Nobenega sledu ni o predrznih transatlantiških letalcih,
1 r^HTm i GLAS NARODA, j ]
i-2-1""j	List:slovenskih:delavcev v Ameriki.	|	J
TELEFON: COBTLANDT 2876_ Entered as Second Clas3 Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.	TieT.y.Pny- n^FTT-ANP^ 9*7*
NO. 110. — ŠTEV. 110.__* NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 11, 1927. — SREDA, 11. MAJA 1927.	VOLU ME XXXV. — LETNIK XXXV
SLAVNA FRANCOSKA AVIJATIKA NUNGESSER IN KAPITAN COLI STA SE NAJBRŽ PONESREČILA
Usoda transatlantiških letalcev neznana. — Ves dan so čakali na prihoda Nungesserja in Colija. Vreme je moralo biti izvanredno slabo. — Velika potrtost v Parizu. — Vse upanje izgubljeno.
Ko se je bližala polnočna ura med ponedeljkom in torkom, je postajalo vedno bolj vrjetno, da sta morala pristati kapitan Charles Nungeser in kapitan Francois Coli, drzna francoska avijatika, ki sta se napotila proti New Yorku iz Pariza v nedeljo zjutraj, na Atlantiku v vetru, dežju in mrazu — Nj una usoda je vsledtega neznana.	i
Edino upanje, katero jrnje, je, da ju j»' pobral kak majhni par-j nik :ili kak ribiški robi brez brezžičnega aparata ali Ha sta se spu-Mila v kak majhen zaliv, katerih je vse pol no ob obalah Nove Fund-land i j.« iti Nove Skoči je. C'e sta pristala v takem »^obljudenem delti dežele, bo poteklo par dni, prt-dno s<- bo r-tdo o obeh.	1
Ljudje v New Yodku, ki so ča-kali prihoda "Helena pti«"aM, in o-pozovali mračno obzorje ter poze-] ljivo požirali napačne vesti odf pojava aeroplana ob Novi Fund-1 landiji in obalah Nove Anplije, .so1 pora si prihajali do prepričanja, da j»' zadela nesreča znamenita francoska junaka. Vremenske razmere so postajale vedno slabše in slabše.
Vsa obal od C-ape Race, Nova Fnndlandija pa do New Yorka je bila ves dan polna mrzličnega razburjenja, ko so prihajala poročila, da so opazili aeroplan. Vsaki aero-p!an, ki se je prikazal, so pozdravili kot "Belega ptiča" in upanja, ki so bila vzbujena s tem, so bila' eno uro pozneje uničena. Nekatera teli poročil so bila brzojavljena v Francijo ter so bila pozneje demontirana.
Sprejemni komitej se jo napotil v občinskem vlačilnem čolnu Maeon v dolenji zaliv Now Yorka, «la pozdravi letalca, n po dolgem! času se je moral vrniti na pomol J Med onimi, ki bi radi prodrli s svojimi očmi meglo. je bil Robert Eugene Nun pressor, iz Washington. D. C., brat slavnega francoskega vojnega avijatika ter vpri-zoritelja poskusnega poleta iz Pariza v New York.
Upanje za veliki beli aeroplan in za oba drzna avijatika je priče-lo pojemati kmalu po četrti uri J potom ko jo potekla štirideseta ura po od plutju iz Pariza. Kapitan Nunpenesser jo imel gazolina za štirideset ur ali za malo dalje.'
PARIZ, Francija, 10. maja. — j Nujno sporočilo iz newyorskega
Seznam.
V	I \
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, )! da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.	_
Dinarji	Lire	Posebni po-
Din..... 500 .... $ 9.40 Lir ...... 100 ...... $ 6.15	datki.
Din..... 1,000 ____ $ 18.50 Lir ...... 200 .. $12 00	Pristojbina za izpla-
Din..... 2,500 .... $ 46.25 Lir ...... 300 ...... $17.70
Din. .... 5,000 ---- $ 92.00 Lir ...... 500 ...... $29.00	Italiji znaša kakor
Din..... 10.000 ____ $182.00 Lir...... 1000 ...... $57.00	sledi: *a $25, ali
manji znesek 75 een-
Za poftiljatre, ki presegajo DesettisoC Dinarjev ali pa DvatisoC Lir	tov; od $25. naprej
dovoljujemo poseben znesku primeren popust.	do $300. po 3 cente j
od vsakega dolarja.
Nakazila po brzojavnem pisma izvršujemo v najkrajšem časa ter Za večje svote po pi. računamo za stročko ji.	smenem dogovora.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,	Phone: cortlandt 46si New York, N. Y.
-r - -------------------------■■■ ■	, ■■ ■ ....-
48 TRUPEL
DOBLJENIH
IZ ROVA
FAIRMONT, \Y. Va., 10. maja K«'ševalita moštva se bližajo koncu svojega dolgega pota pri iska-J njti mrtvili, ki so se smrtno ponesrečili v Everett sville rovu. Po ec-lem tednu nopornega boja j<* bilo I veeraj reševalcem mogoče odpeljati se brez nevarnosti v rov ter i . .
spraviti na dan trupla premolar-1 jev, ki so bili zakopani več kot en teden v rovu. V zadnjih 24 urah' so spravili na dan nadaljnih 17 trupel. Skupno število je doseglo sedaj 48.
Končal življenje v Nia-garskih slapovih.
NIAGARA FALLS, X. Y.. 10 maja. — Xeki nepoznan moški star kakih 40 let. je končal veeraj svoje življenje, ko se je vrgel v globino preko Ameriških slapov.-
Predno je šel v vodo. se ie iznebil 1 I	....	, i
j svojega površnika m svoje suknje. Opis moža soglaša baje 7. ose- J bo. katero pogrešajo že več dni v j j Saginaw. Michigan.
I-j
'"Times" na pariški urad je javilo' žalostno novico, da so se izkazala; vsa poročila glede kapitanov Xun-j gesserja in Colija kot napačna in! da se ni ničesar čulo o neustraše-tiih avijatikih, odkar sta za pust i-jla obal Evrope. Ta novica je bila I sporočena danes zjutraj tisočerimi i ljudem na bulevardih.
i Definitivnost sporočila newyorskega "Times", ki se je kmalu na-(to pojavilo po cestah Pariza v po-| sebnih izdajah, je napotila marsikaterega. da je opustil vsako upanje. Vsakdo je želel, da bi drzna .avijatika dobili na Atlantiku. '
MADŽARI SE PRIPRAVLJAJO na BOJ
__ i
Avstrijci so razkačeni vspričo govora madžarskega \ ministrskega predsednika Bethlena. — Govor j Bethlena, da bo Madžarska "prisiljena" v vojno,1 je obnovil dunajske govorice o zvezi z Nemčijo.
DUNAJ, Avstrija. 10. maja. — Govor madžarskega ministrskega predsednika, grofa Bethlena. v katerem je izjavil, da se je Majd ar ska borila proti Italiji le radi-tega, ker je bila prisiljena k temu jod Avstrije in da so Avstrijci za-I Tirali Madžare številna leta. je j vzbudil največje ogorčenje med 1 avstrijskimi lisi i in avstrijskimi I uradniki.
Dočim n? avstrijska vlada vze-
j la oficijelno na znanje pripombi
j madžarskega ministrskega pred-J
sednika, ni ničesar prispevala ki i -
temu. da ublaži razpoloženje ne-| zaupanja, katero sta občutili obe; ]>olovici prejšnje dvojne monarhi-! I je druga proti drugi, odkar sta'
!	C	,
se ločili.
Splo-šim reakcija na Dunaju je nčividno ta. da naj skuša Avstri-j j ja poiskali tesnejše od noša je z Nemčijo ter uveljavi eventualno! zvezo vspričo vedno naraščajoče, .antipatije proti južnima sosedo-'raa. Madžarski in Italiji.
Komisije pričele z delom.
ŽENEVA. Švica, 10. maja. — i Norman II. l);ivis. Član ameriške| . delegacije pri Mednarodni gospo-1 > darski konferenci, je bil izvoljen | včeraj podpredsednikom konfe-l i renče. Tudi Ilenrv Robinson iz j Los Angelesa, voditelj ameriške delegacije, je eden podpredsednikov.
Konferenca se je razdelila vče-. raj v tri komisije, ki bodo razpravljale o trgovskih, industrij-!škili ]>oljedeLsliih problemih. Vsak j narod je zastopan pri vsaki koini-jsiji. Komisije so pričele včeraj ta-(koj s splošnimi razpravami o svo-. J jih programih.
j Čustvovanje, katero je vzbudil govor Bethlena. deluje za obnovljeno zanimanja za možno zvezo z J Nemčijo, ki je bila zopet predstavljena javnosti v zahtevi agrarskih poslancev, naj se stori korake pro ti koaliciji z Nemčijo. I Dejstvo, da stagira Avstrija r industrijalnem oziru in da je v slabem finančnem stanju, je na-daljni vzrok, vsled katerega se za nima javnost za predlagano zdru , ženje. Narodni ponos, ki naspro tuje zvezi, je pričel izginjati vspri čo te kombinacije težkoč.
V protest proti govoru Bthle na je kaneeliral dr. Schurff. avstrijski trgovski minister svoje potovanje v Budimpšeto v tekočem tednu, da prisostvuje konferenci Narodnega potovalnega urada. Kancelar Seipel in minister za jav no vzgojo Schmitz sta odklonila < povabilo, da sne udeležita slavno i sti madžarskih dijakov na Duna- ; ju.	]
"Morgenblatt" poroča, da so j
i bil i pozvani madžarski poslaniki v Berlinu, Pragi in na Dunaju v ' Budimpešti, da se posvetujejo z Bet li len o m, ki jim bo obrazložil politiko dežele glede Male antan ; te in Avstrije.
P0V0DENJ V LOUISIANI NA VIŠKU
Povodenj v južni Louisiana je dosegla sedaj kritično točko. — Domnevanje, da je mesto New Orleans na varnem.
NEW ORLEANS. La., 10. maja. — Napori. da vzdrže nasipe pri Bavou des (Jlaises proti vodovju povodu ji s severa, so dosegli včeraj zvečer kritično stanje.
\ ee kot pet tisoč mož se bori noč in dan. <la utrde nasipe in bregove proti vodam Mississippi ja. Rdeče in Atcliafalaya reke, ki divjajo po ozemlju, kjer so stali pred par t»-<lni domovi in farme tisočev prebivalcev Lousiane.
Vi»-k povodnji je sedaj ob Concordia obali. Pomika se proti Baton Rouge. New Orleans in zalivu. Poteklo bo deset dni ali eelo dva tedna, predno bo polna sila povodnji zadela ob nasipe, ki branijo New Orleans.
Trgovski tajnik lloover je mnenja. da je izvojevan boj, da se reši New Orleans. Vojni tajnik Davi-;. ki je v družbi Hoover ja, je istega mnenja, iti general Jathvin, načelnik armadnih inžinirjev, isto-ta ko.
zadnjih 72. urah je stala voda pri New Orleans 20.3 čevljev visoko. kar [»omenja padec kakih šestih inčev, odkar so razstrelili nasip pri Povdras. Vremenski urad izjavlja, da ne bo stopila voda višje kot do 21, neglede na to, kar s.^ bo pripetilo.
WHEELER ZOPET MEŠETARI
Znani petelin Antisalon-ske lige, Wheeler, j e zopet pričel z veliko propagando. —Protesti proti Haynesu.
WASHINGTON, D. C., 10. maja William H. Stavton. narodni pred sednik zveze proti prohibicipske mu amendmentu je izjavil, da je vodil generalni pravdnik Antisa Ionske lige. Wayne B. Wheeler mogočno kampanjo, da prisili za-kladniškega tajnika Mellona, da imenuje Rov Havnesa resničnim prohibicijskim komisarjem mesto nadomestujočiin, katero mesto zavzema sedaj.
V obdolžitvah, ki so bile dostavljene predsedniku Coolidgu, za-kladniškemu tajniku Mellonu in drugim uradnikom, se izjavlja, da je naslovil Wheeler pisma na državne superitendente Atisalonske lige, v katerih ga je pozval, naj preplavi predsednika in zakladnf-škega tajnika s čestitkami in brzojavkami vspričo imenovanja Haynesa za poslujočega komisarja ter naj izreče željo, da bo postalo njegovo mesto trajno.
Stayton je dvignil nadalje ob-dolžbo, da je poskusil Wheeler iste praktike za oblavdanje komisije za civilno službo, da imenuje izključno le suhače za proh ibicijske agente.
Stayton je sporočil predsedniku in tajniku prepise pisem, lcateva je poslal Wheeler, ne da izvaja kritiko, je rekel, temveč da narod Združenih držav spozna, če se u pravlja njegovo vlado na tak na-
PO ZAPADNIH DRŽAVAH SO j	DIVJALI SNEŽNI VIHARJI
Več kot sto ljudi je izgubilo življenje vsled tornadov. — Dosti jih je bilo ranjenih. — Vihar je de-moliral cele okraje v Texasu, Missouriju in Kansasu.
■ j
ST. LOUIS, Mo., 10. maja. — Včeraj zvečer je i obiskal tornado Poplar Bluff, Mo., 160 milj južno I od tukaj, število ubitih znaša soglasno s poročilom župana Berry more nekako sto. Več kot 250 oseb je dobilo poškodbe. Poplar Bluff ima nekako 6000 prebival cev.
Lijaku podoben oblak je prihrumel direktno na trgovski del mesta. Povzročil je tam velikansko opustošenje, kot je sporočil W. F. Mackay, upravitelj Poplar Bluff telefonskega urada.
V nato sledečem velikanskem nalivu se je takoj pričelo z reševalnimi deli. Posrečilo se je potegniti ranjene izpod razvalin, s katerimi je bilo pokrito celo mesto.
Enajst oseb je bilo ubitih tekom tornada v Gar land, Dallas okraj, Texas, kot poročajo brzojavke na glavni stan Rdečega križa na Srednjem zapa-du. Soglasno z nepotrjenimi poročili je povzročil tornado veliko škodo v drugih krajih v bližini Ne-vade.
Največ žrtev je presenetil tornado v postelji, kaj ti vihar je prihrumel med tretjo in četrto uro zjutraj. Med 40 ali več poškodovanimi se nahajajo štirje otroci. Tornadu je sledila nevihta. Več ducat hiš je bilo demoliranih. Male hiše je odnesel vihar več blokov daleč.
NEVADA, Texas, 1 0. maja. — Tornado, ki je obiskal včeraj zjutraj ta kraj, je ubil petnajst ter ranil 23 ljudi, med njimi par tako močno, da ne bodo ušli smrti. Uničen je bil skoro ves trgovski del mesta, med drugim petnajst kamenitih poslopij. Materijalno škodo se ceni na četrt milijona dolarjev. močno ranjene prebivalce so poslali v Greenville in McKinney.
MEXICO, Mo., 10. maja. — Dva človeka sta bila ubita in veliko število ljudi je bilo ranjenih, ko je divjal tukaj včeraj ponoči tornado. Kakih 20 mlj dolga in 1 30 jardov široka plast severno od Fulton County p ado Benton City v Audrain okraju je bila opustošena. Več farmskih poslopij je bilo uničenih in dosti domače živine ubite.
KANSAS CITY, 10. maja. — Tornadi, nalivi toče in blizardi so povzročili v soboto in nedeljo v zapadnih državah izgubo najmanj šestnajstih življenj. Kansas je bil najhujše prizadet, ko se je pojavil tornado v bližini meje Oklahome v srednjem delu države v soboto ponoči ter divjal skozi štiri okraje.
DENVER, Colo., 10. maja. — Države severnih Rocky Mountains so ležale včeraj pod globoko snežno odejo, potem ko se je pojavil hud mraz ter iz-premenil dež v snežni vihar. Vihar je segal do Salt Lake City, kjer je dosegel sneg višino dveh palcev.
Oblak se je utrgal nad Fort Laramie, Wyo. ter pognal iz hiš skoro vseh 200 prebivalcev, ki so morali pribežati v šolsko poslopje.
MADISON, Ind., 10. maja. — Preko sto ljudi je postalo včeraj zvečer brez strehe, ko se je utrgal oblak ter povzročil veliko materijalno škodo. V teku šestih ur je padlo več kot štiri palce dežja. Štirje mostovi so bili uničeni.
čin kot predpisuje ustava, namreč potom primerno izvoljenih uradnikov, ne pa od sebičnili ljudi.
— Wheeler jeva pisma, — je nadaljeval Stayton, — kažejo, da so
bili predpostavljeni uradniki Haynesa v zakladniškem uradu ot štirih prilikah pripravljeni spoditi ga iz urada, je da Wheeler ol vsaki priliki izvedel tO vnaprej«
r GlA S NARODA
(SLOVENE DAILY) • - ■ ■ "■——
Otuned and Published by SLOVE NIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Prank Salter, president._______ ___Louis Benedik, treasurer.
Place ©f business of the corporation and addresses of above officer*: Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
14 U L A S N AS ODA"
(Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za cr/o leto velja list za Ameriko Za New York zi celo leto-...$7.00
in Knnudo ..........................$6.00 Z a pol leta ................................$3.36
Za p. J h t a ..............................&3.00 2a inozemstvo za celo leto ..&7.00
'/., rrlrt h ta ........................... $7.50 Za nol leta ................................13.50
_________Subscription Yearly $6.00.__
____Advertisement on Agreement._
"Glut Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši vedelj in yratnikoi. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobenjejo. Denar naj se blagovuli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.___
"GLAS NAHODA", 82 Cortlandt Str ret. New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 3876.__
KRALJ JE LAHKO, NE PA DOKTOR
Kraljevski slavi poje mrtvaški zvonec 111 kraljevsko tojanstvo bo šlo kmalu rakom žvižgat.
T< a ne opažamo samo po deželah, kjer je kralj ne-l:al:n n prezentaneiia figura, kot naprimer v Angliji, pač i ;; n 1», po deželah, kjer kraljevska beseda še vedno nekolik. > velja in nekaj zaleže.
Taka dežela je Španija.
(it na Španskem se je pred kratkim nekaj pripetilo, kar je izredno značilno za sedanje ease.
J)n" 17. maja se bodo po vsej Španiji vršile velike
slavil osti.
I »oteklo bo namreč petindvajset let izza dne, ko je za-del španski prestol kralj Alfonz.
V.-dstvo madridskega vseučilišča se je hotelo kralju prilizniti s tem, da ga je sklenilo imenovati častnim doktorjem.
\ prejšnjih časih bi bil v v*aki monarhiji tak načrr soglasno odobren ter izveden z velikanskim pompom.
Kakorlntro se je izvedelo, kaj namerava vodstvo vse ličilišč;], je dvignilo štirinajst uglednih profesorjev pro-It st |»rot i nameri.
Izjavili so, da kralju sploh ne pripada doktorski naslov ter pri* t eni najbrž mislili, da bi bilo to veliko razžalje-nje za vse uiie, ki so si ta naslov s pridom in trudom pridobili.
Vršila se je burna seja, na kateri je prišlo do vroče
debat e.
Uektor univerze je miril in prigovarjal, toda doseči ui mogel ničesar.
Profesorji so očitali kralju, ^Ja je nesramno kršil i raveie velikih španskih učenjakov, med njimi profesorja Miguela de Unaimuio, najslavnejšega sodobnega Spanca, kat« r-.-ga je dal zastran njegovih odkritih in pravičnih nazorov izgnati iz domovine.
Profesorji, ki so bili proti predlogu, pripadajo vsem ningočini političnim strankam — od konservativne do socijalistične.
Svoj > akademsko prostost, ki je včasi politikom ja-ko ne arna, so stavili nad vse, in to v deželi, ki se zvija pod lK gajko krutega diktatorja.
l*rav nič niso šarili s frazami in praznimi besedami, ampak z dejanji so pokazali poginu svojega prepričanja.
In tako se je zgodilo, da bo Alfonzo po petindvajsetih letih vladanja ostal edinole kralj.
!">«» doktorskega naslova mu še dosti manjka, posebno, pameti ifi znanja.
Kot kralj pa tudi brez lega lahko izhaja.
UMOR PO PRVEM REDU
Pn < es proti morilcema urednika Svnderja, ki je v/hujal tak > pozornost po vsej Ameriki, je bil v ponedeljek zvečer končan.
i'urota je spoznala Mrs. Snyder in njenega ljubimca (vraya krivim umora po prvem redu.
V ponedeljek bo proglasil sodnik razsodbo, ki se bo !;la. ila: smrt v električnem stolu.
Advokati bodo seveda vložili prizive in končno besedo bo imel governer.
Toda kot je razbrati iz splošnega razpoloženja, jima vse to ne bo dosti pomagalo.
Svoj divjaški čin bosta morala plačati's smrtjo.
Malo težko je reči in še težje zapisati, toda če človek prav pnemlarvje to najmilejša kazen, ki ju je mogla zadeti.
Dosti hujše bi bilo, če bi oba zaprli v samotno celico, kjer bi s svojo navzočnostjo drug drugega morila d-j smrti.
Dopisi.
GLAS NAHODA, 11. MAJA 1927
San Francisco, Cal. j
Cenjeno uredništvo, prosim za' nekoliko prostora v našem priljubljenem listu, da poročam nekoliko iz našega slovenskega brega v San Francisco.
Dnp 20. aprila .je tukajšnje SJo-^ vensko Amerikansko Bratsko in Podporno Društvo imelo svojo tri-četrtletno sejo. na katero so bili
kakor ponavadi poklicani vsi člani in članice. Posebnost jo bila to. rla se je pred kratkim povrnil i/ obiska v stari domovini naš elan Anton Pilkovieli, od katerepa smo se nadejali, da nam ho kaj zanimivega povedal o stari domovini. Mr. Pilkovieh je pomožni blagajnik in vodja Slovanskega oddelka na tukajšnji Bank of Italy. Pilkovieli si je lansko pomlad po tridesetletnem tukajšnjem bivanju zaželel, da obišče s svojo ženo. katera je rojena Amerikankn Evropo, posebno pa Jugoslavijo in svojo rojstno vas OrebiČ na otoku Pelješac Dalmaciji.
Kot predstavitelj tukajšnjega sokolskega društva se je udeležil velikih sokolskih tekem, katere so se vršile lansko leto v Pragi na Češkem. Ni mu bilo mogoče popisati radosti, ki ga je navdajala pri veličastnem sprejemu, katerega sj priredili Sokoli njemu in drugim, inozemskim predstavnikom in Sokolom. Ljudstvo se je pokazalo v. pravi slovanski gostoljubnosti.
Z občudovanjem je polmilijon-( ska množica gledala vrste tisoče-, rih Sokolov in Sokolie, kateri sOj brez drugega vodstva kot godbe izvajali težke telesne vaje. V ko-: likor je mogel videti, je čeboslo-j vaška država v precej dobrem stanju in med ljudstvom se vidi vseskozi zadovoljstvo.
Po šestih dneh bivanja med go-( stoljubnimi Tebi se je poslovil od njih, ker srce mu ni dalo miru. da vidi rojstni kraj, od katerega se je poslovil kakor otrok, doli kjer buči morje Adrijansko v blaženi j Jugoslaviji, kjer je po tridesetletni odsotnosti mislil preživeti toliko let žel jeni počitek.
AH stopivši na rodno zemljo sc je vrstilo razočaranje za razočaranjem. Prišedši v Zagreb si j poiskal primeren hotel, kjer bi stanoval nekoliko dni in si ogledal lepo prestolieo hrvatske dežele. Po amerikanskem običaju je vprašal, koliko računajo na dan.J Odgovor je dobil, da 100 dinarjev. R tem je bil popolnoma zadovo-j ljen in je ostal štiri dni ter je mislil, da bo veljalo 400 dinarjev. A kako se je začudil, ko so mu predložili račun in se je glasil na^ 1500 dinarjev. Ves ogorčen hit i k j knjigovodji in ga vpraša, zakaj ta račun in da je njemu bilo rečeno, da računajo 100 din. na dan. Knjigovodja mu odgovori, da to je resnica, toda k temu pride še državni davek, deželni davek, mestni davek, toliko za vodo, toliko za luč itd.
Razočaran plača račun in se po-^ da do svoje rojstne vasi, kjer so. ga željno pričakovali sorodniki. ^ Ali tudi tukaj je bilo veselje ska-j ženo, ker p</ par dneh pride žan-j dar in zahteva, da mu pokaže svoje listine. On mu pokaže svoj'
j potni list. ali to ni zadostovalo.! 'Rekel je. tla bi moral imeti izkaz-|nieo od glavarstva, da tam stanuje. On mu je hotel dokazati, da to je hiša. kjer je bil rojen, ali to j ni ni<" pomagalo in moral je pred j sodni jo. K sre«"-i je bil sodnik nje-: •rov nekdanji so.šolee. drugače bi gotovo imel sitnosti.
Komaj je bil rešen te neprili-j ke. že pride financar in hoče ve-• tlet i, koliko denarja ima. On mu hoče dokazati, da ni denarja seboj prinesel, da mu ga bodo poslali iz Amerike, a financar ni te-i ga, verjel in mu je rekel, da oni dobro vedo. da on ni brez denarja. Tako je imel nepriiiko za ne-priliko.
Opisal nam je nato reveže, prizadete ml poplave in o darovih, kateri so bili tja poslani. Omeniti moram, da so tukajšnja srbska bratska in dalmatinska društva priredila več veselic, pri katerih smo sodelovali tudi S'ovenci za po-| inoe poplav'jeneem. Žal, da nekaj i tega denarja ni prišlo v domovini na pravo mesto.
Obiskal je tudi razne bančne zavode, a rekel, da vsem dela vlada dosti sitnosti.
Članstvo je govornika pozorno poslušalo in se mu za govor zahvalilo.
J Dragi rojaki sirom Amerike, kateri ste imeli željo pomagati Jsvopim od poplave in od vseh ne-j prilik mučenim rojakom in sorod-i 'nikom v stari dmovini. zavedajmo se, da je naša dolžnost, da da-
)
mo priznanje Glasu Naroda za po-jžrtvovalno in trudapoluo delo, ka-j jtero je list doprinesel tekom kani-j panje za pomoč od poplave prizadetim. Ako ne bi Glas Naroda z J veliko skrbjo ugladil pota, po katerem so reveži gotovo dobili pomoč, bi mi pri najboljši volji jim sploh ne mogli pomagati, ker sebičnost nekaterih uradnikov sploh nima nobenih mej.
K sklepu mojega dopisa pozdrav rojakom sirom-nove domovine ter jih povabim, da obiščejo Californijo, katera se sedaj po velikem dežju, ki smo ga imeli pro-šlo zimo. razevita v vsej svoji krasoti. Za tem ne zaostaja tukajšnji Slovenski Hrib, kjer rastejo slovenske hiše kakor gobe po dežju, ena je lepša od druge. Okoli njih so rožnati vrtovi, po katerih J pojejo slovenske deklice.
Rojaki, kateri boste letos ob-I iskali naš Hrib, se boste prepričali, da ni tako suh kakor izgleda..
Slovenska društva se pridno pripravljajo na svoje letne piknike J in tudi naše društvo vabi vse ro-jjake od blizu in daleč na velik izlet, katerega priredi 17. julija. | Martin Shukle.
Morrilton, Ark.
Tz našega juga je redko kdaj I kak dopis, ali sploh ni nobenega v listu Glas Naroda. Toraj sem se namenil, da sporočim, kako nam gre letos v Arkansasn.	i
! Čas je že prešel, ko bi trebalo,' ^da so polja in plantaže, obdelane j ter bombaž, koruza in drugo sa-I jeno in posejano. Ali do sedaj še^ orano nič ni.	j
1 Po nižinah in blizu rek je vse
I
Da omogočimo nalaganje denarja pri nas na
-
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
tudi deci naših rojakov, smo se odločili sprejemati vloge od $1.— naprej.
Vse vloge obrestujemo po
4%
mesečno obrestovan je.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.. - New York, N. Y.
AVSTRIJA NAJ SE PRIKLOPI NEMČIJI
-
I Odločna zahteva za priklop Avstrije k Nemčiji. — Vprašanje nameravajo predložiti Ligi narodov v Ženevi.
DUNAJ, Avstrija. D. maja. — ; Vprašanje priklopa Avstrije k j Nemčiji bo avstrijska vlada naj-!brž predložila Ligi narodov v Ž--
nevi.
Poslanci kmečke stranke, ki j predstavljajo dve tretini večine I vlade dr. Šeipela. so sklenili za-
jhtevati. naj predloži Seipel predlogo za priklop k Nemčiji zvezni skupščini ter da delegatom v Ženevi navodila, naj naprosijo Ligo za tozadevno privoljenje.
Z prlasovi kmečke stranke ima program za priklopitev k Nemčiji veliko večino v avstrijskem parlamentu. ker so se izrekli zanj že pang»rmani in tudi avstrijski socialist i.
Če bo politično združenje obeh dežel v Švici dovoljeno ali ne, naj sklene kancelar takoj earinsko-tarifui in indusrijski dogovor z Nemčijo, od katerega si obljubljajo kmetje izboljšanje svojega položaja.
Komentarji v listih se izražajo v splošnem za priklop k Nemčiji. Kancelar Seipel je stal dosedaj precej hladno nasproti misli o pri-klopitvi, in v političnih krogih so !je napovedovalo vnaprej, da ko j kmalu odstopil in da bo postal njegov naslednik prejšnji kancelar Ramek.
Seipel in njegovi ministri so se (posvetovali te dni z nemškimi in-! du-strijalci in bankirji, ki so prišli ! v Avstrijo, da preiščejo industri-jalni položaj.
poplavljeno in pod vodo od tri do deset čevljev. Arkansas river je strašno gospodaril, narasla voda je poplavila velike plantaže, polja in domove; utonilo je veliko mul in druge živine. Tudi več ljudi je utonilo, ker je voda bliskovito hitro rastl.i iti se niso mogli rešiti. V Arkansas r iverju je voda do danes (4. maja) upadla za 12 čevljev. Sedaj se vidi škodo, katero je voda napravila na plantažah in poljih, senožetih in domovih. Polja, katera so bila pod vodo. izgledajo sedaj kakor Sahara, pokrita s peskom. Po hišah, katere so bile v vodi in jih voda ni odplavila je tudi do tri čevlje na nesenega peska. Samoumevno, da v teh hišah ostalo pohištvo ni več za rabo, kjer je vse razmočeno in blatno.
Na drugih mestih jc voda zemljo zopet odnesla in ostale so ve-ilike globoke luknje in jame na poljih.
Tukaj imamo železen most čez Arkansas river. Most se ve ni poškodovan, ali nasip do mosta je voda izprala in odnesla in treba bo tisoč in tisoč jardov zemlje, da se nasip zopet napravi in bo zopet |mogoče rabiti. Skoda je tako velika, da se preceniti ne more. Kjer so pa polja na višini, in niso bila poplavljena, pa so tudi le malo dosedaj še obdelana, kjer še voljna dežuje in je zemlja premokra: za orati.
Pred kratkim sem bil v Missouri in videl sem na obeh straneh železne proge vse preplavljeno z vo-jdo od Little Rock, Ark., daleč na : no stran Poplar Bluff. Mo. Pred-no sem se mogel vrniti, vlaki sploh [niso več vozili na tem kraju. Nazaj sem moral priti čez St. Louis, Mo. in Forth Smith, Ark, to je po Ozark hribih. Med St. Louis, Mo. in Forth Smith. Ark. je svet večinoma hribovit. Tudi vtem kraju leže polja še vedno neobdelana zaradi obilnega dežja in mokrote.
Z dogarsko obrtjo gre bolj slabo. Hrastovih gozdov je pričeto primanjkovati, hrastov les je drag sedaj. Doge za eksport imajo pa vendar nizko ceno ali jih sploh ni mogoče prodati.
Tukaj v našem mestecu neka kompanija iz New Jersey postavlja predilnico (Textile Mill) in
pravijo ,da bodo potrebovali tri-
i
CALLES0VA HČI ZAROČENA Z NT0RČAN0M
Najstarejša hčerka mehiškega predsednika se bo poročila v Nogales s T. A. Robinsonom. — Njen ženin je trgovec v mehiškem glavnem mestu.
MEXICO CITY, Mehika. 8. ma-;ja. — Ernest ina Ca lies, najstarejša hčerka predsednika Cal lesa se
bo poročila z mladini newyorskim j trgovcem. Thomas Arnold Robin-sonom v Nogales, Sonora, dne 15, maja. Nato bosta prišla v Now ; York na poročno potovanje, vendar pa še ni jroTovn. f-e bosta stalno živela v New Yorku ali v Mexico City.
Ernest ina Ca lies je stara 50 Tet. ; Bila je vzgojena v Californiji in ; Mehiki. Njen ženin je bil rojen v i Alina, Mich, ter je sin bogatega j lesnega trgovca ter proizvajalca j sladkorja. Dovršil je Columbia j vseučilišče ter je služil pri Yale
•	ambulančni skupini v Franciji predno je Amerika stopila v voj-ino. Na to pa je bil pilot v ameriški zračni službi.
Dvojica se je sestala v mehiškem . glavnem mestu pred približno j enim letom, ko je bila Miss Calles j kraljica jiiehiškega mestnega karnevala.
Prt.lsednik Calles ne bo navzoč i pri cerimoniji, ker zahtevajo vlad-
•	ni posli njegovo stalo navzočnost v glavnem mestu, a senjora Calles in vsi druži člani družine bodo tam.
LONDONSKE KRČME
Tujcem, ki prihajajo v Anglijo, se zdi čudno, da je ta debela deloma suha. V Angliji je namreč dovoljeno točiti alkoholne pijače samo 3 ure dopoldne in 4 ure zvečer. Pravih krčm je v Londonu že malo. Izpodrinile so jih točilnice. v katerih si morajo gostje sami nositi na mizo pivo ali žganje. Z a želodec v londonskih točilnicah sploh ni preskrbljeno ker se jest v i ne ne prodajajo. Ob nedeljah se ne dobi niti poštene ze.kuske. Vse točilnice in bari mo rajo biti najpozneje ob 11. |>onoči zaprti, sic*r zadene lastnike stro ga kazen.
Kdor ima dovolj denarja, gre v restavracijo. Zanimivo je. da so londonske restavracije večinoma v italijanskih, francoskih in celo kitajskih rokah. Ako bi Angleži po vojni ne omejili priseljevanja, bi bili v Londonu restavraterji in krčmarji sami Italijani. Z Italijani tekmujejo Nemci. Cehi in Francozi. dočim se Angleži ne potegu-! jejo za koncesije, ker se jim zdi gostilniška obrt nedostojna.	i
Kljub delni prohibiciji se popije v Angliji zelo mnogo vina in žganja. Premožnejše rodbine imajo doma bogate zaloge finih vin. Davki in carine na opojne pijače so zelo visoke, poleg tega so ze-' lo obdavčene gostilniške koncesije, tako da poslujejo celo večji hoteli in restavraterji brez alkoholnih gostilen. Kdor hoče piti pivo, pošlje iz hotela ali restavra-j e?je natakarja v bližnjo točilnico.
Prave krčme so se ohranile samo v starem delu mesta. To so ve-1 činoma stare hiše, ki so ohranile svoje gostoljubne tradicije iz prejšnjih stoletij. Med stalne goste prištevajo te krčme tudi mnoge odlične umetnike, pisatelje in politike. ki zahajajo v stari del mesta. da pri čaši dobrega vina za hrastovo mizo pokramljajo s svojimi znanci. __, _i
sto predilcev. Obžalujem pa, da jaz nisem predilee, ampak dogar, toraj presti ne bom znal.
Vem, da je še več Slovencev in Hrvatov tukaj na jugu in želim, da se še kateri oglasi v našem listu Glas Naroda, kako in kaj je v drugih krajih.
Pozdravljam vse čitatelje Glas Naroda!
Frank Oswald.
j Peter Zgaga!
t" ? 1 ■! —
-Taz sem bil nekoč velik prijatelj kinematografa.
Včasi sem se zabaval, včasi dol-igočasil, pa sem navzlic temu red-|no zahajal, dokler nisem videl ne-jke gorostasnosti. ki me še sedaj j sem pa tam v spanju preganja, r Predstavljali so film. kojega na-J prava je baje tedaj veljala vee jstotisoč dolarjev. — predstavljali j so film 'The Prisoner of Zenda". J Glavne vloge so ijrrali najboljši kinematografski igralci, časopisje [je oznanjalo, da je režija v mojstr-I skih rokah in da je sccnerija nc-| kaj posebnega.
Šel sejn pogledat tisto reč in {sem videl med drujrim tudi naslednje :
Ko se je srednjeveškemu vitezu iiz dvanajstega stoletja zlomil ra-pir. je enostavno revolver poteg-i nil in pohladil svojega nasprotnika :
in pod srednjeveškimi gradovi j so bili speljani tuneli, skozi kale-re so drvili moderni vlaki z mrzlično naglieo;
j dame so imele na glavah ^taro-jnemška pokrivala, na nogah pa špiča?te pariške šolne z visokimi petami ;
in menda je tudi sosed sosedu telefoniral, ko se je bilo treba odpraviti na križarsko vojno proti Palestini.
Sprva sem domneva!, tla je vse skupaj šala, nekaka parodija na zgodovino, ko sem pa pozneje či-• tal kritike, sem spoznat, da >ma-j t rajo javni tolmači in kritiki za-I devo 7a resno.
Izza onega časa nisem bil več j kinematografu. Pet ali šest let je že tejra. Sam ne vem, če se bom Še kdaj odločil ali nikoli.
Te dni sem čital v listih, da najemajo velika kinematografska gledališča na Broadwavu revne vi-sokošolce. ki sprovajajo gledalce na odločene prostore.
Neko gledališče celo oglaša, da so v njem vsi postrežniki, služabniki. usher j i, itd., sami vsetičiliški študentje.
To vleče. In dotičnem ugledali-šču se je baje dobro obneslo.
Navsezadnje jc tudi prav. V takem slučaju jc že vsaj nekoliko inteligence v zvezi z kinematografskim podjetjem, katero prikazuje slike, kakoršno sem zgoraj površno opisal.
Vodstvo se seveda ne briga, če sa zastopniki inteligence plačani I bornih dolar in petdeset centov na večer.	^
1 V P.rooklynn so aretirali 2.">-let-ni Dolores Marpelle, ki je bila s
petimi moški
mi poroeena. toda oil nobenega ločena. Zaprli .-.o jo zastran bigamije.
Vsestranska Dolores je komaj 4 čevlje in 10 inčev visoka ter tehta vsega skupaj 87 funtov.
Ko jo je vprašal sodnik, zakaj z enim možem ni zadovoljna, ampak jih mora pet imeti, je rekla, da ima slabo srce in da se je bala. da bi ji mož umrl. če bi imela enega samega. V takem slučaju bi morala iti delat, toda delati ne mara in tudi ne more.
Sodnik jo je pridr/al pod jam-sčino 3f.00 dolarjev.
fc7 funtov težka ženica in pet mož! O, well!
*
Možak, ki je imel jako hudo ženo, so je odpeljal v mesto ter se zabava! s svojimi prijatelji
Krog polnoči so ga s težavo spravili v hotel. Bil je že vsega sit: prijateljev, mesta, hotela in pijače.
Ponoči se je prebudil, stopil na hodnik in zrl začudeno semintja. Revež ni vedel, kje se nahaja. Ves obupan je odprl prva vrata ter stopil v sobo stare device, ki se je baš odpravljala k počitku.
Devica sprva ni vedela, kaj bi storila, ker je pa videla, da ima opravka s pijancem, ga je z ma-relo trikrat dobro kresnila po glavi.
— O, hvala Bogu. — je vzkliknil možak zadovoljen. — Menda se mi je sanjalo, da sem v mestu, da sem v hotelu in sam Beg ve, kaj še vse — sedaj pa hvala Bogu čutim, da sem doma.
Razne vesti od vsepovsod
Briandov parlamentarni jubilej.
Francoski zunanji minister 3Jri-niul praznuje to dni 2."i letnico >vo-j**pa parlamentarnega delo\nn j j. Pariški reporterji. ki kaj rad« .slikajo po preteklosti svoj 111 p,»rl i-menlarnilf politikov, no napotili pariški tednik 'Tri de Parts" !; objavi zanimive zgodbi :e i/, iiri-andove mladosti, ki je postala Odločilna za njegovo politi": i \ vi o«;© v poznojšem. življenju.
Brian dje 1 > i I v svojih Hi1"lih letih advokat v Si. Lazairu. Xa*"el je-na opati v javnem življeujti :n ! kmalu je čutil, da potre! uj, «»"-! ga na, ki Iti g;i podpiral v boju pru-j ti reakeiji. Sestavil je okli« na Ij i-di in je zbiral podpise za vlačil;'.!
Aretacija sovjetskega diplomata na Dunaju.
Na Dunjau je aretirala ]K>leiija visokega fiuikeijonarja rn.->ke vjetske vlade, .svetnika Jakopen-ka. Aretacija je vzbudila velikansko »senzacijo. V prvem trenutku se je mislilo, da je bil Jakopenko aretiran iz političnih razlogov Šele pozneje se je doznalo, da njegov aretacija ni v zvezi ,s politiko, temveč z nekimi nerodnostmi v denarnih stvareh.
•Jakopenko je imel zveze z nekim madžarskim Židom, ki ima na ve- 1 -i i težke politične in denarne pre-J stopke. Še večjo senzacijo kot are- ' ' ! tacija pa je izzvala lansirana vest, j' da Jakopenko sploh ni to, za kar.1 se izdaja, marveč da se je poslužilji
Sestanek tenoristove moril-! ke s prvim možem.
Xt Dunaju se pripravlja pro-e v, proti vdovi pokojnega teno- i rista Orosavesea. ki je-ustrelila ! -vojega moža v navalit ljubosumnosti. Gospa (irosavescu je od u-j mora dalje na zdravniški kliniki., kjer jo opazujejo psihijatri. Te dni je prišel na Dunaj njen pni mož, ki je kakor znano. >vojčas le j ]>o naključju ušel navadu njene' histerije in odnesel zdravo kožo. J.
Ko je bivši č;i>!nik Oaltun obiskal: , ~ . .	. . I
svojo nek ianjo zeno. je j>ozrira-vila Nellv z besedami: 4' Servu.s 1 (seiinrl!" ravniki pripovedujejo, ila se morilka niti najmanje ne ke->a svojega dejanja, zaradi česar že tedaj prevladuje prepričanje, da
IZ ŠPORTNEGA SVETA
Te dni so se vršile v Bostona dir':e na razdajo 25 milj. Prvi je dospel na cilj Clarence de Mar. ki ga vidite na sliki.
CHARLESTON V MEHIKI
HENRY MILLER. WASH. D._C/
Ta modern (ali licmodcrn) ples je tudi v Mehiki priljubljen. Pred j kratkim so ga plesali v Canal de la Vigo. blizu Mexico Citv, ob prilikk praznika sv. Delore.
od 20 do .30 frankov. Talo je zbral 2.100 frankov denarja in iuieauvil oigan "Zapadna demokracijeki izhaja še danes. Za svoj či.-:-;pis je lak o skrbel, da ne bil le njegov i? dajatelj in urednik, tem"eč celo njegov slugu. Da bi zmanjšal izdajateljske stroške, se je naposled naučil celo črkostavstva in je izdajal list po enkrat na teden.
Te lnrk se je širil in ko je bil dovolj razprostranjen, ga je hotel spremnili v dnevnik. Manjkalo pa mu je za to potrebnega kapitala in tudi tiskarna ni imela neobhodno potrebnih strojev. Denarja za nakup novih pa ni bilo. Slučajni) pa je Briand zvedel, da je prišla neka pariška tiskarna v konkurz. Peljal se je v prestolnico, kupil stroj in plačal tzanj 000 frankov. Toda s tem izplačilom so bila vsa njegova finan'na sredstva izčrpana. V žepu ni imel niti tolrko, da bi lahko plačal strojnika, ki bi razstavil komplicirano tnasinorijo. Lotil se je tega dela sam, vzel vse dele narazen in je kos za kosom prepeljal na postajo. Kot navaden tovor se je stroj pripeljal iz Partxa v St.' Lazair. Briand ga je po številkah kosov sestavil, montiral z ondotni-1 nimi prijatelji in začel z dnevnikom odločilno fazo svoje politi- ' čne karijere.
Naročajtr se na '[Glas Narn<la' največji slovenski dnevnik v Zdr. državah.	__ I
njegovega imena neki slepar, da bi na ta način lažje izvršil svoje "posle". le je to s strani sovjetskega poslaništva lansirana intriga ali resnica, se ne da kontrolirati. Podoba p« je, da se pripravlja na Dunaju velikanski umazan škandal. v katerem bo igral vidno vlo-Sfo tudi sovjets'ki poslanik ruske vlade na Dunaju. Jakopenko je baje kupoval na Madžarskem konje | za Rusijo. Aretiran je bil na zali levo nekega trgovca, ki je prišel do prepričanja, da mož ni čistih rok in da hočeš kupčijo obogateli.
Italijanske spletke vzne mirjajo Ženevo.
Italijanska vlada je pripravila rimski zbornici načrt zakona, ki bo takoj po spretju postavil delovanje Italijanov čzven kraljevine pod popolno kontrolo fašist o vske via le. Določila tega zakona pred-\ idevajo posebno dovoljenje italijanske vlade za kakršnokoli sodelovanje pri nietlnarodnih javnih institucijah. Za tiste Italijane, ki se ne bi pokorili odredbam tega zakona, predvideva italijanska vlada represalije, v prvi vrsti ječo ter izgubo italijanskega državljanstva. Načrt je povzročil veliko razburjenje v inozemstvu, posebno v krogih Društva narodov v Ženevi, kjer domnevajo, da je akcija Italije predvsem naperjena proti Društvu narodov, ker posega v njegove pravice.
je v celoti odgovorna za storjeni zločin. Razprava se bo začela ine-.eea maja. ker je obrano že vse potrebno gradivo.
__
i
Postopač, ki se izdaja za prestolonaslednika.
Budimpeštanski državni pravd-n:k je vložil tožbo proti nekemu možu. ki se je klatil po Madžarskem ter se je izdajal za prestolonaslednika Rudolfa, umorjenega si-i na ccsarja Franca Jožefa. Pasto-' pač je hodil od kraja do kraja, e-' lega nt n o oblečen in je širil vesti,! da je prestolona-sfMnik Rudolf v resnici zbežal iz Mayerlinga in ds! n« bil umorjen v prepiru. Novica jej šla z veliko naglico od ust do ust in se je ljudi prijemala kakor smola.
Kmalu se je zbrala okoli pasto-pača cela občina, ki mu je začela znašat i darove v obliki živeža in denarja. Neki kmet mu je ponudil najlepši prostor v svojem stanovanju. Gostilničar mu je pošiljal, v.sak dan zastonj obed in večerjo, j drugi prebivalci pa so mu dajali J Vseh drugih potrebščin v izobilju.! Pred sodiščem se j«' postopač za-J
govarjal, da se ni nikoli izdajal ~__J
GLAS NARODA, 11. MAJA 1^7
GOSPODARSKI
POLOŽAJ RUSIJE
MOSKVA, Rusija. D. maja. — ! Trgovski komisar Mikojan je J predložil včeraj izvanredno ugod-:no sliko gospodarskega stališča sovjetske unije. Posamezne produkcijske panoge so preseprle vsa pričakovanja. vsled česar" je sovjer
unija v stann pokriti vse svo-|je (obveznosti v inozemstvu ter do-jbiti nove kredite. I — Rusija bo v tekočem letu ek-sportirala petrolej in petrolejske proizvode v vrednosti sto milijonov zlatih rubljev in žita v vrednosti 27.000.000 zlat ili rubljev. !— je izjavil komisar. — Aktivna , trgovska bilanca za prvo polovico ; finančnega leta znaša .18.000.000 i zlat ili rubljev in za eel o leto se o-bet;i ugodna trgovska bilanca 10.1 I milijonov zlatih rubljev.
ŽENSKA IN STAROST
Tjjudje radi vzdihujejo po sta-rih časih, pri tem pa pozabljajo, da nam nudi naša doba mnogo u-godnosti. o katerih se našim prodnikom niti sanjalo ni. Prednost naše dobe pred starimi časi je že Iv tem. da se ljudje zdaj ne starajo tako hitro kakor prejšnje čase. Kar pogb-jte naše peiizijoniste in jih primerjajte s prejšnjimi. Pred 25 leti je bil penzijonist starček, ki je že obračunal z življenjem in čakal samo še na smrt, v kateri je videl odrešenika. V današnjih časih pa vidimo priletne vpoko-|jence k«;t športnike, turiste, ko-j lesarje itd.
j Svetovna vojna je vzela starejši generaciji najlepša leta. Med vojno sploh ni bilo pravega življe-fnja in zato se ne smemo čuditi, da 1 skušajo starejši gospodje nadomestiti to. kar so med vojno zamudili.
i Pred 50 leti je bila znana francoska lepotica Ninon de Lenclos unikum, ker je ohranila svežost do ~>0. leta. Bila je taka redkost, da je prišlo njeno ime celo v leksikon. kajti v njeni dolji so bile '10-letne ženske že starke. Naše ženske pa izgledajo s 40 leti mlajše. kakor so izgledale pred 20* leti 30-let.no ženske. Mnogi mislijo, da je to-vpliv mode, kratkih kril, kratkih las. itd. Deloma imajo prav. Z druge strani pa moramo priznati, da bi nobeno krilo in nobena frizura ne pomagala, ako bi starejše ženske ne imele dobro ohranjenih vitkih postav in gladke kože. na kateri se sledovi starosti ne poznajo. Pri ženskah naše dobe gre roko v roki s svežostjo telesa tudi svežost duha in sil.
V prejšnjih časih so Imele ženske s 2o. letom za seboj že bridke izkušnje. Možile so se navadno s IG. ali 17 letom, tako da so imele v najepših lotili že kopico otrok, za katero so morale skrbeti. Zdaj! je ženska v teh letih še prosta, ve-j sola in brezskrbna in nikomur no pride na misel, da bi jo smatral za^ staro devico.
za Rudolfa in da ne more nič zato. če so ljudje tako lahkoverni in neumni ter verjamejo, da umorjeni sin Franca Jožefa še vedno živi.
Žena je planila naenkrat v može-(vo sobo. padla na stol in pričela krčevito ill tet i.
"Kaj se je zgodilo?" je vprašal prestrašeni mož.
"Naš siu . .. Vanja . . . nesreča !"
"Se mu je kaj zgodilo ? ... Je bolan r
"Ne, ničesar mu ne manjka", je odgovorila mati in s težavo zadrževala ihtenje, dočim je njeno stekleno oko strmelo v plamen namizno svetiljke. Šele čez nekaj časa je pričela počasi pripovedovati, zmirom še požiraje solze:
"Se včeraj nisem ničesar opazila na njem. kar ni naznanjalo današnji dogodek. Danes zjutraj je popil svoj čaj in odšel na sprehod . . . Cez dve uri se je vrnil — pa ga nisem več spoznala, tako se je spremenil. Oči kakor kolesa in tako skrivnostno se' lesketa joče i Roke so knr tako plesale naokrog, kakor hi bile le ž nitjo privezane na ramah ...
"Vanja, kaj se ti je zgodilo?" sem ga vprašala.
"Mamica", mi je dejal "mamica ! Ne bodi huda. toda jaz bom spisal dramo!"
Ivo je mož zaslišal te besede, je naenkrat skočil pokonci in stol. na katerem je sedel, je zletel s strašanskim truščem po tleh. Žena je ponižno in žalostno prikimavala. "Vanja", sem ga pričela pre-igovarjati. "kaj ti je padlo v glavo...? Jaz sem hčerka visokega častnika, tvoj oče je bančni uradnik in ti?..." Pričela sem jokati in solze so mi kar lile po licih. Potem sem še dejala: ''Zakaj hočeš spraviti našo družino ob dober glas...?" Toda on no vidi ničesar. ne čuje ničesar, pač pa mi pravi: "Mamica, kaj se hoče! Je moja usoda taka, da moram napisati dramo".
Oče je naslonil glavo na pisalno mizo in tiho jokal.
"Bože. Bože. — zakaj, zakaj...? O, bilo bi boljše, če bi ga še v zi-beiki zadavil z lastnimi rokami!"
Naenkrat se je prijel za glavo.
"Sama sva vsega kriva . . . kaj sva svojčas pomislila, kakšne lastnosti bo podedoval od naju? Kaj sva se smela poročiti, ko je vendar moja teta znorela in je moral tvoj oče zaradi nepoboljšljivega
Času primerna imena.
Otroci, rojeni v Mississippi dolini v begunskih taboriščih, dobivajo imena, ki jih bodo vse žive dni spominjala na povodenj, tekem katere so bili rojeni.
George van Elm
DEDNO OBREMENJEN
pijančevanja iz službe... Vidiš: To so grehi sta riše v. ki se zdaj maščujejo... Za grehe očetov se mora nedolžni pokoriti... ITa ... ha ... ha !"
Grenki smeh nesrečnega očeta je donel po sobi in ugasnil nekje v kotu.
*
V malem mračnem kabinetu jo sedel mlad mož. se sem in tam ozrl nazaj in pisal ... | Pri vratih je stala mati. si brisala solze z oč-i. ki so bile že vse 'rdeče od joka in šepetala svojemu j možu. ki je v odrevenelem obupu sedel v kotu.
j "On piše . . . Drugi akt bo že kmalu gotovo...!" | "On piše", je ponavljal nesrečni oče. "Usmiljeni Bog, ozri se v I svoji milosti na mene, kakor si zrl na' trpečega .Toba. Olej, saj ne go-jdrnjam zaradi svoje usode. Vse le-(Uy.i v tvojih rokah."
I Od časa do časa je mladi mož vstal, šel s sklonjeno glavo v kuhinjo. izpil tam z izsušenimi ust-jnicami čašo vode in se zopet vrnil k svoji mizi.
"Vanja", je šepetal oče in mu prožil roke. "Vanja, ti moj ubooi
nesrečni otrok !" . . .
*
Par dni pozneje je vedela že eola ulica, da piše mladi mož dramo in govorili so o lom dejstvu z nenavadno nejevoljo.
Ivo je šel ob priliki v trgovino po pisalni papir — služkinja se je odločno uprla, da mu ga preskrbi — ga jo kramar sprejel nezaupljivo in z mračnim obrazom.
"Vašo stariše poznam dobro", je dejal. "Spodobni in pošteni ljudje! Toda vi? Uganjate neumnosti in pišete drame ..
Mladi mož se je smehljal in so poskušal smejati.
"Za vas je vendar boljšo — zaslužite za papir ..
"Mar mi je ta dobiček... f'lo-vek bi zapravil nebesa zraven... Hudič z vami..
Ko se je mladi mož vračal domov, mu je sledila tolpa pouličnih pobičev.
"Olejte hudičevega vajenca! Drame piše!"
"Kdo pa r
"Oni-le tam!"
"Dajmo mil jih par!"
"Ululu!"
Na nesrčeneža se je vsul a toča kamenja.
Stekel je domov___
Ko jo stopil na vrata, je naenkrat začutil na svoji glavi vrelo vsebino čajevega kotlička, ki je je hišnik bojda slučajno izlil. Kuharica je jz soseščine, ki je prišla po stopnicah navzdol, je žalostno skimala, mu potisnila kopejko v dlan in se pobožno pokrižala :
"Nesrečnež ...!"
Ko je dokončal že četrti akt, se je zgodilo, da ni mogla njegova mati dlje vzdržati in je umrla, ne da bi sinil z dobrohotnimi besedami poprej odpustila.
Ko je bila drama gotova, jo je mladi mož skrbno zavil v ovoj in šel na državni cenzurski urad.
"Želite?" ga je vprašal sluga v predsobi.
"Prinesel dramo".
"Kaj? Dramo?... Naj vas kok-lja brcne! O, poglejte ga no... Pojdite v vežo in noČ-akni!** tam _
: ■ Vhod ni tukaj ... Tu vise površ-i, niki — Ja hudiča, baš mi manj-
>	ka eden ..
Mladi mož je šel ven. sedel na stopnjice in čakal dobri dve uri. i Končno je prišel cenzor. Mladi ' mož se je predstavil in mu hotel podati roko. toda cenzor je v vsej naglici vtaknil obe roki v žep. Po-k tem jih je potegliil zopet iz žepa. i pogledal manuskript in vprašal: "Drama ?"
-	"Da!"
"Zakaj ste pa to napisali?" i '"Tako — za zabavo", t "Znate snažiti čevlje'" 'NV.
"To sem si takoj mislil. Škornjev ne zna snažiti. dramo pa pi-
-	še ... . Uboga publika, ki mora po-' slušati te klobasarije ... Glejte, ljda izginete!"
-	Mladi mož je odšel z dramo v -jgledališče. Tam so bili baš zapo-jsleni s pripravami za generalno
skušnjo in nihče ni imel časa. Odr--,ski delavci, ki jih je motila nje--jgova navzočnost, so mu dali takoj. 1. ko so čuli. da je prinesel dramo, j majhen spominček; spustili so i.nanj kakor nehote del kulis in isto i j časno potegnili desko, na kateri J je slid, izpod njegovih nog.
On je vse potrpel z udanostjo ? mučenika in prišel po dolgem ta-
-	vanju naokrog v kabinet gospoda 7- ravnatelja.
"Želite?" ga je vprašal gledali-
>	ški mogotec.
"Rad bi izročil svojo dramo". 1 "Dramo? Čemu nam pa bode?" "j "Lahko bi jo vprizorili.. " , "Toda čemu?..." 'J "Saj vprizarjate dramatična de-"jla..."
"Le vsled toga. ker bi nasprotne mslučaju nihče ne kupil nobene vstopnice . . Moramo pač ljudem kaj pokazati za njihov de-" nar".
"He ... he . . .", seje drznil mla-I di mož smejati: "Potem lahko po-kažete ljudem tudi mojo dramo. Dovolite, da vam jo izročim".
Ravnatelj je sprejel zavoj in držal zavitega, kakor je bil, v roki. ? "Ne. dragi gospod, ta stvar ab-"isolutno ni primerna za nas".
"Toda saj je niste niti prebrali . . ."
"Ni treba, da bi jo še bral. . . Vaša drama ho doživela tak polom, kakor ga še svoj dan nisem vi-1 del... — Pavel spremi gospoda ven. .."
*
^ Domov grede si je mladi mož kupil ovoj iz kartona in položil dramo vanj. Potem je zopet kupil ^ papir in pričel pisati novo dra-( mo ...
Prav vsakdo -
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo Čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda".
Z A S T A V R
•VILSNC AMERIŠKE. SLOVENSKE
IN HRVAtKI REQALIJK, PREKORAMNIce, TRO-BOJNICE, ZNAKE. UNIFORME ITD
Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVIN&K,
S31 OREEVE »T. CONEMAUQM. PA.
Slovenci po državi Ohio.
Podpirajte styvenske godce, v.saj tudi mi začnemo igrat vsak komad na prvem koncu kakor tujerodci. Naš Trio je dovolj glasa n za vsako dvorano. Priporočam se vsem vljudno —
ANTON SIMCIČ
13708 KELSO AYF.XUK,	CLEVELAND, OHIO
Telephone: AODY «12» J
znani ameriški igralec golfa,
GLAS NARODA, IL MAJA 1927
ima
M A TI SK R B
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
i -1 i
Za Glas Naroda priredil O. P.
(Nadaljevanje.)
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FOBEIQN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU
OBLETNICE ZNAMENITIH AMERIKANCEV
Horace Mann, ameriški vzgoje-Mvajsetorico mož zasedel vladni
—	Kaj pa si počel tam?
—	Skozi tivoriš»"-n;ii vrat sem pokukal, pogledal na uro in nato zopet odšel. Kaj mislite, vedve, — koliko časa sem j>otreboval tja? 1'gsmita.
Nobenega pojma nista imeli.
—	Poldrugo uro natančno — kot tekač... Seveda, — zrl je zamišljeno predse, — če človek kaj nese. traja lahko dve uri,..
—	In samo da izračunaš to, si ti...?
—	Samo raditega, draga moja, samo raditega. — Njegove oči so pri tem žarele skrivnostno.
Nato ^o sedli na verando, katero je dal postaviti Pavel pred viati po itzoreu "bele hiše". Stara gospodinja, ki je preje vodila go-spodinjstvo Kt dmannvifi. in se je po ženit vi preselila na planjavo, je morala oditi v kuhinjo, da skuha kavo in speče pecivo. Ker ni vedel OČ«. pripovedovati hčerama ničesar boljšega, je pričel zmerjati Pavla in zeta.
Danes jc storil to manj iz ljubezni do stvari kot iz stare navade. kajti njegov«* misli so se očividno mudile povsod drugod in medtem ko je govoril, se je neumorno premikal po svojem stolu sem-
intja.
—	Pojdimo noter. — je rekla Kata. — ogledati si moramo nekoliko po hiši.
—	Danes ponoči bo vihar, — je menila Greta.
Naenkrat pa ^la se obe prestrašeni obrnili, kajti smejanje, katero je izpustil stari, je zvenelo skrajno čudno.	'
—	Naj le pride vihar. — je menil, nekoliko v zadregi. — to prav nič ne škoduje. Ali ni pri vaju v zakonu tudi pogosto vihar?
Na obrazu Kate se je pojavila stara hudomušnost. Grela pa jc potegnila navzdol konec ust. kot da se hoče zjokati. Pri njej najbrž ni še bil premagan zadnji jok.
—	Da. kmalu bo jesen. — je menila, v napadu melanholije.
S)ari je žvižgal: - Kadar se napravljajo lastovke domov... in Kata je menila : — Naj bo jesen, kašče so polne.
—	Hvala Bogu, — se je kohotal stari, — polne so . . .
Sesiri sja se hoteli objeli ter zrli na dvorišče, posejano s sol licem.
Ko -e jc stemnilo. <e je vrnil Pavel domov, — črn kot zamorec, kajti prah šote. gnan od vetrov, se je zažr! v njegovo brado in o-
hraz.
Podal je sestrama molče roko. jima ostro pogledal v oči ter rekel : — Pozneje mi bosta potožili.
* ■ ret a se jc ozrla v Kato in Kata v Greto in v naslednjem trenutki bnšknili v smeh. ga prijeli za rameni ter pričeli plesati po sobi gorindol.
—	Poniazala se bosta, otroka. — je rekel.
—	Moj ljubček je dimnikar. — je zapela Greta in ICata je zapela drugi stili: — Moj ljubček jc iz Jut rove dežele...
Nato sta ga poljubili ter pohiteli k ogledalu, da vidita, če imata črni ustnici.
Ko se jc ši>l umivat, je menila Greta: — Čudno, treba jc le. da se ozre v človeka in vse je zopet dobro.
In Kata je dostavila: — On sam pa je danes boli molčeč kot kdaj.
—	Pavel, bodi dober. — sta se laskali, ko so vsi skupaj zopet sedeli pri večerji... Midve sva le ob vseh Svetih sem... Napravi prijazen obraz ...
—	Ali ste pozabili, kakšen dan je danes? — je odvrnil, ko jima jc božal lase.
Prestrašili vtn se. kajti mislili sta najprvo na smrtni dan matere. a olajšano sta vzdihnili. — kajti spomnili Cla se. da je bilo na Kresno noč.
—	No? — sta vprašali.
—	Danes pred osmimi leti jc pogorel naš skedenj.
Vsi so molčali ... le oče je renčal ter se smehljal sam v se .,.
*
Pričelo se je temniti. Nad planjavo je še žarela temna proga. Iši je metala odsev preko belo pogrnjene mize... Ob okna jc butal vihar.
Dobro, da je stopila v sobo hišna gospodinja. I»ila jc klepetava starka, ki je znala vedno post reč i z novostmi.
—	No. gospa Janku*— je vzkliknila Kata. — kaj je novega? — Bila jc vesela, da je oproščena teže spominov.
—	O. gospa. — je vzliknila starka, — ali še ne veste tega? — V cerkvi se vrše velike stvari. Cela vas vije vence in nad altar jem so napravili najlepšo girlando.
—	Kaj pa je?
—	Poroka bo. Gospodična Douglas praznuje jutri poroko!
Sestri sta se prestrašili, se hitro spogledali ter se ozrli nato \
Pavla. On pa je vrtil drobtino kruha med prsti ter se delal kot da pa cela stvar prav nič ne briga.
Sestri sta izmenjali nadaljni pogled ter si sporazumno prikima li. Nato pa sta prijeli njegovi roki.
—	Otroka, vidva me bosta raztrgala. — jc rekel z medlim usme-
vom.
—	Potem bo danes zvečer podoknica? — jc vprašal oče. ki jc postal naenkrat zelo živahen.
—	Najbrž, najbrž. — je odvrnila hišna gospodinja. — Prej« je sem videla iti mimo kopico otrok, ki so bili obloženi s starimi pi skri in drugo navlako.
—	Pri najini poroki so napravili zelo ponižno, — je menila Gre ta in obe sestri sta se spogledali ter se sanjavo nasmehnili.
—	To se sijajno ujema, — je šepetal stari ter si mel roki.
—	Zakaj sijajno? — je vprašal Pavel.
—	O, jaz sem menil le tako... slučaj... isti dan ko je pogorei naš skedenj. Povej vendar, Pavel, ti si bil vendar zbujen, — kolik« je bilo pač ura, ko si zagledal plamene?
—	Bilo je menda krog ene ...
—	No, ti moraš že vedeti. Kaj si imel pravzaprav opraviti v He lenenthalu mi je še danes nejasno, a dobro je, popolnoma dobro, — sedaj vem popolnoma natančno, koliko je bilo ura.
—	Potem veš res nekaj pravega, — je rekla Greta smeje.
—	Tudi vero. — je odvrnil odporno. — Boš že videla, hčerka moja, boš že videla!
Kata je hotela priskočiti sestri na pomoč, a Pavel jima je na tajnem pomigal, da sta pustili starca pri miru.
Kmalu nato sta se sestri poslovili.
ZAKAJ TRPETI?
Revmatične, nevralgične in bolečin« v milicah bo hibo odpikrlju« a primerno
uporabo
&PAIN-EXPEILEIUA$
TronUka zneeka reg. t pet. u, Zdr. te. Glejta, da dobite pristnega—sltfvaega te teč kot 50 let.
ZaktersJU SI0BO tvsrattks
Horace Mann, ameriški vzgoje-vatelj.
(4. maja 1796).
Horace Mann se je rodil v Franklin. Mass. On slovi kot oče ameriškega ljudskega šolskega sistema. Kot član legislature v svoji države i je izvedel reformo šolskega sistema, ki je bila tako u-spešna. da so jo druge države po-snemanue. Dejanski ves ameriški sistem brezplačne ljudsko-šolske izobrazbe je dobil svojo prvo vzpodbujo od Mannove reforme. Njegova letna poročila kot tajnika šolskega sveta države Massachusetts slovijo kot klasične razprave o vzgojeslovju in so bila prevedena v mnogo jezikov.
Drugi Mannov uspeh je bila u-stanovitev sistema ameriških učiteljišč' (normal schools1«. Prva taka šola v Ameriki je bila ustanovljena leta 18.10 v Lexington. Mass. Dasi Mann ni bil vzgojevatelj po poklicu, marveč le publicist in državnik, izvoljen je bil za predsednika Antioeh College, kjer se je potegoval za skupno vzgojeva-nje (coeducation) moških in ženskih učencev, katero načelo sedaj prevladuje v Ameriki. Mann je bil tudi nekoliko časa član zveznega senata, kjer je bil eden izmed najodiičnejših zagovornikov odprave suženjstva.
John Brown, borbeni nasprotnik suženjstva. (9. maja 1800).
Johna Browna so že opisali kot fanatika, plementega reformerja, pust lovca, potepuha, oznanjevate-Ija svobode in ne vem še kaj. Podil se je v Torringtown, Mass.. od pn rit an ski h prednikov in najprej se je posvetil trgovstvu. v katerem pa se je popolnoma izjalovil. Zaslovel pa je naenkrat sirom vse dežele in razburil duhove do največje senzacije, ko je zavzel vladni arzenal v ITari>ers Perry. Ya.. kar je hotela biti začetna stopnja k vstaji črnih sužnjev na Jugu.
Ko se je razpravljalo o sprejemu Ivansasa v zvezo držav, je bilo veliko burne agitacije, da-li naj Kansas vstopi v Unijo kot svobodna države, ali kot država, kjer naj bo suženjstvo dovoljeno. Končno se je prebivalcem države samim prepustilo, naj glasujejo o tem vprašanju. Da vplivajo na to glasovanje so pristaši Juga in Severa odposlali naseljence v Kansas, da se udeležijo volitev. Med obema strankama je prišlo neprestano do krvavih spopadov in John Brown je bil tudi izmed onih. ki je* z ognjevitostjo agitiral proti suženjstvu. Ob strani je imel svojih pet otrok, štiri izmed katerih so se z očetom udeležili naskoka na vladni arzenal.
Brown je dobival denarno podporo od severnih abolicijonistov, (nasprotnikov suženjstva), ki so tudi odobrili, ko je masakriral petorico svojih nasprotnikov.
Dne lfi. oktobra je Brown z
lo zapopadalo tudi nizozemsko kolonijo ob Hudsonn brez ozira na dejanske lastnike.
Angleško brodovje je priplulo do New Amsterdama v sedanji newyorški zaliv in pozvale Stuy-vesanta, naj izroči Angležem o-blast nad kolonijo. Ko je Stuvve-sanat uvidel. da prebivalstvo mu noče pomagati, se je podal in ni-zomska vas na Manhattan otoku je bila prekrščena v New York.
Peter Stuyvesant je potem do smrti živel na svoji farmi "bowery", nekje blizu današnjega Bowery v spodnjem New Torku. Nizozemsko gospostvo v ameriških kolonijah je končalo s predajo New Yorka.
Angleži so upravičevali svoj nastop s trditvijo, da imajo starejše pravice do tega ozemlja. An-gleoko gospodstvo ob atlantski o-bali je tedaj zaseglo od točke severno od'Floride do Knade in tako so kolonije zadobile angleško lice. da« i je newyorška kolonija v porečju Ilndsona ohranila še dolgo časa svoje nizozemske navade in posebnosti.
Miretaiite panuko* - Shipping
Beg treh morilcev.
(Dalje prihodnji5.)
dvajsetorico mož zasedel vladni arzenal, ali general Robert E. Lee, ki je kasneje postal vojskovodja -Tujra, ga je ujel. Brown je bil ob-dolžen veleizdajstva in obsojen na smrt. Usmrtili ga v Charles-town. "West Virginia, in pokopali f mestecu North Elba. N. Y.
Kmalu po njegovi smrti je nekdo spisal pesem o njem, ki je postala popularna, vojna pesem tekom Civilne vojne. Vsakdo pozna (stihe v tej pesmi: "John Browns body lies a-mouldthiiig in the grave — But his soul goes marching on".
John Brownov nezakoniti čin je »pravzaprav še bolj zatrdil opoziei-j jo Juga in je bil eden izmed vzro-j I kov, ki je vzpodbudil jnžnjake k j oboroženi borbi proti federalni I vladi.
i
Peter Stuyvesant, zadnji nizozem-! ski poveljnik New Yorka.
(11. maja 1647).
! Tme holaiulske kolonije r-b reki Hu«l>on ie bilo New Netherland.
t
katere glavno mesto je bil New Amsterdam, sedanji New York, j Ko je. prišlo do prepirov med ni-j zozemskimi kolonisti in sosed n j i-jmi angleškimi naselbinami, je ni-izozemska zapadno-indijanska družba imenovala novega "generalne-[ga ravnatelja" Petra Stuyvesant, j ki naj prevzame upravo kolonije. | Sr.nvevesant je bil vojak in izgubil je nogo v neki prejšnji boland-ski kampanji, ali bil je mož poln energije. Takoj po svojem prihodu v New Amsterdam, v maju 1. 1P>47. jc uvedel energično, dasi precej samovoljno utiravo.
V svojih odnosa jih z Indijanci in z angleškimi kolonijami je Stuyvesant nekoliko časa iniel n-spehe in sklenil je razne ugodne pogodbe. Bil je strog uradnik in ni imel mnogo obzira za "navadne ljudi"; Washington Irving ga je v svoji sloviti burleski "Zgodovina New Yorka od početka sveta do konca holandske dinastije" opisuje kot nemirnega možakarja, prešinjenega s pretirano zavestjo n sv	či.
Leta lti.l:; so naselbine Nove Nizozemske. protestirale proti Stuyvesant o vi upravi. Odposlani-] ki vseh vasi so nizozemskemu go-vernerju predložili peticijo, "naj se ne vzakoni ilikaka postava brez privoljenja ljudstva, naj se uradniki ne imenujejo brez odobrenja ljudstva in naj se pozabljeni in zastareli zakoni ne oživijo". Peter Stuyvesant jih je brez pomisleka označil kot upornike. Ukazal jim je, da sc razidejo, z besedami "Mi spi-ejcmamo svojo oblast od Boga in holandske družbe in ne od ne-količine nevednih podložnikov".
Ali Stuyvesant ova oblast je bila kmalu izzvana od druge strani. Leta 166+ je angleški kralj Kari II. podelil svojemu bratu. yor-škemu vojvodi, ozemlje od reke Connecticut do pobrežja reke : Delaware, kar je torej kratkoma-
BE1.FAST. Irska. 10. maja. — Štirje jetniki, kojih trije so bili obsojeni na doživljensko ječo radi umora, so najbrž s tujo pomočjo pobegnili iz Belfast kaznilnice. — Premagali so paznike ter se spustili po zvitih rjuhah ob zidu navzdol. V pripravljenem avtomobilu so pobegnili nato preko lister meje.
Poskusite proti oslabelim in izčrpanim živcem
Č> čutite. da vaša moč pojema, izRifo-U:it<- na teži in imate živ'ne nerodnosti, te<l,ij poskusite .Vuga-Tone za par dni in opazili l>odete čudovito spremembo. V lt-ku 35 let je p<-mag:iJo milijonim o-sebam in vrnilo zdravje, in isto bo sto- ( l ilo tudi vaxn.
Xuga-Tone ojača tek do jedi, pomaga prebavi, urerli živine, želodčne in me-hurne nerednosti ter povrne moč cel .-mu si strmi Kupite še danes eno steklenico, in prepričali se bodet«. Ako ne pomaga. v.*»m lekarne vrne vaš een^r. Zavrnit*, piinaredbe.	—Adv t.
Pre«. Wilson, Tv»t. SKUPNI IZL35T
11.	maja:
Aqultanla, Cherbourg.
12.	maja:
Hamburg, Cherbourg. Hamburg; Muencheo, Cherbourg. Breme".
14. maja:
Pari«. Havre. SKUPNI IZLET
17.	maja:
Berengarla, Cherbourg; Columbus, Cherbourg. Bremen.
18.	maja:
George Washington, Cherbourg
Bremen.
1». maja:
Westphalia. Hamburg. 21. maja:
Leviathan. Cherbourg; Franc«, Havre; Derfflinger, Bremen.
24.	maja:
Martha. Washington, Trat: Reliant*. Cherbourg, Hamburg.
25.	maja:
Mau Tetania, Cherbourg: President Harding, Cherbourg. Bremen.
26.	maja:
Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg. 28. maja:
Olympic, Cherbourg; Republic. Bremen, Cherbourg.
SI. maja:
Aqultanla, Cherbourg; Thurlngla. Hamburg.
4. junija:
Paris, Havre.
23. junija:
Pres. Wilson. Trat. SKUPNI IZLF.j 2. julija:
lie de France. Havre. — SKUPNI I
IZLfcTJ
9. avgusta:
President Wilson, Trat. —SKUPNI
IZLET
1. junija:
Pres. Roosevelt, Cherbourg. 2- junija:
Bremen. Cherbourg, Lremen: \<w York. Cherbourg, Hamburg. 4. junija: Paris, Havre: Majestic, Cheibotirg
7.	Junija:
Ilerlin, Cherbourg, Hrenien; fie.-o-lute Cherbourg, Hamburg.
8.	junija:
Berengarla. Cherbourg. _
9. junija:
Deutbchland, Cherbourg. Hamburg
10.	junija:
Columbus, Cherbourg. Bremen.
11.	Junija:
Leviathan, Cherbourg; France. — 11 a vre; Homeric, Cherbourg
15.	junija:
Mauritania, Cherbourg. Ceo. Washington. Cherbourg. ISremen.
16.	Junija:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
18. junija:
-Muenclien. Cherbourg. Bremen; O-
lympic-. Cherbourg.
21.	junija:
Reliance. Cherbourg, Hamburg.
22.	junija:
A qui tan i a, Cherbourg: President Harding. Cherbourg, firemen.
23.	Junija:	n
Pres. Wilson. Trst »Skupni izlet,; Hamburg. Ch< rbourg, Il:finburg.
25 junija:
Paris, Havre; Majesti-. CherUturg.
29.	junija:
Berengarla, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen.
30.	junija: Westphalia, Hamburg.
2. Jlilija:
Leviathan. Cherbourg; Republic. Cherbourg, Bremen; He de France. Havre Skupni Izlet); Homeric. Cherbourg.
6. julija:
Mauretanla. Cherbouig; Columbus. Cherbourg, Kremen; Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg.
7. julija:
Martha Washington. Trst. 9. julija:
Aquitonla, Cherbo jrg; Fran« e. Havre; Olympic. Cherbourg, julija:
Berlin, Cherbourg, Bremen; Thu-lingia. Hamburg.
13.	Julija:
Oeurge Washington, Cherl*ourg,
Bremen.
14.	Julija:
New York. Cherbourg, Hamburg.
16. Julija:
!'r>-s. Harding. Cherbourg. Bremen; Paris. Havre. Majestic. <'iierbourg
ŠEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot xa potovanje na ogromnih parnikih:
PARIS 14 maja. — 4. junija PRANCE 21. maja — 11. jun K
NajkrajSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijana ln slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Zajamfite si prostor za prvo voin.'o novega velikana
"!LE de FRANCE" 2. julija; I. avgusta.
Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 State Street — — New York
Zastopniki "Glas Naroda"
Zastopniki kateri so pooblaščeni na-San Francisco, Jacob Lausin. birati naročnino za dnevnik "Glas Naroda".
Vsak zastopnik izda potrdilo za svo-to, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
POSEBNA PONUDBA NAŠIM CITATEUEM
PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9.
$25.—
8 strešico i& slovenske črke čf š, ž
$30.—
OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ
TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite s vajo.
SLOVENK? PUBLISHING CQMPANY
82 Cortlandt Street, : : Hew York, K. Y.
Naročnina za "Glas Naroda" je: Za eno leto $6.00: za pol leta $.1.00; za štiri mesce $2.00; za četrt leta $1.50.
Naročnina za Evropo je $7. za eno leto.
CALIFORNIA
Fontana, A. Hocbevar. COLORADO Denver, J. Schutte. Pueblo, Peter Cnlig, John Germ, Fr. Janesb, A. Saftlč. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk.
INDIANA Indianapolis, Frank Zupančič.
ILLINOIS Aurora, J. Yerbieb. Chicago: Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. P. Laurich. Cicero, J. Fabian.
Jetiet, A. Anzele, Mary Bam bleb, J. Zaletel. John Kren Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelieh. Maseoutah, Frank Augustin. North Chicago, Anton Kobal. Springfield. Matija Barborieb. Summit, J. Horvnth. Waukegan, Frank I^etkovSek.
KANSAS
Kansas City, Frank Žagar. Pittsburg, John Bepori.
MARYLAND Sleyer, J. Čeme. Kitzmiller, Fr. Vodoplvec.
MICHIGAN Calnaet, M. F. Kobe. Detroit, J. Baricb. Ant. Janezicb. MINNESOTA fliininha. Ti mil Gouže A. Panlan. ray, Jos. J. PesheL Krcktk Louis GonZe. GHbcrt, Louis Vessel. Hlbbing, Jobn PovSe. Tiixini, Frank Hrvatich.
MI8SOKJBI
St. Lauis, A. Nabrgoj.
MONTANA Klein, Gregor Zobec. WmIiw, L. Chaaipa.
NEBRASKA
Omaiia, P. Br<Mleriek.
NEW YORK
Gowanda. Karl Sternisha. Little Fails, Frank Masle.
OHIO
Barberton, John Balant. Cleveland. Anton Bobek, Charles Karlinger, Louis Hudman, Anton Siin-eieb. Math. Slapnik.
Euclid, F. Bajt.
Girad, Anton Xagode.
Lorain, Louis Balant in J. Kum>e.
Niles, Frank KogovSek.
Warren, Mrs. F. Ra<har.
Youngstowu, Anton Kikelj.
OREGON Oregon City, J. Koblar.
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jaksbe. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Brougbton, Anton Ipavec. Claridge, Fr. Tushar. A. Jerlna. Conemaugb, J. Brezovec. J. Pike, V. Rovanšek.
Crafton, Fr. Macbek. Export, G. Previč, Louis Supanči?, A. Skerlj.
Forest City, Math. Kamin. Farreil, Jerry Okorn. Imperial, Vol. Peternel. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fa-renchack. Irwin, Mike Pnushek. Johnstown, John Polanc, Martin Ko-rosbetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Anton Osolnik. Manor, Fr. Demstiar. Meadow Lands. J. KoprivSek. Midway, John Ž ust. Moon Run, Fr. Podmiisek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Germ, J. Pogačar.
Presto, J. Demshar. Reading, J. Pezdirc,
Steelton, A. Hren.
Unity Sta. in okolico, J. Skerij, Fr. Sehifrer. West Newton, Joseph Jovan. Wlllock, J. Peternel.
UTAH Helper, Fr. Krebs.
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren.
Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West Aliis, Frank Skok.
WYOMING Rock Springs, Louis Taucber. Diepondvillc, A. Z. Arko.
POTOVALNI ZASTOPNIKI
M. Pogorele, J. Cerne.
POKAŽITE TA OGLAS
svojemu
potniškemu agentu!
povedat vam bo kako se zamore voziti v staro domovino najcenejše z udobnostjo, dobro hrano. ljudnostjo in vso postrežbo. ki jo želite. Oil ve, kako Je to mogoče storiti na ogromnih. hitrih parnikih kot so majestic, največji parnik na svetu. —• olympic, homeric. BELOENLAND, LAP-land. pennland in drugih, ki so last
WHITii STAR LINE RED STAR LINE
International Mercantile- Marine Co.
Xafll dobri zastopniki vam bodo po-vedaJi. All pišite na nafi iir»tt:i?kl department: So. 1. li roadway, Xew Y'jrk City.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor J« namenjen potovati t Ktari kraj, je potrebno, da je pou-Cen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. Tsled naše dolgoletne lzkuSnje Vam ml nunoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, redno le prvovrstne brzoparnlke.
Tudi nedriavljanl samcjrefo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenja all permit is Washingtona, bodisi na eno leto ali 6 mesecev ln se mora delati pro-iojo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnoot v Washington, D. O. na generalega naseial-ikega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila V veljavo SL julija, 1*2« bo nikomur reč ne pefflje permit po pošti, ampak ga mora Iti iskati vsak posliee ooetmo, bodisi v naj bližnji naselnl-8kl urad ali pa ga dobi v New Yoke pred od potovanjem, kakor kodo t proflnji zaprosi. Kdor potuje vea bres dovoljenja, potuje na svoj« , lastno odgovornost.
Kako Bobiti svojce is itaregi kraja.
Kdor Bell dobiti sorodnik« aH svojce Is starega kraja, naj nan prej piSe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripo&esib t tem letu 970 priseljencev, toda polovica te kv»> te Je določena za amerllka driar-Uane, ki iele dobiti aem <2arUe ta otroke od 18. do 21. leta ln pa aa poljedelske delavce.
AmerlSki diavljani pa aamorsjo dobiti sem Sene in otroke do 1& lata brcat da tU bili iteti ▼ kvote, po-
tretrao pa Je delati profioJo v Washington.
Predno podvsamSt* kaki korak, pilita nam.
FRANK SAKSER STATE BANK
n €OBnANDV jn4 NKW IOBS1 1