It. 18. FOhMIHI pUWa!IT«IH« V Liubliani, dne 5. mala 1921. teto »li. Glasilo ..Samostojne W kmetijske stranke ia Slovenijo", ^ Izhaja vsak četrtek. Naročnina: celoletno . . i • . • • • • i « • »5 • . K 50-— polutetno . • . . • i ■ . • ■ t • *. . '■ • 1 „ 26'— Posamezna številka ..,...;...•>. „ 1'— Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam! Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane zat male oglase uradne razglase reklame . .. • . * • • • • ' • ■ . • . • * K 1 --L . 1*1» o-. _ Uredništvo in upravniSfvo lista Je v iju&iiani na kongresnem trgoi St. 9 (nasproti dvorca). Občni zbor »Kmetijske družbe za Slovenijo". Zmaga pravice. - Z večino ©9 glasov izvoljen za predsednika družbe generalni ravnatelj Pire. — Družba prešla ir roke »Samostojne kmetijske stranke". — Klerikalci pogoreli! - Čast našim zavednim delegatom! Dobojevan je velik in dolgotrajen boj, dosežena velika in slavna zmaga. Osvobojena ja stara in čestitljiva « Kmetijska družba» in strti so njeni izkoriščevalci. Velika in pomembna zmaga je to, v trajno korist slovenskega kmetovalca in v večno slavo onim, ki so jo izvojevali. Pred 154. leti je bila ustanovljena «Kruetijska družbam, ki je tako ena najstarejših kmetiških organizacij vse Evrope. Poldrugo stoletje je vršila svojo nalogo in vsa novejša zgodovina slovenskega naroda je našla v njej živo pričo. Od cesarice Marije Terezije, njene ustanoviteljice, pa do osvobojenja jugosloveinskega naroda je delovala «Kmeti$ska družba» in zničili jo niso niti viharji velike francoske revolucije, nitr zavojevalne vojne velikega Napoleona, niti črna reakcija ob času absolutističnih ffabsburžanov. Kakor rčiva skala sredi razburkanega morja je stala < Kmetijska družba» neomajno sredi viharjev življenja in niti zob časa ni mogel zrahljati njenega trdnega temelja. Slovenski kmetovalec je bil ta temelj in iz njega je črpala družba svojo moč, svojo slavo in svojo veličino. Zategadelj pa je tudi le božja pravica, če je prešla družba v roke tistega, kateremu je namenjena in kateri jo vzdržuje, to je v roke slovenskega kmetovalca. Že davno bi se moralo to zgoditi, da se niso vrgli klerikalci kakor panter na tilnik slovenskega kmetovalca — da govorimo prosto po gospodu Avramoviču — in da niso z nasiljem, s korupcijo, z volilnimi sleparijami in sploh z vsemi sredstvi iztrgali slovenskemu kmetu kmetijsko družbo». Desetletja so držali ti protiljudski mogotci družbo v svojih rekah in s svojim strankarskim delovanjem, s svojim brezvestnim in nezmožnim gospodarstvom spravili nekdaj cvetočo družbo na rob propada. Slovenski kmet, ki je poznal nekdanje vzorno delovanje družbe, je moral leia in leta gledati, kako se šopirijo v družbi ljudje, ki poznajo vse prej, kakor ljubezen do kmeta, katera je predpogoj dobremu gospodarstvu. Ko je slovenski kmet to videl, je hotel iztrgati družbo, svojo največjo tvorbo, iz rok strankarskih izkoriščevalcev — toda ves napor je bil zaman, ker gospodujoča gospoda je znala z raznimi gesli premotiti kmeta in razbiti njegovo enotnost. In oprti na naklonjenost cesarskega Dunaja so vihteli gospodarji družbe dalje svoj bič nad kmetom ter vedno bolj in bolj izpreminjali samo strokovno kmetsko organizacijo v klerikalno strankarsko domeno. Šele veliko osvobojenje jugoslo-venskega naroda, ki je strlo sovražni Dunaj in podrlo glavno oporo klerikalnih generalov, je prineslo slovenskemu kmetovalcu možnost, da postane v lastni hiši svoj gospodar. Pričel se je boj, trdovraten in silen boj, ki je mesece in mesece razvnemal slovenske kmetovalce in ki je dne 28. aprila 1921. ovil venec zmage okoli našega zelenega prapora. Nebi bila še dosežena ta zmaga, da si ni slovenski kmet priboril že pred njo druge pomembne zmage, ki mu je prinesla politično svobodo, ki ga je osvobodila političnega jerobstva gospode. Dne 28. novembra 1920. je pripravil slovenski kmet svojo zmago z dne 28. aprila, ker šele po politični svobodi je mogoča tudi gospodarska svoboda. Krčevito so se oprijemali klerikalci odbomiških stolčkov v «Kmetijski družbi» in za vsako ceno so hoteli ostati še nadalje njeni neomejeni gospodarji, tudi niso hoteli pripustiti v odbor nikogar, ker so se bali kontrole. Nasilje za nasiljem so izvrševali v ta namen, spletko za spletko so si izmišljevali in laž za lažjo so uporabljali, samo da bi ostali na vladi oni, ki so biii pravi grobokopi slovenskega naroda. Ni jim bilo do dobrega delovanja «Kmetijske druž-be», nego do tega, da vzdržijo družbo z raznimi profesorji na čelu — za strankarsko orožje. Klerikalci so spoznali, da se s preobratom niso izpremenile samo zunanje razmere v deželi, temveč da je tudi mišljenje ljudstva sedaj čisto drugo, kakor pa je bilo pred vojsko. Da pa ne more biti ta izpretnemba v korist njim, ki so leta in leta samo izkoriščali prebivalstvo, so dobro vedeli. Zategadelj so se bali ljudske sodbe in zategadelj so se izogibali volitev. Zaradi tega so tudi hoteli, da bi volili glavni odbor «Kmetijske družbe» tisti delegatje podružnic, ki so bili izvoljeni še pred preobratom, ker le na ta način so upali, da ostanejo neomejeni vladarji družbe. Naravno, da slovenski kmetje tega nikakor niso mogli pripoznati. In tako se je vnel boj, ki je trajal mcsece in mesece in ki je bil dobojevan dne 28. aprila. Nimamo prostora, da bi opisali ves boj, zadostuje naj, če omenimo samo glavna dejstva iz tega boja. Da bi zanesljiveje zmagali, so klerikalci najprvo prenaredili pravila «Kmetijske družbe», in sicer so jih izdelali tako, da bi jih nihče ne mogel iztisniti iz družbe. Božja pravica pa je preprečila njih nakane in zgodilo se je, da je bila ravno preuredba pravil pogin klerikalcev. Drugim so jamo kopali, sami pa so vanjo padli. Na umeten način so množili vrste svojih pristašev. Vpisovali so kar v množicah svoje kimavce kot člane, plačevali za nje članarino in usta- navljali nove podružnice, naše pristaše pa so odklanjali. In ni bilo dovolj tega; razveljavljali so po vrsti vse podružnične občne zbore, na katerih so bili izvoljeni za delegate naši člani. Toda tudi to je bilo zaman, kajti pravica je nepremagljiva. Ker je družba trpela vsled strankarskega boja, so. naši pristaši ope-iovano predlagali sporazum. Toda ošabno so odklanjali klerikalci vsak sporazum, češ da bi bilo pod njih častjo, če bi se pogajali z nami. Bili so namreč čisto trdno uverjeni, da bodo njih sleparske mahinacije uspele. Toda^ končno je prišlo razočaranje. Takrat, ko so klerikalci spoznali, da so jim ure štete, so poizkusili poslednje. Z riesr.ainno lažjo, da se vsled nasilnosti samostoinežev ne more vršiti občni /^or družbe, so odpovedali občni zbor in čisto protizakonito hoteli dalje vladati v družbi. Ves narod je vstal proti tej nameri in vlada je morala uveljaviti pravico. In tako je prišel v družbo vladni komisar in občni zbor družbe je bil sklican. S tem pa je bila naša zmaga neizogibna, kar se je tudi zgodilo.- Težek je bil boj za «Kmetijsko družbo» in s slavo pokrita se vrača iz njega SKS., kajti ta boj ni bil samo političnega, ampak tudi velikega gospodarskega in moralnega pomena. Ali naj postane družba zopet to, kar je bila, osrednja strokovna in nestrankarska organizacija slovenskega kmeta, ali naj se umakne slabo gospodarstvo dobremu gospodarstvu, ali naj bo končana krivica — za vse to se je bil boj. Zmaga ima pa še drug pomen. Nosilec naše kandidatne liste je bil generalni ravnatelj Pire in v tem imenu je zapopaden ves program. Poldrugo stoletje je delovala družba in polovico te dolge dobe sta vodila družbo dva moža: «oče slovenskega naroda», kakor so imenovali drja. Janeza Bieiweisa, in oče slovenskega kmeta, kakor bi morali imenovati generalnega ravnatelja Gustava Pir-ca, kajti ves veliki napredek slovenskega kmeta, ki je bil dosežen v zadnjih desetletjih, je bil utemeljen v «Kmetijski c1ružbi», «Kmet. družba* pa je bil Pire, njen glavni ravnatelj. Klerikalci, ki so že davno zavrgli vso nravnost, se niso sramovali, da so najzaslužnejšega moža spravili iz družbe, ker ni trobil v njih krivični rog. Ker pa se je tega sramoval slovenski kmet, zato je postavil na čelo družbe zopet Pirca. Popravljena je s tem krivica, kar je tudi velik pomen četrtkove zmage. Kako velikansko zanimanje je vladalo za občni zbor ^Kmetijske druž-be» po vsej pokrajini, je pokazala najlepše velikanska udeležba delega- tov. Že v sredo dne 27. aprila zvečer je došlo v Ljubljano vse polno delegatov, na dan občnega zbora dopoldne pa je bila Ljubljana naravnost oživljena od njih. Povsod si videl krepke kmetske postave in posebno pred hotelom «Unionom» se je nudila očem živahna slika vrvenja in drvenja. • * » Kranjski delegati so zborovali v veliki dvorani hotela «Uniona». Goste skupine delegatov so stale pred hotelom in živahno razpravljanje je bilo povsod v teku. Že na prvi pogled je bilo videti, da stoji naša stvar trdno in z vseh obrazov sta žareli samozavest in zmagoslavje. Ob enajstih dopoldne so pričeli delegati polniti dvorano, potem ko so se pri vhodu podvrgli legitimiranju, ki se je vršilo hitro, v redu in natančno. Ob tričetrt na dvanajst je otvoril občni zbor vladni komisar dr. Fran Špiler-Mnys, ki je uvodoma podal kratko sliko družbene zgodovine. Družben tajnik g. Lah je nato naznanil zborovalcem, da so dovoljene 40 obiskovalcem gospodarske razstave v Pragi državne podpore in druge ugodnosti, vsled čegar je na kratko priporočil obisk razstave. Nato so bili imenovani po vladnem komisarju za skrutinatorje delegati: Janez Finžgar, župan na Breznici, Karel Zaplotnik, posestnik na Letenci pri Kranju (oba SLS.) in inž. Albert Vedernjak, ravnatelj kmetijske šole na Grmu, Viktor Lngel-man iz Šmartnega v Tuhinju (oba SKS.) ter Ciril Prijatelj, uradnik «Kmetijske družbe». Skrutinij se je pričel ob' dvanajstih in končal ob eni 45 minut. Med skrutinijem so se vršile živahne debate in so naši povedali klerikalcem marsikako krepko, a resnično. Ob dveh popoldne je komisar dr. Špiler-Muys zopet otvoril zborovanje in proglasil izid volitve. Občnega zbora se je udeležilo od 164 podružnic 162 in od 357 delegatov 353. Oddanih je bilo 353 glasovnic, med njimi ena neveljavna. Izvoljeni so bili: Za predsednika generalni ravnatelj Gustav Pire z 210 glasovi (klerikalni kandidat za predsedniško mesto Jakob Jan je s 141 glasovi slavno pogorel); za drugega podpredsednika naš tovariš ivan Pipan, ki je dobil 211 glasov; za odbornike z 211 glasovi naši kandidati, in sicer tovariši: Bohaslav Skalicky, vinarski nadzornik v Novem mestu; Franc Hočevar, posestnik v Strugah; Martin Bajuk, posestnik v Božjakovem št. 30; Ivan Štrambeli, posestnik na Igu; Franc črnagoj, nadučitelj v Črni vagi; Jože Hočevar, posestnik v Žej ih pri Komendi; Alojz Pavlin, živine »zdravnik v Ljubljani; Jože Černe, iposest-nik v Zgornji Šiški; Ivo Ažnian, posestnik v Hrašah pri Lescah, in Anton Meden, posestnik v Begunjah pri Cerknici. Ker stoji naša stranka na stališču, da naj bodo pregledovalci računov iz opozicije, zato r/i postavila svojih kandidatov, temvke so naši delegati volili klerikalca, 'vsled česar sta bila izvoljena za pregledoval-ca računov Janez Piber, itupriik v Šenčurju pri Kranju, in Josip Ora-žem, posestnik v Mostah 'pri Ljubljani. Z velikanskim navdušenjem so sprejeli naši pristaši komijarjev razglas in klici, kakor «ŽiMio Pire!*, «Ziveia SKS.!» kar niso hoteli ponehati. Poparjeni so sedeli klerikalci in se žalostno spominjali! časov, ko so vladali neomejeno oni ljudstvu v škodo, toda sebi v prid. Nato je proglasil vladni komisar še izid volitve v «Mestnem domu», kjer so volili Štajerci in Korošci. Volitev v «Mesfnem *Joma» je vodil vladni svetnik dr. 'Ignacij Rstar. Za skrutinatorje so bili imenovani po njem delegati Košetk (SLS.), Že-bot (SLS.), Zemljič (SKS.) in Ivanj-čič (SKS.). Od 136 podiružnic je bilo zastopanih na zborovanju 131 podružnic, od 355 delegatov pa 338. Udeležba je bila torej manjša kakor s Kranjskega. Klerikalna lista je dobila 224 glasov, naša 106. Zmagali so torej klerikalci in ;:ato so bili izvoljeni: za prvega podpred-n i k a profesor Evgen Jarc, za odbornike pa Miha Brenčič, Franc Černe, Robert Košair, Jakob Jan, Martin šteblovaik, dr,„ Karel Verstov-šek in Jakob Vrečko. Korošci (6 delegatov) pa so izvolili za svojega odbornika Dominika Kotnika. • * * Značilno pa je, da klerikalci na prva mesta niso kandidirali kmetov ali kmetijskih strokovnjakov, ampak — profesorje. Med drugimi kandidati SLS. je tudi Jan, ki je znan po svojem sovraštvu do Srbije. Popolna zmaga je tedaj naša. Samostojni imamo v ^Kmetijski dražbi* odločilno večino in predsednika, klerikalci pa ne pomenijo nič. Težko je sicer prevzemati po klerikalcih tako zavoženo dražbo, a z vso vnemo se bomo oprijeli dela, da jo re-širno propada. S pridnim in poštenim delotfl bomo dosegli to v blagor tistega, čigar je «Kmetijska 'dražba*, v blagor kmeta. V to pomozi Bog! Občni zbor ..Samostojne kmetijske stranke" t Celju. V ponedeljek 3ne 25. aprila je bil v Celju občni zbor celjskega okrožja SKS., ki se ga je udeležilo 150 delegatov, Občni zbor je potekel sijajno in znova krepko utrdil misel kmetske osamosvojitve. Na občnem zboru so bili vsi naši štajerski poslanci, ki so jih zborovalci toplo pozdravili in jim priredili navdušene ovacije. Občni zbor je otvoril tovariš S a n-c i n, na kar je bil izvoljen za predsednika zboru tovariš Mahe n, ld je po kratkem pozdravu navzočnili podal besedo poslancem. V temperamentnih, lepo zasnovanih in možato odkritosrčnih govorih so nato podali poslanci D r o f e n i k, K i r b i š , Mrmolja, Urek in V o š n j a k izčrpno poročilo o političnem položaju, o svojem delovanju in 0 bodočih nalogah" stranke. Pozorno so sledili zborovalci njih izvajanjem in z navdušenjem so jim izrekli soglasno zaupnico. Nato so biii soglasno izvoljeni y okrožni odbor sledeči tovariši: celjski okraj: Anton Mahe n, posestnik Vj Trnovljab pri Celju, in Jo- žef Kožuh, posestnik v Skofji jasi pri Celju; Šmarje pri 'Jelšah': Matija P o g e L s e k" j posestnik v Belem-Smarju pri Jelšah, in Ivan H a b i j a n 5 posest« nik v Šmarju pri Jelšah; Vransko: Ludovik PI a v g Ž E j, posestnik x St. 'Juriju ;ob [Tabora Sri Za občinske volitve velja za vse naše pristaše volilna dolžnost! Zdrave občinske uprave so predpogoj kmetlškl svobodi. Zato se udeležite vseh občinskih volitev! Franc Tumšekj posestnik y Prekopi v Savinski dolini; Laško: Jakob P u š rl i k', posestnik pri Sv. Rupertu, in Velcoslav S m i d, posestnik v. Jurkloštru; Gornji grad: Martin Zidam, posestnik pri Sv. Martinu na Dreti, in Ivan Miki a v c, posestnik v Mozirju; Konjicc: Anton S trna?, posestnik v Oplotnici, in Vincenc Sovič, posestnik pri Sv. Jerneju; Rogatec: Anton Debelak, posestnik v Topolah, in Ivan Zar-ip a n, posestnik v Rogatcu; Kozje: Andrej Turnšek, po-sastnik v Drenskem rebru, in Franc J .e v š n i k, posestnik v Vetemiku; Sevnica: Franc T r u p e j in Franc Lipovšek — oba posestnika v Sevnici; 1 Brežice: Franc K ene ml.,- po-sestnik v Globokem, in Martin Kos, posestnik v Silovcu; S oštanj: Frane Žagar, posestnik T St i. Janžu-Velenju, in Franc Z1 e b- i k;* veleposestnik v St. Vidu-Mi-slinjnh. Oil kmetijskih' strokovnjakov so bili stoglasno izvoljeni: Franc G o r i-č a n , posestnik in nadzornik za sadjarstvo v Višnji vasi; Ivan B e 1-1 e , ravnatelj kmetijske šole v Šent Juriju, ob južni železnici, in Ivo S a n-c i n , referent za agrarno reformo y Celju. O oibčinskili volitvah in o agrarni reformi je poročal na zboru tovariš S a n a i n. Njegov referat je bil stvaren iia izčrpljiv ter so ga sprejeli zborovalci z največjim odobravanjem. Ko so še poslanci odgovorili na razna stavljena vprašanja in dali ysa zafceljena pojasnila, se je občni zbor zaključil. Dežeini vladi v Ljubljani pa je bila poslana protestna brzojavka zaradi šikan pri izdajanju potnih listov V Mursko Soboto. Uspeh _ celjskega zbora je bil popoln in je znatno okrepil našo mi-8el. Vse to je zasluga delavnega krajevnega odbora v Celju, pa tudi naših poslancev, ki so vedno in povsod marljivi delavci za našo stvar in za zmago Stare pravde. Čast jim! Shodi v Posavju. Dne 24. aprila je priredil poslanec Urek pod milim nebom shoda v Do-bovi in v Kapelah. Ker so nekateri pristaši nasprotnih strank razširjali pred tem časom naj-zlobnejše laži v teh zlasti za klerika lizem nedostopnih krajih, je dal poslanec Urek že teden dni prej razglasiti shoda pri cerkvah s pozivom, naj se udeleže shodov zanesljivo tudi vsi oni klevetniki, ki lažejo čez nas. Kapel-čani so povabili zato tudi Zebota in Kranjca, naj prideta na ta dva shoda in ponovita na njih trditve, ki sta jih izrekla v teh krajih na svojih tajnih shodih, zahrbtno. Na odprti dopisnici so jih pozvali s pripombo, da si pritisneta s tem, če ne prideta, sama sebi pečat nesramnih lažnivcev. Seveda sta oba »junaka* ostala korajžno doma Pač pa so napovedali za oba shoda svoj prihod Radičevi agenti, ki so v ta namen poslali na shoda potrebno število hrvaških seljakov, kateri naj bi, razdeljeni med zborovalce, pobunili le-te za Radičevo idejo. Spričo vseh teh okolnosti je vladalo za shoda veliko zanimanje ter se je zbralo zlasti v Dobovi mnogobrojno občinstvo od blizu in daleč, Y Dobovi je otvoril shod ob osmih zjutraj tovariš Fr. Cetin, ki je za predsednika shoda predlagal tovariša župana Pintariča. Le-ta je dal besedo poslancu Ureku, ki je v dveurnem govoru obširno naslikal položaj v državi in delovanje v zbornici. Zborovalci so sprejeli poslančeva izvajanja s presrč-nim navdušenjem. Navzočni Radičevi poslanci iz Zagreba, dr. Pernat, Her-zog in drugi, so bili ves čas mirni in tihi. Po končanem govoru poslanca Ure-ka pa je zaprosil eden izmed teh »zagrebških seljakov* za besedo, katero je tudi dobil. Govoril je pol ure, spočetka mirno, nato pa čim dalje burnej-še, kritikujoč nebo i zemljo, žandarje, policaje, sodnike in popove, zabavljal, da se Hrvatov ne vpošteva in da be tako —1 brzo — hoče izpeljati ustavo itd. Misleč, da je že pridobil na svoj lim zborovalce, je končal z vzklikom «Živela ,Hrvatska seljačka republika'!» Temu klicu so se odzvali navzočni hrvatski seljaki — a nihče drugi. Nato je povzel besedo poslanec Urek ter jim mirno in stvarno, toda temeljito odgovoril. Ker so uvideli, da se jim je nakana, zasejati na to stran Sotle seme Radičevizma, izjalovila ter da jih je stvarni Urekov odgovor razkrinkal celo pi*ed navzočnimi njihovimi seljaki, je hotel dr. Pernat z nekvalifiko-vanimi medklici motiti govornika. To pa je Ureka tako razvnelo, da jili je brezobzirno razkrinkal kot zapeljive3 seljaka, katerega vodijo za nos, ter jim dokazal, da so oni tisti, ki upro-paščajo hrvatskega seljaka in ga tirajo v bedo in pogin. Posledica tega razkrinkanja jc bila, da so se med ogorčenim viharjem domačega občinstva dvignili pesti onih in istih hrvat- skih seljakov, ki so pred desetimi minutami vzklikali «Živela ,Hrvatska repubKka'!», proti njih lastnim Radi-čevim poslancem, kateri so nato brez slovesa zapustili zborovališče in jo mahnili čez Sotlo ter pozabili na shod v Kapelah, katerega bi po svojem načrtu morali še posestiti. Naši Dobov-čani so živo pokazali, da med njimi ni mesta za izkoriščevalce kmetskega ljudstva, pa naj prihajajo pod katerokoli firmo. Čast jim! V Kapelah je ob enajstih dopoldne otvoril shod župan Strgar, ki je bil izbran tudi za predsednika shodu. Obširno in stvarno poročilo o celotnem položaju, ki ga je podal poslanec Urek, je bilo ob eni popoldne z navdušenjem zaključeno. Le navzočni komunistični socialist Pšeničnik se je zadaj liho rotil. Navzočni gospod župnik je prosil za besedo in skušal sicer mirno, vendar zelo zavito, ovreči nekatere Urekove trditve. Poslanec Urek je dal g. župniku tako točne odgovore na vsa njegova vprašanja, da jim je moral slednjič še sam župnik pritrditi. G. župnik se je, uvidevši brezplodnost in blamažo svojega nastopa, lepo in mirno poslovil. Tako so doživeli lepo blamažo po vrsti vsi naši nasprotniki, ker je resnica z nami in ker nas vodijo ljudje, ki so z vso dušo za nas. Zmagovit je zeleni prapor v slavo osvobojenega kmeta in v grozo sovražnikov. Čast našim poslancem, ki mu pridobivajo slavo! Za izvoz naših vin. Vsled zastoja vinskega izvoza je poslal kmetijski minister, tovariš Ivan Pucelj, našega poznanega strokovnjaka, višjega vinarskega nadzornika Skalickega na Češko, da prouči tamošnje razmere na vinskem trgu. Istočasno bo g. Skalicky skušal pridobiti odjemalce za naša vina. Da bo imela njegova akcija čim največ uspeha, se namerava prirediti na Češkem razstava naših vin, ki jo bo pripravil g. Skalicky. Ce se posreči namera našega poljedelskega ministra, potem bo to v posebno korist štajerskih vinogradnikov, ki so po večini izgubili vsled nizke vrednosti avstrijske krone dosedanje avstrijske odjemalce svojih vin. Zato je akcija poljedelskega ministra, tovariša Puclja, največjega pomena in obenem nov dokaz, kako se more delati za kmeta, če se hoče. No, gospod Roškar, kaj pa sto Vi tozadevno ukrenili ob Vašem ministrovanju? Sijajen govor poslanca Ivana Mrmolje. Na 24'. seji ustavotvorne skupščine je imel naš poslanec Mrmolja pomemben govor, ki je vzbudil v vsej zbornici, tako na vladnih klopeh kakor med opozicijo, veliko zanimanja in napravil na vse globok vtisk. Z možato odkritosrčnostjo je povedal poslanec Mrmolja, kaj nas tlači in kaj je vzrok, da ne pridemo do tako željno pričakovane konsolidacije države. Brezobzirno je razgalil krivce in neusmiljeno žigosal njih dernagoško in hujšajoče delovanje. Napeta pozornost jo zavladala v zbornici, ko je prečilal naravnost historično pismo SKS. slovenskima škofoma in ko je z mogočno besedo izpovedal temeljne zahteve slovenskega kmeta. Najgloblji vtisk pa so naredile Mrmoljeve besede o dolžnostih in pravicah dela. Močne in potrebne so bile te besedo in vsa zbornica jih je sprejela z viharnim navdušenjem, saj so podale ono, kar so čutili vsi, a kar se je upal povedati le poslanec Mrmolja. Enako učinkovit je bil Mrmoljev govor tudi, ko je govoril o uradništvu in o vzrokih našega ne-ujedinjenja. S pridom bi lahko uporabili obojo naši politiki, ker je oboje tudi rak-rana našega političnega življenja. V nastopnem prinašamo govor poslanca I. Mrmolje zaradi njegove načelne važnosti, kakor tudi zaradi njegove pomembnosti po stenografskem zapisniku v celota. Govor se glasi: Spoštovana skupščina! Govorim kot Slovenec, kot kmet, kot član »Samostojne kmetijske stranke*. Poslani smo bili v to skupščino, čim prej izdelamo ustavo ter da uredimo državo tako, kakor pričakuje to vos naš narod in kakor je to potrebno vobče in zaradi ugleda napram zunanjim državam« Zategadelj je tudi »Samostojna kmetijska stranka za Slovenijo* s svojimi poslanci vstopila v vlado. Imamo pa v Sloveniji stranke, ki temu ugovarjajo, protestirajo in vodijo svojo separatistično politiko. Ti ljudje, ki so več kot dve leti delali v vladi in ki so sokrivi stvari, ki sb se godile v državi, danes obsojajo to, kar so sami pomagali delati. Naša »Slovenska ljudska stranka*, ki jo vodi gosp. dr. Korošec, zahteva nekakšno avtonomijo, glede katere naš narod nima niti pojma, kake razlike bi bile med ono avtonomijo, ki jo zahteva «SlovensKa ljudska stranka*, in med ono, ki jo je sprejela vladna večina. Poudarjam še enkrat, da slovenski narod, to je široki sloji, najširše mase slovenskega naroda, v istini obsojajo vsako zavlačevanje ustave. Drugih pojmov širše mase našega naroda nimajo. Samo to hočejo, da se tu dela in da čim prej pridemo do onih zakonov v naši drŽavi, ki so potrebni, da se naša država pravilno uredi. Nejevolja je v Sloveniji ista, kakor v Hrvaški, in sicer zaradi tega, ker se danes vse ureja po starih avstrijskih in madžarskih zakonih. Nejevolja obstoja v tem, ker Srbijo obsojajo, češ da ta ne plačuje davkov in da morajo samo Hrvati in Slovenci nositi vsa državna bremena. Zato je treba, da se izenačijo zakoni. Prvo, kar zahteva narod, je, da se dado enaki zakoni vsej državi, da se ne bo obsojalo Srbov, da manj plačajo nego Hrvati in Slovenci. Razkrinkani klerikalci. Njih slepomišenje. Istina je, da to, kar dela danes v naši državi »Slovenska ljudska stranka*, ki se je šopirila kot predstavite-ljica slovenskega naroda, dokazuje, da tem ljudem ni bilo nič za to, kar je narodu potrebno, in da streme ti ljudje samo za tem, da obdrže oblast nad narodom, da z narodom trgujejo, danes s Karlom, jutri s Petrom, danes z monarhijo, jutri z republiko in njenim republikanskim predsednikom. Oni hočejo, da bi bila to narodova volja. Kako razumejo klerikalci svobodo. Torej čuli smo, koliko je govoril gospod dr. Šimrak o svobodi naroda. Istotako je govoril gospod dr. Korošec o tem, da hoče narod svobodo. Povem naj Vam samo nekaj primerov, kako naši klerikalci razumejo svobodo. Bilo je v preteklem letu, ko se je pričelo novo gibanje kmetov, oziroma »Samostojne kmetijske stranke*. Tisti čas, ko so bili oni na vladi, ko je bil klerikalec dr. Brejc predsednik deželno vlade v Ljubljani, so hoteli na vsak način zatreti naše gibanje. Prepovedali so nam naše zbore, češ da je to za-ladi komunistov, samo da nismo mogli širiti našega gibanja. Ko smo sklicevali naše zbore, so nas oni obrekovali, da snujemo državi nevarno organizacijo. (Medklici in nemir.) Gospodje! Jaz sem rojak nesrečne zemljo goriške, ki je zapadla pod italijanski jarem. Bil sem vzgojen v narodni borbi kot zaveden Slovenec, kot Jugoslovan izza detinskih let. (Odobravanje in ploskanje v središču.) Ker je bila moja hiša razdejana in moje posestvo razkopano od granat in ker so se v mojem kraju vršili 14 mesecev boji, sem si kupil malo posestvo na Štajerskem, kjer sem preživljal kot poljedelec sebe in svojo rodbino. Tako sem prišel z italijanske meje na nem-ko mejo, med narod," ki je bil vzgojen v nemškem duhu. V onem času, ko so me Smatrali Nemci za provzro-čitelja gibanja med narodom, mi je neki prijatelj rekel, da me imajo Nemci v Mariboru zaznamenovanega in da me bodo obesili, kadar dobe zopet te kraje v oblast. Kot zaveden Slovenec in kot Jugoslovan sem delal ob prevratu med tem narodom kot prvi, da se ti ljudje pripravijo na to, kar je tr ba, da se oni zavedajo, da so tu v naši državi kot Jugoslovani in da morajo spoštovati to našo državo. Ko je pričela delati naša stranka, niso hoteli ti ljudje, ki so bili vzgojeni v nemškem duhu, pripasti vladajoči klerikalni stranki, ampak so se oprileji «Samostojne kmetijske stranke*. Da boste vedeli, kaj je na tem-, da so mene tožili, da snujemo državi nevarno društvo, si dovoljujem Vam tukaj prečitati citat iz našega programa, ki vse take obdolžitve ovrže. Točka 3. programa naše stranke so glasi: »Nadaljevala bo vztrajno boj tudi za notranje ujedinjenje našega troime-nega naroda. Neizprosno bo nastopila proti vsem škodljivcem in državo ogrožujočim elementom.* Ta program so sprejeli ti ljudje in na tem programu smo delali jaz in moji tovariši med ljudstvom med Dravo in Muro in smo organizirali ta narod. Ko so klerikalci imeli svojo vlado, so pokazali, kakor sem že prej rekel, kako razumejo svobodo. Oni razumejo pod to besedo samo svobodo za svojo politiko. Kdor je protiven njihovi politiki, tega hočejo zatreti in mu ne priznajo niti državljanske svobode.® Za dokaz naj Vam služi to, kar so pisali ob tistem času. Pisali so namreč: Vlada, pozor! Dokazano je, da je pesniški Mrmolja v družbi s Paskalom in Hojni-kom organiziral omenjeno državi nevarno nemčursko druhal. S o kriv je hujskanja, ki se vrši na severni meji proti naši državi. Zato Paskala v Nemško Avstrijo, Hojnika pod sekve-ster, Mrmoljo pa v Vrtojbo! Tako so diktirali oni vladi v Ljubljani. Tako razumejo oni svobodo. Isti čas je bil na vladi dr. Brejc, begunec i z Koroške — jaz sem bil pa begunec iz Primorske. Jaz som se nastanil v državi, sem takoj prijel za delo, sem sam obdeloval zemljo in z delom preživljal svoj družino; dr. Brejc pa je prijel za narodovo sinekure ter postal Vladar te zemlje. Ker je bil klerikalec, je smel biti deželni glavar. Jaz pa, ki sem bil samo kmet in pristaš stranke, ki je bila protivna klerikalni stranki, ne bi smel sklicevati zborov kmetske stranke. Tako razumejo svobodo naši klerikalci, ki danes kriče, da narod hoče svobodo. (Medklici.) Toliko sem hotel reči, da vidite, koliko je vredno tisto kričanje klerikalcev o avtonomiji, o samoupravi in o narodovi svobodi. Mi in vera. Dalje pridemo na ono proslulo odredbo, da se vera in cerkev ne smeta izrabljati v politične strankarske namene. Rečem Vam, gospodje, da mi kot zemljoradnlki, kot kmetje nismo protivni veri. V našem programu sloji, da hoče naša stranka ščititi vero. Točka 7. namreč pravi: «Stranka bo varovala verski čut slovenskega ljudstva.« Dalje: »Glede vere stoji stranka na stališču, da ostane narod veren. Vera povzdiguje človeka nad druga stvarstva. Brezverje pa ga ponižuje in mu jemlje človeško dostojanstvo. Zatorej bo stranka vedno nastopala proti elementom in strankam, ki bi hotele narod zavajati v brezverje.* Govorim kot kristijan, kot prepričan katoličan. (Odobravanje v središču.) Kot tak ne delam nič veri protiv-nega. Prav zato, ker hočemo, da bodita vera in cerkev svobodni, je potreben «kancelparagraf». (Medklici.) Jaz sem prepričan, da sta vera in cerkev last naroda in ne last duhovnika. Duhovnik je pozvan na svoje mesto zaradi naroda, da narodu služi v verskem pogledu, ne pa, da vzame vero v zakup, da z vero trguje. Ko se je predlagal »kancelpara-graf*, je g. dr. Šimrak rekel: »Če je tako v Sloveniji, zakaj se ne pritožite pri škofih?* Mi smo se pritožili pri obeh naših škofih. Pismo SKS. slovenskima škofoma. V početku ustanavljanja naše stranke smo pisali obema škofoma posebno pismo. Da bo g. dr. Šimrak vedel, kaj smo pisali, hočem to pismo prečitati iz naše brošure, ki sem jo jaz napisal proti klerikalni brošuri »Primite t a tub Tam pišemo to-le: »Prevzvišeni vladika! Kot verni katoličani se čutimo slovenski kmetje težko prizadete od strani naše častite duhovščine vsled strastnih napadov na .Samostojno kmetijsko stranko za Slovenijo'. Vsled novo nastalih' razmer ni nič naravnejšega in potrebnejšega, bodi/si za kmeta kot za državo, kakor neodvisna, samostojna kmetska politična organizacija. Mi kmetje uvidevamo sedanji položaj v državi in pokret ljudstva v zunajem svetu. .Tek časa je privedel ljudstvo do tega, da se otre sa nadvlade posameznikov, iz tako imenovanih boljših slojev. Posebno moč in oblast pridobiva danes delavski stan. Zahtevo organiziranega delavstva pa gredo že predaleč, ker hoče delavstvo zboljševati svoj položaj na račun drugega delavskega stanu, to je kmeta. Naša Jugoslavija je kmetska drža va in vendar se v njej čim dalje bolj uveljavlja delavski internacionalni stan kot diktator in gospodar. Tega sta se ustrašili naši stari, izživeli politični stranki: «Slovenska ljudska stranka* in »Jugoslovanska demokratska stranka*, kateri socialni demokraciji popuščata in jo takorekoč indirektno podpirati. V tem vidimo mi kmetje dejstvo, da ob vsaki najmanjši priliki kakih političnih neredov lahko v Jugoslaviji doživimo res pravi diktat organiziranega delavstva. Tega kmetje ne dovolimo! Zato se tudi mi stanovsko organiziramo, da se tako postavimo proti nasilju proleta-riatskega diktata in mu zakličemo: ,Stoj, tudi mi smo delavci, a nočemo biti tvoji sužnji, kakor je ruski kmet!' Hočemo in moremo so sami vladati. Kakor drugim stanovom, tako gresta tudi našemu stanu pravica in enaka oblast za vjado nad samim seboi. To uvidevamo kmetje, ustanovitelji (Samostojne kmetijske stranke', in vse naše kmeteko ljudstvo. Le ta stranka more preprečiti, da ne zapade velik kako se ne sme politi- Videli smo, da gori pri Bognarju g6- ziratj/ Ko doleti tega klerikalnega pre- smo spodarsko poslopje. Kako potrebno" in korrstno je v takem primeru gasilsko društvo, nam je pokazal jasno zopBt ta požar. Ginljivo je bilo videti, s kako skrbno vnemo so hiteli gasilci in drugi na kraj nesreče. Brizgalna je bila že na mestu in v hipu združena s potokom «Bolska». Pričeli so močiti najprej požaru najbližjo hišo, potem pa ostale hiše, oddaljene komaj 12 do 15 me trov od pogorišča. Pridnosti naših ne-utrudljivih gasilcev in orožništva, ki je bilo tudi poleg, se je zahvaliti, da ni pogorelo nič drugega kakor goreči objekt. Ker je bilo k sreči v bližini dosti vode, je bilo mogoče omejiti ogenj tako, da se spodnji stropi v hlev in klet niso udrli. Tako je bilo tudi mogoče potegniti poldrugo leto staro te-lico še neobžgano, dasi zadušeno, na varno, da bosta meso in koža še dobra za domačo porabo. Krava pa je bila rešena. Poslopje kakor tudi vse drugo, kar je bilo v poslopju, kakor slamo-reznica, krma in orodje, je zgorelo. Škoda se ceni na 40.000 do 50.000 K. To objavljam v našem listu, da opozorim svoje tovariše na veliko potrebo skupnosti in sloge, da bi si nabavili v vsaki vasi vsaj nekaj gasilnega orodja. Zato bi bilo zelo priporočljivo, ko bi se ustanovila proti požarom in drugim nezgodam zavarovalnica SKS., ki bi delovala v našo korist. Mi pa bi imeli do nje tudi več zaupanja kakor do vsake druge zavarovalnice, ker bi s prebitki podprla nesrečneža, ne pa spravljala ves dobiček v svoj žep, kakor delajo sedaj vse zavarovalnice. Priporočamo to našim cenjenim gospodom poslancem. Pri takih prilikah, kakor pri tem požaru, pokaže lahko vsakdo, da je veren katoličan in ne brezverec, da dobro pozna prvo in glavno zapoved, to je «Ljubezen do Boga in svojega bližnjega*. Zato Vam kličem, dragi tovariši kmetje, bodimo edini in složni v vseh dejanjih! Ne pozabimo, da sta v skupnosti moč in zmaga! — Fran Konšek, samostojen kmet. (Z Breznice.) Pametnim ljudem v preudarek in p o m i s -1 e k. Bliža se občinska volitev. Oglejmo si koruptno stranko in njenega črnega župana! V spomin pa si pokličite vojna leta! Pred vojno je bil mož malo-dane na kantu, sedaj je polmilijonar. Od aprovizacije za reveže je jemal in prodajal svojim sorodnikom na svojo roko. Vojaško oblastvo je plačevalo živino po osem kron za kilogram, župan pa jo je plačeval po tri krone. Dobiček pet kron pa je šel v dr. šuster-šičev žep. Kar je «dobil» pri vagi, to je šlo v njegov žep, da je spravil prej skupaj svoj polmilijonček. Ker je bila njegova trgovina vedno prazna, zato mu tudi ni dala ničesar. In vendar je danes bogataš! — Spomnite se na T o n c o v slučaj, ko je hotel pognati 141etnega otroka k vojakom, da bi si pridobil zlat križec, ki se ga pa ne upa nositi. Za Avstrijo je pač skrbel, ni pa skrbel, da bi dobila bedna vdova pravočasno svojo podporo. Koruzo je kupoval z občinskim denarjem: kar je bilo dobička, je bilo njegovo, kar pa je bilo izgube, to je bilo občinsko. — Sleparska klerikalna stranka je zakrivila vojno. Dr. šusteršič je imel v «Unionu» shod, da mora biti vojna, in črna garda mu je pritrdila. Tudi škof je imel govor na vojake in jim dejal, «kako sladko da je umreti za tepača zaslužena kazen, bomo poročali. Gospodu Kalanu pa priporočamo da pohiti v Dobrepolje ter nauči ta-mošnje klerikalce dostojnosti. (Z Bučke.) Volilni manever našega župana Jožeta Pon g e r š i č a. Dne 4. aprila je sklical tukajšnji krajevni odbor SKS. določene kandidate za tukajšnjo občinsko volitev, da bi podpisali kandidatno listo. Med njimi je bil tudi dosedanji župan Pongeršič, ki je listo podpisal, in si cer na tretjem mestu. Zvečer pa je pri šel k njemu župni upravitelj g. Kopitar ter ga nagovoril tako-le: «Bodite mož ter pregovorite Novaka, da sestavi demokratsko listo! Boste videli, da bostr z mojo pomočjo župan, ker samostojna je hinavska.* Zupan se je udal ter sklical v graščino shod, kjer je bila sestavljena lista in kjer je bilo dogovorjeno, da ostane župan na naši listi. Mi namreč naj bi župana izvolili, on bi se pa potem zvezal s klerikalci. Ali ni ta manever v ponos našemu županu? Bog ga živi! Ker je naš Kopitar videl, da je imel zadnjič le 42 kroglic, zato išče zveze. Ker pa vidi, da je predsednik Samostojne* zelo agilen in da bi mogel postati župan, se je pa zvezal z dosedanjim županom, ki mu ni tako nevaren in ki ne vidi, kam pes taco moli, čeravno očita drugim, da je «špegle» zgubil pri sosedovih. (Z Blok.) Našega župnika g. Viktor ja Švigla bode v oči, ker so se vse stranke z ozirom na gospodarski položaj občine združile in sestavile enotno kandidatno listo. Zadnji dve nedelji se je neposredno zaganjal v nekatere kandidate združene liste. To je delal na prav premeten način. S svojim hujskanjem s prižnice hoče zopet razvneti sovraštvo med občani. Na vsak način hoče imeti vpliv pri občinski upravi. Želeli bi, da bi se g. župnik spustil v direkten boj in da ne bi izkoriščal prižnice. Vedno smo namreč pripravljeni se z njim razgovarjati. Takih pogovorov se pa g. župnik boji. Med kandidati SLS. so možje, ki si žele staro Avstrijo. Seveda ne manjkajo tudi prav izraziti republikanci, ki pa niti ne vedo dobro razločka med monarhijo in republiko. (Z Mirne.) Nesramni »Domoljubov* dopisnik naj se podpiše, da se vidimo pred sodiščem! Skrivati se za imuniteto poslanca je nečastno, podlo in paglavsko. Če se dopisnik ne podpiše, potem je in ostane podel lažnivec in grd obrekovalec. — Iv. B e -n e d i č i č s. r., nadučimlj; A. K e n-d a s. r., železnižar; Alojzij K o -1 e n c s. r.; I v a n Bule s. r. (Izjava.) Podpisani izjavljam, da n, sprejmem izvolitve v občinski odbor glasom kandidatne liste SLS. — Na Mirni, dne 23. aprila 1921. — Alojzij B a j c s. r., pek na Mirni št. 43. (Griže pri Celju.) Bliža se dan lOega maja. Ta dan mora vsak zaveden kmet pokazati, da mu ni vseeno, kdo ima v rokah občino, ki spada edinole v kmet-ske roke. Prav veselo je gledati, kako se vrste SKS. od dne do dno jačijo. Prepričani smo, da bodo za nas občinske volitve prav dobro izpadle. Kakor povsod, tako imamo tudi pri nas še nekaj kmetov »Pepčkov*, ki se krčevito drže stranke »gospoda v žup-nišču* in ki mislijo, da brez nje ne bodo zveličani. Te omahljivce opozarjamo samo na dejstva, ki jih je ta stranka zagrešila na občino med vojno in p vojni. Vprašajte le uboge hribovske ženske in povedale vam bodo, kako se je delilo to, kako se je pobrigalo za drugo! Saj so bili na krmilu sami vplivni možje SLS, in še celo gospod župnik. Res škoda, da ni že pred leti bila električna razsvetljava v Grižah, da bi lahko posvetili v nedolžno klerikalno gnezdo raznih šo štarjev, tipkarjev, škabarjev i. dr, Marsikaj bi prišlo na dan, kar se še sedaj le sumniči. Pripovedujejo se po občini razne zgodbice o polnih nahrbt nikih ter o čednih in nečednih stvareh ki so se dogajale v občini. Ko so pogorele Megojnice, sta g. župan in tajnik pri kozarcu rujnega vinca za to trjevala Megojničanom" da se bo ob- čina za vse pobrigala. Toda žali Bog. vse je spalo in bi zaspalo, da se niso pobrigali sami. Ko pa sta prišla cenit sta si pot iz Griž sveto zaračunala Ali je bilo to lepo? Vidite, taki so ti možakarji, ki v grižkem »kafehausu* svojim »Pepčkom* obljubljajo zlata nebesa, če trobijo v njihov rog. Zategadelj kmetje, na delo! Skušajte pridobiti še omahljivce, da pojdemo skupno na volišče, kjer spustimo kroglico v skrinjico SKS.! Kmetje, zavedajmo se, da lahko sami gospodarimo na občini, ne pa, da le pokimavamo besedam žlahtne gospode! — Kmet. (Šmartno v Rožni dolini pri Celju., Volilci! Še nekaj dni Vas loči od velikega in važnega dogodka — občinskih volitev. V torek dne 10. maja boste zbirali med dvojnim: ali boste zapovedovali sami v občini, ali pa Vas bo tlačila trda župnijska pest. Ne verujte klerikalnim agentom z županom Iker-nikom na čelu, ki Vas z vsemi mogočimi sredstvi pregovarjajo za klerikalno «Kmetsko zvezo*! Ti vsi so od župnika podkupljeni, samo da bi Vas vlo-vili v svoje zanke. Pri teh volitvah jim ne gre, kakor Vam lažejo, popolnoma nič za vero, ampak edinole za oblast. Župan Ikernik je tudi zaradi tega prestopil v klerikalno stranko, ker misli, da bo. še zanaprej z župnij sko pomočjo sedel na mehkem župan skem stolčku. Pokažite mu povsod vrata, če Vas bo nadlegoval s svojo agitacijo! Ali boste volili može, ki so popolnoma pod župnikovo komando, ki bodo storili in podpisali vse, kar jim bo zapovedal župnik? Vsakdo, ki bo volil klerikalno kmetsko zvezo, bo hudo grešil nad lastno občino. Ostanite torej trdni, ne verujte klerikalnim la-žem in vrzite vsi svojo krog-ico v drugo skrinjico, to e v skrinjico »Samostojne kmetijske stranke*! Samo če vržete svoje kroglice v drugo skrinjico, boste izvolili može, ki bodo gledali na občinsko, a ne na drugo korist. Še je čas, da rešite sebe, svoje otroke in vso občino pred najhujšim jarmom. Sedaj še lahko pokažete, da nočete slediti vse graje vrednemu vzgledu župana Ikernika, da nočete spraviti občine pod župnijsko oblast. Volite vsi može »Samostojne kmetijske stranke*, ako hočete rešiti občino pred pogubo! Pridite torej v torek vsi, ki Vam leži na srcu usoda naše lepe Rožne doline, in vrzite brez obotavljanja in brez strahu kroglico v d r u -o skrinjico! (Prostovoljno gasilno društvo v Laškem) praznuje na binkoštni ponedeljek svojo petdesetletnico, pri kateri priliki bo tudi blagoslovljen društven prapor. Iz lepega in obširnega sporeda slavno-sti posnemamo nastopno: V nedeljo dne t. m. bo slavnostno zborovanje, sprejem gostov in bakljada, v ponedeljek blagoslov društvenega prapora m velika ljudska veselica, na kateri bo sodelovala mariborska vojaška godba. Gasilci, ki se nameravajo udeležiti slavnosti, naj se prijavijo do dne lOega m. Gasilskemu društvu v Laškem. -Marljivemu društvu k njegovi petdesetletnici naše čestitke! (Iz Št. Lenarta nad Laškim.) Ker se razvija naša samostojna kmetijska organizacija vedno bolj idealno, da imajo klerikalni generali vedno večjo armado proti sebi, so pričeli le-ti z napadi na naše pristaše, posebno na one, ki so zapustili popolnoma zavoženo klerikal-politiko. Klerikalce namreč silno boli, da so se pridružili nekdanji njihovi pristaši našim treznim in močnim kmetskim gručam, ker so spoznali, da samo v naši samostojni organizaciji prava pot. Iz jeze so pričeli sedaj »Zve-zarji* obrekovati naše kot komuniste, demokrate in socialiste, dasi je resnica, da so samo zavedni kmetje, ki znajo in hočejo braniti svojo lastnino. — Začeli so nas napadati zaradi s a -mostojne kandidatne liste. Vi črna očala naroda! Vemo, da Vas boli, če bi se izpremenila občinska uprava. Zato ste tudi postavili na svojo kandidatno listo same stare in patentirane kimovce, ki so Vaše slepe orodje. Vi sodite nas, ljudstvo pa bo dne 12. t. m. obsodilo Vas, ker si ja dobro zapomnilo Vaša «dobra» dela med vojno in Vašo »divno ljubezen* do svojih ovčic, ki ste jo pokazali tedaj, ko ste imeli v rokah aprovizačijo in ko ste prav neljubeznivo sprejemali vse, četudi so prišli le na mal dopust. Ljudstvo pa tudi še ni pozabilo ran. ki ste jih provzročili s svojim kimastim gospodarstvom. Opozarjamo Vas, da, opustite osebne napade, ki so itak mogoči le pri »Zvezarjih* in Vaših umazanih listih, ki slove vsled svoje pokvarjenosti po vsej deželi! Če pa vseeno nadaljujete s svojimi napadi, potem pa bomo primorani prihodnjič razglasiti vsa Vaša dobra dela. Vsem vo-lilcem pa kličemo: Bliža se obračun z vsemi, ki so nas izrabljali in izkoriščali že dolga leta. Zato krepko na noge vsi, da bo obračun dne 12. majnika popoln! — Šentlenartski samostojni kmetje. (Sv. Peter pri Mariboru.) Nesramen dopisun «z blagoslovljenimi rokami* se je v 16. številki »Slovenskega gospodarja* zopet zaletel v nas s tako grdim in tako po otročje pisanim člankom, da mu rni samostojni kmetje odgovarjamo prav na kratko to-le: Pustite nas v miru! Ako vidite, da nihče od naše stranke ne napada Vas, čemu potem napadate Vi nas in še tako pobalinsko. Vse naše kandidate smešite v »Gospodarju* po njih poklicih, češ: eden je mlinar, drugi fotograf, krčmar, fijakar itd., kakor je že splošno znana Vaša klerikalna taktika. Vam, peterski Zvezarji, pravimo: »Tudi mi imamo svoj list in tudi mi bi lahko po Vaši metodi v njem opisali Vaše figure iz kandidatne liste, na kateri imate same mlade, nerazsodne politične lajike in kimovce. Toda nečemo slediti Vašemu zgledu, ker nam naša čast tega ne dopušča. Rečemo pa z vso gotovostjo: Dne 8. maja bo obračun med nami, do takrat pa le pridno lajajte! — Volilni odbor »Samostojne kmetijske stranke* za Sv. Peter. (Drugi «Koroški večer») za koroške dijake-begunce v Mariboru je preložen na soboto dne 21. maja 1.1. — Odbor. (Šmarje pri Jelšah.) Že lansko leto, zlasti pa pretečene mesece, so naši klerikalci zagnali velik hrušč in vriše, češ sedaj bomo udarili samostojne, ko si postavimo krasen društven dom, v katerem bodo imela zavetje vsa klerikalna društva. Samostojna bo tedaj v Šmarju kar izginila. V ta namen sta že obletala tukajšnji duševni vodja in glavni agitator klerikalcev, za politiko vneti kaplan in njegov zvesti podrep-nik Stranski Turkec, že skoraj polovico župnije, zbirala denar in imela tudi nekaj uspeha. Ko so jih nekateri njihovi pristaši vprašali, kje da mislijo dobiti stavbišče, ko je vendar vej trg liberalen in samostojen, sta koraj-žno odgovarjala, da na župnijskem travniku. In hvalila sta se, da imata tozadevno dovoljenje že v žepu. Pa glej ga šmenta! Sedaj se je namreč zvedelo, da noče tukajšnji častni" -nonik g. B o h a n e c o tej klerikalni hujskariji ničesar vedeti in da na noben način ne da stavbišča. Omeniti j.« namreč treba, da se g. kanonik skoraj nikoli ne vmešava v politiko in da ima samo to skrb, da vestno in vzgledno vrši svojo pastirsko službo. Ker pa je vzoren duhovnik sam, zahteva, da so tudi njemu podrejeni duhovniki taki, in zato nimajo pri njem mladi, samo za politiko vneti kaplančki obstanka. Zategadelj bo g. kanonik tudi eden tistih častnih duhovnikov, ki mu »kancel-paragraf* gotovo ne bo provzročal nobenih skrbi. Zaradi «kancelparagrafa» so tukajšnji klerikalci zelo poparjeni, ker so jim prekrižani računi. Naša stranka pa lepo napreduje in z ve-seljem čakamo na dan 7. maja, ko bodo občinske volitve pokazale našo moč. — Zaveden šmarski »samostoj-než*. (Sv. Jernej pri Ločah.) Resnici na ljubo izjavljamo, da ni napisal za naš list g. nadučitelj Franjo Friedl še nobenega dopisa, torej tudi oba naša poslednja ne. Sicer pa je res presmešno, če ima g. župnik kmete za take tepce, da bi ne mogli napisati niti najnavad-nejšega dopisa. Ne, gospod župnik, takih koštrunčkov ni pri nas. («Murski straži».) Od enega naših pristašev smo prejeli naslednji dopis: »Uredništvu ,Kmetijskega lista' v Ljubljani. V zadnji številki vašega cenjenega lista ste priobčili daljši članek pod naslovom ,Murski straži', v katerem govorite o nekem g. Bendetu kot uredniku imenovane ,Murske straže'. Iz svojega vojaškega službovanja pred preobratom v južnih \4elih naše Jugoslavije se spominjam na nekega R. Bendeta, ki je bil vsled raznih .lepih.'' leliktov in predolgih prstov obsojen v dveletno ječo. Pri preobratu, v takratni vseobčni zmešnjavi, pa je bil vsemi jetniki osvobojen. Dotičnik je doma s Štajerskega, nekje blizu Maribora. Svoj čas je bil ,orel'. Star je približno 30 let in bolj slabega pogleda. Vsled tega Vas prosim, g. urednik, da bi poizvedeli, jeli urednik ,Murske straže' s tem mojim znancem ,identičen' ali pa je z njim le v kakem sorodstvu. V primeru, da je to eden in isti ,Bende', Vam bom postregel s tako ,m i č n i m i' zgodbicami tega ,poštenjaka', da boste do smrti obžalovali, da ste s polemiko s takim človekom umazali Vaš pošten list.* Sledi podpis. — Ker nam je oseba urednika Murske straže*, g. Bendeta, popolnoma neznana in ker smo mnenja, da tudi klerikalci ne morejo sprejemati oseb s takimi »zgodbicami* za urednike-vod- Ko si prečital list, ga ne zavrzi, ampak daj ga čitati še drugim! Somišljeniki, ne pozabite na naš tiskovni skladi » nike svojih listov, smo uverjeni, da ta Bende ni identičen z urednikom »Murske straže*. Vsekakor pa prosimo uredništvo »Murske stražo, naj nam ono samo to zadevo nojastii i:i nam tako prihrani delo, ki bi ga imeli s poizvedovanjem. (Slovenska eskomptna banka) je otvorila v Novem mestu svojo podružnico. Opozarjamo na naš tozadevni in-serat. Politične vesti. (Ustavotvorna skupščina.) Vsled pravoslavne Velike noči je odgcdena ustavotvorna skupščina. Dne 12. t. m. bo važna seja ustavotvorne skupščine, na kateri se bo glasovalo o načelnem sprejetju ustave. Kakor vse kaže, je večina za sprejetje ustave zagotovljena. (Mrmoljev govor.) Kako velik vtisk je napravil v zbornici Mrmoljev covoi", se vidi iz uvodnika uglednega zagrebškega dnevnika «Riječi», kjer posveča beograjski listov dopisnik Mrmoljcvemu govoru cel uvodnik. Enako so tudi radikalei polni hvale o lapidarnem govoru Mrmolje-vem, ki je bil na vsak način eden najpomembnejših, kar jih je bilo govorjenih v ustavotvorni skupščini. (Pogajanja med vlado in moharae-danci iz južne Srbije) se nadaljujejo in upati je na ugoden potek. Na vsak način pa bodo mohamedanci glasovali za ustavo. (Zemljoradniki) bodo po večini glasovali za ustavo in lahko mogoče je, da doživimo pri glasovanju za ustavo slično cepitev «Zemljoradnič-kega kluba», kakor se je to zgodilo pri glasovanju glede «obznane». (Značilno.) «S!ovenec» se zelo rad ponaša s svojimi stiki z zeraljoradni-ki, še bolj pa mu diši, da bi mogel z njih pomočjo kovati kapital proti nam. Čisto brezuspešno podjetje! Zemljoradniki so namreč klerikalcev prav tako siti kakor mi in do sedaj so skoraj vsi zemljoradnički govorniki pričeli in končali svoj govor z napadi na naše klerikalce. In obdelovali so jih prav pošteno in brezobzirno. Seveda o vsem tem «Slovenec» lepo molči. Naši poslanci pa žive še naprej v najboljših stikih z zemljoradniki in do sedaj ni še nihče le-teh napadel naše, pač pa redno klerikalce. Da sta se zaletela proti nam Avra-mo\ič in Komandirič, to je le izjema, ki kot taka potrjuje, da smo mi in zemljoradniki še vedno v bistvu eno. (Sporazumna ustava.) Glavni nasprotniki ustavnega načrta poudarjajo venomer, da mora biti dosežena ustava s pomočjo sporazuma vseh strank. Ker bi bilo na vsak način dobro, da bi se to tudi doseglo, je vlada že znatno popustila, saj je ostala le ena petina vladnega ustavnega načrta neizpremenjena. Sedaj pa je naloga opozicije, da tudi ona popusti, ker drugače je sporazum nemogoč. Če samo eden popušča, drugi pa trdovratno vztraja, potem je sporazum nemogoč. Zato ooustite, opozi-cionalci, besede in pričnite z dejanji! (Izpremembe v ustavnem načrtu.) Dasi je vlada že silno popustila, jc vendar pripravljena dovoliti še nove izpremembe. Skoraj gotovo bodo izpremenjene določbe o tisku, ki je premalo svoboden, in upajo tudi, da popuste radikalei v vprašanju glede naziva naše države. (Naš vojni minister umrl.) General Branko Jovanovič, dosedanji vojni minister, je, zadet od kapi, nenadoma umrl. Pokojnik je bil odličen vojak, velik rodoljub in znamenit človek. Beograd mu je priredil sijajen pogreb, dokaz, kako je bil splošno spoštovan. Slava njegovemu spominu! (Posle vojnega ministra) je prevzel začasno minister za notranje zadeve Draškovič. (Invalidom) so se počenši s prvim majem znatno povišale pokojnine.— Pokojnine državnih nastavljencev pa se bodo od sedaj izplačevale v dinarjih, namesto v kronah. (Reka.) Nasilje fašistov na Reki cvete. Na glavo Zanelle, ki je zmagal pri reških volitvah, so razpisali fašisti' nagrado 20.000 lir. Zanella je moral zaradi tega pobegniti v Jugoslavijo. V protest proti nasilju fašistov, je proglašena na Reki splošna stavka. Laško vojaštvo se je vrnilo na Reko, na kar je bila odpravljena diktatura fašistov. Trpljenje naših ljudi pa s tem ni odpravljeno in zato je skrajnji čas, da ukrene naša vlada v varstvo naših ljudi vse potrebno. (Trgovinska pogajanja z Italijo) so prekinjena in se bodo pričela šele takrat, ko bodo izpraznili Italijani vso Dalmacijo, kakor to zahteva rapallska pogodba. (Za izpraznitev severne Dalmacije,) to je poslednjega ozemlja, ki ga morajo Italijani še izprazniti, se vodijo uspešna pogajanja v Rimu. Našo vlado zastopata Antonijevič in Slovenec dr. Ribarž. (Velikansko navdušenje v novo-osvobojenih krajih.) Kamorkoli v izpraznjene dele Dalmacije so došli naša vojska in naša oblastva, pov-sodi je ljudstvo z največjim navdušenjem pozdravilo zastopnike naše države, svoje rešitelje. Med vojaki je želo veliko Slovencev, katere od-rešenci posebno toplo sprejemajo. (Bokanski dogodki.) V Bolcanu (Bozen) na Tirolskem so napadli fašisti z revolverji in bombami Nemce in pri tem ubili učitelja Inerho-ferja mnogo drugih ljudij pa ranili. Zločinski napad fašistov je izzval med tirolskim ljudstvom tako burjo ogorčenosti, da se je čutila rimska vlada prisiljeno—čujte in strmite!— nastopiti proti fašistom. Zgodila se je celo nezaslišanost, da so dva fašista zaprli. — Še bolj kakor med tirolskimi Nemci, divjajo fašisti nad našimi ljudmi. Toda laška vlada tega noče videti in niti v glavo ji ne pade, da bi kaznovala fašiste. Slovenci smo jim pač še vedno samo «prokleti ščavi», dočim imajo italijanski anaifabeti pred Nemci re-špekt. Temu smo v mnogem oziru krivi sami, ker ne spoštujemo samega sebe dovolj in ker ne skrbimo za zunanji ugled države. Bokanski dogodki nas resno svare, da se že en-erat zavemo svoje naloge, to je, da se strnemo v odločnem in smotre-nem delu. (Na Koroškem,) v bivši plebiscitni coni (A in B), so bile občinske volitve. Po nemških poročilih so potekle volitve mirno. Večino koroških občin so dobili socialni demokratje in takozvani meščani. (Pri volitvah v Nemški Avstriji) so pridobili socialni demokratje nad 27.000 glasov, dočim so klerikalci in nacionalisti nazadovali za 30.000 glasov. Od vseh oddanih glasov so dobili: socialni demokratje 37, krščanski socialisti 48-9 in nemški nacionalisti 12-7 odstotkov. (Novi nižjeavstrijski deželni zbor,) ki je bil izvoljen v nedeljo, šteje 60 poslancev; med njimi je 22 socialnih demokratov, 32 krščanskih socialistov in 6 Velenemcev. (Na Tirolskem) so priredili plebiscit glede priključitve Tirolske k Nemčiji. Plebiscit se je izrekel z velikansko večino za priključitev k Nemčiji. (Na Gorenjcavstrijskem) nameravajo prirediti plebiscit za zjedinjenje z Nemčijo. (Po grškem vzoru) nameravajo Madžari s plebiscitom doseči vrnitev Karla Habsburškega. Madžari upajo, da bo ententa, če se izreče ves madžarski narod za Karla, privolila v njegovo vrnitev, kakor se je to zgodilo na Grškem s kraljem Konstantinom. Da bi bila velika ententa popustljiva, je že mogoče, toda mala ententa tega nikdar ne dovoli in to je zadosti, da ne bo Karel nikdar več kralj Madžarske. (Mala ententa) se je razširila in jo tvorijo sedaj Jugoslavija, Češka in Rumunska. (Boj zaradi vojne odškodnine) se nadaljuje. Nemci, so stavili nove predloge v katerih že, znatno povišujejo odškodnino, ki so jo pripravljeni plačati. Zavezniki, na čelu jim Francozi, pa še niso zadovoljni in zahtevajo brezpogojno izpolnitev svojih zahtev. Da podpro te, so Francozi mobilizirali dva letnika in na nemški meji stoji novih 50.000 vojakov, pripravljenih za zasedbo najbogatejše nemške pokrajine, to je rurskega ozemlja. (Poslopje avstrijskega poslaništva) v Beogradu so zavezniki prisodili nam. (Na Poljskem) se bodo vršile v kratkem državnozborske volitve. Volilni boj se je že pričel. V njem nastopajo kot glavni tekmeci: stranka Velike Poljske, ljudska stranka (kakor naša samostojna) in socialno-demokratična stranka. Stranka Velike Poljske je nacionalistična in zahteva Vilno, Belo Rusijo in Ukrajino. Njeni najodličnejši voditelji so Paderevvski, Dmovvski, Korfanti in Tropčinski. Ljudska stranka, ki jo vodita Vitoš in Dabski, zahteva demokratizacijo in reformo uprave. Socialiste vodijo Dašinski, Perl, Diamant, Moračevvski (dosti judov), ki zahtevajo socializacijo. Poznavalci razmer računajo, da izide iz volilnega boja ljudska stranka kot najmočnejša. (Konec komunizma na Ruskem.) Sicer vladajo Rusijo še vedno rdeči trinogi, toda načelno je komunizem pokopan. Po najnovejših sklepih sovjetske vlade se prizna kmetu 30 odstotkov pridelkov kot lastnino, ki jo sme uporabiti le za sebe, 10 odstotkov pridelkov sme prodati in le 60 odstotkov naj pripade državi. Kmetje naravno s tem še niso zadovoljni in zahtevajo, da je vseh 100 odstotkov njihovih. Ker boljševikom ne preostaja drugega, bodo gotovo izpolnili zahteve kmetov. S tem bi bil komunizem neslavno pokopan. Gosenice resna nevarnost za vinogradarstvo. V dopolnitev svojega zadnjega poročila o gosenicah pedicih naj navedem danes še naslednje podatke o nastopu gosenice pedica po tukajšnjih vinogradih. Po vestnih zapiskih se je pokončalo letos v tri orale obsezajo-čem vinogradu Pernaverjevem pri Pi šccah, ki ima krasno solncno in za-vetno južno lego, čez 600 gosenic pe-dicev. Čez polovico so jih v dveh urah nabrali Šolarji, ostale pa delavci in de lavke. Med 600 gosenicami jc bilo samo nekaj rjavili, kosmatih, z belimi pikami, meni neznanih in ena bledo-rjava za prst debela sovka. Sovke so čez dan skrite v zemlji in pridejo samo ponoči na trsje žret. Po pet gosenic je bilo kar na enem samem trsu. Oklestile so dobršni del trsja tako čisto do golega, da izgleda trsje sedaj, kakor da bi mu bil kdo nalašč s koničastim nožem vse oči povTtal. Od tako uničenega trsja pač ni pričakovati roda. Prejšnja leta po višjih legah navadno ni. bilo skoraj nič gosenic. Letos pa so nastopile vsepovsod in napravile ogromno Škodo, posebno v solnčnih in zavetnih legah'. Prepričan sem, da postane gosenica pedic v doglednem času nad vse resna nevarnost za naše vinogradarstvo, ako se bo razmnoževanje gosenic stopnic valo v takšni meri kakor letos. Edini uspešni pripomoček v tem primeru so ptice, zlasti senicc (velika senica) in brglezi ter začasno obiranje in pobiranje gosenic po ljudeh. Seveda se mora to pobiranje izvršiti že ob re-zatvi v toplih dneh. Križ je pri tem le, da so prav redki ljudje s tako ostrimi očmi. da bi mogli zapaziti komaj centimeter dolgo, tenko, rjavo-sivo gosenico. Na najezdnike no smemo računati, ker jih je baš v tem času š premalo. Najezdniki so namreč majhne ose, ki ležejo svoja komaj vidna jajčeca v kožo dobrorejenih gosenic ii. pr. kapusovega belina. Ličinke živo v gosenici in jo uničujejo. Poznejše obiranje ne zaleže dosti. Zaradi iz vrstne zaščitne barve se spregleda pri še tako vestnem in natančnem obi ranju gotovo dosti gosenic. Naše upa nje ostanejo torej le ptice, ki so za to ustvarjene. Varujmo zategadelj naše prekoristne ptice vsekdar in vsepovsod! Krmimo jih pozimi z bučni-cami, solnčnicami itd.! Spomladi pa jim nudimo s pravilno napravljenimi valilnicami dosti priložnosti za gnezdenje, kajti potem bodo ostale tudi čez pomlad in poletje pri nas in pri svoji veliki požrešnosti uničile na mi lijone škodljivih gosenic. Znano je, da sinice, zlasti velika sinica, gnezdijo kar trikrat na leto in da odgoje lepo število mladičev, ker feo zelo plodne Pozneje enkrat bom popisal, kakšne valilnice so sinicam najbolj po volji ter kam in kako se naj obešajo. Vinogradarji, lepa perspektiva se nam letos kaže! Gosenice so napravile svoje. Mraz se že precej pozna, ponuja se nam vsako jutro in nam lahko v eni noči vzame vse. Kje je še 24. maj? Rjavih hroščev je vsak dan več. Go tovo bodo letos nastopili i drugi žival ski in rastlinski škodljivci z vso močjo. Proti toči tudi nismo zavarovani z žično mrežo. Draginja vseh vsakdanjih potrebščin raste rapidno, delavci so vedno dražji itd. itd. In vi- čaj ne bo vršil. Več kot 20 deklet se ne sprejme. Pouk bo trajal od osmih zjutraj do petih popoldne, da bodo mogla dekleta iz bližnje okolice prenočevati doma. Vse natančnejše pogoje se zve pri voditeljici gospodinjskega tečaja v P t u j u (velika vojašnica, prvo nadstropje). (Mostnina na Dorlu čez dravski most) se z dnem i. maja opusti. Okrajni za-stop v Ptuju je v seji dne 25. aprila sklenil opustiti mostnino, ker je to srednjeveška institucija, ki ovira le promet in vzbuja ljudsko nevoljo, koristi pa ne donaša nobenih1. S tem bo ustreženo dolgoletni zahtevi prebivalstva. Upamo, da bo storilo enako tudi mesto Ptuj in odpravilo mostnino čez Dravo v Ptuju. Za to bo želo gotovo Hvaležnost vsega prebivalstva ptujskega okraja (Živinorejci ptujskega okraja) se nameravajo dne 17. maja odpeljati Solčavo in Luče, da si ogleda jo taino-Šnjo plemensko 'živino in jo tudi na kupijo. V ptujskem okraju smo po Ornigovi zaslugi prišli tako daleč, da nimamo nobene dobre in koristne pasme več ter zaradi tega tudi manjše dohodke iz živinoreje. Da se napaka prejšnjih let popravi in da se dobi zopet dobro plemensko živino, ki v naših krajih uspeva, to je marijadvorskejili murodolske pasme, se priredi poučno potovanje v navedene kraje pod vodstvom živinorejskega inštruktorja g, Zupanca. Potovanje bo trajalo najbrž tri dni. Živinorejci, udeležite se tega potovanja polnoštevilno, ker Vam' bo le v korist! Prijaviti se je treba takoj pri okrajnem zastopu v Ptuju, kjer se dobe tudi natančnejši podatki. (Trška občina ljutomerska) naznanja, da bo dne 17. maja v Ljutomeru velik konjski sejem. Konjerejci! Ker bo ta sejem velikega pomena za našo konjerejo, zato slabite, da se bo prignalo na sejem veliko naših lepih konj! Pričakujemo znatno udeležbo kupcev iz tuzemstva in ino zemstva. (Naših bankovcev) je bilo "dne Sega aprila v prometu za 3.712,667.910 dinarjev. V enem tednu se je zvišalo število bankovcev torej za 212,311.670 dinarjev, kar pomeni največji tedenski povišek. (Število avstrijskih' bankovcev) se je zopet zvišalo za dva tisoč milijonov kron. Avstrijci so tako dosegli že vsoto '41 milijard. Vsa časi tiskarnam, ki tako dobro' delujejo! (Dohodki taks) so znašali meseca marca v vsej državi 15,058.'494 dinarjev. Od dne 1. junija preteklega leta pa do meseca marca 1.1. so znašali ti dohodki 112,994.212 dinarjev, dočim je bilo v proračunu predvidenih le 48 mi lijonov 325.083 dinarjev.- (Varujte se pred madžarskimi ban kovci!) Madžarska je naravnost preplavljena s ponarejenimi bankovci. Zato jih ne sprejemajte, če niste po natančnem pregledu trdno prepričani, da je bilo prvovrstno. Kilogram govedine je stal od'. 28 do 32 kron. Tudi ostale-ga mesa .Je bilo dovolj in se je prodajalo po stari ceni. — Moka št. 0 je bila po K 17-00 kilogram. Moka ni bila vedno najiboljše vrste. V ostalem s d. ostale cene neizpremenjene. (živinski sejm v Mariboru.) Povpreč-ne cene za kilogram žive teže so bil-; take-le: voli, debeli od 16 do 18 K, polpitanl od 16 do 17 K, plemenski od 15 K do K 17-50, klavne krave, debelo od 17i do 18 K, plemenske od 12 do 16 K, moksne od 10 do 16 K, breje od K 14-50 d<> 15 K, mlada živina od IG do 17 K, teleta po 17 K. M e s ne cene: Prvovrstno volovsko meso 27, drugovrstms 25 K, biki, krave in te-lice 24 K, teletina prve vrste 25, druge vrste 23 in sveže svinjsko meso 32 kron. (Cene les«».) Hrastova debla prve vrste od 1600 do 2800 K, druge vrste od 800 do 1000 K, fino hrastovo blago od 6000 do 650« K, izbrano od 12.000 do 15.000 K; hrastove deske do 5 cm 3000 do 4500 K, nad 5 cm 4000 do 5000 K, sirovi frizi 3000 do 3500 K, štafli 4200 do 5000 K; bukova debla I. razreda 450 do 600 K. parjena 2000 do 2100 K; javor I. razreil 1000 do 2000 K za kubični meter; železniški pragi: hrastovi 150 do 200 Ki, bukovi 105 do 130 K za kos; oglje 15-000 do 17.000 K za va-gon. (Cene sladkiorju) padajo v Ameriki vsled majhnegja števila kupcev stalno. Padle so že okroglo 6 centov. Na Francoskem pa je ostala cena sladkorju neizpremenjena, to je 225 frankov za 100 kilogramotv (približno 22 naših kron kilogramj. V splošnem se je povsod pomnožila količina sladkorja. Tako so na Če&kem posejali letos sladkorne pese za 10, v Holandiji za 25, v Nemčiji za 15 in v Belgiji za 25 odstotkov več, kakor pa lansko leto. (Madžarska listina) bo po poročilu madžarske vlade primeroma ugodna. , Mraz in suša sta škodovala detelji, sadje pa ni trpelo vsled elementarnih' nezgod in kaže najlepše, (Zvišanje železniške vozarine.) S pri . im majem je zvišalo Železniško mini-! strstvo vozarino za vse luksuzne vlake, to je za vlake, ki imajo le prvi razred ali spalne, jedilne in salonske vagone, za 25 odstotkov, Prav tako! Lahko bi jih' zvišali tudi za 50 odstotkov!- (Prekomorsko prevoznino) za Ameriko so zvišali za 16 dolarjev pri toni (Proizvod volne znaša na Madžar« skem) 5,000.000 kilogramov, Polovica te volne se porabi doma, polovica pa; se izvozi. (Uvoz Avstrije v našo državo) jej znašal leta 1919. 316,400.000 avstrijskih kron na kontingentiranem blagu, leta 1920. pa že 3.135,000.000 avstrijskih' kron. Ravno toliko jp iznašal tudi-uvoz nekontingeniiranega blaga. Ka-. kor se vidi, redimo Avstrijo še nadalje« no pa naj bo — poceni! Medved. gospodarsko io ispnijio. (Kmetijski gospodinjski tečaj v Ptuju,) ki se je pričel dne 15. marca t. 1., so konča dne 15. maja. Tedaj se prične drugi kmetijski gospodinjski tečaj, ki bo trajal do dne 26. junija. Prvi gospodinjski tečaj je obiskovalo 24 kmetskih deklet. Za drugi_ kmetijski gospodinjski tečaj se sprejme največ 20 deklet. Kmetje, ki imate dorasle hčerke, jih prijavite takoj za ta gospodinjski tečaj! Potrebno je, da se naša kmetska dekleta izurijo v v dstvu gospodinjstva, da se izurijo v kuhanju, šivanju, pranju i. dr. Ako bi ne došlo zadostno število prijav, se te- so pravi! (Vrednost denarja.) Nemška marka 219 do 221 vinarjev; dolar 137-75 na ših kron; avstrijska krona 23 vinarjev carski rublji 60 do 65 vinarjev; češka krona 192 vinarjev; francoski franki 10-50 naših' kron; laška lira 665 do 670 naših vinarjev. (Uvozna carina še n! določena.) Ge neralno ravnateljstvo carin je pozvalo vsa podjetja, da predlože svoje pred loge glede zaščite domačo industrij med 2. in 10. majem. Nad vse korist no bi bilo, če bi tudi konsumenti pove dali svoje mnenje. Da bi nas industrij ci še naprej odirali — je čisto odveč (Izvoz suhih sliv.) Železniška ravna teljstva so dobila nalog, da dado izvoznikom za izvoz sliv potrebne vagone Na severnih' tržiščih vlada za naše slivo veliko zanimanje. Računa se pa da bo letošnji izvoz suhih sliv, manjši od lanskega. (Uvoz pohištva, okvirjev, lesene "ga Ianterije) v Italijo je prepovedan, dovoljen pa je uvoz netapeeiranega pohi štva in njega delov. (Nova podjetja.) V Sremskili Kar lovcih so si ustanovili mizarji mizarsko zadrugo in lastno tvornico za mizarske izdelke. ?— V Osijeku se je osnovala tvornica za likerje in esence, «Murza» Tvornica bo izdelovala najfinejše pro dukte. — »Ilirija*, lesna trgovina in industrialna družba, se js ustanovila v Ljubljani. Industrijski obrati družbe se nahajajo na Rodici pri Domžalah'. (Dobro se obnaša bankam.) Cisti dobiček Ljubljanske kreditne banke znaša skorej 10 milijonov kron. Izplačala se bo 12 in polodstotna dividenda. —i 'J u g o s 1 o v e n s k a banka v Osijeku je naredila pre-tečeno leto 21 milijonov kron čistega dobička in bo izplačala svojim delničarjem loodstotno dividendo. — Prvo hrvatsko delniško društvo za trgovino z železnino, ki ima svojo podružnico v Kamniku na Gorenjskem, izplačuje letos 16odstotno dividendo. — Cvete kupčija bankam, pa se nekateri še čudijo, kako to, da moremo govoriti o bankokratih. Številke govere jasno in kdor teh ne vidi, je slep. (Ljubljanski trg) je bil pretečene dni z mesom zelo dobro založen. Meso Raznoterosti. (D' Annunaio,) žalostni reški junak se zopet ženi. To pot je našla milost y njegovih pohlepnih očeh 201etna igrala ka Bakara, dočim ga je morala njegov va dosedanja žena Marija di Galese zapustiti. Kakor se vidi, ni D' Annunz« ja starost izpametovala, (Fašisti.) Ker se v zadnjem Čast? mnogo čuje o fašistih', zato smatramo za potrebno, da pojasnimo, kdo in kaj so fašisti. Ime »fašist* izhaja od laške besede fascio, kar pomeni po naše sveženj, v, prenesenem pomenu pa zveza ali savez. Nekdanji vojaki, osobito do-brovoljci, so namreč osnovali v Italiji Zvezo bojevnikom (Fascio di combat-tenti), ki v začetku ni imela nobenega političnega ozadja. Ko pa je začelo v, Italiji komunistično gibanje stalno na-i raščati in ogrožati celo že državo, tedaj je pričela Zveza tudi s političnim delom. Zveza je postala glavna vladna opora proti vsem »protidržavnim* elementom, med katere so všteli komuniste in 'Jugoslovane na zasedenem ozemlju. Oboroženi od no<* do glave, so pričeli sedaj fašisti, kakor jih na kratko imenuje vsa Italija, s čisto svojevrstnim načinom boja, ki pozna pravzaprav le eno sredstvo, to je nasilje. V vsakem mestu se je osnovala fašistovska organizacija, v katero so vstopili po večini uradniki in študentje. Ker pa le-ti ne morejo in tudi nočejo javno izvrševati nasilja, so se osnovali povsodi posebni oddelki, ta-kozvane »nastopajoče kompanije®, ki vrše še danes vse nasilje in katerih žalostna zasluga je, da je bilo v Italiji požganih toliko hiš in umorjenih' toliko ljudi. Naravno je, da pošten človek ne more izvrševati nasilja. Zategadelj so tudi člani »nastopajočih' kompanij* samo taki ljudje, ki niso za nobeno delo in ki hočejo živeti od brezdelja. Vlada, ki s pomočjo fašistov; nastopa proti komunistom, plačuje fašistom dnevno po 40 lir ali okoli 250, naših kron. Poleg tega imajo fašisti prosto hrano, stanovanje in obleko. Ni čuda. da ne zmanjka fašistov, saj je v Italiji sodrg"e dovolj. Obupno je le to, da gospodari ta sodrga sedaj nad našimi ljudmi, Obrtniki, ustanavljajte prepotrebna obrtniška društva! Velika zaloga gumijevih trako? m cepljenje trt, = I Po najnižjih dnevnih cenah jih nudi na drobno in na debelo 'o KuŠtl°ill ~ Dunajska cesta št. 20, tel ©fon št. 470. Podružnica v Maz>ibox>u, Jurčičeva ulica. št. 9. =========: Za trgovce poseben popust. ■ J Velika izbira modnih in sporfnili obleh lastnega izdelfta za gospode. - ISngIsšfio sita. - Lisfer. Znižane cene! Zahtevajte vzorca! I. Kranjska, razpošiljalna LjubSjana, Dvorni trg 3 = Lastni modni atelje. = „pri Solrtcu" CEH* JE, o g Velika zaloga vsakovrstnega tnzemskega in inozemskega g § i g h manufakturnega blaga, kakor: moškega sukna, belega, pi- a = s o- | sanega platna, hlačevine, tiskovine, barhanta, moškega in | % | U | ženskega perila, moških in ženskih nogavic, navadnih in | ,, 1 II I svilenih rut ter krojaških potrebščin na debelo in na drobno. 1 II I MS. Dunajska cesta št. 35. Stroji za obdelovanje lesa, specialni stroji za fabri kacijo upognjenega pohištva in lesenih cvekov, stiskal niče za klobuke. Francieove in Peltonove turbine. Razne armature, sesaijke, ognjegasne brisgalaice itd. Zvonovi v vseliš veEitesti. Telefon int. št. 5 Telefon int. št. 3 priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, sifone, cefirje, ti skalimo v najnovejših vzoroih in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo tudi na ---- raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. - - - - nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek. 1 Gosposvetsli a cesta (4, veletrgovina z manufaktnrnim blagom "v ILajsaMJanl, IRčEestsai ts?gr št. IO. nudi vsako količino svojega prvovrstnega izdelka Ia marke „Salona" po konkurenčnih cenah franko vagon poljubna postaja Slovenija. Di>. Fran Jenko, izzi£»oi?t, LJUBLJANA, Krekov trg: St. 10, I. nadstropje, hodnik na desno. Upravni svet Slovenske eskemptne banke v Ljubljani naznanja, da otvori s I. majem 1.1, svojo Družba JMPEX" LJUBLJANA, Krekov trg št. 10 kupuje vsakovrstno klavno živino in prašiče po najvišji ceni. v hiši trgovca g. Alfonza Oblaka na Glavnem trgu. Podružnica se bo bavila z vsemi v bančno stroko spadaj očimi posli. Upravni svet. Ali si že član obrambnega društva «Jugoslovanske Matice" ? Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov za suknje, igel, modnega blaga, finih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin in orodja. KTsa debelo In na drobno. Za obilen obisk se priporoča tvrdka tovarniška zafega šivalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Petra nasip št. 7. Žepne, stenske, nihalno, kuhinjske nre, bndiljke, zlatnino in srebrnino kupite najceneje pri trvdki Ivan JPalsJlž v Ljubljani, Stari trg: žt. 20. Krava s teletom Be proda v Spodnji Šiški, Jmrnejeva ulica štev. 45. Trgovina z žaleznino Epjavec «Sc Tur»k „prl zlati loputl" u L3UBL39HI, ValBOZurjeu trg št. 7 nasproti križanske cerkve fproj Hammer-schmidt-Muhlei sen). Zaloga cementa in karbida. Večje posestvo z vsemi potrebnimi poslopji sa ugodno proda. — Kje? povo Andrej Jarc, Novo mesto S';. 109. Mestne plošče najboljše vrste za kritje hiš v velikosti 40 x 40 cm ima ved no po najnižjih dnevnih cenah v zalog i Frano Fujaa, krovec na Ilovici št. "48 pri Ljubljani. Proda se kosilnica „Dering" Idieal, ki je v popolnoma dobirem stanju. Etihacl Kavčič, Koseze piri Ljubljani. specialna barva proti ril. km enkratno pleskanje pet let, im uporabe mlnija. Domač izdelek, v inozemstvu priznan, tehn.-industr. podjetje, družba z o. z. v Ljubljani. Hayliii, pine, Ime, taiMije, strope olja, bencin. najboljše in najcenejše strešne lepenke. Mnogo milijonov štirjaških metrov je založenih v vseh deželah. Dobavlja ga točno FRANC GULDA v Mariboru.