i se«-a )' 'ZpA- fi ki "i 'tiea$ i* .v .sg *' * ,1 ®°; 1 %* pui'' “Slf »f !>J vanJ* 2.i4|r >u’ > °‘*H rv« pJl 's!r> id > asa S 8 ia.1,1 "V. ,1i«*L5 rnerli , ile. (if 5° V do i.V' ,CiaS; at 4 !W m PRIMORSKI DNEVNIK ^■BSr.^ar • Cena 35 lir Osmi £? dnevi je stopil v veljavo Pfanl °d 9- februarja 1963, ki pa v • a ženskam pravico vsto-Podi^ne službe in poklice. Na 'ke v rVtega zakona imajo žen-Vseh j a*iji končno pravico do »tevsi Vnih služb in poklicev, kon V s°dno službo. Novi za-tteji ° veljal, tudi kar zadeva h*; če natečajev za javne služ-izpitj ,Se na teh še niso začeli Sati Ve treba natečaje podalj-Skam omogočiti vsem žen-^(ieležijo to že*e*e* da se teh s kajeJ0rei za zelo važen zakon, krimin„m se Prenehajo vsi dis-Wk» Jski Predpisi, ki so flienifi?u0clrekali pravico do citatno V P služb- In čeprav mo-rasiu?cak°j Poudariti, da gre kon.sa za uveljavitev tega za-Itaijji naprednim silam v tile nn. so se zanj odločno botri ’Poudarimo, da imajo Predn-”1. zaslugo tudi vse na-4eset ® Zen.e sveta, ki vodijo že to bo-K 8, in desetletja vztrajat, ki za Priznanje vseh pra-51 Jim pripadajo. zato prav ta zaKon spod-\ ki Zače,;ek te?a našega član-Ptejnj Sa posvečamo^vsem na-ia 0k P1 ženam našega področ-Hazc,. današnjem prazniku 8. kkjn) z res iskreno željo, da bi Ji, m ? zakonom sledili še dru-!i fta -P1 vsem ženam zagotovi-kopfa, eb področjih tisto ena-*ic, u t?.0st in priznanje pra-b°vj J litn bodo odprle vrata v k v katerem naj vlada-enakopravnost in Leto XIX. Št. 57 (5432) marec itijr5vob°da, že friinpetdesetič, ko j>a “ »Jo vse napredne ženske "krat u SVoi praznik. In tudi k 'piazniK,. m iuui %jSnP° ta praznik potekal v tttlani u, sP°minov na vse do-'ije jp® korake in borbene ak-5ptiuB‘'a v. svetu, da so si pri-živajo Pravice, ki jih danes u-JOvih’ tudi v sprejemanju m*.-,« Hory,0bVez in nalog, ki naj fCS°reJ° do svobode in e-"** %alTrosti tudi vsem tistim ^kje’ * žive še v zaostalosti, ^kovStarib nazorov in pred- U,' Sieni Sftl°, da predstavlja o-jfilo »o zakon spodbudno vo-•111 Da današnji praznik. S kgiet,.n°^smo reči, da smo do- 1 fV; je # ?r; $ vii81 sP°razuma s Poljsko Askn* na Poljskem stalno tr-u*. -Pre6stavništvo. To bo t, 6 w fln° predstavništvo Za-na Poljskem. 0 A & s 9 \a & :3: , V je poudaril, da u- i, " tioVj tega predstavništva do- A hiletni trgovinski spo-r*ČDe 1 80 Sa podpisali dan«« vA>derln Poljsko. ,kiw,'tere»,Adenauer je na tiskov* !'}3a . Poudaril važnost spo. fViJ“«njeP°lj.sk°, Izjavil je, da bo * \ spin« eja rešeno samo v o. \ 'Sait “Pe mirovne pogodbe. ,(kVažtit>e,acin Pa bodo današnje, v V°rii ’J1U koraku sledili drugi. ••(j10 i,:*® tudi o jedrski sili NA- ®lhVlli da ni mnenja’ da Stekih _ dokončno rešitev v kcjo ..problemih NATO, ker i^&ti. lr°k°vnjaki še marsikaj ^i-ar ir|PaP*fve Argouda je A-M-*1 ori&yi: da ni že jasno, v Jtt,'J?ltve ^oltžčinah je prišlo do ?C*er je kdo ga je ugrabil. N ^°njp ,Za.tem formalno obsodil ■iti”9 nprr.t-l)l*h terorističnih sku-% >enh S-kem ozemlju in je pri [V/tatip1 jugoslovanske, ukrajin. Vle Dan- e tn druge emigrante K povedal, da bodo strogo ' ,ske *Pe sam» materialne iz-‘Us, terorističnih dejanj tem- navdihovalce. Sen (Jh&°(iiU ®'msko sodišče je da-SjraJplja P. naPrednega pisatelja ES;} žalit at*ri mesece zapora ^ Prev6 vere»- Sodniki so fr^oifnfkmitev kazni za pet obsojen tudi na 'ib'kij 7-lu.kov- Državni pravd-krip. apteval eno leto zapo. očal »odnikom, naj mu ne dovolijo nobene olajševalne o. koliščine. Kakor je znano, je bil Pasolini obtožen žalitve državne vere v smislu člena 402 kazenskega zako-nika, ker je režiral epizodo «La ri-cotta« v filmu «Rogopag», ki so ga zaplenili po nalogu rimskega dr. žavnega pravdništva. proces je zbudil v Italiji velika pozornosti in mnogo polemike, ker se po uveljavitvi zakona, ki odpravlja ideološko cenzuro, vedno bolj množijo primeri sodnega preganjanja raznih avtorjev, pod obtožbo »žalitve javne morale« ali «žalitve vere«. Festival jugoslovanskega dokumentarnega filma BEOGRAD, 7. — V veliki dvorani doma Jugoslovanskih sindikatov se je začel nocoj 10. festival jugoslovanskega dokumentarnega in kratkometražnega filma. Poleg številnih filmov domače proizvodnje v vseh jugoslovanskih podjetjih bodo na festivalu prikazali 19 filmov iz 19 raznih držav in tudi italijanski film • Vita bollata«. Porušil se je jez v Connecticutu NORWICH, 7. — Preteklo noč se Je porušil šest metrov visok jez v bližini Norwicha v državi Connecticut ter poplavil velik del mesta Nor-wich. Jez se je zaradi neprestanega dežja zrahljal. Nevarno je, da se poruši vsak trenutek še neki drugi jez. Voda umetnega jezera s površino 8 hektarov, ki je oddaljeno poldrug kilometer od Norwicha, je zdrvela po ozkem grlu do mesteca, ki šteje 40.000 prebivalcev. Pol ure prej je inšpektor opazil razpoko v Jezu in Je obvestil prebivalstvo o nevarnosti. Pri nesreči je zgubilo življenje šest ljudi, več pa jih je ranjenih. Zaprli so vse šole in trgovine. Prebivalce so pozvali, naj se cepijo proti tifusu. Voda je poplavila vse področje okoli mesta, ki Je ostalo brez električne energije. Skoda se ceni na več milijonov dolarjev. Po precej dolgem času smo včeraj iz izjav zahodnonemškega ministra za obrambo von Hassela končno zvedeli nekaj več o večstranski jedrski atlantski sili: 1. Stroški bodo znašali 500 milijonov dolarjev. 2. ZDA zahtevajo, da mora biti na vojnih ladjah mednarodno moštvo. 3. Taktično atomsko orožje bi v Evropi ostalo. le izstrelke »Jupiter« bodo zamenjali »Polarisi«. 4. Cez dve leti bo zahodnonemška vojska štela več kot dosedanjih pol milijona vojakov in oborožene sile v zahodni Evropi bodo obdržale sedanjo moč, nemškim divizijam v NATO pa bodo dodelili novo vrsto taktičnega izstrelka «Davy Crockett«. 5. Razčistiti je treba še vprašanja, ali naj se jedrska sila namesti na vojnih ladjah, ne pa na podmornicah, vprašanja nadzorstva, poveljstva, pravice veta, stroškov, in kdo bo dal ukaz za streljanje, ter način tega ukaza. Nadaljnja važrta vest je izjava o sestanku komunističnih strank šestih držav evropske gospodarske skupnosti, v kateri zahtevajo te stranke pravico zastopstva v evropskem parlamentu ter v gospodarskem in socialnem svetu. Ost ičjave ni naperjena predvsem proti EST, temveč proti osi Pariz— Bonn. Stranke zahtevajo razvoj trgovinskih odnosov med EST in vzhodnoevropskim gospodarskim svetom (SEV>, poziv*'jo na sito p- no borbo — zlasti socialiste — proti politiki monopolov in ugotavljajo, da EST ni izpolnilo obljub, ker ni dalo ljudstvu varnosti ter je zaostrilo obstoječa nasprotja in celo povzročilo nove spore med atlantskimi državami. Zaradi stavke rudarjev postaja v Franciji položaj vedno bolj napet, ker de Gaulle ne popušča. Danes je že sedmi dan stavke, in vedno bolj se širi solidarnostno gibanje z rudarji, ki so sklenili stavko nadaljevati. Celo golistični tisk kaže nezadovoljstvo, ker de Gaulle odklanja poravnavo, in poudarja, da stavkajo rudarji za pravično revaiutacijo svojih mezd. Važna je tudi vest, da bo bonska vlada ustanovila v Varšavi svoje stalno trgovinsko predstavništvo, kar pa seveda še ne pomeni uvedbe diplomatskih in konzularnih odnosov. Včeraj so v Varšavi podpisali tudi prvi sporazum o pomorski plovbi med Zahodno Nemčijo in Poljsko. Končno je včeraj povzročila precejšnjo senzacijo posebna privatna avdienca glavnega urednika moskovskih «Izvestij» in njegove žene, ki je hčerka Nikite Hruščo-va, pri papežu Janezu XXIII. Pogovarjala sta se osemnajst minut, in svetovna javnost ugotavlja, da gre v zgodovini za prvi primer sprejema tako važne sovjetske politične osebnosti v Vatikanu, ter da bi bilo pred štirimi ali petimi i~tl netej takega še nemogoče. jih mezd«. Zveza izraža preseneča, r.je zaradi zavlačevanja vlade spričo dejstva, da je nujno potrebna pozitivna rešitev. Ukaz o civilni mobilizaciji kritizirajo politični komentatorji vseh tendenc. Tudi konservativni «Le Figaro« pravi, da je ta ukrep povzročil psihološki pretresljaj, ki je še razširil protestno gibanje. Desničarski «Aurore» piše. da so rudarji vsakikrat, ko je bilo potrebno, znali pokazati dovolj patriotizma, in zaradi tega ni potrebno sedaj iskati njih poraz. Neodvisni «Combat» pa pravi, da je neprijetno dejstvo, da je predsednik ustava iz leta 1958. Sedaj pa ne more v celoti izvajati svoje oblasti, ker je hkrati sodnik in prizadeta stranka. Ni še znano, kakšne ukrepe mi. sli vlada sprejeti po napovedanem govoru Pompidouja po radiu v o-kviru civilne mobilizacije. Domnevajo pa, da bodo začeli pošiljati individualne pozive o mobilizaciji, ker je težko kazensko postopati proti 200.000 rudarjem. Predvsem pa bodo verjetno postopali proti sindikalno aktivnejšim elementom. Predvidene so kazni do enega leta zapora ali pa do 13.000 frankov globe (približno poldrug milijon lir) ali pa odpustitev z dela. Sindikalna akcija se je raztegni, la tudi na druge sektorje. Jutri bodo nameščenci v podjetjih za do- republike prostovoljno opustil vlo- bavljanje plina in elektrike stav-go razsodnika, ki mu jo je dajala I kali dve uri, ker so se razbila pogajanja z vlado delovnih pogojev. za izboljšanje OAS grozi LONDON, 7. — Angleška policija nadzoruje od včeraj londonsko stanovanje laburistične poslanke Aliče Bacon, kateri so člani OAS večkrat zagrozili po telefonu. Poslanka Bacon je postavila v spodnji zbornici več vprašanj v zvezi z znanim intervjujem, ki ga je dal Bidault po televiziji v Londonu. Tudi laburistični poslanec Fen-ner Brockvvay je sporočil, da mu je davi telefoniral neznanec, ki je govoril s francoskim naglasom in mu zagrozil s smrtjo. Izrazil je mnenje, da ga OAS sovraži, ker je bil odločen zagovornik neodvisnosti Alžirije in ker je ostro kritiziral OAS. ________TRST, petek 8. marca 1963 Osemnajstminutni razgovor med papežem in Adjubejem Po slovesnosti za uradno podelitev Balzanove nagrad« je papež sprejel Adjubeja v privatni avdienci RilM, 7. — Papež Janez XXIII. je sprejel danes v privatni avdienci ravnatelja moskovskih «Izve-stij« Adjubeja in njegovo ženo ob navzočnosti tolmača Aleksandra Kulika. Razgovor je bil v papeževi privatni knjižnici in' je trajal 18 minut. Adjubeja je papež sprejel po ce. remoniji, na kateri so papežu u-radno javili podelitev Balzanove nagrade za mir. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki tiska, med katerimi je bil tudi Adju-bej. Pred slovesnostjo je papež sprejel senatorja Gronchija, ki je bil prvi predsednik ustanove Balzan, ter profesorja Ruiza, ki je izvršilni predsednik odbora za nagrade. Slovesnosti, ki je sledila, je prisostvoval tudi kulturni ataše v sovjetskem poslaništvu v Rimu. V začetku je senator Gronchi imel nagovor v francoskem jeziku in med drugim prebral utemeljitev, iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiaiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiniiiiiniiliiiiiiiiuiiiiiiniitiiiiii PBIPSmmiKI VLADE. PSI, PLI IN MSI HA »VOLILNI TRIBUNI* Tudi na televiziji se nadaljuje polemika v zvezi z milijardami «Federconsorzi» Codacci Pisanelli zanika, da bi «Federconsorzb okradla državo za tisoč milijard lir RIM, 7. — Na televizijski oddaji «Voliftia tribuna« so danes nastopili predstavniki vlade, MSI, PSI in PLI; za MSI je govoril njegov predsednik De Mar-sanich; za PSI, De Pascalis, Bro-dolini, Foa in Santi; za PLI, Bozzi in Cottone, za vlado pa Codacci Pisanelli, Mattarella, Pastore in Russo. De Marsanich je ponovil, da MSI nasprotuje politiki levega centra in deželni ureditvi; v zunanji politiki potrjuje svojo zvestobo zavezništvu z ZDA in «za-' misli združitve Evrope na podla« gi francosko-nemškega zavezništva«. To zamisel da je treba razširiti s sprejemom Španije in Anglije v evropsko skupno tržišče. Socialistični poslanec Brodolini je poudaril, da levi center ni vladna formula .ampak »politika globoke Obnove, reform, moraliziranja javnega življenja, uravnovešenega gospodarskega razvoja, spoštovanja in uveljavljenja ustave v deželi in tovarnah«. Da bi dosegli te smotre, je potrebna moč PSI, ki je »naraven nosilec teženj po svobodi in napredku ljudskih slojev dežele in demokratične zavesti sveta kulture in tehnike. Te politike ni moč voditi brez PSI ali proti njemu«. Nato je omenil anketo «Doxa», na podlagi katere bo na teh volitvah zmagal PSI. ker bo pridobil največ glasov. Brodolini je podčrtal odločujočo vlogo PSI Pri uresničenju nacionalizacije električne industrije in enotne obvezne srednje šole, hkrati pa pripomnil, da je novo politično vzdušje mnogo prispevalo, čeprav posredno, k enotnosti akcije sindikalnih organizacij in s tem povečalo moč sindikalnega gibanja.' Foa je zatrdil, da bodo socialisti še nadalje vodili borbo za spremembo in izpopolnitev zakonov, za okrepitev sindikata; nadaljevali bodo akcijo, da bi delavci, *ko skušajo izboljšati svoje življenjske pogoje, ne videli v državnem aparatu sovražnika, neke vrste žandar. ja, ki brani kapitalista, ampak, demokratično organizacijo, ki razume njihove pravične zahteve«. Na koncu je Foa poudaril, da volilni uspeh PSI pomeni danes, bolj kot kdajkoli, napredek za vse delovno ljudstvo«. Santi pa se je zadržal predvsem na vprašanju socialnega in bolniškega zavarovanja in poudaril, da je treba organizirati sistem socialne varnosti za vse državljane. V imenu liberalcev Je Bozzi de. jal med drugim, da tudi nekateri v vrstah KO kritizirajo in godrnjajo nad politiko levega centra, vendar pa da kljub temu glasujejo za njene zakone, ki da jih »vsiljujejo socialisti in, za njimi, komunisti#; zato da je potrebna okrepitev PLI, da bi najprej zaustavili to politiko, nato pa menjali smer. Cottone se je zadržal na razmerah na Siciliji, kjer da je vlada levega centra «na milost in nemilost komu-nistov«. Codacci Pisanelli je odgovoril na obtožbe proti Federconsorzi, ki s° jih predstavniki KFI navedli na prejšnji oddaji »Volilne tribune«, in na podlagi katerih «naj bi italijanska država dopustila, da je Federconsorzi ukradla okrog 1000 milijard«. Codacci Pisanelli je dejal, da je minister za kmetijstvo Rumor «pojasnil že 2. februarja, da so bremena, ki jih je država nosila v zvezi s prometom s pšenico, znašala 31. decembra 1961 854 milijard, ne pa 1047 milijard, kakor so to drugi skušali izračunati. Za obvezno vskladiščenje žitaric je država izdala 729 milijard lir, in sicer: 220 milijard zgube, ker so žito prodajali po politični, ne pa po ekonomski ceni, to je po ceni pod proizvodnimi stroški; komunistična stranka je bila prva ,ki je želela, da se kruh prodaja po politični ceni, da bi tako prišli naproti ljudem brez sredstev; 299 mili-jard za finansiranje kreditnih zavodov, ki so anticipirali vsote za plačilo vskladiščenih proizvodov; 220 milijard za povračilo stroškov v zvezi z vskladiščenjem in razde-litvijo proizvodov, tudi zato, da bi zagotovili enako ceno na vsem dr- Predsednik Segni ob prihodu v Rabat. Po maroški tradiciji so mu ob prihodu ponudili dateljne. Poleg njega je maroški kralj Hasan žatfnem ozemlju«. ■Minister Pastore se je zadržal na vprašanjih javnih del (šole, bolnišnice, železnice telekomunikacije, ceste, pristanišča, vodovodi itd.) in podčrtal, da brez teh del si ni nioč zamisliti moderne industrializirane države; to je omogočilo, da je Italija postala iz pretežno kmetijske •države močno industrijsko razvita dežela. Potrošnja električne ener. gije se je v poslednjih letih povečala za 143 odst,; medtem ko so leta 1962 porabili 3.5 milijona ton jekla, so v lanskem letu porabili 12 milijonov ton, to je 1600 ton na uro. Izvoz se je v desetih letih po. večal od 866 milijard v letu 1952 na 2016 milijard v lanskem letu. Ministra Mattarella in Russo pa sta se zadržala na vprašanjih, ki zadevajo železniški promet in telekomunikacije. Minister za turizem in priredit- ve Folchi je govoril danes v Rimu in dejal med drugim, da »gospodarski čudež« ne more zadovoljiti skupnosti, če ga ne spremlja »pravična porazdelitev ugodnosti, ki iz njega izhajajo«. Po mnenju ministra je dolžnost 'države, da »popravi neravnovesja, ki že vedno motijo socialni razvoj dežele, ne da bi zagotovili delovnim ljudem delo, mirno življenje in blagostanje«. V tem smislu je povsem upravičena nacionalizacija električne industrije, ki je «odtegniia zasebni pobudi dobrino, ki jo je treba bolje u-porabiti v korist vseh in vsakega posameznika«. Folchi je zaključil, da nova vlada «ne more opustiti dosedanje poti in bo morala nadaljevati v tej smeri«; hkrati je nujno uresničiti reformo birokracije in večjo davčno pravičnost, kajti potreba po tem je med ljudmi zelo občutena. Nadaljuje se uradni obisk predsednika republike Segnija in zunanjega ministra Piccionija v Maroku. Segni se je danes poklonil spominu Mohameda V., minister Piccioni pa je imel prvi razgovor z maroškim zunanjim ministrom Balafrežem, med katerim so obravnavali vprašanja gospodarskega in tehničnega sodelovanja med obema deželama. Balafrež je poročal med drugim tudi o sestanku med zunanjimi ministri Maroka, Tunizije in Alžirije v težnji, da bi uveljavili čim tesnejše sodelovanje med temi deželami na gospodarskem, pravnem in prosvetnem področju. Balafrež je pripomnil, da je Maroko edina nerazvita afriška de. žela, ki je odklonila enostrankar-ski sistem in namerava reševati vprašanja svojega gospodarskega in socialnega razvoja po poti de- mokratične svobode. .............................. iiin im..........................................nuni......„...„11....... TISKOVNA KONFERENCA VON HASSELA Bonn tudi brez Francije v večstranski jedrski sili NATO Predvideva se nadaljnja okrepitev zahodnonemške vojske BONN, 7. — Zahodnonemški minister za obrambo von Hassel, ki je bil nedavno na obisku v ZDA, je na tiskovni konferenci Izjavil, da bo Zahodna Nemčija sodelovala pri večstranski jedrski sili, tudi če bo Francija ostala izven nje. Izjavil je, da je predlagal kompromisno rešitev glede nadzorstva nad omenjeno atomsko silo. Pravico veta ne bi imele samo ZDA temveč vse države članice, ki bi sodelovale pri tej sili. Von Hassel je dalje izjavil, da se umik iztrel-kov »Jupiter« z evropskega ozemlja ne more tolmačiti kot posreden sprejem načrta Rapackega za določitev neatomskega področja v Srednji Evropi, ker bo taktično atomsko orožje ostalo, kjer je sedaj, nalogo izstrelkov »Jupiter« pa bodo prevzeli sedaj ameriški »Polaris«. Von Hassel je dalje izjavil, da bodo izdatki za novo večstransko atomsko silo, če Jo bodo sestavljale vojne ladje, znašali približno 500 milijonov dolarjev. Po njegovem mnenju bo 500 milijonov dolarjev, ki jih predvideva za deset let, dovolj, da se večstranska jedrska sila opremi z normalnimi podmornicami ln z vojnimi ladjami z napravami za namestitev iztrelkov. Von Hassel je dejal, da je povsem u-pravlčena ameriška zahteva, naj bo na vojnih ladjah mednarodno moštvo. Zahodna Nemčija se bo za- vzemala, naj se da prednost podmornicam na običajen pogon pred vojnimi ladjami. Kar se tiče zahodnonemške vojske, je von Hassel izjavil, da ostane nespremenjeno število 500.000 mož, kar največ prenese sedanje finančno stanje Zahodne Nemčije. Toda po dveh letih bo zahodnonemška vojska lahko računala na večje število vojakov. Dalje je von Hassel poudaril doseženi sporazum v ZDA, da je potrebno, da oborožene sile v Zahodni Evropi obdržijo sedanjo moč. Novo vrsto taktičnega iztrelka «Davy Crockett«, s katerim bodo v kratkem opremljene ameriške divizije v Evropi, bodo dodelili tudi nemškim divizijam v NATO. V ameriški strateški koncepciji ostaja načelo, da je sicer treba evropskim zaveznikom dati težko a-tomsko oborožitev, vendar pa morajo imeti vsaj tako močno orožje, kakršno ima domnevni sovražnik. Von Hassel je nato zanikal trditve «New York Timesa«, da se je Kennedy odrekel obiska v Berlinu. Von Hassel je dejal, da z ameriškim predsednikom sploh nista govorila o tem. Zatem je von Hassel izjavil, da je on predlagal načrt, naj bi večstransko jedrsko silo naslonil na vojne ladje, ker bi atomske podmornice preveč stale. Nato Je minister izjavil, da je treba razjasniti še tri bistvena vprašanja v zvezi s tem: 1. Ali naj se jedrska sila ne namešti na podmornicah, ali pa na vojnih ladjah. 2. Vprašanje nadzorstva in poveljstva, posebej pa še pravica veta. 3. Stroški. Glede nadzorstva je von Hassel izjavil, da obstaja »temeljni sporazum«. Rešiti pa je treba vprašanje, kdo naj da ukaz za streljanje, in način tega ukaza. Glede veta je von Hassel izjavil, da je predlagal kompromis, da bo vsaka država članica imela to pravico v fazi ustanavljanja te sile. Ko bo jedrska sila dokončno sestavljena, bi prešli k sistemu odločanja z večino. V Parizu Je okoli 60 osebnosti sklenilo ustanoviti «državno zvezo proti udarni sili«. Ustanovni občni zbor bo 19. marca. Izjava, ki so jo objavili pobudniki, pravi, da domača udarna sila ne dopušča učinkovite obrambe in da lahko škoduje Franciji, s tem da jo Izolira od o-stalih držav, ter da je nevarna za mir na svetu. Med podpisniki so Jules Moch in mnogi drugi bivši ministri, parlamentarci, univerzitetni docenti ter pisatelja Jean Paul lr\ CNr-i«~»r«o Ho Piftftuvoir. s katero je bila papežu dodeljena Balzanova nagrada. Papež je odp govoril v francoščini in se zahvalil za priznanje ter je dodal, da se s tem izreka priznanje prizadeva, nju cerkve za mir. Slovesnost se je zaključila ob 21. uri. Medtem ko so vsi zapustili dvorano, je A-djubej ostal i.n počakal na privatno avdienco, ki je sledila kmalu zatem. Posvetovanje predstavnikov KP držav EST BRUSELJ, 7. — Predstavniki komunističnih strank šestih držav evropske gospodarske skupnosti so zaključili tridnevno posvetovanje v Bruslju ob navzočnosti predstavnika angleške komunistične stranke. V končni Izjavi poudarjajo, da bi razvoj trgovinskih odnosov med skupnim tržiščem in vzhodnoevropskim gospodarskim svetom prispeval k omilitvi napetosti v Evropi. Dalje pravi izjava, da so se delegati strinjali pri ocenitvi resnosti položaja in so sklenili na- daljevati svoje stike, da okrepijo skupno borbo proti politiki monopolov, ki je napravila iz Evrope trdnjavo hladne vojne in reakcije. «Nove perspektive se odpirajo za akcijo sil, ki nasprotujejo osi Pariz-Bonn. Okrepitev skupne akcije med komunisti in socialisti je odločilne važnosti. Združeni komunisti in socialisti lahko dosežejo podporo večine delavskega razreda«. Izjava kritizira francosko-nem-ško pogodbo ter poudarja, da skupno tržišče ni izpolnilo obljub, ki so jih dali njegovi pobudniki, ni dalo ljudstvu varnosti in ni re- šilo sporov, temveč je zaostrilo nasprotja ter izvajalo pritisk na nevtralne države ter na države, ki so nedavno dosegle neodvisnost. Razen tega so se pojavili novi spori med državami atlantskega pakta. Izjava poudarja dalje, da je potrebna temeljita sprememba nad-državnih ustanov v demokratičnem smislu, ter zahtevajo pravico, biti zastopani v evropskem parlamentu ter v gospodarskem in socialnem svetu. Italijansko delegacijo so zastopali Pajetta,. Volpini, Segre in Grano. Pajetta je ob zaključku razgovorov iijavil, da je bil namen sestanka primerjati stališča ter iskati skupno akcijo za demokratično alternativo proti današnji nevarnosti, ki vzbuja veliko zaskrbljenost v najrazličnejših slojih. Pripomnil je, da tudi ostale komunistične stranke «v mali Evropi« čutijo potrebo širše demokratične združitve proti nevarnosti hladne vojne, ki jo poživlja os Pariz-Bonn. Za odtok Visočicc dva odtočna kanala BEOGRAD, 7. — Danes se je začela odločilna bitka za predor kanala za odtok vode iz jezera, ki je nastalo pri vasi Zavoj s sesedanjem zemlje v korito reke Visočice. Okrog 200 pripadnikov inženirskih enot Jugoslovanske ljudske armade in 600 mobiliziranih vaščanov iz bližnjih vasi skuša pri jezu čimprej napraviti kanal, ki bi omogočal odtok vode, kajti vsi strokovnjaki opozarjajo, da je stanje kritično. Delo poteka pospešeno, ker se predvideva zboljšanje vremena in še večji dotok vode. Ce bi prišlo do nagle odjuge, bi se po mnenju strokovnjakov v 24 urah nabralo v jezeru novih 10 milijonov kubičnih metrov vode. Takšnega pritiska pa jez ne bi vzdržal. Vojaki in vaščani delajo brez vsake mehanizacije, ker je zaradi težkega terena ni bilo mogoče prepeljati. Do sedaj so odkopali okrpg 1500 kubičnih metrov zemlje. Predvidevajo, da bo prišlo do naravnega rušenja jezu, takoj ko bo voda začela odtekati po kanalu in da bo iz jezera odtekla v 34 urah. Poleg kanala, ki se kopa na samem jezu, kopajo še drugi kanal na levi obali. Ta kanal bo služil v primeru, da ne bi bil prvi kanal dokončan do trenutka. ko bo gladina jezera dosegla kritično stopnjo, to je tri metre od vrha. Naloga stranskega kanala je, da bo odvajal sproti iz jezera toliko vode, kolikor je doteka vanj. Elektronski izdelki inštituta «M. Pupin* BEOGRAD, 7. — Inštitut za avtomatizacijo in telekomunikacije • Mihailo Pupin« v Beogradu je dal v proizvodnjo prvo aparaturo iz serije elektronskih naprav na podlagi transistorjev, ki so jo projektirali in izpopolnili jugoslovanski strokovnjaki. To je visokofrekvenčna naprava za telefonske in telegrafske zveze v elektrogospodarstvu, ki omogoča, da se po navadnem daljnovodu opravi telefonski razgovor in istočasno prenašajo po šestih kanalih razni podatki. V inštitutu dokončujejo tudi več načrtov modernih elektronskih naprav, ki bodo omogočile, da se v industriji, v vodenju gospodarstva, administraciji železnic in drugod brez večjih investicij uvedejo najsodobnejše tehnične naprave. Med največjimi uspehi sodelav« cev inštituta je tudi nov elektronski teleprinter, katerega načrt je v končni fazi. Na svetu je bilo več poizkusov, da se izdela sodobni tip teleprinterja. Kaže, da bo Jugoslavija prva dežela, ki ga bo začela industrijsko izdelovati. PRIMORSKI DNEVNIK 2 — Vrem« včeraj: najvlšja temperatura 8.6, najnižja —1, ob 19. url 6- zračni «)«k 1028.8 pada, vlage 83 odst., nebo 2 desertni pocblačeno, morje mirno, temperatura morja 4.7 stopi- Tržaški dnevnik 8. marca Danes, PETI K, 8. marca Janez ou Sonce vzide oj ti.o* iti a 17.59. Dolžana dneva U.*>. ’= 55 vzide ob 16.06 in zatone od * Jutri, SOBOTA, ». marca Frančiška NOCOJ SEJA OBČINSKEGA SVETA Na dnevnem redu nakup zemljišča za gradnjo 6000 ljudskih stanovanj Občinski svet bo moraI razpravljati tudi o treh važnih resolucijah - Pokrajinska seja bo v torek 12. t. m. Drevi ob 18.30 bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Napovedanim točkam dnevnega reda, ki jih občinski svet še ni izčrpal, so dodali še nekaj zanimivih in nujnih točk. Med drugimi so bile vključene v dnevni red tudi tri resolucije in interpelacije, in sicer: resolucija o napravah za proizvodnjo nestrupenega plina, ki jo je predložil komunistični svetovalec inž. Cuffaro; resolucija o municipalizaciji zasebnih mestnih avtobusnih prog in resolucija o položaju v Delavskih zadrugah, ki ju je predložil komunistični svetovalec Tonel ter interpelacija svetovalca Tolloya, ki se nanaša na delovanje občinske ustanove EN CO Poleg tega so na dnevnem redu tudi odobritev statuta Skupnosti jadranskih pristanišč; načrt področij namenjenih za zidanje ljudskih stanovanj, ki ga mora občinski svet sprejeti najkasneje do 15. marca letos na osnovi zakona o gradnji ljudskih stanovanj. Ta načrt predvideva nakup okrog 1 milijon kv. metrov zemljišča pri Magdaleni, kjer naj bi sezidali okrog 6000 ljudskih stanovanj, razne javne zgradbe in naprave. Kot je bilo že sporočeno, bodo za ta zemljišča določili ceno, ki je veljala v marcu 1961, pri čemer ne bodo upoštevali zvišanja njihove cene zaradi raznih komilnal-nih del na ustreznih področjih; najem ogrodja za postavitev o-glasnih desk za volilno propagando; štirje predlogi, za skupno 124 milijonov lir, za popravilo mestnih in predmestnih ulic in trgov, ki so bili poškodovani v preteklih mesecih zaradi vožnje avtomobilov z verigami po zasneženih in zaledenelih ulicah in trgih; predlog za začetek del za novo kanalizacijo na Opčinah in vrsta drugih predlogov navadnega upravnega značaja. Tudi pokrajinska uprava je sporočila, da so bile za prihodnjo sejo pokrajinskega sveta, ki bo v 'orek, 12. t.m. ob 18. uri, dodane dosedanjemu dnevnemu redu še ‘ri točke, in sicer: predlog za najetje dodatnega posojila za zad- • 1 j .. i __:___________„.n,iu,ri nja dela pri razširitvi in ureditvi jokrajinske bolnišnice za kronič-le bolezni; predlog za izplačilo leleža za vzdrževanje dekliškega tehničnega zavoda in predlog o podaljšanju sedanjega zasedanja pokrajinskega sveta. Odvažanje živine s proseške postaje lo in to kljub temu, da so včeraj pripeljali nadaljnjih 1000 glav živine. Sinoči so namreč naložili na 90 vagonov živino namenjeno v I-talijo in predvidevajo, da bodo danes lahko odpremili podobno pošiljko. PO ZASILNEM POPRAVILO ' Superclnema 16.00 «L’eroe dl ^,1» Alabarda 16.00 «Sissl a Ischia;’ eKJf[' polo). Technicolor. Romy Zadnji dan. oilr Filodrammatico 16.00 *Ma ej,no & ca«. Tecihinicolor. Prepoved dinl. nira>e,v Aurora 16.30 «La strada a s^Knicolrt- F at ari«. Ted«" Cristallo 16.30 «Hatari». John Wayne John Wayne , ,-jtrat' ,1 Capttoi 16.30 «L’uomo di A'0* Burt Lancaster. prepovedan ni Garibaldi 16.30 «SI spori! ti Michael Craig, James Prepovedano mladini. , 1soj, Massimo 16.00 «Passaporto die Constantine, Barbara l((i«0 Impero 16.30 «11 delitto del a ., AMerson«. s s®0*, Moderno 21.30 Rlccardo A"*’ revijo »Carnevalesco 19® • flirt' Maria D| Giulio, Mario .,} 8®' Cene: parter 1200—»00, 8al ( Prepovedano mladini. (ild,L, Astoria 16.00 Dva izredna tecihnicolorju: «11 mostšo «11 Gobbo«. Prepovedano 1 preprt Astra 16.00 «E®tate e turno«• dano mladini. Vittorlo Veneto 16.00 #W Giorglo Albertazzi. P‘e8“ Abbazia^ie.OO «11 cornand3"1' ^ Flyng Moon». Techniroi« ■ ^ Marconi 15.30 «L’affittacai'fer'*nin^ hi,% Iti 00 nje rešit je ■ i k. j«! Vi 4? ‘iht S S m ki ^0 Antonio Mlohalik, 88-1 etn^ & fr V o $•’ K $ Doles por. Miška, I* Tauzher vd. Pola 82-letria ® (r| it j vd. Moro, 68-letnl Gluho r 0|cV** letna Anna Malic, 88-Ietn' cjtL Podmen ik, 89-_letni Emarmt^r. ^ gna, 62-letnl Giuseppe L*® J •K drea Longo, star eno ur0' NOČNA SLUŽBA INAM — A) Cammelio, -j. , 20. septembra 4: Godina, 1 ,0rsirl|l como l; Sponza. UL (Rojan); Vernarl, Trg v’ ,j, Vielmetti, Trg della Borsa Is Darovi in prispevki Namesto cvetja na 'lir lije Rojae daruje P- Z.'SUU 1 poK-> jaško Matico. V počastitev spomina P°nSjiv se iz srca zahvaljujejo ^ 4 so spremili na zadnji predragega očeta, vsem ^teri cvetja in vsem, ki so ^aspoti'*1’' način počastili njegov Opčine. H, marca 19'8’' pomaranče limone 83 106 235 176 100 165 mandarini 235 259 235 Jabolka 36 188 83 hruške 53 165 118 pesa 250 300 175 artičoke 50 70 60 zelje 150 160 150 cvetača 94 188 118 ohrovt 147 165 165 cikorija ..« 118 212 200 čebula ... . 59 65 60 koromač ••«•••••« 118 212 200 solate 200 563 275 krompir 59 111 76 rdeči radlč 625 1125 695 rdeči radlč — šekast . 400 425 413 špinača 100 250 200 + Sporočamo žalostno ve| je za vedno zapustil n mož in sin ,< Vincenc Gi# d« ni n ,d! ZaIujof‘:tl ;vlAp žena IVANKA, nVadstvl’ in ostalo sof®° Padriče, 8.3 1963. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zflPu predragi oče, ded in praded PETER GRUDEN Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes,8.marca lz hiše žalosti na Opčinah. Žalujoči: sin ln hčeri * f*T ter ostalo sorodstvo Opčine, 8. marca 1963. K S t & $ % s § t,. 15 Sfc c* c ŽN F) K fr. S s \ t & irt Hrt irt t* d*»° irefO’ Gl«1' it' A A .I«"' 14* i# l«»' colof- rti •e«. rti«11, > > {S fe > ti* cA > iti V’ ii«» ”REVOLUCIJI v PRESTOLNICI^ BAGDADU V iraških gorah so puške utihnile niso pa bile odložene °ditelji upornega naroda pripravljeni na razumen sporazum in preneha-e Sovražnosti - Politične organizacije - Ne gre le za kulturno avtonomijo «Jezusovi apostoli v nedeljo v Križu *§ Hgdati p. u< marca. — Srečanje 0 nenadno, kot je v teh Bagdadu vse nepričako-^®aglo in burno. Hribovec „ ^slabani se je spustil s *0ra in prišel na pogaja-»ovo vlado, na pogajanja ■ Vl kurdskega vprašanja, tako staro, kot je stara Sl, ^ava. Puške so obmolkni rt ko se j® v gorah zve-kil v Bagdadu zru- ■'tai!etnpv režim. S tem so se ’ da bi nova garnitura k*e ii mo8la lažje dojeti S Judi, ki so prijeli za | hh,„ bi si priborili svo- upanje je teme-S vil na sledečem računu: INtii 8 se začenja lotevati v, ^a velikih notranjih te- r“a bo skušala pokaza- ^etnostnih galerij edem gostov v «Lonza» 5 Cadore, od ko-ik'o ir v svet nekdaj veliki i) ' fin eceM° in predlanskim J iliL.ff,lzo Tomea, ima znat-Ne«er> z tradicijo. Zato nas Wi £0 eCa. tla razstavlja v ga- Niei kar sedem slikarjev, ■:%ve rV tem alPskem prede-jt kataloga razvidimo, razstava in hva-2ob{j“ «e prizadevanje cador- 6 i|0j^ ki skuša tako sezna- »kf0 S r’ tlikef> Je Fulvio della Li- sV' ‘et! j tj arsko najbolj dovršen, Pa : fudi najstarejši. Razen 'i' Bwj, ,trdno slikarsko poJ-Stnni^cno na akademiji il (>tiln„ ®Iika brezhibno v o-ij0taJdJoč se splošnemu o-'i l Po„ro,. P“ bolje V’ a riL 0 vsebino. Čeprav st-ok-ra je podoba z mai-v se 0t' Po postkubističnih t* S>U^fl'ed«je močno barvi- !"> jM^uJe včasih goste I tU* v^r ’ ki se povsod zelo ble-Ztff' vNj9a izdaja za dobrega ** m K a, A. J .»or izdelovalca umet-©>i Pološčenin. \ Sia T’le slikarji pripadajo 'i- irt«' \ 81 a„,T?du. Nazare.no Corsi-S? risanje, dozore- iv8|is(„‘bresmnega krajinarja, r le\ln slikarja arhitektur, V Cn?!,isf?*en v barvi. t*- * ii etkj bro. še obiskuje '•še obiskuje umet--v«1' ;TmiJ° « Benetkah, ven- rA «0,fO°Oa olja debelušnih •r P (, fo ,, ln podoba maske na-i« ’ H iftr. “°bre razvojne moino- k'tpr . k sši.bodi še po stopinjah Saettija. V moč-»nr Ptk^ic^LPa se bo gotovo iz-ir«vrti» V Pri corte, ki kot naj-S- I S Jitu* .su°Jih dvaindvajsetih ,rs|l,V !l,;e >JJ,a z obvladanim zano-nrt 'h?0 on,6, J^epa umetnika ter e^UJe v barvi kot obli-'Podelou. M. B. A r “ 5»’' i A jc :8 ti' „/ stv® ti dobro voljo tudi pri reševanju kurdskega problema. Prvi koraki so se zdeli ohrabrujoči. Čeprav so se razgovori držali v največji tajnosti, se je vendarle dalo nekaj zvedeti. V prvih stikiji sta obe strani, kot se je poudarilo v Bagdadu, ‘odkrito in iskreno« prikazali svoja gledišča. Optimizem je še bolj prišel do izraza, ko se je zvedelo, da odhaja Talabani v Kairo v sestavi iraške delegacije na proslavo obletnice ustanovitve Združene arabske republike Odhod iraške delegacije v Kairo je za določen čas prekinil razgovore in pogajanja, kljub temu so mnogi nadaljevali z ugibanjem, kako se bodo stvari razvijale v prihodnje. Vodja kurdskih upornikov general Barzs-ni je v svojih telegramih poudarjal, da od svojih zahtev ne bo odstopil in da je avtonomija Kurdov vprašanje življenja in smrti kurdskega .ljudstva. V zvezi s tem se je postavilo vprašanje, do kot bo glede tega šel Bagdad? Ali bo pristal le na nekaj avtonomnih pravic na področju prosvete, kulture lokalne uprave in podobnih manjših problemov odnosno zahtev, ali pa bo šel tudi dlje. Pojasnila, ki jih je dal Dželal Talabani, ki se je omejeval in govoril zelo malo, kajti vežejo ga pogoji pogajanj, ki so šele v teku, so jasno poudarila, da ne gre le za nekakšne kulturne pravice, za nekakšno avtonomijo na kulturnem področju, pač pa da gre tudi za ekonomske in politične pravice, ki jih terjajo Kur di zase. In kar je v tem trenub ku najvažnejše, je to, da Kurdi nočejo odložiti orožja. Tudi če novo vlado v Bagdadu dosežejo sporazum, kurdska delegacija želi oziroma zahteva, da kurdski partizajii ne odložijo o-rožja, ker da bo njihova vojska nekakšno jamstvo za izvajanje obveznosti, ki bi jih sprejela bagdadska vlada. Brez vsakega slepomišenja Kurdi zatrjujejo, da zavzemajo takšno stališče iz enostavnega razloga, ker jih k temu silijo izkušnje: V preteklosti 1 so namreč večkrat dobili zelo veliko obljub, toda le redka obljuba se je izpolnila. 'Talabani hkrati zelo na široko govOrl "o otganTžačiji," mno?T3nčh sti ih dejavnosti njegovega gibanja. Na čelu tega gibanja je KDP, t.j. kurdistanka demokratska stranka. Kurdistanslfa demokratska stranka je, kot pravi Talabani, napredna in dobro organizirana. Njeni člani se med seboj kličejo Ha Val», kar bi po naše rekli tovariš. Pristaši ali bolje pripadniki kurdistanskega partizanskega gibanja pa se med seboj kličejo s *Kak», kar pomeni — veliki brat. Iz tega bi mogli sklepati, da je gibanje široko, celo širše, da postaja veano bolj množično. Talabani zatrjuje, da je 90 odst. kurdistanskega prebivalstva za gibanje in da ga ali neposredno ali vsaj posredno podpira. Na severu Iraka živi okoli dva milijona Kurdov, dočim živi še več Kurdov izven meja Iraka. Borbe v kurdistanskih gorah so se začele 9. septembra 1961. leta. Kurdski partizani so od tedaj zdržali številne napade in so se izkazali kot pravi mojstri gverilske borbe. »Orožja od drugod, od zunaj, nismo dobivali, vedno smo si ga sami osvajali v borbi« — pravi Talabani, ki zatrjuje hkrati, da so njegovi partizani imeli zelo malo izgub, skupno komaj 172 mrtvih Toda skupne izgube Kurdov so mnogo, mnogo večje. Talabani pravi, da so napalm bombe uničile in požgale cela naselja in da je pri raznih bombnih napadih izginilo veliko število žensk ’n otrok. Sicer pa se sledovi tega — rušilnih bomb ter napalm bomb — vidijo povsod, po vsem Kur-distanu. Vzporedno z borbo v gorah Kurdistana kurdistanska demokratska stranka dela tudi na drugih področjih, predvsem pri dviganju prosvete svojega članstva, svojih vojaških formacij in vsega ljudstva. Ves čas že izhaja več Kurdistanski uporniki drže v svojih rokah praktično ves Kur-distan, razen njegovih večjih mest. Zveze med posameznimi kraji in enotami ter razni »kanali« delujejo brez najmanjše napake. »Čutimo se povsem varne, ker imamo vse ljudstvo za seboj« — pravi Talabani, ki nadaljuje: »Dva načina sta za uresničenje našega končnega cilja, in sicer ali borba ali pogajanja. Smo bolj pristaši drugega načina, to se pravi pogajanj in zato smo tu. Toda za pogajanja je potrebna dobra volja obeh strani,« — zaključuje Talabani. S tem se je končalo prvo srečanje s Kurdi. Bili so to parlamentarci, hkrati pa tudi ljudje, ki so se do včeraj borili, in ki niti najmanj ne prikrivajo tega, da bodo svojo borbo nadaljevali, če bi bilo potrebno. M. A. I Že lansko leto so gojenci slovenskega Dijaškega doma pričal, da je predstava nad ravnijo diletantskih uprizoritev, naštudirali dramo tJezusovi apostoli». Žal so imeli le interno Fantje so se v svoje vloge vživeli in jih igrajo povsem živ-predstavo v samem domu, medtem ko niso mogli javno na- Ijenjsko, saj igrajo svoje sovrstnike, ki so se neposredno po stopiti, ker se je cenzurno dovoljenje zamudilo. Več kot leto porazu Nemčije v bombardiranem mestu V/irtsburgu, kjer se je trajalo, da je bila igra cenzurirana in je dobila ustrezno je nacizem le potuhnil, zbrali v tajno družbo Jezusovih apo-dovoljenje za uprizoritev. Po prizadevanju režiserja Staneta stolov z namenom, da nesebično pomagajo revežem. Način, Starešiniča, člana Slovenskega gledališča, in gojencev ter bivših gojencev (ker so nekateri že dokončali šolanje), so igro obnovili in bodo prvič nastopili v nedeljo 10. t.m. ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu. Tako bo končno kronan z javnim nastopom trud, ki so ga mladi igralci vložili v študij igre. Komur je uspelo lani videti interno uprizoritev, se je pre- kako so reševali v svoji otroški domiselnosti socialno vprašanje in kako so pri tem zadeli ob obstoječi red, ki ga je treba vendarle spremeniti, pritegne gledalce, da zaživijo skupaj z mladimi igralci. Menimo, da ne bo nikomur žal, kdor se bo udeležil nedeljske predstave v Križu. illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinMMIIIIIIIIIlllllllllllllllllininiMIIIIIIIIIIIIIIMIIllllHBIIIIIIlIlHIllMIIIIIIIllllllinilHIMHIIIIMIIIIIIMIIIMnilBIIHMIMIIIIIimMllllllUIIIIIIHHHIHinillllllllllimillHIIMIIIIII inillUIIIIIMIHIIIIIIItlllllMlIltlH Švedska kampanja proti kajenju je pripravljena Eno milijardo lir da bi ljudje ne kadili fV Začelo se je z alarmom na Angleškem - Švedska komisija je bila temeljitejša ■ Podatki so zgovorni - Kakšen bo uspeh? V nekaterih državah že več let traja ' kampanja proti kajenju. Osnovni vzrok je v trditvi strokovnjakov, da nikotin povzroča rak. Rak ie tista bolezen, ki vedno bolj ubija. Po zadnjih statističnih podatkih Združenih narodov vidimo, da sta bolezni srca in rak zavzeli prvi dve mesti na lestvici smrti na svetu. Največ ljudi umre za tema dvema boleznima. Čeprav se doslej še ni ugotovilo, kako rak nastane in sicer, al* ga povzro-č^rjieki virus, ali ftaj^drjigega, i$oJ' med kancerolpsin ifti zdravniki nasploh mnogi, ki,utrdijo, da je nikotin, če ne pravi povzročitelj, vsaj eden izmed agensov, ki vodijo k raku, predvsem k raku na pljučih. V mnogih deželah so izdelali statistike, ki so že na prvi pogled prepričljive. Te pravijo, da je večji odstotek obolenj za rakom med onimi, ki kadijo, "kot med onimi, ki ne kadijo. Statistike so včasih bolj podrobne in iz teh zvemo, da je možnost obolenja za rakom pri človeku, ki kadi po 50 cigaret na dan, veliko večja kot pri človeku, ki pokadi 20 cigaret na dan; hkrati, da je pri človeku, ki kadi 20 cigaret nn dan možnost večja kot pri človeku, ki kadi pipo. V preteklih letih so se posebno na Angleškem močno alar« mirali zaradi podatkov, ki so jih dali angleški strokovnjaki. Zato so na Angleškem zahtevali zaščitne ukrepe in zadeva je postala — državni problem. Seveda je to tudi gospodarski problem, kajti država ni indiferentna nasproti tobačni industriji, nasproti davkom in taksam, g 554** ž V/M te PETEK, 8. MARCA 1963 ). ftffc#;. T m A Operna antologija; 10.30 Sola; 11.15 prednostll; 12.08 In«. Hladnik: Na- K«, ,0 *rS* ** Duet; 1130 Koncert; 14.55 Vreme vodila za spomladansko setev; 12.30 'l.k'1.3?^; 7.30 Jutranja glas- na ital. morjih; 15.15 Filmske in Pianistka A. Fischer In violinistka V.Vrtu^opek slovenskih pesmi; gledališke novosti; 15.30 Glasbeni N. Skodnlkova; 12.48 Orkester Des . : 12.00 Pomenek s po- carnet; 16.00 Program za najmlajše; Baxter; 13.15 Obvestila; 13.30 Za- %,‘vOGi30 Iz glasbenlh *P°- 16 30 Koncert za najmlajše; 17.25 bavna glasba; 14.05 Radijska šola; ^ Glasba po željah; 17 00 Italijanska »trika; 18.00 Vatikanski 14.35 Pesmi ln plesi jug. nar< > M. 'do Cergoli• 17 20 Pe- koncil; 18.10 Koncert lahke glasbe; 15.15 Napotki za turiste; 15.20 ^®t>18.00 Flavtist Miloš Pa- -------------- " ........... “ ” ,,l“ ,*TU,nvn Ul^etnost kmliftavnoat in _________ Scotland Yarda»; 21.00 Simfonični Vn Dlt lAj, V?et,nf>st, književnost in 1 JV Meri8"30 Tržaški skladatelji: F Jv aatnUlt; 19'°° Radijska uni-rtrNtrn Ansambel Don Costa; govori; 20.00 Šport; Jik iv?r!r'‘tvo I'" delo; 20.45 Or-J*1ni e; j-dr; 21.00 Koncert oper-\ i5 Miji, Iz pesniških gajev; lunj?1*• 22.20 Jazz koncert; "lann: Metuljčki. a ^ p. Trst &.A ’ 1225 Tretja stran; •OCler Van Dam; 13.35 O N? zgori^6^Ju: 13'50 Drobci lz V": u,VJne: 14.00 Trio «Pro ’ U.šo , Jazz kvartet Iz Zgodbe iz Kvamera. 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Ira Marion — Manilo Bocci: »Muzej Koper ii?; U^TiS1* 8'asba; 7.00 Fre-»V,00 Pr. Gla&ba za dobro ju- n. erIOS RT. i 'i nn Hin 19 SO koncert. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.35 Poje Claudio Vlila; 9.35 Zvezdniki na 14.35 Pesmi ln plesi jug. narodov; Zveneče kaskade; 15.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert treh umetnic; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Melodije; 18.30 Pesmi Iz Romunije; 18.45 Iz naših kolektivov; 19,00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Iz partitur orkestra RTV; 20.15 Zunanje- poti' 10 35 Pesmi; 11.00 Vesela glas- politični pregled; 20.30 Klavirska ba; 12 00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; glasba; 21.00 Melodije orienta; 21.15 14 45 Ža prijatelje plošč; 15.00 Ital. Oddaja o morju; 22.15 Skupni pro-pesmi ln plesi; 15.15 Dlvertimenti gram JRT; 23.05 Sodobni glasbeni za orkester; 15.35 Koncert v mi- avtorji, n la turi; 16.00 Rapsodija; 16.35 Pio- u . šče; 16.50 Diskoteka Andrea Chec- IlUI. IKICVItlJU chija; 17.35 Mala enciklopedija; 8.30 In 12.15 Sola; 12.40 Smučar- 17.45 Charles Hatton: «Lieve caso ske tekme v ChamomUu; 15.00 Sodi amnesla«; 18.35 Enotni razred; la; 16.15 Nova srednja šola; 17,30 J V 20.35 Gala della canzone; 21.35 Znanstvena oddaja; 22.00 Poje Klng-ston Trlo; 22,10 Jazzovski kotiček. III. program 18.30 Gospodarska rubrika; 18.40 1V.1P MV»U uiv-unja »I .uv Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Osebnost; 19.55 Vatikanski koncil; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 Blzetova opera »Arležanka*; 22.50 Vedno več ladij; 23.15 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05 Dnevnik; 21.15 Zgodovina atomske bombe; 22.15 TV igra «La donna di un'altro mondoa; 23.10 Koncert komorne glasbe; 23.30 Športne vesti. Jug. televizija Irva -- ----- j- ib ju uospouaraiva X, tX) RL; 12.00 ta 12,50 ,tal periodični tisk; 19.00 Skladbe 12-40 Turistična Paula crestona; 19.15 Upodabljajo-2SJ4.00 m Bolgarski Pevskl ča umetnost; 19.30 Vsakovečernl Nin* bromMalk rllmov; 14 30 koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 ;,S;T°Stl; ,®"ada; 15.30 Domače Aifredo Casella: Koncert za goda-|,V) ‘8.0o i>i-^-40 Glasbena med- . la ,n kiavJr; 21.20 Stefano Landi: $ nasbenm »'asbernl progčam; «L'Uomo cattivon; 22.35 Schuberte-iVV Boccherinl; ve skiadbe. iN»N; 7LHans Carste; 18.00 ____ ft Kvartet Page Ca- ilOVePI/O 17.00 Ruščina na TV; 17.30 An- 5.00 Dobro jutroI; 8.05 Hačatur- gleščina na TV; 18.00 Kulturna pa-jan: Suita iz baleta «Gajanč»; 8.35 norama; 18.30 Burma — prvo pre-Skladbe za kitaro in harmoniko; davanje Iz ciklusa Popotni vtisi; 8 55 Pionirski tednik; 9.25 Pri jug. 19.00 Boj za obstanek pod morjem skladateljicah; 9.45 »Šivala je de- — reportaža; 19.30 TV obzornik; klica zvezdico,..«; 10.15 Dva dueta 19.45 Propagandna oddaja; 20.00 TV iz Gotovčeve opere «Ero»; 10.35 dnevnik; 20.30 Svetovno prvenstvo E Waugh: Skok v stvarnost; 10.55 v hokeju na ledu — Tekma med Nova popevka; 11.00 Pozor, nimaš Sovjetško zvezo Iri Švedsko. KN i9"30 PreVnarRPL?e22Cia5 p Xi/r*ce; 22-40 HorieS' "Oš RLa Vl0l° ‘n klavir’ K$^0tn' Pro9ram .%!* gia-ha ltal- mori‘h; 8-20 ' : 8.45 Simfonične ' a Lahka glasba; 9.50 k’- ji iz te industrije prihajajo itd. Hkrati pa so tudi industrij-ci vložili veliko truda in sredstev, da bi to kampanjo pari-rali. Kaže, da tobačna industrija na Angleškem ni utrpela prevelikih izgub, kar pomeni, da se Anglež ni odpovedal kajenju. Edina razlika je ta, da je danes na Angleškem v rabi veliko več cigaret s filtrom, s čimer se kadilci varajo, da jih filter ščiti pred nevarnostjo raka. Na Švedskem so zadevo vzeli mnogo bolj resno. Tu so že več stvari ižVetili kar po načrtu. Zato bo .Švedska verjetno prva dežela, kjer se bo poraba tobaka zares zmanjšala, pa čeprav ne moremo trditi, da bo povsem izginila. To, kar ima švedska v načrtu za bližnjo bodočnost, je vsekakor zanimivo. Švedska vlada si je zamislila zelo veliko kampanjo v nacionalnem obsegu in v ta namen je že določila vsoto okoli ene milijarde lir v naši valuti. To je materialna baza za kampanjo. Pobudo je dal minister za notranje zadeve Johnson, ko je temeljito proučil referat, ki ga je izdelalo 25 strokovnjakov, med katerimi so bili tudi trije Nobelovi nagrajenci. Referat je izdelal nekakšen možganski trust švedske, v katerem so sodelovali poleg treh nobelovcev najboljši švedski zdravniki in biologi, kemiki, gospodarstveniki, sociologi in pedagogi. Ko je bilo lansko leto objavljeno podobno poročilo britanskih znanstvenikov in smo v tem poročilu mogli videti jasno opozorilo proti tobaku, je Švedska vlada sklenila pozvati skupino svojih strokovnjakov, naj se lotijo podobne študije, seveda v okviru švedskih razmer. In zdi se, da so bili švedski strokovnjaki boljši in temeljitejši od svojih britanskih kolegov. Bili so tudi bolj prepričljivi, zato švedska vlada ni imela težav, da bi se odločila za veliko kampanjo. Po poročilu skupine švedskih znanstvenikov je gotovo, da ;e v zadnjih letih število žrtev raka na pljučih mnogo večje kot prejšnja leta. Statistično je tudi dokazano, da je ta bolezen zelo redka pri nekadilcih, pa čeprav ti žive prav tako v velikih industrijskih mestih, kjer tovarniški dimniki razširjajo tako imenovani »smog«, t.j. tipični dim industrijskih revirjev. Potemtakem prihaja nevarnost za raka na pljučih od tobako-vega dima. In še nekaj izhaja iz poročila švedskih strokovnjakov: čim več cigaret nekdo pokadi, tem večja je nevarnost. Nevarnost se začenja praktično že pri desetih cigaretah na dan. Tobakov dim je eden od povzročiteljev kroničnega bronhitisa, ki se zelo pogosto razvija posebno pri mladih ljudeh in ljudeh v srednji starosti. Hkrati tobakov dim vpliva tudi na mot nje pri krvnem obtoku. Tobakov dim nadalje otežkoča zdravljenje in ozdravitev čira na želodcu in dvanajsterniku. Statistični podatki dokazujejo nadalje, da je smrtnost od slednjih dveh belez-ni pri kadilcih trikrat večja kot pri nekadilcih. Kajenje znatno vpliva tudi na fizično kondicijo in to iz enostavnega razloga, ker zmanjšuje kapaciteto pljuč. Tobak škoduje tudi nosečim ženskam. Statistika pravi, da so o-troci, ki jih rodijo ženske kadilke v povprečju lažji kot otroci nekadilk. Posledice tobakovega dima na organizmu kadilca so v nepo- Na podmornici z raketami «Polari&» Najstrašnejše - pravijo - nepogrešljivo orožje Posadka atomske podmornice «EthanAllen» sestavljena iz 110 mož, toda posebne vrste ljudi - Izredno udobje V zadnjem času se veliko govori ln piše o ameriških atomskih podmornicah, opremljenih z raketami »Polaris«. Te podmornice so nekakšna temeljna udarna, odnosno obrambna sila zahodnega sveta, kot zatrjujejo v Washingtonu. Ker so te atomske podmornice dejansko le nekakšna izstrelišča raket, jih imajo v raznih krajih ameriške in evropske celine. Med temi oporišči je tudi Holy Loch na škotskem. Samo ob sebi se razume, da so atomske podmornice, posebno ko gre za podmornice z raketami »Polaris«, vojaška tajnost, zato bo zanimivo, kako jo je videl eden izmed onih redkih novinarjev, ki jim je bilo dovoljeno stopiti na eno izmed teh podmornic v ameriškem oporišču na Šk)t-skem. Čeprav ne soglašamo v vsem s piscem članka, ga objavljamo v celoti. Petnajst minut potem ko sprejme; iz Washingtona šifriran ukaz, more ameriška atomska, podmornica »Ethan Allen« izstreliti ekvivalent desetih milijonov too’ eksploziva na kateri koli cilj v ra-diusu 2800 km. In ta ukaz ji more priti tako, kot eno toliko na videz nenevarnih poročil, ki jih neprestano odpošiljajo s kopnega, da bi držali stalen stik s posadko atomskih podmornic z raketami »Polaris« na krovu. V Holy Lochu na Škotskem se »Ethan Allen« pripravlja za prihodnjo nalogo. Potopi se in se vrne na površje, preizkuša br-zino. Kljub ogromnemu številu navigacijskih inštrumentov ter inštrumentov za vodenje in pogon, — ki so vsi nameščeni ra eni izmed notranjih strani podmornice — imamo v podmornici vtis izredno velikega prostoru •n’ Vfmlitoo čtttja PO umazanem.,, po zapr.teru, ki ga občutimo, ko smo v tako imenovanih konvencionalnih podmornicah. Za sedaj je v oporišču v Holy Lochu devet podmornic s »Poia-risi«. Poleti jih bo 10. Od aprila dalje bodo Američani zgradili oo eno atomsko podmornico na mesec in to se bo nadaljevalo, dokler jih ne bodo imeli v celoti 41. Na »Ethan Allenu«, ki ima to-nažo 8000 ton, je 16 »Polarisov« in sicer vrste »A-2«, ki so jo;že preizkusili. Vsaka izmed teh laket ima jedrsko konico. Previdnostni ukrepi, da bi ne prišlo do rednem razmerju s količino sprejetega nikotina. To so švedski strokovnjaki dokazali, vendar so pri tem pristali, da najnižje meje ni. Potemtakem bi se moglo sklepati, da je tudi najmanjša količina tobaka škodljiva. Na Švedskem je problem tega resnejši kot drugod, ker nad 50 odst. mladine začne kaditi že pri svojih petnajstih letih. Razumljivo je, da ljudje, ki so se tako zgodaj lotili kajenja, postanejo strastni kadilci. Da bi ne ostali le pri teoretiziranju, so- na Švedskem že začeli z izvajanjem programa. V Stockholmu, v Goetheborgu, v Malmoeju že obstajajo klinike proti nikotinu in sicer na stroške države. Zanimivo je tudi dejstvo, da je bila vprav nacionalna družba za proizvodnjo tobaka primorana prispevati znatne vsote za proučevanje nikotinskega problema, katerega posledica je vprav ta kampanja proti tobaku. Sedaj pa se bodo na švedskem tega problema lotili še koreniteje. Kampanja se bo začela in nato nadaljevala progresivno. Škodljivost in nevarnost kajenja bodo kadilcem in kadilkam prikazali na učinkovit način in ta kampanja bo neprekinjena. Da gre zares za resno stvar, se vidi iz sledečih podatkov: Na vseučilišču v Stockholmu bodo ustanovili posebno katedro za proučevanje bioloških posledic tobaka. Iz državnih sredstev se bodo dajala večja finančna sredstva onim, ki bi hoteli posvetiti se temu proučevanju. Na železniških postajah, na postajališčih cestne železnice, na športnih igriščih, na kopališčih in ob cestah bodo postavljeni napisi in slike, ki bodo opozarjale na nevarnost nikotina. Slikarji, grafiki in drugi strokovnjaki že pripravljajo ustrezen material. Prepoved kajenja, ki ne bo nikoli popolna, se bo vendarle postopoma širila. 2e danes je na Švedskem prepovedano kaditi v mnogih javnih krajih in lokalih, kot npr. v kinematografih, gledališčih, v dvoranah, kjer se vršijo konference in sestanki itd. Toda kajenje bo prepovedano tudi v vseh prostorih ministrstev, v javnih uradih in v vseh javnih zgradbah. Minister za notranje zadeve, ki je po radiu in televiziji prvi začel kampanjo proti tobaku, je obrazložil obsežen vladni program in svoj govor zaključil: »Naš namen je, rešiti zdravje naših ljudi, seveda pred rakom. Program, ki smo ga sklenili izvesti in finansirati, bo stal veliko denarja, toda ta sredstva bodo prav gotovo zelo dobro vložena. Hočemo da Švedi v svojem lastnem interesu korenito skrčijo porabo tobaka.« l*iiaaiililiill«itii»iiiii»aiB«a«iaii«viaiMi«ii«>«liiti>*niiiiaiililiilli«iiliiaaM«iiiiii«»illtaiiiiiitiaM«iiaMitiiiM«iiiaiiifiviitMiiiiii«iiii««ia«i««iiiiiaiiii«««iiMaaiiiMaiM,iMiiiat«iBaniii O zasebnem življenju odlične italijanske umetnice Anne Magnani se bolj malo piše. Verjetno iz obzira do njene nesreče. Ko je njen sin Luca bil poldrugo leto star, ga je otroška paraliza povsem ohromila. Anna Magnani se je še bolj pognala v delo, da bi svojemu nesrečnemu sinu zagotovila eksistenco. Poleg tega ga je zdravila povsod. Rezultat je ta, da je sedaj 20 let stari Luca v gibanju bolj samostojen in ekonomsko oskrbljen, tako da je njegova mati lahko povsem mirna. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Močno se boste morali potruditi, da b| med vami ln vašimu sodelavci ne prišlo do navzkrižij; Tudi v družini bo kaj napak. BIK (od 21.4, do 20.5.) Zelo ugodna priložnost za utrditev poslovnih zvez. V čustvenih odnosih boste preživeli dokaj nevarno krizo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zelo razgiban dan, ki ga ne boste tako zlepa pozabili. Potrebna je previdnost, ki ne bo odveč niti v domačem okolju. RAK (Od 23.6. do 22.7.) Dogodki, ki se bodo razvrstili čez dan, vas ne bodo navdušili. Drugič več resnosti. Več zadoščenj v družbi z ljubljeno osebo. LEV (od 23.7, do 22.8 ) Poslovne zveze ne bodo preveč uspešne, toda kriza bo le kratka. Tudi v ljubezni ne boste želi velikih zmag. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Oe boste preveč Imdlskretnl, boste to drago plačali. Cernu rinete svoj nos povsod. Razčistite stare račune v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zelo ploden dan na vseh poslovnih področjih. Neumno bi bilo, ne izkoristiti. Ne bo pa tako v čustvenih zadevah. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Na pot boste morali. Toda ne za zabavo, pač pa iz poslovnih razlogov. Nekdo kaže do vas posebno nagnjenje. Previdnost! STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Le če se boste pošteno potrudili, boste barko pripeljali v zaželen pristan. Nekoliko površni ste bili. Isto velja tudi v ljubezni. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Poslovni sestanki, ki se bodo uspešno zaključili. Tudi v družini bo šlo vse v najlepšem redu. Nekoliko trudni boste. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vsaka prenagljenost bi vas mogla veliko stati, zato previdnost na vsej črti. Iščite več odmora raje doma kot v družbi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaše zamisli so vredne, da Jih upoštevajo. Na vas Je, da Jih uveljavite. Neka Uubavna avantura je na vidiku. incidentov ali na račun tehničnih okvar ali pa zaradi napak ljudi, zagotavljajo popolno varnost. Pri operacijah za izstrelitev sodelujejo trije častniki. Nobeden od njih ne more sam izstreliti poti-mezne rakete brez sodelovanja ostalih dveh. Možnost, da bi vsi trije hkrati zblazneli, je preveč neverjetna, da bi bila sprejemljiva Zrakotesni prostor, v kata-rem so rakete, ni nikoli popolnoma prazen in nikoli ni v njem samo en človek. Elektronske naprave neprestano nadzirajo toploto in vlažnost tega prostora. Kar se tiče zaščite pred nenadno poblaartelestlo v posadki je ta podmornica prva, kar so rh izdelali in opremili z raketami. Njena brzina pri rajvečjth globinah je tajna, vendar se ve, r:a zmore tudi nad 29 vozlov ,38 km) na uro in to pri globini 100 m. Čeprav služi predvsem kbt premično izstrelišče za izstreljevanje raket, se more -K-than Allena uporabiti tudi >n druge bolj konvencionalne naloge, kbt npr. za lov proti podm ir-nicam. Toda privlačnost, ki jo vzou-ja ta podmornica, m toliko v njenih smrtonosnih atomskih nap i-vah, kot v vzdušju psihološke)'a miru, ki na njej vlada. Zdi se, kot bi si stroji in ljudje v mej med seboj izmenjavali svoje značilnosti. Morejo «e pripisati oseo-ne karakteristike tudi svethk lijočim se gumbom inštrumentov. Trije sistemi za naviga>.’j» dajejo vtis varnosti, kaaršne »o značilne le za stare morske volkove. Z druge strani pa daje oseo-je podmornice vtis, da je tenj ne pride. °o mnenju zdravnikov ne pride d« motenj zaradi izredne izbire ijudt. ki sestavljajo posadko, ter zaradi iziel-ne »politične vzgoje« Mnenja o ranlnvosti atomskih podmornic ter o pomanjk!j’\i preciznosti raket posadka »Eth.n Allena« sprejema z vzvišenim nasmehom. Častniki in mornarji nadalje odklanjajo tezo, da se askete »Polaris« ne morejo izstreliti, če podmornica ne sede na morsko dno. Prav tako odklanjajo trditve, da imajo težave pri komunikacijah s kopnim. Ljudj« posadke podmornice »Ethan Allen« dejansko pripadajo novi zvrsti ljudi, ki se prav tako loči od ostalih Američanov, kot se Američani razlikujejo od Rusov ali Kitajcev. V tem njihovem fluorescentnem svetu mikrosekund in megatonov so njihovi gibi prožni toda mirni. PROSLAVA 8. MARCA V GORICI Program ansambli bodo izvedli prosvetnih društev Nastopali bodo pevski zbori iz Šleverjana, Dola-Poljan in Standreža ter instrumentalni trio iz Šleverjana Kot vsako leto bodo slovenske žene na Goriškem tudi letos proslavile mednarodni praznik 8. marec, Pripravile so prijeten program, ki ga bodo sestavljale pevske točke, nastop instrumentalnega tria, recitacije in pa priložnostni govor. Največ točk bodo dali člani šte-verjanskega prosvetnega društva • Briški grič». Nastopil bo moški pevski zbor, ki se je začel vaditi ob pričetku letošnje sezone. Za nastop jih pripravlja pevovodja Dori Klavčič. Prvič se bodo na večji javni prireditvi pojavili tudi mladi fantje, ki sestavljajo instrumentalni trio. Godci so učenci Glasbene šole. Prvič so nastopili na produkciji Glasbene šole v Dijaškem domu. Njihov repertoar obsega ponarodele pesmi. Znova se nam bodo predstavili člani pevskega zbora Dol-Poljane, ki se že več let pridno vadijo pod vodstvom Pavline Komelove in predstavljajo kompleks zlitih glasov. Nastopili so na številnih prireditvah pa tudi po radijskih valovih smo Benno in Švicar Robert der' imiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"lll,,l> venstvene nastope v A tjj so favoriti za svetovni gi# tekmah drugih skupin P8f cev zelo malo. Tako je 'V BS ktsvk sv?* Je prostora za 12.000 ose , 100 ljudi. , „ s0 TfP Izidi današnjih tekem nji: CSSR — Z. 3:0) A SKUPINA. 0.0,1 Nemčija 10-1 a:uj „ n.« iau SZ — Finska 6:1 (0:0, 2;“’ (j:l, P Švedska — V. Nemčija o.* 3:0) B SKUPINA Švica — V. Britanija J;l, P Romunija—Poljska 4:3 (4. > C skupina 3:2,M Avstrija—Danska 13:2 ", (10:0, p Madžarska— Belgija 25. 7:1) r##J M sn % s 'tjv; '•■C o Danes začetek tckm°v Letošnji Kandahar v znamenju nezjodj CHAMONIX, 7. __ Tudi 1 crening za jutrišnji nastoP^^ K smučarjev v tekmovanju Tj, p, je razredčil vrste pr«a™serti nevarna proga in Pre.”Ljll 'tfl snežna podlaga sta zam g e«, nezgod. Nekatere so težjih poškodb odpeljati, pp, co. Najhuje se je priPe“‘ je »»Sr zu Gastonu Perrotu, » mestih zlomil nogo, ni “L tl* • Arripe pa se je_ znaMJ^ ZENSKA KOŠARKARSKA A Philcova petorka _ Benetk J1 § v tc 7 Po JLv, & 1*» J-0! C« sPo p & nJJ* K S*! poražena v Ekipa Fiat še s točko prednosti v Ena sama lastovka že ni znak pomladi, tako ena sama .( celi vrsti neuspehov še ne pomeni konec krize. Te besede v S*. % besede j ■ ,,'<0 časno za obe ekipi, ki sta se v prejšnjem kolu spopriJe .^j r V 4* neškem igrišču, t. j. za Reyer in Philco. Philco je pred os vi žel nepričakovan uspeh nad Autonomi, beneške igrali > končno prišle po štirinajstih kolih do svojega prvega uspeha v letošnji sezoni in to prav na račun tržaške petorice. Tekma je bila zelo izenačena in v prvem polčasu so Tržačanke celo vodile. Beneški trener je Imel na razpolago samo šest igralk in prav zaradi tega bi skoraj zamudil izredno priliko. Toda sreča mu je prišla na pomoč, ker so se tudi gostje znašle v zagati brž ko sta morali dve članici tržaške ekipe zaradi osebnih prekrškov z igrišča. Kljub počitku je Fiat vseeno obdržal prvo mesto s točko naskoka nad Ondo in z dvema nad Stando. Onda je bila v prejšnjem kolu zelo nestalna, toda to samo v prvem delu igre. V drugem so Igralke Onde močno pritisnile in prisilile požrtvovalne nasprotnice na brezkompromisno predajo. Bolonjska Fontana si je šla po točke v Gardene, kjer ekipa Pejo ni mogla nuditi resnejšega odpora. S pomočjo sodniške dvojice, ki Je s svojimi odločitvami večkrat zavrla elan domačink, si je Omsa nabrala v Bologni še dve točki in se ji je tako posrečilo ostati še vedno v neposredni bližini vodeče trojice. Precej težjo nalogo je imela Standa v Turinu. Domači Autonomi, ki je tako nepričakovano spodrsnil v Trstu, je hotel z zma go oprati ta madež. Igralke so odlično začele in navdušile številne navijače, vendar jim ni uspelo uresničiti načrta. košarka Olimpija $6 Spartak ^ Vi«n p LJUBLJANA, 7. ", Olimpija si je nocoj j^l „ trtfinalni tekmi za skih prvakov zagot0 le s,rf nad Spartakom iz P mi točkami razlike. b,„rije.,i{l predstavnikoma Juga9flo (4^;,,/ SR se je končalo 86 ^ korist moštva ljubljan tov. Igor Cotič prvi na Matajuti11 A okoli ■»V5S s«Jy_ V nedeljo je jev tekmovalo na bočjih Matajurja v veniji za pokal Na Tekmovanje je organ1**'^ >V odbor FISI. Vd juniorji in seniorji " «9‘ f > « Med juniorji je piri'1. ■* ' 'izif!n “is* Gorizia« zasedla PrV° je.: j1 zaslug^lgorj^Coti^a.^^0fij^ jI Jjjj gal v individualni niorjev. Na četrtem plasiral Paolo Barnaba' 5» \ b< Hi £ k v. C s': S? ART BUCIIWALD StfcSSfrSlS-Tti&StiS-fi TURIST V AMERIKI I s* ***■>*« Komaj zapustiš New York, ne ve nihče, kaj početi s turistom. Nekega dne sem se seznanil v vlaku z zelo ljubkim dekletom. Ime ji je bilo Elo in sva se imenitno razumela. Ko me je vprašala, kaj počnem, sem ji dejal, da sem francoski turist. Komaj pa sem izgovoril besedo turist, se je umaknila vase kot polž v svojo hišico in so bili zaman vsi moji napori, da bi nadaljevala najino romanco. Dva dni pozneje sem se seznanil z dekletom, ki se je i-menovala Mary Sue. Tudi ta mlada Američanka je hotela vedeti, kaj počnem (Američani hočejo vedno vedeti, kaj kdo počne). Tokrat sem dejal, da sem ubog francoski priseljenec in iščem službo sobarja. Mary Sue mi je toplo stisnila roko in sva preživela dva dni v Salt La« ke Cityju kot dva golobčka. Nekoč sem stopil v Hunting-tonu v bar. V njem je bilo več ljudi in kmalu smo se sprijate-ljili. Trije možje so mi plačali čašico whiskyja, pa še eno in še eno... Bilo je čudovito. Slednjič je prišlo neizogibno vprašanje: «Kaj počnete?« Ker so bili tako simpatični možakarji, sem sklenil, da bom povedal resnico. Dejal sem: «Francoski turist sem.» «Vi ste francoski KAJ?« je vprašal eden od možakarjev. »Francoski turist,« sem dejal. «Okay, zelo šaljivo, haha,» je dejal nato drugi možak. »Zdaj nam pa po pravici povejte, kaj počnete!« »Turist sem. Potujem po Združenih državah. Ogledujem si vašo deželo.« Tretji mož me je hladno premeril z očmi in dejal: «Ali ste kifeljc?« «Ne,» sem odgovoril, »nisem policaj. Turist sem. Tu je moj potni list.« Trije možaki so mi obrnili hrbet in eden od njih je dejal krčmarju: »Naš whisky bomo plačali sami. Tak špicelj nas ne bo vlačil za nos!« . Nihče v baru ni več govoril z menoj. Zato sem odšel. Potem sem najel avto in se odpeljal v Denver. Med potjo sem se v nekem mestu verjetno pregrešil proti prometnim predpisom, ker me je ustavil poli- caj. Hotel je videti moje dokumente. Izročil sem mu svoje mednarodno vozniško dovoljenje. Nezaupno si ga je ogledal in me vprašal: »Kaj je to?« Dejal sem mu, da je to mednarodno vozniško dovoljenje. »Kaj počnete s tem?« me je nato vprašal. »Francoski turist sem,« sem dejal. »Peljem se skozi vaše mesto.« «Kaj mi ne poveste!« je dejal. »Pridite malo z menoj na stražnico. Tam se bomo v miru pogovorili!« Hudoben smehljaj se mu je zasvetil v kotičkih usten. Na policijski stražnici je dejal svojemu predstojniku: «Ali smo dobili ta teden kakšno sporočilo o Francozu, ki krade avtomobile? Tale možak se vozi okoli z nekakšnim zmešanim vozniškim dovoljenjem, ki ga nisem še nikoli videl. Pravi, da je francoski turist.« «Francoski KAJ?« je vprašal narednik. »Turist.« Narednik je dejal: «Mislil sem, da vse vem, ampak kaj takega pa še nisem slišal. Najbolje bo, če ga vtaknemo malo v luknjo.« Po sedmih telefonskih pogovorih je bila po eni uri zadeva v redu. Mislil sem, da se mi bo narednik opravičil, toda dejal je samo: «Okay, tokrat vas izpustimo. če vas bomo še kdaj zalotili, vam bo trda predla!« Ko sem odhajal, je dejal policajem, ki so sedeli na stražnici: «Ta cepec ima živce! Hoče nas prepričati, da je francoski turist!« PERCY TOWELL | | | I I 1 1 1 1 1 »HRABROST« 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 II 1 1 1 Jimmy je ljubil Junnifer. — Ce me ljubiš in me hočeš za ženo, — je rekla Junnifer, — govori z očetom. — Dobro. Odpelji me k njemu! Junnifer je odpeljala Jirnmy-ja k očetu. — Ste vi Jimmy Nolens? — je vprašal 0’Discoll. — Sem. — Hočete se poročiti z Junnifer? — Točno. 0’Discoll je premeril Jimmy-ja: — Za zakon je potrebna hrabrost. — Imam jo. — O. K. — Je rekel 0’Discoll — potem pojdiva. — Kam? — Ven iz mesta. — Kaj bova tam? 0’Discoll se je nasmejal: — Dokazali boste svojo hrabrost. Kdor se hoče oženiti z Junni-fer, mora držati z menoj korak. — Do predmestja? 0’Discoll se je nasmejal: — Bila se bova. Jaz sem bil boksarski šampion v Arkansas Cityju. Jimmy je šele tedaj opazil, kako velik, širok in močan je bil oče OTMscoll. — Sprejmi, dragi — ga je nar govarjala Junnifer. — Da — je vzdihnil Jimmy. Spotoma je 0’Discoll pripovedoval o svojih uspehih. Kako je tolkel Beryja Jacka K.O., pripovedoval o svoji bliskoviti zmagi nad Mariusom. Po dveh sekundah je Dreweller videl vse zvezde. Jimmy se je ves tresel, ko sta prišla na travnik. 0’Discoll je to z zadovolj- r/ stvom opazil. Stisnil Je „ pest. ^ )‘,9 K; — Poslušaj, kel 0’Discoll in se JOP9’ pozo ex-boks-šampp''ol)ji dvoma, da te bom z_g(ji,o ;&5 šo, toda dajem ti izr. P 4 ko. Dai mi sto dolari jun®1 8 ^ y ko. Daj mi sto dolarjev boš dobil pa ti bom prizanese • fl( Tedaj se je Jii»™Ul»' Zadel je brado OD je padel kot vreča. aveduJ|V,v Ko se je 0’Discol J piljj, strahu in udarca, in jjjiin y V*11 no nežen, je ponud> ^ roko: — Ti si prvi, tel dati sto dolarjev, f ^ ber. Dobil boš Julin del> V C -In ti res nisi X je vprašala Junnifer^ ^ y Jv'|: čer sedeli na terasi, oče nikoli boksarski jfr O boksu sploh vedril1. Kako naj bi to ^ se;s« M ie oa zacuaenja- ..ivel' # si bal, da te bo Pot°‘ft pi^1 S Junniferine oči s° le od začudenja V(l« k« — Bal sem se, mel sto dolarjev. Ž UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHi 6 - II TELEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3 I, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v s? IN «4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - IT^ 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: aDIT, ^ \)r Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglas 30 Ur — Vsi oglasi sa naročajo Pr* Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst X S55