Sem ter tja po občini
Cerkev v Dvoru in Kalvarija v Polhovem Gradcu
Ob izletih v Polhograjske Dolomite ne pozabite na ogled bisera kulturne dediščine gotske cerkve Sv. Petra v Dvoru (telefon župniSča 645-124). V samem Polho-vem Gradcu je osrednja znamenitost polhograjski grad z znanim baročnim Neptunovim vodnjakom, stolpom z uro, stransko stavbo s sončno uro in starodavno lipo. Blizu je spomenik grofu Blagayu, ki je prvi našel zname-niti Blagajev volčin. Župnijska cerkev Marijinega rojstva ima bogato dedišiino in umetnina Farcijev, Lohra in Metzingerjjev so vredne ogleda, prav tako tudi Ošteterje-va domačija (It. 33) - primer alpske arhitekture iz 16. stoletja. In nad krajem je kalvarija ali Stari grad, katere-ga zaSetki segajo v leto 1330. V prenovljeni kapeli - glo-rieti je krajevni muzej (telefon 645-083).
Sv. Lovrenc ali Polhograjska goca
Zahodno od Polhovega Gradca se strmo dviga Pograj-ska gora (824 metrov) s cerkvico Sv. Lovrenca, katere
začetki segajo v leto 1526, odtod je prekrasen razgled na okoliSko bribovje vse do Triglava, Krna in Snežnika. Na domačiji Pri Logarju se lahko okrepčate in odpočijete.
Vabljiv Črni vrh
Na drugi strani doline Božna se dviga črnovaško hri-bovje z istoimensko gorsko vasico (okrog 800 metrov). Tu so lepe izletniške točke in še lepši razgledi od Sv. Lenarta (826 metrov), Pasje ravni (1000 metrov), Špilj (840 metrov), Prosenovega griča (900 metroav). Ne po-zabite se ustaviti na prijetnih kmetijah.
Izleti iz horjulske doline
Iz horjulske doline vodijo lepi izleti, bodisi na Koreno /729 metrov), kjer je v romanskem slogu grajena cerkev ŠV. Mohorja in Fortunata in kjer so prečudoviti razgledi, bodisi na Šentjošt ali pa na Planino. V Vrazdencu si velja
ogledati rojstno hišo Cankarjeve matere in zaščiteno cerkev Sv. Kacijana. Tu vodijo Stevilne označene planin-ske in izletniške poti.
Od Brezovice do Podpeči
Ta pot nas vodi mimo tipično barjanskih krajev kot sta Vnanje in Notranje gorice. V prvem se velja sprehoditi po AJičevi botanični poti, v drugem pa obiskati najviSjo barjansko vzpetino Plešivico (390 metrov). Le nekaj metrov stran od Podpeči je istoimensko jezero, ki je s 46 metri najglobje v Sloveniji, poleti primerno za kopanje. Zanimive so tudi Ponikve med Preserjem in Dolenjo Brezovico, kjer je manjše kraško poplavno polje. Tu je tudi več kraških jam in brezen z največjo več kot 200 metrov dolgo Ledeno jamo pod Planico. V bližnji okolici je veliko priznanih gostiln. možnosti za izlete je precej (Sv. Ana-484 metrov, Sv. Lovrenc-328 metrov,- Sv. Jožef-439 metrov...). Ne pozabite obiskati edinega Pol-harskega muzeja Antona Debevca v Kamniku pod Kri-mom (telefon 631-042).
Po zdravje na Rakitno
Smrekovi in jelkini gozdovi na 789 metrov visoki rakit-niški planoti nudijo zdravilno okolje, veliko je možnosti za prijetne sprehode in počitek. V lelnem času je mož-nost kopanja v jezeru. Z vodičem (zanj se dogovorite v Brunarici) se lahko podate na izlete kot so krožne poti okoli Rakitne, ogled rimskega zidu in čudovite jelke v Lapušni dolini, na krajši izlet v votlino Vihravica in k »ta visoki škali«, pa v podzemno Golobjo jamo s kapni-ki in jezerom... Okrepčilo si lahko privoSčite v Bmnari-ci ob jezeru, v gostilni Pri Logarju v penzionu Zahribec (tudi prenočišča - telefon 650-160) pa tudi v koči Polhar-skega društva Krim (ob poti na Rakitno).
Turjak z okolico
Turjaški grad je bil prvič omenjen ie leta 1162. V njem je ohranjena protestantska kapela, pa znamenita grajska lipa, pred tremi leti pa je bila obnovljena grajska kapela, kjer je ob nedeljah bogoslužje. Tu je po obeležitvi 400 letnice zmage nad Turki - tudi stalna razstava. Na turjaškem pokopališču je grobnica turjaških grofov Auer-
spergov. Turistično društvo ima organizirano vodniško službo, večje skupine se prijavijo na telefon 789-036 (gospa Lukančič) ali 781-151 (gospod Janežič). Okrepča-te se lahko v gostilni pri Murnu, v gostilni Turjaški hram ali pa v grajski okrepčevalnici. Se to. Če se ob pokopališ-ču spustite v sotesko potoka Bajdinščice, se lahko v miru sprehodite in si ogledate prelepe slapove.
Dolina Iške
Sodi med naše največje soteske, polna je presenetljivih naravnih posebnosti. Tu je že za iasa Rimljanov in kasneje Turkov potekala trgovska pot. Izlet v to doline je primeren zlasti v vroiih poletnih dneh. Od tu se povzpne-te na Krim, peš poti vodijo na Krvavo peč, do partizan-ske bolnice Krvavice, tu je konjerejski klub Krim (tele-fon 662-049), jahalna šola Vodopivec Ig (telefon 662-022) in v Iškem Vintgarju od 1. maja dalje obratuje Dom Iški Vintgar kjer si lahko pogasite žejo in kaj dobrega prigriz-nete..
Vabljiv barjanski svet
Za sprehode se ponuja Ljubljansko barje, ki je najbolj tipično in največje barje v južni Evropi in žal danes v mnogočem ne kaže več svoje prvobitne slike in mnogo prizadevanj je namenjenih ohranjanju njegove flore in favne. Na njegovem najbolj značilnem delu v predelu Goričice in Bevk so še ostanki šotišč, na južni strani Babne gorice pri mostu iez potok Prošca pa opazimo širok nasip, nekdanjo rimsko cesto. V Črni vasi je ogleda vredna znamenita Plečnikova cerkev Sv. Mihaela z zvo-nikom iz enojnega zidu.
Ribniki v Dragi in Kurešček
V dolini Drage so znani ribniki, ob katerih rastejo avtohtone rastline in gnezdijo redke ptice. Če boste imeli srečo, lahko vidite redno vrsto orla belorepca ali pa zaščiteno želvo slednico. Zelo lepe sprehode pa tudi priložnosti za gobarjenje nudi planota Golega. Poznana izletniška in romarska točka je Kurešček (833 metrov), katerega ime spominja na turške čase tako kot kip Marije s turSkim strahom v očeh v cerkvi Marije Kraljice mini. Izleti na bl ižnji Mokerc (1059 metrov), proti Krvavi peči...
Krakovo, Trnovo, rimski zid
Krakovo in Tmovo predstavljata dve prostrani Ijub-ljanski naselji tesno povezani z iivljenjem ob Ljubljaniri in njenim pristaniščem, ki je z vrhniško železnico zamrlo. Nizke hiše Krakovske ulice z zelenjavnimi vrtovi so živ spomin stare Ljubljane tako kot dve tam ohranjeni kam-niti znamenji. Ena spominja na kugo izpred 400 let, druga na rojstvo slikarja sonca in luči Riharda Jakopiča (Krakovska 11). Tu je še znamenita Krakovska kapela s kipom matere z otrokom iz 13. stoletja (Emonska ulica). Arhitekturna znamenitost predstavlja kamniti tr-novski most z zasajenimi brezami, piramidami in kipi Sv. Janeza. Zasnoval ga je največji slovenski arhitekt Jože Plečnik, ki je živel v Karunovi ulici - danes Arhitekturni muzej. In tu je še prelepa in tako opevana trnovska cerkev Sv. Janeza Krstnika, s katero so povezana imena Franceta Prešerna, Frana S. Finžgarja... Na isti strani kot Krakovo pa je Marije - po rimski besedi murusmir in ob njej je najobsežnejši spomenik rimske Emone, osta-nek rimskega obrambnega zidu.