Od boja do zmage!
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Slovenski tednik
za koristi delavnega ljud-s*va v Ameriki
V slogi je moč!
Štev. 19
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903. at the Post Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 13. Maja 1910
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto IX
Razgled po svetu.
AVSTRIJSKO-OGRSKA.
—	V ogrskem mestu Versecz stie bili dve osebi ubiti — 'žrtve volilnih kravalov. Bivšega premirja grofa Tisza je ljudstvo ka-menalo. ko se je vračal v spremstvu vladnega tajnika Kozy iz nekega shoda iz 'Satoralja-Ujhely
—	Dunaj. Preteklo nedeljo je množica ločenih katoliških, mož in žena .pred državnozborskim poslopjem na Franzensrinigul v priborila velikansko demonstracijo, zahtevajoč, da se prepoved zopetne ženitve oziroma možitve ločenih katolikov iž olbe. držav, zakonika črta ter da se jih postavi na isto stališče s pripadniki drugih veroizpovedi.
—	¡Sedaj se uradno poroča, da bo cesar Fran Josip koncem tega meseca v spremstvu več ministrov obiskal Bosno in Hercegovino. ICesar bo dalj časa ostal v Sarajevtu- in Mostam. Bo-snija in Hercegovini ste .bili dne 7. okto-ibra 1908 k Avstriji priklopljeni.
RUSIJA.
Ruska vlada je ustanovila nekak časnikarski zavod, ki je podrejen ministrstvu za zunanja dela. katerimi' bo načeloval sin pariškega poslanca, Jurij Nelidow. Rusija ‘hoče na vsak način stopiti v zvezo s zunanjim svetom, pri vsem tem- pa je njen glavni smoter, da med zunanji svet raztrosi lažnjiva, za rusko vlado- koristna poročila. Ta urad pač ne bo poročal o krutosti krvoločne bande na ruskem dvoru.
NEMČIJA.
¡Cesar Vilihelm, nečak umrlega angleškega kralja 'Edvarda je odločil, da se ne bo vdeležil banketov, prirej enih! -prigodpm obiska Roosevelta v Berolinu. Tudi ga ne bo sprejel v izraz sožalja za umrlim strjeom.
FRANCIJA.
¡Volitve na Francoskem so še precej uspešno izpale. Delavci so si nribojevali M sedežev v državnem' zboru. Izmed 196 deputov je 116 vladnih privržencev, 44 soei-.jalistov in 36 desnice. Vlada je zgubila 14 sedežev, socijalisti pa -o si pridobili 14, druge stranke ostanejo pri starem.
Oount Boni de Castellane je pogorel. Na njegovo mesto je bil /voljen radikalni -republikanec Perebod. M. Jaures, vodja socija-listov je bil zopet zv olj en.
ITALIJA.
Družba izobrazbe in /prosvete za južni del polotoka, katera obstoji komaj eno leto je storila že veliko za izobrazbo ljudstva v Oalabriji in «biče celi južni Italiji. Ta družba uspešno -deluje med hribovci, ter. jih -pred vsem izobražuje v poljedelstvu in kjer le mogoče ustan-ovlja javne čitalnice in šole.
Do sedaj' ni vlada še ničesar storila za pr-ospeh -družbe in vse stroške so trpeli- elani in ko hitro se snide državni zbor bo družba zaprosila vlado »a državno pomoč.
Ras zadhji čas je bil, da se je nekaj storilo za te nesrečne in tužne pokrajine. Omenimo naj, da ravno v teh pokrajinah dominira rim. kat. duhovščina in to pove vsa
Zakasnelo poročilo iz Genove javlja, da so -dne 6. maja po vsej Italiji obhajali 50. letnico odhoda Garibaldia in 1000 mož broječe čete na otok Sicilija.
Garibaldijev pohod je bil eden naj-znamenitejših, katere bilježi zgodovina. ¡S peščico -mož šel je pogumni Garibaldi v brlog tigra ' ‘‘Romba”, kralja italijanskega, -'e vkrcal pri Marsalla na sicilski otok in razvil ustaški prapor. Vse prebivalstvo otoka, iizvzemši duhovnov in aristokratov, se mu je pridružilo. Kraljeve čete na otoku je ali pognal v beg ali jih pa zajci. Na to se je podal na celino in uničil gospodstvo/ Bourbonov v Neapelju. Tudi -papež je zgubil večji del svoje države. S tem je bilo združenje Italije skoro spo-polnjeno.
ANGLEŠKA.
Kralj Edward VII. kateri je u-mrl v -petek ponoči, 6. t. m. v starosti 68 let bo .pokopan v Wind-seru dne 20. t. m-. Njegov naslednik je Jurij' (George) V. princ of Wales, sin umrlega kralja Ed-warda in kraljice Aleksandre.
Po celem kraljestvu žaljujejo podložniki za o-bče priljubljenem kraljem, kateri je bil v vseb ozirih'’demokrat in najznamenitejše je to, da so politične fakcije sklenile nekako premirje, tako da bo zadeva med poslansko in gosposko zbornico počivala določen čas.
George V. je prevzel vladne vajeti v soboto 'popoldan s tem' pa še ni rečeno, da bo. George kralj Velike Britanije, zato morajo privoliti governerji vsvh' glavnih mest raznih provincij in radi tega tudi se sedaj še ne ve, kedaj bo novi kralj kronan. Gotovo pa je, da George postane -kralj, ker pri-volenje guvernerjev je samo formalnost. Nasledhik angleškega prestol a princ Jurij je bil le malo znan. kajti za njega se ni nikoli--mislilo da bi on kedaj na prestol prišel zato, ker je bil drugi sin. On ni bil zvežban kot diplomat in večji del svojega življenja je bil na morju. Še-le po smrti svojega brata, ko je automatično postal princ waleski .se je posvetil politiki in študiranju državljanstva. V drugih ozirih- pa je obče priljubljen, sosebno njegova soproga Marija, katera si bo spremenila ime na Viktorijo in sicer radi tega, ker ime Marija je baje nesrečno. Mati naslednika, Aleksandra, soproga umrlega kralja Edwarda bo dobila letno $350.000 penzijona.
Naslednik George V. je 44 let star.
Velika semzaciijja je zavladala v katoliški^ krogih vsled tega. ker se prestolonaslednik Jurij hrani, da bi po starem običaju izrekel prisego češ. da verske ceremonije in klicanje boga na pomoč se ne strinja z duhom časa. To nas spominja na kronanje Napoleona. 'Napoleon je sicer povabil papeža, da pride na slavnost in ko je izrekel svojo obljubo, si jie sam krono posadil na glavo. Navada je bila. da je sam papež kronal kralje in cesarje.
Doslednost in odkritosrčnost angleškega -prestolonaslednika Jurija je hud udarec za katoli-cizm.
BELGIJA.
Znani socijalistični poslane, Vandervelde, je izjavil v odprtem pismu, da je umrli kralj Leopold dan pred operacijo s posredovanjem barona 'Snoy izročil svoji ljubici, baronici Vaughan Kohgo-obveznice v vrednosti 30 miljo-nov frankov ali $6,000.000. Vandervelde trdi, da to so one obveznice, katerih se ni moglo najti pri prevzetju države Kongo. Država, bo skušala dobiti te obveznice nazaj.
ŠPANSKO.
IGlasom nekega poročila bo i-mel premir Canalejas v poslanski zbornici 225 glasov na razpolago, med tem ko imajo konservativci 98 sedežev, republikanci 46, kar-listi 8. katal-onci 8 in neodvisni poslanci pa 11.
COSTA RICA.
St. Jose. 11. maja. Predsednik republike Costa Rica, general Ricardo Jeminez, jie takoj po nastopu urada prevzel v lastno oskrbo rešilno delo od potresa porušenega mesta Cartago ter ob enem u-ravnal vse 'potrebno za rešilna dela v mestih Paraiso, Orisi in Pa-caco, katere je potres tudi zadel.
V Cartago je nekaj nad 1500 ljudi j ubitih v ostalih mestih pa se računi število žrtev nad' 1000.
Bati se je raznih kužnih boleznih in to temveč ker dež lije že par dni neprestano, tako da je težava odstraniti razvaline in pokopati ubite. Ljudstvo trpi na pomanjkanju.
OPREMLJENA SOBA, na prijaznem prostoru, za dva gospoda, se odda v najem. Tozadevno se je obrniti na Andy Sila, 1332 So. 7th st., St. Louis, Mo.	2x
Delo in štrajk.
Že zopet raztrelba.
Eadnji teden je ravno ko je bil list v tii-ku došla vest, da je v premogovem do vir št. 3 Palos Goal & Coke družbe nastala grozna raztrelba, ki je ubila 50 belih in 150 črnih premogarjev. 2300 čevljev pod zemljo vneli so se strupeni plini:, ter so eksplodirali s tako strašansko močjo, da nobeno živo bitje ni ostalo pri življenju. Z rešilnimi deli so takoj začeli, toda do sedaj se je posrečilo rešilnemu moštvu na površje prinesti samo okoli 50 tru-pelj. Drža vrni pregledniki so en teden pred eksplozijo izjavili, da premogovnik je nevaren, toda družba je vkljub svarilu nadaljevala s operacijo. Seveda sedaj se družba izgovarja in zvrača vso krivdo na mrtve premogarje, od katerih je ena sedmina nedorastla in komaj ali pa še ne -dosegla 16 let.
Reči se mora. da država Alabama je ena onih kapitalističnih držav. v katero še ni unija prodrla in v kateri se linijske organizatorje preganja in meče v mestne zapore.
Katastrofa je zopet hud udarec za marsikatero vdovo in siroto, nesreča podobna gorju in bedi ob času Cherry katastrofe, kjer je precejšno število naših rojakov postalo žrtev moloha-.
Družba “Rdeči križ” je na prizorišču katastrofe in skrbi za nesrečne vdove in sirote, kateri so skoro vsi brez denarnih sredstev.
Brat P. J. McArdle, mednarodnega predsednika A. A. of Iron, Tin and Steel Workers, katera ravno sedaj zboruje v Fort Wayne. Tnd. je žrtev eksplozije. Tako se glasi osebna brzojavka, katero je McArdle prejel v Fort Wayne. Nesrečnik je bil “foreman” v premogokopu in je imel dobro mesto pri dritžbi. Predsednik Me-Ardle je zapustil zborovanje in se podal na mesto nesreče.
Zadnjo nedeljo pripetila se je velika raztrelba smodnika v smodnišnici General Explosive Co. of Canada v Hull samo eno milo stran mesita Quebec. Blizu tovarne so igrali ameriško igro “base bali” katero je opazovala velika množica občinstva. Kar naenkrat so opazili, da smodnišniea gori. Ljudstvo je bežalo- na vse strani: ogenj je hlastno objemal poslopje in grom! vnela.se je glavna zaloga smodnika. Eksplozija je bila velikanska, 15 ljudi-gle-dalcev igre je bilo ubitih, 50 pa ranjenih. Eksplozija je povzročila ogromno škodo na v bližini se nahajajočih hišah/ in poslopjih.
Dlinoiški premogarji
so se naveličali prosjačiti operatorje in so obvestili svoje zastopnike v Peoriji, 111. kjer obdrža-vajo skupno posvetovanje s operatorji, da napovedo štrajk. Delavski vodje so mnenja, da brez štrajk a se ne bo dalo ničesar doseči. ker operatorji nikakor nočejo privoliti v to, da bi oni plačevali zažigalce strelov, kakor to predpisuje državni zakon.
No. če pride do štrajka, tedaj smo pa res radovedni, ako bo država dala operatorjem milico in policijo, da branijo skabe in na ta način vlada sama pripomore, da se «kršijo zakoni, katere je sama upeljala in potrdila.
Stroški.
¡Skupni stroški za armado in mornarico za fiskalno leto 1911 so preračnnjeni na štiri sto miljonov dolarjev. ‘Na vsako- osebo živečo' v Združenih državah pride po $5. ali $25 na vsako rodbino. Kajneda. dragi eitatelj, teh štiri sto mi-1 ionov dolarjev se bi dalo pač za kaj boljšega obrniti kot pa za mo-rilna sred-.tva?!
Dobil častno kolajno.
Jz ¡Pana, 111. se poroča, da je Matevž D. Robinson dobil od Car-negijeve komisije srebrno kolajno in $1000 v zlatu za njegovo junaško delto- v nekem ondotnem rovu, ko je rešil življenje 17 premogarjev.
NAČRT ZATIRALCA UNIJ.
Ker i«o našli, da je industrijel-na zavarovalnina, katero upravljajo delodajalci, dobra ^ metoda za zatiranje unij, je narodna zveza tovarnarjev, ko.ji stoji na čelu John Kirby, tovarnar v Dayton, O. sklenila, da se na prihodnjem zborovanju:, ki sc prične prihodnji pondeljek v New Yorku in na kateri -bo nekaj nad 3000 delodajalcev prisotnih, sklene da delujejo na to, da vsaka država in-dorsira to zavarovanje in na ta način pomore uničiti unije. Kirby je že poskrbel, da so korporacijski odvetniki izdelali načrte, ter vsakega ljudskega zastopnika o “dobrotah” te namere in zavarovalnine obvestili, da bo ja gotovo glasoval v prilog tovarnarjev.
Izdelovalci so “znašli”, da^je 50.000 delavcev vsako- leto -ponesrečenih. .kar stane razne izdelovalce nič manj kot $250,000,000. Seveda izdelovalcem je malo mar za delavce, bolj jih pa skrbi kako bi zmanjšali svoje stroške.
¡Na konvenciji izdelovalcev se bo še posebej ugibalo na kak način se bi dalo uničiti unije.
Prijeti radi umPra.
Iz Greensburga, Pa. se poroča, da je koronerjeva porota zagrabila nad dvajset deputi šerifov radi smrti nekega Paula Reno, pre-mogarja, katerega so deputi. tako toži koroner,- usmrtili. Vsih dvajset deputov so zaprli, kjer čakajo obravnave. Pričakuje se, da -bo še en drug premogar vsled v spodadu dobljenih poškodb u-mri.
Že zadnjič smo pisali na kak surov način se vedejo kozaki in deputi in da- izzivajo mirne štraj-karje. Ker pa le niso dali miru so se delavci postavili v 'bran temu izzivanju in pričel se je pretep. Koroner obtožuje šerife, da so ti krivi, da je prišlo do pretepa. Vendar ee je dobil pošten uradnik, dvomimo pa. da bi se tem de-putijem od strani kazenskega sodišča kaj žalega storilo.
Delavski prijatelj.
Zopet enkrat se je izjavil božji hlapec o hojnem sredstvu' organiziranega delavstva, kar pa je zelo poniževalno za delavstvo. — Rev. Dr. R. S. McArthur v New Yorku je govoril sledeče “krščanske ’' stavke:
“Vsak štrajkar je od znotraj kršitelj postave in celo morilec,... Štrajki vodijo do brezpostavne samovoljnosti, ustaje in moritve... Policija, bi morala na mestu in uspešno postopati s mobom. Streljanje s praznimi patronami še bolj vznemiri tolpo in jo pomnoži.”
Ta pobožni božji hlapec in sluga “ljubezni do bližnjega” bi potemtakem najrajše videl, da bi se na delavce takoj s svinčenkami streljalo ! Grda laž je, da je v vsakem štrajikarju slast po prelivanju krvi in moritvi in taka laž, ki prihaja iz ust Kristovega naslednika zasluži občno sodbo. Rečemo le: Duhovništvo- ni nič dru-zega kot dopadljiv in zvest služabnik moraliično in nravno pro-palega kapitalizma. Kaj bi se zgodilo s delavskim organizatorjem, 'ki hi se v javnosti izrazil, da naj delavstvo s svinčenkami strelja na delodajalce?
Ža samoobrambo.
Farmerška konvencija, obdrža-vana v St. Louis, Mo, je sklenila, da ustanovi American Co-operative unijo s namenom, da svoje produkte, razpeča ¡brez posredovanja trust o v. Ta unija bo inkor-porirana s $1.000.000 kapitalom in bo imela svoje podružnice po vseh/ vsegrhi mestih. Tako. bodo prišli poljski pridelki ceneje v roke konsumentov kot doklej, ko so- trusti ves dobiček pobrali.
¡Samuel Gompers je uvidel da čas za agitacijo v svrho ustanovitve delavske stranke, katero bi indorsirala farmarska konvencija ni bil zrel in zato ni v to svrho ničesar omenil. Farmarji pravijo, da ne rabijo nobene stranke, saj začasno ne.
Razne novice.
Ker ima strah, pred socijalizmom,
bo od sedaj naprej razdal ves dobiček za dobre namene.
James Gay Butler, izdelovalec tabaka v St. Louisu, Mio. je izjavil, da bo razdelil ves svoj dobiček .od sedaj: naprej pa do smrti. V svojem načrtu je Butler izjavil, da 'bo/ zato Tazdelil svoje bogastvo, ker ga he more vzeti seboj v grob.
(V četrtek je dal $50,000 za poslopje Youing Women Christian družbe, ki bo stalo $400.000.
“Pravim, 'da bom razdal ves dobiček, ker ga ne morem seboj v grob odnesti, pa še drug vzrok i-miam za to,” je rekel. “¡Sedajne gibanje ljudske mase se razvija v razrede in cika na socijalizem. Težko je kontrolirati delavstvo, toda če ti' je mogoče doseči žene in dekleta in jih osrečiti, lahko dosti napraviš za izobrazbo ob e-nem pa povzdigneš vse človeštvo.
“Izdelovalci in bogatini morajo prenehati in dati malo več pozornosti delavstvu. Ali sprevidite, kaj se pravi delaj, delaj, neprenehoma v kaki tovarni? Ali ni boljše da postojimo in malo pomislimo ter kaj storimo za dobrobit teh' ljudi, p-redno izprašamo zadnjo kri iz njih teles?
“Delavcu moramo preskrbeti prostore, kjer se lahko oddahnejo. -razvesele in izobrazijo. Popolnoma. umevno je, če kaj pametnega ne ukrenemo, da se bo delavec uprl in postal nezadovoljen.”
Polska slavnost.
Washington, D. C. j-e te dnove v rokah/ Polakov, ki so prišli tja iz vseh delov Amerike, da prisostvujejo odkritju kipov svojih junakov generala Tadeja Kosciusko in Kazimira Pulaski. Tudi a-meriški patrijotj-e se bodejo vde-ležili te slavnosti, ker imenovana generala sta ob enim ameriška junaka, ki sta ste borila za svobodo ped ameriškim praporom.
Gozdni požar.
Gozdni požar razsaja po zapad-ni strani države Michigan, v Houghton okraju, v bližini Du-lutba. Minn. in na Canadski meji. Požar še ni popolnoma omejen in je napravil velikansko škodo v gozdovih. Najbolj prizadeta je pri tem Clhieaška tvrdka Heinze lumber Co. Že sedaj nastala škoda vsled požara se ceni na miljo-ne in ako ne bo dežja kmalu, bo ves severozapad v nevarnosti. — Požarne hrambe iz okolice in mest se trudijo, da požar omeje ter naval ognja odvrnejo od mest in vasi.
Številke ne lažejo.
Ernest. Ludwig, avstrijisko-ogr-ski konzul j-e sestavil statistiko o smrtnih slučajih avstro-togrskih podložnikov v Kirbijevih tovarnah in drugod. V Kirbijevih tovarnah je vsaki mesec okoli 300 do 500 Avstrijcev in Ogrov ubitih, in do 1500 pa manj ali več poškodovanih. Tovarne, jeklarne pa vsak u-■mor prikrijejo, tako da širša javnost redkokedaj kaj sliši o teb nezgodah. Konzul zahteva od svoje vlade, da stori prepotrebne korake, sam pa se je o brutalnem postopanju proti svojim podložnikom od strani družb na Washington pritožil.
^ Na prizivnem sodišču.
V torek je bil na zveznem o-krožnem prizivnem sodišču v St. Paul. Minn. zaslišan Fred. D. Warren urednik soc. tednika Appeal *to Reason in sicer radi tega ker jie v pisnih katere poslal po pošti, ponudil nagrado $1000 za vlovitev exgovernerja Taylor j a in za prepeljanje istega iz države Kentucky v Indiano, od.koder je pobegnil med tem ko je bil pod sodbo za umor.
Warrena se je tožilo, da je zlorabil pošto in bil je obsojen. Kaj bo prizivno sodišče odločilo še ni znano. Javnost nestrpno čaka poročila.
Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne npravništvo.
TUTTI — FRUTTI.
'Napredek Panamskega kanala. 0'd 4. maja 1904 do konc meseca februarja 1910 se je izkopalo nad
100,000,000 kubičnih, jardov zemlje. Za časa francoske okupacije se je 78,000,000 kubičnih jardov zemlje ven vzelo. Ostane je torej še 75,000,000 kubičnih jardotv, katera se- more odstraniti predrto bo delo gotovo.	x
Ne dolgo tega, aretirali so tu v Chieagi žensko, ki da je učila o-troke krasti. Ko bi pa bila zagoe varjala sistem, pod katerim' so mogoči Rockefellerji, Schwabi, Camegiejj, Gary in Morgani pa bi se jo, kovalo v deveta nebesa ter proglasilo za vzgled drugim damam1 in noben mirovni organ bi si je. ne upal aretirati in zapreti v navadno beznico.
Ko je, za časa zamorske sužno-sti Wendel'l Phiillip® potoval po Združenih Državah in govoril v prid zamorcev naj se sužnost odpravi je neki dan srečal v državi Ohio večje število duhovnikov, izmed katerih ga je eden -ogovoril: “Ali ste vi gospod Phillips?” “Jaz sem gospod.” “Ali skušate vi osvoboditi zamorce?” “Da go--' spod: ja-z sem- abolicionist”. “Zakaj potem ne- greste in govorite vaše doktrine tam doli? Pojdite
v	Kentucky!” “Oprostite na vprašanju, ali ste vi duhovnik?” “Jaz sem' gospod.” “Ali skušate
vi	rešiti duše iz pekla?” “Da go^ ■'pod, vendar to je moja skrb.” “Zakaj torej ne grete tam?” Nato pa jo je duhovnik urnih kraS popdhlal.
Na Angleškem se vrši ljudsko štetje vsakih sedtem let. Združene Države stane ljudsko štetje, ki se vrši vsakih deset let $5,000.000. Na Angleškem s prebivalstvom
42,000,000 se' to delo opravlja od stalnih uradnikov brez posebnih stroškov. V vsih drugih državah se to delo opravlja na določen dan za vsaki okraj posebej, k.a-kpr tudi določen čas, navadno na soboto ko sto ljudje navadno doma. V m ostali policija, na deželi «¡bčinški !sjluge raznesejo nalaiše za to.-sestavljene listine po hišah, hotelih in uradih. To listino mora vsak sam izpolniti, nato jih zopet poberejo in tako prihranijo državi velikansko sveto.
Največja farma na svetu je o-na Don Luis Terrazas v državi Chihuahua v Mehiki. Pred štirimi leti potoval je neki nemški princ 5,000 milj v namen da obišče nekega farmarja, in ta je bil Don Luis, katerega farma postaja vedno večja in po vednosti Mleihikaneev nevarna za ljudsko zdravje in njih obstoj. Vsekakor je to največja farma na svetu. V ariji se kosa s največjimi Evropskimi kraljevinami in cesarstvi; ter meri od severa na jug 150 milj; in 200 milj od v,shoda na za-pad' ali 8,000,000 aikrov v celoti. Deloma je hribovita; na njej se nahaja popoten vodni sistem, vol-kani, miineralne snovi in večje število jezer. Po njej se pase nad' miljpn glav živine, 700,000 glav -ovac in 300,000 glav konj. Tudi hiša na njej je velikanska — naj-večja na svetu — graščina, palača. ki je stala $1,600.000 v zlatu; raskošno opremljena s prostorom za 500 gostov 'brez domačinov.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo;
za $	10.35 ..............   50	kron,
za $	20.50 ..............  100	kron,
za $	41.00 ............... 200	kron,
za $	102.50 .............. 500	kron,
za S	204.50 ............. 1000	kron
za $1020.00 .............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
"Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St. New York 8104 St. Clair Ave„ N. E._Cleveland, Ohio
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
V OHUN.* ****
SPISAL ]. F. COOPER.
(Nadaljevanje-) Dvanajsto poglavje.
Dobra kuhinja, o kateri je, govioril stotnik Lawton, se je1 izdajala zdaj po biši z najprijetnejšimi, najljnibikejišimi vonji. Law-ton, do čigar sobe so tudi prodirali, se vendar ni dal izvabiti ven, predno se ni od glave do pet naij-ikrbnejše in najvestnejše opravil.
Ko je bila tira dve, je pričela slovesna procesija od kuhinje do jedilnice.
Cezar, ki je stopal na Čehi 'sprevoda, je nosil z največjo skrbnostjo in očitno spoštljivostjo kore-njašlkega purana. Za njim je prihajal sluga stotnika Lawtona s šunko pristno virginskega vonja
—	darilo brata tete Ivanke v A-komaku. Nosilec te sočnate jedi ni obrnil očesa od zaupane mu dragocenosti in ko j£ dosegel kraj svojega- namena, jedilnico, se ni moglo vedeti, kje je bilo tačas vele soka, ali v njegovih ustih ali v krači ak o maski.
Tretji v vrsti ie bil singa polkovnika Velmerja. ki je nosil v vsaki roki frikasirana piščeta in paštete iz ostrig. Njemu je sledil dr. Pipvev strežaj z velikansko skledo, katere valoveča sopara je tako skalila njegova očala, da je, ¡prišedši na bojišče, moral postaviti svoje breme na tla, da jilh je obrisal in mogel najti tako svojo pot skozi' trume steklenic in krožnikov itd.
Sledil je še en dragonec, od spremstva stotnika Singeltona. in kakor bi 'hotel svoje hreme spraviti v soglasje s slabotnim stanjem svojega poveljnika, se je bil zadovoljil, da je nesel par pečenih' golbbov na mizo, katerih zapeljivi vonj je storil, da se je fant kesal, da je še-le pred kratkim pojedel ziajutrk, namenjen pravzaprav za sesltro njegovega stotnika.
Domači hlapec je ¡bil ¡zadnji — stokal je pod tovorom skled z zelenja vami. s katerim je bila o-bremenila kuharica njegovi roki.
A to še dolgo ni bilo vse. Komaj je bil. Cezar postavil svojega purana na mizo — tega ptiča, ki je še ¡pred tednom brezskrbno letal po gorah, ne sluteč, v kako častito družbo ima priti kmalu,
—	ko se je zasukal in korakal .zopet nazaj v kuhinjo. In za njim
—	v vestnem posnemanju izamor-čevega vzgleda — pri tej priči vsa kompanija, nakar se je povrnila ista procesija v istem redu v jedilnico. Zdaj so dospele na mizo cele grmade golobov, prepelic. morskih rib in rakov in e-nakilh delikates.
Tretji naval, jle prinesel primerno množico krompirja. Čebulje. repe, riža in vseh drugih malih pritiklin finega kosila.
Zdaj se je šibila miza pod težo tega amerikanskega izobilju in potem ko je Cezar iz velikim do-padenjem pregledal mizo in sleherno skledo prestavil drugače, katere' ni (bil prinesel na mrzlo lastnoročno, je naznanil gospodarici, da je njegova naloga srečno dovršena.
v Kake pol ure pred to procesijo jedi j so bile izginile dame — približno na isti nepojmljivi način, kakor bežč lastavice, ko se bliža zinila. Zdaj pa je prišel pomladni čas njihove vrnitve, in vse so se zbrale v stranski sobi.
Teta Ivanka ji' smatrala slavnostni priliki za primerno, da ne nakiti le mize, ampak tudi lastno osebo čim najbolje.
‘Na glavi ji je sedela majhna čepica najfinejših čipk', ki so le lahko 'zakrivale šopek umetnih cvetlic na njenem čelu. Naravna barva njenih las je bila skrita pod gosto plastjo pudra, kar je podel jíe vial o njenim potezam neko posebno milino.
Obleka tete Ivanke je bila iz bogate, težke, vijoléast-módre 'svile-; prilegala se je tesno životu, bila okrašena, s čipkami, in krilo z majhnimi obroči je okusno razvijalo lepoto blaga in podeljevalo vsej postavi nekaj miajestetič-nega. Razgaljene rame je sramežljivo ovijala tančica iz čipk. Itak visoko figuro dame so povečavah šol.ni z visokimi petami, iz istega blaga kakor obleka, za palee ali dva. Trojna vrsta velikih biserov je obdajala njen vitki vrat.
Sarin okus se je naslanjal na tetinega. Obleka, razlikujoča se samo v barvi od tetine — ibila je
iz bledorožnatega atlasa — je kazala njeno krasno postavo v najboljši luči. Ali njenih 20 let je lahko pogrešalo disikretno tenči-co in le -miajihen obrobek pravih pipk Je skrival nekoliko, česar 'atlas ni odtegal občudujočemu pogledu. Tudi njen vrat je dičila trojna vrsta biserov, lase pa je imela počesane nazaj, vsled česar je prihajalo njeno belo, lepo- o-bliikovano čelo do polne veljave; nekaj upornih kodrov ji je padalo na tilnik in šopek umetnih cvetlic je krasil levo stran glave.
Gospodična Singeltonova jebi-la prepustila brata varstvu dr. Pipea. kateremu pa se je kmalu posrečilo, dia je spravil svojega pacijenta v trdno spanje. Zdaj je sedela Izabela na strani 'Sare, v obleki 'razlikujoča se lemalo od nje, izvzemši, da njeni gavranje-črni kodri niso trpeli nikakega pudra, in visoko čelo. velike, ognjevite oči so podeljevale njenim potezam iz.raiz resnobne melanholije.
Zadnja, a ne naj man j e' lepa med lepimi je bila najmlajša 'hčerka gospoda Hvartona. Fanika jč bilia sklenila, da se potrudi malce za svojo osebo — zlasti potem, ko je gledala nekaj časa napeto in pozorno na severni konec doline . . .•
Okoli druge u>re se je prikazala naša junakinja v toaleti iiz bledo-modre svile, ki je bila v kroju in nakitu precej podobna obleki njene sestre. Lasje so se ji vsipali v naravnih kodrih preko ramen; nobena frizura, nobena čipka. nobena pentlja ni potvarjala ljubke preprostosti njene toalete — tudi glavica je bila brez vsakega lišipa in okoli vrata se je ovijala samo tenka zlata verižica z medaljonom, bogatim na briljantih.
Ko je Cezar naznanil, da je o-(bed pripravljen, se je .približal go. pod Hvarton v. temnosivi o-bleki z velikanskimi gumbi gospodični Singjeltonovi in nagnil svojo popudrano glavo skoro dol do ponujene jej roke, na katero je poližita svojo. Dr. Pipee je ponudil roko ¡z isto galantnostjo gospodični Petnovi. polkovnika Velmerja je osrečil smehljaj Sarin :n Fanika je p'ociala konce svojih vitkih prstov z dekliško plahostjo stotniku Ijawtonu.
'Potrebovalo je nekaj časa in bilo je dokaj 'zmešnjave, predno je bila posajena cela družba po vseh pravilih etikete in dostojanstva okoli velike mize. Koneeno pa je začel obed in vsesplošni molk je slavil zgovorneje kuharsko umetnost, zamorke Dine nego bi bilo moglo to tisoč besed.
Potem pa so se začele napitnice ; najprvo damam. Ker pa je bilo vino izvrstno in čaše velike, je prenašal stotnik Lawton to prekinjevanje glavnega opravila z izredno dobrodušnostjo. Da, skrbeti ga je začelo tako zelo. da ne (bi morda razžalil teh toli gostoljubnih ljudij — da je pričel napivati tudi on in ni nehal preje, da je izkazal vsem damam kavalirsko pozornost.
Za sklep so prinesli sluge nov za ležaj kolačev, .pogač, slaščic, sadja in vseh navadnih dodatkov finega deserta.
Gospod Ilvarton je natočil zdaj čašo za damo na njegovi desnici in rekel z globokim priklonom:
“Nadejamo se zdaj napitnice gospodične Singelhonove! ’ ’
Daši ni bilo »v tem pozivu ničesar, nego kar je bila v tistem času navada, je dama vendar zatrepetala in parkrat menjala barvo, predno je zašepetala z drhtečim glasom ;
“'Major Dunwood!”
Vse je pilo na to zdravje vesele volje, izvzemši polkovnika Velimefja, ki je samo zmočil *bst-nice. Potem pa je naenkrat prekinil molk. rekši glasno stotniku Lawtomu:
“Mi-lim, da bo ta gospod Dun-wood avansiral zdaj v puntarski armadi, ko mu, je ‘maja nesreča dala v roke srečno priliko....”
Lawton je bil potolažil potrebe narave v svojo popolno zadovoljnost in bilo ni morda, odračunši Washington in njegovega neposrednega predstojnika, človeka na SVetu, čigar slaba volja bi mu bila v tem trenutku kaj umri. Ko si j,e bil torej, nalil čašo vina, ki ga je imel najrajši, je odvrnil %
občudovanja vredno hladnokrvnostjo.
'“Oprostite, polkovnik Velimer, major Dunwood dolguje svoj patent združenim državam Severne Amerike in takšen mož ni ni kakšen puntar. Avansirati zrna, i ker to zasluži i ker mu to vsi od srca privoščimo. Kar pa imenujete nesrečo, ne vem, katera bi bila, ra-zun morda , te, da ste srečali vir-ginsko kpnjenico”.
“Nečemo »e prepirati za besede, gospod”, je odvrnil polkovnik ošabno. “Go'vorim, kakor mi veleva dolžnost do mojega kralja. Ali morda izgubo poveljnika ne imenujete nesrečo za d o tič no stranko?”
“O, gotovo!” je dejal stotnik.
“Gospodična Petnova, ali bi hoteli zdaj Vi izreči napitnico?” je posegel vmes gospodar, ki jie želel končati ta pogovor.
Dama je imenovala generala Monrozeja in rahla rdečica se je prikrala na njena lica.
'“Ni bolj dvomljive besede nego je beseda “nesreča”, pa se je oglasil zdaj' dr. Pipee, ne meneč se za gospodarjevo željo. “Eden irrita za nesrečo, kar drugi za srečo. Vsekakor prinaša nesreča drugo s seboj in vse naše življenje je nesreča, kajti prinaša nam priliko, da trpimo nesrečo . . . in smrt je nesreča, ker skrajša radosti življenja.”
“In velika nesreča je, da naša soldašika kuhinja nima takega-Ie vina.” je dostavil stotnik Law-ton.
“Hočemo piti na Vaše zdravje,” je opomnil gospod Hvarton.
Lawton je nalil svojo čašo do vrha in pil na hiter mir ali na živahno vojno.
“Po mojem ¡mnenju,” je dejal ranocelnik brez vsake zveze, “bi morala ostajati kavalerija v rezervi. da pomaga dopolniti zmago. ne pa se smela vporabljati v fronti, da Ibd jo dobila, zmago namreč. Zakaj 'Zgodovina* nam dokazuje, da je konjenica takrat vedno največ storila, ako se jo je držalo v rezervi.”
Ta na precej poučen način podani govor je bil 'migljaj, katerega gospodična Petnova ni zanemarila. Vstala je in se z damami umaknila v salon.
Istočasno se je odstranil tudi gospod Hvarton s sinom in se o-prostil, češ da se morata vdeležiiti pogreba bližnjega soseda.
Komaij so se bile dame odstranile, ko je dr. Pipee privlekel na dan cigaro in jo lagodno vtaknil v desni kot ust.
“Ako je kaj, kar more olajševati rane in jetništvo,” je dejal polkovnik Velmer. “tedaj mora biti to sreča družbe teh dam.”
“Simpatija in dobrota imata velik vpliv, na človeški «istem, ” jie odvrnil ranocelnik in otresel z mezincem pepel s cigare, “in moralične in fizične lastnosti stoje v intimni zvezi . . . Ako pa naj hode kura dovršena, ako naj narava zadolbi zopet svoje zdravo stanje, potem je treba več nego samega vplivanja ljubeznive simpatije, v takih slučajih je potrebno, da luč —”
Tukaj sta se srečala njegov in stotnikov pogled, in dr. Pipee je umolknil. Potem ko je nekateri-krat potegnil dim cigare, se je trudil, da bi dokončal stavek.
“V takih slučajih je znanje, izvirajoče iz luči”.
“Kaji ste rekli?” je vprašal polkovnik in dvignil čašo k u-sta.m.
“Hotel sem reči,” je nadaljeval Hipec, obračajoč Lawtonu hrbet, “da močnik ni v stanu popraviti zlomljene roke!”
“Toliko slabše,” je vzkliknil stotnik. “Ako bi takega živeža ljudje ne jedli, ne bi vedel, na kak nedolžnejši način naj bi ga vporabljali.”
“’Smem se pač obrniti na Vas. polkovnik Velmer. kakor moža izobrazbe,” je dejal ranocelnik. “Morali ste zapaziti, na kako strašen način so trebile čete tegale gospoda vrste Vaših ljudi: da. kadar so zadela njihovi udarci, je bilo pri kraju z življenjem in ni ostalo nobenega upanja na kako znanstveno pomoči; da so sekali zevajoče rane, ki so morale onemogočiti'1 umetnost tudi najbolj izkušenega praktika ... Iz kratka, gospod: obračam s? na Vas, želeč' zvedeti, da-li bi ne bil postal Vaš prapor za 'boj ravno tako nesposoben, da so izgubili Vaši vojaki na primer vsi desno roko. namesto glav?”
“To vprašanje je nekoliko čudno. gosipod,” je opomnil polkov-
“Ali se s takim krutim postopanjem le za korak 1 pospešuje stvar svobode?” je nadaljeval ranocelnik, ki ni mogel odnehati od njemu naj,ljubšega predmeta, “Zvedeti moram sploh najprvo, Se more puntarska vojska pospeševati na kak način stvar svobode,” se je glasil polkovnikov odgovor.
“Ne? Za božjo voljo, zakaj se pa borimo, ako ne ¡za svobodo?” “Za sužnost. 'gospod, za sličnost. Vi posajiate tiranstvo poulične dihali na prestol dobrotljivega knezu. Kje je stanovitnost Vaše slavne svobode? Vaš shod učenjakov je objavil manifest, v klatenem oiznanja enakost vseh političnih pravic —”
“Gotovo, in to po pravici!” “No, in če je to res, zakaj potem ne daste svojim sužnjem svo bode?”
Ta razlog, ki so ga smatrali skoro vsi polkovnikovi rojaki ka kor pobijajoč odgovor na tisoč kričečih dejstev, je povedal Vel-imer z gromovitim glasom.
Vsaki Amerikanec se čuti po nižanega, ako se vidi prisiljenega, da brani domovino proti navideznemu nasprotju*in navidezni krivičnosti .omenjenih zakonov. V takem slučaju je njegov občutek enak onemu poštenjaka ki je prisiljen, da se opere one-čaščujočega guma. dasi ve. da je otbdolžitnv kriva.	i
Ni manjkalo dr. Pipeu ’zdravega človeškega razuma, in ko se je videl izzvanega, se je spustil z vso resnostjo v to vprašanje.
“Imenujemo svobodo”, je pričel v svojem učenem, težko razumljivem jeziku, “da imamo odločujoč glas v svetu, ki nas via da; smatramo za nesrečo, da nas vlada kralj naroda, ki biva 3000 milj daleč od nas oddaljen in ki •ne imore imeti ne enega političnega interesa skupno z nami in ga tudi ne mara imeti. Nie rečem ničesar o «¿tiranju, kajti otrok je bil polnoleten in torej opravičen k pravicam polnoletnosti. V ta-k h slučajih je eno samo sodišče od katerega je mogoče tir jati narodove pravice; to je moč, in nanjo apelujemo 'zdaj!”
“Taka načela imorejo služiti vašim sedanjim namenom,” je menil Velmer s porogljivim u-smevom, “ali bojiim^se, da so nazorom in navadam vseh eivilizo-vanih narodom ravno nasprotna!” ‘ ‘ Ravno nasprotno: ona so v soglasju s šegami vseh narodov,” je opomnil ranocelnik, med tem ko mu je smehljaje prikimaval Lawton, ki je tako pametno govorjenje svojega tovariša ravno tolikanj ljubil, kakor je sovražil to, kar je imenoval njegovo medicinsko neumnost. “Kdo bi se pustil vladati od drugega, kadar se izna vladati sam? Pamet nam pravi, .da ima vsaka občina pravico, da sama gospodari nad seboj, dokler ne krši božjih postav.”
“In- li ne krši to božjih postav, ako imate svoje bli.žnjike kakor sužnje?” je vprašal polkovnik g povdarkom.
Zdravnik je izpraznil svoj’ kozarec, se odkašljal in se potem vnovič spustil v boj.
“Gospod,” je rekel, “suženjstvo je prastarega izvora. Vlsaki narod civilizovane Evrope je vse čase postopal s svojimi siromaki nekako trdo in postopa še. vedno . . .”
“Angleško bodete izvzeli!” je oporekal polkovnik.
“Ne, gospod,” je nadaljeval zdravnik, “Angleške ne morem izvizeti. Njeni otroci so bili. njene ladje in njeni zakoni, ki so prvi uveli to zlorabo v teh deželah. In na njene institucije pada obsodba naizaj! Ni pedi zemlje, ki, je angleška last in kjer se da porabiti zamorca, ki ibi ne nosila sužnjev. Isto se lahko reče o Franciji — glede kolonij seveda — in o večini drugih evropskih dežel. Dokler smo se zadovoljevali s tem. da smo ostajali kolonisti, ni rekel nihče ničesar o našem z istemu suženjstva; izdaj pa, ko imamo trden namen, da si priborimo toliko prostosti, kolikor so nam jo škodljivi1 vplivi angleškega gospodarstva še pustili, zdajj nam očitate to, zakar se imamo zahvaliti Vam. Da, res je, mi vzdržujemo staro šego, a mi moramo tudi najti koneeno izdravilo — ali pa ustvariti zlo, ki je še večje nego to. pod katerim trpimo zdaj.
Polkovnik Velmer ni bil v etanu ugovarjati doktorjevim trditvam, im ko je videl, da se dotika pogovor tako kočljivih vprašanj, se je umaknil v damsko sobo in,
10.548
to je bila številka bolnika, kateri je bil zadnji v letu 1909 še sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. E. THOMPSON-A, glavnega zdravnika m ravnateljaSFovenskega Zdravišča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskušenost in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij
tV Najbolša Garancija
za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti.
ROJAKI IN ROJAKINJE : Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdraviti;—zato torej če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor:	,	/
reumatizmu,	na želodcu.
na zlati žili, na trakulji, slabosti prebavnih organov,
slabokrvnosti na očeh, v ušesih, na lišaju, na srbečini, na prhutah, na mazuiih,
kašlju, naduhi, prehlajenju, sušici, na pljučah, na jetrah, na ledicah, na srcu, na živcih, na dušniku, na vodenici,
DR. J. E. THOMPSON.
Kakor tudi tajnih moških in zenskih spolnih
boleznih:
triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenju;—nadalje na belem toku, nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, nepiodovitesti, — tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jedne
AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI
katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti.
Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno.
PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vaša lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRA-VISCE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik :
mm, J, 1, THOMPSON
342 W. 27th St.	New York, N. Y.
sedeč na Sarini strani, se je prijetno zabaval s tem, da ji je pripovedoval dogodke' v imenitnih krogih stolnega mesita. Sara pa je večkrat obrnila strani zardeli olbralz, kadar so postajala laskanja njenega družabnika preveč razločna . . .
Zgoraj opisani pogovor je do-vel do popolnega premirja med ranocelnikom in stotnikom Law-tonom. in ko je bil prvi pogledal še enkrat po Singeltonn, sta se oba poslovila od dam in sedla na konja, doktor, da obišče ranjence v taboru, stotnik, da pojezdi k svoji četi. Zunaj dvorca pa jn je ustavil nov dogodek. Pride še.
Gostilna “Slovenski Dom"
na
2236 So. Wood ceste
to je med Blue Island ulico in 22. Mladič & Krampats.
Pijte naše pivo!
The KonradSchreieiCo.
MALTSTERS
Najboljši “MALT”
Sheboygan Wise.
lovensko Narodno Samostojno 1 Društvo
V RAVENSDALE.WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: JOSIP KOŽUH,
Taylor, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
B o x 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: Mike Dernovšek,
Ravensdale, Wash.
DruStvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Markuš v prvem nadstropju
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
in
KA
• The Gutsch Slewing > =Co.=
M
Pivovari vležauega piva in znanega
KOTBUSSER WEISS PIVA
Sheboygan, Wise.
Teleíon 90.
fe
r 'w v w
13
Najmodernejši fotografij-skl zavod v Ameriki
Izdelujemo slike v vseh velikostih. Piioitek nam!
1439 W. 18. cesta
nasproti Č. S. A. dvorane.
Slovenska Svobod misel Po d p. Zveza
USTANOV.
1908
INK0RP0R1NANA
1909
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. 'MATU GAlSlIEK, podpredsednik, Box 227 No'komis. 111.
JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111.
M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago. 111.
IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. WBR&ÖAJ Box 271, Grand Works, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111.
POROTNIKI;
JAKOB ZAJC, (predsednik); Box 44, Winterquartiers, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St., Chicago, 111.
JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
A. H. SKUBIC, 2014 ¡Blue Island Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, HI.
"WILLIAM RUS, 11316 Fulton Ave., Pullman, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk St., Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne ■pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “GLAS SVOBODE”.
Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
Chicag -, Illinois.
STRAH PRED NEZNANIM, i vitacije, na podlagi katere vsako -------------	I telo v prostoru ima upliv na vsa-
'Daj človeku upanje in ko si to storil, dal si anu nekaj, za kar se 'bo trudil. Ko »bi ne bilo dokazov, da vkljub čutu in originalnem grehu, ljudje v resnici postajajo pametnejši in ¡boljši, ne bi bilo vredno delati za bodoči razvoj.
Malo Studiranje znane zgodovine kometa, ki siedaj drvi z neznansko hitrostjo proti naši zemlji, dokazuje, da človeška bitja v •resnici postajajo! (pametnejša in boljša.
Trud velikih mož raznih stoletij ni bil zastonj. Neznanska nevednost, rodeča strah in nemir, je (pregnana. Strah pred neznanim več ne sili človeka v obuip in samomor, kakor je delal v časih preji rtih kometovih obiskov, 'ko je, svetetč Ise kot goreč meč v ne-iltešikem svodu strašil ljudi, goneč jih v jame, kjer so ostali tresoč se. dokler ni STRAH zopet odšel.
Danes (vemo, da komet pride, če prav ga še ne vidimo. Mi vemo, da naš planet 'bo dne 18. ali 19. t. im. letel skoz kometov rep. 'ki ibo kmalu zgleda 1 na višavah kot velika goreča metla.
In ljudje se ne boje. Mirno gredo na delo in po svojem poslu, brez strahu, kot da se ne Ibi nič iizvanrednega godilo. V vsaki civilizirani deželi bo ljudstvo opazovalo ta nebeški prizor v ča3U svojega približanja in noč, v kateri naš planet udre sl^oiz pot njegovega plina bo devet in devetdeset izmed sto ljudi spalo tako mirno, kot jim: bo dopuščala njihova vest.
Nihče se ne boji več planeta. Strah je zginil liki onemu, radi katerega se je človek klanjal bogovom, vrjel v čarovnice in se bal duhov. Človek jie -spoznal, da vsa ta božanstva in nadnaravna bitja so stvarstvo človeških mož-gan in nevednosti.
Pregon strahu pred kometom je vzel trud stoletij in tisočletij. Davno pred to dobo znamenitega mehaničnega napredka, dolgo pred iznajdbo električne luči ali motorjev, ali parnih strojev, br-zoijava in telefona so veliki ženiji kot Newton in Halley študirali vseinirje in pokladali temelj se-dajnega znanstva teles, ki zaznamujejo prostor v taki daljavi kakor jo jie moči opazovati s najmočnejšim teleskopom.
Halley, Newtonov prijatelj, in .svetovalec, je posebej študiral komete, spektakularne prebivalce univerze, za katere se je vedelo, da ne zasledujejo svoje začrtane poti, ki ne izvršujejo nobenih iznanih zakonov, ki se pokažejo ob nepričakovanem času in na-polnejo človeška 'bitja s strahom m začudenjem.
iHalley je znašel, da skoro vsakih 75 let je neka nebeška prikazen plašila zemljane in po daljnem preiskovanju je prišel do zaključka, da te panike je povzročil ponavljajoč »-s obisk enega in istega kometa.
Potem, s pomočjo Newtona, ki je malo za tem našel zakon gra-
ko drugo telo, je Halley prerokoval, da ravno isti steber svetlobe se bo izopet pokazal.
“Zato,” je /pisal Halley, “če se komet pokaže, kakor smo prerokovali, okoli leta 1758, nepristranska javnost ne ho zanikovala. da to je prvi odkril Anglež.”
Tako je prerokoval Halley v letu 1682. Ne samo, da se je komet res prikazal kot je bilo prerokovano, ampak vsakih 75 let je obiskal solčno in našo bližino in nepristranska javnost je od tistega časa naprej poznala ta komet po imenu onega moža, ki je od¡-kril njegovo gotovo naravo. •
(Pred Hallevevim časom je prihod kometa povzročil splošno zmešnjavo. Vsaka doba je imela svoja praznovemtva, katera pa so se zdela smešna poznejšim rodovom in brez dvoma je, da se bodo poznejši rodovi smejali nekaterim našim idejam.
'Starodavni pisatelji so imenovali kornete za meče, 1 perjanice, odbite glave, javeline, pisali so, da so se bliskali kot. krvav ogenj ali pa so govorili o njih kot o bliščobi, v katero ise ni moglo gledati — lesk v katerem se bi dalo opaziti obraz 'boga. ko bi le človeške oči bile dovolj močne.
V poznejših dobah so bili ljudje še bolj fantastični, kedar so zapazili kotmet na nebu. Alfonz VI., kralj portugalski, ko je zapazil nad seboj komet (leta 1664) je zdirjal na balkon, preklinjal in rotil mirnega nebeškega popotnika in mu pretil s pištolo. Ni treba še posebej povdarjati, da je repatica mimo nadaljevala svojo pot. ne da bi se ozirala na vznemirjenega in raskaeenega kralja.
Najbolj prosljavljen je bil o-bisk Halley-evega kometa leta 1456, to je tri leta po zavzetju Carigrada od Turkov.
Turki so smatrali prikazen kot krščansko pretenje, prerokovanje propada njihove vere. Obratno pa so kristjani videli v tem znamenju svarilo pred mohamedansko zmago.
'Pred tem časom strahu in pra-znoverstva je filozof Senéca bil nasprotujoč idejam svojih sovrstnikov in trdil, da kometi so edino potovalci okoli sveta in da prihajajo. in odhajajo v določenih presledkih. “Kometi” je pisal, “se pomikajo enakomerno po poti, odkaizani jim od narave”. Seneca je rekel, da bodoči rodovi se bodo čudili njegovim sovrstnikom, ker niso ¡hoteli vrjeti in sprejeti resnice.
Imel je prav, dasi je bilo vse človeštvo druzega mnenja.
V Času ko se je vlsako spreminjanje lune smatralo za. znak ali svarilo, se je prihod takega dragona na višavah kot je komet naravno smatral za naznanjevalca mogočnih stvari —. Kar je tipično o nevednosti srednje dobe je fakt, da vsa ta znamenja je ljudstvo smatralo za slaba. Vsepovsod so se dvignili prerokovalci
ter oznanjevali 'konec sveta — njegovo popolno vničenje v plamenu.
Halley je parno študiral pisanje in legende, ki so se vršile o-•<oli kometov in katere je zgodo-v’na hilježila. Po daljšem študirati j n je pi '.el do zaključka, da -mno eden komet, krožeč v eliptičnem tiru okoli solnca je vzrok panikam, ki 'se dogajajo ob 'takih skoro enakih presledkih.
Ne oziraje se na druge komete, ki so se prikazali druge čase, je zasledoval zgodovino onega, ki je visel na nebu v njegovi dobi.
'S pomočjo' pravil, katere je sestavil Newton je preračuni! koliko bi bil deflektiran v svojem kroženju od teles, katerim se približa, za 'koliko bi bilo drvenje zaka njeno od teh .deflekcij in potem je po daljšem računanju javno izrekel svoje prerokovanje.
Ko se je začelo leto 1758 približevati so se zvezdoznanei spomnili tega prerokovanja in so takoj začeli preiskavati nebeški svod. Kometa niso nikjer mogli zaslediti.
Nek astronom-farmar, po imenu Palič je dne 21. januarja 1859 par mesecev kasneje kot čas, za katerega je Halley napovedal, zapazil komet.
Halley je triumfiral. Dasi, že davno mrtev in pokopan, je sedaj bilo njegovo ime proslavljeno in ovekovečeno.
Toda strah pred kometom še ni bil odstranjen. Vsak poznejši obisk tega ‘kometa je pripravil svet v nov strah in bojazen. Kaj bi bilo. če bi ta komet zgubil svojo pot in se trčil s našo zemljo?
<8pektroskqp, s kateriim bi se dalo določiti sestoj kakega nebeškega telesa, še ni bil znajden. O teži kometa se je malo znalo in domnevalo se je, da je glava kometa trda in da njegov rep'pa je bil iz ognja podobne tvarine.
Kedar se je pričakoval obisk kakega kometa se je vedno govorilo o možnosti trknenja. Strah pred neznanim je begal ljudi in jih popolnoma preplašil, 'kedar se je prikazal IIalley-ev komet ali kateri drugi nebeški tram p.
Toda. zidajoč na IIalley-evo iznajdbo, so bili astronomi z velikanskim delom obloženi. Pota (orbit) raznih kometov' so preračunih s matematično natančnostjo. —
Zvezdoznanei in učenjaki, so znašli, da bo zemlja v resnici letela škoz rep Halley-evega kometa v tem tmeseeu, ker je pa sedaj znano, da tvarina, ki tvori rep je tanj&a kot najtanjši ¡plin, ki plava v zraku, se svet ničesar ne boji. Zemlja jie šla skoz kometov rep že prej in samo astronomi so vedeli, da nekaj nenavadnega se je zgodilo.
Kar se koemotv tiče je strah pred neznanim zginil.
iPrigoditi bi se znal jeden iz miljon slučajev, da bi se komet in zemlja trčila in ker glava kometa ne sestoji iz trde (solid) tvarine, ne bi tako trčenje zemlji storilo nobene škode.
(V tem članku o kometu je dovolj materijala za upanje o boljših rečeh na svetu. Čudovita dela zvietzdoznancev od IIalleyeve-ga časa naprej so prinesla mir duha prebivalcem tega planeta v teh dnovih. ki bi drugače Lili napolnjeni s strahom in prerokovanjem.
Človeški duh napreduje, počasi pa gotovo.
¡Znanstvo, katerega dobi zvez-doznanec s težkim delom in trudom se raznese po vsem svetu in postane del znanstva vsakega šolarja.
S praznoverjem glede kometov Zginjajt) druga praznoverstva.
Ljudje, ki mislijo, najdejo skrivnosti celega. sveta in zemlje. Franklin je oropal blisk njegovega' nadnaravnega straha in njegovi nasledniki so ga vpregli in storili da opravlja delo tisočerih rok.
Velika masa človeštva pa ne misli. Imaimo pa vzrok, da smo hvaležni, da nekateri možje mi sli jo in da radi njihovega misij«, nja nisipo več rod bojazljivega divjaka, ampak civilizirani ljudje, polagoma prihajajoči do spoznavanja univerze, v kateri 'živimo in spoznavajoči važnost, Ida tudi .>mi storimo svoj del v dosego človeškega razsvitljenja.
Kedar list sam prečitaš, daj ga prijatelju, da čita, morda se nanj naroči.
.» « ■. ■ ■   rrr nnrr irrjjjrjju.i^
J RAZNO IN DRUGOf
Novega dunajskega župana »:•
fzvdiili. .n sii 1 r je bil izvoljen sedanji podžupan dr. Neuiwayr.
L mr. je štajerski napredni državni ptelanec Vinko Ježovnik. -N. v. in. p.
Iz avstrijskega državnega zbora. Slivenski poslanec Hribar je interpelmfi n a učnega ministra giede pribo J a II alk-y o vega kometa.
Pri občinskih volitvah v Karlovcu so tudry prvem razredu sijajno zmagali kandidatje hrvatsko-srbske koalicije in sicer brez protikandidatov.
Svatje v jarku. Orni dan se je peljalo osem vozov svatov od poroke pri Sv. Jurju ob Ščavnici domov v Bol oh ne čice. Konja pri prvem1 vozu ste se splašila in padla z vozom in gosti vred v jarek. Vsled tega so se splašili tudi ostali konji in v kratkem je bilo šest vozov v jarku. Posestnik Franc Horvat si je dvakrat strl nogo, drugi svatje so pa tudi bili več ali manj poškodovani.
Petdesetletnica pesmi “Naprej, zastava Slave!” Letos 'bo 50 let, odkar je bila zložena in se prvič pela dlovenska himna. — Odbor “Glasbene Matice” je v zadnji seji šklenil, da še tem povodom jeseni pri red! skladatelju in častnemu članu “Glasbene Matice” gospodu Davorinu Jenku časten večer. Prvič se je pesem pela 23. oktobra pred petdesetimi leti. — Zložena pe je bila na dan 16. maja. —
Že zopet — romanje! Slovenski duhovni gospodje pridnot preparirajo ubogo l judstvo za romanje v Jeruzalem, torej v sveto deželo. Moj bog. slovenski kmetje imajo rendar doma cerkva in božjih potov odveč. Non monument a, ma imlente! Kruha, kruha dajte ljm dem! Kaj jih po nepotrebnem' iz-žernate ter vlačite zadnji groš iz njihovih žepov?! — Pa kaj to mar črnim osrečevalcem slovenskega naroda'!
Zračne ladje na Avstrijskem.
Po poročilu “N. Fr. Pr.” bodo gradili na Avstrijskem z zasebnimi sredstvi dva velika balona. — Nadporočnik Mannsbart, ki je podpoveljnik avstro-ogrskega vojaškega zrakoplova “Parseval” je sestavil tudi načrt za motorje-vo zračno ladije. ki bode 90 m dolg zrakoplov z največjim' premerom 13 metrov. Gonilna sila bi nadktiljevala 135 konjskih moči. Zrakoplov bodo rabili za vojaške namene in za potnike.
Zcpet vojaški samomor v Ljubljani. V hlevu topniearske vojašnice obesil se je topničar Matija Fel« iz Zagorja. Ko so ga tovariši zagledali, je še žive! a mesto da bi ga bili takoj reši Iti. so zbegani klicali druge na pomoč, Fele je med tem* časom izdihnil. Vzrok samomoru je baje ta, ker bi bil moral za neko kazen še pet mesecev služiti čez običajno službeno dobo. Trupčo so prepeljali v ¡garnizijsko mrtvašnico.
Pravica žensk v Rusiji. Rtuski naučni minister je predložil dm mi zakonski načrt, s katerim se ženskam, ki so dovršile vse uči liske študije na kaki inozemski univerzi. daje pravico, da polagajo na ruskrh vseučiliščih naknadne izpite, ki jim daje v učenih poklicih enako pravico kakor moškim in jih pripušča tudi kot profesorice. — Kakor se vidi, je v nekaterih ozirih, Rusija vendar-le bolj napredovala, kakor naša ljuba Avstrija. Tam se ženskami o pravicah, ki jih dobe sedaj v Rusiji niti ne sanja.
Karl May — razkrinkan kakor slepar, tat in ropar. Nemški pisatelj Lebins je pisal operni pevki Scheindt pismo, v katerem imenuje znanega pisatelja potopisnih romanov Karla Maya navadnega zločinca. May je vsled tega vložil tožbo proti Lebin-u, ki pa je nastopil dokaz resnice. Razprava, ki se je vršila v Charlottenburgu, je dokazala, da je bil May že predkaznovan s kaznimi do 4 let zapora radii goljufij in tatvin. V mladih letih je bil roparski glavar in je izvršil na »Sevenočeškem več ropov. Lebins je tudi dokaza! da May ni nikdar prišel izza nemških mej in da so vsi. njegovi potopisi predrzen plagijiat in svindd.'May igra v svojih spisih velikega katoličana in moralista ter je pisal svoje romane v znani 'katoliški družinski list “Deuts-cher Ilaussehatz ”.
Meuropin Želodečni Grenčec
je znašel J. B. ¡Scheuer, v nemškem Jas-suiku na Moravskem, Avstrija v zač etku zadnjega stoletja >n ga postavil na ameriški trg v letu 1900. Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni greučec v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbrani! zelišč in Koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca,
J. B. SCHEUER CO.,
IZDELOVALEC
158 W. Kinzie St.,	Chicago, Illinois
GARANTIRAMO DA ----- JE ---
SLOVANSKA
KORONA
zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina.
Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra. Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo.
Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na
Moh.or MLADIC
GENERAL AGENT
158 \V. Kinzie St.	Chicago, 111.


brlpliiipmn °bleke po meri iz čisto volnenih, domačih in im-imiUjCIIIU portiranih tkanin.
Prodajamo ?°^ove obleke za delavnik Imamo ve^^° 2al°g° trdih mehkih klobubov.
V Z3l0ffi *mamo vedno bogat izbor o buče in čevljev močnih z i & delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost.	Največja zaloga
vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene.
Pridite, oglejte si i kupite!
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI
JURIJ MAMEK,
| 581 S. Centre Ave.,	Chicago, 111. |
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”

M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
m
1914 Ashland Ave., Chicago, III. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopolndne dotna in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
624-628 Bine Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih on kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
¿j£7£U£ñC. £2í
) *1
I Pijte najboljše pivo
s
I
$
Sá
n
M Peter Schoenhoffen Brewing Co.
^	—- R<2
M	PHONE: CANAL 9	CHICAGO ILL.	M
ra	s>z m m SBSS. Sl
“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
weekly
Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20fh St. Chicago, Illinois.
Subscription $2. OO per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski __________narod v Ameriki.________
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
------------in velja--------------
ZA AMERIKO:
Za celo leto...........^
za pol leta.............
ZA EVROPO:
Začelo leto............
za pol leta............$1.2^
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
1518 West 20th St., Chicago, III
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
REV. MYRON REED.
V današnji izdaji hoččm<0' podati našim čitateljem predigo, katero je držal Rev. Myron Reed. D a.si je Myron Reed zapustil to dolino solz pred' enajstimi leti, vendar so 'besede, ki jih je takrat iizrekel, živa podoba današnjih položajev. Reed je bil eden inaj-nadarjenejših mož ^Ameriki. In dasiravno jie nosil talar je vendar -proisbušaval na industrij elnem polju. Reklo se bi lahkyo, da sko-to pri vsaki predigi je posegel doli do navadnega ljudstva, slikal bedo in trpljenje, ki je potopilo svet in se ta.knil industrijel-nega sistema, kil nima ne duše, ne srca.
Bil je odprt in je brez strahu povedal svoje mmenje in misli, novedal je resnico, dobro vedoč, da pomeni zanj trpljenje.
Reed je pokazal svojo zvestobo delavskemu razredu in se ni nikoli skril, kedar je bilo treba dvigniti glas za pravico. V letu 1894 ■ je bil Rev. Myron Reed župnik v jedmi denverski najodličnejši fari. Nj.egovi farani so tvorili smetano kraljevskega mesta planjave. Stoli njegove cerkve so bili napolnjeni s aristokracijo glavnega mesta. Toda fakt. da je bil od te aristokracije plačani sluga, ga nikakor mi zadrževal, da ne bi pobijal napake in bedo, ki jo je povzročeval ta priviligirani razred, ali da ne1 ’bi p-roklinjal sistema. ki rodi človeško tugo. Ljudje v Coloradi se še spominjajo njegove predige, kli je marsikatero lice združene moči kapitalistov porudela.
Ravno v ornem času so se pre-mogarji v Creeple Creek okrožju borili s operatorji za osemurni delavnik in $3.00 dnevno plačo. Operatorji so se branili na vse načine. Okraj El Basso je bil pod kontrolo	operatorjev<- armada
1200 mož je bila naenkrat organizirana, katero je vodil šerif ■proti onemu zgodovinskemu mestu v Colorado. zvanem “Buli Hill”. Na ono spominsko nedeljo, ko je Reed držal predigo, radi katere se -je moral posloviti, od svojih faranov, je ljudstvo pričakovalo spopad med barikadirani-mi rudarji in brigado šerifa Bowers. Položaj je bil kritičen in Myron Reed je v svoji zgovornosti vskliiknil:	My heart is with
the miners todaj on Bull Hill (Moje srce je danes s rudarji na Bnjll Hillu).”
Ta izrek je pretresel -dušo njegove fare vin pred no je preteklo par dni so pilarji cerkve zahtevali od svojega sluge, da prekliče, toda pošten mož je rekel, da nima kaj preklicati in je sam slulžbo odpovedal. Myron Reed ni hotel postati duševna prostitutka, ni hotel teptati svojega poštenega prepričanja, da bi si -s tem o* branil mesto v cerfevi, ko j e člani so 'bili trpli proti 'besedam pravice in resnice.
'Naši -potomci, kedar bodo čita-li predige Mvrona Reed, ga bodo častili kot junaka v 'boju za človeške pravice in postavili mu spominski venec nemenljivosti, koje-ga cvetke ne bod-o- nikoli zvenele.
'Sledeče je ena njegovih predig:
Za današnji govor zbral sem razne tekste. Med temi je tekst Williama Morris, pesnika in so-eijalista: ‘“Prav in potrebno je, da imajo vsi ljudje delo, katero je vredno, da se ga opravlja in da ga ljudje radi store in katero «e naj stori pod takimi pogoji, 'ki ne delajo človeku preveč skrbi in ga ne store preveč hrepenečega.” Nadalje tekst Johna S. Mills, ki se glasi: “Dvomljivo je, če so vsa zboljšanja strojev olajšala dnevno delo posameznega človeka” in
konečno rek sv. Pavla: “Kmetje, ki obdelujejo naj tudi vživajo sad svojega dela.”
V svojem 'življenju zastal sem prave cigane v. Evropi in Ameriki. Oni' niso trampi. Imajo dobre konje, vozove, šotore in dobro zdravje. Oni tvorijo pleme, bratstvo popotnikov. ¡Kupčujejo in barantajo s konji in prerokujejo srečo. Življenje na cesti in .pro“ stem, jim ugaja.
Imamo pa tudi amerikanskega staromodnega cigana. Srečaval sem ga v Indiani. Njegovo življenje je pot in pot ter zgleda, da je rojen preklet za potovanje. Vedno je na pota izvzemši po zimi, ko se kola ne morejo premikati po blatu. Zmiraj so na potu* brez cilja. Cigan je lakoničen. Če preiščeš njihova imena-najdeš, da so Amerilkanci brez doma, ker vidiš jih povsod, v Indiani. Missou-riju. Arkansas itd. Zadnje poletje jih sem videl v šotorišču blizu Bear in Elk reke. Tam so lovili ribe ,streljali divjačino, ne zmene se pid kod so- prišli in kam bodo šli.
Iz iigjer “Beggar 'Opera” in “Jolly Beggars, povzamem, da tramp ni nič 'kaj novega na svetu. Vesel berač na Škod&k.em je sto-let tega zguibil držaj domače grude, šel je po svetiu, pobral mrzlo hrano in zvečer je -prespal kjersi-b-odi in si ogrel mrzle ostanke.
Ljudje starega sveta, nesrečni prestopniki na obrazu zemlje so na- čuden način prišli v Ameriko. Tu je bilo -dovolj prostora za človeka- in njegovo 'družino, da si napravi' dom. Gotovo da je dovolj prostora, ker vsi ljudje v Združeiiih državah <bi lahko živeli v državi Texas, ko bi 'bili' prijatelji eden z drugim, toda mi smo jo tako zavozili, tako da svet misli' da- mora- iti v Goldfield, Ne v a do ali pa v Alas-ko.
Sramota je. da dežela, kot je ta rodi' in vzgaja jrampe. Sramota do srca in intelekta naroda, ki je velik v številkah, toda mal v drugem oiziru. Dovoli duhovščine je na Za-pad-u. Ali je še kateri dvignil glas protesta proti moritvi neoboroženih Indiancev od strani oboroženih cowboy-c v ? Ne. Rajiše govore o najdenju -pošto janke iz življenja Jezusa Krista! Jaz sem našel življenje Krista na raznih straneh .Ho sem bil šest let star.
Ena stran i'z življenja Jezusa Krista, djana v akcijo bi koristila celemu svetu. Jaz ne vem, da ima kateri tukaj privatno žico med Palestino in Denverjem. Mislim pa. d’a naši mesečniki ne pregledajo nobene moderne iznajdbe starodavnega pomena. Kakor je cela stvar, mi več vemo o Kristusu',, kot pa s-e po njem ravnamo.
Bolj interesanten je živ človek, kot pa murna. Murna se da ohraniti in je zato dobro “preizervi-ran” človek. Kedar pa bomo napravili življenje splošno ugodno, takrat se lahlko razvedrnjemo s mrtvim in pokopanim Egiptom.
Za sedaj bi- se morah kratkočasiti s živimi bitji, ker dobe se ljudje, ki jih zebe in so lačni. Če hočete pa .jih vidite, še danes na potu do doma. k obedu. Človek, ki nima doma in strehe na tem š:rnem svetu, mu interesira. Srečal ga sem na iccsti; tudi na svojem domu — človek izdedinjen, brez doma na potu brez cilja.
Ameriški tramp se je pojavil istodobno s ameriškim miijonar-jem. Eden iz med teh bo ugonobil druzega, ako prej inteligentna družba mirnim potom obeh ne odpravi.
Trairpa poznam. Zvonec na durih ima čuden «vok, ne tak kot kedar -pismonoša pozvoni, ne, to zvenenje kaže, da nekdo zvoni, ki je obupan, negotov, ker tramp je obupan, negotov in ne ve na kake ljudi bo naletel. On ne ve, če tam stanujejo krščanski ali ■paganski ljudje! Vrata se odpro in trim,p v-stopi. Suknjo ima zapeto pod vratom, palec mu zija iz čevljev in.pete so nazaj zdrsane. Prehlajen je in prosi dela. Mogoče, da se laže in vse -kar jaz vem je -t-o, da ne morem dokazati.
Se danes ne vem,-kje bi se kako delo dobilo. Kjerkoli je kaka prazna predežnica, jo ima že kedo v zakupu, kjerkoli je treba kaj z lopato storiti, se gnete vse polno ljudi, ki imajo louate, poleg tega pa j,e parna lopata, katera ima pri podjetnikih prvenstvo.
če je ta sedajni sistem pravičen, petem je na svetu nekaka nadprodukcija človeštva.
Kakor vse zzgleda, je na svetu preveč ljudi. Kar naokolu stoje, pripravljeni, da ugrabijo eden
drugemu delo. Človek, ki ima kak dar, tak dar, takio izurjen, -da lahko -stori nekatere stvari boljše kot drugi; ima iprilbžnost za življenje. Na svetu so ljudje, 'ki znajo krotiti konje, veter, -paro, e-lektriko, toda kako malo nas je, -d-a bi lahko z isto izurjenostjo zagrabili drugo delo, ne da bi rabili gladovati ?!
Pod sedajnim sihtemom industrije, sji mora mladenič ali -mladenka v-ežbati' svoj ženij. Vprašanje pa je, kaj se naj zgodi s ljudmi, ki nimajo nobenega vež-'ba-nja?	.
Ja« sami ne vem kaj bi rekel ljudem, kedar me prosijo, da jim naj dam navodila. Tukaj je ozko-,-prsen mladenič. Ta' gotovo ne mogel delati v ruldni-ku, ker njegova prša so preslaba in bi kmalu podlegel. Ali mu naj rečem, da se naj poprime pesnikarstva, ko pa še morda svojega imena ne zna podpisati'?
' Še dobro se spominjam' onih časov, ko se je v vasici vse produciralo. Eden je napravil voz, drugi sekiro, tretji čevlje, četrti obleko itd. ‘Sedaj en delavec napravi samo dvajseti del kake stvari, o 'drugih devetnajstih delih. pa ničesar ne ve. Imam prijatelja. ki je kalil strelne cevi. Sedaj je bolan in je prišel sem v Denver. Ali mi more kedo -povedati, kaj naj začne?
Brez hrane človek v devetih dneh pogine, v devetih dnevih pa s'e človek ne more naučiti obrti. Ko človek 'prehaja iz. enega dela na drugo ima dovolj časa in prilike, da postane tramp. Vsak človek ne more žagati drv; parna žaga je vstanu sežagati ves les.
Pod tem sistemom, če bi bilo meni dano, da- iznajden stroj, ki bi prihranil delavske moči, tega ne bi -hotel storiti. Če bi mi pa bilo dano, da iznajdem mašimo ki bi dala dosti dela. pa bi se takoj polotil dela. Pojdite v katerokoli veliko tovarno in videli bodete, da tam dela danes recimo samo 600 delavcev, med' tem ko je pred 25 leti bilo najmanj 2000 delavcev vposlenih.
Velika žitna polja v Minnesoti, Dakoti. Californiji. te velike farme rode tnamipe. ravno tako kot i žito. Ob žetvi fannar potrebuje stotine mož in ko je žetev v kraju odslovi vse razven desetih. Ek-stra četa trampov ! Njihova ognjišča in krese vidiš od San Francisca do San Diego. Kako življenje! Že sam pogled na tram-pa napravi človeka, da postane soeijalist.
Jaz nočem zemlje, želim pa živeti ugodno na zemlji.
Tramp je dostikrat vunazan, ne-počesan, in splošno neprijeten. Raztrgana suknja in čevlji pa še niso znamenje pra>zne glave ali pokvarjenega srca. Jurij Washington v kontinentalni suknji in s ¡pobeljenem! lasmi zre svetu v obra.z z viržinskim (ponosnim) o-česom. toda naij bi bil ubral prašno pot brez cilja, spal v lovnicah, jedel mrzlo hrano in očeta domovine ne bi pognalo njegovo lastno dete.
Selm in tja je prilika nanesla, da sem moral potovati v stari zguljeni obleki, plavi srajci in poklaipljenem klobuku in ko sem tak prišel v hotel, da dobim prenočišče, mi je Merk, ko me je o-gledal odmenil najslabšo sobo. Zguljena obleka, plava, umazana srajlca in poklajpljen klobuk so storile, dia se ir/e je preziralo.
S blatom, capami, splošno okornostjo. ovratnikom narobe nataknjenim, pride okornost obnašanja in govora.
Če vi nočete, skrbeti ¡za zajce, dajte jim1 priliko, da sami zase skrb e. Pričakujem pa. da dobro hranjeni ljudje, v dobrih hišah, kjer imajo dovolj knjg. godbe in konj se dostojno vedejo. Včasih pa sem1 osupnjen, seveda položaji z menoj so prirojeni. Rečem le,, da otroci1 revščine delajo ’bolje kot sem pričakoval.
Blizu 'blagodejnega ognja v peči. pri mizi polni dišečega mesa, testenin in sjaščie in v druščini dobrih ljudi ali knjig, se enemu dobro godi in bi se moral dostojno obnašati. Tramp je zunaj v neurju in ni član nobenega kluba ali milj-onerskega salona in k večjelm, da sme v krčmo, shajališče revežev. Morda če mu dam l'0c ali ni'kel si bo kupil žganja ali piva. kjer bo dobil “free lunoR” vendar to me ne *briga. Dal rau sem. ker ga obžalujem, da je produkt naše “hvalisane” civilizacije. Bojte se ga, ker on nam je svarilo in kaže, da naš socijalni sistem je neuspešen!
Poskusimo kaj druzega. Jaz zase 'zahtevam samo dostojno življenje, vidim pa rad, "da tudi moj sosed živi' 'dostojno in kar težko mi je pri srcu, ko vidim kako možje in žene dršejo doli ker ne morejo dostojno živeti.
Ljudisk-a mlačnost me. boli. Več umorov se je pripetilo v tej državi; Indijance se mori kot neumno zverino in za d-oka« govore pisma, ki so mi jih pisali ljudi iz več krajev te države in Utah. Ti morilci so na prostem, sede okoli ognjišč, pripovedujoč malčičem o svojih junaških činih — umoru dveh Indijank in malega otročiča.
Karkoli je današnji Indijanec, za isto simo ga mi belokošci storili. Nesrečnež nosi naš kosmat koc in je meso vladnega bika. Mi pa smo vzgojili' Američane, da ga u-bijejo. revež pa se umika na poniju ne vede kam. Sramota za bele strabepetneže.
In. ta izvržek človeštva, ki mori neoborožene Indijance je še vedno na prostem in kakor sem črtal, so obdržavali v Stea-mhoat Springs shod, na katerem so odobravali ta zemeljski produkt. Indijancem' srno vkirali zemljo, ker jo ni znal sam obdelovati. Koliko zemljišča je še kateri gozdar ali čuvatelj lova obdelal? Kaj dobrega je storil kateri izmed obeh? Ali nista ona dva najbližja šerifu ? Dobro bi- bilo. ko bi se prešteli vsi šerifi in deputi šerifi. Večina ljudstva v tej državi se bore, da se pošteno prežive, toda preveč jih ovirajo ljudje, ki so oblečeni v plave suknje s “kratko” oblastjo, ki ubijejo Indijanca. se potem lažejo, rotijo in z mirno vestjo ležejo k počitku.
ZAVEDAJO SE.
Med današnjimi dopisi, sta dva, ‘katera sta duševno delo rojakinj. čitatedje opozarjamo na ta dva dopisa., da se sami prepričajo. da se je med našimi rojakinjami začelo svitati. Želeti bi bilo. dla^se svobodna misel vzgoji v silakom i ž ensk i - roj aki n j i in to se le tedaj zgodi, ako naše rojakinje čitajo napredno časopisje in se same sem in tja oglasijo s kakim dopisom, v katerem1 izrazijo svoje mnenje.
Čudimo ,se “so miši jen'ki ”, kje in kaj jo je napotilo, da je začela preiiskavatii stališče cerkve' na-pram ženi. Kar je pisala v dopisu o delavstvu je vse trezno premišljeno in kaže. da ko bi bila ona fant ali m-ož, dia bi takoj ustanovila unijo. Vprašamo pa sorniš-Ijenko: Ali nimate fanta ali moža. da bi ga spodbudila, da bi u-stanovil unijo? Where is a will, there is a way.
Vsekako pa ponosni moramo hiti, da so se začele tudi rojakinje zavedati in upamo, da nas večkrat s kakim dobrim dopisom osrečijo.
Senzacij onalen porod. Nekoliko let potujeta dve zmaščenii de-vojki — sestre Blašek po svetu. Doma ste s Češkega in kamor gre ena. tja mora tudi druga, ker ste zrašeeni. Predkratkim ste prišli v bolnišnico v Prago, ker je ena tožila. da jo, boli trebuh. Trdila je, da se je najbrž zopet oglasili stara ledvična bolezen. Zdravniki pa so izjavili, da bo nekaj drugega irf res je še1 isto' noč povila zdravo in normalno žensko dete. Druga sesit-ra je izjavila, da ni čutila prav niikakih bolečin ter ne ve nič.
Pazite na Halley-ev komet?
Največji nebeški prizor vse dobe. Ta fini S-oddelni teleskop meri 33 palcov odprtin ll”zložen in staae samo f 1 CII Čista stekla fine kvalitete. Po- ’‘d1““ litirani medeni obročki in 2 pokrovčka. Čudovitjin instrument za tako nizko ceno Vsakdo g« lahko Ima. Pošiljamo na vse dele sveta, poštnine prosto na prejem $1.50. Ne odlašajte, naročite takoj! Naslov: P. E. FRETER & Co 52 Dearborn Str. Chicago, III.
,m 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, za možke aližensRe l8k SOLID GOLD filled z lepo Okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni 5ns. primerne delavcem na železnicah. L)AMČENAZA20let. Za prihodnjih 60 dni po?!jcmo to uro na vsak naslov po C. O. D. za 86,75 in vozne troSkc, n a pregled, in ako ni, kot se tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaš $35.00 za ravno takšno uro ako io kupiS od domačega zlatarja. Posebno dobro l4k pozlačeno verižico in n^vezek daruiemo z vsako uro. %
EXCELSIOR WATCH Co
BOS ATHENAEUM B LD G, Chicago
V času dela in jela, spomni se na ne-delo in ne-jelo.
Vsakdo, ki ima nagon do kmetijstva, naj kupi kos zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, tr-pentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži, temveč kupi-,- ako več ne moreš vsaj 40 akrov zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu.
Prevzel sem 40.000 akrov najfineje ravnine, za naselitev. Vsa zemlja je moderno kanalizirana po državi. Tukaj ponavljala se bode stara pesem. Kar se danes nudi za. $16 alter, predho mine 20 let se bode prodalo za desetkratno ceno. Ako se oglasi dovolj Slovencev, rezerviram 10,000 akrov izključno za nje. Kar je obdelane enake zemlje plačala je leta 1909 od $50—100 v pri-delku'Tavole, $30—50 v koruzi itd. Kar se seveda lahko dokaže s številkami državne statistike. Kaj je kmet in kaj je najbolje plačan delavec v mestu? Prvi je pro-st gospod; kar snesti ne more, proda in to za drag denar. Drugi je sužen druzih. Zakaj t-oraj ne postati prost in neodvisen? Pomislite, vaši otroci ne bodo mogli zemlje kupovati, ker cene bodo previsoke in to naj si vsak zapomni.
• Vsa zemlja je enaka, vsa cena je $16.00 aker, zraven železnice, postaje ali pa vstran. Kjer koli te bolj veseli, tam ti je na izbero. $6.00 na aker takoj in ostanek na 6% obresti poljubno F. GRAM REALITY CO. NAYLOR, MO;
^ Zakaj trpeti bolečine, ko iste lahko takoj ^ ^   m............mo d ženete s	o——»
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
“KAPSOL”
čudovitim mazilom za vse bolečine kot revmatizem, nevral-gijo, glavobol, trganje v križu. Isto tudi odstrani otekline in prežene otrplost.
Navodilo: Pomažite malo Kapsola na prizadeti del dvakrat na dan. Cena 50c., po posti 55c. Denar lahko pošljete v znamkah.
J. C. HERMANEK
LEKARNAR
1800 So Center Ave.,	Chicago, 111.
*
*
*
*
*
*
*
4
4
4
4
4
^	4** 4 4	4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 X
Slavnemu občinstvu
blagohotno naznanjamo, da je naša nova pomladanska razstava oblek za odrasle, miadino in dečke, klobukov, spodnjega perila sedaj popolnoma založena. Pridite pripravljeni in oglejte si naiDOvejše in najlepše vrste blaga, ki «mo jih kedaj imeli
Možke pomladanske obleke SlOdo $25 Obleke za mladeniče.. ....$5 do $15 Obleke za dečke...$2.50 d0 $10
Blue Island Ave. & 18. cesta.
Jelinek & Mayer lastnika.
P
ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
P LAGER j MAGNET [ GRANAT
1
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, III.
toči PERU PIVO*
PERU BEER COMPANY, Pern, III.
Podpirajte krajevno obrt!
31S»S8S8£8SISKSB£ilSiISIiSl&lSUS IS (SpiSMIMmiSiS!
I Vašo obleko napravim po meri |
5	in vašem okusu; nikar nekupite obleke,	t
?	ki je bila narejena za koga dru ega.
ICHARLES TYL I
THE POPULAR TAYLOR
1945 So. Halsted Str. nasproti 20. ceste, Chicago, lil.
Na zahtevo pošljem vzorčena vse kraje, samo pišite mi kako barvo, kakovost in ceno želite.
m

T » * fTi T » T-T-^-T T T -y-y-T v	rrrvytTrT^^
Slovensko Delavsko Podporno in ;™g==Penzijsko Društvo^rrr:
*'m\
Ustanov.	V fjp 21. nov. 1909
■*» **
WH<H
I
I>AliRA(iH, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: Fran Plazzotta, Madison, Pa. Box 23.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
BLAŽ ČELIK, Adamsburg. Pa. Box 23.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
OHIO IN WEST VIRGINIA.
‘ ‘Cincinnati Post” prinaša vrsto razprav o West Vinginskem carovanju) na premogarskem polju in med t^rni pilše tudi na kak način tekmuje ta država s drugimi. Med drugim pravi: Ohajsko 'preinogar.sko industrijo goltajo druge didave liki kači boa, ki pogoltne kunca. In to je res.
IKedri o pazu j e gibanje operatorjev v raznih, državah bo opazil. da so se operatorji v ,0hio zadnje čase postavili po robu drugim operatorjem posebno o-nim v West Virginiji, katerim načelu jejo Baldwin!
West Virginija s Baldwini, sodnijlskimi prepovedi in brzostrelnimi topovi, je zmagala v pridobitvi najdaljšega delavnika in najslabše plače nad vsem poljem ‘iuohkega premoga.
V letu 1D90 .so neunijski pre-mogarji v tej državi delali deset uir na dan in dobili po 41c od čiste tone. Pretnogarji v Ohio so delali tsamo 8 ur na dan in dobili po 71« od tona. V tem se vidi razlika.
N'e samo West Virginia, ampak tudi zapadna Pennsylvania, Indiana in Illinois imajo vtečje u-godnosti nad Ohio v oziru cene prevoza. Štefan Elkins in kolegi njegovega tipa na visokih me-staih, so dokazali, da 'imajo posebno vrednost — za velik busri-nesis. Operatorji v teli državah imajo cene, ki jim odpro vse trge na severu, jugu, vztoku in za-padu, med tem ko so operatorji v Ohio omejeni na krajevne trge, nadalje na jezerska pristanišča in obmejne kanadske trgove. In še ta lokalni business jim hočejo iztrgati sosedni operatorji.
iVelik faktor v tem zajedanju je vloga železnic, ki prevažajo premog, kot n. pr. Hocking, ki ima sama razne~premogokope. — Bivši predsednik Roosevelt, nepristranski prijatelj kapitala je storil kar največ je mogel/ da odpravi to kompeticijo, s tem da je izposloval zakon, ki je določal, da železniška družba ne sme kot lastnica premogokopov prevažati premoga iz svojih premogokopov. Vendar jj} zakon so od železnic lastovana sodišča izjavila za neustaven.
Akio pomislimo, da so morali o-peratorji v Ohio plačati za 150
milji prevoza isto ceno od tone kot i Westt virginski operatorji ea 250 do 500 milj, tedaj takoj razvidlimo kje stojimo. Pri vsem tem pa J. P. Morgan figurira najvažnejšo dl o go in sicer kot lastnik, oziroma delničar raznih že-'leižnicj 'in operator premogokopov. Umevno je tedaj, da neodvisni operatorji v Ohio «o vsled tega na škodi in da ne. morejo kompetirati s operatorji, ki ob enem taste železnic« ali pa katerim daje želeizndška družba veliko nižje cene za prevoz premoga.
Iz poročil povzamemo, da v Cincinnati, Ohio, se požge vie® West virginskega premoga, kot pa domačega pridelka, ki je v bližini. Premog iz West Virginije pride ceneji v Toledo, O. kot pa premog, skopan v bližini. Ta položaj je Morgan primeroma izkoristil. ko je špekuliral na Hocking, da ga dobi v svojo pest. On sam pravi v svojem načrtu in pogodbi: “Zadnja leta je nadomestil West virginski premog domačega na trgih države Ohio. Re3 ‘je, da se more West virginski premog prevažati večjo daljavo,
toda to ni več kot nevtralizirano visled fakta da (1) kakovost virginskega premoga je boljša od ohijškega. (2) V West Virginiji ne gtane produciranje premoga toliko, kot v Ohio. (3) Tudi prevoz West rVirgtinskega premoga ne stane toliko, ker istega nalagajo v “box kare”, ki bi druga-> če šle prazne na zapad.”
Tako je preračunil J. P. Morgan in pri vsem tem je mož resnico povedal. Iz poročila države West Virginia glede produkcije premoga z leta 1908 povzamemo, da družbe so povprečno plačale po 46c od tone to je 2240 funtov. Unit,j,s ki standard ton pa ima samo 2000 funtov. V Ohio je skoro vse organizirano tedaj se lahko reče, da West virginski operator profitira 240 funtov na vsaki toni, med tem ko Ohi.jski operator tega ne dobi in potem takem dolbi West virginski premogar le 41 c od čiistega tona.
Unijska plača v Ohio leta 1908 j« bila 90e od tone, seveda premogar je pri tem zgubil 22% za drobiš in na ta način bi dobil premogar le 71c od tone.
Operator neumijskega premo-gokopa pa ima več prilike, da goljufa premogarja in večkrat se je pokazalo, da neunijski operator ima marsikatero za svojim rokavom. V West Virginiji po neunijskih premogokopih so operatorji uveljavili in v navado postavili. da se premog meri po karati (vozovih). Mnogi operatorji imajo navado da polagama povečajo vozove. Danes je premogar plačan od 11/-2 tona kare in drugi teden pa od 2 tonov. To je seveda navadno ropanje, toda taka navada se namreč zaseje s sodniijiskimi prepovedmi in prav dobro uspeva pri Baldwinih. Preračunano je, da vsled tega ropanja dobi premogar samo po 31c od tone, namesto 41c.
Premogar v West Virginia dela deset ur na dan in unijski premogar v Ohio dela samo osem. Premogar v W. Virginiji dela več
| dni v letu kot pa njegov tekmec v Ohio. V letu 1908 je premogar v Ohio povprečno napravil lbO dni. med tem ko je oni v W. Vir-g nija delal 220 dni v letu. In tukaj figurira Baldwinov injunction sistem. “Mi ne rabimo prenehati z delom, da poravnamo delavske pritožbe,” pravi neki operator v West Virginia in to je gola resnica..
S tem, da kompeticija škodi o-peratorju v Ohio, je prej ali slej prizadet tudi premogar.
Delavec pa ne bi smel poznati kompetieije pri delu in zaslužku, temveč bi se moral medsebojno sporazumeti glede plače in dela. To pa se zgodi edino le tedaj, ako so delavci člani dobre mednarodne organizacije. Ko bi bili pre-mogarjii v West Virginiji organizirani, se jih ne bi goljufalo pri m,eri in vagi, delali bi 8 ur in ne 10 na dan, ob enem ¡pa ne bi* jemali kruha iz rok svojii» bratom v Ohio.
ZAPOVEDI BOŽJE — POPRAVLJENE.
1.	Jaz sem Gospod tvoj Bog, ki te je pripeljal iz egiptovske dežele v hišo Suženstva. da te lahko vidim v deželi Myopia (krat.ko-viodnost) v hiši praznoverstva.
2.	‘‘Ne imej drugih bogov poleg mene”, pravi Gospod Bog Zlato; “jaz sem zavidljiv bog in kdorkoli oni ni podložen ga napravim revnega in obupanega.”
3.	Ne imej v ustih vedno in po-nemarnem božje ime; ampak v tvoji ,mošnji, v tv oljem podjetju, v napolnjeni blagajni, v izrabljanju slabih in neoboroženili, n« štej ga po nemarnem, ker Gospou tvoje-ZLATO je uspevajoč bog.
4.	Zapomni si, ne misli na nedeljo posebno v delavnikih! Šest dpi v tednu služi svoi kruh v potu svojega obraza, dokler se ne naučiš, kako znoj drugih zate ^luži. Sedmi dan pa počivaj in pozabi na svoje grehe.
. 5. Spoštuj očeta in mater, da ti pomorejo do zapeljive zvitosti in postanejo žrtve tv one nesramnosti ip tiranstva. Moder sin je o-ni, ki si tako zbere stariše, ki bodo bogati umrli ip pustili za seboj dobro ime in premoženje ujemi^ da ga zaipravi ip onečasti.
6.	Ne ubijaj, izvzemši ob času vojne na povelje parlamentov au če imaš dovolj, s čemur podkupiš poroto, korupiraš sodišče in vzdržuješ visoko bando, po domače zvano. odvetnike. Ker lažje je revnemu zlesti čez šivankino uho. kot. pa da bi bil bogatin ob-ojen.
7.	Ne prelomi zakopa na ta«; način, da bi svet slišal, ali kar bi povzročilo, da bi moral iti na sodišče. kjer se razporoke dajejo. Kar stork', stori premišljeno, da se izogneš poročevalcev — mazačev. praktičnih katoličanov, ka-koršen "je Clevelandski psiček.
8.	Ne kradi' — v malih količi-
nah. ker oni, ki vkrade hleb kruha bo zaprt:	kedor pa vkracie
zemljo, se ga naj časti. Oni, ki napravi miljjon z zvijačo je moder in ubeži; oni ki javno ukrade cent je pogubljen in naj ho zapri.
KedaT v kradeš, vkradi zadosti, da i to bodo sodniki spoštovali, ker; zlato je bog, ki ga vse časti.
9.	IXe pričaj 'po krivem — ako' nisi ženskega spola, ker ženski je 1 dovoljeno lagati, ker ona ne more streljati. Če .krivo prisežeš za mapj kot tisoč šakelov, tvoje ime naj 'bo raca, če prisežeš za manj kot. 10.000 šakelov. vsi. ki te poznajo te bodo imeli za bedaka, toda. če s tvojo 'krivo prisego dobiš miljen šakelov ali več, postaneš princ v deželi Sibaritov (razkoš-| ja) ip tvoje ime bo čaščeno na vekov veke.
10.	Ne poželi hiše svojega soseda — ker varnejše je postaviti j lažni.)iv odstavek v pogodbo in i
'hladnokrvno žagati drva. Ne želi ¡svojega bližnjega žene'— ampak raztrosi kako laž in čas bo storil ta drugo. Ne poželi njegovega mo-' ža — hlapen — samo kupi ga; tu-; di ne njegove dekle, daj ji' za-1 bojček draguljev; niti njegovega vola — ker konj več zaleže, niti njegovega osla — ne, ker ti si saini dovolj velik; niti česar. ,kar je njegovega, ker brez ur eh a ne moreš tega doseči. To naj delajo samo bogatini, ker če bi reveži postali pametni, bi kmalu vse 'bogastvo šlo rakom žvižgat.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK In OBRATNO
mr
PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA:
Argentina.....18 May 1910
M. Washington .. 25. May 1910
Alice............8. June 1910
Oceania..........29. June f910
P aro i ki 0,1 plujejo vedno ob sredah ob 1. uri pjpoldne iz pristanišča Bash’s Stores, Pier No. 1 na koncu 5)te ceste v Snuth Brooklynu.
>
Naša pristanišča so:	Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja \ a šeg- a doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Go.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Proti prohibiciji.
Najboljše orožje proti prohibiciji je v rokah ljudstva. Uta je zmernost ne samo v pijači/- ampak tudi v jedi in v vseh navadah. Zmernost¡-'je podlaga dobro-bitja in zdravj. . Pripeti < pa se je večji množim ljudstva ia pri nekaterih prilikah; vrv o na stran pravila zmernosti v, da je kaka indispozicija temu Jedila. Tako nerazpoloženje se bi moralo takoj zdraviti, da se izogne nevarni Iboleizni. V takih slučajih priporočamo Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino. Isto bitno oizdravi holni želodec in ga .pripravi sposobnega, da sprejme in prebavi vsako hrano brez težav. Pri slabosti krvp temu zdravilu ni para, kakor tudi pri boleznih želodca, črev in mišic. Isto čisti kri in nosi krepilno hrano celo v najmanjše delce našega telesa.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner. 1333 — 1339 So. Ashland A ve., Chicago. 111.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlanticjue
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
^ew lerk v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi,
La Provence.........30.000 HP La Lorraine........22.000 HP
La Savoie...........22.000 HP La Touraine........20.000 HP
Chicago, nov parnik.....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Pristanišče 57 Fbrtb Ri/er vzaožje 15tS St., New York City,
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MATRICE W . K.OZMINSKI, glavni zastopnik za zapad,
na 71 Dearborn St. Chicago, 111.	r-'
I rank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
DRUŠTVO ŠT. 35 S. S. P. Z.
v Franklin, Kans., opozarja svoje člane na bolj točno obiskovanje sej. kakor tudi. da oni člani, ki imajo za izdelati oporoke, da to čim prej store, drugače se bo žnjimi postopalo po pravilih.
'S bratskim pozdravom 2x	Ivan Žagar, tajnik.
KJE JE: Frank Mušič doma iz Logatca pri Ljubljani, pred dvema leti je bil v Forest City, Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov bratranec Jaka Trček. P.
O.	Box 419 Forest City, Pa. 3x
Ali ste že poslali naročnino za “Glas Svobode”? Ako ne, blagovolite to storiti takoj.
*
*
*
\kt
*
1*»
*
*
*
*
3** 4** ********4 4**4** J|** ********* ******£££&*:£ r
OTTO HORACEK
Diamanti, ure, stenske ure ii zlatnina
*
*
m
m
*
^ 1843 Blue Islatii Avetiue, Chicago, Hi.
>*< .
J	Dajemo posebno pozornost pri	popravljanju ur in
*	druge zlatnine.
*	.
s Izdelujoči zlatninar.
OČI pregledamo zastonj.
p» S« t-f-f- «»«»«C;»	Ï-S-5- f-tE-VS-F- iMH
n


Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. & 19. ul,-
VLOGE $2,500,000 00
GLAVNICA . $200.000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva in edina češka državna banka v Chicagi. Plačuje po 3% od
x vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. PoSiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte ia posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.

PRIZMM

IN TISOČIH
ozdravljenih in hvaležnih bolnikov kateri vam dajejo dokaze zaslug svetovnoznanega ia
NAVODILO i|
v K
ZDRAVJU %

i»3	ct» rivYA
oVteT ^	PflONO




¿0
slavnega ravnatelja od
THE COLLINS NEW YORK MEDI CAL INSTITUTE
«
kateri se žrtvuje, in je ozdravil že nebrojno število slovenskih bolnikov.Vsaki bolnik, kateri seje zaupno obrnil, na slavnega ravnatelja tega zavoda je bil zadovoljen, zadobil popolno zdravje in srečo, katere se veliko družin, očetje, matere in otroci vecele.
Nima bolezni na svetu, katere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in katerih zdravniki tega zavoda ne bi mogli v kratkem čnsu ozdraviti, najsibode možka; ženska ali otročja zastarela ali kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zavoda zamorejo povoljne uspehe svojega delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi dokazali v katerih se ozdravljeni bolniki z najprisrčnejimi besedamizahvaljujejo za jim podeljeno pomoč in zdravje.
DRUGI ZDRAVNIKI KATERI OGLAŠUJEJO IN GOVORE VELIKO O SEBI NE MOREJO DOKAZATI NITI JED'NEGA POVOLJNEGA DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA.
Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti in posvetne srečo in trpi v bolezni, temveč naj se takoj obrne na znameniti in svetuznani zdravniški zavod ker našel bode največjo srečo in pridobil zopetno popolno zdravje. 1
Pridite osebno ali pa pišite na
The Collins N. Y. Medical Institute
140 W. 34th Street, New York City.
Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj.
Uradne ure bo: Vsaki dan od 9 ure dopoldan do 1 popoldan in od 2 do 5 nre popoldan. Ob nedeljah in praznikih on 9 ure dopoldan do 1 popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 ure zvečer.
' v
■ c. , ’v " .	• • *-r*	:
jJOPISI.
Taylor, Wash.
Cenjeni Glas Svobode: —
Upam, da pride ta-le dopis v javnost, ker bi prav rada popisala ob kratkem svoje misli.
'Z delom gre tukaj še precej dobro in tudi zasluži se ne premalo, ampak delo je tukaj skabsko in Ce se kateri delavec pri bossu pritoži, pa mu malomarno odgovori : Well, če ti ni všeč pojdi v pisarno, tu imaš “čas” in pojdi od koder si prišel.
Ce bi bila jaz fant ali mož., se ne bi pustila tako brez vsega ivzroka odsloviti in zahtevala bi svojo pravico. To se pa ne zgodi samo tukaj ampak povsod, kjer so ubogi delavci preveč boječi ter si mislijo : Vesel sem, da delam, kaj bi še štrajkal! Vprašam vas: Ali ni bolje, da prenehate z delom en čas in vpeljate unijo, da bodete imeli več pravice kot pa tako?
Delavci in delavke ali še vedno spite in se še niste zbudili iz 'vaše go spanja, da tako dolgo čakate in se ne borite za vašo pravico. da tako potrpežljivo in vdano delate za svojega delodajalca. da potem lažje: svoj debel trebuh siti in se va>m smeje, ker on brez vsega dela tako veselo in zapravljivo1 živi, za tè'be dragi delavec pa še prijaznega pogleda nima? Delavec,, zakaj delaš kakor mule celi dan. pa še včasih nimaš, da bi se do sitega najel in si privoščil čašo pive, da bi se po truda polnem delu malo okrepčal. Naši ljubi, božji namestniki, nas talko lepo uče o pasji ponižnosti in oslovski potrpežljivosti pov-darjajoč, da moramo biti podložni našim delodajalcem, če hočemo po smrti priti v nebesa (če so sploh kaka nebesa, jaz jih še nisem videla). Za nas uboge delavce je vse greh kar naredimo, da ni onim debeluhom povelji. Za nje ni nobenega greha, ker kedor ima denar si nebesa že na tein svetu kupi. Kedor pošlje par tisočakov “sv. Očetu” v Rim dlobi božji blagoslov (ako prav je Žid ali protestant kot Morgan, Carnegie i. d.) potem pa lahko naprej goljufa in delavcu kri pije, dokler ga ne posuši kakor pajek miubo, katero vlovi v svojo mrežo. Kedar ji izpije kri jo pusti na miru. ker nima od' nje. nobenega dobička več. Zakaj naj bi bila talka razlika na svetu, ko smo pa prišli vsi enaki in pod istimi pogoji narave-vstvarnice na svet? Zakaj taka ločitev ? !
Delavci in delavke, matere in očetje na noge in pomagajte boriti še za pravico, če tudi mi ne dočakamo zaželjene svobode, da s'e bodo vsaj naši potomci veselili, se nas spominjali ter nam o-stali v blagem spominu hvaležni za pomoč in dobrote svobode.
Žene in dekleta! Pridite na našo itran! Odpovejte se tistim čfrniosuknježem, ki pravijo da so božji namestniki, predstojniki o-ne cerkve, ki je neštetokrat preklela. ženb kot n. pr. ‘ ‘ v bolečinah boš rodila svoje otroke”. Sv. A-postol Pavel je rekel : “Molči žena v cerkvi”, nieej.ski cerkveni zbor je imenoval ženo naravnost: peklenska vrata, pot k razuzdanosti. škorpijov bič in nekoristen stvor ; koncil iv Tyiru se je pečal s sumljivo hudobnostjo 'žene in na d'rUgem. cerkvenem zboru se je razpravljalo, če ima žena dušo; sv. Augustin pa pravi doslovno O ženi : “Cim ¡bolj pobožna je žena, tem več ima v sebi razpoloženja 'k razuzdanosti in pod krinko pobožnosti se skriva poželjivost ali strup okuženosti.”-
Tega rimska cerkev še danes ni preklicala in vkljub temu si duhovni prisvajajo nekako oblast nad nami. dasi ne bi imeli kaj od nas iskati, ker po njihovem mnenju mi nimamo dkše, toraj tudi ne moremo priti ne v nebesa še manj pa v pekel.
V duhovne sem dolgo vrjela, dokler nisem prišla d'o spoznanja in mu pokazala fige. Spoznala sem, da duhoven je slabši kot ke-do drugi. Ne nosite svojega trdo zasluženega denarja ljudem, ki pravijo, da nimate duše, da ste škorpijonov bič in nekoristen stvor. Vprašam le, če je ženska vse to zakaj pia gospodje duhovni sprejmejo denar od nas in ga ■z veseljem zapravljajo. Delat naj gre kot mora tvoj mož ali fant pa bo vede] koliko je denar vreden in kaj jie ženska. Za tisti denar, ki1 gia bi imela dati svojim preklinjevalcem in zaničevalcem, naroči se na Glas ¡Svobode iz katerega ,se lahko dosti' naučiš in ti bode mnogo več koristil kakor

pa duhoven, kateri ne zna dru-zega, da nas moralno klofuta in daj pa daj dokler imaš še kaj.
Tavlorčani smo srečni, ker nimamo teh beračev, ker naši fantje so Ibili: bolj pametni in so raje ustanovili S. ¡S. P. Društvo, katero toplo priporočam vsem rojakom in rojakinjam, ker ob časni bolezni in nesreče te bo ono podpiralo, duhoven te pa ne pozna več če imaš mošnjo prazno.
Pozdrav vsem Svolbcdomi slečem, vrlemu listu pa mnogo novih naročnikov in naročnic.
Somišlenka.
Sand Coulae, Mont. Cenjeno uredništvo: —•
Prosim', da priobčite te skromne vrstice v nam' priljubljenem in za delavstvo prekoristnem listu: Glas Svobode.
Poročati vam moram, da tukaj se slabo dela. da 1 do 2 dni v tednu ni nič kaj. preveč. Pa tudi ne moremo nič .boljšega pričakovati in delavec pod temi razmerami ne rabi upati, da bi se na boljše obrnilo. Ko bi se seveda vsi delavci in delavke zavedale svojih pravic, pa bi bilo na malh boljše. Talko pa dokler s-e bomo v božjo voljo vdajah in ne v svojo, nam ni treba misliti na kaj' druzega kot na žulja ve roke in prazen želodec. Ne davno tega je bilo priobčeno v slovenskem dnevniku vzrok draginje in. omenja, da pravi vzrok draginje je preveliko producira-nje zlata. Oni stavek nam da veliko, veliko miisliti in zaključek prbmotrivanja je ta, da dotieni list ni- delavski list. temveč cika na kapitalistično stran.
Delavci, delavke, zbudite se že enkrat in mislite, da smo ljudje kot drugi. In zakaj naj Ibi bil ubogi trpin tiran in črpan do mozga, med tem1 ko se dragi sprehajajo, vesele, zabavajo, imajo vsega, kar si žele in žive v razkošju.
Da ‘čas je, da se delavstvo pro-budi iz tega strupenega sna. Ali ni danes delavce tlačen od trinoga. kapitalista, tako kot je bil nekdaj suženj. Ce ravno ne pada bič po delavčevem podplatu, vendar pa batine, ki more dušo' in brutalno padajo na želodec so hujše od 'biča starega fevdalizma.
¡Kapitalist ima v zakupu še enega. ki skrbi da ljudstvo ostane nevedno in to je oni. ki nam obeta ■plačilo na onem svetu, seveda pri tem moramo biti potrpežljivi in vdani v voljo božjo, oib enem pa moramo dajati za maše in kupovati potne listke za oni svet. Ce pa slučajno1 nimamo penezov za nabavo teh popotnih listkov, tedaj smo> gotovo zgubljeni — odpadniki že na tem svetu. Pamet, pamet!
V št. 14 (Glas Svobode sem či-tala dopis iz ¡Superior. Wyo., v katerem se je nek rojak jezil nad impartinenco ondotnega gospoda. ki je zahteval, da mu gospodar plača zato. ker ni mogel spati. No ta je pa lepa; onega gospoda pa bi rada poznala, ki jie tako predrzen, da ljudem računi zato, če eden zakašlja. Kak vzrok je imel za tab nastop ne vem, pač pa si mislim, da gospodu je 'bilo žal, da so godovnjači pili in za pivo dali denar, namesto njemu. O bog nas varuj slabega vremena in pa slabih duhovnov, posebno talrihi katerim je dolar najviš-j,i in najmogočnejši bog.
'Tukaj v naši1 bližini se ne bi o>-nemu gospodu slabo godilo, kajti tukaj nas ne morejo ne videti. V. A. S. so enkrat prav debelo oplazili po i troje m soprogu. Za isto jim’ gre vsa čast. saj so si morali “šribarjia” iz druzega kraja naročiti. da jim je skrpucal dopis, ker sami kaj tacega niso zmožni. Med drugim' pišejo, d'a 'Glas Svobode je hinavski list, da od spredaj liže. od zadaj praska. No, no, glejte si, sedaj že poper praska. Nadalje piše, da se je mojemu-možu um omračil. Ti bedak vseh bedakov! Ali veš, da je moj mož res imel ono fliko seboj, kot jo ti imenuješ 'G. (S. in ali veš ko si vzel l ist, da ,«i čital/ kateri lii-t si imel v rokah? Ali veš, da si imel v rokah Glas Naroda? In vendar si. trdil, da G. N. rad' čitaš. Slep si' in žabja jajca so se zalegla v tvojih puhlih možganih, ker nisi vedel, kaj si imel v roki. Za sedaj naj zadostuje, v doboče pa tikovemu tepcu ne bom odgovarjala, ker z bedaki se ne more pametno polemizirati. Vzemi pa moj nasvet. Kedar boš še koga napadal, se prej prepričaj in .odpri oči ter se prepričaj, če je dotiena oseba, kojo hočeš napadati, mož ali žena. ¡Svetujem ti tudi, da pustiš mojega soproga na miru in piši na-
tanko in možato, ne pa kot kuka lažnjiva babura. V ostalem pa tudi ni možato, da bi se moški podpisal pod dopis, katerega kaka ženska narekuje.
Rojakinje, rojaki naročajte se na GLas ‘Svobode, kajti ta list je edini, ki se 'bori za delavske pravice in dobrobit slovenskega trpina.
K sklepu pozdravljam vse rojakinje in rojake, tebi list pa želius mnogo uspeha.	Ivana T.
Calumet, Mindh.
Kakor se zvezdice utrinjajo iz vsemira, tako se utrinjajo človeška življenja v večnost. Danes meni, jutri Tebi, in ni nam znano ne ure na dneva, kedaj nas Vsevečni odpokliče iz doline solza.
Tudi danes mi je zabelj-ežiti novico o smrti, ki sicer ni zbirala smrt v vrstah mož ali žena — ne — posegla je po nedolžnem otročjem življenju in upihnila luč življenju otroka, ki je bil nada in veselje žalujočih starišev.
K večnemu počitku smo spremili dne 9. t. m. 3 in pol leta starega Ernest. Viljem ,Schweigerja. sinčka v narodnih krogih dobro znanega, g. Josipa ¡Scihvveigerja. slovenskega mizarja in ustanovitelja Zveze slovenskih fantov na Talumetu. Umrli Vilko bolehal je dalj časa in smrt ga je rešila trp-ljen.ja.
Ne bodem p!sal širši nekrolog o pokojnem Vilko tu. rečem le: Rodbino Scbweigerjevo' naj tolaži zavest, da je šel mali tja, kamor je namenjeno visim in kamor pridemo vsi. ■
Koncem dopisu pa rečemo prijatelju Scfoweigerju :
“INe žaluj, ker Ti je vzela kruta
smrt,
Sinčka, ki bil je ponos Tvoj Tolaži se, ne bodi žalosten —
potrt.
Saj .sinko šel med angeljski je
roj.”
R.
Cleveland, O. Cenjeni urednik: —
V zadnji številki sem* čital dopis tikajoč se urednika C. A. (šmira.rije), ki kaj nad trdi. da je praktičen katoličan in pije bratovščino s takimi učitelji morale kot je neki pobegli kaplan, katerega je. policija imela na tinalniei.
Tukaj vam pošljem izrezek iz nekega listed, ki je pravo zrcalo, v katerem1 se naj učitelj morale v Clevelandu našpegla:
Koncem leta 1908. je ležal v dunaj. ki bolnici usmiljenih bratov 201eten izredno lep mladenič Anton Liedl. Brat F a ust us se je v njega — zaljubil.
Nekoč je Faustus mladeniča izvabil v svojo- celico. Tani ga je •gostil z vinom in likerjem, dokler ga ni popolnoma opijanil. Na to ga je zaljubljeni menili zlorabil.
To se je potem ponavljalo večkrat po dnevi in po noči.
Ko je konično mladenič ozdravil in zapustil bolnico, mu je brat Faust us dal 20 K. a kasneje še 10 K. Ob slovesu je brat Fauistns rekel mladeniču: “Kadar boš kaj potreboval, kar pridi k meni! Stara ljubezen ne zarjavi!”
Liedl je svojo ljubavno afero v bolnici pripovedoval svojemu tovarišu Josipu 'Sedlmaverju, ki je na to stvar izrabil ter izsilil od brata Martina Weberja pod grožnjo. da ga sicer ovadi, večje zneske.
Ko je bil kasneje brat Faustu» premeščen v bolnico usmiljenih bratov v Linču, ga je Liedl tam poselil v spremstvu nekega M6-rica Win ter j a, ki ga je predstavil za svojega strica, ter izvabil bratu Weber.ju 40 kron.
Po preteku nekaj tednov je Liedl zopet prišel v Lin ec v spremstvu 421etnega natakarja Josipa Lohnerja. ki ga je izdajal za svojega očeta.
To pot sta se Liedl in Lohner obrnila naravnost, na priorja u-.omlljenih bratov. Ta jima je dal 4000 kron. da bi molčala o zločinu brata Fausta - Martina Weberja. Kljub temu je prišla stvar na u-šesa sodišča in te dni' se je vršila obravnava proti Liedl, Bedlmay-erju'. Winterju in Lohuerju, ki so bili obsojeni v več mesečno težko ječo.
(Brat. FaUstus - Martin Weber pa se je odtegnil roki pravice s tem, da je pobegnil v Švico.
C. A. bi dobro storila za človeštvo, ako hi v uredniškem članku pisala kaj o času klerikalizma. ker sv. vera je začela pešati, da je kaj. Citajte sledeče:
CNadaljevanje dopisov na 8. str.)
Pošta
Država.
V DAR LJUDEM.
Vsaka kDjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku.
¡..ÎÎ1 želimo! da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi- Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni, život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju! Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma, brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POŠLITE GA NAM.
Dr. JOS. BISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg.; 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
t ako j^^pošl ete MenC zanima Pom>dba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo
Ime........
Naravno je, da človeštvo želi podaljšati si življenje, kar je najbolj mogoče in znanstveniki vsendob so skušali iinajti takozvani življenski uvarek. Ker pa nam ni dino, da bi večno živili, pa lahko do gotove meje po laljšamo naše življenje. Vsi sve-tovai zdravniki se strinjaj® v tem, da podlaga življenja je v prebavnem sistemu, to je v oiih delih našega telesa, skoz katerevgre hrana- Ko hitro pa je kateri del tega zelo važnega sistema bolan, že celo telo trpi. Ce mm pa je mogoče hitro ozdraviti ta bolni del, d i rimo zopet naše zdravje in moč. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavnih organov in isto je dobro poznano
Triner jevo
Ameriško zdravilno Grenko Vino
na skrivna msdicina, pač pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina enkih zelišč. Isi;o ne vsebuje nobenih škodljivih snovij in vsled ni arao a,ajneSlefššmii želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja pili lijo prebavne organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo
ER’8 Daje zdrav tek do jedi, ts..	krepi mišice in čutnice,
čisti kri,
¡§¡1^	napravi gladko obličje,
^	odstrani zabasanost,
¡J j t	povspeši čilost in ognjevitost,
►	daje nemoteno spanje,
in daljša življenje.
rabiti v-ak. član družine, od naj staršema do naj mlaj šega, za kar se neda '¿lih. čisto it in pristnost istega je jamčena po U!"S. Ser. št. 346-laiuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila- Zdra-pa pasti, zastonj! Pišite v domačem jeziku:
REGISTERED
JOS. TRINER
1333-1339 So- Ashland Ave.,	(
e opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in
čizdelek
¡TALIJU
*
ADRIATIC j
po staroj i najsigurnijoj
GUNARD LINIJI
POSTAVLJENA 1840 GOD
Slovensko-Americanska usluga
Od New Yorka do Fiume preko Gibraltara,Genove, Napolisa j i Trieste
Novo Modern! utvrdjeni Šifovl CARPATHIA, -	13,600	TONS
PANNONIA, -	10,000	TONS
zULTONIA, -	-	10,400	TONS
x Jedne Close Cabina $60 (dolara) do Naplesa $65.00 (dolara) do Triesta i Fiume
GUNARD STEAMSHIP GO., Ltd.
S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts.
CHICAGO
11! kod svakog obližujeg agenta, trgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave , Chicago, j
Druga vrata od Kasparjeve Banke i
Svobodomisleci! Naročajte, priporočajte in razširjajte naš list! — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika! — Bodite povsod širitelji njegovega poštenega prizadevanja!
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN 1/19 So, Centre Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
€ Kupite svojo pomladansko}» 1 ——	g obleko pri ======
Jj 1828-1830 Bine Island Avenne. jj
€ Zaloga obleke, klobukov, srajc in spodnjega ?» -----------------perila.-------------- *»
Izdelovanje oblek naša posebnost.
J
ODGOVOR MEŠČANSKEMU | PRIJATELJU.
“Če je ibil ta taistem, ” mi reče uimj meščanski prijatelj, “vstanu povzdigniti civilizacijo do sedaj-ne stopnje — postaviti te krasne' mostove, stolpe, parnike; organizirati to velikansko, železniško mrežo; vstvariti toliko različnih •potrebščin in umetnih del in nam obljiuibnje v kratki .bodočnosti letanje. v zraku, potem mislim,, da ta sistem je dovolj dober in prav ponosni bi morali .biti nanj, namesto, da g a ponižujemo.
O da,” nadaljuje, “delavec bi moral biti ponosen na svoj uspeh vselej, kotlar stopi na kak mod, katerega je po m ogel zidati; ponosen na stolp, katerega je zidal; ponosen na parobnod, kedar ga čuje tulit; ponosen -na vlak, ki stfrei mirno njega; ponosen na e-1'ektriko, ki jo rabi kedar lika di-janiant; da ponosen na šivalni stroj-
“ Delavci naj bi se prilagodili takemu ponosu, da tako bi se morali učiti!” in moj meščanski prijatelj je postajal navdušen sam od sebe.
Ponosen na svoje delo!
.Ponosen na svoje delo, ko pa zaslužek še ne zadostuje, da bi dostojno» živel on in njegova družina! Ponosen, na svoje delo, ko še ne dobi polovice, da si 'bi pridobili' nazaj zgubljeno moč po dnevnem delu- Ponosen na svoje delo. ko pa še ne zasluži, da bi stanoval v poštenem stanovanju, dasi plača dvakrat preveč na najemnini, vidi svoje na pol sestradane otroke in ženo, katerim je prevroče .poleti in jih» zebe po zimi — in hočeš li, da bo ta kreatura ponosna na svoje delo pod takimi pogoji?
V	svojem delu vidi le svojo, zakopano mladeniško moč in živahnost, muko, katero kličemo mezdni sistemi dela..
Ali naj ho zidar ponosen na svoje delo? Zakaj? Kak interes ima v delu poleg pičle hrane ki jo dobi iz njega? In njegovi delodajalci, podjetniki ornih mostov, stolpov, parnikov, železnic? Ali imajo oni 'kak civilni interes v teh delih poleg tega da obogato? Ali ni resnica, da dela ne .bi prevzeli. ko n,e bi 'bilo denarja, dobička v njem?
Današnji dan je delo edino le muka za delavca; delodajalec je pa oni, ki delavca muči in ga ropa.
Delodajalec! Moderni irfokih, s vado v pasti!
Mali košček mesa v pasti — nič od zunaj, ti pa greš ponj v past, ker si lačen in pa.st se zapre. Sušil ost ! Vrata pa se odpro in tebi se pove, da ti je na izbero. Ostani kjer si — živi na pičlem, oh, zelo mal košček mesa, dokler moreš ali pa se poberi. Mačka čaka odkimaj, toda to nič ne de, ker ti si svoboden človek in nihče te ne more riliti!
(v'e človek ubije človeka v jezi ali vsled želje, da ga oropa, je obsojen na smrt, da ne bo več ubijali. Če pa človek muči stotine tisove ljudi, jih strada do .smrti za dobiček ali ga tudi obsodijo na smrt ? Ne! Ta človek pa j.e raibelj in kuga človeštva, ki slabi in lihi ja potomstvo še ne rojeno. On je na varnem, dasi širi miizerijo vsepovsod, štori da si želimo poletja po zimi ,in zimo v poletju, storeč nas, da hrepenimo po nb-či, ko si bomo v stanu odpočiti u-trujene glide.
V	tovarni .poznam ljudi, ki delajo na ravno takih ponosnih stvareh kot si ti prej rekel in aa to delo dobe od $8—ld na teden, večina pa samo $8. Vsakdo ve ko-ffiko se da kupiti za ta denar; njihovi nagubani, hledi obrazi, sključen hrbet in raztrgana obleka pove vse.
V	slabo razsvetljeni tovarni, kjer jim. stoji “forman” vedno za hrbtom, delajo in delajo, dan za dnevom, leto za IČtom lačni, jezni, slabo oblečeni. In njihove mišli marsikrat poHete domov k svoji m na pol sestradanim otročičem in ženam, ki niso zadovoljni in se hitro starajo.. Ali; mloreš od' njiih zahtevati, da pod takimi okoliščinami dajo pozornost delu?
Kaj! nas more to zadovoljiti, če smo naredili dele kakega mostu, katerega nikoli ne prekoračimo' s veseljem? Ali šivalnega stroja, pri katerem se muči naša hlči in pri njem, v delu hira? Ali glide verige, ki mogoče veže j'« naše lastne sinove ali one naših sotrpinov?
Ponosni na naše delo ? !
•Ali so IbiIti sužnji, ki so zidali piramide veseli pri delu? Piramide, katerim se čudi vse meščanstvo in jaz s strahom, kedar mislim na življenja tam pokopana. Koliko življenj je bilo žrtvovanih za ohranitev mrtvih, trupel j !
Most ! Vsgk žebelj v stolpu, vsak kamen, vsako kolo v stroju je namočeno v znoju in nezadovoljnosti. Od povsod gleda »pobit ob raz. slabo raščena postava, sestradan otrok.
'Otroci zidarjev .ponosa civilizacije stradajo !
iStroj|i ! Kaj so ti storili za delaven? Morali Ibi biti njegov odrešenik. Delavca so zasužniLi ! Ali šiišiš meščan? Strojev suženj je človek v civilizirani deželi — suženj kosu železa — privezan k stvagi, ki jo je sezidali.
In delavci v rudniku — j,ami. Ali naj bodo tudi tii ponosni na svoj vsakdanji grob ? Odgovori, prijatelj.	7
Mož ali žena obsojena radi prost ¡lucijske obrti — trgovine človeškega mesa. mora prestati kazen v ječi. Todia tovarnar, ki ne plača svojim delavkam dovolj, da bi pošteno so preživljale, dasi dobro ve koliko za plačo, ki jim da, lahko kupijo in da njegova pohlepnost .po večjem' dobičku, sili ta dekleta v prostitucijo.
Ali ni tak tovarnar prodajalec belega mesa ? Kaka kazen ga doleti za oskrunjenje naših žena in hčer? Ali ni on človeška kuga? Ali visi Damoklejev meč nad njegovo glavo, kot nad glavo kakega dru zega zl o čin ca ? Ne .
Teorija, da najsposobnejši preji'vi slabe j ega nima tu nobene vrednosti, ker naj zlob ne j e namesto najboljšega preživi vse.
Ali naj bo delavka ponosna na obleko, katero zgptovi pa jo sama ne nosi?
Ali naj gre .potem ona z veseljem in ponosom' v tovarniško past — oni peklenski prostor, v katerem je nastavljen mal košček mesa za. vado? Ali nàj ostane zunaj, kjer jo. čaka mačka s odprtim gobcem ? Prosta ; svobodna je !
Dragi prijatelj, ta sistem, ki ga hvališ je zgrajen na moritvi in prostituciji in to je skrivnost naše civilizacije. Korist in dobiček za par, sramota in revščina za mnoge.
RAZNE NOVICE.
Politični boji na Francoskem.
V tej deželi finih manir in etiket, se vedejo vse prej nego dostojno. Poročali smo o napadu na mini-.ster.sk e ga predsednika Brianda, na katerega so metali revoluei jo-narji kamenje. Sedaj pa javljajo francoski listi o napadu n,a bivšega ministra zunanjih stvari Del-cas eja, kri je bil na nekem volilnem slbodu težko ranjen z revolverjem. Rane so nevarne.
Pruski hakatizem. Eden glavnih ustanoviteljev pruske proti-poljske hakate, oziroma društva Ost mark, deželni ekonomski svetnik Kennemann je umrl v Poznanju v starosti 96 let. Društvo “Ostmark”, ki si je stavilo nalogo nasriloma ponemčiti Poljake in jih s pomočjo nakupovanja posestev pregnati z rodne zemlje, so ustanovili gospodje Haihnemann, Kennemann in Tiedemann. Zato so protipoljsiki besneči po začetnih črkah teh treh mož imenujejo: .hakatisti.
Čin maščevalnosti. V noči od 15. na 16. aprila t. 1. pogorelo je poiielstnikn Mikuli na Grcibelnein ob juž. želez, vse, kar je zval svojega. Zavarovan je bil le za 1600 kron. Komaj je rešil svoje in svojcev življenje. Zgorelo mu je 14 prašičev in tudi 1600 K suhega denarja'mu je vpepelil požar. Obča sodba je, da je zapalil o-genj njegov sosed Zupane, 761 et-ni starček. Le-ta je imel pred nekaj časom z Mikalo neko prepor-no zadevo glede posest)'., ter je pri tem podlegel. — Stari Zupanc se j.e še tisto noč ustrelil s samokresom, in sicer pri svojem sinu. ki imia vštric grobekke stacije gostilno. V jutro drugega dne našli so ga mrtvega na stranišču. Tako se je mož odtegnil posvetni pravici.
Avstrijski klerikalci v vladni lopi. 'Na Dunaju se zadnje dni gode prav čudne stvari. Rjoveči lev. dr. Šušteršič, je postal nenavadno krotak in pravijo, da ne Ibo dolgo trajalo, ko bo kot pohlevno jagnje zobal oves iz vladnih jasli. — Češki listi namreč poročajo, da se nameravajo češki in sloven. klerikalci ločiti od “Slovanske Enote” ter se pridružiti nemško-poljski vladni večini. Seveda bo-
do za to izdajstvo dobili mastno plačilo. Kra v jo kupčijo med vlado in klerikalci bo seveda poplačal slovanski kmet s svojo kožo»!
Koliko stane potovanje po zraku? Sedaj je stalno določeno, da se bodo iz Monakovega do Otbe-rammergava v času od 15. maja do 1. oktobra 1910 vršile za pasi-žirje vožnje po zraku. Te vožnje s'e bodo vršile z največim tipom Pa rsevalovih zrakoplovov. Vožnja'iz Monakovega in nazaj 'bo stala 550 imark. Zrakoplovi bodo vozili tudi v druge kraje bavarskih planin in sicer po enakih» cenah. Kratke okrožne vožnje v o-»kolici Monakovega stanejo za i> sebo 220 mark. Zrakoplovna družba “Parseval” v Monakovem posoja halon tudi družbam za eno-ali večdnevno vožnjo in računa za to 5500 mark na dan.
Najdebelejši človek na svetu.
V	Auvergnen je teh dni umrl mirovni sodnik Aleksander Roli and, ki je bil najdebeleji in najteži človek na svetu. Tehtal je 258 kilogramov, a okolu prsi je meril 1.81 metrov. Umevno je, da ni uiogel hoditi peš, marveč se je vedno vozil. Po železnici se ni vozil, ker so bila vrata vagonov preozka. da bi mogel notri. Zanj so morali napraviti posebno krsto. Ali na pogrebu je nastala nepri-liika. Hišna vrata so bila preozka, tako da niso mogli spraviti skozi nje krste, zato so morali razširiti okno in kr ito na vrvi spustiti na tla. —
“Prepričanje”. “Zeitsohrift des oberoster. Lebrervereines” objavlja sledečo mično dogodbi-co: Za mesto nadučitelja v X. se je oglasilo 17 kompetentov, ki so imel»' od 1 do 43 službenih let. Boj je bil zato hud. Vsi so bili že prej izstopili iz -j- -|- -|-. Učiteljskega društva, v kolikor so tam sploh bili. Podelitev mesta je bila torej silno, težavna, vsak od kompetentov je 'bil “priden in vreden”. — Vendar je dobil mesto najmlajši, ker mu je pri predstavi zrdknil izpod hlačnice noc. obširen—ška-pullr, kar se do tistega časa še nikdar ni zgodilo. Ostalim je padel le “slučajno” iz žepa k»a»k o-goljen rožni venec. Ker pa je' torej dobil mesto naj mlajši, so se ostali starejši “pridni” kompe-tentje tako razjezili, da so vsi še tisti dan naznanili — izstop iz katoliške cerkve.
Volilna reforma na Hrvatskem.
“Pokret” priobčuje nekatere podrobnosti volilne reforme, ki se km v kratkem predložiti 'hrvat-- k e mu saboru. Po novi volilni reformi imajo volilno pravico po mestih vsi, ki so izpolnili 24. leto in ki plačujejo najmanj 10 kron. v Bakru, Senju, Karlohagu, Go-spiču. Otoču in Ogni inu pa najmanj 6 kron direktnega davka.
V	drugih okrajih imajo volilno pravico tis»ti. ki plačujejo najmanj 15 kron. v Liki pa najmanj j 6 kron direktnega davka. Pasivno volilno, pravico imrajo tisti, ki vživajo že najmanj 5 let domovinsko pravico na Hrvatskem, ki znajo pisati in so vešči hrvatske-ga jezika. Od volilniosti so izključeni vsi deželni in občinski uradniki. učitelji in profesorji izvzem-ši vseučiliških profesorjev. Za kandidata se proglasi tisti, ki ga kiandidujie najmanj 15 voliicev. Ako je v kakem volilnem okraju prijavljen samo en kandidat, ga volilna komisija proglasi za izvoljenega brez volitve to je brez glasovanja.
Podkupljen sodnik. Franeoki kmetič je prišel k advokatu ter ga prosil, naj bi ga v neki pravdi proti njegovemu sosedu zastopal. Odvetnik sprva ni hotel sprejeti zastopstva, k,er je »bil prepričan, da bo njegov klient tožbo izgubil. Ker pa »kmet le ni hotel odnehati, se je.icdvetnik slednjič vdal. povedal pa »mn je, da bo pravdo sosed' dobil. Kmet se nekoliko pomišlja. nato pa vpraša odvetnika:	“Ali ne mislite, da bi bilo
dobro, če pošljem sodniku dva zajca?” Kaj pa vendar mislite?” mu .odgovori odvetnik:	“Če to
storite, potem še bolj gotovo izgubite tožbo.” Nekaj dni pozneje se je vršila obravna. Odvetnik je zastopal zadevo svojega klienta zelo malomarno, ker je bil prepričan, da je ¡stvar izgubljena. Kako pa se je začudil, ko je sodnik obsodil nasprotnika, ki mora povrniti tudi vse stroške. — Zunaj pa je stopil »k odvetniku kimetič, rekoč: “Vidite gospod doktor, kako prav sta prišla moja. zajca.” “Kaj. sodniku ste »poslali zajca.?” “Da”, odgovori kmetič, “ampak v imenu mojega nasprotnika.”
'<tth
Rojakom naznanje.	I
I
V poslednjem času so pričeli nekteri Židovi po svetu širiti vest, da pošiljajo novce po j* telegrafu v staro domovino za 50 ct. stroškov. Da tem 6topimo v eno vrsto tudi pri nas, sestavljamo dotični kablecode ter bode v par tednih gotov. Kdor prvič pošlje denar v staro domovino, ni niti	x
misliti, da je to mogoče za 50 ct., ker velja vsaka beseda 32 ct. Urediti se da to le za stalne in večkratne pošiljalce in to izdelujemo sedaj.
Najvarnejša pot pa je le pošiljanje po dosedanji navadi, dav Avstriji izplača vse pošiljat ve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju in za Hrvate kr. poštna hranilnica v Budapešti.	£
Ako je kaka pomota, državne oblasti posredujejo in vse izvedejo; pri kabelnu ali telegrafu so pa	JJ;
pomote na dnevnem redu in brzojavni urad ne jamči za prav nič.	f
Neumnost pa je misliti, ali pa zatrjevati, da pride denar domov v dveh ali treh dneh.	&
Tukaj čaka tak bankar, da ima več denarnih nakaznic in to par dni; potem obvesti brzojavno svo-	lijj
jega zastopnika o izplačilu, zastopnik pa šele potem piš*poštne nakaznice in jih odpravi. Vse to pa	^
traja po sedem ali več dni. Znano pa je, da naše male pošte na deželi nimajo nikdar dovolj denarja 9 l* v blagajni in ako pride do izplačila, je treba tam čakati, da dobe denar od višjega urada. To je ^ gotovo in vsak razsoden človek ve, da je res. Zato je neumost pošiljati denar po telegrafu, ko vendar £ konečno ne pride preje v roke naslovnika, kakor skozi Dunaj ali Ptšto.	G
Židom je za bussines, ne pa za ugodnost Slovencev!	$
Za to naj vsak previden Slovenec pošilja denar kakor doslej po	Ž
Frank Sakser Go.	f
82 CORTLANDT ST.,	NEW YORK, N. Y.
0104 ST. CLAIR AVENUE IN. E., CLEVELAND, o.
in siguren je, da bode gotovo došel v prave roke kakor se je to zgodilo dosedaj
že skozi 18 let.

.■jaBaan^sai* ®s ®®s®® aaasa® a® aaaaaaaaaa *i®r a
a Najboljše zava' »zanje proti bolezni je imeti Severova Zdiaviia ui reki
ir
la
a
a
a
a
a
a
a
a
a
t»
a
ji
a
a
a
a
a
S
a
a
SEDAJ JE ČAS
iznebiti se utrujenosti, si očvrstiti telesno moč ter prilagoditi svoj ustroj razmeram in premenam spo-mladanslle do»be. Najbolje se to stori, če se uživa
Severov
Kričistilec
3
ker ima to spomladansko zdravilo moč očistiti, obogatiti in poživiti kri. Hitro prežene vse .spomladma uljesa, ozdravi tvore, prišče.'ogrce, opabke ter podeli moč in zdravje celemu ustroju. Cena $1.00.


Blood Pürirer
fUÀxsrcu, M VKA ÇZXT.
AN EXCELLENT ANO , REUAEtt KEM®'
fe	¡Kid San
JXsfasef, Ovante Rtnrà# Sete*, Erdj^Ol^. Silt J&uvm sn£V<r*-
¡¡caá te l'aspcld W&
s o* vu wmA. pinrE »«.'oo.
W. F. SEVERA CO.
CECA» SAM2>S, - IOWA.
\m

Severova Zdravila so na prodaj v lekarnah. Kadarkoli kupujete zdravila, recite, do hočete “Severovih” in glejte, da dobite kar zahtevate.
Ne morete spati?
Atistebrž utr ijeni? Ati ste jezlivi? Hitro razdražljivi? Potem ui ve5 daleč živčna onemoglost. Zato si omislite dobr^ živčno toniko in boljše, ni, nego je
Severov Nervoton.
Bržko použijete prvi popitek, se prične zdravje povračati in se nadaljuje z vsakim popitkom, dokler se ži včevju ne povrne popolna moč in zdravje. Cena $1.00.
Bledi ljudje
navadno venomer občutijo utrujenost pomanjkanje trdne volje, odločnosti; njihova kri je redka in slaba. Taks stanje se. naj-laglje zboljša, češe uživi
Severov Življeaski balsžm.
Uživan po jeli prehaja naravnost v kri i n hrani vsa njena telesa, tako da se vrne naravna barva ter ohranijo želodec, jetra in drobje v popolnem stanju. Cena 75c.
Zanesljiv zdravniški svet zastonj.
m
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
ODVETNIK
PATENTI !
GfiRL STROVER

i
1009-140 Washington St.
Tel. 3989 MAIN
CHICAGO.
Dobra Unijska Goslilna,1;;“
jos s. siastov
2005 Blue Island Ave.
delikA Dvorana za druStvene in unijske seje, in Vrugn dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
<83
«3
potrebu ete Obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj pridite k nam. Največja zaloga vnoške obleke, srajc klo-
bukov in spodnega perila na zapaden ¡strani.
SALOON
z lepo «zrejenim kegliščem in sveže Schoeuhofen pivo »priporoča
ANTON MLADIČ,
937 Blue island Ave. Chicago Ul
«3
«3
Cene zmerne. Unijsko blago Izdelujemo obleke po naročilu.
S J. J. DVORAK &
«i
4R	1853-55 Blue Island Ave.
43
Telefon Canal ng8.
43
S8»
i»
M»
»
Co.f
----m
5
6
N»
Genik knjig,
katere se dobe v zalogi
“GLAS SVOBODE” Co.
1518 Wa 20 Street, Chicago, 111.
Cankarjevi spisi:
Vinjete .......................$1.80
Jakob Ruda......................—-60
Za narodov blagor..............$1.00
Knjiga za lahkomiselne ljudi.. .$1.25
Kralj na Betajnovi.............$1.00
Hiša Marije Pomočnice..........$1.00
Gospa Judit....................$1.00
Nina ..........................*1-00
Krpanova kobila ...............$2.00
Hlapec Jernej...................—-75
Zgodbe ........................$1.00
Za (križen . ..................$1.50
Ob zori .......................$1.50
Kersnikovi spisi:
Cyklamen, I. snopič............$1.25
Agitator, II. snopič...........$1.25
Na žerinjah, III. snopič.......$1.25
Lutrski ljudje, IV. snopič----._$1.25
Rošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.25
Jara gospoda, VI. snopiC....	....$1.25
Gospod Janez, VII. in VIII.	sno-
pič 			$2.50
Beri e novice, IX. snopič...	....$1.75
Trdinatovi spisi:	
Bahovi huzarji		
Bajke in povesti, I. zvezek.	....$1.00
	 n. „ .	....$1.00
	 ni. „ .	....$1.00
„ . iv. „ .	... .—.80
„ „ „ v. „ .	....$1.25
Jurčičevi spisi:	
I. zvezek 		....—.60
H.		—.60
HI. 			—.60
iv 			—.60
V		... .—.60
VI	... .—.60
VII		—.60
Vlil 			—.60
IX „ 		... .—.60
x 		... .—.60
XI		... .—.60
Sienkievviczovi spisi:
Rodbina polaneških v 3 delih... .$5.00
Mali vitez v 3 delih.............$3.50
Potop I. in II. zvezek...........$3.20
Križarji v 4 delih...............$2.60
Za kruhom .......................—.15
Z ognjem in mečem, v 4 delih.. .$2.50 Brez dogme ......................$1.50
Stritarjevi spisi:
Pod lipo ........................—.60
Jagode............................—-60
Lešniki .........................—.60
Zimski večeri ...................—.60
Knezova knjižica:
zvezek ......................—.40
......................—.40
I.
II.
VTI.
IX.
X.
XI.
XII. XV.
I.
II.
III.
IV.
v.
.—.50
.—.40
.—.40
.—.40
.—.40
.—.75
Tavčarjeve povesti:
zvezek ......................$1.35
„	  $1.35
...........................$1.35
...........................$1.35
...........................$1.35
Tolstojevi spisi:
Rodbinska sreča ...............—.40
Ana Karanina ..................$3.20
.......................—.80
Venec slov. povesti:
Kazaki
III. rv.	zvezek 		. .—.60 ..—.60
v.		..—.60
VI.		. .—.60
VII.		..—.60
VIII.		. .—.60
IX		. .—.60
Zabavna knjižnica: 13. zvezek 		 14			..—.30
15.		
16.		..—.75
17.	... , , •	
20.
-.75
Knjižnica Nar. zal. v Celju:
I. zvezek ....................—.40
II............................$1.00
Razni drugi spisi in prevodi:
Opatov praporščak .............—.35
Momenti ......................$1.50
Spomini.......................$1.00
Iz naših krajev ..............$1.25
Obsojenci . ..................$1.25
Igračke . ....................$1.00
Tilho in drugi ...............$1.00
Reformacija ...................—.50
Spolne bolezni ................—.25
Dodbra gospodinja..............$1.50
Primož Trubar....................50c
Dobra kuharica.................$3.00
Medvedji lov ..................—.50
Kapitan Žar ...................—.60
Na divjem zapadu ..............—.60
Džungl . ......................$1.00
Na rakovo nogo...................50c
Srce......................  ,..$1.00
Slovenski fantje v Bozni, 2 zvez.
po ..........................—.75
Marica ........................—.40
Spominski listi ...............—.25
Burska vojska .................—.30
Avstrijski junaki .............—.75
Znamenje štirih ...............—.30
Veliki trgovec ................—.60
G*nerai Lavdon ................—.30
Družacni razredi v času francoske revolucije
SPISAL K. KAUT SKY. — POSLOVENIL A. H. S.
Črni bratje ....................—-25
Andrej Hofer ...................—.20
Princ Evgen Savojski.............—.25
Viljem baron Tegetthoff..........—.30
V	tujih službah ...............—-50
Na bojišču .....................—-40
Marjetica ......................—-50
V	gorskem zakotju	..........—.15
Ilijada ........................—-75
Krištof Kolumb .................—-25
Uporniki .......................—.60
Vojska na daljnem	vzhodu.......$2.40
Zadnja kmečka vojska.............—.80
Odkritje Amerike	..........$1.00
Gozdovnik 2 zvez. skupaj.........—.90
Materina Žrtev .................—.50
Re pošte v .....................—.20
Babica .........................—-60
Robinzon .......................—.60
Pripovesti o Petru	velikem......—.80
Pod turškim jarmom...............—.20
Štiri povesti ..................—.20
Izdajavec .	..........—-60
Križem sveta ...................—.30
Zlatarjevo zlato ...............$1.00
Miklova Zala ....................—.40
Zmaj iz Bozne....................—.50
Pri stricu .....................—-40
V	delu je rešitev..............—.30
Knez črni Jurij ................—.20
Nikolaj Zrinjski ...............—.20
Na krivih potih.............1...—^40
Domači zdravnik ................—.60
Navodilo za spisovanje raznih pisem ...........................—.80
Postrežba bolnikom	..........—.40
Praktični računar	 .........—.40
Pravila dostojnosti	..........—.20
Slovenski pravnik,	vez........$2.80
Občna zogodovina, skupaj 5 delov ..........................$7.50
Kitajci in Japonci...............—.60
Ročni slovensko-angleški in an-
gleško-slovenstki slovar .....—.60
Avstralija in nje otoki..........—.75
Razporoka ......................$1.00
Ponižani in razžaljeni..........$1.50
Luči ............................—.75
Ruska moderna ..................$2.00
Ben hur ........................$2.25
Iz knjige življenja II. zvez....$1.50
Vaška kronika ..................—.85
Stepni (kralj Lear .............—.60
Straža .........................$1.25
Islandski ribič ................—.60
Z viharja v zavetje ............$1.00
Reliefi ........................$1.00
Slučaji osode ..................—.75
Beračica .......................—-20
Mladost ........................—.40
Božična noč ....................—-40
Kirdžali ........................—.80
Pot za razpotjem................$1.50
Novele in črtice................$1.80
Pod spovednim pečatom 2 knjigi $2.30
Pred nevihto . .................—.30
Strahovalci dveh kron 2 zvez.... $1.00
Barvaste črepinje ..............—.30
Mož Simone .....................$1.00
Malo življenje . ...'............—.50
Deteljica ......................—.30
Oče naš ........................—.75
Doktor Holman ..................—.25
Tartariniz Taraskona.............. .60c
Trije mušketirji ...............$2.50
in Dvajset let pozneje..........$3.00
O te ženske ................ ...$1.00
Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00
„	„	„ II. „	 $2.00
Dama s kamelijami...............$1.00
Preko morja ....................—.40
Korotansike povesti ............—.60
Čez trnje do sreče...............—.60
V znamenju življenja.............—.75
Bolgarija in Srbija..............—.75
Utrinki ........................$1.00
Dolina krvi ....................$2.10
Tolstoj in njegovo poslanstvo...—.30
...............—.80
...............—.60
Zadnji rodbine Benalje...........—.75
Iz nižin življenja...............—.50
Blagor na vrtu cvetočih..........—.75
Dve noveli ............/.........—.50
Rdeči smeh .....................—.75
Mali lord ......................—.80
Kratka zgodovina..........-j......50c
Kako pišejo ženske..............$1.50
Navihanci.......................$1.25
Znanci..........................$1.00
Jari junaki ....................$1.25
Ljudska (knjižnica 3. zvez.......—.30
Andrejčkov Jože 8 zvez, skupaj $1.50
Naš dom 8 zvezkov po...........->-.25
Zločin in kazen skupaj 3 knjige $5.25
Zarnik I. zvezek.................—.50
Solnce in senca ................—.15
Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta.
Veliki punt V naravi .
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugib neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!”

(Nadaljevanje.)
VI,
.. v	Sanskuloti.
Družabni razredi.
Ivakor smo videli biuržuazija ni nikakor sama tvorila rcvoluci-jonarno maso, ker razne frakcije o bile direktno interesiirane v 6-hranitvii priviligijev iz motivov 'začasne koristi, nekatere so pa z (hladnim očesom gledale na revolucijo in niso imele nobenega Tipanja v preobratu. Med' njimi najdemo tudi take, ki so .bili za revolucijo -pa niso imeli poguma. Bilo pa bi tudi nemogoče za revolucijonarni del buržuazije brez zaveznikov braniti se proti njihovim nasprotnikom, sosebno dvoru, kateri bi se lahko ,pri najslabšem položaju zanesel na del armade, na francoske ' regimente, nabrane v reakcijonarnih 'pokrajinah in na regimente šestoječe iz pohlepnih Nemcev in Švicarjev. Dvor, ki .je stopil v zvezo s inozemskimi deželami in podpiha-val plaimen civilne vojiskie v domači deželi je bil mogočen sovražnik. Da se lahko tekmuje s temi faktorji proti-revoiucije, .je bilo potrebno poleg burižuazijie še drugih ljudi, ki v resnici ničesar ne riskirajo, 'če pride do izbruha in ki niso imeli prilike uvaževati pomen ^ostojanskega odjemalca, ki je imel orožje, s katerim se zadajo mogočni in uspešni udarci. Pred vsem veliko število ljudstva je bilo potrebno' za revolucijo. Meščanstvo se je zateklo k kmetom, malim trgovcem in obrtnikom ter k proletarijatu. da jim pomaga v revoluciji. Brez te mase. ibi bilo meščanstvo .breiz moči. Na nesrečo pa je bil ves ta element preveč razpršen po raznih delih krajevnih mest, preslabo organiziran predaleč od Pariza, kjer je 'bilo vse politično gibanje osredotočeno, da bi bilo v stanu vdeležiti se ustaje kar na kratek klic.
(Predmestja metropole so postala središča revolucije. Bilo je tukaj, d asi v bližini sedeža centralne vlade, kamor je priviligi-rano ljudstvo zmetalo najbolj aktivne in brezbrižne elemente v de želi, take. ki niso imeli ničesar za zgubiti, vse pa doseči.
Bili so to oni elementi, ki so varovali narodno skupščino proti navalom od strani dvora, ki so dne 14. julija 1789 napali in “Šturmali” Bastillo in premagali trdnjavo, ki je s kanoni pretila revolucijonarnemu predmestju St. Antoine, ki so takoj v začetku preprečili, da ni dvor premagal s prot i-r evolucij o, ki so dali znamenje za splošno ustajo vsem kmetom na deželi in ki so koneč-no porušili drago poskušnjo dvora za uničenje revolucije s pomočjo 'Zvestega dela armade s tem, di^ so ti elementi kar naravnost v jeli kralja in ga pripeljali naizaj v Pariz pod svojim varstvom. To se je zgodilo dne 5—6 oktobra 1789.
Časi se spreminjajo in s časom tudi mi. ¡Sanskuloti so kar naenkrat postali mojstri buržuazije in ne več zavezniki. S vsakim udarcem; namenjenim proti revoluciji, katerega je edino njihovo pravočasno in živahno vmešavanje v stvar odbilo, se je povečal njihov ponos, njihova moč. njihova dozorelost in samozavest. Kolikor bolj nevaren je bil položaj za revolucijo, toliko večja je postala potreba za revolucijo nama predmestja in toliko bolj absolutna je bila njihova moč. Dosegli so višek svoje moči takrat, ko so zvezane Evropske oblasti sjlo-ma vdrle v Francijo, med tem ko je istočasno proti-revohrcija doma dvignila svojo glavo v raznih1 pokrajinah in ko so vlada in vojskovodje sami konspirirali s 'sovražnikom. Nobena postavodajna skupščina, nobeno zborovanje ni •rešilo takrat, revolucije. Sanskuloti so tjjO rešili. Polastili so se takozvanega. Jacofbin kluba in na. ta način dobili neomejeno kontrolo nad oblastjo tega mesta. In skoz ta Jacobin klub in okrožja in kje/ ta niso zadostovala, potom vstaje šo gospodovali konvenciji, vladi in celi Franciji. V vo.jiski v desperatnem položaju, obkoljeni od nevarnosti na vseb straneh, v očigledu pretečega jim vničenja so izvrševali brez usmiljena pravo meča. Njih mnenje je bilo: Višek oblasti naj kroti višek nevarnosti. In ker ®o se tega
gesla držali niso samo ugonobili vsako resistenco in izdajo, ampak tudi vsako mogočo in nemogočo resistenco in izdajstvo v brvi o-niih, iza katere so sumničili.
Terorizem, ki je vladal v Francij,: je bil včasih in ob enem dobro in zelo vspešno orožje za pre-plašenje sovražnikov v mejah Francije in za pridilbitev splošnega zaupanja med revolucijonarjd za vojisko proti sovražnikom zunaj meje.
volucijo in so popolnoma odstranili stare fevdalne razmere, tako da je Francija bila v tem ozira na vrhuncu drugih evropskih držav. Uigladili in uravnali so jpot, po kateri je v par letiih pod ravnateljstvom in -Napoleonovo ero nova metoda proizvajanja, nova družba imela stopati na dan in se z velikansko naglostjo širiti.
Borba revolucionarnih malih obrtnikov in proletarcev v Franciji, posebno pa še v Parizu ni izostala brez dobrega efekta za nje, če ¡prav se .je končala s tem, da so bili .poraženi. Moč velikana, ki se je v njih pojavila in razvila, velika (zgodovinska vloga, ki go jo igrali, jim je dala sajnuzavest
Vojska je pomagala (Sanskulo-, bom, da go prišli do moči, hoteli *n politično dozorelost, katere se pa so voditi vojsko 'za državo, jn* dalo tako zlahka zbrisati. V. družbo, katera bi »bila po njiho-
resnici, njene posledice še danes opazujemo. Jacob inske tradicije so dolgo časa P mladeniškem o-česom zrle na meščanski radikalizmi v Franciji, tako do nedolgo tega, vkljub svoji starosti, je zgledal bolj napreden, kot pa radikalizem drugih kontinentalnih držav. Še več. Jakobinske tradicije še vlečejo frakcijo proletari-jata v svoja pristanišča, dasirav-no ee frakcija čim' dalje bolj manjša.
Zgolj iz praznega strahu naši zgodovinopisci vidijo komunista v vsakem Jacobinu, med' tem ko v resnici je 'bila tradicija Jako-binov najmočnejša ovira, da se ni jz mase dvignila velikanska, zložna, neodvisna socijal-demo-kracijska delavska stranka.
Pride še.
vem godu. Fevdalnemu izkoriščanju 'je bilo konec, nikakor pa niso storili konca kapitalističnemu izkoriščanju, katero se je že začelo v času privilegijev. Odstra-n.jenjie fevdalne omejitve je u-gladilo pot kapitalističnemu načinu produkcije.
Na podlagi vsega tega se1 lahko trdi. da položaj za sanskulote je bil brez vsacega upa. Okoliščine so jim bile mile, vendar pa jim niso dale priložnosti, da bi si u-- stanovih stalne (zavode za njih lastno korist. Daši so imeli vso moč Francije na razpolagi, niso mogli in se niso hoteli samovoljno podvreči bedi, v katero bi jih kapitalistična industrija pahnila in katero, bedo namreč, je vojska edino le pomnoževala Proti bedi in kapitalistični industriji-so se morali bojevati na industrij el-nem polju in s mečem industrije ln c g a življenja, s tem da so iz- j dajali rekviizieije, da so določili naj v Vij o ceno potrebščin, da so obglavili izkoriščevalce, špekulante s žitom in na borzi in nezveste za lagat el,j e. Vse to so storili, ne da Ibi prišli kaj bližje svojemu cilju. Izkoriščanje je ibilo na dnevnem redu. brez prestanka.
Kolikor več glav je padlo pod guilotom (nožem), toliko več izkoriščevalcev je nastopiTb na njihova mesta in zato je tako početje in boj proti izkoriščanju1 sililo sanskulote do skrajnosti. Izjaviti so morali stalni 'položaj revolucije, nadaljevati so morali s iste pripravljeni delati in če iraa-teroriizmom. v katerega jih je pri-; te kaj denarja za začetek sililo vojno stanje in še celo več, I ¡Sadje. žito. zelenjava itd raste postavili so se porolbu potreibšči- ’ v izobilju. Tudi prvi državljanski nam-noveiga načina proizvajanja, popir zadostuje, in se borili proti izkoriščanju. j pridite k nam in poizvejte so
In ko je zmaga za zmago Fran- takoj1, coske vojske nad sovražnikom v j 'NITKO STATES IiOMESTEiAD
so padle, tega pač no bodo proto-kolarično priznale pred poroko, neveste, ki so poštene, pa se morajo čutiti vsied takih vprašanj globoko užaljene v svojih najsve-tejših čuvstvih. Za koga imajo potem taka vprašanja pomien? Za nikogar drugega kakor za razne perverzne duhovnike, da se mo-rejb naslajati olb intimnostih iz človeškega življenja! Ali bo avst. državna oblast mirno trpela to prakso ter dovolila, da se ta praksa uvede tudi drugod, ne samo v olomuški nadškofiji? Živimo v časih klerikalizma, za to ni izključeno', da u/vedejo tudi pri nas predporočno inkvizicijo t naslado in zabavo gotovih oseb, saj škof Anton Bonaventura je za take plikaintne novotarije silno vnet, kakor tudi urednik C. A. > ker sicer ne bi zagovarjal nečistnikov, ki so morali uteči roki' pravice. Doli s 'krinko praktičnega katoličanstva in pišite ^resnico ! Pozdrav!	G.
Zemljišča
Zastonj!!!
DOMOVI PROSTO!
Vlada Združenih držav vam da 1'60 ali 320 akrov zemljišča zastonj. Vse kar imate storiti je, da živite gori. Ta zemlja se dobi v zapadniht državah. 'Blizu nekaterih se dpbe prosti gozdlovi in les, reke in železnice. Državljani, ki se temu vabilu takoj odzovejo, dobe najboljša zemljišča.
Postanete lahko neodvisni v par letih na teh zemljiščih, ako
Aspen, Oolo. Cenjeni' urednik:: —
Tu v Aspemu napredujemo, da e kaj. Nobenega nazadnjaka ni tu,, ako pravite, da je kak naprednjak. Ni nam para sosebnu kedar isie gre za kolekto in g. revnega Perše ta. Ta častiti pa je ampeljc, samo ko ne bi toliko zabavljal proti Glas Svobode in ocijaliistom -pa bi bil “fant od fare”. Ko ne bi delal reklamo za (Glas (Svobode in nas soeijaliste bi mu svetoval da- bi se držal bolj rimskega evangelija, ker pa on s.a.m list Glas Svobode med rojake razširja, če prav on misli, da mu z obrekovanjem škoduje, mu prav iz srca klicem:	Rev. Perše
le tako naprej, agitirajte za list, samo k meni ne pridite kolektat, v drugem pa delajte kakor hočete.	M. A. B. Socijalist.
Gp. ur. (Prav je. da g. duhovni rohine proti G. 'S. (S tem pripravijo svoje farane, da mo radovedni kaj Glas (Svobode piše, pa se naročijo -— da vidijo in se sami prepričajo. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.)
mejah in iz v ari mej Francije enkrat trdno ustanovila republiko je bilo konec tudi terorizmu kot imperativi) rešeuja revolucije. — Terorizem je seveda postajal čimdalje. 'bolj neznosen in je oviral rastočo industrijo. Od tega časa naprej so oponenti sanskulotov čim dalje bolj jačji postajali, med tem ko so se sanskuloti manjšali in vsled medsebojnih konfliktov, hipoma zgubili moč in oblast. Med tem ko je francoska armada zmagovala, sč se sian-skulotom podirala tla, armada in meščanstvo se je dvignilo v moči in vzelo “luimpenproletarijat” v svojo službo.
(Padanje, ki se je začelo s padcem Robespierra dne 27. julija
1794	(TbermMar 9) kateremu je prej sledil padec Heberta irj kateri je bil zapečaten 24. maja
1795	(Prairial 4) se je zvalo za podiranje revolucije, kot če bi se historičen slučaj, fakt produciran od položajev, mogel “podreti” ali razbiti. Povzetje planirano od posaftieiznikov, nered, neposlušnost in ust a j a se lahko vdu-ši. nikakor pa ne raizrvoj, ki ni nclbena revolucija, dokler se ni isti dosegel. Razbita ali podrta revolucija ni nikaka revolucija. .Ravno tako ne moremo reči, da je revolucija- bila razbita, ikaikor tudi ne, da je bil viihar razbit. Lahko pa se reče in obče je znano, da vihar je razbil ladij e in da v revoluciji je bila marsikatera stranka razbita in vničena. — 'Stranko pa se ne more primerjati s revolucijo :in smeri revolucije se ne morejo pripisovati' stranki.
Na čelu revolucije so prišli Ja-robini in subnnbaniti (predmestni) Pariza, ker tedajni položaji niso dovolili, da bi se revolucija končala v prid malih obrtnikov in proletari.jata. ker ti slednji so napravili vsako stvar nemogočo za hrambo, kar je stalo na motu kapitalistične revolucije. Delo Jakobincev in pariških suburba-nitov ni bilo brez uspeha. Ti stranki ste rešili meščansko re-
GO. INC.,
79 Dearborn Str. Soba 528—30 Chicago, 111.
Dopisi.
Nadaljevanje iz 6. strani.
(Nadškofijski ordinariat v Olomucu je nedavno tega izdal nared bo, da mora visiaka nevesta pred poroko odgovoriti na 52 vprašanj, ki jih? ji stavi župnik. Ta vprašanja se imajo na to pro-tokolirati. na kar se prečitajo ženinu. Ta protokol morata na to podpisati' ženin in nevesta v navzočnosti dveh prič. A kakšna so ta vprašanja? Ta vprašanja se tičejo najintimnejšega življenja, zato moremo navesti samo nekatera. ki so še najbolj nedolžna. Nevesta mora med dragim odgovoriti na vprašanje, ako je noseča in ako za to ve ženin, ako je že s kom spojno občevala, prod vsem ako jo občevala z ženinovim očetom, sinom, bratom, bratrancem. stricem itd., itd. Skratka sprašuje se nevesto stvari, ki ji morajo lice obliti z rdečico' sramu, ako ima le še količkaj ženskega poštenja v s-elbi. Da srednji vek še živi v XX. stoletju, sicer bi' bila takšna duhovniška inkvizicija nemogoča. In čemu takšna vprašanja na nevesto- pred poroko ? Praktične vrednosti taka vprašanja pač nimajo: ženske, ki
ZAHVALA.
Nemila smrt posegla je po življenju najinega, 3V2 leta starega sinčka Ernesta Viljema. Ob izgubi predragega spoznala sva prh jatelje, spoznala iste, ki sočustvujejo z nama in pomilujejo ¡človeka, kedar ga zadene nemila in kruta usoda. Ne veva kako Ibi na najprimernejši način izrazila tem prijateljem svojo " iskreno zahvalo. zato rečeva : Bog .plačuj vsem-ki ste naju tolažili in pokojnemu izkazali poslednjo čast ter ga spremili do groba. Srčna hvala nadalje preč. g. župniku Klopčiču, kakor tudi slovenskemui pogrebniku g. Madroniču, katerega v,sim prav toplo priporočava.
Toraj še enkrat:	Vsim prav
srčna hvala!
Ana in Josip Schweigur
Calumet, Mich.
mR- RICHTER':
PA INEXPELLER
Pri zvinjenju, odrti nnh, sploh prenapor-njenju mišic, pri revmatizmu, uevralgiji in enakih težkočah pomaga enkratno vdrg-nenje z
PAIN EXPELLER
Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 5QC .
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St.
New York.
Pazite na varstveno znamko s sidrom.
»■ DELAVCI! Bodite povsod širitelji, edinega slovenskega delavskega lista “Glas Svobode”, ki se za vas bori pri vsaki priliki. Borite se zanj tudi vi!
pmu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati svoie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
/