Posamezna številka 10 d inarjev. Slev. 182. ; , v LiumiflDi, v smolo, 10. avgusta 1912. = Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . K 26'— sa pol leta „ . „ 13'— sa četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2'20 sa Nemčijo oeloletno „ 29-— sa ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— sa pol leta „ . „ 12'— sa četrt leta .....6-— za en meseo.....2'— V opravi prejemali mesečno k 1-70 —>-r leto XI. ilnseratl: Enoatolpna petitvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 iiub) 30 vinarjev. it2* Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neiranktrana pisma se ne == sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. =Izhaja:: vsak dan, isvzemšl nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. -saj Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrska poštna hran. račnn št. 26.511. — Upravniškega telefona st. 188. Današnja številka obsega 16 strani. Kulturo »ol nasprotnikov. Evharistični kongresi so čisto notranja zadeva katoliške cerkve, ki nimajo s politiko in političnimi strankami nobenega stika, nobene zveze, ampak so samo manifestacije žive vere katoliškega ljudstva v pricujočnost Kristusovo v sv. Evliaristiji. Taki kongresi so se vršili v Londonu, Ivolinu. Mon-trealu, Madridu in v drugih velikih mestih z velikim sijajem. Nasprotnike ti kongresi hudo bole In skele, a dunajski se zdi, da jih najbolj peče. Liberalci še niso vseli bomb izstrelili in so za začetek prepustili ta posel avstrijskim socialnim demokratom, ki ves čas z neverjetno surovostjo in brezstidnostjo dunajski kongres sramotijo. Da si udeleženci evharističnega kongresa ustvarijo samo približno sliko te svobodomiselne kulture, ki jo širijo socialni demokratje med avstrijskim delavstvom, povzamemo le nekaj izbruhov te podivjane žurnalistike. Dunajska »Arbeiter Zeitung« je prinesla zadnjo nedeljo, dne 4. avgusta, čla/nek, v katerem rohni proti temu, da bi se dale udeležencem za prenočišče na razpolago dunajske šole in pravi: »Kakšna predrznost je to, spremeniti šolska poslopja, telovadnice in šolske sobe v prenoČevalne barake za pobožne gališke in slovaške kmete! Ali se ne bomo vsi kakor en mož proti temu uprli, da bi se zanesla v naše šole umazanost in nevarnost kuge? Ali naj naši otroci trpe, da bo zanesel Slovak med nje svoje uši in pustil na Dunaju kali svoje j e t i k e. Ali smo Du-najčani že res tako otopeli, da žrtvujemo kramarskim potrebam klerikalne klike in kvišku koprnečim mestnim očetom zdravje in čistost naših otrok? Ali se ne bomo krepko uprli, da bo aranžerje šolskih kug enkrat za vselej minulo veselje prirejati take manifestacije?« Ali si morete misliti večjo surovost in podlost? Socialni demokratje hočejo pod pretvezo umazanosti in nevarnosti za zdravje zopet kravale povzročiti in evharistični kongres onemogočiti! In to sol judje, ki vedno prežvekujejo fraze so ljudje, ki vedno drgnejo ob stari bas zasužnjenega prolet.ar.iata! Zares zlati časi se nam obetajo, če pride en-kra na vrh ta »svobodoljubna« garda. V tej gonji proti evharističnemu kongresu se zrcali vsa lažnjivost, hi-navščina in :nizkost avstrijske socialne demokracije. Svobodo zahtevajo, ampak kakšno? Svobodo za svoje kongrese, za svoje iS asopisje, za svoje ljudi, za gonjo proti C4 irkvi, za netenje sovraštva med stanovi, svobodo za kravale, poulične. izgrecl e, rušenje samostanov in šol, za katol j čane pa verige in okove! Tri leta ha tega, ko so zanetili španski anarhisti in socialisti v Barceloni krvav j »unt. In proti komu se jc obrnilo to divjanje? Ne proti mogotcem v palača} h in »tiranom« po tovarnah, tudi se i li šlo za zlato »svobodo«, ampak pouli čna druhal je namerila svoje puške proti samostanom in cerkvam. Z nam vnosi živalskim veseljem spominjajo tr» dni španski socialisti na te dogodke iu naštevajo nič manj kakor 4 0 c e r k** v' a in samostanov, katere so leta 1909. deloma porušili, deloma zažgali, da so do tal pogoreli! »Š e p re-m alt) i e bilo petroleja in g a -z o 1 i n a«, djostavlja znani franc. list. »Radical«. A] i za te umazanosti, za to kugo ni imeli:, evrop. soc. demokracija nobene re^ ne. besede, pač pa gojila najtoplejša čq stva za to propalo bando in obsipavala, oblast, ki je to divjanje strla. z najgrij imi psovkami! In meseca septembra bo minulo leto, odkar je na Dunaju povzi očila socialna demokracija krvave izj ?rede; takrat so pobili na tisoče šip, uij irali v trgovine, sežigali tramvajske v< >zov« in rušili šolska poslopja. Sevetl a to ni bila. umazanost, to ni bila kud u za mesto Dunaj, nevarnost kuge pii^ti Dunaju samo takrat, kadar pridejo katoličani na Dunaj k evharističneni' u kongresu. Socialni o v goste, nepredirne oblake. Ol> dolgih zimskih večerih so je slišalo njih Vpitje prav do reke, posebno kadar s< > zapeli krepko pesem in poudarili za dInje besede s tako močjo in navdušenj« >m, da se je stresla strelni nad njimi. Tukaj so tudi lepo kramljali- tako na primer: kakš na in kaj je bila Temza v starih časih, 1 to še ni bilo fabrik in ko še ni nihče nji mislil na vvaterioo ski most. Nato so v ažnili obrazov pofcima-li; to pa zato, da bi imel nadebudni og-Jjarski naraščaj , ki se je gnetel med njimi, dober in ', lep zgled. Nato je vzel krojač s svečan« > gesto pipo iz ust ter začel razlagati -i - in tako so pili, poslušali in se čud lili. dokler ni bila ura deset; takrat je prišla redno krojačica in odvedla moža domov. To je bilo znamenje za sploša n odhod in prihodnji večer se je druži »a sešla, tla se jc zop.el na ravno tak ua.uu zabavala, Tisti čas so prinesli čolni, ki so vozili po reki navzgor, negotovo novico v Scotland-Yard, tla je lordu\ayor zagrozil podreti stari londonski most in zgraditi novega. Najprej je vsak mislil: to je neutemeljeno, neumno govoričenje, ker v Scotland-Yardu so bili vsi prepričani, da lordmavor ne kuje takega črnega naklepa, in če bi ga, bi vtaknili moža prav zagotovo par tednov v Tower in potem bi ga obsodili zaradi veleizdajc. Nazadnje so pa le morali verjeti in končno je prinesla neka premogarska barka težko novico, da so že več lokov starega mosta zaprli in da res pripravljajo vse potrebno za gradnjo novega. Kakšno razburjenje se je polastilo tisti večer duhov v krčmi! Bledi od razočaranja, so si strmeli oči v oči in našli v njih odmev viharja, ki je divjal v lastnih srcih. Najstarejši premoga r je nepobitno dokazal, da bo izginila v trenolku, ko podere prvo oporo, vsa voda iz Temze, ostala bo peščena struga. ---In kaj se zgodi z ladjami za oglje in premog? — kaj s trgovino Scot-land-yardsko? — Kaj s prebivalstvom? — Krojač je. še bolj modro kot sicer zmajal z glavo, pokazal nož, ki je ležal na mizi in jim nasvctoval, naj počakajo, kaj še pride. On da nc mara izgubljati besed, ampak, če ne pogine lordmayor kot. žrtva ljudske jeze, bo čuclno, čudno i Čakali so. Čoln za čolnom je prispel, pa še vedno nič novice o usmrtitvi lorilmayorja. Že so položili temeljni kamen za novi most. Neki vojvoda, brat kraljice, je vodil ceremonijo. Pre-i teklo je leto in dan in sam kralj je blagoslovil dovršeni most. Takrat, ko so odstranili stari most, so vstali drugo jutro scotland-yardski prebivalci trdno prepričani, da bodo dospeli na pedlar-sko polje čez Temzo, in sicer s suhimi šlcornji, zato so se nemalo začudili, ko so videli v reki natanko toliko vode kol prejšnje čase. Ta čudovita zgodba jc zelo vplivala na ljudstvo scotland-yardsko. Eden izmed posestnikov jedilnic si je začel pridobivat; naklonjenost javnosti in si zagotovi! goste in odjemalce v drugih plasteh ljudstva. Pogrnil je namreč mizice v. belimi prti iu naslikal nad vrata, tla. se dobi tukaj ob tej in tej uri gorka, sveže pečena gnjat. Napredek je s hitrimi koraki dospel prav do praga M'otland-yardskegu. V Jlungerfordu je nastal nov trg in na whitehallskem trgu so ustanovili policijski urad. Tiv govina je rasla v Scotland-yardu. Videli smo napredek civilizacije in težko nam je bilo pri srcu. Oni drugi jedilničar, ki ni maral novotarij, je prodal od dne tlo dne manj, dočim se. je njegov kolega lepo povzdignil; zato sta se pa tudi smrtno zasovražila. Prvaki in odlikuši niso več pili večernega dekana Lavrenčiča in drugo duhovščino ter vse častite goste, katerih navzočnost nam je pričala, da imamo pristaši Slomškovi zaslombo v vseh slojih slovenskega ljudstva. Za vsakim imenom, ki ga je predsednik omenjal, sledilo je živahno ploskanje, zlasti še za pozdravom, ki je veljal bratom Hrvatom in dekanu Lavrenčiču. Pozdrav g. dekana Lavrenčiča. Začetkoma opraviči nenavzočnost gospoda knezoškofa, ki krščansko uči-teljstvo .pismeno najprisrčneje pozdravlja in blagoslavlja. (Živahno ploskanje.) Gospod dekan nadaljuje: Slavni zbor! Zal mi je, da nisem mogel vas pozdraviti že na postaji, bil sem namreč zadržan. Pozdravljam pa vas tu v imenu župnije in dekanije pa tudi kot narodni zastopnik tega okraja. Presrčno pozdravljeni vsi! Posebno pozdravljam pa vas prvenec in prvenko, ki ste stali ob zibelki »Slomškovo zveze«. Trn jeva je bila vaša pot, a rodila jo uspehe in sad. Častno jc število zborovalcev »SI. zveze« in vse preveva duh škofa M. Slomška in z zaupanjem zremo v bodočnost, ker bodri nas zavest, tla jc ljudstvo za vami in vam z zaupanjem izroča najdražje kar ima to je mladino, ki jo vzgajate v duliu verskem za Boga in milo slovensko domovino. Nasprotniki krščanskega učiteljstva gi-nevajo v močvirju propadlega časopisja, hlapčevsko služijo gnijočemu liberalizmu, a vas Slomškarjo pa naj prešinja duh Slomška v časni in večni blagor milega nam slovenskega naroda. Učiteljem in učiteljicam Članom »S. Z.« pa kličem: Slava, slava, slava! (Dolgotrajno odobravanje in živijo-klici.) Nato nastopi zastopnik »Danice« g. Molka, ki pozdravlja zborovalce v imenu »Danice« in drugih akadomič-nih društev. Zeli, da bi Bog Zvezo krepčal, da bi dosegla visoko cilje za katerimi stremi. (Ploskanje.) Poročilo tajnika. Tajnik, g. naduičtelj Štrukelj izvaja (v posnetku): Vseh članov šteje letos »S. Z.« že nad 400! Ljudskega učiteljstva je tri četrtine. Ostali člani so duhovniki in profesorji srednjih šol. »S. Z.« ima to-časno osem podružnic, snujeta pa sc še dve, namreč kočevska in radovljiška. »Slovenski Učitelj« ima nad tisoč naročnikov. Od lanskega občnega zbora je objavil 47 krajših in daljših razprav. Podružnice so priredile 24 zborovanj z 20 predavanji. Centralni odbor jo imel i sejej, v katerih so se obravnavale raz. interne zadeve, mod drugim seveda tudi materielni učiteljski položaj. Zaenkrat ni dosegla »S. Z.« več kakor le 25 odstotkov draginjske dokladc neožo-njenemu učiteljstvu, ki sc bode v kratkem nakazala. Iz poročila smo nadalje razvideli, koliko in kako delujejo podružnico. kakor tudi posamezni člani na šolskem, na gospodarskem, izobraževalnem polju. Veseli nas dalje tudi, da smo izvedeli, da bodo vnaprej v »S. Z.« vsprejeti lo dobri šolniki in odločni pristaši krščanske misli in kršč. življenja. Iz vsega poročila pa naj končno konstatiram, da le »S. Z.« daje garancijo, da sc bodo naš narod šo nada- piva v Scotland-yardu, pač pa so srkali grog iz brin j ovca v restavrantu v parlamentni ulici. Pek, ki je pokol sadne paštete, je sicer še vedno obiskaval staro krčmo, a začel jc kaditi cigare, imenoval se jc: konditor in tudi časopise je začel prebirati. Stari ogljarji so še vodno posedali ob starem kaminu, a njih pogovori so bili klaverni; preglasnih pesmi in veselega krika ni bilo več čuti. In kaj je Scotland-Yard sedaj? Kako so se spremenili stari običaji njegovi in kako je izginila stara priprostost njegovih prebivalcev! Staro, botežno krčmo so spremenili v visoko, svetlo vinsko klet. Z zlatom so pozlatili napis, ki so ves bahat ščeperi zunaj in šc celo sveta poezija jc pomagala dokazati da »največ veselja da sok trte zlato; če jc preveč, ograj sc drži, brate!« Krojač je obesil v svoje okno površnik, ki je kazal na sebi vso znake bogvc kakšno inozemsko mode. Celo židani gumbi so bili našiti in ovratnik in našitki iz finega krzna. In mojster krojač si je našil ob zunanji strani hlač širok pas; tudi njegovi pomočniki — sedaj ima pomočnike — so sedeli v taki uniformi na krojaški mizi, ko sem zadnjič šel mimo. ^ Na drugem koncu sc jc v mali hišici utaboril čevljar. Zgoraj jo pri zid nI eno nadstropje in sedaj prodaja \vel-lington-čevlje, — kdo je vedel pred leti za take čevlje? — Pa tudi damski kro- ljo vzgajal versko - nravno, kar odgovarja S 1. osnovnega šolskega zakona. 1/, poročila blagajničarke g. Apolo-nije F a t u r j e v e povzamemo, da je imela »S. Z.« 2342 K 46 v prejemkov, izdatkov pa 280 Iv !H) v, jo tedaj 2061 K 47 v prebitka. Predavanje, C iti e. Marija Šlupca, c. kr. vadni-ška učiteljica, je nato predavala ne toliko o temi »Slomškov pomen za narodno šolo in vzgojo« ampak ona jc segla globlje in je govor prikrojila slavnosti primerno. Glavna njena misel jo bila, kako naj bi bili Slomškarji vredni Slomškovega duha. Govor jo bil tako dovršen, bodisi že po poetiški vsebini ali pa po tehničnem prodnašanju, da jc naše pero nespretno opisati ga. Po pravici jc žela vrla naša članica odobravanja in priznanja, ki ga ni hotelo biti konec. Obravnava predlogov. i. Odbor predlaga: Članarina »S. Z.« sc zviša na 5 K. Vsak član pa dobi za to tudi »Slovenskega Učitelja«. Predlog jo bil nato sprejet z vsemi glasovi proti onemu. Sprejet jo bil nato tucli dodatni predlog, da naj vsi vodi-telji-člani »S. Z.« delajo na to, da boclo vsaka šola naročena na »Slovenskega Učitelja«. II. Ker so naša javnost zelo interc-sira, kdo jo član ;>S. Z.«, zato jo odbor predlagal, da naj člane l.juclsko-šolsko-ga učiteljstva objavi vsako loto naš žepni zapisnik. Soglasno sprejeto. III. Postonjska podružnica »S. Z.« jc predlagala, naj bi Zveza izdala na novo vsa boljša Slomškova dela, ki so že davno pošla. Z ozirom na to, da jc o Slomšku, kakor tudi Slomškovih spisov žo mnogo izšlo in tla sc šo dobo, je bil predlog na nasvet veleč. g. kanonika Ivržiča odklonjen. IV. Kranjska podružnica jc svoje-časno poslala resolucijo radi učiteljskih plač, ki se jo izročila klubu poslancev S. L. S., želi pa, da se resolucija utemeljuje na občnem zboru. Resolucijo jo v splošno zadovoljnost zelo sarkaslično utemeljeval nadučitelj Slapšak. ki je po vsej pravici očital državi, da nas jc dala v rejo na deželo. očital naši liberalni stranki, da jc imela za učiteljstvo le polna usta fraz in kazal je na dežele, katerih uprava je v rokah krščanskih socialeev, kjer so učiteljstvu bolje godi. Tudi o dra-ginjski dokladi se jc govorilo, pa po pojasnilih tovariša Jakliča, se je zadovoljilo. Daljo je kranjska podružnica predlagala, da bi bil vsak naš član tudi član učiteljskega konvikta. Zboro-valci pa so ta predlog odklonili in bodo rajši podpirali društvo »Pripravniški dom«, ki skrbi za pošten učiteljski naraščaj. Sprejel se je predlog, da naj »S. Z.« vloži na pristojno mesto prošnjo za polovično vožnjo po železnicah, kakor jo imajo žo učitelji na Ogrskem in Hrvaškem. Med slučajnostmi jo bil z velikim navdušenjem sprejet predlog tovariša Jegliča, da imenuje občni zbor »S. Z.« za svojega častnega člana vlč. g. kanonika dr. Jožefa G r u dna, ki je ustanovil »S. Z.« in ima zanjo veliko zaslug. (Veliko navdušenje in odobravanje.) Vlč. g. katehet Smrekar pa je z v srcc segajočim govorom bodril učiteljstvo za evharistični kongres. Prezreti tudi 110 smemo- predlogov tovariša Silyeslra, ki jo pr edlagal in prav premišljeno, dobro ter času primerno utemeljeval, 1. da naj j bi bili vsi člani »s. /,,«, ali da naj bi si vsaj šteli v časi 110 dolžnost, da pristopajo k »Leonovi družbi«; 2. gospodje ' srednješolski profesorji katoliških na^iel so vabijo, da se združijo v okrilju »S. Z.« v posebno profesorsko sekcijo. Realizi-ranje obeh predlogov bi nai-.o izobrazbo lo poglobilo in razširilo. (Vsestransko pritrjevanje in odobravanji.v) Gospod profesor Mocj.ic je podal nato nekaj pojasnil, s katerimi so bili zborovalci kaj zadovoljni-, Radi »Leonove družbe« pa omenja predsednik, da morejo biti ljudsko - sblski učitelji podporni člani. Zborovalci so nato tud i poslali N j. Veličanstvu udanostuio brzojavko. Na. predlog tovariša Grada je obč. 7bor brzojavno pozdravil prevzvišene-ga gospoda k 11 o z o š k o f a in deželnega glavarja dr. Š u s t e,r š i č a. Sklepni govor poslonoa -Jakliča. Ob sklepu zborovanji je, predsednik Jaklič zahvalil so Kaniničanom, ki so okrasili svoje prijazno . mestece, da omilijo Slomškarjei.n bivanje v njem. Zahvali se mestnemu županu dr. Dereaniju, ki je sprejel Silomškarje na kolodvoru, ter deželnemu poslancu gospodu dekanu Lavrenčiču, ki sc je zelo potrudil, da jo Slomškova Zveza našla v Kamniku tako gorkih src. Dalje apeliral govornik na zavednost in stanovitnost Slomškarjcv. 8 1. Zvezinih pravil govori o namenu »S 1 o m š k o -ve Zveze«. Taki moramo biti Slomškarji vseskozi. Ako hočemo delati v šoli na podlagi katoliških načel, moramo sami taki biti. Moreta je kdo pozabil na s i. društvenih pravil, a zelo so moti, kdor misli, da je »Slomškova Zveza« organizacija za osebne interese posameznikov! Zavednosti jc treba povsod, tu na zborovanjiih, v domačem kraju, bodisi sredi ljudi nam nasprotnega mišljenja. Zalibog sc še dobi ljudi v naši sredi, ki mislijo, da so dolžni podpirati nasprotni tif-ik in s svojimi pičlimi groši plačevati »Učiteljskega Tovariša«. (Viharni fcj-l:lici!) Jaz mislim. da bo od danes naprej bolje, da nobenega več ne bo moid nami, ki bi plačeval list, ki je najpodleje pisal o Slomškarjili. Poseben ap-etit mora imeti tisti Slomškar, ki požira psovke v »Učiteljskem Tovarišu«. Dobo sc tudi mod nami tovariši, ki :mislijo,' da jc nujno potrebno iti na zlborovanje okr. učiteljskih društev. Ne hodite štafaža liberalcem, kateri sc Vajn posmehuje-jo takrat, ko zaprete vrata za seboj i.11 odhajate. (Tako je!) V vsako organizacijo sc utihotapijo parasiti, ki postanejo nevarni, ako so jih pravočasno ne prežene. Liberalnim tovarišem sem hvaležen, da mi v tem toziru gredo na roko in mi pomagajo očistiti naš kožuh. »Slomškova Zveza« je izdala imenik svojih članov. Te dni šele so liberalni listi »Dan« in »Narod« prinesli lo vest in zagrozili, da imenik objavijo. Zaveden Slomškar sc taki otročji grožnji kajpada posmehuje. Toda ta grožnja jo čudovito vplivala na par parasi-tov. Neka gospodična, je brzojavila svoji materi, da mora preprečiti, da bi njeno ime prišlo v imenik. In uboga mati je dirjala vsa potna po Ljubljani, da bi ja dobila pisarno Slomškove Zvezo. Pred leti jo pa ravno tako iskala Slomškovo Zvezo. Javnosti so je ustrašila tudi neka druga in jc poslala svojo mater na delo, tla se nevarnost prepreči. O neki drugi bi vam povedal lahko ccl roman. Phiv je, da +aki ljudje gredo, samo prosim, da kolegi .v Učiteljski tiskarni«, ki sedaj kolpor-tirajo hektografiran naš imenik, izbrišejo imena teli in jih sprejmo za svoje, kamor spadajo. (Odobravanje! Res je!) Nant ni za to, da bi Slomškova Zveza paradirala z velikim številom članov, pač na hočemo,- da so naši 'ljudje zavedni Slomškarji. (Odobravanje.) Delajte v duhu Slomškovem povsod, v šoli in javnosti, v blagor vsega naroda in svojega stanu. Na veselo svidenje na prihodnji 111 občnem zboru v Ljubljani! (Živahno odobravanje.) - Skupno kosilo. Skupni obed so jc vršil na vrtu gospoda Krištofa. Tu jo Vladalo najlepše razpoloženje, katero je še pospeševala godba na lok, veselo petje in mnogovrstne napilnico. Govorili so dr. Jožef Gruden, ki so jo zahvalil za častno članstvo, kanonik Kržič, dekan Lavren-čič, ravnatelj Jeglič, deželni poslanec Ravnikar, tajnik Stunker. Nekateri člani so si ogledali tudi mesto in so prav hvalili lepoto istega, kakor tudi gostoljubnost zavednih Kanmičanov. Zal, da nam jo čas tako hitro potekal. Toda vrli Kamničani naj bodo prepričani, da vtisi in spomini na Kamnik nam ostanejo neizbrisni. Pismeni in brzojavni pozdravi. Došlo jc tudi na zborovalce 25 pozdrav od raznih društev in veljakov. Drugi leCdj zo izonrozlio bolnišklli strežnic. V soglasju s sklepom deželnega zbora kranjskega, ki je naglašal potrebo organizacije bolniške postrežbe na deželi, je sklenila Vincencijeva družba, da priredi letošnjo jesen drugi tečaj za izobrazbo bolniških strežnic. Tečaj se ima vršiti od 15. oktobra do 8. decembra; ima torej trajati sedem tednov. Za prireditev so sc določili jesenski meseci, ker se dekleta takrat ložje odtegnejo domu, kakor po leti, ko je mnogo dola. — Kakor pri prvem tečaju, bodo tudi sedaj s teoretiškim poukom, ki ga bodo podeljevali štirje zdravniki, združene praktične vajo v deželni bolnišnici. Udeleženke tečaja bodo dobilo hrano, stanovanje, vso potrebno skrb in postrežbo pri usmiljenih sestrah" v »Marijinem domu« tik cerkve Srca Jezusovega. — Redni prispevki za hrano, stanovanje in druge stroške tečaja bodo znašali 70 K, h katerim je še prišteti vsoto za strežniški kovček z najpotrebnejšim orodjem v znesku 50 K. Odsek Vincencijevc družbe, ki je prevzel prireditev tega tečaja, upa, da mu bode z veledušno podporo slavnega deželnega. odbora, raznih denarnih zavodov, društev in drugih dobrotnikov mogoče ustanoviti neko število brezplačnih mest pri tem tečaju in sprejeti nekaj udeleženk za znižano ceno. Seveda se bode to število ravnalo po nabrani vsoti. Vincencijeva družba s tem opozarja vse merodajne kroge naših slovenskih pokrajin na to podjetje, s katerim sc ima zopet storiti važen korak za orga- jač je odprl delavnico, in sicer prav v sredi hiš; 110, mislili smo: sedaj bo žc vendar enkrat toli novotarij konec -—-Kaj še? Prišel jc celo zlatar, ki ni samo prodajal zlatih prstanov in bakrenih zapestnic, ampak obesil jc pred vrata plakat: »Tukaj so zbadajo luknje v ušesa!« Pri ženskem krojaču je služila mlada dama, ki jo imela celo žepe na predpasniku, in krojač je oznanil ljudstvu, slavnemu občinstvu, da lika in popravlja hlače. Sredi teh prememb in hrupnih novost: pa jo ostal starček-samotar, ki mu je žal, da ni več tako kakor prejšnje čase. Ne občuje s človeškim rodom; sameva na klopi ob zidu, ki jc obrnjen na vvhitchallski trg in opazuje molče, kako so igrajo njegovi gladki, dobro rojeni psi. To je genij scotland-yard-ski. Leto za letom je šlo čez njegovo teme in če je bilo lopo ali slabo vreme, čo mraz, vročina, če mokro, če suho; če toča. čo dež in sneg — on $>edi vodno na svojem mestu. Beda in pomanjkanje sta se zarisala v njegove poteze, telo mu je uklonila starost, glavo so pobelili dolgotrajni trudi, pa vendar sedi dan na dan tam in misli mu liitč v sive dalje prošlih dni . . . Čez nekaj let — in zgodovinar novo generacije bo morebiti prebiral za-rumenelo kroniko trpljenja in strasti, ki so majalo svet tistih časov, morebiti bo preletel z očmi te strani, ki sem jih pravkar napisal----• Leberaln rodalubi in september pir. »Salamihlska uruiuna jc začela pr-tiskat. Men že čez brlela clol maha ježek ucl same žeje!« za{5cu je lamonlerat moj prjatu iz Zagurja,, kc je prlezu na kuludvor iz tistga kurenka, ke mu prauma mi, ke nisma.nč bulšga navajen, vagon in se ubosu men, ket sojmo starmo prjatle, na uivat. »Nekar ne zamori, Franci; soj jost nism uržah, čo je takta uručina; putr-pet uš liolt mogu, kokr sa mogl putrpet leberaln dečeln puslajncl, ki jh je še bi uručina unkat kuhali t, ke jm jo gespud deželn glavar puvedu zavle Ribnikar-juga Dolfcta, kuku in kaj.« »Oh, Pepe, sej trpim; sej videš, do trpim! Puglcj, ud usacga lasa m visi ona kapla; zatu pa mislem, d sni uredn tulk usmilejna, do mc peleš u kašna štarija na ena al dve krugelce pora. Leberaln puslanci sa s ga gvišn tud unkat pu tistmo udgovore gespuda de-želnga glavarja prvušil in s puskusl tista uručina iz peram pregnat.« »Jest na um trdu, de s ga nisa prvušil in tud ud tebe na pugervam, de b šc zdej naprej žeja trpou in uručina prenašu, ke mama pousod kamer pu-glodaš kašna štarija. Če se res na moreš več zavlo žejo pu konc držat, u ta nar bulš, če stopma kar ke la čez ccsta u hutel »Južn kuludvor«. Tam uja mel gvišn dobr por, ker ajzonponari zaha-jaja.« »Men jc use glih u kera štarija mc uš pelu; ampak tulk t puvem, de kot rodalub z dežele na pukusem pera i? kašne nemško pirprajarije, pa magari če ud žeje proč dol cepnem. Vi, Iblan-čani mate, kar se tega am tiče že bi kusmata vest. Kedr vam ker glih prou salamihlsk na kuri uku stop tekat zaženete larma, de se pu cel Austri šliš; pol se še eno šternajst dni zmrdujetc in nazadne je pa spet use pu ta starem. Mi, rodalubi z dežele sma pa pr te reč žo bi cimperlih in pu pravic puvem, de ud tistga nasrečnga dvejsetga septembra še nism pukusu nemškega pera in če b m ga kdu pu sil u usta uliu, pa če h biu še tku žejen, h ga raj vn plunu kokr pa dol pužerU,« nizacijo b"olnišk"e strežbe na deželi. Pred vsem so poklicana naša društva: Vincencijeve konference, Mar. družbe, ženska društva, tretji red, da se zavzamejo za to delo krščanskega usmiljenja, izberejo sposobna dekleta in jim z denarno podporo omogočijo udeležbo pri tečaju. Pa tudi javne korporacije: politične občine, zdravstvena okrožja, morajo podpirati naše socialno delo, ki meri ma to. da se počasi odpravi silna beda in zanemarjenost, kateri so na-, vadno pri nas prepuščeni bolniki, in da se varuje najdražji kapital, ki ga ima dežela — človeško zdravje in življenje. Drugod je organizacija bolniške strežbe že mnogo bolj napredovala kakor pri nas. Posebno veliko so v tem oziru storile: Bavarska, Nižja Avstrija, Štajerska, Tirolska. Potrebno je, da se tudi pri nas glede bolniške postrežbe s poukom in zgledom dvigne izobrazba našega ljudstva. lv strežniškemu tečaju se sprejemajo dekleta (tudi vdove ali žene) mecl 25. in 35. letom, ki se hočejo posvetiti bolniški strežbi v svojem okraju. Prednost imajo tiste, ki so že vešče kuhanju ali že imajo nekoliko spretnosti v bolniški strežbi. Prijave se sprejemajo do 1. oktobra. Vse doneske, darove in prijave sprejema tajnik pripravljalnega odbora g. Henrik Peternel, deželni računski revide.it. Ljubljana, deželni dvorec, v pritličju. Za pripravljalni odbor: Dr. Josip Gruden, predsednik; dr. Ivan Dolšak, deželni zdravstveni tajnik, strokovni vodja tečaja; Andrej Gassner, ve-leindustrialec; I. N. Roger, ces. svetnik; Avguštin Zajec, računski oficijal; Henrik Peternel, deželni računski revident; J. Tejkal, železniški uradnik v p. Blejski liberalci. Liberalci so ljudje posebne vrste. Tem ne ustrežeš nikoli. Zabavljali, jamrali in prerokovali ti bodo, če jim zidaš tudi zlate gradove v oblake. To velja v polni meri o zagrizenem ostanku blejskega liberalizma. Vsak, kdor ni gluh in slep, ve, da je ravno naša stranka v zadnjem zasedanju za Bled in okolico največ storila. Lahko rečemo, zasedanje se je prav za prav vršilo edino le v korist, pomoč in rešitev najlepšega dela naše kranjske dežele — Bleda. Hidrotehnič-na naprava, električna luč, »Završni-ra«, nadalje zaželjeni vodovod iz studenca Zmrzljek • so naravnost živ-ljenskega pomena za Bled. Bled brez elektrike, razsvetljave in vodovoda ne more imeti sploh nobene prihodnjosti. Brez teh dveh naprav postane žrtev tujega kapitalizma. To stoji. Res je sicer, da so bile zadnje sezi-Je — izvzemši lansko — skrajno neugodne, tudi današnja finančna kriza mnogo upliva, da Bled nima toliko go-siov, kakor bi bilo pričakovati, vendar je, to stoji, zadnji in edini vzrok, ker nima moderne za tujski promet neobhodno potrebne električne razsvetljave. V vsakem svetovnoznanem letovišču je električna luč in pa dober vodovod prva zahteva. Ali ni torej nečuveno, da so v zadnjem zasedanju deželnega zbora ravno slovenski liberalci, toraj pristni pristaši in prijatelji blejskih liberalcev soglasno glasovali proti Završnici, to- rej proti električni razsvetljavi na Bledu? Ali je to delo za narod?! Ali se tako interesi blejskih hotelirjev, gostilničarjev, posestnikov vil, ki so navezani na tujce, rešujejo? Presojajte sami, pa tudi vsi oni, ki slepo drve za to ples-njivo stranko. In ko jc bil na dnevnem redu — blejski vodovod, kako so se zopet liberalci ujedali in modrovali, češ, da se je prehitro rešil. Za Boga, če gori in je. sila, je treba hitro pomagati. Saj vendar vsi vemo v kakem žalostnem finančnem položaju danes Bled stoji. Če človek pogleda v zemljiško knjigo, se naravnost prestraši in vpraša, ali bomo mogli zmagati? Finančna oblast ne prizanaša. Fiscus semper rapax. S čim plačati davke, s čira obresti? Koliko stanovanj, koliko vil je letos praznih! In čc prašaš zakaj, dobiš odgovor, ta in oni se je zglasil, in bi bil ostal, toda, ker nimamo vode v vili, je odšel drugam, največ na Koroško, kjer imajo vse moderne naprave. Zopet toraj — eklatanten dokaz, da nima Bled tujcev je — pomanjkanje vode. Blejci, ali so torej to Vaši prijatelji, ki zabavljajo čez nas in našo stranko. zato, ker Vam hočemo hitro pomagati, zato, ker smo za električno luč dovolili 2 milijona kron in za vodovod brez razprave v odseku takoj 650.000 kron ? Da so liberalci glasovali proti električni napravi in zabavljali, da prehitro rešujemo blejski vodovod, je naravnost škandal. Ti ljudje nc umejo gospodarskega vprašanja, nimajo ne razuma, ne srca za naše ljudstvo in lepoto naših krajev! Najlepše pa sedaj pride! Na Bledu so si snovali hotelirji »Društvo lastnikov hotelov in zdravniških naprav«. Društvo ima biti po pravilih nepolitično. Nimamo ničesar proti društvu, če bi bilo res nepolitično. Toda dejstvo kaže, da ni temu tako. V odboru so večinoma le ostanki blejskega liberalizma — drugih je malo. To društvo je sklenilo poslati posebno deputacijo do ministra za javna dela ckscelence Trnka na Bledu in ga prositi pomoči. Toda v svoji modrosti so sklenili naprositi kar tri poslance — seveda, da se pokaže značaj liberalca — povabili so zastopnika ljubljanskega mesta poslanca dr. Ravniharja ter v olepšavo še našega Pogačnika in Pibra. Jasilo je, da se zadnja dva nista udeležila ne seje ne deputacije, ker je vendar vsakemu otroku znano. da. je politično netaktno povabiti dr. Ravniharja, ki nima tu nič opraviti in ni v prav nobenem stiku s tujskim prometom v deželni zvezi, ne v lokalnem društvu na Bledu. Blejski liberalni hotelirji prosijo pomoči pri stranki, ki je proti električni razsvetljavi in vodovodu na Bledu! Ja, gospodje, ali ste res ob pamet? Da bi tega ne vedeli, si pač ne moremo misliti. S. L. S. bo seveda brez vsake liberalne primesi korakala dalje po začrtani poti v povzdigo, rast in pomoč našega najlepšega slovenskega kraja — ljubljenega Bleda, njegovih poštenih prebivalcev, ne oziraje se, je li to liberalcem všeč ali ne. Tedenski pregled. D e c 1 n h v o d n o o 1 e k t r i č n a dolu mi. Završnici si je 7. t. ni. na povabilo deželnega glavarja dr. Šustersiča ogledni ekšcelencn. minister Trnka z večjim spremstvom. Minister Trnku, ki slovi kot najodličnejši strokovnjak na poljn tehniko, se ie po natančnem pregledu načrtov lil del nad vse pohvalno izrekel 0 tem podjetju dežele kranjske in povdarjal, da ga veseli, da Kranjska v tem ožini kaže pot vsem drugim avstrijskim deželam. Minister je izjavil, da ho to akcijo kranjske dežele vedno rad po svojih močeh podpiral. -- Prvo k r a n j s k o zadružno e 1 e k t r a r n o so niinolo nedeljo blagoslovili in otvorili v .So-rici na Gorenjskem. Nova elektrarna jc delo Iti pogumnih posestnikov, ki so sc združili v elek-tričnostrojni zadrugi. Električna, naprava služi deloma za razsvetljavo, deloma pa za obrat poljedelskih strojev in milna. — Ministra. Trnka in Dlugosz, ki sta ob letošnjih počitnicah prišla na Bled. sta 2. t. m. bila vrh Trigla-v a. Minister Dlugosz je ob svojem odhodu z Bleda i. t. ni. zelo pohvalil lepoto naše Gorenjske in obljubil, na vso moč podpirati prizadevanje, da gorenjska stran z Bledom dobi prepotrebno telefonsko zvezo. — Avstrijski državni zbor bo baje sklican 20. oktobra; delegacije pa bi imele začeti zborovati že 28. septembra. Vmes bo zborovalo tucli nekaj deželnih zborov. — Sv. o č o I' i j X. se je z vso odločnostjo zavzel za Indijance v Peru-u, katere razne evropske kapitalistično družbe na nezaslišan način izrabljajo, trpinčijo in pobijajo. Pij X. je južnoameriškim škofom poslal posebno pastirsko pismo, v katerem jih poziva, naj z vsemi močmi nastopijo v obrambo Indijancev. — Naslov profesor bodo mode odslej v Avstriji dobiti tudi ženske učiteljske moči na dekliških licejih. — Iz- 1 a m jc v naši državi dobil postavno priznanje kot verska družba. — Naša vojna uprava je lani prekoračila proračun za 64 milijonov kron. — V obrambo istrske obali namerava baje mornarična oblast na raznih točkah postaviti velike štaeijske vojne ladje. — III. zlet češkega Orla se 11. t. ni. vrši v Kromčfižu. Čehi imajo sedaj že nad 10.000 članov in članic Orla. Za izlet v Kromčfižu se je priglasilo 1000 Orlov v kroju, za telovadbo pa 1500. — HO.000 naročnikov .ie s i. t. m. dosegel naš ljudski list »I) o m o i j u b«. Slava! — Za most čez Krko pri Straži je. ministrstvo za javna dela dovolilo 30.000 K državne podpore. — Novo planinsko kočo so 4. t. m. otvorili na Vršiču med Prisojnikom in Mojstrano, IliBO m visoko. — Na BI e j ls k i Dobravi je bruhnil na dan gorak ž v ep len vrelec. Veščaki bodo preiskali, če je primeren za zdravilne kopelji. — Kočevska posojilnica je skenila likvidirati; a treba bo napovedati koukurz. — P o d z v e z a Orlov za Koroško se jc 4. t. m. ustanovila v Celovcu. — Za župana v Celovcu je bil zopet izvoljen dr. Metnitz. — Slovensko čebelarsko društvo za Spodnji Štajcr priredi od 15. do 19. septembra letos čebelarsko razstavo. — V ljutomerskem trgu grade vodovod. — Novo orožniško poveljstvo se ustanovi v Mozirju za sodna okraja Vransko in Gornji-g rad. — Nemci so kupili Krollovo kitttttli« v Cirknici pri št. 11 ju v Slov. goricah. ^-Novo luteransko cerkev nameravajo zidati v Št. Ilju v Slov. goricah. — To f.a je opu-sto&Ia H a l-o-z e;. prizadeti so zlasti kraji od 'Ptujske gore čez Sv. Barbaro, Zsvrč, Rogatec, Zetale, Črmožiše do hrvaško-štajerske meje. — Toča je potolsko v B i r k f e 1 d u na Srednjem .Štajerskem. — Oblak se je utrgal nad Konjicami; škoda na cestah in polju jc velika. — Strela je udarila v skedenj pri O.cčku v Tokačevem blizo Rogaške Slatine tel' omamila gospodinjo in dva čevljarska vajcnca. Ženo je čeček še rešil iz gorečega skednja, dečka sta, pa zgorela. — Toča je pobila v Sto-žlSču pri Podbrdu na Goriškem. — Toča je pobila Trško goro in vse polje do Novega mesta. — Na Krnu nad Kozljakoin na drežniški strani so niinolo nedeljo vojaki alpinci trgali očnice (planinkc); pri tem je vojak Anton Pire, doma iz Nove vasi pri Mariboru, padel 50 ni globoko in se u b i 1. — Vlak j c raztrgal skladiščnega, delavca Henrika Pctriča v Knit-telfeldu. — Požar je 20. m. m. v Hi n j ah uničil petini posestnikom oseni poslopij; zažgali so otroci. — Velik požar je 7. t. m. razsajal v vasi Kleče t, občine Žužemberk; sedmim gospodarjem so pogorele štiri hiše, IG gospodarskih poslopij in 12 shramb z vsem, kar je bilo v njih. Škode jc krog 20.000 kron, zavarovalnina je. le nizka. — Umrli so: v Radečah pri Zidanem mostu vpokojeni župnik Vincenc Kolar. Nahajal se je na počitniškem potovanju ter ga je tu dohitela nenadua smrt; »Tu je lepu ud tebe, Franci; kar se tega am tiče, te morm že puštatat. Al pr nas je drgač, pr nas u Iblan. Mi ta reč na uzamema tku za resn gor, kokr b edn sodu, če šliš naš razsajajne. Mi holt zatu razsajama, de pukažema iz tem soj rodalubje in naprednast. Luba duša, iz kmu čma pa pukazat svete, de sma. napredn Sluvenci?! Na nos nima nubedn zapisan, de je napredn rodaljub, kokr veš. Iz sojem roda lubnem djajnem? Pe na z luč! Pe-stima raj tu! Astn, če misleš, de b s iz nemškem peram na mogla žeja pu-gasit, pa se pumujiva mal in stopva ke du »Narodnga duma«, sej ni glih tku deleč. U »Narodnmu dume« uva pa gvišn pustrežena iz peram iz kašne sluvenske pirprajarije, ke u »Narodnmu dume« ne morja predajat že zatu ne nemškega pera, ke je holt »Narodn dum« in pa ke jo bert edn ta nar huj-seh Sluvencu, predsednk »Slauca« in Buhve kua še use.« »Astn pa, pejma! Jest um že soja žeja tud du »Narodnga duma« prnesu, če prou tešku. Pa za narudnast člouk ze žiher kej putrpi.« In šla sma; pu pot sma sc pa menila use sorte nove in stare reči. tku de nama je tku hitr čas meniu, de še zamerkala nisma, kdaj sva stala pred »Narudnem dumam«. »Ti, Pepef Pa jest um use glih preh Prašu. kašn in čegau per točja, predn ga uva naročla, kc Iblančani ste en čudn folk in vam ni prou nič za zaupat, de b nazadne še u »Narodnmu dume« na tučil kašn septembr pir«. »Buli na przaden, de b kej tacga, prašu! Veš, de b se berte, ke je tak hud Sluvenc, tu tku fržmagal, de b naj znou nazadne še vn lifrat. Lepu te prosm! »Narodn dum« pa september pir! Kua t u glava ne pade! A s prsmojen?« »No, 110; nekar skc preveč na žen! Pa na bom, no pa na bom prašu. Sam hitr not. stopva, ke jest sm že tku žejen, de se m kar nuge šebeja!« In prjeu me je za pucl pajzdha in me uleku iz saba u štarija, zravn se je pa tku frdehtik režu, de sm s že kar naprej mislu, de ma kašne muhe u glau. Ke stopma notr in nama prteče kelnarca nasprut, ke glih ni mola nubenga za pustrečt, pa ta mrcina ud enga Franclna —- jest mu na morm dobr rečt — ta peni praša kelnarca, kašn per da maja, če prou je men ublu-bu, de me na 11 plameru iz takmo upra-šajnam. »Cist frišn; glih zdela sma ga nastani!« pusmehlala se je kelnarca tku srčkan, de sa m kar skumine stupile u zube. »Tu že verjamem, pa jest tku mi-slem, iz kure pr a j arije ga mate?« »Prajarija »Union« nas zalaga iz nim, kokr use ta bulš sluvenske šta-riie u Iblau, u kere zaliaia naša sluvcn'- ska lieršoft,« udrezala se je kelnarca, Franci me je pa pr tem tku pud rebra sunu, de sm kar zacvilu: »A s vidu, Pepe! Kua pa prauš na tu?« »Jest nč, Franci!« »Jest tud nč,« prtrdu jc Franci, se zasuku na pet in me uleku za pud-pajzdha vn iz štarije, kokr preh not. Med vratem se je pa šc enkat nazaj ubrnu in reku kelnarc, ke jc tku začuden gledala za nama: »Gespudična, na zamerte in pršparite šc ta pir, ke sma ga midva mislla izpit, za vaša napredna sluvenska lieršoft. Buli jm ga pu-fegni!« in zalaputnu je urata za saba. »Kam pa zdej?« prašu me jc Franci, ke sma stala spet zuni pred ta »Narodnem dumam« in sc nisma vedla kam ubrnt. »Pa stopva h »Figuc«. Tam uja mel pa prou gvišn kašn sluvensk pir. Čez »Figučuva« štarija ma sam gespud Knez za guvort, in gespud Knez jc ve-lek rodalub, sej ga mendc puznaS,« svetvu sm jest, ke sm že tud ratu pu-šten žejen. »De je gespud Knez velek, tu že vem; čc je pa tud rodalub, tu uva pa hmal vidla. Pa pejma h »Figuc«. Na kašn pir sva naletela pr »Figuc«, u pa prhodnč puvedu Boltatu pepe iz Kudeluga. v Hočah pri Mariboru 611etni Josip Rojko, odličen pristaš S. L. S.; v Loki pri Zidanem mostu Anton Kajtna, šolski načelnik in bivši dolgoletni župan; v Sniolniko pri Puščavi (na Štajerskem) mnogoletni občinski tajnik Ivan I.am-preeht; na Vranskem SUetna gdčna. Marija Lukman. sestra letošnjega novomašnika Frana Lukmana in sorodnica profesorja dr. Fr. Lukmana v Mariboru; v Šmartnem pri Celju veleposestnik Franc Itauišak, star Ii6 let; v Gradcu vpokojeni poštni kontrolor Franc Lončar; v graški bolnišnici 151etna hčerka Ljudmila celjskega mesarja Ljudevita Koserja; v Sevnici ob Savi Siletni vpokojeni inženir Anton Smrcker. — V e 1 i k a rudniška nesreča se je pripetila v Bochumu na Nemškem; 8. t. m. je ob 11. uri dopoldne nastala strašna eksplozija, vsled katere je nastal požar in se je velik del rova porušil. Po zadnjih vesteh je mrtvih 140 rudarjev. — Na kozah je obolel nek moški na Dunaju. — Iz mrhovine, ki jo je dobival z Ogrskega, jc mnogo let delal klobase i 11 prodajal graški prekajevalec mesa Ludovik Farendl. Nedavno so njegovemu nečednemu poslu prišli na sled in ga zaprli. Da je moral imeti mnogo na vesti, kaže to, da se je sam sodil in se v zaporu obesil. — Velik požar je v Peterburgu uničil del mesta Petrovski Ostrov; pogorela je med drugim palača Petra Velikega s številnimi dragocenimi zgodovinskimi spomin,'* ki. Skupna škoda znaša veliko milijonov. Godovi prihodnjega tedna. 11. nedelja: 11. pobink. Tiburcij, muč. 12. ponedeljek: Klara, dev. 13. torek: Ilipolit in Kasijan. 14. sreda: t Evzebij, spoz. 15. četrtek: Vnebovz. M. D. (Vel. Šmaren). Iti. petek: Rok, spozn. 17. sobota: Libcrat, muč. TrZlSke novice. t Volitev župana. Včeraj, v petek, je bil za naš trg zgodovinski dan. P o nekaj stoletjih je zasedel županski stolec Slove ne c. Volitev, je vodil v navzočnosti gosp. okrajnega glavarja Schitnika starosta odbornikov g. tovarnar Gassner. Izvoljen jc bil s trinajstimi glasovi (pet Nemccv je oddalo prazne glasovnice) pristaš S. L. S., g. tovarnar Franc II r š i č , iz znane narodnokatoliške rodbine Kajctano-ve. Za županovega »amestnika je bil izvoljen z vsemi 18 glasovi naš somišljenik g. Luclovik Grasmaier, za občinske svetovalce gg. Franc Deu, Matija Marinček in Jožef Klofutar. G. župan se je zahvalil za izvolitev in obljubil strogo objektivnost vsem strankam nasproti. G. tovarnar Gassner se je zopet pritoževal nad »krivičnim« volilnim redom, ki ga je napravila S. L. S. in se zahvalil odstopivšemu g. županu Mal-lyju in občinskim svetovalcema Goekna in + Bortolottiju. Končno je storilo novoizvoljeno starešinstvo obljubo vpričo g. glavarja, ki je v krasnem nagovoru obljubil svojo pomoč občinskemu odboru in priporočal grad bo toli potrebne klavnice in nove šole, oziroma temeljite poprave sedanje, da bo odgovarjala) vsem zdravstvenim zahtevam. t Shod kmečke zveze se je vršil niinolo nedeljo v gostilni pri Kerinu. Do-šlo je lepo število kmetov iz Doline, Loma in šsntanske doline. Na shodu je govoril deželni poslanec gosp. župnik Piber o delovanju deželnega zbora v korist kmečkega prebivalstva, zlasti o pašnikih, ki so tucli za našega kmeta velikega pomena. Po shodu so volilci izražali gospodu poslancu razne želje. Shod je soglasno izrekel g. poslancu zaupanje in zahvalo za poročilo. t Izleta tržiškega Orla v Velesovo se je udeležilo dne 4. t. m. devetnajst Orlov v kroju. Odsek izreka g. župniku Brešarju zahvalo za vso naklonjenost, ki jo je pokazal izletnikom. t Vojaški nabor za tržiški sodni okraj bo v ponedeljek, dne 19. t. m. pri Bastelju. t Nesreče. Prste je polomil stroj v Mallyjevi strojarni delavcu Antonu Golob. — V papirnici Molline je voz nevarno poškodoval delavko Močnik. —> Delavca Ivana Bedino je žena spremljala v bolnišnico. Na kolodvoru v Ljubljano ji je umrl. Prepeljali so ga v mrtvašnico k sv. Krištofu. — Prva dva ponesrečenca se nahajata v ljubljanski bolnišnici. V enem tednu kar trije žalostni dogodki. Idrijske novice. i Premeščen je iz Idrije v Mosd (Bnix) na Češkem c. kr. rudniški nad-komisar Klem. Pcr.co. Gospod nadko-misar bo zapustil tukaj najboljše spomine na svoje delovanje. Pod njegovim vodstvom je bil Jožefov šaht ves prenovljen in moderno preurejen. Delavci so se brez razlike stranke vedno z zaupanjem nanj obračali. V službi je imel precej ueprilik, zlasti ko je v jami par let, nagajala voda. Premagal pa je vse težave. Leta 1911 je bil izvoljen v drugem razredu za občinskega odbornika ter se je v odboru pridružil klubu Slovenske Ljudske Stranke. Obilo uspehov tudi na novem mestu! i Vlomili so dn&l*j neznani tatovi ponoči od U. na 7. avgust v pušico pri znamenju »Marije Pomagaj« v »vi-žah« poleg gospodinjske šol«, y< puSici je utegnilo biti kaj vinarjev čez krono. Tatovom pridejo gotovo na sled, ker ne stoji znamenje v kaki samoti, ampak sredi hiš. i Razgovor za trasiranje železnice Škof ja Loka—Žiri se je vršil dne 7. avgusta v občinski hiši žirovski. Prišli so k razgovoru zastopniki vseh krajev med Škofjo Loko in Idrijo. Od c. kr. rudniške direkcije sta bila navzoča rudniška svetnika Pirnat in Šotola. Sestavil sc je odbor, v katerem so zastopani vsi kraji med Soro in Staro Loko ter Žirenci. Za Poljansko dolino bi bila železnica velika dobrota. Kaj pa Idrija, ali pride kdaj na vrsto? i Velik vihar je bil v Idriji in okolici dne 7. in po noči 8. avgusta. Treskalo in grmelo je od sile in kar naprej. Strela je udarila v sredo zvečer ob pol ,7. uri v Čckovniku v hlev posestnika Jakoba Črnologar in mu ubila par volov. Moža obiskuje nesreča za nesrečo. Ubita vola sta bila vredna 800 K. Strela je bila vodena ter je predrla skozi zicl, vžgala ni. i Avtomobil Sicherlov vozi po temle redu: Izpred kolodvora v Logatcu odhaja zjutraj ob 7. uri in popoldne ob 2. uri 20 minut ter prihaja v Idrijo ob 8. uri 40 minut zjutraj in ob 4. uri popoldne. Iz Idrije odhaja ob 9. uri dopoldne in okoli 5. ure popoldne ter prihaja na kolodvor v Logatcu ob pol 11. uri dopoldne in okoli 7. ure zvečer. Avtomobil ima dvojno voznino. Pi*i šoferju in v zaprtem kupeju se plača za vožnjo eno postajo 1 K 50 h, dve postaji 2 50 K, tri postaje 3.50 K. Postaje so: Idrija, Godovič, Hotedršice, Logatec. V Idriji se ustavlja pred Didičevim hotelom in »Pri črnem orlu«. V Logatcu sc ustavi na željo blizo glavarstva in pred Kramarjevim hotelom. V oddelku za blago so tudi sedeži ter stane vožnja eno postajo 1 K, dve postaji 1 K 50 h, tri postaje 2 K. Sedaj imamo avtomobilsko zvezo z vsemi bolj rabljenimi vlaki. Kdor gre iz Ljubljane zjutraj s poštnim ali brzovlakom, bo ob 8. uri 40 minut že v Idriji, in kdor želi rabiti dopoldanski brzovlak na Dunaj, odpelje se iz Idrije lahko šele ob 9. uri. Petkrat iz Idrije, petkrat v Idrijo — je že nekaj! Če bi prišlo kdaj še do avtomobilske zveze s Sv. Lucijo, bomo pa že precej na dobrem. i Živinozdravnika od marca 1. 1908 nismo imeli. Pri zadnji občinski seji dne 26. julija je prišla ta zadeva kot ena glavnih točk na dnevni red. Sprejet je bil predlog: Iv plači deželnega živinozdravnika s sedežem v Idriji prispeva deželni odbor letnih 1000 kron, mestna občina pa 1200 kron. Razen tega mu občina da šc 800 kron na leto, da bo deželni živinozdravnik opravljal posle tržnega nadzornika. Jeseniške novice. bo, ker še vedno rad nekoliko porogo-vili! j Liberalci na Koroški Beli so šc sedaj tega mnenja, da bi bili lahko ob-struirali volitev tamošnjega župana. Ker so jih naši poučili, da po novem volivnem redu to ne gre več, pa vpijejo po »Narodu«, da se naši manj spoznajo na postave, kakor Šroncova Mina. Mi pa pravimo, da je Šroncova Mina pravi jurist per excellencc v primeri z našimi liberalci! j Visoka gosta. Pretekli teden sta se peljala z avtomobilom ministra Trnka in Dlugosz prav do Sv. Križa v Rov-tah, odkoder sta šla na Golico. Ne vemo, če je bil že kdaj avtomobil pri Sv. Križu, ki leži 900 m nad morjem. Ministroma je silno ugajal divni razgled z naše lepe Golice. j Vojaki. Pešpolk vitez Milde št. 17 (naši kranjski fantje) bo kantoniral na Jesenicah prihodnji teden. V nedeljo, dne 18. avgusta, ob priliki rojstnega dne presvetlega cesarja, bo imel sveto mašo na prostem. j Romanje in izlet na sv. Višarje pi'iredi ženska in dekliška Marijina družba ter ženski odsek delavskega društva v četrtek, dne 15. t. m. Odhod z Jesenic ob dveh popoldne, povratek v petek, 16. t. m., popoldne. Dekleta in žene, pridružite se! j Osebne izpremembe. Odšel je z Jesenic g. kaplan Ivan Šcsck na svoje novo mesto v Kočevje. Delavsko društvo se je preteklo nedeljo zvečer ocl njega prav srčno poslovilo. Na njegovo mesto je došel g. Matej Zbontar s Koroške Bele, katerega prav tako srčno pozdravljamo! j Do velike misli se je povzpel zadnjo soboto »Narodov« dopisnik, ki trdi, da »Slovenec« zato napada Pongratza, »da bi prestopil v falirano klerikalno stranko«. Kolosalna misel! Naj se gospodje liberalci nikar nc bojijo zanj, mi jim ga privoščimo, ker ne maramo, da bi v naši stranki tako rogovilil, kakor je v liberalni. To je edina zasluga, ki jo ima Poingratz v svojem nesrečnem političnem življenju; pa smo mu zanjo tudi hvaležni. Zato ga prosimo, naj ostane tam, kjer je. Ako pa se ga včasih nekoliko dotaknemo, storimo to le iz usmiljenja, ker tako milo o sebi toži, češ, »da je tako brez sledu izginil z jeseniškega političnega obzorja, kakor Hribar z ljubljanskega magistrata«. To so njegove besede! Ako se ga torej včasih nekoliko spomnimo v politiki, mu izkazujemo le veliko uslugo, katere od nas ni nikdar zaslužil. Pa naj fužinska le ravnokar izšla z zelo raznovrstno, zanimivo vsebino in mnogimi slikami. Dobiva se skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v »Katoliški bukvami", prodajalni „Katol. tisk. društva", dalje v trgovini Anton Krisper, Vaso Petričič, F. M. Schmitt in Iv. Korenčan; v Trstu: prodajalna „Katol. tiskov, društva". — Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si usiljevati drugih pratik. Štajerske novice. š Celje. Jutri v nedeljo bo mil. g. knez in škof blagoslovil kratino prenovljeno cerkev oo. kapucinov. Cerkev je zelo povečana in jo je krasno preslikal italijanski slikar Berti. Blagoslovljena bosta nadalje dva krasna kame-nita oltarja v stranski kapeli,.katera je izdelal kamnoseški mojster Čamernik v Celju. Pred cerkvijo je vse krasno okrašeno z mlaji in venci. — V Celju zboruje danes in jutri v nedeljo Zaveza jugoslovanskih učiteljskih društev. š Zopet se je streslo! Slovenci so zopet naskočili eno nemčursko trdnjavo v najbližji mariborski okolici. Pri občinskih volitvah 8. avgusta v občini Gradišče, župnija Sp. Sv. Kungota so naši pristaši naskočili nemčursko trdnjavo tako spretno, da so se nemšku-tarjem hlače tresle. Natančneje prihodnje. š Velik mladinski shod se vrši v nedeljo, dne 1. septembra na Čreti pri Vranskem. Govorita gg. poslanec dr. Korošec in profesor dr. Hohnjec. š Jutri v nedeljo vse v Št. Jur ob južni železnici! Vrši se tam velika ' Slomškova slavnost Orlov. Spored slavnosti je sledeč: 1. Sprejem gostov na kolodvoru (prihod vlakov: iz Celja ob 9. uri 55 minut, iz Maribora ob 10. uri); 2. ob pol 11. uri pridiga in sveta maša (pridiguje organizator mladine, vlč. g. dr. Hohnjec); 3. ob pol 12. uri slavnostno zborovanje štajerskega Orla v dvorani Katoliškega doma; 4. ob pol eni uri obed v določenih gostilnah; 5. po večernicah nastop in telovadba štajerskih in kranjskih Orlov na travniku posestnika F. Gerzina; 6. ljudska veselica, govori, godba, petje in druge zabave. — Slavnost bo največja, kar se jih je kdaj vršilo na Spodnjem štajerskem. š Nova nemška šola v Pesnici, za ktero se zbira denar od lanskega leta, je baje gotova stvar, ker je obljubil šulferajri svojo pomoč. Zidala, se bo prihodnje leto na posestvu Jožefa Hoj-nik v občini Ranča pod imenom »Otto-kar Kernstock-Schule«. Pristnih nemških otrok bo tukaj komaj za eno šolsko klop. š Razpis učiteljskih služb na ljudskih šolah v političnem okraju Celje. Na drugem razredu v Letušu, III. Kr. razr., Kr. šolski svet Braslovčc, mesto nadučitelja; na III. razr. v Pristovi, III. Kr. i-azr., mesto učitelja ali pa učiteljice; na 4. razredu na Rečici, II. Kr. razr. mesto učitelja s prostim stanovanjem; na 3. razredu na Dolu, III. Kr. razr, mesto učitelja definitivno ali pa provi-zorično. Pravilno opremljene prošnje do 10. septembra 1912 na dotični krajni šolski svet. Š Zmaga. V Sromljali pri Brežicah so pri občinskih volitvah dne 7. avgu-sla zmagali na celi črti pristaši S. L. S. š Električna centrala v Ptuju. Elek-trično Centralo, ki bi imela 65.000 konjskih sil, bodo , napravili na Dravi med Ptujem in Ormožem. Elektriko hočejo rabiti za celo štajersko in napraviti nje prenos na 240 km daljave s 110.000 volti napetosti. Ustanovilo se je društvo Petovia za izrabo te velikanske vodne sile. š Smrtna kosa. V Vojniku pri Celju je umrl g. Franc Majcen, p. d. Luks, v 67. letu starosti. Bil je zvest naš somišljenik. — V Št. Jurju ob Taboru je umrla posestnica M. Košenenč. š Umrl je v vranski župniji 6. avgusta 82Ietni Gregor Kars. Rajni je bil kljub svoji starosti vedno zelo vnet pristaš S. L. S. in je ob zadnjih volitvah daleč s hribov prišel na volišče za našega kandidata in še celo agitiral je za dr. Korošca. N. v m. p.! š Turistovska sezona v Savinjskih planinah se letos jako živahno razvija. V kamniški koči in Frischaufovem domu je bilo že nad 150 obiskovalcev, tudi v Kocbekovi koči okolu 50. Naleteli smo v gorah že na Čehe, Hrvate, Nemce in Slovence. Veselo je, da so se začeli za naše gore zanimati tudi Hrvatje. š Mariborske novic*:. Ustanovitev sadnega kartela za S p. Štajersko. V Mariboru se je vršil sestanek trgovcev s sadjem. Izrazili so nekateri misel, da bi se ustanovil za Sp. Štajei-sko s pomočjo enega denarnih zavodov v Mariboru sadni kartel za Sp. Štajer. Ta denarni zavod bi oskrboval ves denarni promet in vodil prodajo sadja. Nadalje bi sc ustanovila v Mariboru tudi pisarna, ki bi trgovce o cenah in prodaji sadja poučevala. Do ustanovitve na omenjenem sestanku še ni prišlo. Veletrgovci so se izjavili, da se bodo glede cen od časa do časa sporazumeli. — Nova davkarija. Palača nove davkarije ter okrajnega glavarstva je malodane zgotovljena. V kratkem se bode pričelo z napisi. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, se hoče Slovence ociganiti s tem, da se bode uporabila sama nemščina. Slovenci moramo to o pravem času preprečiti, kajti zamujeno se ne da več popraviti. — K s 1 u č a j u Š o b e r se nam poročajo še sledeče podrobnosti: 68 let stara dekla Šober iz Gačnika, ki stanuje pri svoji hčeri gostilničarki Šau-perl v Studencih, je prinesla preteklo nedeljo v neki pletenki večjo množino prekajenega mesa na mariborski trg. Tržni nadzorovalni organi so konstati-rali, da jc bilo meso že gnilo, da je smrdelo in ni bilo več za rabo. Pri zasliša-vanju je Šober povedala, da je njena hči minuli teden zaklala svinjo in dala večji del mesa v dim. Vsled vročine pa se je meso pokvarilo in ker ga ni hotela porabiti za goste, ga je poslala na trg, češ, se bo žc pi'odalo. — Nepoboljšljiv je 191etni krojač Miha Šel iz Dobrenka. Že večkrat je bil radi tatvine kaznovan. V Mariboru so ga zdaj zopet zaprli, ker jc kradel kolesa. š Požari. Iz Ptuja: V eni zadnjih noči je nastal pri posestniku Andreju Levičniku v Markovi ogenj, kateri je popolnoma uničil hišo, gospodarska poslopja, živinjske in svinjske hleve, vso krmo ter poljsko orodje. Zgorel je tudi večji znesek denarja. Posestnik Levičnik je pri gašenju dobil težke opekline na desni nogi. Škoda znaša 3000 K, Levičnik pa jc zavarovan samo za 400 K. Kakor je orožništvo dognalo, je baje zažgal Levičnikov oče iz maščevanja, ker je nasproti sinu izgubil neko pravdo. Po zažigu jc neznano kam pobegnil. — Dan na to je strela užgala hišo kmeta Izidorja Palsa v Ju-rovcih, ktera je popolnoma zgorela. — V Št. Janžu na Vinski gori so imeli hudo nevihto. Na Selu jc udarila strela v Breclnovo gospodarsko poslopje, ktero jc pogorelo. Le z največjim naporom so rešili živino ter branili sosednje hiše ter celo vas pred požarom. — V Zavodnjem pri Šoštanju so enega zadnjih večerov pogoreli hlevi na Brežni-kovem posestvu. Zažgal je nek mali otrok. — Klopce. Ogenj je uničil hišno in gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Šlambcrger na Klopcah blizu Maribora. Škoda jc velika. Kako je ogenj nastal, ni znano. š Huda toča je klestila ob priliki zadnje nevihte v Črni gori pri Ptuju ter bližnji in daljni okolici. š Strela je udarila ob priliki zadnje nevihte v Makolali pri posestniku Štefanu Sobinu. Posestnik, njegova žena in otroci so sedeli, ko je udarilo, skupnj pri mizi. Električna iskra je švigala po sobi, nc da bi bila katerega kaj poškodovala, ali da bi napravila kako drugo škodo. Tudi užgalo se ni. š Obesil se je pri Sv. Ani blizu Cmureka posestnik Alojz Senekovič dne 5. avgusta. Bil je hud žganjepivcc. Tudi malo pred samoumorom se je napil žganja. Še očeta je hotel poprej z nožem zaklati, a so mu to namero preprečili. Obesil se jc na podsti'ešju svoje hiše. Žganje, žganje, kaj delaš? š Nesreča. Na postaji Brezno ob koroški železnici jc 6. t. m. 581etni po-sestnik Ignacij Kotnik vsled neprevidnosti zašel med dva vagona, ki sta ga tako stisnila, da je imel pet reber in hrbtenico strto ter drobovino hudo zmečkano. Čez par ur je umrl. Bil jo naš mož. Svetila mu večna luč! Primorske vesli p Kdo je proti puljsklm škandalom nastopil? Lah Anton Verdier piše v št. 30 »Oesterreich Ungarn« o pulj-skih škandalih. Pravi, da laški muni* cipiji občine ob istrski obali nalašč zanemarjajo, da bi se mornariška moč Avstrije ob Adriji ne utrdila. V Pulju so občinski očetje in uradniki kradli po geslu, da se naj denar razdeli med la^ škonacionalno kliko, v Trstu pa po mnenju pisca ni nič boljše, ker i tu de-, nar davkoplačevalcev izginja v žepe vodilnih oseb, samo da znajo bolj prikrivati. Avstrijska vlada je te razmere že davnej slutila, toda iz ozirov do laških nacionalcev, zlasti pa do Italije, ni nastopila. Zaslugo, da se je končno vendar vmes poseglo, ima puljski pristaniški admiral Ripper, kateri je nasproti vojnemu ministru v svoji vlogi izjavil sledeče: »Ako bo v Pulju sleparski in tatinski mestni upravi še nadalje dovoljeno Vse javne naprave mesta, zlasti oskrbo s plinom, vodovod, tlakovanje cest in vsa javna poslopja nalašč zanemarjati in vse prebivalstvo moralno korumpirati, potem ne morem jaz dalje nositi odgovornosti za varnost vojne lu< ke!! Vojni minister je nato posredoval pri ministrskem predsedniku in ministru za notranje zadeve, da se je to uva-ževalo in tudi minister zunanjih stvari naposled ni mogel ugovarjati, da se v Pulju napravi red. — Govori se, da gotovi krogi zelo delajo na to, da bi se tistih 31 obtožencev, ki pi-idejo zavoljo puljskih sleparij pred poroto, oprostilo. Upajo, da bodo porotniki vsi Lahi. p Laška liberalna stranka propada. Strahoviti polom puljskega gospodarstva in sploh vsi politični dogodki zadnjega časa so zadali nekdaj vsegamogočni laški liberalni stranki smrtni udarec. Glasilo istrske laške liberalne stranke »Idea Ita-liana« vzklika v uvodniku 8. t. m.: »E trisle, immensamente triste!« — »Žalostno je v naši stranki, neskončno žalostno.« List meni, da ga ni človeka v stranki, ki bi se zavedal, da jo čaka katastrofa. Na eni strani ji pripravljajo smrt Hrvati, na drugi laški krščanski socialci. E triste, immensamente triste! p Premoženje cerkvenih bratovščin zapravljeno. V Polaer Tagblattu« čitamo: Dokazano je, da so izginile v Pulju velike svote na škodo cerkvenih bratovščin in konfraternitet, katerih uprava je bila poverjena občinskemu uradu v Pulju. Razen tega se je občini dokazalo: 1. Uprava premoženja bratovščin in konfraternitet je bila v zadnjih desetih letih pomanjkljiva in protipostavna. 2. Obračuni, ki so prihajali deželnemu odboru v pregled in presojo, vsebujejo postavke kakor izplačane strankam, dočim niso dobile stranke niti vinarja. Na ta način so bili zakladi, določeni za dobrodelne namene, oškodovani za mnogo stotin kron. 3. Dajala so se privatnim osebam visoka posojila brez zadostnega hipotekarnega jamstva. Nekatere bratovščine so izgubile na ta način na tisoče. 4. Odpisovale so se kakor neizterljive tirjatve, ne da bi bili poprej zahtevali informacij pri dotični krajni občini in župniji. Tako se je godilo, da so se odpisovale tudi izterljive terjatve; 5, Upravni stroški so previsoko zaračunjeni. 6, Slednjič navajamo še okolnost, da so dotične občinske uprave in župnije svoje-dobno, dolgo pred občinsko krizo, opozorile na vse te nepravilnosti, da pa niso dobile nikakega odgovora, niti se ni ustreglo njihovim pravnim zahtevam. — To je bila lepa roparska luknja, ta Puljf p Odmevi gospodarstva kamore. V četrtek se je vršila pri rovjnjskem sodišču razprava proti prejšnjemu delovodju v puljski plinarni, Brozini. Obtožencu se je dokazalo, da je uporabljal pri delu svoje lastne hiše mestne delavce, seveda na mestne stroške in da si je prilastil za sej3® in svojo hišo kar cele vozove materijah; ki je bil mestna last. Imel je doma tudi instalacijsko delavnico, v kateri jc uporabljal večinoma le materijal, ki je bil last mestne plinarne. Za vse to je bil obsojen na šest mesecev težke ječe. Drugega obtoženca, delavca Zajca, kateremu je sodišče prisodilo tri tedne strogega zapora je smatrati kot žrtev Brozine. Ta delavec se je dal od Brozine zapeljati, da je govori pri sodišču neresnico, ker je prvotno iz povedal, da ni pri Brozini nikdar delal m stroške mestne plinarne, medtem, kt> « preiskava dognala, da je v islini delal pri obsojencu Brozini do 90 dni, za kar jc vlekel plačo od mestne plinarne. To so odmevi gospodarskih talentov laško-liberalne kamore na puljskem municipiju, kateri tvorijo pa šele sačetek, ker glavni grešniki pridejo šele na vrsto. pOsebna vest. Inženir Josip Pavlin, stavbeni pristav pomorske vlade v Trstu, je poklican v ministrstvo za javna dela. p Goljuf v Trstu. Iz Trsta je pobegnil Žiga Neumann, lastnik menjalnice. Izvršil je nebroj goljufij. Nad premoženjem je proglašen konkurz. p Velika nesreča na vojni ladji. Na vojni ladji »Gaa«, ki se nahaja sedaj v dalmatinskih vodah pri velikih mornaričnih vajah, se je dogodila v sredo strašna nesreča, kateri je podleglo troje nadebudnih življenj. Imenovanega dne je razpočila neka cev pri stroju, kar jc imelo za posledico, da jc začela velikanska množina para uhajati. Pri tcin jc para opekla tri podčastnike tako hudo, da sla dva takoj umrla na z.adobijenih opeklinah, tretji pa je v četrtek istotako umrl radi težkih zadobljenih opeklin. p Vojna ladja »Najade« bo tc dni zopet odplula proti Dalmaciji s komisijo za preiskavanjc Adrije na krovu. C. in kr. mornarico bo zastopal linijski kapitan pl. Keslitz. Koroške novice. k Dunajski tovarnar Scholler ponesrečil na lovu. Dne 8. avgusta popoldne ob 5. uri je šel znani tovarnar Scholler iz Dunaja z gozdarjem Alojz Pošlep iz Trbiža na lov v Trtinji log pri Žabnicah. Krenila sta na desno od navadnega pota v tako-imenovani »hudi graben«, ki se nahaja okrog tri četrt ure hoda iz Žabnic. Ko sta se vračala okrog 7. ure in se je začelo žc nekoliko mračiti, zasliši gozdar Pošlep krik za seboj. Tovarnar Scholler, ki se jc plazil za gozdarjem po precej strmi strugi navzdol, je namreč zdrknil — bila je zemlja mokra — ter pobil tudi gozdarja. Oba dva sta zdrknila dol, a gozdar sc je k sreči vjel na nekem grmovju, Scholler pa se jc prckucnil čez njega ter nekaj metrov pod Pošlepom padel v neko mlako. Sreča je bila, da je vsaj Pošlep ostal nepoškodovan. Spravil jc potem Schollerja z velikim trudom in naporom v dolino na pot. Medtem se jc stemnilo in gozdar Pošlep je takoj poslal v Žabnice k Ehrlichu po voz. Ob pol 9. uri zvečer jc šel Anton Ehrlich z hlapci in z vozom po ponesrečenca. Ta jc padci tako nesrečno, da si jc v rami zvinil levo roko in jo zlomil. Nadalje je dobil nekaj ran na glavi ter bržkone tudi nekaj notranjih poškodb. Zato je bil transport kljub največji previdnosti jako otežkočen. Pot v Vrtinji log je precej slaba in tudi od hudournikov precej izprana. Zato so morali voz črez kamenje in struge vzdigo-vati in nositi, kajti vsak sunek je povzročil ponesrečencu neznosne bolečine. Ob 11. ponoči so ga pripeljali v Žabnice, potem so ga odpeljali takoj na Trbiž, kjer jc ponesrečenec dobil prvo zdravniško pomoč od dr. Kobana. — Mimogrede omenimo, da je škandal za Trbiž, da je zdaj tam za cel okraj samo en zdravnik! Župan Drey-horst! kje pa ste? Storite svojo dolžnost! k Sodnijska imenovanja. Sodnik Ka-rol Schwarz v Kočah jc prestavljen v Hartberg na Štajerskem, v Koče pa pride dr. Madile. Avskultant dr. Zigeuncr pl. Blumendorf jc bil imenovan za sodnika v Celovcu. k 200 stanovanj je v Celovcu praznih, Iter se ljudje vsled visoke stanarine naseljujejo rajše po predmestjih. k Nad 400 oseb se je oglasilo v sekov-ski škofiji za evharistični kongres. Zmede v Turi. Mladoturki sc udajajo usodi. Mladoturški odbor je opustil svoj načrt, da proti sedanji vladi sestavi mladoturško vlado, ker ne veruje, da bi to Mladoturkom zopet pomagalo na noge. Maršal Riza paša jc mora izplačati Mladoturkom kot vojni minister 200.000 funtov. Nc ve sc še, zakaj so Mladoturki ta denar porabili. Zdaj zahteva Riza paša, da morajo Mladoturki to vsoto vrniti državnemu zakladu. Albanci ne nameravajo prodirati proti Skoplju. V Prištini so zahtevali, da naj Turčija odločno nastopi proti balkanskim državam. Zahtevajo tudi, da naj se ustanove posebni bataljoni, ki naj bi stražili turške meje. Posvetovanja albanskih voditeljev v Prištini so sc udeležili tudi vodi-clji Srbov. V Bulgariji pa šc vedno hudo vre. V Kopriiliju nastopajo bulgarski četaši. Obnovljeni bulgarski makedonski odbor jc pričel 8. t. m. zopet poslovati. Izvolili so vodstvo in odseke. Tiskovni odsek mora resnično o dogodkih v Makedoniji obveščati evropsko časopisje, vojni odsek pa mora skrbeti, da imajo bulgarski četaši v Makedoniji dovolj streliva in živil, Pose-oen odsek nabira četaše v Bulgariji. Ko f.® dognala bulgarska vlada, kaj da je skleni makedonski odbor, jc zaprla vse ceslc in pota, ki vodijo v Makedonijo. Turško-bulgarsko mejo smejo prekoračili lc tisti, ki se izkažejo s potnim listom. Vsi člani makedonskega odbora so pod policijskim nadzorstvom, da sc onemogoči nabiranje vstašev prostovoljcev v Bulgariji. Zofijski list »Volja« objavlja strastno pisan članek, v katerem sc vlada vpraša, čc bo napovedala Turkom vojsko, da tako prepreči, da Turki v Makedoniji nc pokoljejo vseh Bulgarov> Zofijska »Večerna Pošta« objavlja izjavo nekega diplomata, ki jc naglašal, da se hoče Srbija vrniti k svoji prejšnji Av-stro-Ogrski prijazni politiki. Pasič je namreč zahteval od Rusije, da naj izposluje Srbiji del Makedonije, če pa Rusija tega ne stori, so prisiljeni Srbi nasloniti se na Avstrijo, da dosežejo, kar žele. Nadalje poroča ta list, da nemški cesar Viljem odobrava politiko, ki jo zasleduje bulgarski car Ferdinand. Če dobi Albanija samoupravo, bi to za vse čase onemogočilo Veliko Srbijo. Danes došla poročila iz Londona, Carigrada, Rima in iz Milana soglašajo, da se nadaljujejo mirovna pogajanja med Lahi in Turki. Laško časopisje sodi o pogajanjih zelo optimistično. Nova turška vlada jc potrdila, prejšnja turška zaupnika. Glede na Libijo so baje žc pogajanja končali. Italija opusti zahtevo, da prizna Turčija suvereniteto Italije, nadalje prizna Italija kalifat in da plača Turčiji odškodnino. Glede na zasedene otoke se pa nc morejo sporazumeti. Turki zahtevajo, da mora Italija zasedene otoke zapustiti, Lahi pa zahtevajo, da naj jim Turki prepuste vsaj Stampalijo. Ni izključeno, da reši vprašanje otokov in grškega prebivalstva na otokih v Egejskem morju mednarodno razsodišče. Čc se to zgodi, je mogoče, da se sklene med Lahi in Turki v najkrajšem času premirje. Zvest svojemu kralju. BIVŠI AVSTRIJSKI ČASTNIK PRED PORTUGALSKIM VOJNIM SODIŠČEM. Te dni je stal pred vojnim sodiščem v Chavesu na Portugalskem poročnik D o n J u a n d' A1 m c i d a, katerega so vladni vojaki portugalske republiko vjeli. Almeida je bil svoj čas častnik v avstrijski armadi; sedaj se je pa bojeval pod poveljstvom znanega Conceiro in bil 8. julija vjet, ker se je na poizvedovanju po republikanskih postojankah preveč oddaljil od svojih ljudi in bil od republikanskih vojakov zasačen. Vojno sodišče ga je obdolžilo umora nekega eolninskega uradnika in pa vstaje. Na vprašanje predsednikovo je Almeida enkrat za vselej rekel, da ne bo ničesar odgovarjal ker nc pripo-z n a republikanskega s o d i -šča; republika nima nobene pravne podlage do svojega obstoja, zato tudi vojno sodišče tc republike zanj ne obstoja. Povedal je samo svoje ime, svoj poklic in pa da je star 45 let; »to pa povem«, je dostavil »samo iz osebnega spoštovanja do vojaških sodnikov in ne vezan po kaki republikanski postavi«. Druge besede ni bilo mogoče spraviti iz njoga. Zagovornik, ki mu ga jc sodišče pridelilo, da obtoženca uradno zagovarja, je dejal, da Almeida taji, da bi kdaj na kakega eolninskega uradnika streljal; glede vstaje pa odkrito priznava, da je delal na to, da bi se zopet monarhija upeljala. Nato so zaslišali priče. Vstopila sta dva kavalerista in pripovedovala, da sta ga dobila na cesti samega, da jima je brez ugovora oddal svoj meč in pripomnil, da je avstrijski častnik, nakar sta ga v Cha-ves pripeljala. Potem so pristopili trije republikanski vojaki, ki so pripovedovali o nekem kmetu v provinci Galicia, češ, da jim je ta pravil, da je ukazal Almeida streljati na eolninskega uradnika. Imena kmetovega niso sploh vedeli. Nato prebere državni pravdnik nekaj pisem, iz katerih sc doženc, da je Almeida zvest kraljev častnik; zagovornik Almcidov pribije nato, da govori kot uradni zagovornik, ker obtoženec sploh vsak zagovor odklanja. Nato je dokazal, da je čisto izključeno, da bi dal Almeida kdaj povelje za ustrelitev eolninskega uradnika. Almeida je res privrženec monarhije, toda ne kralja Manuela in njegove oblasti, ker jc šc za njegovega kraljevanja iz portugalske monarhije odšel in stopil v avstrijsko armado, ampak pristaš Don Miguela, s pomočjo katerega je upal, da bo Portugalska k novi slavi vstala. Iz nekega pisma Dona Miguela na Almeida, ki mu je bilo dne 10. julija v ječi izročeno, se razvidi, da so dobili avstrijski konzuli ukaz, da se zavzamejo za Almeido in nato delajo, da se bo postopalo ž njim po postavah humanitet?. Na vprašanje predsednikovo, ali ima obtoženec v svojo obrambo kuj pripomniti, je Almeida odgovoril: »Ponavljam, dti tega sodišča nc priznam!« To so bile edine besede, ki jili je spregovoril tekom cele razprave. Obnašal sc je več čas tako, kakor da bi ga cela zadeva nič ne brigala. Porotniki so stopili k posvetu in po kratkem času naznanili, tla je kriv Almeida vstaje ne pa umora. Med mrtvaško tišino je izrekel nato predsednik obsodbo, da sc Almeida za dvajset let pošlje v pregnanstvo prve vrste. (To jc toliko kakor smrt.) Obtoženec jc sprejel obsodbo čisto mirno in udano; občinstvo pa je bilo vse na strani častnika in ko bi nc bilo močne vojaške straže, bi se težko vse tako mirno končalo. Don Juan d' Almeido je pa še. tisto noč prepeljal avtomobil iz Cliavesa v Oporto, kjer so ga spravili na ladjo »Cabo Verde« ki ga odpelje v pregnanstvo za celih ?0 let. Junak! TUDI BOSANSKA USTAVA SE SUSPENDIRA? Govori se, da sc je v avdijenci Bilin-skega pri cesarju šlo za saniranje razmer v Bosni. Ako se bodo bosanske stranke tudi nadalje upirale predlogom Bilinskega, sabor ne bo razpuščen, ampak se bo zemlja upravljala brez sabora. Od druge strani se pa javlja, da jc Bilinski sestavil take propozicije, da upa, da bo z njimi vsaj Hrvate in moslime zase pridobil in bo stopil z. njimi pred sabor koncem septembra ali najkasneje sredi oktobra. ITALIJANSKO VSF.UČILIŠKO VPRAŠANJE. »Popolo«, glasilo furlanske ljudske stranke, piše, da sc na trgovski šoli Revol-tella v Trstu otvorijo kurzi za trgovsko, menično in pomorsko pravo, nikakor pa nc za civilno pravo, nacionalno ekonomijo in kazensko pravo, kakor bi bilo pričakovati, ako bi sc mislilo ustanoviti v Trstu pravno fakulteto. DEVETLETNICA KRONANJA SVETEGA OČETA PAPEŽA PIJA X. sc je 9. t. m. v sikstinski kapeli slovesno praznovala. Navzoč je bil sv. oče sam, vsi v Rimu bivajoči kardinali, diplomati, rimsko plemstvo in veliko povabljenih gostov. Po sv. maši, ki jo je daroval kardinal Merry del Val, jc podelil sv. oče vsem udeležencem apostolski blagoslov. POJNCARE V PETERBURGU. Francoski ministrski predsednik Poin-csre je izjavil, da se je osebno vedno toplo zavzemal za to, da sklene Francija z Rusijo mornariško pogodbo, ki ne bo imela agresivnega značaja in da sc zdaj ob njegovi navzočnosti v Peterburgu sklene. VOLITEV NOVEGA PREDSEDNIKA NA HAIT1JU. Ker jc bil ubit predsednik republike Haiti (glej včerajšnji »Slovenec«, stran 6), je narodna skupščina izvolila za predsednika generala Tancred Auguste. V ANTWERPNU ZAPLENJENA NEMŠKA TRGOVSKA LADJA. V Antwcrpnu so zaplenili nemško trgovsko ladjo, ki je naznanila, da vozi v Turčijo riž, dejansko jc pa vozila Turčiji namenjeno orožje in strelivo. Lastnik mora plačati 115.000 frankov kazni. Razpravo radi aieniaia na kralj, komisarja Čuvaja. (Izvirno poročilu »Slovencu« iz Zagreba.) ENAJSTI DAN RAZPRAVE. Nadaljevanje razprave sc otvori ob osmih zjutraj. Predsednik: Besedo ima zagovornik dr. Prebeg. Dr. Prebeg izvaja v glavnem naslednje misli: Začeti hočem z besedami državnega pravdnika, da se je zgodilo strašno dejanje in da bo zgodovinar pisal o njem; toda pisal bo o tem dejanju tako, da se je dvignil blaznik, ki je hotel pomagati izmučeni in trpeči Hrvaški, oni Hrvaški, ki je vsikclar bila lojalna in zvesta, a kljub temu (lačena in izkoriščana. In ta norec je mislil, da bo pomagal Hrvaški, ako bo ubil enega Cu-vaja. Ko čitam obtožnico se mi zdi. da čitam dela Ivarola Maya, dela. katera so izmišljena in lažnjiva. Tako jc tudi ta obtožnica vsa izmišljena, plod fantazije državnega odvetnika. Vse, kar se v obtožnici pripoveduje, je izmišljeno in v celi obtožnici jc resnično lc to, da se je izvršil atentat. V obtožnici se piše. da so ti pošteni mladi fantje snovali organizacijo, ki bi šla za tem, da se ustanovi jugoslovanska republika, in sicer bi sc to imelo doseči z atentati. Niti z besedo ni dokazana ta trditev, marveč jc le plod domišljije. Po daljših izvajanjih preide clr. Prebeg na Jukiča in pravi: Jukič ni ubil Čuvaja, marveč nehote Ilervoiča. Potemtakem torej to ni za- hrbtni umor. Tako tudi dejanje s stražnikom ne more biti umor, kakor tudi ne ono z detektivom Fučkarjem, marveč je to uboj. Jukiča sc dalje obtožuje radi javnega nasilstva. To je »naravnost nezaslišano: s čim naj bi bil Jukič zakrivil ta zločin? Državni odvetnik je popolnoma pozabil na § 1. kaz. zak., ki za vsako dejanje zahteva zle namero. Drugo vprašanje je; Ali je Jukič odgovoren za svoje dejanje? Predno sc s tem podrobno bavim, se moram dotakniti politike. Pred dvemi leti sem na programu stranke prava kandidiral v garčinskem okraju; na potu sem prišel tudi v vas Oprisavci, in tu me je pred neko hišo sprejela skupina ljudi, izmed katerih je stopil mlad fant in mi deklamiral neko grozno dolgo pesem. Ta fant je bil Luka Jukič. Snežilo je in vilo in jaz som ga prosil, da se umaknemo v hišo, toda on sc za to ni zmenil in je deklamiral dalje in dalje. Kaj takega more napraviti samo norec, a izvedenci so ga proglasili za zdravega, proglasili na tak način, da je naravnost nezaslišano. Preiskali niso njegovega telesa, niti niso izvedli najvažnejših poizkusov. Mi preiskujemo, ali je Jukič duševno bolan, ti veščaki pa ne smatrajo za potrebno, da bi proučili plodove Jukičeve duše. Tifus, difterija in druge tako bolezni se dado ugotoviti v enem dnevu, ne da se pa duševna bolezen. Zato se čudim veščaku dr. Langu, ki pravi, da si je o Jukiču že prvi dan ustvaril sodbo! Dr. Prebeg čita nato mnenja enega in drugega veščaka ter na podlagi primerjanja dokazuje, koliko je v njima protislovij in kako površno je bilo njuno preiskavanjc. Potem se podrobno bavi z duševnim stanjem Jukiča kakor tudi z njegovim neurejenim življenjem. Sklicuje se na Ferrija in Lombroso, opozarja na mladoletnost obtožencev, na družabni in politični milje na Hrvaškem, vsled česar ni mogoče teh otrok obsoditi kot zločinec. Glede mnenja, ki so ga veščaki o Jukiču izrekli, naj sodišče upošteva, da so ti veščaki Jukiča proučavali tako. da so sedeli tu v sodni dvorani, Jukič pa v temnici. Vsled tega mislim, da se sodišče ne bc vezalo na to mnenje, marveč bo svobodno sodilo po svojem lastnem prepričanju. Jukič ne spada v ječo, marveč v bolnišnico. Ne prezrimo nadalje, da .ie Jukič svoje dejanje storil za svojo domovino, za bodno Hrvaško, ki (oliko in tako dolgo trpi. Iz ozira na vse navedeno, prosim, da mojega branjenca oprostite in v vsakem slučaju uvažujete mnoge olajšujoče okolnosti. Zagovornik nato v svoji hrambi preide na ostala dva svoja branjenca Ka-mila Horvatina in Romana Horvata ter tudi za nju predlaga, da. sc oprostita. Nazadnje sc hoče dr. Prebeg dotakniti tudi slučaja ogrskega poslanca Ko-vaesa, ki je v parlamentu streljal na Tizso, a predsednik mu to zabrani. Zagovornik končuje svoj govor s prošnjo, da sc. vsi trije njegovi branjenci: Jukič, Horvatin in Horvat, oproste. » • * Govore ostalih zagovornikov, kakot* tudi repliko državnega pravdnika, ob-j a v i m o prihodnjič. Predsednik naposled izjavi, da je glavna razprava končana in javi, da se obsodba proglasi v ponedeljek ob 11. uri dopoldne. Brušlva. — Okrožje Orlov Dobrepolje—Velike Lašče vabi k javni okrožni prireditvi, katera sc vrši v nedeljo 18. avgusta v Velikih Laščah. Spored: Ob 1. uri sprejem Orlov na Rašici. — Ob pol 2. uri prihod v Lašče z godbo. — Ob 2. uri litanije v župni cerkvi. — Ob pol 3. uri velik »Ljudski tabor«, govorijo razni govorniki. — Po »Ljudskem taboru« javna telovadba Orlov: a) rajalni nastop. b) prosto vaje, c) orodna telovadba, d) skupino na bradlji, c) »moreška«, f) rajalni odhod. — Po telovadbi ljudska veselica. Ker obeta biti prireditev ros nekaj lepega, zatorej prosi navedeno okrožje, da so bratski odseki prireditve udeležo v kolikor mogoče velikem številu. Telovadilo se bo v telovadnih oblekah. Bratske odseke, kteri pridejo z jutranjim vlakom iz Ljubljane, sc opozarja, da izstopijo v Dobrč-polju, kjer se udeleže svete maše, ter po kosilu skupno z dobrčpoljskim odsekom odkorakajo v Lašče. — Mladeniški tabor ln okrožna telovadba obsnvskoga okrožja so vrši v proslavo rojstnega dneva Nj. Veličanstvu cesarja Franca Jožefa L v nedeljo dne 18. avgusta t. 1. v Kandršah pri Vačah. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Sodeluje vrla orlovska godba iz D. Mar. v Polju, Sveta maša bo ob 11. uri v podružnični cerkvi v Kandršati. Po sveti maši takoj pred isto cerkvijo mladeniški ta bor, kjer govori državni in deželni poslanec g. Fr. Pov-še in drugi govorniki. Nato skupno kosilo, po litanijah pa javna telovadba, šaljivi srečolov in veselica. Društva in župne urade prosimo naj najkasneje do 13. t. m. prijavijo svojo udeležbo. Torej da vemo, glede kosila. Na veselo svidenje na meji zagorske in moravške doline v prijaznih Kandršah pri Vačah! — Ribniški pododbor »Slovenske dijaške zveze« priredi v torek dne 13. avgusta ob 2. uri popoldne v Vel. Laščah drugi redni sestanek. Tovariši, Vaša dolžnost je, da se ga gotovo udeležite! — Vabilo na veliko kmetsko veselico, ki jo priredi kmetijska podružnica v Lescah v prostorih g. Jos. Wuch-rerja (pri Krištofu), v nedeljo, dne 18. avgusta 1912. Spored: 1. Predavanje ravnatelja g. G. Pirca. 2. Srečkanje. 3. Petje. 4. Godba na lok. 5. Prosta zabava. Začetek točno ob i. uri popoldne. Vstop prost. K mnogobrojni udeležbi najvljudneje vabi odbor. — Opomba: Ker je čisti donos namenjen za nabavo raznega kmetijskega orodja in nakup strojev, se priporoča mnogobrojna udeležba in darovanje dobitkov. — Vabilo k slavnosti, ki jo priredi dne 18. avgusta t. 1. prostovoljno gasilno društvo v Šmarju pod Ljubljano, praznujoč 30-letnico svojega obstanka s sodelovanjem slavne šentjurske godbe. Spored: 1. Ob pol 9. uri dopoldne sprejem društev na kolodvoru. 2. Pozdrav društev v Šmarju. 3. Ob pol 10. uri nastop društev pred Gasilnim društvom. 4. Ob 10. uri sveta maša. 5. Ob 11. uri govor pred Gasilnim domom (zgodovina društva). 6. Ob 12. uri kosilo. Cena 1 K 20 h. 7. Ob četrt na 3. uro sprejem društev pri popoldanskem vlaku. 8. Ob 3. uri popoldne ljudska veselica na prostoru g. Ant. Škrjanca z naslednjim sporedom: a) godba; b) petje; c) srečolov; d) šaljiva pošta itd. Vstopnina 20 h. 9. Ob pol 9. uri spremljanje odhajajočih društev k večernemu vlaku. — K obilni udeležbi vabi vsa bratska društva prostovoljno gasilno društvo v Šmarju. Velika rudniška nesreča v Bociinmn. Rešilna dela pri premogovniku v Bochumu na Nemškem, kjer je izgubilo življenje nešteto rudarjev vsled eksplozije premogovnikovega prahu v četrtek dopoldne, še vedno niso končana. Kot poročajo, je v rovu »Lothringen«, v katerem je nastala eksplozija, še vedno večje število rudarjev, ki jih šc niso mogli spraviti na svitlo. Požar, ki je divjal v jami, je menda popolnoma zadušen. Vhod v premogovnik oblega več tisočev broječa množica, med katero se vrše pretresljivi prizori. Množica oblega zlasti poslopja, v katera so prepeljali žrtve katastrofe. Trupel ponesrečencev večjidel ni mogoče agnoscirati, ker so grozno razmesarjena in jih tudi po obleki ni mogoče spoznati. Kot zatrju-jajo zadnja poročila, pogrešajo še 12 rudarjev. 119 mrtvih. — 23 težko ranjenih. V teku včerajšnjega dopoldneva so spravili iz rudnika na svitlo še štiri ponesrečence. Rešilno moštvo trdi, da je v rudniku še 8 delavcev, ki so brezdvomno mrtvi. V teku noči sta umrla dva rešenca, tako da se lahko ceni število smrtnih žrtev na 119. To število pa se lahko tudi zviša, ker je stanje nekaterih težko ranjenih rudarjev, ki jih je 23, zelo opasno. Med žrtvami katastrofe je bilo nič manj kot 82 oženjenih, in znaša število osirotelih otrok okroglo 200. Rešilno moštvo je neprestano na delu, ki ga vrši z vso požrtvovalnostjo. Grozni boji med ponesrečenci. Iz lege trupel ponesrečencev, ki so Jih našli na mestu nesreče, sklepajo, da so se med rudarji, ki so bili za časa eksplozije v rovu, vršili v notranjosti zemlje obupni boji za življenje. Za to domnevanje govori tudi dejstvo, da so mnogi mrliči držali v krčevito stisnjenih pesteh cele šope las, ki so jih izru-vali drugim. Pogreb smrtnih žrtev se bo vršil bržkone jutri na občinskem pokopališču, kjer bodo trupla pokopali v skupnih grobovih, ločena po konfesi-jah. Pretresljivi prizori so se vršili včeraj dopoldne, ko so izpremenili shrambo za gasilno orodje v mrtvašnico in ko so na nji izobesili črno zastavo. 50 trupel, ki so jih le s težavo očistili ocl saj in promogovega prahu, so položili v rmene kovinske krste in jih po vrsti postavili v začasno mrtvašnico. V kolikor so mogli dognati indentiteto mrtvecev, so nabili imena ponesrečencev na krste. Ko so sorodnike žrtev katastrofe spuščali v posameznih skupinah v mrtvašnico, so se dogodili v srce segajoči prizori in le z velikim trudom in prigovarjanjem so jih mogli pregovoriti, da so zapustili krste. Cesar Viljem v Bochumu. Cesar Viljem se je pripeljal včeraj ob 5. uri popoldne v avtomobilu iz Es-sena v Bochum, kjer so ga navzoči višji uradniki informirali o katastrofi. Na-vzroča sta bila višji vcstfalski predsednik Baker, pruski trgovinski minister Sydo\v in drugi. Cesar Viljem je izrekel svoje globoko sožalje vsled žrtev. Sožalje predsednika francoske republike. Predsednik Fallieres je poslal cesarju Viljemu vsled rudniške katastrofe v Bochumu kondolenčno brzojavko v iskrenih besedah. Bavarski prineregent za ponesrečence. Bavarski prineregent Luitpold je daroval za družine ponesrečenih rudarjev 5000 mark ter je izrekel cesarju Viljemu svoje sožalje. Dnevne novice. -j- Sankcionirani deželni zakoni. Cesar je sankcioniral od kranjskega deželnega zbora sklenjene zakonske načrte glede uravnave hudournikov Mo-čilnik, Pasji rep in Bela v vipavskem okrožju, kakor tudi glede regulacije Sore. + Dostojnost. »Slovenski Narod« se zgraža, ker smo zadnjič zapisali, da se na kongrese Svobodne Misli natepe navadno tudi vsa »barcelonska in portugalska pakaža«. Mi jemljemo sicer z zadovoljstvom na znanje, na »Slovenski Narod« take izraze odklanja in le želimo, da bi se te navade dosledno držal. Vendar pa mislimo, da je bil v tem slučaju ta sicer precej krepki izraz umesten. Ali misli »Slovenski Narod«, da elementi, ki so se prav te dni v »Radi-calu« hvalili, da so ob znanih dogodkih v Barceloni 40 cerkva z dinamitom v zrak razgnali in požigali, ne zaslužijo tega imena? Ali so morebiti portugalski svobodomiselci, ki imajo toliko umorov in človeških žrtev na vesti, vredni boljše označbe? Ali »Narod« nc ve, da morajo tuje vlade pri portu-galskih mogotcih intervenirati, da se z ujetniki saj po najprimitivnejših pravilih humanitete postopa? In ti ljudje so, ki se potem zberejo na kongresih Svobodne Misli ter tam človeštvu pri-digujejo o svobodi, humaniteti in toleranci! V Rimu so se ti elementi na kongresu med seboj stepli. Dostojnega in resnega znanstvenika ni med njimi. In ta družba naj drugačno ime zasluži? — Delavski shod. Včeraj zvečer se je vršil shod »Strokovnega društva papirnih delavcev v Vevčah«. Govorili so: posl. Gostinčar, J. Mejač in župan Dimnik. Vsi so poudarjali, da so neznosne razmere v tovarni nastale vslecl tega, ker delavstvo ni edino in tako trdno organizirano kot je bilo preje. Tovarniško vodstvo vtrguje plače starim delavcem, zahteva, da prihajajo nekateri v ponedeljek zjutraj ob štirih na delo. Zmanjšuje število delavcev in tako nalaga ostalim več dela. Gospod župan je poudarjal, da hode občina delavstvu stala v vsakem slučaju na strani. Sprejele so se nekatere resolucijo glede ureditve bolniške blagajne ter da se zasnuje posebni fond za delavce, ki so odpuščeni iz dela in pa da deželni odbor prepove porabo občinskega sveta za tovarniške namene. Shod, ki je bil dobro obiskan, je zaključil predsednik Jeriha. — SLarišem, ki pošiljajo svoje otroke v Ljubljano v srednje šole. Opozarjamo vse p. n. stariše, kateri pošiljajo oziroma nameravajo pošiljati svoje otroke v srednje šole v Ljubljano, naj javijo upravništvu »Zore« svoje željo in zahteve, ker je isto pripravljeno tozadevno iti v vsakem oziru na roko. Čim preje se priglasc, tem ložje in bolje se bo zanje lahko poskrbelo. Tozadevna pisma naj se naslavljajo na Upravništvo »Zore« v Ljubljani. — Volitev župan v Radečah. V sredo se je izvršila volitev občinskega starešinstva. Za župana jc izvoljen dosedanji župan naš vrli somišljenik gosp. Jakob Rižnar. Da se je tako dolgo zavlekla potrditev občinskih volitev, so krivi liberalci, ki so dobro vedeli, da nam nc morejo očitati nobeno nepravilnosti pri volitvah, pa so vendar vlagali neosnovane pritožbe na vso strani, ker jih le prehudo peče to, da so pogoreli vsi njihovi kandidatjo. No, mi smo jim iz srca privoščili prazno Tipanje. Zdaj pa je šel tudi zadnji njihov up po vodi. — »Družinska pratika za leto 1912«, ki se je v zadnjih par letih tako splošno priljubila, da se nahaja že skoro v vsaki naši hiši, je ravnokar i z -š 1 a. Dobiva se od sedaj nadalje v vseh trgovinah. Cena 24 vinarjev izvod, po pošti 10 vin. več. Kdor bi jc ne mogel dobiti pri domačem trgovcu, naj si jo naroči v Ljubljani pri »Katoliški Bukvami« ali pa v prodajalni »Katoliškega tiskovnega društva«. Zahtevajte povsod našo »Družinsko pratiko« s podobo sv. Družine. Razprodajalci dobe znaten popust. — Pojasnilo. Iv o 1 i n s k a tovarna je bila v zadnjih dneh predmet strankarskih debat, dasi je popolnoma jasno, da pri težavnem narodnogospodarskem položaju, v kakoršnem se nahajajo vsa slovanska podjetja in tudi Kolinska tovarna, ki jo iz narodnostnih razlogov napadajo naši narodnosti nasprotniki, /ne more in nc sme biti namen slovanskega industrijalnega podjetja, da bi se vtikal v strankarsko-politične boje. To tudi ne sme biti in ni namen Kolinske tovarne. Ona dobro ve, da more izvojevati boj, ki ga mora bojevati vsako slovansko industrijalno podjetje s tujo industrijo, lo v tem slučaju, če se napno vse sile in čc v tem boju pomagajo res vsi narodno čuteči ljudje. — Dasiravno pa se Kolinska tovarna, kakor rečeno, principijelno ne udeležuje strankarsko-političnega boja, je vendar treba, da so ovržojo nekatere trditve o nji, ki so bile v zadnjih dneh v strankarske namene o nji izrečene. To trditve so deloma neresnične, deloma pa tendccijozno pobarvane. — Neresnična, oziroma pristransko pobarvana jc takoj prva trditev, da jc namreč Kolinska tovarna odpustila pet uradnikov, ker so bili narodno-socijal-nega mišljenja. Stvar ni taka. Kolinska tovarna je vedno najstrožje stala na stališču, da na politično prepričanje svojih uradnikov in delavcev prav nič ne vpliva, in politično prepričanje tudi v tem slučaju ni bilo vzrok odpustitve, kar jc razvidno žo iz toga, da jo od odpuščenih 5 uradnikov bil 1 kršč. socialist, 1 realist, 2 izven pol. strank in samo 1 nar. socialist. Vzrok odpustitve jc namreč sledeči. V zadnjem času je kolinska tovarna združila sledeča podjetja: Tovarna kavnih primesi Berger v Ilorkah, trg. akc. družba za izdelovanje kavnih primesi, Buva sin v Vys. Veseli, trg. akc. družba za izdel. kavnih primesi v Kromerižu, tovarna kavnih primesi v Pisku, tovarna kavnih primesi v Kolinu, tovarna kavnih primesi v Chropinju, tovarna kavnih primesi v Sadovi Wysznji, tovarna kavnih primesi v Domeniškah, tovarni kavnih primesi v Rečianih, tovarna kavnih primesi v Ljubljani. Vsled tega je nastala potreba centralizirati upravo. Ker pa je Kolinska tovarna od omenjenih podjetij prevzela tudi vse urad-ništvo, bi bilo v centralni upravi naenkrat po več blagajnikov, po več knjigovodij itd. in Kolinska tovarna se je morala odločiti, da vzame v centralno upravo samo najbolj kvalificirane moči, nekaterim pa je morala naznaniti, da na njih sodelovanje ne reflektira več. Z ozirom na trditev, da so med odpuščenimi urdaniki biti tudi taki, ki so bili v službi že po več let, je treba omeniti, da jo Kolinska tovarna trem odpuščenim uradnikom, ki so bili najstarejši, ponudila spet mesto v svojih podjetjih. — Druga trditev, ki je bila zadnje dni o Kolinski tovarni izrečena, namreč, da so nekateri slovenski časopisi od Kolinske tovarne podkupljeni, je pa naravnost tendenčno - lažnjiva. Blago Kolinske tovarne so doslej radi priporočali vsi slovenski časopisi, pač. zato, ker so vedeli, da priporočajo dobro blago solidnega slovanskega podjetja, in pa zato, ker so prepričani, da je domačim podjetjem treba njih izdatno pomoči, da se obdrže na površju in jih ne uniči tuja industrija, ki je uničila že toliko domačih podjetij. Izjaviti pa je treba kar najodločneje, da Kolinska tovarna nima z nobenim slovenskim časopisom nobene pogodbe,v kateri bi so omejevala svoboda objavljati konkurenčno i n s e r a t e ali pa notice, ki so naperjene proti Kolinski tovarni sam i. Čc se je morda dogodilo, da je kak časopis odklonil kako notico, ki jo jc priporočalo kako konkurenčno podjetje Kolinske tovarne ali pa ki je Kolinsko tovarna napadala, se je to zgodilo po lastnem, svobodnem preudarku dotičnega časopisa, ki je bil pač prepričan, da jo Kolinska tovarna edino slovansko podjetje tc vrste na celem jugu, ki se po svojih močeh na realen način interesira za narodno-go-spodarsko, kulturno in narodno življenje slovenskega naroda. In nazadnje tudi ni naloga časopisov, da bi sprejemali prenagljeno noticc o tem ali onem podjetju, ki jim mora slediti blamaža v obliki popravkov. — Neki časopis je prinesel vest, da predsedniku Kolinske tovarne, gosp. Kčički, ni bilo prav, da se je trem odpuščenim uradnikom spet ponudilo v podjetju mesto. Z ozirom na to naj kons ta tiramo sledeče: Pred- sednik Kolinske tovarne, gosp. arhitekt Vincenc Kfička, je velezaslužen delavec na narodno-gospodarskem polju, ki v Kolinski tovarni kot predsednik deluje že od njene ustanovitve. Njegova trgovska dalekovidnost in stremljenje koristiti podjetju, kateremu načeluje, izključuje, da bi bil proti sodelovanju kake moči, ki izpolnjuje z interesom in zadovoljivo svoje dolžnosti. Z vztrajnim dolom se je gosp. Kfički posrečilo povzdigniti nekdanjo malo tovarno, ki je bila samo lokalnega pomena, v pod'* jetje, ki danes reprezentira ogromno silo. — Samo toliko smo hoteli resnici na ljubo povedati z ozirom na neresnično trditve, ki so se zadnje dni širile o Kolinski tovarni. — Minister Zaleskl in bosanski deželni šef Bilinski na Stolu. Iz Javornika na Gorenjskem se nam poroča: Včeraj sta od tu odpotovala na »Stol« ob 6. uri zvečer in prenočita na planinah fin. minister dr. Zaleski in bosanski deželni šef Bilinski. Pripeljala sta se z avtomobilom popolnoma inkognito. Baje gresta potem na Bled. — Vič-Glince. Tolovajski napad vi-škega Sokola in njegov zagovor v sobotnem »Slovenskem Narodu«. Viški Sokoli so jo iztuhtali! Cel teden so potrebovali, da so skovali članek, ki pere zamorca in skuša z zavijanjem resnice svetu dokazati, da ni črn ampak bel. Oni člani viškega Sokola, ki so iz zasede napadli naše Orle, ki so so iz izleta vračali, so giasom »Slovenskega Naroda« popolnoma nedolžna jagnjeta, ki so se mirno vračala v večji družbi po Večni poti domov v Rožno dolino. Bratje Sokoli! tega kar kvasi sobotni »Narod« o napadu, niti sami ne verujete. Ako bi bili Sokoli napadeni, tedaj bi bil »Narod« gotovo že v ponedeljek večer prinesel članek, v katerem bi na dolgo in široko poročal širši liberalni javnosti o grozodejstvih, ki so se baje izvršila ob Večni poti, od strani članov viško-glinškega Orla. Če bi bil Sokol napaden, kakor pravi sobotni člankar v »Narodu«, tedaj bi se izvest-na Sokolica ne hvalila okoli, kako je tolkla po glavah članic katoliškega izobraževalnega društva. Pomilujemo mizarskega pomočnika Lukmana, tega vzor-Sokola, da je padel v omedlevico. Tega reveža je samo zato vrgla božjast, ker mu treznejši člani Sokola niso pustili, da bi nadalje pretepaval mirne pasante Večne poti. Ne bomo dalje odgovarjali na članek »Slovenskega Naroda«, vprašamo samo širšo javnost: Kdo je večje obsodbe vreden, ali tisti ki se pozdravljen s huronskim vpitjem in žvižganjem in potem dejansko napaden, brani po svoji moči, ali oni, ki preži skrit v praproti, na cesto pa postavi dva opazovalca, da avizirata prihod onih, ki jim je bil napad namenjen z besedami »Alo komanda«? — Da, viški Sokoli, to so kavalirji, v prvi vrsti so se vrgli na nežnejši spol, niso prizanesli niti slabotnim starcem in skoro bi stavili z ozirom na prej navedene besede »Alo komanda«, da je bil napad na člane in članice slov. katoliškega izobraževalnega društva skrbno domenjen. Čestitamo so-kolstvu, da šteje med svoje brate Lukmana ml., Ropreta, Tabora in druge, ki so bili zbrani v karavanski špici dne 28. julija ob Večni poti. Ubogi Tyrš —i kake posnemovalce imaš na Viču v vrstah svojih naslednikov. Sicer pa o viškom Sokolu krožijo kaj čudne govorice. Čujemo, da so »brez glave«, da jih je predsednik zapustil. Potem ni čuda, da vlada med njimi cela anarhija. Nekdo se je izrazil, ko bi višje oblasti o teh čednih rečeh izvedele, bi gotovo viškega Sokola razpustile. — Ako bo »Sl. Narod« še dalje spiral tega tiča, bomo tudi mi obrnili nanj večjo pozornost. — Poseben vlak iz Gorenjske v Postojno. Dne 15. t. m. se vrši ob 3. uri popoldne v Postonjski jami poletna veselica. Vsled tega vozi ta dan prvič posebni vlak za polovično ceno iz Gorenjske v Postojno in nazaj. Vlak odhaja iz Jesenic ob deseti uri 14 minut, prihaja v Ljubljano ob 11. uri 57 minut ter ima zvezo s posebnim vlakom, ki vozi ta dan tudi iz Ljubljane v Postojno. Vož-ne cene so, kakor omenjeno, polovične, vstopnina v jamo je znižana na 2 K. Veselica se vrši pri vsakem vremenu, ter sc slavno občinstvo opozarja na ugodnost tc nizke cene posebnega vlaka. — Poseben vlak iz Ljubljane v Po* siojno. Kakor običajno vozi tudi letos o priliki poletno jamske veselice dne 15. t. m. posebni vlak iz Ljubljane v Postojno. Vozne cene so polovične ter znaša voznina za III. razred tja in nazaj samo 2 K 70 v, za drugi razred 4 K 10 v in za I. razred 5 K 50 v. — Vlak odhaja iz Ljubljano ob 12. uri 42 minut opoldne, prihaja v Postojno ob 2. uri 35 minut iz Postojne odhaja vlak ob 8. uri 2 minuti ter prihaja v Ljubljano ob 9. uri 22 minut zvečer. — Veselica se .vrši pri vsakem vremenu. Nihče naj ne zamudi ugodne prilike ogledati si fa dan bajne krasote podzemeljskega sveta, zlasti še, ker je p. t. izletnikom dana prilika obedovati doma, kar je vsekako treba vpoštevati, ker so ta dan gostilne in restavracije v Postojni prenapolnjene. -- Krapina—Toplice. V tukajšnje zdravilišče je dospelo do 2. avgusta 1500 strank, oziroma 2691 oseb. — Na vrlu kolodvorske restavracije v Divači (M. Dolničar) vršil se bode v četrtek (Veliki Šmaren) to jc 15. t. m. veliki vojaški koncert slavne godbe c. in kr. pešpolka št. 87 iz Pulja. Začetek ob četrti uri popoldan. Vstopnina (jO vinarjev za osebo. — Iz Koroške Bele pri Javorniku. V nabiralnik »Slovenske Straže« pri gostilničarju g. Orehovniku se je nabralo 173 kron 8 vin. Posnemajte gosp. Rozmana, vulgo Orehovnika, da je tekom treh mesecev toliko nabral v prid »Slovenski Straži«. — Popravljanje stolpa. Na Koroški Beli so pričeli z preddeli popravljanja stola na farni cerkvi. Stroški so pro-računjeni na 12.000 kron. — Ljudje, ra-zun 5 liberalcev, jako radi pomagajo pri zgi*adbi. Delo je prevzela tvrdka Maglaj & Volarič iz Kranjske gore, jako solidna tvrdka. — Slovenec ponesrečil v ameriškem rudniku. Iz Yale, Kans., poročajo: Dne 16. m. m. je šel naš rojak Fran Špec zdrav in vesel na delo, kjer je ostal do 3. ure popoldne. Zapustivši svoje delo, je vstopil z nekim črncem v vspenjačo, ki naj bi ju potegnila na površje. Ko je bila vspenjača kakih 15 čevljev visoko, se utrga in pade na tla z obema delavcema. Usmiljenja vredni rojak Špec si jc pri tem zlomil tilnik in hrbet, da je v groznih bolečinah v par trenotkih za vedno izdihnil. Pokojnik jc bil 42 let star in doma iz sevniškega okraja na Spodnjem Štajerskem, kjer zapušča dva brata in sestro. — Slovenski Dom v Ameriki. Slovenski rojaki v La Salle, 111., nameravajo zidati svoj lastni Slovenski Dom. — Pozdrav dež. poslanca in župnika v Gorjah g. I. Piber bratom Hrvatom-izlet-nikom na Bled in v Vintgar. Ko je pripravljalni odbor za sestanek slov. in hrv. kat. nar. dijaštva pripravil izlet na Bled, je obvestil o tem tudi dež. poslanca preč. gosp. župnika I. Pibra. Ker je moral g. poslanec oditi v nedeljo na shod v Tržič in ni mogel osebno v svoji župniji pozdraviti dragih gostov, je poslal sledeč pismen pozdrav: »Mili bratje Hrvatje! Ker imam danes ljudski shod v Tržiču, si dovoljujem Vas, junaške brate Hrvate — zastopnike krščanske odločnosti in narodne ideje v bratskem narodu, tem potom najprisrčneje pozdraviti v imenu našega gorjanskega bralnega društva. Pozdravljam Vas pa še posebej kot zastopnik našega čvrstega gorenjskega ljudstva. Kakor stoje proti nebu kipeče gore stoletja in tisočletja in stanovitno kljubujejo raznim nezgodam, tako stoji čvrst naš slovenski rod na tej, po pri-rodni lepoti tako odlikovani zemlji — kot zmagovalec vseh verskih in narodnih sovražnikov. In ta rod Vam, dragi bratje, obeta zvestobo in prijateljstvo. Skupno se hočemo boriti, skupno zmagati vse sovražnike svoje. Z nami je Bog! Živeli bratje Hrvatje! Živela hrvaška krščanska inteligenca! — Z vsem spoštovanjem udani I. Piber, župnik in deželni poslanec!« -- Dva shoda na Premu. Kakor smo že poročali, je v nedeljo govoril na Premu državni in deželni poslanec dr. Žitnik. Posebno clobro je bilo pojasnilo o našem deželnem gospodarstvu. Celo nasprotniki, katerih število se je v zadnjih letih silno skrčilo, so bili zadovoljni, da so slišali v številkah resnico o delovanju našega deželnega odbora. Na dobro obiskanem shodu pa smo se pomenili še o drugih domačih potrebah. Po naši reški dolini vodi državna cesta iz Beke v Postojno in Trst. Po njej vozi vsak dan nešteto avtomobilov. Ta vozila nimajo prav nobenega ozira na pešce in domače voznike. Zato se jc sprejela na shodu resolucija: Občinski odbori, podpirani po svojem poslancu, naj delajo na to, tla sc avto-mobilisti strogo drže voznega reda in naj šoferji vsaj skozi vasi nc dirjajo. Na ovinkih naj dajo vedno signal, kar navadno opuste. Na Kranjskem veleva "vozni red izogibanje na le v o, na Pri-movskem na desno. Tudi v tem oziru naj se vpelje enak red! C. kr. okr. glavarstvo v Postojni jc na zadnji uradni dan v Ilirski Bistrici ukazalo vsem županstvom, naj preskrbe v vseh vaseh slovenske in nemške občinske deske, češ da je to potrebno zaradi druge narodnosti v deželi in zlasti zaradi vojakov. Na shodu se je prebivalcem pojasnilo, ako moramo mi razumeti na železnicah nemško in mažarsko, v Trstu in lleki pa laško, naj tudi tujci pri nas razumejo slovensko. Vojaška oblast naj skrbi najprej za pravilna imena v svojih kartah. V dosego tega namena naj pošilja na mapiranje slovenske častnike, katere jc poslala v tuje dežele (Galicija)'. Ako pa že k našim domačim polkom pošilja tujce, naj so ti nauče slovenščine, da bodo vsaj najvažnejše reči razumeli. Na shodu zbrani zborovalci so sklenili, da imajo občinski odbori najodločneje zastopati to stališče. — Prejšnjo nedeljo je imela svoj shod naša kmetijska podružnica. Glede vinskega davka sc jc sklenil protest. Kužni hrvaški prašiči se iztrebijo na ta način, da se vpelje, nova hamburška pasma. V ta namen jc podružnica žc dobila šest plemenskih svinj. Domača živina sc po-plemcni s simodolskimi biki. Podružnica je omislila dva. V povzdigo sadje-reje sc je napravila di'cvcsnica, v kateri jc že 2000 prav lepih cepičev. Okrožni zdravnik dr. Gregorič iz II. Bistrico je letos že tretjič prav poljudno predaval o prvi pomoči v sili pri raznih boleznih in nezgodah, zadnjič zlasti za matere o otročjih .boleznih. Oba shoda sta bila dobro obiskana. — Zaplenjene klobase. Zadnje čase je začela tržna oblast prodajalcem suhega mesa ostro na prste stopati. Poročali smo že, tla so zaplenili na Dunaju v socialno demokratičnem konsumu 430 kg pokvarjenih klobas in da se je predvčerajšnjem v Gradcu obesil v zaporu trgovec s suhim mesom, ker se mu je dokazalo, da je delal več let klobase iz bolnih živali. Dne 5. avgusta je pa tržna oblast zaplenila v Bosni nekemu klobasarju 20 kg klobas, ki so bile natlačene s krompirnato kašo; v klobasah so našli tudi polno živalskih dlak in rdeče volne. — Potegnila sta prebivalce vasi Milankoviči in Groza v foškem okraju v Bosni Ilava Azemovič in Jusuf Čorba, češ, da so ju napadli roparji, ki da nameravajo tudi vasi napasti. Prebivalstvo je bilo v velikih skrbeh, dokler ni orožništvo dognalo, da sta omenjena le lagala in jih aretiralo. Morala se bosta zagovarjati radi prestopka zoper javni mir in red. — Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet v Kočevju je imenoval izprašane-ga učiteljskega kandidata Ivana Babu-za za provizoričnega učitelja in voditelja na enorazrednici v Ovčjaku. — Napad na vojaško pošto. Iz Zvor-nika v Bosni poročajo, da so pred nekaj dnevi neznanci streljali pri vasi Trešiče na vojaško pošto, ki posluje med Bjeljino in Zvornikom. Neznanci, ki so bržkone hoteli poštnega kontluk-terja in spremljevalca ubiti, so pobegnili v gozdu, ko so videli, da sc je napad ponesrečil. Dve kroglji sta zadeli čepico kondukterja, vendar ga niste ranili. Kondukter je klical na pomoč, nakar so prihiteli finančni stražniki, ki so bili v bližini. O dogodku je bilo takoj obveščeno orožništvo, ki je takoj začelo zasledovati napadalca. Naslednjega dne so aretovali brata Hassana in Meho Adamoviča, pri katerih so našli revolver, s katerim so hoteli ubiti spremstvo pošte. Izročili so jih sodišču v Zvorniku. — Obraz mu odgriznil. Hrvaški listi poročajo o sledečem slučaju v Bije-lem Brdu. Kmet Vlado Ilič se je v družbi svojih prijateljev veselil v neki ta-mošnji krčmi. Pozneje se mu je pridružil Sava Miholič, istotako iz Bijelega Brda. Ko so sc nekoliko napili, sta se omenjena dva sprla. Sava je objel Iliča ter mu med objemom odgriznil dober del lica. Ko ga je spustil, je bil Ilič ves v krvi, a njegov obraz v Savinih zobeh. Iliča so prepeljali v bolnišnico, a Ni-količ se bo moral zagovarjati pred sodiščem. — Podvzetna dijaka. Osječka »Narodna Obrana« piše: Dijaki, ki potujejo, znajo biti podvzetni in iznajdljivi. Tako sta v sredo »doplovila« dva slovenska dijaka v Osjek. Spustila sta se v Mariboru na Štajerskem po Savi v na-, vadnem čolnu ter priplula v Osjek, kjer ju je neki meščan pogostil. Dijaka sta gimnazijca 8. razreda. Na čolnu sta potovala po Dravi celih sedem dni. Pot jc bila menda zelo zanimiva. — Umrl je na Dunaju po kratki bolezni v starosti 68 let dr. Josip Laudcn-bach, veleposestnik in odvetnik v Vu-kovaru. Bil je navdušen Hrvat. — Tatvine v sarajevskih vojaških skladiščih. V Sarajevu so v sredo prijeli nekega kočijaža, ko je hotel prodati nekemu trgovcu dve vreči s posameznimi tleli od topov. Ovadil je celo zadevo trgovec, ki sc mu jc zdela stvar sumljiva. Na policiji je izjavil kočijaž, da jc predmete kupil v Kalinoviku od nekega vojaka. Domnevajo, da gre za enako tatvino kot pred časom v vojaškem oskrbovališču. Uvedena je stroga preiskava. — Zvišanje cen cigar in cigaret je v prvem polletju 1912 v primeri s prvim polletjem 1911 prineslo državi kljub zmanjšanemu konsumu na cigarah za okroglo 2 milijona komadov in na cigaretah za okroglo 446 milijonov komadov za 8 milijonov kron več dohodkov. — Katoliško slovensko Izobraževalno društvo v Mekinjah priredi na Veliki Šmaren popoldne ob pol 4. uri v Društvenem domu v proslavo Slomškovega spomina veselico s sledečim sporedom: 1. Aljaž: Stražniki. 2. Juva-nc: Rožmarin. 3. Gerbič: Slovanski brod. 4. Govor. 5. Don Manuel ali trojni Ave Marija, igrokaz s petjem v treh dejanjih. Lepo igro, polno vorskih in do-morodnili prizorov bodo povzdignili lepi kostumi ter krasna scenerija. Pridite v obilnem številu! — Vojni minister Auifenberg se je včeraj dopoldne z gorenjskim vlakom pripeljal na letovišče na Kranjskem. Izstopil je na postaji Vižmarje in se od tod peljal na gradič svojega tasta. — Na zastrupljenju jc umrla v četrtek v Zagrebu 181etna služkinja Ana Jutriša. Ker je samoumor izključen, preiskujejo, kaj bi bilo vzrok temu zastrupljenju. — Strela je ubila v selu Pačetini na Hrvaškem kmeta Mita Šljukiča, njegovega konja in dva konja kmeta Jova-noviča. Šljukič in .Tovanovič sta se namreč oba vozila vsak na svojem dvo-vprežncni vozu, ko jih doleti nevihta; Šljukičeva žena, en njegov konj in kmet Jovanovič so ostali nepoškodovani. — Sestanek slovenskega in hrvatskega katoliškega dijaštva so pozdravili brzojavno še: Predsednik češke akatlemične lige, Češka akademična liga sama., posl. Stojan, kateh. Jašek iz Kromeriža, Brdarič in Ivornicer iz Pariza, Doko Musanovič in Windschurer iz Mostara, Bartulica in Jurjevič iz Splita, don Ivanovič in Felicinoni za prečko omladino »Pavlinovič« ter olo-muški bogoslovci. — Gasilska slavnost, Prostovoljno gasilno društvo Podutik-Glince je 4. t. m. obhajalo redko slavnost blagoslov-ljenja nove društvene zastave, katero so podarile društvu vrle domače žene in dekleta. Ze ob 2. uri popoldne nabralo se jc v Podutiku nebroj radovednega občinstva od blizu in daleč, katere je zvesto pozdravljal topič iz bližnjega hribčka. Opazili smo sledeča društva: Ljubljana, Zgornja in Sp. Šiška, Vič, Št. Vid nad Ljubljano, Dobrova, Vižmarje, Dravlje, Tacen, Stožicc, Jezica, Gameljne in Pirniče. Ob treh so jc pripeljala kumica velecenjena gospa Krisperjeva iz Ljubljane, katero je z velikim veseljem sprejelo domače gasilstvo z godbo na čelu. Kumico je pozdravila gospica Borštnar in ji poklonila šopek. Ob 4. uri je blagoslovil gospod kaplan šentvidski zastavo, nakar je gospa kumica imela govor. Nato so govorili: g. kaplan, g. Turk, načelnik okrajne zveze Ljubljana, g. Lavtižar, načelnik okrajne zveze Sp. Šiška. Po končanih govorih je poklonila gdčna. Polonica Lampret blagoslovljeno zastavo gasilcem. Zatem se je pričelo zabijanje žebljičkov. Pel je si. zbor Blaž Potočnikove čitalnice pod vodstvom gosp. Hafnerja. Za tem so odkorakala društva z defiliranjem mimo gasilnega doma proti veseličnemu prostoru. Ob petih začela se je veselica na vrtu gostilne pri Vodniku, katera jc krasno uspela. Predvsem se zahvaljujemo preblago-rodni gospej Krisperjevi, koja je z tolikim veseljem prišla na pomoč gasilcem ter se pri kumovanju odzvala z ogromnim darom, koji jc društvo čisto presenetil. Vsled tega ji kliče društvo: Bog jo živi! Dalje se zahvaljujemo č. gosp. kaplanu, gg. pevcem in pevkam, vsem društvom, koja s oprihitela od blizu in in daleč. Ne pozabimo tudi domačih žena in deklet, koje so žrtvovale krasno zastavo in veliko truda z sodelovanjem pri predpripravah, tudi fantje zaslužijo pohvalo z pridnim nabiranjem dobitkov ter isto za sodelovanje itd. Vsem darovateljem dobitkov bodi tudi iskrena zahvala! LiumiansKe novice. lj Opozarjamo šc enkrat na jutrišnjo prireditev šentpeterskega okrožja Orlov v Štcpanji vasi, ki naj pokaže, kako močno jc razvita orlovska misel v bližnji okolici Ljubljane. To daje pomen temu mladeniškemu taboru, to nas vabi, da pohitimo jutri v Štepanjo vas. Priprave nam kažejo, da kaj takega še ni videla Štepanja vas. Na vrtu gostilničarja g. Povšeta jo krasno telo-vadišče, ki ima prostora do 60 telovadcev, kjer se bo vršila nato vrtna veselica, pri kateri govorita gospoda državni in deželni poslanec Povše in predsednik Z. O. dr. L. Pogačm'-. Trvna telovadba se vrši takoj po i. ki sc pojo ob 3. uri popoldne v podružnični cerkvi Sv. Štefana. Opozarjamo, da se vrši telovadba ob vsakem vremenu, zato hodemo prihiteli k Vam, bratje Orli, ob vsakem slučaju. Jutri naj bo klic Ljubljančanov: Na tabor v Štepanjo vas! lj Blamaža. Z velikim pompom so naznanjevali iz »Učiteljske tiskarne«, da se prihodnje šolsko leto upelje v kranjskih ljudskih Šolah Widrovo »Moje prvo berilo«. Iz gotovega vira smo izvedeli in to sedaj naznanjamo, da za to šolsko leto ne bo s to k n j i g o n i č, k e r še n i o d o b r c-n a. — Res, smolo imajo liberalni učitelji. Za šolske tiskovine so imeli »privilegij«, tako nekako so pisali v »Učit. Tovarišu«, pa izdaja jih vendar »Katoliška Bukvama«; za oddajo učiteljskih služb imajo koncesijo, pa sc hudoben svet noče posluževati te prilike! lj Umrl je predvčerajšnjem po dolgi bolezni deželnovladni svetnik v pokoju dr. Mihael Gstettenhofcr v 69. letu starosti. Bil je okrožni glavar v Logatcu, Kranju in Kočevju. Zadnja leta je prebil v Ljubljani. lj Deško zavestišče v Meidlingu pride, kakor že znano, z 100 gojenci in lastno godbo v ponedeljek, 12. avgusta, ob 11. uri 14 minut dopoldne v Ljubljano na južni kolodvor, nakar korakajo med sviranjem godbe v mesto. Gojenci, ki sc občinstvu povsod, kamor pridejo, priljubijo, prirede za čas tukajšnjega bivanja več zabav. V ponedeljek, 12. avgusta, ob 8. uri zvečer je koncert v hotelu »Union«. .V torek, 13. avgusta, od pol 12. do pol 1. ure dopoldne prome-nadni koncert v Zvezdi, zvečer ob pol 8. uri predstava v deželnem gledališču pri zelo nizkih cenah. V sredo, 14. avgusta, ob 5. uri popoldne koncert v hotelu »Bellcvue«. V četrtek, 15. avgusta, so dobrodelne predstave v korist fonda za dijaške zletc, ki jih namerava še prirediti dijakom srednjih šol tukajšnja podružnica avstrijskega mornariškega društva, in sicer ob 4. uri popoldne telovadba in mladinske igre na dirkališču v Lattermanovem drevoredu in ob 7. uri zvečer koncert v hotelu »Belle-vue«. Za predstavo v deželnem gledališču je predprodaja vstopnic v šešar-kovi trafiki v Šelenburgovi ulici. To počitniško potovanje ima le podučen namen, in vodstvu ni za dobičkanos-nost, marveč samo, da sc z dohodki pokrijejo potovalni stroški. Zato so povsod minimalne cene. Obisk vsakomur toplo priporočamo. lj Pri Sv. Krištofu bo jutri ob 9. dopoldne žegnanje. Popoldne ob 5. uri so litanije z blagoslovom. Radi so Ljubljančani hodili že od nekdaj k tem opravilom in so obenem obiskali tudi grobe svojih rajnkih. lj šentpeterski Orel je priredil pre* teklo nedeljo pri br. Iv. Flegarju na Zaloški cesti zelo dobro uspelo veselico. Na prostornem dvorišču Flegarjeve gostilne je bilo zasedeno do zadnjega kotička z gosti od blizu in daleč, med katerimi smo tudi opazili mnogo odličnih oseb. Na veselici jc vladalo neprisiljeno veselje, zelo pa jc ugajal izborni aranžma cele prireditve. Pri okusno napravljenih paviljonih si je lahko človek okrepil dušo in telo, a ob ubranem petju pevskega zbora Prosvetnega društva in zvokih godbe na lok se jc zabava čim radostnejše razvijala. Splošno so žele pohvalo zlasti krasne skupine Orlov, prirejene ob svitu bengaličnih luči. Da je marsikdo vjel srečo pri srečolovu in da so srečo povečali tudi mnogi dragoceni dobitki, jc naravno. Šentpeterskemu Orlu moremo le čestitati na lepo uspeli prireditvi ter želimo, da bi nas kmalu razveselil z enako lepo zabavo. lj Heuffel obsojen. Obsojen je bil danes pri c. kr. okrajnem sodišču Avgust Ilcuffel iz Vodmata 158, eden glavnih liberalnih agitatorjev v Mostah, na globo 25 kron, ker je preveč ljubeznjivo nagovarjal Franceta Zidana, po domače Ahčina. Ahčin je bil tako velikodušen, da mu je odpustil, ker se mu jo smilil in je vedel, da je gosp. Heuffel tudi revež. Tako plačujejo »klerikalci« liberalce. lj Vabilo na X. rcžnodolski semenj, katerega priredi olepševalno društvo v Rožni dolini v nedeljo, dne 11. avgusta 191 2, v restavraciji »Rožna dolina«. Spored: 1. Viško-glinška godba. 2. Petje. 3. Papirnata bitka. 4. Šaljiva pošta. 5. Turška kavarna. 6. Vroči rožnodolski štruklji. 7. Rožnodolski juti ravnokar došel iz Turškega, konkurira mu Kočc-var 3. 5. 7. (šaljivo). 8. Nastop cvctli-čark. 9. V mraku umetalni ogenj. 10. Prosta zabava. — Začetek veselico točno ob 4. uri popoldne. — Vstopnina 20 h za osebo. — Za dobro jed in pijačo jc skrbljeno v restavraciji »Rožna dolina«. — Iv mnogobrojni udeiežbi uljudno vabi odbor. lj Slovenska naselbina na Bolgar* skem. Karol L c n č c iz Laverce, ki je ponaredil za 30.000 menic, biva zdaj v Zofiji pri g. Kentli. lj Lepega lisjaka, okoli dva meseca starega, zelo prijaznega, sc lahko dobi v Rebru št. 3. lj Franc Urbane, posestnik na Jezici, nam javlja, da protestira proti temu, ker se je v policijskih novicah o njegovem 121ctnem sinu Francetu trdi- lo, da jc »tat«, ker so našli pri njom več denarja in so na tej podlagi zasumili, da se gre tu za denar, ki je bil ukraden kontoristki Jožefi Wal iz Ljubljane. lj Neko razstrelivno snov je vrgel danes nekdo v vrt j u s t i č n c palače ob Miklošičevi cesti. Dinamitna patrona se ni užgala. Ali je to bila šala ali je bil hudoben namen? lj Nesreča. Včeraj sc je jermenarju Karlu Stoniču iz Dobregapolja blizu Lašč splašil konj, vsled česar se je preobrnil voz in je Stonič tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. lj Aretovana je bila sinoči slabo-glasna Ivana Šlikova, rojena 1884 v Mostah ter pristojna v Vosek, okraj Maribor, ker ima za mesto prepovedan po-vratek, a sc vkljub temu povrača še nazaj. Oddali so jo sodišču. 1 j Kolo ukradeno je bilo sinoči iz veže štev. 10 v škof ji ulici gospodu Petru Mateliču. Kolo je »Waffenrad«, ima na-vzgor zakrivl jeno bilanco in jc na njem naslikana vojaška puška, je prostega teka. prestavi sta zrezljani, notranja obroča sta poni k l iana ter imata v sredi zelen pas. Prvo kolo jc zeleno poškropljeno, ima strešico proti blatu. Kolo ima tovarniško število 118.845, magi-stratno pa belo na zelenem polju 946-in je vredno 140 K. Pred nakupom sc svari. Telefonska in brzojavna poročilo. ŽUPAN VINTAR OPROŠČEN. Rudolfovo, 10. avgusta. Prečinska afera je bila danes pred tukajšnjim okrožnim sodiščem končana z oprostitvijo župana Vintarja in veliko blama-žo liberalcev. NEMŠKI DRŽAVNI KANCELAR V BUHLAVI. Dunaj, 10. avgusta. V prvi polovici decembra obišče nemški kancelar Bethmann-Holhveg avstrijskega ministra za zunanje zadeve grofa Berehtol-da na njegovem gradu v Buhlavi. USPEH PULJSKI HRVATOV. Pulj, 10. avgusta. S prihodnjim šolskim letom sc otvori obrtna šola, deljena na tri oddelke, hrvaški, italijanski in nemški. Čestitamo puljskim Hrvatom na tej pridobitvi! SAMOUMOR HRVAŠKEGA POSLANCA DR. POPOVIČA. Osjek, 10. avgusta. Tu je saborski poslanec Aleksander Popovič z zabocl-Ijajem v srcc se sam usmrtil. Vzrok melanholija. Osjek, 10. avgusta. Aleksander Popovič se je bil te dni vrnil z Dunaja, kamor se je bil podal, da konzultira zdravnika, ker je zadnji čas bolehal na hipohondriji. Imel jc fiksno idejo, da ga bo zadela gospodarska katastrofa, dasi je živel v dobro urejenih razmerah. Postal jc še bolj melanholičen, ko mu je nedavno pobila toča, bil je pa proti škodi zavarovan. Njegova obitelj je skrila vse orožje v hiši, ker so sc bali, da se usmrti. Včeraj popoldne je Popovič velel ženi, naj mu gre napravit črno kavo in si je med tem, ko je bila žena odsotna, zabodel v srcc žepni nož. Bil je smrtni boj pol ure. CAR FERDINAND ODPOTOVAL NENADOMA DOMOV. Budimpešta, 10. avgusta. Bolgarski car Ferdinand, ki biva na Ogrskem, jc nenadoma odpotoval v Bolgarijo. SPOR MED TURKI IN ALBANCI PORAVNAN. Solun, 10. avgusta. Voditelji Arnav-tov so izročili Ibrahim-paši spomenico s sledečimi zahtevami: Pobiranje davkov v primeri z davčno močjo prebivalstva. — Arnavti naj služijo v miru samo v rumeiskih provincijah. — Nastavijo naj se pošteni in strokovnjaški uradniki, ki poznajo albanski jezik. — "Ustanove naj se ljudske in poljedelske šole. — Zgrade na j se ceste in železnice. — Dovolijo zasebne šole. — Kabinet Said-paše sc ima postaviti pod obtožbo. — Podeli se generalna amnestija. — Orožje se vrne. — Turška vlada jc vsemu ugodila. POTRES V TURČIJI. Carigrad, 10. avgusta. Včeraj se je tu čutil močan potres, ki je povzročil veliko paniko. Prebivalstvo je bežalo na ulico. V Peri se je poškodoval vodovod. V Čorlu-u je vnela svetilka, ki je vsled potresa na tla padla, požar, ki jc upepelil okoli 500 hiš. VELIKA GOLJUFIJA. Trst, 10. avgusta. Pobegli menjalec denarja Neumann je. izvršil goljufijo v znesku nad pol milijona kron. Prizadetih je jako veliko Tržačanov. LAŠKI EKSKARApiNJER ARETIRAN RADI PONAREJEVANJA DENARJA. Trst, 10. avgusta. Tu so aretirali bivšega laškega karabinijera Garadini- ia, katerega išče laška policija, ker je ponarejeval denar. Tržaška policija je našla na njegovem stanovanju veliko grškega, belgijskega, francoskega, laškega, švicarskega in avstrijskega denarja. Njegova delavnica je bila opremljena z električnimi stroji najfinejšo vrste. FINANČNI URADNIK TAT. Gtiding, 10. avgusta. Finančni uradnik baron C.laur je izvršil velike tatvine tobaka. Uradnik je ušel. Sumijo, da je izvršil samoumor. UBOJ V JETNIŠNICI. Gradec, lOr avgusta. V jetnišnici tukajšnjega deželnega sodišča je zaradi tatvine kaznovani dninar Franc Mav-rin ubil dninarja Janeza Schwcgelc, ker sta so sprla. TRIJE DUNAJČANI UTONILI. Krems, 10. avgusta. Tu so utonili pri kopanju trije Dunajčani. EN METER VISOKO SNEGA NA TIROLSKEM. Inomost, 10. avgusta. Po vseli hribih in tudi nižje doli je zapadel zadnje dva dni sneg. Ponekod je sneg visok 1 meter. Temperatura jc na višavah za iO stopinj padla. Reke so zelo narasle. RUDNIŠKA NESREČA V BOCHUMU. Bochum, 10. avgusta. Vseh mrtvih je 125. — Konstatiralo sc je, da je vzrok nesreče kaznjiva nemarnost, ker je nek rudarski delovodja kljub temu, da jc bila navzočnost plinov konstatirana, razstreljeval skalo. VULKAN STROMBOLI BRUHA. Messina, 10. avgusta. Ognjenik Stromboli jc začel močno bruhati. Iz kraterja se dviga velik oblak dima in ognjene lave. 1200 OSEB ZBOLELO NA ZASTRUP-LJENJU. Palermo, 10. avgusta. Tu je zbolelo 1200 oseb na zastrupljenju po vodi iz vodnjakov. PEVKA ZASTRUPLJENA. Maria Theresiopel, 10. avg. Tu je primadonna Lilly Kovacs po zavžitju ostrig vsled zastrupljenja nevarno zbolela. POPLAVA V LOMBARDIJI. Milan, 10. avgusta. Okoli Varesa in v tesinskem kantonu ob Komskem jezeru so se udrli oblaki. Potoki so tako narastli, da so podrli mostove in hiše. Več ljudi je ubitih. DIJAK ZLORABIL DEKLICO. Dunaj, 10. avgusta. Na policiji je danes izjavila 151etna Marija Pišnik, da jo je neki dijak izvabil v svoje stanovanje, jo tam s kokainom popolnoma omamil in nato izvršil nenraven čin. Policija je dijaka zaprla. Piše sc Schulze. SAMOUMOR V TRSTU. Trst, 10. avgusta. Tu je v bolnišnici umrla služkinja Jožefina Walz iz Koroške, ki je bila 8. t. m. skočila iz okna stanovanja, kjer jc služila. Dekle je bilo histerično. Hozne slvari. Odlikovan francoski duhovnik. Francoski notranji minister je podelil duhovniku Vidalu iz Fontienna v dc-partementu Basses-Alpes veliko zaslužno svetinjo. V duhovnikovi vasi je namreč izbruhnil tifus in obiskal skoro vse družine, tako da so bile nekatere družine skoro brez vsake postrežbe. Ab-be Vidal pa je obiskoval dan za dnem vse pacijente, skrbel za živila, postiljal bolnikom ter se sploh izkazal kot vzor ljubezni do bližnjega. Slepci učiielii slepcem. V Angliji, Ameriki in Franciji jc precejšnje število slepih učiteljev, ki poučujejo po šolah slepce. Metoda, da slepci slepce poučujejo. sc je kaj dobro obnesla. Slepi učitelj ve najbolje, kaj more zahtevati od slepih učencev. Pokazalo se je. da slepi učenci pod slepimi učitelji hitreje napredujejo v branju, pisanju, godbi, kakor pa pod učitelji z zdravimi očmi. V nemščino preložene srbske pesmi. Kakor peti zvezek berolinske knjižnice »Aus fremden Garten« je prišla v dežel knjiga »Serbischc Dichter«, v kateri so preložene pesmi L. Kostiča, V. Iliča. J. Dučiča in Sv. Stefanoviča. Prevod kakor tudi uvod je preskrbel Oton Hauser. Iz katoliškega sveia. (Organizacija katoliškega tiska.) Založniška tvrdka v Rimu, lastnica velikih katoliških dnevnikov: »Corriere d' Italia« v Rimu, »Avvenire dTtalia« v Bolouji, »Corriere di Sicilia« v Palermu in »Italia« v Milanu, ie kupila sedaj tudi »Momento« v Turinu in bo imela tudi svoj list v Pizi. -— Tudi katoliški dnevniki »Uni-ta Cattolica« v Florenci. »Riscossa« v BraRanci, »Lavoro« v Milanu, »Libcr- i ta« v Neapolju ter »Ligaria« v Genovi ■ so se združili v enem podjetju. Potrcb-i ni kapital je že zasiguran. Rekord brezžičnega brzojava. Iz Bcrolina poročajo: Berolinska družba za brezžični brzojav »Telefunkengesell-scliaft« je pravkar dosegla uspešno brezžično brzojavno zvezo preko cele Južne Amerike med Limo na zapadni in Para na vzhodni obali. Ta zveza, ki znaša 3400 km, je največji uspeh, kar ga je doslej dosegel brezžični brzojav. V Limi odposlani brzojavi gredo po 2200 km dolgi zrdčni poti direktno v Manaos ob Amaconski reki, od koder jili odpošljejo brezžičnim potoni v 1200 kilometrov oddaljeno Paro. Knez Lujo Vojnovič zapustil dvorno službo v Bolgariji. Knez Lujo Vojnovič, ki je bil zadnjih pet let osebni ataše cara Ferdinanda bolgarskega, jc iz zdravstvenih ozirov svojo čast odložil. Jeseni prevzame baje stolico zgodovine in diplomacije na zagrebškem vseučilišču. lOOletni jubilej Napoleonove vojne na Ruskem. Iz Petrograda poročajo listom: Dne 25. avgusta t. 1. sc bo vršilo lOOletno proslavi j en je Napoleonove vojne iz leta 1812. Slavnosti se bo udeleževalo 25 izžrebanih starčkov. Najstarejšemu teh veteranov je 126, najmlajšemu pa 117 let. Poljski tisk. Vseli poljskih listov na svetu je 1050. Od teh je 950 samo-stalnih, 100 pa kakor priloga izhajajočih. Dnevnikov je 175, ostali so tedniki in mesečniki. Na Ruskem Poljskem je 44 časnikov, v Avstriji 51, v Nemčiji pa 43. V Varšavi izhaja 10 dnevnikov, v Lodžu 4, v Lubinu 3; Kališ, Čensto-hov in pa Sosnovice imajo pa. 2 dnevnika: Kielcc, Vilno. Kijev in Petrograd pa po enega. V Krakovu je 7 dnevnikov, v Lvovu 10, v Tešinu in Tarnovu po 1 dnevnik. V Poznanju je 7 dnevnikov, v Katovicah 2, v Bydgošti, Bvto-mu, Čcrsku in po nekaterih drugih mestih po eden. Nadalje izhajajo dnevniki v Berolinu, Boliumu in Ilcrni. V Ameriki je 9 dnevnikov, in sicer v Či-kagi 4, v Mihvauku in Buffalu po 2, v Detroitu 1. — Poljskega kraljestva ni več, ali poljski narod še živi in se uvršča zlasl i z ozirom na svojo lepo literaturo in slikarsko umetnost po vsi pra-vici mod prve kulturne narode v Evropi. Prijet velikomestni pustolovec. Dva pariška policijska inšpektorja sta are-tovala dne 3. t. m. v Parizu na cesti 421etnega Pierre Labasse, ki je pod različnimi imeni izsiljeval od ljudi denar. Aretovali so tudi njegovo ljubimko, neko Magdaleno Lacan, ki ga jc spremljala. Labasse je menda tudi vodja velike zločinske družbe, ki si je zbrala svoje polje zlasti v modernih kopališčih. Slučaj, zaradi katerega so Labasseja tako iskali, se je dogodil poleti 1910. v kopališču Chatelguvon v Auvergneju. V nekem elegantnem hotelu se je namreč neka mlada in baje bogata vdova iz Pariza seznanila z živahnim gospodom, ki se ji je predstavil kot amerikanski bankir Fabio. Na damo je bankir zelo ugodno uplival. Nekega večera je bil na izprehodu v zdraviliščnem parku napram nji zelo vsiljiv. Nenadoma je prišel varuh zakona v postavi poljskega čuvaja, ki jc zahteval, naj mu par sledi na policijo, da se bo napravil protokol v svrho uvedbe kazenskega postopanja. Vse prošnje do smrti prestrašene dame in Fabija niso nič pomagale. Tu je prišel kot slučajno po poti neki gospod, ki se je predstavil kot inženir Pierre de Courvailles in ki se jc ponudil, da poravna spor. Temu posredovalcu se je posrečilo, da je proti plačilu 400.000 frankov u tešil poljskega čuvaja, da je molčal. Prestrašena clama jc potegnila svojo čekovno knjigo iz torbice ter izročila čuvaju ček v označeni višini. Bankir je izjavil, da bo dami to vsoto povrnil, kakor hitro bo prišel nazaj v Ameriko. Dan pozneje, ko se je dama vrnila v Pariz, je prišel k nji omenjeni poljski čuva j v spremstvu inženirja in spretnega posredovalca Pierre de Courvaillesa. Zadnji je izjavil, da je pričela čuvaja peči vest in da hoče na vsak način vrniti dami 400.000 frankov in vso zadevo naznaniti sodniji. Po AVTOMOBILI LRURIM & KLEMEMT delu. dr. v Mladi Boleslavi. SVETOVNO ZNRMKR. U07 dolgi 'debati se je končno posrečilo zopet, Pierru de Courvaillesu pregovoriti poljskega čuvaja, da je proti izdaji novega čeka za 300.000 frankov obdržal 400.000 frankov in o celi zadevi molčal. Dama, ki je morala žrtvovati za svojo neprevidnost 700.000 frankov, še vedno ni spoznala cele komedije, ki so jo igrali bankir Fabio, poljski čuvaj in inženir Courvailles. Šele ko je dobila od Fabija pismo iz Ilavra, v katerem izjavlja, da nima vzroka vrniti v svrho zabranjenja škandala izsiljeni denar, je dama vso zadevo naznanila policiji. Po dolgem poizvedovanju je policija izsledila bankirja Fabija v osebi nekega gotovega Jeana Baptista Frey, kakor tudi nekega Agatija, ki je igral vlogo poljskega čuvaja. Oba so aretovali in sta bila obsojena na petletno ječo. Courvailles, ki je bil obsojen v odsotnosti na petletno ječo, si je pod imenom Galzy kupil lepo vilo v oddaljenejšem pariškem predkraju ter se mudil v pariških hotelih pod imenom Fayet. Pri hišni preiskavi so našli pri lijem <10.000 frankov gotovega denarja, 160.000 frankov pa v vrednostnih papirjih. Courvailles je identičen z zgoraj omenjenim Labassejem. Konkurenca med nabiratelji umetnin. V pariških umetniških krogih kroži anekdota, ki se jc primerila nedavno. K znanemu nabiratelju umetnin, g. X., je prišel neki drug bogat na-biratelj, g. Y., ki je bil posebno navdušen za kitajske vaze. X. se je čutil zelo počaščenega, ko jc Y. pohvalil dve njegovi kitajski vazi. »Da, to so res mojstrska dela,« je pristavil gospod X.. »svoječasno sem dal zanji pri nekem tukajšnjem trgovcu 20.000 frankov in jaz bi jih niti ne prodal za 200.000 frankov.« —- »200.000 frankov?« je vprašal Y.. »dobro, stavim vam sledeči predlog: Vi mi pošljete vazi in jutri imate šek za 200.000 frankov.« — Rečeno storjeno. Y. je dobil vazi, toda gospod X. je naslednjega dne zaman čakal na ček. Namesto čeka je prejel pismo, v katerem mu Y. naznanja, da so spoznali strokovnjaki vazi za ponarejeni. Razkačen je tekel gospod X. k trgovcu, od katerega je svoječasno kupil vazi. Po daljšem prerekanju sta se zedinila, da vzame trgovec vazi za 40.000 frankov nazaj, tako da je X. še vedno zaslužil 20.000 frankov. Kdo bi pa znal popisati začudenje gospoda X., ko je zvedel, da je Y. kupil vazi od trgovca, grozen srd se ga jo pa lotil, ko je pozneje tudi zvedel, da ste vazi tudi pristni. Celo stvar je Y. tako spretno itlsceniral, da je prišel poceni do vaz. 1309 No torej... To so ja prave Jakobi anfinikofinske cigaretne stročnice. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 300-2 m, sred. tlak 73(3-0 mm te C (IS opazovanja Stanje baroni otra v mm Temperatura po CeizijU Vetrovi Xebo i« ' |3h> 'J 0. zveč. 734-3 14-9 brezvetr. obiačno j 10 7. zjutr. 730 0 12-8 sl. jzah. oblačno j 61 2. pop. 735-5 15-9 iv dež Srednja včerajt Sinoči od nja temp. 15-0», norm. 19-3°. 6, do 7. ure nevihta. Zahvala. Povodom smrti in pogreba mojo drage, nepozabne hčere, gospodične jHlijau« Brus izrekam za izkazano sožalje, za častno spremstvo nepozabne ranjce U večnemu počitku in za darovane prekrasne venec vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, prečastiti duhovščini in gg. pevcem tem potom najprisrčnejšo zahvalo. 2403 Dolenji Logatec, B. avg. 1912. Josip Brus. SMEŠNICE, Lovska laž. Lovec Nimrocl pripoveduje strahovito lovsko dogodbo, da so se vsem navzočim lasje ježili. Lovec Tiln zakliče: »Kako sc more tako strašno lagati?!« Lovec Nimrod: »Kaj, gospod, kako se predrznete mene . . .« Lovec Tiln: »Oprostite, gospod, (nisem vas mislil, ampak nekega svojega prijatelja; ta jc sinoči ravno to zgodbo pripovedoval, češ, da se je njemu pripetila.« Vse zna, samo eno ne. iV gostilni se je bahal dijak, da zna vse in silno veliko govoril. To je presedalo nekemu gostu, ki zakliče dijaku: »Sedaj imamo dovolj o tem, kaj vse znate. Povejte mi, česa pa ne znate in jaz vam zagotovim, da to znam jaz.« »Prav dobro,« pravi revni študent. »Jaz ne znam in ne morem računa poravnati za večerjo in veseli me, da ste to vi pripravljeni storiti.« Lepo razmerje. Nadporočnik svojemu novemu slugi: »In to vam tudi povem, da znam biti včasih pi*ecej surov!« Prostak Pepe: »Kaj šele jaz, gospod nadporočnik!« Prehuda obsodba. Sodnik: »Kako pa veste, da je ukraden robec res vaš?« Tožitelj: »Zato ker jih imam več take barve.« Sodnik: »To ne drži, jaz jih imam tudi več iste barve.« Tožitelj: »Prav lahko mogoče, saj mi jih je bilo več pokradenih.« . -V' Nevarno zdravilo. Pesnik Safir se ni dal pregovoriti, da bi vzel kakšno zdravilo. Ko ga nekoč zdravnik vpraša, se je li ravnal po njegovem receptu, mu pesnik odgovori: »Ne, ker bi se sicer gotovo ubil; vrgel sem namreč recept skozi okno.« Dobrosrčna. »Soseda, saj dovolite, da danes cvrem krofe v vaši masti, prihodnjič bom pa jaz vam dovolila, da bodete smeli vi kuhati vašo svinjino v mojem zelju, a' Nisem obljubil. Korporal novincu: »Odkod prideš tako pozno in še brez puške? Ali nisi slišal, da sem vam vsem sinoči naroČil, da morate biti že vsi ob petih zjutraj na marš pripravljeni?« Novinec: »Res, gospod korporal, rekli ste to, a jaz vam nisem za gotovo obljubil.« , Ni ošaben. ' Stotnik okrega vojaka, katerega je pogosto videl jako zanemarjenega in zamazanega, ter mu reče: »Ali te ni gram, da si tako umazan in zanemarjen, tvoji tovariši pa so tako čedni!« Vojak: »Častivredni gospod stotnik! Jaz hvala Bogu nisem tako ošaben, kakor so drugi.« KNJIGOTRŠTVO. * Lira. Srednješolska pesmarica, ti. zvezek; sestavil Hinko Druzovič, založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena mehko vezani knjigi 1 K 80 v, v platno vezani 2 K 30 v. Prvi del, ki je izšel pred letom, obsega poleg najpotrebnejše glasbene teorije, kakor: pisavo in obliko not in pavz, način takta, pomen tujih izrazov za časomer in prednašanje itd., tudi veliko eno- dvo-in večglasnih pevskih vaj, v najbolj vabljivih tonovih načinih v duru in molu od 1 do i in 6 ter 57 moških zborov najboljših domačih in tujih skladateljev; pridejana je v začetku tudi kratka biografija skladateljev, katerih Cunlight |JIV milo. fctJKMr' W,a t0leBno Berilo nai hI «a Vsa telesno perilo naj bi sa pralo le e popolnoma čistim In milim milom , v ,- Snnllght milom. To je nedosežno v svojem učinku In tvoje velike Izdatnosti tudi zelo ceno. Pazi na) se na Ime.SunllgM'. Dvojni kos 30 vinarjev, osmokoton 10 vinarjev. In modno blago za gospode in gospe priporoča Izv. hISa Prnkop Skorkovtkv In lin v Hutnpolcu na čeSkem. Vzorci na nMavo frinko Zalo imerne cene. Ni ieljo dem tu-luottvUI floepod. oblek«, skladbe se nahajajo v obeh delili. Več zborov je novih, oziroma do sedaj marsikomu še neznanih. — Prvi del torej ni samo praktična pesmarica, marveč tudi izvrstna pevska šola za vse srednje in višje šole, pevska društva in druge zavode, ki gojijo petje. Cena mehko vezani knjigi I. dela je 1 K 70 v, v platno vezani 2 Iv 20 vin. — Drugi, pravkar izišli del Lire, je pa pesmarica, katera obsega 60 moških zborov, tako domačih kakor tujih skladateljev. Med temi je več novih, ali saj do sedaj marsikomu neznanih napevov. — Oba dela kar najtopleje priporočamo vsem vodstvom srednjih in višjih šol, nadalje drugim zavodom in pevskim društvom, ter želimo, da se uvedeta povsod, kjerkoli se goji petje. Posebno pa še opozarjamo gg. učitelje petja in pevo-vodje, da se pri pouku petja poslužujejo obeh delov Lire, kar bode bi'ez-dvomno za napredek in razvoj narodnega in umetnega petja, zelo velikega pomena in velike važnosti. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. _ Budimpešta, 10. avgusta 1912. Pšenica za oktober 1912 . , , 11-56 Rž za oktober 1912.....9-48 Oves za oktober 1912 .... 963 Oves za april 1913......9'42 Koruza za avgust 1912 .... 9 30 Koruza za maj 1913.....7'58 ♦ pojasnilo! poslano! ♦t Slavno občinstvo izvolile vzeti vljudno na znanje, da sc bo tvrdka _ y Tr. duden trgovina z uran^i, zlatnino, srebri\ino, kolesi in šivalnimi stroji neizpremenjena naprej, vodila s pomočjo svojega sina frana Čuden, kateri se je y tej stroki y Švici izvežbal. Gbenem se za ysc izrekano in dokazano zaupanje vljudno zahvaljujeva in se za nadaljno naklonjenost priporočava 2414 z odličnim spoštovanjem --A-- Vsled smrti gospodinje se odda pla pri »Štefanu" v Ljubljani na račun. Posredovalci izključeni. Ponudbe do 20. avg. 1912 na naslov Al. Pogačnik, Miklošičeva ces. 4. 24S0 Graščina na Hrvatskem išče neoženjenega ali 2474 konfskeaa hlapca ki je že bil pri konjih. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod št. 2474. Proda se takoj dobro ohranjena Natančneje se poizve Kapite jska ulica št. 7, I. nadstr. 2490 imiiismiiii deželni dvorec Sadjarna v Karolinenhofu kupi do 50 vagonov m pšo po najvišjih cenah. Pismene in ustmene ponudbe pri našem zastopniku g. R. Švara, Ljubljana, Dunajska cesta 32, v hiši Zadružne zveze. 2483 Kupci hiš, pozor! I D i il Lepa, skoraj nova 2479 enonadstropna hiša z lepim sadnim vrtom, 4 stanovanji, dobro obrestujoča, se pod zelo ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve v konces. pisarni PETRA MATELIČ, Ljubljana, škofja ulica 10. Telefon št. 155. S opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano izbornih prist- kranjskih vin. Poleg namiznih vin ima v zalogi tudi raznovrstna buteliska vina po zmernih cenah na prodaj. Ceniki in vzorci se pošljejo na zahtevo brezplačno. Postrežba točna in solidna. ai!#> t I se spozna „pravi :Franck:" po tile tvorniški znamki: Znotral Tvorniška znamka. po dobri kakovosti. Zatorej, cenjena gospodinja, poglejte si dobro vnanjo stran, da ne bodete presenečeni radi vsebine. Tovarna v Zagrebu. Lepa hiša z dobrovpeljano restavracijo in fijakerijo se pod ugodnimi pogoji proda na Kranjskem, zaradi preselitve. Stoji na najbolj prometnem brezkon-kurenčnetn prostoru v okolici. — Kje? pove upravništvo .,Slovenca" pod št. 2477. 2477 Pridno in pošteno 2476 izurjena v gospodinjstvu in v kuhinji, vešča slovenskega in nemškega jezika, išče primerne službe. Naslov pove uprava »Slovenca* pod 2476. blizu postaje elektr. cestne železnice z 2 sobama, kuhinjo, hlevom, šupo za vozove in šupo pripravno za tesarsko obrt se takoj proda ali da v najem. Več se izve na Dolenjski cesti 48. M dijakov iz boljše hiše sprejme na stanovanje in hrano rodbina brez otrok v Krškem. — Natančni naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca« pod štev. 2482. 2482 v sredi mesta, pripravna za vsako obrt, se odda takoj aH za november. — Odda Se tudi 2489 z 2 sobama in skladišče na Glincah. Poizve se Ljubljana, Stari trg štev. 30 2 nadstropje. Redka prilika! Redka prilika! Dobro ohranjen, kratek GLASOVIR se poceni proda na vogalu Sv. Petra ceste vhod iz Ra- 2486 deckega ceste 2/1. Sprejme se 2475 prodajalka za špecerijsko trgovino, katera je navajena tudi gostilne. Prednost imajo one z dežele. Naslov pove upravništvo .,Slovenca" pod štev. 2475. oz. izjava. Naznanjam, da se Ivani Verbič roj. Breznik (v Ra-folčah) ne da, bodisi v gotovini ali blagu na moje ime, kaj na upanje, ker zato jaz nisem plačnik. Hnd. Verbič. 2487 V najem ali na račun se odda v Komendi dobro vpeljana 2485 Pojasnila da vinska trgovina And. Mejač, Komenda. Pridna in poštena 2484 dekla za dom ozir. kuharica f\spre,"e, r «"*■■«■ m^/^a. takoj v boljšo hišo na deželi. — Naslov pove upravništvo „Slovenca" v Ljubljani pod 2484, se išče za centralno mlekarno v Škofji Loki. Vstop takoj, ustno ali pismeno ravnotam. Ponudbe z izpričevali 2492 Razpis službe. Hrvatsko pevsko društvo „Davor" v Brodu n S. razpisuje s tem službo zborooodie in organista odnosno učitelja glasbe in petja. s tem mestom so združene te dolžnosti in dohodki: a) v gotovini: Za podučevanje v pevskem društvu .,Davor" Za orgljanje v župni cerkvi Podpora mesta Broda K 248S 600 — 550*— B00'— Skupaj K 1750-— b) v naturalijah: Za orgljanje v frančiškanski cerkvi stanovanje v samostanu, ki obstoji iz 2 sob, kuhinje in pritiklin. Stanovanje ima poseben uhod in je vredno K 400. Poleg tega so tudi drugi dohodki za privatna podučovanja na gosli in klavirju itd. Prošnje s prilogami naj se dostavijo na: Predsednlštvo Hrvat. pjev. društva „Davor" u Brodu n/S. najpozneje do 1. septembra 1912. V Brodu n/S., dne 1. avgusta 1012. Hrvatsko pevsko drnSfoo „Dawor" o Brodu n/S. tudi začetnica, za trgovino mešane-j. ga blaga na de-" želi se išče. Prednost imajo le take, katere se dela ne boje. Nastop takoj. Izve se pri J. Knnrtušerju v Mengšu. 2435 A -' 7 2enitna ponudba. TT?lad gospod, slar 28 let, s stalno službo in lepo prihodnostjo, se želi radi pomanjkanja znanja seznaniti z gospodično z dežele, ki bi imela nekaj tisoč premoženja, tfdove brez otrok ali gospodične z obrtom imajo prednost. Le resne ponudbe če mogoče s sliko, ki se takoj vrne, do 1, septembra na uprav-ništvo ,,Slovenca" pod ,Jesen 2457", čajnost zajamčena, 2457 Harmonij oddajani tudi na obroke, in se Izpo-sojujejo za malo odškodnino. Zahtevajte cenik! Iv. Kaoi Prva slovensHa lovi po ameriškem zistemu. Novi Vodmat-Ljubljana. Izdelujejo se vsake vrste harmoniji za cerkve, šole, pevska društva itd. Sprejemajo se popravila starih harmonijev. Na zahtevo se dobe tudi vsi posamezni deli. Harmonij se dobi že za 120 kron. — Priznalna pisma so na razpo- sprejema tudi la Josip Baraga, Stari trg št. 9, II. nadstr., Ljubljana. 2354 se odda za takoj, oziroma za november na Poljanski cesti štev, 67 (prej tovarna za vžigalice). — Več pove: 2469 g. Adolf Hauptmann istotam. Le K 3*80 i najnovejša zelo tenka z dvojnim [pokrovom Kavalir-Chronos-lira z nikelnastim prižigalnikom in z amarik. duble zlato dvojno verižico najmodernejše sestave s krasnim obeskom in s 31etnim (amstvom; vse proti povzetju samo K 3'80. — izvoz ur L. SCHAECHTER, Dunaj 919 KVI/2 Lerchenfeldergiirtel 5. 2336 doktor prava s calo sodno in osemmesečno odvetniško prakso, vešč tudi laščine, Išče s 1. decembrom t.!., eventuelno tudi preje, službe V odvetniški pisarni. Več se poizve pri upravništvu »Slovenca". 2455 ^S^MpL aparat „ Klegantna in natančna izvršitev, porabna za potovanja in izlete. 4 X A cm velik, kompleten z jpremo, poizkusno sliko in navodilom, po katerem more fotografirati vsak začetnik brez predznanja in izvršiti sliko. — Proti povzetju le K 1-80. — Slike se potem tudi odkupijo. — Več pri naročilu aparata po: LEOP. SCHACHTER, DUNAJ 840 (2337) XVI 2, Lerchenieldcrgurtel 5. Pozor peki! Lepa prenovljena ' * z velikim vrton. obstoječa iz 3. stanovanj, prodajalne in pekarije se takoj proda ali pa odda po zelo ugodnih pogojih. Poizve se pri I. Liningerju v Ljubljani. □□□□□□□□ n n u □ □ □□□ □ a □ □ □ □□□□□□□□ želi otvoviti v večjem mestu na Kranjskem svojo trgovino. Kdor ima na razpolago naj pošlje ponudbo pod ,Urar 2415' na upravo » Slovenca". 2415 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□aaaaaDa na □ □a a □□ a □ aa □ prostor Pozor! Imam še veliko zalogo izborne gorsške rebule kakor tudi drugih zajamčeno pristnih naravnih vin. Večjim odjemalcem znižane cene. JERNEJ ŠTELE, usnski trpuec, Spodnja SišSsa 172. 2398 MARIJA SATTNER Ljubljana, Dnnajska cesta 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova blša). sc priporoča prečastiti duhovščini za Izdeluje cele ornate, kazule v vseh nturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfinejc, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cenc po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenjc starih paramentov tudi radovoljno prevzame. __13 mmmmmmmmm ■ Podružnica na Dunaju: III. Am Heumarkt štev. 21. Patentni vročeparni IcRemobill z brezventilnlm preciznim upravljanjem. 3438 Originalno strojedelstvo Wolf 10—800 HP. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo. Dosedaj izdelanih nad 720.000 H. Edino slovensko narodno podjetje) V Celovcu. Vellkovška cesta št. 5 Podpisani voditeljici „Hotela Trabesinger" se vljudno priporočata vsem vele-cenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več časa osta-nco v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni: nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz slovenskih goric. Na razpolago jc tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski romarji in romarice! Ustavljajte se samo v edino slovenski gostilni „Hotel Trabesinger" v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi. Za mnogobrojen obisk se toplo priporočata voditeljici hotela 2117 Lojzlka ln Fepca Leon. Trgovina s kolesi isi posameznimi deli. cfina Sorec JSjuGljana samo cffiarija cTorazije cosfa M pri »efiovem svetu" Ičposoimnle koles 2084 m a "L» V X K X X X X K K Okusite pivo X X slovanskem jj Izboljšajte promet v svoji gostilni z izvrstnim cenenim - plzenskim pivom - g ^a°ndhot8lu,iBalkan„Trsti * iz Češke delniške pivovarne v Ceskih . . _ ■ W Budejevicah. Največja čisto slovanska Šg via dela Caserma in v slo- g U pivovarna. Zaloga v Ljubljani: V. H. g ROHRMANN. Zaloge v Zagrebu, Trstu, Pulju, Zadfu i. t. d. K K X X vanskem hotelu Lacroma na Gradu. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Zobotehnik Herman Peters : odpotuje : do 5. septem. Zadruga kovinskih obrtov v Ljubljani naznanja svojim p. n. članom, da se njena pisarna odslej nahaja na Sv. Petra cesti, Hotel pri »Avstrijskem carju«. 2448 na Dunajski cesta o Ljubljani pred delaDskSiiii hišami in na Glincah takoj ob mestni m^ji na Ts-SaSki cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene = na prodal. Več se izve pri lastniku JQS. T8tmUC, na Gltocah 37. 2127 v novi hiši Dslarnska ulica vhod v ulico iz Poljanske ceste oziroma iz Poljanskega nasipa. Več pove lastnik Adolf Hauptmann, Ljubljana. 2459 lin Euii, siten m. Iijiljana Cesta na Rudoliovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih 0 Prevzema tudi vsa v njegovo stroko spadajoča dela po naj nižjih cenah. 3412 ločna pstrežla. mehka in trda (suha); radi pomanjkanja prostora zniža« ne cene. Dostavijo se na zalite vanje tudi na dom. Parna žaga SGAGNETTI za držav-nim kolodvorom. 1842 Telefon 145. 2114 Touarna za kovinsko blago in usonoiiunica ] JLZEK&KO, Dunajsko Novomeški, sc priporoča za nabavo zvonov, melod. in harmon. zvonila vsake velikosti iu glasu Jamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vglasitev in najboljši matcrijal. Stojala za Ivanove iz kovanega železa ali lesa. Lahkotno zvonenje, najboljši način teka. Nagla izvršitev najnižje cene. Ugodni plačilni pogoji. Stari netabni zvonovi se sprejmo v prelitje, ravnotako sc izdelujejo železna stojala najboljše konstrukcije t dolgoletnim jamstvom. I ro-računi in prospekti vsak čas zastonj m franko na razpolago, »nukn tudi oriDoro-člla kakor tudi priznalna pisma. šolstvo. Viška ljudska šola pri Ljubljani jc bila pretočeno šolsko leto nastanjena v novem in krasnem, moderno zidanem šolskem poslopju. Zgradbo jc postavil po načrtu in pod vodstvom inženirja g. Čapeka zidarski mojster g. Fr. Ma-rinčič, stavbni mojster iz Gline. Poslopje je dvonadstropno in stoji tik glavne Tržaške ceste na Glincah. Ko vstopiš iz ceste v prostorno vežo, vidiš na desni steni vzidano ploščo z napisom: »To šolsko poslopje se je otvorilo slovesno dne 18. septembra leta 1911.« — V pritličju jc telovadnica, potem dve učni sobi in nadučiteljevo stanovanje. V prvem nadstropju je poleg pisarne šest učnih sob; ravno toliko učnih sob je v drugem nadstropju in soba za učila. Staro šolsko poslopje je bilo postavljeno leta 1899. ter namenjeno le za 4 razrede. Ker pa jc postalo po preteku desetih let za vedno naraščajoče število otrok premajhno, so Vičani postavili omenjeno novo šolsko poslopje, katero ustreza povsem pedagoško-didak-tiškim in higijeniškim (zdravstvenim) zahtevam in potrebam. Nova šola je veljala s prostornim vrtom vred okroglih 180.000 K. Omeniti je še, da dičita na vnanjem zidu na straneh šole imeni dr. Fran Močnik in Andrej P r a p r o t n i k. Kako je prišlo ime matematika Močnika na šolsko poslopje, nam je nerazumljivo! Za to mesto bi bilo bolj prikladno ime prvega in največjega slovanskega pedagoga A n-tona Martina Slomška! Ljudska šola na Viču se jc ustanovila 1. 1896. Takrat je bilo šoloobveznih otrok 137; obiskovalo pa je domačo šolo samo 82 otrok; drugi so hodili v Ljubljano v šolo. Prvotno je bila šola enorazrednica, oziroma dvorazrednica ter nastanjena v dveh zasebnih šolah. Danes imamo pa na Viču šest-razredno mešano ljudsko šolo s sedmimi v s p o red niča m i! Koncem šolskega leta (1911-1912) je bilo v našem šolskem okolišu (Brdo, Glince, Rožna dolina in Vič) 816 šoloobveznih otrok; od teh je obiskovalo domačo šolo 747 in 15 otrok iz ptujih šolskih okolišev; skupaj 762; na eno učno moč pride torej povprečno 58, oz. 59 šolskih otrok. Ljubljanske šole je obiskovalo 69 otrok. Za prestop v prvi višji razred je bilo sposobnih 631, nesposobnih 125 in neklasificiranih pa 6 otrok. Poučevalo je na šoli 13 učnih moči in dva veroučitelja (nadučitelj, 1 stalni učitelj, 2 začasna učitelja, 4 stalne učiteljice in 5 začasnih učiteljic). — Celoletni dopust je imela 1 stalna učiteljica; radi bolezni pa so imele med šolskim letom daljši dopust 3 učne moči; nadomestovale so jih suplentke. Šolarski izlet so imeli 3 nižji razredi na Rožnik; IV. a in IV. b na Vrhniko; V. in VI. razred pa na Bled in v •Vintgar na Gorenjskem pod vodstvom in nadzorstvom učiteljskega osobja. Zdravstveno stanje je bilo v tem šolskem letu zelo ugodno; nalezljivih bolezni ni bilo in umrl je samo 1 deček iz II. razreda. S prihodnjim šolskim letom dobimo najbrže še vsporednico za V. razred, oziroma se šola razširi še na 1. razred. Nato bode napolnjenih vseh 14 učnih sob v novem šolskem poslopju. Staro šolsko poslopje ostane pa v rezervi za prihodnja leta. Ako bode število otrok od leta do leta tako ra-Pidno raslo, bodeta obe poslopji kmalu premajhni. Naboljše bi bilo, da ob-oziroma krajni šolski svet proda staro šolo kakemu zasebniku, k novi soli pa postavi zadej na obeh koncih toliko prizidka, da bo nato v novem šolskem poslopju prostora za 20 učnih sob, kar bi zadostovalo za nekaj desetletij. Končno omenimo samo še to, da bi bilo staro poslopje jako primerno in pripravno :za kacega gospoda penzijo-nista, ker :stoji na najlepšem prostoru nasproti n ovc župne cerkve sv. Antona. Po svelu. Rockufeller lastnik javne hiše. Sin newyorškega miliarderja Rockefellerja je v procosu zoper policiste, ki so krivi umora lastnika igralske banke Rosen-tala, izpovedal, da je svojčas v New-yorku vzdrževal javno hišo in je plačeval polieriji za njeno »varstvo« veliko tisočev d^olarjev podkupnine. SumJljiva zadeva. Nek dunajski urednik Je na poti od Centralne banke čeških hj -anilnic na Dunaju do uredništva »Z < • i t« izgubil 5000 K, kat ere jc tam vzdignil. — Iz tega sklepajo, da ima ta lianka gotove zveze z dotičnim listom. Zastir upljeni superintendent. Iz Lim- burga poročajo, da jc umrl v vlaku generalni superintendent Ilogge. Trde, da jo bil zastrupljen. Smrten boj dveh kaznjencev. V kaznilnici. Pankrac je zaklal kaznjenec Ro-senkreenz kaznjenca Stuka z nožem. Stuka 'je bil takoj mrtev. 3011.000 levov carine jc poncveril prokujf ist tvrdke Leonida & Comp. v Bukarošti v zvezi z nekim višjim carinskim u.radnikom. Glavni carinski urad je brea; carine izročil 200 avtomobilov. Proku!i'ist, ki je zadnjo nedeljo v novi igralmjt banki v Sinaji priigral 100.000 levov, je pobegnil, njegovega sokrivca so pa ,'zaprli. Flriiefi železniški tatovi. Na Dunaju so aretirali večjo družbo tatov, ki so kradli po dunajskih kolodvorih. Sl eparije s poštno - hranilrdčnimi knjižicami. V poštnih uradih v Lincu, Wcls'U., Solnogradu, Urfahru in Am-stette] iu je nekdo s ponarejenimi pošt-no-hrianilničnimi knjižicami dvignil znatme zneske. A.retovana detomorilka. Na Dunaju so ari Hirali delavko Terezijo Panzl iz Zeli ai. See, ki je lani novembra porodila c'tva dečka in ki jc na sumu, da jc oba oitroka umorila. S umoumor enoletnega prostovoljca, ker nI smel stanovati zunaj vojašnice. V voj ašnici 1. gardnega polka v Bcro-linu je dne 7. t. m. ustrelil 201etni enoletltii prostovoljec Ivan Jottka, ker ker m.ui je bilo prepovedano, stanovati zunaj vojašnice. V motornem čolnu preko Oceana. Iz Londona poročajo: Kapitan Day je dne l^i. julija zapustil newyorško pristaniške v 35 čevljev dolgem motornem čolnu fber je dospel dne 7. t. m. v Queen-stovvu jna Irskem. Razen njega je imel čoln šo tri druge mornarje. 2000 milj dolgo p ot preko Atlantskega oceana so prevozfi li v 21 dneh in 16 urah. Zadnje clni so morali prestati liud vihar, kateremu. pa je mali motorni čoln uspešno kljuboval. Priporočamo hitre n\\ JfAITONlJEV^ naravna alkalična kislina preizkušena pri želodčnih in črevesnih !{a-tarih. oblstnih in mehurmh boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno pt^pfrsslrass ssresSsžBO pri karlovovarijskem in drugih kopeli£k), Waffenrad. Šivalni strop izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu-Ustanovljena leta 1867. Vezenj« poučujemo brezplačno : Atllerjevi : pisalni stroji. Ceniki zastonj in franko. \m Dos mizarski mojster v Ljubljani Dunajska cesta 19 (Medjatova blša) priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave : za spalne tev jedilne sobe in salone. 2)ivane vsake vrste, JYtodroce, žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : :: Naročila se točno izvršujejo. :: Cenik s podobami zastonj in franko. 12 NajcenejSa zaloga. :: Cene brez konkurence. asm Hvg. Drelse v Ljubljani Mnogokrat odlikovana. Mnogokrat odlikovana PriporoCa se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago najceneiša vožnia v Ameriko 299 se priporoča za vsa v stavbeno stroko spadajoča dela. — Zgradba zasebnih in javnih poslopij, raznih adaptacij itd. — Napravo načrtov in projektov ob po-verbi stavbe brezplačno. Delo solidno. Cene primerno nizke. z modernimi, velikimi brzoparniki iz 1 Ljubljane čez Antwerpen v leu-Tork in čez Afcrpen v Boston. je proga tar Line". r m Na naših parnikih .Lapland", «Finland», «Kroonland», >Vaderlarid», «Zeeland», «Sam-land«, „Gothlandu, „Marquette\ „Menominee", „Maniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antiverpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni. Odhod iz Ljubljani! vsak torek popoldan. Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske u tce odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri •Starem tišlerju» 4000