcncev v pilotaži, da nam bo pokazal svoj prvi samostojen polet. Tudi to bo zelo zanimivo.
čim se bo jadralno letalo spustilo na tla, se bo dvignilo dvokrilno letalo, privatna last predsednika Aerokluba g. Rada Hribarja, ki nam pokaže nekaj drznih akrobacij. Ta čas se pa dvigne 1.200 m visoko letalo »Comper-Swift«, ki ga bomo videli na razstavi v mestu in pilot bo pokazal občinstvu zanimivo letanje s pomočjo delujočega in ustavljenega motorja. Letalo je rdeče barve in pilotiral ga bo šef ljubljanskega centra Aeroputa in šef letanja našega Aerokluba dr. Stane Rape. Pokazal nam bo padec letala v desnem in levem vijaku, looping z delujočim in ustavljenim motorjem, prečno za 360°, prevračanje letala preko hrbta za 180", navpično spuščanje na zemljo s takoj nato sledečim vzpenjanjem in končno povratek na zemljo.
Takoj potem se prično poleti občinstva. Za 20 din se boste lahko dvignili nad Ljubljano. Poleti bodo sledili v vrstnem redu kakor bodo kupljeni listki. Klub bo poskrbel, da bo občinstvo o vseh podrobnostih prireditve sproti obveščeno in informirano potom zvočnikov.
Beograd na pragu
velike noči
Vode so se razlile — Beograjčane skrbi, kakšno bo za
praznike vreme
Beograd. *J8   aprila. j Deževni   režim  40  mučenikov   nudi obup t no td.ko skozj okno železniškega vagona, ki drč-i iz Zagreba semkaj. V poletju in v jeseni vozi hlapon mimo planjav, jM>kritih z žitom   in  koruzo,  zdaj   pa si   j>ostavljen v OKolje <jvrojakel:a  nevera.  Kilometre daleč in na š,r ^e ie razlila Sava in njeni priio-ki: Posavina, Srem, in ravnice ob reki so j kakor finska jezera   Slika obupa pa se na- j rašva. Hiše in gozdički so kakor otoki. VO- i de pa se se <K ;iiajo! Ob sločju Save v Donavo je jstolaka slika   Zemun je kakor na koncu jezera; ce ga opazuješ izjx>d Mcs'ro-vičevftra    : Zmaaovalra     na Kalemegdanu. Parniki so kakor igračke, ki >e kotna? vidno premikalo po razliti rjavi v°di.
Prestolnica se pripravlja na pravoslavno veliko nor. Izložbena okna tO v povsem no-v:h okraskih. Vse že diši po pomladi. Saj
pa je tudi mnogo topleje kakor v Liublja si. Tu že cvete lipovka — v domačem dialektu: flider. španski bezeg...— in tud« kostanji k> v belili tačicah — v cvet ju. študentje — ves mladj Beograd, ki pohaja v šole, nosi posebna pokrivala f značkami svojih zavo-lov in številkami razredov — >o zadane volje. Nastopili š-o bdnevne velikonočna počitnice. Mladina se je zatekla v parke, igra na prepovedanih krajih nogomet in je zato deležna neprijaznih opomb čuvajev nasadov. Pa ta borba ic že od nekdaj: mladina hoče gibanja, pa čeprav na negovanih livadah.
Mestni delavci hite urejal pola in travničke na Kalemegđanu in drugod. Travo že kose, za Kranjce pa je nekaj noveca, da v TVocrradu   pokošene   trave   ne  grabijo iem
voe — pometajo.
V  kosmato   družino  v   novonaetajajoćata
živalskem paran je posegla smrt. Poginil je medvedek, ki se je skotil v kletki. Tedaj «o ga slavnostno sprejeli kakor tudi drugega dvojčka. Oba medvedka po celo krstili, ene-nra je botrovala neka tukajšnja popularna dramska igralka. Zdaj pa je Hvalica poginila, na sakt* ie* mlade publike. Sprehod po mesta kaze irvahno stavimo delavnost. Nove hiše raslo* pa čeprav je ie mnogo eta-wwmv prašnih. Listki, nalepljeni na vranih vratih mnogih, premnogih hiš kažejo, da se ljudje selijo na periferijo, kjer so stanovanja cenejša
Znance in prijatelje, ki «e srečava jo v
velikonočnem tednu, skrbi le eno: kakšno bo vreme in kako bodo preživeli proste dne ve. Na vernike je patriarh Varaava že naslovil velikonočno poslanico, ki so jo objavili tudi dnevniki. Posebno poglavje je namenil tudi mladini, ki ie pred dnevi ■ tradicionalno >vrbico< pozdravila prihod po mladi in pravoslavne veJtke noči.
Ko končujem p*smo. se razlega pod oknom glas sladoiedarja in ropot njegovega vozička, kar je gotovo dober znak. da DO Velika noč topla in bodo Beograjčani radi segli po hladilni poslastici.
Baski in njihova domovina
Učenjakom se ie ni posrečilo dognati, odkod ta narodi*
Baski so najstarejši narod v Evropi, toda doslej ae niti učenjakom svetovnega imena še ni posrečilo dognati, kakšnega izvora so, Naseljeni so bili na ozemlju med Biskajskim zalivom in Pireneji že pred prihodom Iberov in Rimljanov, pred Gotl in M auri. Po svojem goratem, težko dostopnem domovanju je ohranila baskiška rasa prvotno cJs&oto skoraj neokrnjeno. Nihče še ni točno dokazal, kje je tekla zibelka baltiškega naroda. Na Kavkazu in ob Kaspsskem morju so a'oe-r nekatera plemena, podobna po telesnih znakih in govorici Baskom, toda znanstveno to sorodstvo še cd bilo dokazano. Nazi ran jc Viljema Humboldta. da so Baski neposredni potomci iberskih prebivalcev, se zdaj izpodbija. Novejši raziskovalci menijo, da so Baski potomci zapadnopirenej-skega praprebivaLstva. V rimskih analih se Baski omenjajo kakih 200 let pred Kristusom.
Ozemlje Baskov Buzkadi. kakor pravijo oni. meti 20.000 km^ m Šteje 1.200.00 prebivalcev, že od pradavnih Časov so 5 i Ba ski ohranili svobodo in neodvisnost. Niti Francozi, niti spanci niso mogli do konca 18. stoletja zavladati nad tem ponosnim in samoniklim narodičem. V 18. stoletju so pa Baski izgubili svojo samostojneet. Dva izmed šestih prvotnih okrajev njihove dežele s*ta pripadla leta 1789 Franciji, ostali Štirje pa leta 1839 Španiji. Toda prizadevanje za rasnim in jezikovnim zedinje. njem se je neprestano propagiralo. Ob koncu preteklega stoletja je ustanovil Sabino Arana y Oviri, ki ga časte kot največjega baskiškega junaka osvobodilnih bojev, narodno boskiSko stranko. Njegova slika visi skoraj v vsaki boljši baskiski hiši z geslom: »Euzka^i je domovina Baskov! Živimo in um ramo za svobodo svoje domovine.«
EJirzkadi pomeni občestvo vseh Baskov
ba to novo bo edo jo jskerval S'i bino A^na. Na rdečem ozadju je naslikan dvojen križ, ležeč zelen križ v spomin na osvobodilne boje pri Arrigrorngv leta in bel križ
kot simbol rimsko katolike vere. Zagoneten je, kakor ves nared Baskov euzkera, ki ni podoben nobenemu drugemu jeziku. Samo v nekaterih kavkaskih jezikih naj demo sorodne besedo. Preprog ti ribiči in kmetje se sporazumevajo v prvi vrsti s pomočjo euzkere. V baskiščini je izšlo tudi nekaj knjig in izhaja nekaj listov, toda mladina govori že francoščino in španščino, jezik svojih očetov pa zanemarja.
Baki so žilav nared ribičev in kmetov, utrjenih v borbi z naravo in v trdem delu v goratih krajih. Kar se tiče šeg in običajev, iger, plesov in narodnih noš, so ostali Baski zvesti prastari tradiciji svojih prednikov. Plešejo navadno mladi možje v zeleno . belo - rdečih narodnih nošah. Ob svečano rtih prirejajo tradicijonalne tekme v dviganju kamnov in tesanjn hlodov. Bask se že kot ctrok privaja težkemu telesnemu delu. Vse ozemlje Baskov je zeleno in rodovitno. To je najprijaznejša krajina Španije. Baski imajo prostrane gozdove, ki jih ščitijo s svarilnimi napisi: »Gozd je kapital, naložen na dobre obresti, zato ga nikar ne uničujmo. Gozd varuje človeka lakote in žeje!« V deželi Ba skov rado dežuje in zato nosijo kmetje skoraj vedno s seboj že tradicijonalne velike dežnike, kakor so nosili stari ljudje pri nag znane rde*e marele. Svojevrstna je tudi glasba tega narodJča. Enolično, ritmično, samoniklo plesno godbo izvabljajo starim glasbilom, bobnom in flavtam, štirje gcdlbeniki, ki hodijo ob svečanih dneh neumorno po vaseh in igrajo melodične melodije. Narodne pesmi so otožne, močno podobne ru k;m narednim in ciganskim pesmim.
Lastovke so koristne
L»astovke po pravici vzbujajo naše občudovanje po svojem hitrem letanju, pa tudi po vzorni skrbi za svoje mladiče: Poleti vidimo lastovke že ob štirih zjutraj, kako švigajo po zraku ter love sebi in svojim mladičem hrano.' To traja do osmih zvečer. Vsaka druga ptica bi se že davno utrudila, lastovke pa utrujenosti sploh ne poznajo. Njihova odpornost in žilavost je naravnost presenetljiva.
Naravoslovci so dognali, da prileti par lastovk s hrano mladičem v jrnrzdo v eni uri najmanj 20 krat. To pomeni v enem samem dnevu 640 posetov gnezda. Ce prinese vsaka lastovka vsakokrat samo enega komarja ali muho, je to na dan 640 komarjev ali mjih. Stara sama potrebujeta na dan najmanj 50 komarjev in muh vsak tako, da pohrusta vsa lastovičja družinica na dan najmanj 1840 komarjev in muh, kar znese na mesec 55.200 ali na leto nad 660 tisoč. Ce je na enem kraju sto parov lastovk, pojedo na leto 16 milijonov komarjev in muh. Iz tega vidimo, kako koristne so lastovke zlasti tam, kjer je mnogo mrčesa.
Kaznovana pretirana vi
Pred vojnim sodiščem angleške mornarice v Chadhamu se je zagovarjal mlad poveljnik patruljnega čolna 74 zaradi tatvine. Mornariški detektiv Beck je ustavil njegov avto ponoči pred mornariškim skladiščem in ga dal preiskati. Policisti so našli v avtomobilu mladega kapitana. 40 funtov oljnate barve, 6 električnih svetilk in nekaj drugih malenkosti iz skladišča- Vse skupaj je bilo vredno pičla dva
funta šterlinga. Vse to je bilo namenjeno poveljnikovi ladji. MoJ je zelo ponosen na
svojo ladjo in bolelo ga je. da je bila na nekaterih krajih že oguljena. Hotel je, da
bi se lesketala kakor nova zlasti zdaj pred velikimi svečanostmi, ko se bo morala postaviti tudi angleška mornarica pred viso-
kimi dostojanstveniki. Poveljnik se je pritoževal, da po instančni poti ne bo mogel dobiti barve in da se bo ustrelil, tako mu je hudo.
Pred sodiščem je stal lepo vzravnan, ko je čital predsednik njegove osebne podatke in izjavo njegovih predstojnikov, ki so odgovorili na vprašanje sodišča, da je obtoženec izboren mornar, preizkušen, vesten, v službi zanesljiv. Udeležil se je tudi vojne, iz katere je prinesel odlikovanje. Toda na Malti se je nekoč zagovarjal tudi zato, ker je na nedovoljen način dobil iz skladišča barve, da je dal prepleskati svojo ladjo. Takrat je dobil samo ukor. zdaj so mu pa vzeli poveljstvo in tudi napredovati ne bo mogel več. Tako je bil za svojo pretirano vestnost še kaznovan.
Iz Maribora
Gostovanje terenskih Sokolov v gledališču. V torek zvečer je vprizoril dramski odsek tezenskeg-a Sokola v tukajšnjem gledališču Reboljevo dramo >Ko umira sreča.« Ker je bila prireditev namenjena gradnji sokolskega doma na Teznem, je bilo pričakovati, da bodo mariborski narodnjaki napolnili gleda lišće, ki je bilo proti pričakovanju prazno prazno. B tem se tukajšnji Sokoli niso r*)(kazali baš v najboljši luči. Drama je še dokaj prmerna za podeželske odre. Vsi igralci so s? po trudili in pokazali smisel za oder. kolikor je to pač diletantom potrebno.
— Važna seja Zveze trgovskih združenj. V ponedeljek se je vršila v prostorih trgovskega premija  v  Mariboru zelo važna *Ha predsedstva Zveze trgovskih združenj drav ske banovine. Plenarnj so prisostvovali
predsedniki in zastopniki vseh trpovskih združenj v dravski banovini Posvetovanje ie vodil |K»ipredsednik Zveze g. Ferdo Pinter in ioplo pozdravil nrisolneaa predsednika zbornice H TOI ?: Jelarina. Ra7>;>ravlali so o perečih vprašanjih trgovskega stana. Zanimivo je bilo tudi razpravljanje o kvalifika^ ciji tajnikov trgovskih združenj. SkVnili *o, da morajo združenja v mestih z do -O.ooo
prebivalci nastavljati tajnike * srednješolsko izobrazbo, v mestih uad 20.000 prebivale! pa
tajnike a veeučiltfko izobrazbo. Uredba zakona o minimalnih mezdah je bila predmet živahnih razmotri vam j. Na seji ie bil spn -jet oklep, »in bodo dobivali trgovski vajt-n< i no prvem letu mezdo, ki jo predvideva omenjena uredba. Zveza trgovskih združeni bo ipodvzela vse potrebne ukrepe, da se ure dj razno krošnjarHtvo, zlasti pa krošnjaratvo i manufakturo. Konferenca ie popoldne za; kJjučila svo^e delo s sklepom, da bo zvezdna letna jkupHjaa —V maja. predkonferenca pa 2*2. maja v Ljubljani.
— Jubilej trpo>*ke akademij*. Maribor* ska trgovska akademija Je v ponedeljek proslavila lOletniro ol^toja. I >b tej priliki ie priredilo djaštvo tega zavoda lepo akademijo s prav p'Wr;!u >p-ored<>m, kj ji je bil pokrovitelj mariborski župan g. dr. Jovan in so se je udeležili \ liv predstavnik; našega javnega življenja, med njimi mostni
poveljnik j-neral IMilcnkovič, predsednik zbornice /it 1 OI g. Jedačin, pod]>redjsedn:k Zveze Irgovaa h združenj v dravski hano vini g. Ferdo IMrrter. predsednik trgovska ga združenja v Mariboru £. Miloš 0*et in drugi. AJcadetnijo ie otvorila državna himna, ki jo je odpel dijaški pevski zbor. nakar je dijak Miloš Fock v lepih be*edah pozdravil vse prisotne in obrazdozil pomen prireditve. Sledile so pevske točke dijaškega pevskega zbora pod vodstvom dirigenta ft*< prof. Mirka. Viharno odobravanje je žel po lenec ljubljanskega korbservatorija I^adislav Uakovec. ki je odpel dve operni ariji. Kje« gov lirični bariton daje še mnogo upov. V drugem delu akademije so dijakj trgovske akademije uprizorili enodejanko Antona Čehova ■Medvede Igrica je zelo ugajal« in poka-ala, da imajo sodelujoči presajanji gledališki talent, zla6ti gdc-na Anica Zaberl Akademijo, kj je nadvse lepo uspela, je za; kl i učilo vec narodnih pesni ic pn katerih se je s solo petjem uveljavil dijak Ivan Hob nik s svojim lepo zvenečim tenorjem.
— Nedelja v gledališču. Popoldne uprizore Fallovo opereto »Dolarska princesa*, zvečer pa br> zadnja uprizoritev Shavvove drame  »Sveta Ivana«,
Zaščitno eepljenje. Za mesto Maribor bo vršil mestni fizikat zaščitno cepljenje zoper osepnice od ponedeljo 3- maja do petka 7. maja v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ulici Štev. 8. vsakokrat od 9. do 11. ure dopoldne. V navedenem času bo cepljenje brezplačno. Cepljem mo rajo biti vsi zdravi ctroci, ki so bili rojeni v preteklem letu. Starši se opozarjajo, da as opustitev cepljenja kaznuje po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni.
— Proglas mestnega župana. Maribor r;mi! Pod geslom *Samo ves nared se mo re uspešno boriti proti tuberkulozi« se bo vršil   letošnji   protituberkulozn!   teden po celi državi. V tem geslu je obsežen ves ?m;sel organizirane borbe proti tuberkuloza. Mariborska Protituberkulozaia liga bo priredila  v okviru tega  teina koncerte, akaojemijo,   predavanja, zbirke   in drugo. V ta namen vabim vse meščane, da se v znak razumevanja za to človekoljubno akcijo udeleže vseh prireditev, ki jih bo or ganizirala PTL.
— S svatovanja v smrt. V prekmurski vasi Vaneče se je pripetila v noči na ponedeljek smrtna nesreča. Zakonca K.u 1 rina in Štefan Horvat sta bila povabljena k sosedu na ženitovanjsko gostijo. Bila sta tam do pozne ure. 2ena Katarina Horvat se je sama. odpravila domov. Za njo je odšel tudi mož, ki je bil zelo presenečen, ko ni doma našel svoje žene. Iskal jo je in jo v bližnjem gozdiču našel mrtvo. Bila j-j z glavo uprta v hrastovo deblo. 2ena je oči vi dno padla po strmini in zadela ■ pri« vo ob deblo ter se pri tem ub la.
— Službo dobe pri tukajšnji Borzi dein dve restaVracijski natakarici in več nata karjev. Informacije daje urad med dopol danskimi urami.
— Izletnica  poklicnega  gledališča v Mariboru se proslavi v sredo i. maja v tu kajšnjem gledališču. Na sporedu so spo minski govor kritika prof. dr  Kralja, re citacije, arije, balet in zsbor.
— V zadnjem hipu preprečena katastrofa. Ko je vozil popolnoma zasedeni avto bus  na   progi   Sv.  Lenart —  Maribor ir mesta,  je vozilo trčilo v Voseku v brzo javni drog, ki so ga naznani zlikovci po ložili preko ceste. Le prisotnosti duha šo ferja se je treba zahval ti, da ni pršlo d<-> katastrofe.
— Po dveh letih pojasnjen amor? V č\a soni pri  Sv.  Antonu  v  Slovenskih goricah so neznani storilci ubili 351etnega posesani-■ skega sina Rudolfa  Ljubea. Našli so ga r razbito jrlavo prod  hiso staršev. Preiskava nj  mogla   dognati   ■storilcev  in  jc ljudstvo kma'u pozabilo na krvavi dogodek. Te dni pa se je javil na žandarmeriji neki mož ,7 Cagone   in  povedal,   da   mu   je   spoved m k naročil, naj pojasni oblastem Ljubčevo ■SSH. O tem se je takoj razvedelo po vasi jn 0:0' niki so prisluhnili  govoricam  ter taA šali že 0 oseb, ki bi naj vedele o Liubrevi u-o di. Prj zaslišanju so priŠlj v protislovja, zato obstoja upravičen  sum.  da so v  zvez 7
ubojprn. Preiskavo nadaljujejo.
Kupujte domače blago:
Paul Hilso:
Jw£ol
29
I
v ve
eect
maščeva
Roman
— Saj sem samo jaz, — ju je potolažrla Daisv. Toda zaJcaj sedita tu?
— V prvi vrsti zato, ker je ljubezni potreben mir, — je odgovoril Dick prepričevalno.
— Potem pa tudi zato, ker je želel Le Jing govoriti s papanom in z mamo, — je pripomnila Violet.
— Toda ...
Daisy je stala nekaj časa globoko zamisli jem a, potem je pa nadijevala smeje:
— No, v svojo sobo pojdem, saj mi menda ne b.&ta zamerila, da vaju pustim sama.
— Niti najmanj, — sta odgovorila v en glas in Daisv je odšla.
Zaljubljenca je seveda nista pogrešaj a.
šele v svetli udobni delcftški sobi, v Daisvnem svetišču z bledo violičastimi svUenkm tapetami in krasnim starinskim pohtftvooi je mogla Daisv zopet svobodno dihati. Sedla je v naslanjač in se zamislila.
— Kaj zdaj? Mar je kdo kaj slutil? Ce bi jo nas!*, kaj bi mogba pojasniti? Iz besed praaca Le Jinga
je spoznaad ,da je mislil na nekaj določenega — morda je bila to grožnja, kakor je dejal BiH- Ali je bilo to res? TUsč mrsli ji je rojilo po glavi znova in znova, da jo je kar bolela. *
Kar je nekdo rahlo potrkal na vrata. V naslad, njem hipu so se vrata odprla in na pragu je stala gospa Sallineveva.
Daisv jo je presenečeno pogledala: —Mama!
Ma&i je vsbcpila nekam v zadregi. Daisv je prvi hip mislila, da izraža njen obraz strah. Zato je brž vprašala:
— Mama, ali se je kaj zgodilo?
— Ne, nič. drago dete. Prišla sem te samo prosit, da prideš doli Princ Le J ing bi te rad pozdravil.
— Kaj pa hoče od mene?
Dekle je izgovorilo te besede takso mirno in od-klonimo, da se je njena mati nehote zdrznila.
— Ah, Daisv —
— Torej me hoče zasmabrti — ie zopet?
Pri teh besedah je globoko vzdUhnih, obenem se je pa zanič!jivo nasmehnila.
— Da, Daisv, in pa misli...
— Misli, da naj ogovorim: a Hvala, da« ui da naj bom srečna, da se morem poročiti s princem, čeprav je žolt kakor limona.
— Da, papa mssti, da pomeni to zate veliko čast, a sama dobro ves...
— Da, mama ,dovolj vem tega — ji je posegla v besedo hči — Vem ps tudi, da ga ne vzamem.
Zardela je in začutil«, v sebi jezo nase, ker ji je stopil tisti hip pred oči adrvokat Bili Morran. Skomignila je z rameni in se zopet obrnila k materi:
— Pripravljena sem. pojdiva doli. Piinc je gotovo pri papanu, kaj ne?
— Najbrž je v salonu.
Gospa Sallineveva je bila še krepka -^pa dama. V mladih letih je morala biti zelo lepa, zdaj se je pa zdela močno utrujena in izčrpana.
Molče sta odšli po stopnicah doli. čez nekaj časa je dejala gospa Sallineveva:
— Hm, princ je zelo, stan fleopiten. Papana je po vseh predpisih in formalnostih zaprosil za tvojo roko.
—In kaj mu 7: papa odgovori .* — Da seveda nimava nič proti, da 01 prepuščava odločitev babi.
Daisv ni odgOT«*rrla, Ustavila se je pred vrati salona V njem je sedel mož, ki bo — to je čutila dobro — napel vse sile in vpregel vsa sredstva, da doseie svoj cilj. Daisv ni prav r.1'2 dvomila, da jo ljubi, toda njegova ljubezen ji je bila zoprna.
Ponovno je d virila glavo, potem je pa poki mala maten, oipria vrata in vstopila v salen G-»sita Sallineveva je stala, dokler se niso zaprla vrata za hčerko, potem je pa odšla počasi v kabinet svo--ega moža
Daisv je takoj opazila princa. Stal je na drugem koncu salona, oči vi dno je ogledoval slike, čim je zaslišal njene korake, se je obrnil.
Daisv je stopala mirno naprej in zrla samozavestno na princa, ki ji je pri tajal drobnih naglih ki »3kov naproti.
Prišel je do nje, jo prijel za roko in se sklonil nad njo, da bi ji poljubil tenke, nežne pršilu.
Daisv je videla za hip njegotv tilnik 3 črnimi lasmi, razdeJjenimi po bed preći In čudila se je. kako morejo njene prjateljice tako noreti za tem možem.
Princ Le Jing se je zopet vzravnaj in ji pogledal smeje v oči.
— Gospodična Daisv ...
— Sallineveva, -• je pripomnila in sc zanieljivj nasmehnila.
— No, zaenkrait imate prav. Tore; gospodična Sallineveva, ne vem, če je vam vaš oče povedal, da sem vas zasnubil, da sem vas prosil, da ba mi izkazali čast in postali moja žena.
— Da. na nekaj takega so mi namignili, - - je odgovorila hladno. — Toda ...
— Toda hoteli ste govoriti z menoj samim, pred-no se odločite? — jo je prekinil. — To je seveda pametno
Nekaj časa je bvlo v sobi vse Uho. Princ in Daisv sta se gledala.
Njegove oči so kar požirale krasno mlado žensko postavo in glas se mu je tresel od strasti, ko je naotai jeval:
— Gosrx>chena Daasy--tudi če bi imel druge razloge, ki jih pa nimam, da bi vas zasnubil, moja ljubezen bo zasenčila vse, kajti ljubim
del Usta Oton
— Vsi e