AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : " IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 'M 261 CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, NOVEMBER 5, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Zadnji klic k orožju! Da, to je naš zadnji klic k orožju! Pa ne k bajo-ptom, topovom in bombam, ampak še k močnej-8emu orožju, ki lahko brez prelivanja krvi spreme-P Vlado, to je vaša glasovnica. i Od tega orožja je odvisno, če bomo zmagali ali °nio poraženi. Od vaše glasovnice je odvisno, če I 0 Wumfiral kapital, vaš sovražnik, ali bo triumfi-|pa vaša delavska pravica. Kapital se bori z dolar-r'^ii se borimo z golimi rokami, v njih pa držimo V edino orožje — glasovnico. Ne vrzimo puške v koruzo v odločilnem trenut-Primite za to edino svoje orožje in pojdite na f°uŠče vsi do zadnjega, absolutno vsi in vsak! 1 To je naša sveta stvar, za katero se borimo: Franklin D. Roosevelta in za demokracijo. Pravice delavca in za varstvo naše ljube nove kovine! Martin L. Daveya za governerja, da bo imel ti^t tudi preprost človek priznanje pri državni da ne bomo lačni in raztrgani, ^a John McSweeneya za zveznega senatorja, Vas bo zastopal v senatu kot mož in ne kot lutka ^talističnih mogotcev. Martin L. O'Donnella, za okrajnega šerifa, trn v peti vsem, ki so prijatelji delavca. . Janes so tako važne volitve, kot jih še ni bilo v »°dovini Zed. držav. Vsak glas bo danes štel. Ne ,ar*ite doma! Naložite si kot svojo dolžnost, da 8te tudi vašega levega in desnega soseda spravili voliŠče. Pve glasovnici sta posebno važni in te zazna-: ena je za predsednika, druga za governerja ?stale kandidate. V volivni koči najprej vzemite ife v roke in napravite križ v krogu pod petelinom . na obeh glasovnicah! L Yendar, ne pozabite, da živite v svobodni Ame-I l.!n da ne volite v senci bajonetov. Zato volite po ^ Vesti, po svojem prepričanju za kandidate, ki j^tti zde najboljši. To je pravica vsakega ameri-državlj ana in državljanke in to pravico nam ^tira naša ustava. We kandidatov v kampanji, ki včasih odločujejo pri izidu volitev Iitl' kamPanJa konča- j bomo v nekaj urah zve-u bo izvoljen v ta ali oni khko pregledamo preteklo , in tekom nje naprav-v naPake in pogreške, ki vča-u.^o pomenijo in dostikrat > volitev. ju 0 se spominjamo iz leta J je Charles Evans ,6s izgubil državo Kalifor-, >n ž njo predsedništvo sa-iw ' ker ni šel osebno polk 'kalifornijskega senatorja Pla°Sa' V zadnjem trenutku I . Kalifornija za Wilsona in j a zmago. li^idati Willkie je veliko iz-Ze prvi dan, ko je imel govor v Elwood, Ind. ,3e ltl da ni mogel dobro Vroče, pot mu je zalival *ti 'r»ik r°kopisa. Po deželi je za- ^a je kandidat slab go-lfi izgubil je mnogo gla- krat prikazali lepaki z napisi "Jaz bi bil tudi rad kapetan!" Roosevelt je izgubil mnogo italijanskih glasov, ker je obdolžil Mussolinija, da je zasadil nož v hrbet Franciji, ko je šel proti nji v vojno. Rooseveltu je tudi mnogo škodilo to, ker je resigniral generalni poštni mojster Farley. Republikanci so raznesli po deželi vest, da Farley ni zaslužil takega plačila, in Irci so bili jezni. Eno pa je, česar politikarji ne morejo presoditi in to je, v koli ko bo škodil Rooseveltu "tretji termin." Eno je pa gotovo, da so začeli republikanci s to propagando prepozno. Willkie je ves čas gonil Rooseveltovo zunanjo politiko in tukaj se je pa ure-zal, ker narod v tem Rooseveltu popolnoma zaupa. Grški in italijanski poslanik odpoklicana Belgrad, 4. nov. —■ Laški poslanik v Atenah se pričakuje v prihodnjih 36 urah, da bo prestopil jugoslovansko mejo iz Grčije pri Djevdjeliji. Delajo se priprave, da bo dobil laški poslanik varen prehod čez jugoslovansko ozemlje. Obenem z laškim poslanikom se pričakuje kakih 200 drugih Italijanov in Nemcev, ki so zapustili Atene, Saloniki in druga grška mesta. Laški poslanik in njegovo spremstvo bo potoval z avtomobili, ki jih je dala na razpolago grška vlada. V istem času se pričakuje iz Rima grškega poslanika, ki je včeraj dobil od rimske vlade potni list. Kot se poroča, italijanski poslanik ne bo prej zapustil grškega ozemlja, dokler ne dospe na jugoslovansko mejo grški poslanik iz Rima. -o—:- Po nagrade pridite! Na zadnji veselici Skupnih društev fare sv. Vida so sledeči dobili nagrade: po eno tono premoga Mrs. Habjan, 1063 Addison Rd. in Mr. Jalovec, 6424 Spilker Ave. Druge nagrade so pa dobili: Frank Mrhar, 1015 E. 62. St., Mary Boben, 1119 E. 67. St., Mary Rehar, 1309 E. 85. St., Charlie Petrič, 6818 Bayliss Ave., J. Ladiha, 1242 E. 74. St., M. Malenšek, 6512 Bonna Ave., J. Zakrajšek, 1063 E. 61. St., Mr. Jalovec, 6424 Spilk^V, A. Podnar, 5713 Prosser Ave., J. Zgonc, 1123 E. 71. St., Mrs. Bajt, 1048 Addison Rd., M/rs. Medved, 6216 St. Clair. Vsi naj se zglasijo pri tajnici Mary Oto-ničar, 1110 E. 66. St., kjer bodo dobili nagrade. Odkod denar? .Republikanci, ki so v tej kampanji vpili o slabih časih pod Rooseveltom, bodo tekom te kampanje potrošili milijone in milijone. Denar so prispevali največ bogati industrijci in ve-letrgovci. Ali ste se kdaj vprašali: kje so dobili ta denar? Veste kje? Zaslužili so ga v času, ko je bil predsednik Zedi-njenih držav Franklin Delano Roosevelt. Dodatno poročilo Pokojni Frank Bernardič zapušča poleg sestre Mary in dveh bratov še sestro Dorothy, poročeno Polmeyer in sestro Ano. Lovci, posnemajte! Tulsa, Okla. — Policijski komisar Cobb pravi, da ne bo jemal mi lov več puške, ampak si bo nabasal žepe s kamenjem, in plen mu ne uide. Cobb je namreč oni clan streljal na, velikega zajca. Trikrat je užgal in trikrat zgrešil. To ga je tako ujezilo, da je pograbil kamen in ga vrgel v zajca. Pa glejte, kamen je zadel zajca ravno za ušesi in po njem je bilo. --o- Izgnani Poljaki silno trpe v daljnih sibirskih stepah Washington, D. C. — Poljsko poslaništvo je objavilo sledeča dejstva glede usode Poljakov v zasedenih krajih: "V teku letošnjega leta je ruska vlada, ki je- zasedla Poljsko, izselila na sto tisoče Poljakov, tako posameznike, kot cele družine. S seboj niso smeli vzeti drugega kot nekaj ročne prtljage, nakar so jih naložili na vlake in odpeljali pod močno stražo v neznane kraje. Končno so dospeli v centralno Sibirijo ali Kazakstan. Tam se je Poljakom odkaza-lo delo v gozdu, pri popravljanju cest itd. Prebivati morajo največ v kočah, ki so zgrajene iz blata. Vsled pomanjkanja zdravstvenih pripomočkov, kulturnih in verskih odnošajev, ti izgnanci zelo mnogo trpe. Iz pisem, ki jih skrivoma pošiljajo ti ljudje svojcem, je razvidno, da pod takimi okoliščinami, ne bodo mogli preživeti prihodnje zime. VESTEN ČLOVEK Charleston, S. C. — V neko tukajšnjo restavracijo prihaja na hrano človek, ki nikdar ne pije drugačne kot črno kavo. Toda, da pri tem nima škode, zahteva enkrat na mesec mleko, ki bi moralo sicer priti vsak dan v njegovo kavo. Tako dobi varčni odjemalec enkrat na mesec po en kvort mleka. -o-- Ti so pa pridni! Danes zjutraj sov volivni koči "J" v 32. vardi prvi volili trije Oparatovi in sicer Louis Opara, soprog Frances in hčerka Frances. Pa to ni še tako važno, kot ^je važno to, da so vsi trije volili "straight" demokratske glasovnice. Družina stanuje na 15708 Trafalgar Ave. Pojdite in tudi vi tako storite! Grki dobro klestijo po Italijanih V Washingfonu slišijo da bo Hitler ponudil mirovne pogoje Washington, 4. nov. — V diplomatskih krogih tukaj krožijo vesti, da namerava Hitler v prihodnjih par dneh staviti nove pogoje, pod katerimi bi Nemčija prenehala z evropsko vojno. Ugiblje se, če ne bo Hitler stavil te mirovne ponudbe pred parlamentom, ki se bo zbral k izrednemu zasedanju. Ko se je vprašalo glede tega pri državnem oddelku vlade, so tam zanikali, da bi imeli glede tega kaka uradna poročila, da so pa slišali o namigavanjih, da bo Hitler govoril nemškemu narodu o miru. Londonsko časopisje je že prineslo včeraj poročila, da ima ameriška vlada v rokah Hitlerjeve mirovne ponudbe. Uradni Washington pa zanikuje, da bi kaj takega dobil od ameriških poslaništev v Berlinu, Parizu ali Vichy. -o- Nesreča z letalom Salt Lake City, Utah, 4. nov. —Potniško letalo, ki je odletelo iz San Francisca v nedeljo večer proti New Yorku, je danes z-j-trtraj zadelo v hrib 18 milj od Salt Lake City in se razbilo. Trije piloti in sedem potnikov je bilo na mestu ubitih; 16 minut prej se je pilot javil zrako-plovnemu pristanišču v Salt Lake City in povedal, da se bo spustil na tla. Toda očigled snežnega viharja ni mogel pristati, odletel je dalje in se z letalom zaletel v goro, 7,000 čevljev visoko. Če bi bilo letalo le 20 čevljev višje in 50 čevljev bolj zahodno, pa bi ne bilo nesreče. Izid volitev V Slovenskem društvenem domu v Euclidu bodo nocoj vsakih 15 minut naznanili štetje glasov iz vseh krajev Amerike. Pridite, da boste slišali, kdo bo prihodnji predsednik Zedinje-nih držav. Na bolniški postelji Frank Hribar, 1253 t. 60th St. se nahaja doma pod zdravniško oskrbo. Sorodniki in prijatelji so prošeni, da ga kaj obiščejo. Poročila trdijo, da so Grki zopet potisnili Italijane nazaj na južni fronti proti Albaniji. Italijani so napravili silen izpad v Epiru, toda Grki so jih odbili. ALBANCI TRUMOMA BEŽE V JUGOSLAVIJO Djevdjelija, Jugoslavija, 4. nov. — Poročila iz Grške zatrjujejo, da so Italijani napravili močan izpad na fronti v Epiru, toda se jim ni posrečilo iztrgati Grkom iz rok katerikoli strategi-čno točko, ki so jo Grki zavzeli v svoji zadnji ofenzivi. Nad 700 Albancev, večinoma vojaških let je pribežalo v Jugoslavijo, kjer so bili internirani. Atene, 4. nov. — V zadnjih 48 urah so grške gorske čete na fronti med Janino in morjem začele z močno ofenzivo in so napravile v nekaterih krajih napredovanje prav do albanske meje. Obenem se poroča, da so Grki z uspehom napadli tudi na severni fronti ter da so na dveh drugih točkah zaustavili prodiranje Italijanov. Neka italijanska bojna ladja, ki se je udeležila bitke pri otoku Krfu, je vsa v plamenih bežala proti severu, kot naznanja radijsko poročilo iz Aten. Ne ve se še, če so se boja udeležile tudi angleške ladje. Italijanska letala so danes priletela nad Atene, toda niso vrgla nobenih bomb. V istem času se pa zatrjuje, da so proti-zračne baterije sklatile tri italijanska letala. Italijanom se je pa posrečilo vreči nekaj bomb na grško pristanišče Saloniki. Poročilo iz Aten z radostjo naznanja, da so se angleške čete izkrcale na grškem otoku Kreti. Poleg vojaštva so pristale tudi bojne ladje in bojna letala. Najnovejša porodila zatrjujejo, da se italijanske čete v neredu umičejo v okraju Koritza, ki je že v Albaniji, ko so začeli Grki pritiskati globlje v Albanijo. V tem kraju so grške čete danes zasedle več važnih hribov. Vse najboljše! Vse glavne uradnice in odbornice Slovenske ženske zveze in vse članstvo SŽZ kliče urednici Zarje, Mrs. Albini Novak: vse najboljše k njenemu rojstnemu dnevu ter še mnogo, mnogo zdravih in zadovoljnih let! Frances Rupert, glavna podpredsednica. IZ RflŽMlF KRAJEV PO AMERIKI Buenos Aires, Arg. — Dne 27. sept. se je pri delu smrtno ponesrečil Rilco Marušič iz Opatjega sela na Krasu. Ubil ga je električni tok. Bil je samski in v starem kraju zapušča dva brata in dve sestri. Montevideo, Urugvaj.—Dne 18. avg. s o se vsa tukajšna slovenska, hrvatska, srbska in bolgarska kulturna in gospodarska društva združila in izvolila skupni centralni odbor. V notranjih zadevah so društva ostala avtonomna. Hall, W. Va. — Dne 22. oktobra je bil pri delu v premogovniku ubit John Skarja, star 26 let in rojen v Ameriki. Zapušča starše, štiri brate in dve sestri. Pueblo, Colo.—Tu je po dolgotrajni bolezni umrla Ana ča-nak, stara 55 let in rojena na Hrvatskem. Zapušča moža in šest hčera. Vandling, Pa. — Pred dnevi je tu umrla Katarina Kralj, stara 27 let in rojena tu. Zapušča starše ter več bratov in sester. Predsednik ni izvoljen direktno od naroda Polomija, ki jo je na-n, ^illkie je bila v Cicero ^krnagU' kjer Je V naglici ' "VraS naJ vzame Tega mu ičiikažani "V?Zabili- še bolJ' ga je pa \ }>11 drugi dan, ko je obdol-jtl^°Sevelta, da je telefoniral in Mussoliniju ter pro-'V lovaško. To je moral ; Preklicati kot neresnico. Nilt0 ?G(*niku Rooseveltu je ne-S sjj hodilo, ker je dobil nje-*, k ^lliott tak°J šaržo kape-Je stopil v vojaško slu-0 vsej deželi so se naen- Danes se obeta lepo Vremenski prerok pravi, da bodo oni volivci, ki bodo kmalu volili, imeli lepo vreme. Proti večeru bo pa najbrže udaril dež, ki se bo pozneje spremenil v sneg, ki ga lahko pričakujemo v sredo ali četrtek. Streljanje v dvorani Nocoj bo pričel Euclid Rifle klub s streljanjem v dvorani. Obenem se bo vršila mesečna seja. Po seji bodo klobase, da se bodo fantje privadili dvorane. Prosi se vse člane, da goto vo pridejo. Ko boste šli danes na volišče in boste volili bodočega predsednika Zed. držav, vedite, da ga vaš glas direktno ne bo iz-olil. Vaš glas bo šel nekomu drugemu, za katerega še ne veste, če bo volil za tistega kandidata, ki ga želite vi izvoliti. Pa to ni nobena diktatura, ampak tako nam ukazuje naša ustava. Možje, ki so pisali ameriško ustavo, niso zaupali narodu, da bo volil za pravega kandidata. Zato so postavili grupo mož elektorje, ki prav za prav izvo lijo predsednika. Volivci izbe rejo te može, katerim zaupajo in ti potem izberejo predsednika. Tako, so mislili ustvari-telji naše ustave, ne bo prišel v predsedniški uVad kak nezmožen človek. Vse je šlo nekaj časa dobro dokler ni postala vsa stvar nekako formalna, ko so prišle do moči politične stranke. Tako so elektorji volili s svojo stran-co in niso izbirali predsednika po svojem mišljenju. Danes volimo v Zed. državah po takozvanem skupnem sistemu, to se pi-avi, da kandidat, ki dobi v državi večino glasov, do-ai tudi vse elektoralne glasove dotične države. Pa naj bo potem ta večina en sam glas, ali pa milijon glasov. Vsaka država ima pa toliko elektoral-nih glasov, kolikor ima poslancev in senatorjev skupaj. Država Ohio ima 26 elektoralnih glasov, ker ima 24 kongresni kov in dva senatorja. Država New York ima 47 elektoralnih glasov, Pennsylvania 36, lili nois 29, Kalifornija 22 itd. Te države imajo največ elektoral nih glasov, zato se pa vselej vrši glavna kampanjska bitka v teh državah. Ta sistem volitev pa tudi po- meni, da ima predsedniški kandidat lahko večino glasov po vsej deželi, a vendar ni izvo-jen. V zgodovini Zed. držav se je že dvakrat primerilo, da ni bil izvoljen predsednikom oni, ki je imel nad 50 odstotkov vseh glasov. To je bilo zato, ker ni zmagal v državah, ki bi mu dale večino elektoralnih glasov. Vseh elektoralnih glasov je 531 in 266 je večina. Zato pa kandidat, ki zmaga v petih največjih državah, dobi v njih 160 elektoralnih glasov in jih potrebuje iz vseh ostalih 43 držav samo 106, pa je izvoljen. Torej danes boste volili elektorje, ki jih niti ne poznate in ti bodo potem volili ali izbrali bodočega predsednika, kar bo končno le po vašem naročilu, če bo dobila vaša stranka (in ž njo vaš kandidat) v državi večino glasov. V sredo bo gostoval med nami hrvatski umetnik V sredo večer 6. novembra bo priredil koncert v SND na St. Clair Ave. hrvatski umetnik na gosli, g. Vlado Količ. Rojakom toplo priporočamo, da obiščejo koncert po možnosti. V nedeljo 27. oktobra je imel koncert v De-troitu pod pokroviteljstvom pevskega zbora Slavulj ob ogromni udeležbi Detroitčanov. Tako pokažimo tudi clevelandski Jugo slovani, da znamo ceniti umetnost, zlasti še našo domačo umetnost. Mr. Količ je priznan umetnik na gosli in poleg raznih umetnih melodij, bo igral tudi več slovenskih, odnosno jugoslovanskih. Klobase in ajdova moka Slovenska zadružna zveza naznanja, da se bodo dobile v sredo najboljše rifceMe in krvave klobase in enkrat tekom tedna tudi nova ajdova moka. Danes ne bo seje Članstvo podružnice št. 14 SŽZ se opozarja, da danes ne bo seje, ampak bo na 12. novembra. Belgrad, 4. nov. — Sem se poroča, da so na potu na grško fronto nove italijanske čete, da naskočijo postojanke, katere Grki tako trdovratno drže. Toda tukaj je gorat svet in ker je zapadel že sneg, bodo imeli Italijani jako težavno stališče. Grški topovski ogenj je zaprl pot, ki pelje iz Koritze, Albanija, v Jugoslavijo. Glasom poročil so Grki naskočili v okolici Florine Italijane z ročnimi granatami in bajoneti. Vsak čas se pričakuje v ta sektor angleške vojake, dokler ne bo število grških in angleških čet enako italijanskim, nakar bodo Grki in Angleži skupno udarili preko Albanije. -o-- Peči za gretje Opozarjamo na oglas tvrdke A. Grdina in Sinovi, ki nudi fine Coleman grelne peči na olje. Cena je samo $39.95. Napravljene so tako, da potiskajo go-rak zrak enakomerno po vseh sobah. Oglejte si jih. Vile rojenice Družini Mr. in Mrs. Adolf Can don, 1110 E. 66th St. je bil rojen sinček prvorojenček. Mati in dete se dobro počutita v St. Lukes bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Helen Bu-dič iz 1023 E. 61st St. Zastonj divan Revna družina lahko dobi zastonj divan, če vpraša na 1249 E. 60th St. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaialcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year D. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 261 Tues., Nov. 5, 1940 France Prešeren Kako vsi narodi časte in slave svoje velike može, tiste velikane duha, ki so napisali narodu najlepša dela, najlepše umotvore in so s tem postavili svoj narod v vrsto drugih velikih kulturnih narodov! Takega velikega moža imamo mi Slovenci v dr. Francetu Prešernu, največjem pesniku, kar jih je rodila slovenska mati. Ta pesnik ni znan samo po ozki domovini v sami Sloveniji, niti samo po narodni državni Jugoslaviji, marveč po vsem svetu gre njegovo ime, tudi v Ameriki ni neznano, saj je več njegovih pesmi zelo posrečeno prevel v pesniški obliki na angleščino naš edini slovenski poet v Ameriki, g. Ivan Zorman v svojih "Pesmih," ki jih je izdal leta 1922, in sicer: Pod oknom, Strunam, Kam, Mornar, Nezakonska mati, Sonet, Memento mori. S kakim svetim spoštovanjem se tudi mi v Ameriki oziramo v majhno vasico na Gorenjskem, v Vrbo pod Stolom, kjer je tekla zibelka našemu pesniku velikanu. Ž njim pojemo tudi mi: O, Vrba, srečna, draga vas domača .... Tamkaj se je rodil veliki Prešeren iz revnegča očeta in revne matere, pri Ribičevih je bil doma. Da, naša revna slovenska mati je rodila velikana, kakor ga rodi kateregakoli velikega naroda. Naša slovenska uboga in trpeča mati prav nič ne zaostaja za materami drugih narodov! Zato ji izrekamo vso čast in ji pojemo hvalo, kakor jo ji je pel naš največji pisatelj Ivan Cankar. Odvetnik je postal po poklicu naš Prešeren, pa silno dobrega srca je bil. Revnim je pomagal in otroke je še prav posebno ljubil in jim rad dajal, če je le kaj imel. Zato ni čudno, če so ga otroci tako radi imeli. Kar za njim so tekali in mu klicali: "Doktor, fig, fig!" Koliko prelepih pesmi nam je zapel Frances Prešeren, naš največji pesnik! Kdo od vas se ne spominja njegovega prelepega Sonetnega venca,.ki je v njem Prešeren tako lepo pel o ljubezni do svoje izvoljenke Primčeve Julije in to ljubezen tako nesmrtno lepo povezal z ljubeznijo do slovenskega naroda, kakor more to storiti edino le pesnik, kakršen je bil Prešeren. Pa o njegovem Krstu pri Savici ste tudi gotovo že brali, kako v njem popisuje boje Slovencev ob času pokristja-njenja. Najdaljša njegova pesnitev je to in, ena izmed najlepših slovenskih pripovednih pesnitev. Pa še dolgo dolgo vrsto drugih pesmi nam je zapel, kakor: Balado o prevzetni! Uršiki z naslovom Povodni mož. Sonete nesreče, ki v njih poje pesnik o žalostni usodi vsakega človeka na zemlji. Memento mori, sonet, ki v njem opeva misel človekovo na smrt. In še dolgo vrsto drugih pesmi. Vse te prelepe pesmi je Prešeren še sam zbral in jih leta 1847 izdal v drobni knjižici pod naslovom: Poezije dr. Franceta Prešerna V resnici majhna knjižica, a zato nič manj pomembna. To je knjiga, ki vsebuje najlepše, kar je slovenski duh kdaj napisal. Prešernova pesem je tako človeška, tako pesnikova, a obenem pa slovenska, da je Slovenci nikdar ne smemo pozabiti. Prvi je bil Prešeren tisti, ki je zapel res iz srca svoje pesmi, ni samo posnemal narave in ptičic, da njegove pesmi: "iz srca svoje so kali pognale mokro cvetoče rošce poezije" Njegova pesem je izšla iz stare klasične, grške in rimske pesmi, a oplojena je bila tudi že takrat z moderno romantiko. To po obliki, po vsebini pa je njegova pesem vsa domača, vsa slovenska, vsa narodna. Res, njegova odlika je tudi v tem, da je vpeljal k nam premnogo novih oblik in tudi jezik v njegovih pesmih je tako naroden, tako gorenjski, tako možat in jedrnat, a bistvo njegove pesmi je in ostane vsebina, narodna slovenska vsebina. Zato: cenimo ga, spoštujmo ga, kajti le tisti narod je svojih mož vreden, ki jih vredno časti! Nas ameriških Slovencev prva večja naloga zdaj je, da mu postavimo primeren spomenik v Jugoslovanskem kulturnem vrtu. Na to začnimo misliti in delati načrte, dokler je še ta generacija pri moči. Zanamci bodo spoštovali može, kji jih spoštujemo i mi. 80 letnica Mohorjeve družbe Mohorjeve knjige s koledarjem, Večernicami še drugim branjem so med našimi izseljenci gotovo še zelo priljubljene, saj jih spominjajo na stari kraj in nekdaj lepe čase. Letos, na praznik sv. Cirila in Metoda, ki sta prinesla Slovanom pismo in vero, je praznovala slovenska knjižna Družba sv. Mohorja 80 letnico svoje prenovitve in pravega vstopa V življenje, kamor jo je poklical škof Anton Martin Slomšek, eden izmed najbolj slovenskih mož našega naroda. Mohorjeva družba je bila dolgo dobo edina založniška ustanova za slovensko ljudsko knjištvo in je nudila narodu dobro, lepo in nabožno branje za pošolsko dobo. Ob večerih se je zbiral naš narod in po knjigi spremljal sončno lepoto, bral zgodovino dedov, življenje svetnikov in nauk umnega gospodarjenja. Mohorjeva knjiga ima nevenljive zasluge za zbujanje narodne zavesti in za dvig lujdske izobrazbe. Mohorjevo društvo, ki se je najprej ustanovilo, ni uspevalo. Šele ko ga je tajnik Janežič spremenil v bratovščino, BESEDA IZ NARODA Razno iz Girarda "Mnogo si storila za narod, Albina!" tako so bile v srce segajoče besede zapisane v uredniškem članku Ameriške Domovine 14. septembra. Zato pa jaz danes ponovim te besede, ki v resnici zaslužijo pozornost vsega našega naroda. Kajti naša gospa Albina Novak je v resnici pravi narodno čuteči biser zavedne slovenske vzgojiteljice, ki ta biser vceplja tudi srca naših tu rojenih deklet. Kot zna le ona, tako si je s svojimi iskušnjami in dobro voljo ter veselo prikupljivostjo ni pridobila v razne vežbalne krožke samo naših deklet, ampak si je pridobila splošen narod. In danes lahko smelo trdimo, da jo ni nobene druge naše slovenske organizacije v naši novi domovini, ki bi tako mogočno predstavila pred drugimi tujimi narodi kot ga je Slovenska ženska zveza s svojimi številnimi in izvrstno izvežbanimi vežbalnimi krožki, ki v tako krasnih uniformah kar očarajo publiko. Zatorej vsa čast Ti in naš po-klon, Albina! in prav tako pa tudi vsem drugim glavnim uradnicam, ki tako harmonično in vzajemno delujete za razvoj in povzdigo našega slovenskega ženstva v Ameriki. Tudi v naši naselbini je zažarel ta biser lepote. Ko je ga. Albina Novak po-setila s prvo gl. podpredsednico go. Frances Rupert, so se naša deškleta takoj skoraj žila in z veseljem oprijela dela in sklenila, da priredijo maškeradno veselico v soboto 9. novembra v Slovenskem narodnem domu. Pri-četek ob 8 uri zvečer. Za ples bo igral Joe Umek orkester. Ob tej priliki bodo oddane tudi tri lepe nagrade 'za ;mas$e. Ta prireditev je namenjena, da se okrepi za sklad za nabavo uniform ali krojev. Dekleta hočejo spomladi nastopiti in pokazati uspeh truda njih voditeljice potom "drill teama" in tako postaviti našo naselbino korak naprej. Zato vas v imenu krožka naših deklet prav vljudno vabim na to prireditev iz vseh bližnjih nasel-b'n. Posebno pa še apeliram na krožke deklet iz Clevelanda, da nastopite ta večer in vas zagotavljam, da boste vse prav prisrčno sprejete in se zopet vesele vračale domov. Seveda, pa tudi svoje "zauber" fante pripeljite s seboj. Pozdrav, John Dolčič. Moje misli Nisem sicer vajen pisanja, a vseeno sem se skorajžil, ker želim izraziti svoje misli in tudi misli stotin ljudi, ki se z menoj strinjajo. Naj prvo vprašam derviše pri "E.", ki tako nesramno zmerjajo ljudi, če so mogoče rekli kakšno besedo čez Roosevelta. in jih sedaj obdelava z lumpi in barabami, ali ste že pozabili kako ste pri "E." gajžali Roosevelta, saj so bile cele kolone popisane proti njemu, če ste vi pozabili na to, pa nismo mi. Resnica pa je, da je takoj, ko je začela ta "flika" prihajati med ljudmi, ni bilo drugega kakor samo zmerjanje, enkrat tega in zopet drugega. S kakšno silo so se zaletavali v pokojnega Lojzeta Pirca. Ni čudno, da nekateri pravijo, da je "E." kriva njegovega prezgodnjega groba. Prav dobro bi bilo, da bi prišel sedaj nazaj, da bi jih vsaj malo "preturnal" za njih dolge jezike. Da bi se mene tako privoščili kakor so se Tebe, g. Debe-vec, pa da bi bil tak "kerlc" kakor si ti, potem bi jim že pokazal, tako bi padalo po njih, da bi se samim sebi smilili. Koliko je moral prestati pokojni Pire pred temi pobalini, saj ni bilo drugega kot pijanec in zopet pijanec. Kaj pa je zato, če ga je pil, saj ga tudi jaz kadar sem kaj jezen ali žalosten, tudi pogledam v kozarec kljub temu, da vem da mi tedaj pijača najbolj škodi. Ne vem kaj je narobe s tistimi delničarji krog tiste flike, da jim ni nič mar kaj trobazljajo in zmerjajo, da so starokrajske za-plotnice še prave svetnice proti tem dervišem. Zakaj pa "E." ne sme v Slovenijo? Zato, ker ima predolg jezik in ker v svojo Lastno skledo pljuje in dela škodo. Zgleda, kakor da bi se jih ves Cleveland bal, ker si nihče ne upa nič zapisati proti njim. Kaj pa je s Tonetom Grdino, ali jim ne boš nič odgovoril, ko so Te tako zopet zamazali? Škoda, ko Te že nad 30 let poznam, pa se jih ne upaš lotiti! Saj so vedno pripravljeni, da če le malo diši po katoličanih, pa že morejo udariti po njih. Socialistov se pa nikdar ni lotijo, kaj so mroda tam sami svetniki ? Zakaj je sedaj "E" tako za Roosevelta, ko je bil pa včasih tako slab? Kaj je Thomas od muh? Delati bi morali na to, da se tista flika ustavi, ker je ne potrebujemo in je prava kuga za nas Slovence. Mi imamo dovolj Ameriške Domovine, stran z ono brozgo! Grdina ima pa to za plačilo, ker jim je dajal svoje oglase. Joe Kastelic. Prerano je odšla Olga Bokarjeva Dolgo mi ne bo šel izpred oči smrtni slučaj mlade matere, ki je tako nenadno odšla iz srede svojih dragih, kateri bodo brez nje, nekateri sirote, drugi pa žalostni, kajti kakor sem se prepričal, so jo tako ljubili in ljubila jih je tudi ona, da se ne da popisati. Se dan poprej ni bilo nič hudega sluteč, dasi je sama vedela, da ni zdrava, toda njena ljubezen do soproga in otrok jo je držala v upanju, da ne bo nič hudega in delala se je, kakor da ji v resnici ni nič. Ko je nastopil večer, v petek na vseh svetnikov, je soprog hitel po zdravnika. Slednji je takoj odredil, da se jo pošlje v bolnišnico. Bolezen je pa narasla v hipu, kakor da hoče prehiteti zdravniško pomoč. Komaj so dospeli sorodniki, da jo spremijo v bolnišnico, se ona ni več zavedla. Odpeljana v takem položaju, jo je angel miru odpeljal, ko so že sladko zaspali trije njeni ljubljenčki, najmlajši devet mesecev, ki so bili njej vse na svetu. Kako milo je zaplakal nje dragi soprog, ko je videl, da mu j je tako v nekaj urah odšla ti-' sta, s katero sta osem let tako j srečno živela skupaj. Pripove- j doval mi je, kako marljiva je bila in kako je ljubila malčke j in njega in se veselila srečne bodočnosti. Zelo je želela, da bi; imeli svoj dom, kjer bi še z več- J jim veseljem skrbela za druži-1 nico. Zato ji je spolnil željo in j kupil lep dom ob cesti parka, i kjer so upali, da bo bolje za 1 njeno rahlo zdravje. Ta dom je bil za njo samo štiri mesece. Kako milo je zaplakala nje- na mati, Mrs. Mary Erbežnik, tožila je takole: "Kam si odšla, ti moja draga ljubljenka, ki si mi bila najljubša, ki si zame tako skrbela in mi bila vsak čas na strani, kakor da imaš edino mene na svetu!" Mati ni moglo dopovedati o njeni aktivnosti, o njeni modrosti in pridnosti, ter o njeni ljubezni in spoštovanju do nje kot matere. Kdo ne bi bil v takih slučajih ginjen, kdo bi ne simpati-ziral in sočuvstvoval z njimi, ko vidi tako prisrčno sočuvstvo-vanje njihove medsebojne ljubezni? Res je prerano odšla. Toda tako je odločeno. Lahko si razlagamo, da je ona v vseh ozirih na tem svetu vse storila ter za seboj zapustila lep vzgled drugim. Njeni, ki za njo žalujejo, je tudi ne bodo lahko in hitro pozabili, ker jim je bila tako ljubljena. Njena smrt pa nas opominja na to, da življenje človeka na svetu je kratko in polno grenkosti! Srečen je, kdor v veri živi in v veri umrje, kakor je živela blagapokojnica od mlade vzgoje do zadnjega zdih-ljaja. Bog naj ji nagradi njena dela, prvič, ki jih je storila do svoje matere in očeta, drugič pa za dela materinstva in za skrb, ki jo je gojila v ljubezni do soproga in nedolžnih otro-čičev. N. se je verno ljudstvo obilno odzvalo in od takrat je družba spravila med slovensko ljudstvo že nad ena in dvajset milijonov knjig. Vzklila je Mohorjeva družba na 'Koroškem, v zibelki slovenstva, a se je po prevratu morala seliti v Celje, v središče zemljepisne Slovenije, kjer še naprej širi kulturo med slovenskim narodom.. Tanki so glavno orožje Oklopni vozovi ali tanki so se prvikrat pojavili že v svetovni vojni leta 1916. Iz takratnih bojev so poročali vojni dopisniki o njih, da so bili videti kakor predpotopne pošasti. V poslednjih dvajsetih letih so se tanki neprestano izpopolnjevali. V poslednjih devetih mesecih so dokazala ta oklopna vozila, da je s tanki vojskovanje najuspešnejše in da odločajo o poteku boja. Med vojskovanjem v Flan-driji je nemško vrKovno poveljstvo pognalo v boj osem do deset oklopnih divizij. Vsaka izmed teh divizij je sestajala iz lahkih, srednih in težkih tankov. Navadno so delovale skupine po 400 tankov. Najprej so spuščali v boj lahke tanke. Ko so ti naleteli na hujši odpor ali ovire, so se umaknili v kak zaklon, kjer so počakali na težke tanke. Ti tanki pa so potem zlomili odpor ali oviro. Nemška oklopna vozila so brez večjih težkoč pogazila skoro vse zavezniške protitankovske zapreke. To pa zavezniškega poveljstva ni presenetilo, saj so se zavezniške čete med vajami lanskega leta prepričale, da so tudi njihovi tanki brez večjih težkoč kos protitankovskim zaprekam. Te zapreke so včasih navadni jarki, a tanki imajo s seboj deske, ki jih polagajo čez jarke in se prepeljejo čeznje. Nemci so izvrstno pripravili svoje tankov-ske pohode: tankovske edinice imajo spremstvo pionirskih skupin, ki pripravljajo pot tankom in uničujejo zapreke. Prirodne ovire, kakor so reke in prekopi, so za tanke hujše težkoče, ker so navadno širše in daljše, kakor nalašč narejene ovire. Zato so nemški tanki predvsem hiteli do mostov, da so jih dosegli prej, preden jih je mogel sovražnik porušiti. V primerih, da so prišli pre-kasno, so vozili po bregu reke, dokler niso dospeli do kakega mostu ali dokler niso pionirske skupine postavile nov most čez reko ali prekop. Ves čas nemške ofenzive v Belgiji in severni Francoski so nemški tanki stremili za tem, da porušijo zavezniške železniške proge, da uničijo brzojavne zveze in da ohromijo delovanje nasprotnika tako, da je bil nastop nemške pehote znatno olajšan. Tako pehota ni naletela pred seboj na urejen odpor, ampak le na posamezne edinice, ki med seboj niso bile več v stalnem stiku. Iz tega je videti, da se morajo nemške čete zahvaliti za svoje uspehe predvsem tankom, ki so jih močno podpirala letala. -o- Bolna jetra pri kokoših Gospodar ali perutninar se pogostokrat začudi, ko zakolje in razpara kokoš, pogleda jetra in vidi na njih rumenkasto bele bule. Vsak se vpraša, kaj povzroča to bolezen in ali ni morda nalezljiva. Te bule na jetrih povedo, da je bila kokoš bolna na bolezni, ki ji znanstveno pravijo leuca-mia ali leucosa. Je to neke vrste krvna bolezen, še do danes niso mogli ugotoviti, je-li nalezljiva ali ne. Navadno so smrtni primeri, ki jih povzroča ta bolezen pri kokoših samo posamezni; skoraj nikdar se ne pripeti, da bi obolelo več živali naenkrat. Kadar kokoš pogine ali je pravočasno zaklana, so njena jetra večja od navadnih kurjih jeter, so bleda in imajo že omenjene rumenkasto bele bule. Včasih dosežejo te bule velikost graha in pokrivajo cela jetra. Zdravljenje zaenkrat ni mogoče; pa tudi bolezen samo je pri živi živali težko ugotoviti. Zveneči bankovci Papirnati denar v Švici zveni kot kovanci. Bankovce poškropijo s stopljenim železom, da se na ta način podaljša papirnatemu denarju življenje. IZ DOMOVINE —Štirje ponarejevalci denarja obsojeni. Prav nespretno, je štiričlanska družba na Golniku ponarejala bankovce za 500 in 1000 dinarjev. Zadeva izvira še izza velike .noči leta 1937. in bi gotovo prišla v pozabljenje, da niso orožniki letos februarja napravili pri posestniku Jerneju Dolenu, po domače pri Plevelo-vem, na Golniku hišne preiskave zaradi drugih reči, pa so v neki podstrešni sobi med deskami odkrili priprave za ponarejanje. Posestnika Jerneja Dolena, katerega premoženje cenijo na 200,000 din, so aretirali in kmalu nato je bila proti njemu uvedena kazenska preiskava zaradi ponarejanja bankovcev. Nato so bili aretirani še trije drugi tovariši. Posestnik v Moravčah Peter Vidergar je posredoval med Tonetom Bregarjem, mizarskim pomočnikom iz Drtije, ki je bil znan, da zna ponarejati denar, in posestnikom Dolenom Jernejem in mizarjem Jožetom Malijem, ki bivata oba na Golniku. Kmalu po veliki noči 1937. so se vsi štirje sestali v neki gostilni v Domžalah in začeli pogovor o ponarejanju bankovcev. Bregarju so .poverili vodstvo podjetja, Dolen in Mali pa sta dala denar za priprave, Vidergar je bil posredovalec. Pred malim kazenskim senatom, v Ljubljani so se morali vsi štirje zagovarjati. V bistvu so vsi priznali krivdo, vendar je obramba poudarjala, da ponarejanje ni uspelo. Senat je smatral za do-gnano, da so obtoženci sporazumno denar že izdelali, samo v promet ga niso dali. Vsi obtoženci so bili obsojeni zaradi1 ponarejanja denarja, in sicer: Dolen Jernej poleg tega še zaradi tatvine kolesa na eno leto in en mesec robije ter v plačilo denarne kazni v znesku 2400 din, Bre-gar Anton, ki je bil že 1. 1937. zaradi sličnega zločina obsojen na 10 mesecev robije, na eno leto in šest mesecev robije ter 600 din denarne kazni, Mali Josip, ki je bil v neki kokainski zadevi j obsojen, na večjo kazen, na eno j leto in štiri mesece robije ter na! 1200 din denarne kazni. Peter Vidergar, ki je bil hkratu z Bregarjem 1. 1937. obsojen na 10 mesecev je dobil eno leto in osem mesecev robije, in 360 dinarjev bo moral plačati denarne kazni. imimiimiiimii verjamete al' pa ne iiiiniiiiiiiiiiiiiii Zastrupljen (Nadaljevanje) ■ V prazni podstrešni soblJ® del sedaj Jaka s klavrnim 9» zom. Zaklenil je vrata ^ 1 traj in zagnal ključ skozi0 Vrata so imela tako pot&y zapah in se niso dala več 9® ti ne od znotraj ne od zunaj- > di "strup" je Jaka v svoj'^ že spil in je sedaj Pri njegovega učinka, čez P° J je že začel delovati. Zače je po želodcu vrtati, ^yjj grebsti, grmeti in doneti, | vozom sem in tja drdr j Bog! Sedaj je prišel Jaka t od jasnega spoznanja, šno dejanje je nparavil- J mu je že črno migljala P^Jjjj mi in tedaj ga je prevzel % jjjj strah in trepet pred nfo1 jjjL., peklom. Začel je tuliti in j,l|ia ti kot pogubljenec. Na ^ pritekla po stopnicah tra in je skušala vdreti Pa ni šlo. Notri pa je cVl javkal Jaka: "Aaaa! Oooo! - ^ končano! Po meni je- i Katra, strup 2ja pod^^j spil, z menoj je konec! lo me bo! Opusti mi, tra!" . "Za božjo voljo, kaj J m Jaka? Odpri! Odpri vend "O saj bi rad odprl- PJ^j morem! Zaklenjeno je ^ f. ča nimam več. Raztržj bo! Katrca, bodi tako d" J teci po doktorja Kanca* pomaga! Eee! Katrca- jj^j tudi hitro kaplana! Sp0^ bom, sicer pridem v Pe ^ V strahu in grozi J® Katra po zdravnika in Medtem so delovale Jaku naprej. Strah in ^ sta bila vedno večja- ^ ma so se pokazali tudi ,c javi in ravnotako tudi posvetilo Jaku v t ^ karnar ga je opeharil, 6 V) speljal na led! O ta 0 ^ malopridnež! Vse kos polomil! Toda sedaj le vsako ceno! Butal je vrata. Pa vse zastonj • kaj časa je pritekla ^n ^ z Zdravnikom in kap ® ^ stopnicah. Jaka je notrl val, hropel in stokal- *«0( Se ? J .1* "Jaka, kaj si še živ-pila Katra, "doktor ^/i "Ne. potrebujem nobf^ / torja Kanca! Jaz Moram ven!" „ "Doktor Kane ti gati." j tal »J* K Pot S "Doktor Kane mi "e „.- / kS pomagati. Jaz sam ^ ^ pomagati! Toda. ven tud! I 9> ven t" "Gospod kaplan je Kaj bi se ne hotel sp° _ "Spovedati? dni % V % H naJ bo« Ni časa. Se bom že za Gospod kaplan naj £re mov." if, "Za božjo voljo, JaK r je vendar prvo in trebno." "Ne! Ne! Bolj daj nekaj drugega-te! Na pomoč! Za v^i ven! Razbijte vrata • v :>] ekn^i nlfnn. 'Ufa iS K kr k iN * h* ni »i »t '•n vrgel skozi okno. mite vrata!" Vsi trije so se °a 0f li ob vrata, pa jih nis° ^ miti, kajti les je bl1 ključavnica močna. j H "Ne gre, je vse zas* če ne maraš gospod^« ali naj ti pokličem 8° « ^ nika?" 0t/j V,.C "Ne, pokliči mi j« J | da mu ušesa potrga"1'. je čal ?notraj Jaka, P° strašno tulil: itefl1' Na Pojdite "Na pomoč! - p0 moram1 ven! in razbijte vrata' [Dalje prihod ■j s s C K SATAN IN IŠKARIOT Lepa šola v laškem okraju Po nemškem izvirniku1 K. Maya J ^toiTtTTiTiiiiiiiiiiiiiitiiiiitrimimim (aPoteza tega obraza je bila le lepa za sebe, skled- «je bre: manjkala. In brez sklad- Hore] k z soglasja in lepote, ■to reči, ali bi se bilo tujemu tako godilo kakor ^ Pa njegov obraz je od-|a lepota, dovršenost po-• " delov in potez brez fUf irl j,Ti>; °sti. brez notranje zveze, i. lePe duše, bi rekel, je bila d' j|°ežnico, ampak je pri-atoa. Razume se nam- A Pliw ...... - W m dosledno vsak večer po se i, da sva z don -je' d in se z njim dome- nilo in užival izvrst-jj vrnil s svojih v J °v. ni zlezel kakor obi dft jj sedela pri dominu in °rinon je opazoval na-' rekel pa zaenkrat ni !loii»p % 111 prizadevanju mi je j/ da sem tisti ve- izgubil igro. Don j v6s Je bil kar iz sebe, tako fj ^ zmage. & V <'<,'e čar strt>senor!' 1,0 W ^riznati morate, da k ^av 11 ■ v mnogo (|;i "uiogo bolje igram # \s Pa sem imel do danes : r Ha smolo. Vse naj- ^enčke ste dobili vi, take JI | !liHJlki UlKe- ki se z njimi ne {Vj^ dslej bo drugače, se-J ritelfaZem vam, kako daleč i, ft ! Kar začniva Je kamenčke in jih odgovoril, še slab-n^M'Pw ^rati, samo da bi m\TbiL \ ^ Je prvikrat oglasil \9 i / i tft domišljujete, senor! v^j opazili, kako se kar ^Nasprotnik, da bi sla- 'IS /1; i-, feo iZgubil! Vseživ-, °dete tako dobro igra- tiS1" robato je bilo, kar ' ^azen tega ga je na-% Za Senora in senor je ^š?nV&akdo, tudi posto-s h°telir" pa je hotel Ceclovek je bil naš go-Je mormona, spo- ^ bal dvoril. se ga je, na l3esede pa mu je Harry Melton ga je prav tako ostro zavrnil in sprla sta se Jezen in razburjen je pobral don Geronimo kamenčke, odšel brez običajne "lahke noči" zlezel v mrežnico. Zadovoljno je zrl mormon za njim. Razumel sem, kaj namerava. Govroil bi bil rad z menoj, zato je izzval prepir in pregnal gostilničarja. In nisem se zmotil. Počakal je še, da se je don Ge-ronimjo zVil v običajni rešilni pas, pa začel: "Dobrih štirinajst dni že stanujete tukaj. Ali se mislite naseliti v Guaymasu?" Njegov glas mi ni ugajal. Prijazen bi naj bil, pa mož ni znal biti prijazen, nagovoril me je, kakor nagovori predstojnik ali uradnik človeka, ki je globoko pod njim. Vrnil sem mu enako z enakim. "Ne," sem dejal suho. "Nimam kaj iskati v Guaymasu." "Kam pa ste namenjeni?" "Morebiti v La Libertad." Povedal sem mu to mesto, ker je v bližini Lobosa, kamor je bila namenjena ladja, ki je na njo čakal. "Odkod ste prišli?" "Iz Sierre Verde." "Kaj ste tam gori počenjali? Zlato iskali — ? Ste kaj našli?" "Nič," sem dejal. Kar je bilo tudi res, ker vobče nisem iskal zlata. Kaj sem počenjal v Mehiki, ga ni nič brigalo. "Sem si mislil! Videti vam je, da ste siromak. Vaš poklic je vobče zelo nesrečen." "Kako to?" "No, bral sem v knjigi za tujce, da ste literat —.' Poznam take ljudi! Za pisatelja gre le tisti, ki ne more drugam, ker jo je že povsod' polomil. Kako da si vobče upate v te kraje? Nemec ste. Da ste ostali doma, bi lahko pisali pisma in račune za ljudi, ki ne znajo prijeti za pero, pa bi si vsaj zaslužili vsakdanji kruh." Smeh me je silil ob taki življenjski modrosti. Pa naredil sem se čemernega in godel: "Hm —! Taki posli niso nič kaj mastni in dobičkonosni! človek lahko pri takem pisanju gla-duje, da mu želodec kruli." "Pa si niste znali kaj boljšega izmisliti, ko da ste šli v tujino, kjer vam želodec še glasneje kruli —? Ne zamerite, pa povem vam, neumno je bilo, da ste šli! Ni vsak tako srečen kakor vaš soimenec! Tisti pa je bil izučen lovec, preden je šel po svetu, in ne pisatelj." Bral je moje ime v knjigi —. Seveda sem se potajil. "Soimenec —? Koga mislite?" "Ga ne poznate —? Najbrž še niste bili tam onstran v Zedinje-nih državah, na prerijah zapadla — ? Menda ne. Sicer bi bili gotovo čuli o človeku, ki mu je prav tako ime kakor vam in ki so mu na divjem zapadu nadeli me Old Shatter hand." Kdor na divjem zapadu le količkaj pokaže kako spretnost, dobi kmalu "bojno ime." Tudi meni so nadeli tako ime. "Old Shatterhand —V' sem dejal. "To ime poznam. Bral sem, če se dobro spominjam, nekje v nekem listu potopis, ki pripoveduje o njem. Prerijski lovec je, stezosledec, ali kako že imenujejo take ljudi, ne?" "Seveda. Vem slučajno, da je Nemec, tudi njegovo ime poznam. In ker imate isto ime, sem naj prvo res mislil, da ste Old Shatterhand, pa sem kmalu izprevidel, da sem se zmotil. Smilite se mi! Dobro srce imam, pomagaj vam bom. Ako ste seveda toliko pametni, da bodete zagrabili za rešilno vrv, ki vam jo ponujam." (Dalje prihodnjič) Te dni so dokončala poslednja dela pri adaptaciji šole v vasi Turje, ki leži 540 m nad morjem, ter je oddaljena približno eno uro hoda od Dola pri Hrastniku, kjer je sedež župnije in občine. Z dozidavo novih prostorov pri šoli, ki je bila zgrajena leta 1897, se je zadostilo potrebi, ki ni bila majhna, saj je v šolo, ki je imela samo eno učilnico, zahajalo okrog 120 otrok iz Tur-ja in okolice; prav tako ni imela šola, ki se je leta 1934 pre-osnovala v dvorazrednico, ki se je leta 1934 preosnovala v dvorazrednico, stanovanja za drugo učno moč, niti primernih stranišč, pisarne in drugih potrebnih pritiklin. Po načrtu, ki sta ga napravila banov. inž. arh. gg. Navinšek in Gregorič, je stavbenik g. Božič iz Trbovelj prizidal na severni strani stare šole 13 m širok in 9 m dolg prizidek, v katerem je krasna, svetla in zračna učilnica, stranišča in prostorna veža, pred njo pa veranda! Nad učilnico in vežo se je zgradilo novo stanovanje za šolskega upravitelja, ki je tako čedno in prijazno, da mu ga zavidajo njegovi stanovski tovariši iz doline. Prejšnje stanovanje v stari šoli še je pa preuredilo v stanovanje za drugo učno moč, v pisarno in v šolsko kuhinjo. Obenem z dozidan jem novega traktika se je tudi stara šola na zunaj in znotraj prenovila, tako da naredi vsa stavba zelo lep vtis. Izredno so posrečena vsa* slikarska in pleskarska dela, za katera je izbrala barve gdč. Po-tokarjeva od banske uprave. Proračun za prizidek je znašal 180,000 din, vendar pa so se stroški z ozirom na nova stanovanja, prenovi j en je stare šole in drugih potrebnih del znatno zvišali, upamo, pa da to šolskemu odboru ne bo delalo prevelikih težav, ker je za prosvetne potrebe v Tur ju našel pri upravi občine Hrastnik-Dol polno razumevanje, pa tudi kr. banska uprava in prosvetno ministrstvo bosta prispevala z znatnimi podporami, tako da bo vsa stavba v letošnjem letu plačana. Blagoslovitev in otvoritev je bila v prvi polovici septembra. Ko se je Turjancem izpolnila dolgoletna želja, želimo predvsem, naj bi bila tudi vzgoja naše mladine na tej lepi šoli taka, da bi je bil vesel sam naš prvi slovenski prosvetitelj Slomšek. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Slika nam predstavlja precej poškodovano poslopje, kjer je tiskarna znanega časopisa "The Times" v Londonu. Ministcrski predsednik Churchill je še posebej pohvalil vodstvo tiskarne, ker kljub vsem poškodbam na opslopju še vedno obratuje. "Še en poljub mi da) . . .", tako se je poslovil poročnik George Stallings od svoje soproge, in hčerke Patricie predno je odšel na vojaške vežbe s svojim ■bataljonom na Guanta-namo, Cuba. Kako prideš v slabo ime Večkrat se pripeti, da se kak človek piše Vrtnar. Če se posveti negi cvetlic, je to lahko igra slučaja. A da bi bil v cvetlice tako zaljubljen, da celo svoje otroke poimenuje po cvetlicah, se pa vendarle malokdaj pripeti. Seveda, saj bi se deklice nazivale Roza Vrtnar ali Flora ali Vijola. Slučajno pa je bilo sestri Vrtnarja ime Daisy, in sicer po neki stari teti v Angliji, pri kateri je doraščala. V Angliji pa se Daisies imenujejo marjetice, ki so spomladi tako ljubko uvezene v trate. Toda ta ljubitelj cvetlic, naš gospod Vrtnar, je dal svojim hčeram imena Cardobenedicte, Dulcamara in Vinca Pervinca. In čeprav so jih po domače klicali samo Benedikta, Mara in Vinka, se je v mestecu vendarle dozdevalo vsem ljudem, da je v tej družini nekakšna sramota in da nekaj z njimi ni prav. 2al, je treba povedati, 'da so vsi Vrtnar j evi sami po sebi pripomogli, da so se mestni šaljiv-ci izlahka norčevali iz njih. To je bila zares posebna, čudaška, malo prismuknjena "družina. Matere ni bilo več, in otroci so zbezljali ko solata kvišku pod preskrbnim in plahim varstvom starokopitne tete. Daisy je šivala za dekleta in pač tudi za druge ženske v mestecu. In če bi ne bila zahtevala tako skromnega plačila, bi bil to dober zaslužek. A za zaslužke niso bili Vrtnarjevi niti malo daroviti. Celo Marjetica, to je, teta Daisy, je imela poleg škarij in puščice za šivanke zmeraj papir in svinčnik pri sebi, za primer, da bi naneslo, da bi jo kak nepričakovani poljub Muze presenetil pri šivanju. Na marsi-kakem kroju so bili vidni sledovi njenega navdihnenja v obliki kakega ljubezenskega vz-dihljaja v rimah ali kakega gre-! sla, pa bodi na kroju za rokav, li pa na Uroj-u za hrbet, Benedikta je nekako za silo opravljala gospodinjska dela: Namesto da bi pometala aH ribala, pa io r&nlnmnnT*a nnpvnlfl nfllet- ne noči ali pa zimske krasote — kakršen je že bil letni čas. Vinka pa, ki je bila prav za prav učenka popustljive tete, je s pestrimi cvetlicami krasila svoj florentinski slamnik. Oče je podnevi brkljal po vrtu, zvečer pa je vtikal nos v svoje botanične knjige, medtem klavir, in je teta Daisy spokojno iskala rime in prevajala in se je po delu pri šivalnem stroju predajala svojim duševnim ambicijam. To je bilo torej prav smešno, zanemarjeno gospodinjstvo v večno zgražanje mesteca. Toda tega se Vrtnarjevi niso niti malo zavedali, saj so bili tako po otroško in brez meja zaverovani v svoja različna lju-biteljstva. Ce pa jim je bilo norčevanje že nadležno, so skomignili z rameni in šli mirno dalje. Nihče se ne bo čudil, da ni to, tako cvetlično gospodinjstvo, nikdar prišlo na zeleno vejico. Takole okrog dvajsetega v mesecu je bila v blagajnah oseka. Teta Daisy je zaman hvalila razne cvetlične čaje in jih priporočala cvetličnim hčerkam in njihovemu očetu. V tej točki ni bilo med njimi in pri-rodo prav nobene zveze, zakaj oče, ki je bil sicer tako sam zase in brez vsakršnih zahtev, je odločno zahteval zjutraj kavo, a brhkim dekletom je bilo slednjič tudi že zoprno, ko so videvale na krožnikih sama zelenja-dna jedila. Zgodilo se je, da je pošlo mleko, da ni bilo več masti in celo kruha ne. Ko nekoč prvega ni bilo pričakovanega denarja, so dekleta moledovala očeta, naj si izposodi v mestu nekaj srebrnikov, da bi jim kava vsaj v nedeljo pozlatila njih jutro in da bi jim kak košček mesa ali klobase okrasil vsakdanjo zele-njad. Vrtnar je bil rajši pri svojih vrtnicah in celo rajši pri pustih mačehah kakor v mestecu. A tudi po njegovem želodci! se je razpredla pajčevina in njegov domači cvetlični okras is bil videti i ako žalosten in Slika nam predstavlja novega predsednika Kube, pol-kovnika Fidgericip Batista, ki je bil izvoljen i. julija in sedaj podpisuje urad,ne listine predno nastopi svoj novi urad v Havani. medel. In zato si je potisnil na glavo svoj oguljeni vrtni klobuk, globoko je zavzdihnil in se odpravil najprej k trgovcu. Tu je nekaj najecljal in je dobil velik škrnicelj s kruhom, moko, sladkorjem, kavo, jajci in pres^ nim maslom. Z zariplimi lici ko osramočen puran je odšel ven in zajecljal nekaj kot "bom že jutri ..." — "Saj se nič ne mudi," je z viška odvrnil debeli štacunar. Gospod Vrtnar je preštorkljal prag. Zdaj je bilo že itak vseeno — pa naj njegove domače mesojedne rožice dobijo še svojo nedeljsko pečenko! Z drznostjo, ki mu je skoraj vzela sapo, je potolkel svojo plahost in je krenil v mračno mesnico. Tu je povedal isti verz kakor pri štacuna-rju in so mu brez nadaljnega zavili lep košček mesa v papir. Spet je zajecljal, da "bo jutri . . . moja sestra ... ali Benedikta — najkasneje pa pojutrišnjem . . ." Mesar se je nasmehnil in je špasno stresel z glavo, češ: "No, no, no, če se pa mesec že kar takole začne . . ." Vrtnarju je šinila spet kri v glavo. Oh, tako je bil že svetu odtujen! Odšel je domov in je v največje veselje svojega cvetličnega čara odložil v kuhinji svoje breme. Potem je planil v svoje malce podivjane rastlinjake in gredice. "Takšnale pot v mesto ga zmeraj spravi iz tira," je rekla teta Daisy v skrbeh, ko ga je videla, kako je mrmraj e in majaje z glavo onegavil med svojimi lončki. Zvečer je bila dobra večerja, tako da so se vsi duhovi spet poživili. Okrog večerne svetilke je bil en sam mir in eno samo veselje. Teta Daisy je prevajala neko sladkobno angleško pesem in zaradi jezika in vsebine pesmi, so vse tri nečakinje vneto sodelovale. Mnogo lističev je bilo že počečkanih in ganljivi štirivrstični pesmici ni manjkalo nič drugega kot druga vrstica, "Da te ljubim — nihče naj ne sluti, jaz norica, samotna moram ČUti, -ir *f|'. : svojo usodo sama nositi." Teta Daisy se je zamaknila v luč, dekleta so na vso moč grizla svinčnike. "Celo tvojega imena ne izustim," je bila druga vrstica, ki jo je zamrmrala Dulcamara. "Drugo bi že šlo, a ta spak se ne rima," se je razburila Vinka. A tetka je sijajno razvozlala uganko: "Tvoje ime le srce naj občuti." Vsa srečna je pospravila listke in opozorila dekleta, da naj gredo spat, čeprav je Benedikta ogorčeno ugovarjala. Toda Marjetica je našla še nekaj novčičev, ki jih je zavila v papirček in položila v vrč za mleko. Vrč je postavila na hišni prag za mlekarja, ki bi prišel zjutraj mimo in napolnil vrč z mlekom. (Dalje prihodnjič) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE MALI OGLASI Mesar dobi delo! Mlad, izurjen mesar, poštenega značaja, dobi takoj delo pri Križman Market 6030 St. Clair Ave. ---(262) Hiša se odda sa 1 družino, vse na novo deko-rirano; štiri sobe in kopališče. 1049 E. 62nd St. (261) Stanovanje se odda 5 sob, zgorej, po zmerni ceni, na 1099 E. 64th St. Vprašajte na 1073 Addison Rd. (no2,5,8) Poveljnik zavezniških veteranov, Hoioell spremljal iz Bele hiše 'ma jor ja- Edward James Monroe (levi) , ki trdi, da je sin bivšega predsednika Monroe-a in da je star 124 let. Uradni zapiski pa, kažejo; da je dmel pokojni predsednik Monroe samo dve hčeri. • Prve vrste OHIO CONCORD MOST sod $13 00 Sodi: Vinski, vsak ........................................ $1.00 Novi Cd ž°anja ...........„„..„.................. 14W TE D M A N D E L 20171 Nicholas Ave. KEnmcre 1241-J ] ; R A DIO TABLE MODELS THAT SUIT THE < t ~ o (JUt - 7JUt^SJL "PULLS"HEAT FROM CEILING TO FLOOR 57J6 FASTER!...Thanks to exclusive HEATFLOW design. It's a real power plant"— poshes warm air all over the house—polls it down to the floor and back into the heater. Circolates the air in each room 3 to 5 times an hour—withoot the noise and expense of moving parts or electricity. It radiates, too! Open the Coleman Heat Reflector Doors—and oot flows a radiant deep-penetrating heat for qoick warm up when you need it. Come in for demonstration! MODEL 831B HEATFLOW Super-Circulator rg\e££Il oil HtM^S See Our Complete Line of Popular Coleman Oil Heaters-No. 845 Priced SOQQ5 At...... Model 84S Includes These Famous Coleman Features: * Duroplastic-Finish Cabinet * Automatic Fuel Control It Automatic Draft Control * Low-Flame Fuel Saver * "No-Stoop" Heat Control * Large Size Removable Fuel Tank * High Efficiency Coleman Burner A. GRDINA & SONS 0, seveda, zdaj ve. Včasih si je mislila, da je Bog kakor njen oče in da je tudi sveti Olaf kakor njen oče. Ves čas je v dnu srca trdno upala, da bo v tre-notku, ko postane kazen pretežka, da bi jo mogla prenašati, deležna usmiljenja namesto pravičnosti. Jokala je tako hudo, da se ni mogla dvigniti, kadar so ljudje med službo božjo vstajali — obležala je, zrušena nad svojim otrokom. Blizu nje je klečalo nekaj oseb, ki se tudi niso dvigale — bili sta dve dobro oblečeni kmetici z mladim dečkom med seboj. Kristina je pogledala proti prezbiteriju. Visoko zgoraj nad oltarjem je za zlatimi rešetkami blestela v temini skrinjica svetega Olafa. Ledeno mrzlo jo je obilo po hrbtu. Tam je ležalo njegovo sveto telo in čakalo dneva vstajenja. Tedaj bo pokrov odskočil, in on se bo dvignil. Z bojno sekiro v roki bo stopal skozi to cerkev. In izpod kamenitega poda, iz zemlje zunaj, iz vsakega pokopališča po vsej deželi norveški bodo naglo vstajali mrtvi rumeni okostnjaki, se bodo pokrivali z mesom in se trumoma zbirali krog svojega kralja. Tisti, ki so si prizadevali, da bi stopali po njegovih krvavih sledeh, in tisti, ki so se zatekali k njemu, da bi jim pomagal nositi bremena greha, žalosti in bolezni, h katerim so bili v življenju priklenili sebe in svoje otroke. Zdaj se gnetejo okoli svojega kralja in ga prosijo, naj izpriča pred Bogom njihovo stisko. Gospod, poslušaj, nE^^^^PwW 605,0 H14.95 ♦ This beautiful table—-* , .model gives you the ut- M most in musical enjoyment. H • Its convenience, cost,—* and appearance make this the ideal table model • Here's the table modei answer to your complete listening enjoyment. I Veliko popusta dobite za vaš stari radio. Plačate lahko samo $1.00 na teden. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185 St. JOHN SUSNIK, JERRY BOHINC, lastnika. ONIY ZENITH HAS THE RADIORGAN česa bi te rad prosil za to ljudstvo. Tako sem ga ljubil, da sem z veseljem sprejel na svoje rame pregnanstvo, pomanjkanje, jezo in smrt, samo da ne bi bilo na Norveškem niti enega moža ali žene, ki ne bi vedel o tvoji rešnji smrti za vse grešnike. Gospod, ki si nam velel iti po svetu in napraviti vse ljudi za tvoje učence — jaz, Olaf Ha-raldsson, sem z lastno krvjo prepisal v norveško govorico tvoje oznanilo za te svoje uboge pod-ložnike. Kristina je zaprla oči, bolna in omotična. Pred njo je stal kraljev obraz — njegove plame-neče oči so ji gledale na dno duše — zdaj je trepetala pred pogledom svetega Olafa. Tam gori v tvoji dolini, Kristina, kjer sem se mudil, ko so me lastni rojaki pregnali iz moje dedne države, ker niso marali trpeti božjih postav — ali niso tam postavili cerkve? Ali niso prišli tjakaj vešči možje in vas učili božjih postav —? Spoštu(j očeta in mater. Ne ubijaj. Bog kaznuje grehe očetov na otrocih. Jaz sem umrl, zato da bi vsi spoznali to modrost. Ali si jo spoznala, Kristina Lavransova —?. Sem, sem, gospod in kralj! Domača cerkev svetega Olafa — videla je pred seboj tisti domači prostor z rjavimi bruni. Tam do strehe ni bilo tako visoko, da bi človeka obhajala groza. Cerkev je bila s prisrčno pobožnostjo zgrajena v čast božjo i z; temnih, posmolje-' nih hlodov, kakor so ljudje gradili svoja stanovanja, hleve in skednje. Toda hlodi so bili obtesani v gibke tramove in ti so bili postavljeni pokonci in spahnjeni v stene hiše božje. In prav tako se nam spodobi, je učil Sira Eirik vsako leto na dan cerkvenega posvečanja, da iz sebe, grešnega in naravnega človeka, z orodjem vere izteše-mo in izrezljamo zvestega uda Kristusove cerkve—. Ali si to pozabila, Kristina? Kje so dela, ki naj na sodni dan pričajo zate; da ud božje cerkve, dobra dela, ki dokazujejo, da si otrok božji? Jezus, njena dobra dela! Opravljala je molitve, katerih so jo bili naučili. Dajala je vbogajme, kar ji je bil oče stisnil v roko, pomagala je materi, kadar je oblačila siromake, na-sičevala lačne in bolnikom obvezovala rane—. Slaba dela pa so bila njena. Oklepala se je vseh, ki so ji nudili varstva in opore. Ljubeznivi opomini brata Edvina, njegova žalost nad njenimi grehi, njegova nežna priprošnja, vse to je sprejemala — toda čim je bila zunaj svetlobnega kroga njegovih starih, dobrih oči, se je strmoglavila v, žgočo gre šno slast. V hlevih in skednjih se je zavrgla in se ni skorajda nič sramovala goljufati dobro in častito gospo Groo, uživala je prijazno skrb pobožnih sestra in ni umrla od sramu,, ko so nune pred očetom hvalile njeno skromnost in spodobno vede>-nje. Oče. Misel nanj jo je najbolj bolela. — Oče, ki ji ni bil rekel niti ene žal besede, ko jo je bil obiskal minulo pomlad. Simon je bil zamolčal, da je bil zasačil svojo zaročenko z moškim v prenočišču za popotne vojščake. Ona pa ga je pregovorila, da je vzel nase krivdo za njeno verolomstvo, in je dopustila, da je pred njenim očetom nosil krivdo—. Oh, ampak oče, to je bilo najhujše. Ne, mati, to je bilo še hujše, če naj Naakkve do- kaznijo, nedolžnemu otroku pa jine pogodbe—. prizanesi. Da, gospod, vem, Kakor divja, poganska žival kako sem izpolnila svoj del na- se je bila vzpela pod prvim Prva ameriška relifna kuhinja deli potrebni živež Lon-dcnčanom, katerih domovi so porušeni in ki si sami ne morejo preskrbeti potrebne hrane. Slika je poslana iz Londona. V Windsor parku, v ozadju Windsor palače, so Lon-dončani razstavili nemško letalo MessersChmitt izdelfca, katero je tamkaj treščilo na zemljo. udarcem. Erlend. Niti enkrat samkrat ni bila podvomila, da bi je ne ljubil več. Kajti če bi bila to verjela, bi tudi ne bila mogla več živeti. O ne, si je mislila na skrivaj, če spet postane lepa in zdrava in vesela— tedaj, tedaj jo bo moral prositi. — Ne morda, da bi bil prošlo zimo hladen nasproti njej. Toda ona, ki je že od mladih nog slišala, da se mudi hudič zmerom v bližini nosne ženske, ^la bi jo zapeljaval, dokler je slabotna — radovoljno je nastavljala uho satanovim lažem. In ravnala je, kot bi bila prepričana, da je Erlend zato nič ne' mara, ker je grda in bolna — kadar je opazila, kako mu gre k srcu, da je sebe in njo spravil ljudem v zobe. Njegove i« plahe in ljubeče bese# zbijala nazaj v usta je kdaj sama pri£ da je začel govoriti ™^ nepremišljene reči, J' no znova vlačila na d zbog njih delala oči^ _ koliko je bilo v njeJ ° —bila je slaba zako"^ Ali razumeš sedaj-kako močno si potre či? Da, gospod kralj mem. Bridko sem tvoje opore, da se obrnem od Boga zd» noj, ti, ki si njegov med ljudmi, kadar denj s svojimi prošnJ3.^ si mi milost, sveti u za me! .ali (Dalje prifr raste, zato da bo nekoč svoji materi izkazoval tako malo ljubezni kot ona svoji materi — o, tega ne bi mogla prenesti. Mati, ki jo je rodila in dojila na svojih prsih in bedela nad njo, kadar je bila bolna, mati, ki jo je umivala in jo česala in se veselila, da je tako lepa. In ko se je Kristini zazdelo, da bi mogla potrebovati materine pomoči in tolažbe, je upala, da bo rnati kljub vsemu zaničevanju še tisto uro prišla k njej. Le verjemi, tvoja mati bi bila prišla semkaj, da bi bila pri tebi, če bi vedela, da ti bo v tolažbo, tako je rekel oče. O, mati, mati, mati—.!, Spomnila se je vode iz domačega studenca. Bila je videti čista in prozorna, kadar je bila nalita v lesene keblice. Toda oče je imel stekleno čašo in kadar jo je nalil z vodo in je sonce posijalo skoznjo, je bila motna in polna umazanije—. Da, gospod kralj, zdaj vidim, kakšna sem! Dobroto in ljubezen je sprejemala od vseh, kakor bi to bila njena pravica. Videla ni ne konca ne kraja vsej tisti dobroti in ljubezni, ki jo je uživala svoj živ dan. Toda prvič, ko je nekdo vstal zoper njo, se je dvignila kakor gad, ki šine kvišku in piči. Trda in ostra kot nož je bila njena volja, ko je Elino Ormovo gnala v smrt—. Kakor bi se bila dvignila tudi zoper Boga samega, če bi ji bil položil svojo pravično roko na tilnik. O, kako sta oče in mati le mogla prenesti vse to: izgubila sta bila tri otročiče, videla sta, kako je Ulvhild zapadla smrti, čeprav sta si dolga bridka leta prizadevala, da bi otroku vrnila zdravje. Pa vendar sta obadva potrpežljivo prenašala vse preizkušnje, nikdar nista dvomila o tem, da hoče Bog njunemu otroku vse najboljše. Nato pa je nakopala staršem vso to skrb in sramoto—. če bi se pa njenemu otroku kaj pripetilo — če bi ji bili otroka vzeli, kakor so ga zdaj vzeli Sigridi Andresovi—. O, ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega—. Dospela je bila čisto na rob peklenskega brezdna. če bi bila izgubila sinka, potem bi se bila strmoglavila v kadeči se prepad, s porogom bi se bila zaklenila pred upanjem, da se bo kdaj združila z dobrimi, ljubečimi ljudmi, ki so jo imeli radi — sama bi se bila izročila hudiču. Zato ni čuda, da ima Naakkve na prsih znamenje kakor od krvave roke. O, sveti Olaf, ki si me bil uslišal, ko sem te prosila pomoči za svojega otroka—. Prosila sem te, da rajši mene udari s NAZNANILO IN ZAHVALA , * V ----- — --------nrij9t« ^ S žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom. P" ^ K; ..-----------------------, _______. . _____,:..i.Honl U1 : i1 1 t> zaiosmim srcem naznanjamo vsem soroaniKoiu, r , in znancem bridko vest, da je preminul naš preljubljen1 pozabljeni brat Frank Verbic ki je nanagloma zatisnil svoje trudne oči dne 2. oktobr9' starosti 47 let. Doma je bil iz St. Vida pri Zatični. «• K večnemu počitku smo ga položili dne 7.oktoW®jcj f Frank Zakrajšek pogrebne kapele in po opravljeni zadusn M kvi sv Vida na Calvary pokopališče. . Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti Rev. Andrew za opravljene cerkvene pogrebne obrede. ibO ^M i"M Iskrena zahvala naj velja vsem, ki so nam bili v tola . ---»nI..««!* ________ t_J ... i..,: ___lili ter se .(Sil!. ki so ga prišli pokroplt, vsem. ki so čuli in molili teIa,s.i. svete maše in pogreba. Pcsebna lepa hvala pa Mrs. sia ' 6Cth St., ki .ie vodila molitev vse tri večere. Fi-isrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so v blag sP°"ln3 > nemu položili krasne vence cb krsti, kakor tudi P1!.^ p vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za nega, ravno tako prisrčna hvala vsem ki so dali svoje 8 brezplačno na razpolago pri pogrebu. ,„ j. . Iskrene zahvalo želimo izreči Mr. Ignac Okorn, Lylr bel častno stražo od Gordon Park Garrison Armv and N in tudi sam stal na straži dan pred pogrebom. Prav ltpo se želimo zahvaliti pogrebnemu zavodu — Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo ur~»iVPi Tebi. predragi brat, pa v bridki žalosti želimo, da P^jij.' no v zasluženem počitku in lahka naj Ti bo ameriška Ti je uro odločil in naj Ti bo sedaj pravičen sodnik ln naj Ti sveti! Žalujoči ostali: JOSEPH in JAMES VERBIC. brata. ROSE, porečena (Kožar) TOMAŽIČ, sestra. $ V Ely, Minn., zapušča žalujočo sestro Mary, poročena-f?^ if' stari domovini pa cčeta Franka in mačeho Angelo ^ po pol-brata in eno po pol-sestro. Cleveland, O., 5. novembra, 1940. ^iiz licer Si' ■ k lUa '«11 _ Da A S n S v0; Hi D ;I0 V Ht Prva, najstarejša, največja itn najbogatejša jji katoliška podporna organizacija v Zdru^en Državah Ameriških, je: Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., POSLUJE ŽE 47. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois- SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,00»' SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA l2 K. S. K. Jednota ima nad 36,000 članov ln članic v in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih "'""■^yOJ Skupnih podpor je K. S. K. Jednota Izplačala tekoD1 obstanka nad $7,400,000 < GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošten! in ^Sl&J organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katous^ ^ ? se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, oPeI M iezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane 1° ggv do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. let°' laliko od $250 do $5000 posmrtnine. f\ V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci edu "AA" ali "BB." Mesečni prispevek v mladinski " Se] \ >bc [i % 11 61) Do do-% S h J k v* K, S* \ % H s % U razredu "AA" ali "BB." Mesečni prispevek nizok in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim ^-T". •" 1 slučaju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtn" j lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme z® izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: ^ r j Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan teaen. Asesment primerno nizek. vrf' K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejs" « vanja. nrip^ člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo P* i rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh (p mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K-J^tf1 ha j a enkrat na teden v slovenskem ln angleškem J^ dobiva vsak član ln članica. ^ Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti ** nJJiJ