Poprečnlna v gotovini plačana. Narodni Gospodar GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE“ V LJUBLJANI. REVIJA ZA NARODNO GOSPODARSTVO. SOCIALNO POLITIKO IN SORODNE STROKE. <5^1 m m m m m. VSEBINA. Dr. A. Gosar: Programatične misli...................141 Napredek kmetijskega zadružništva v Nemčiji . . : . 144 Nove davčne odredbe.................................146 Nove naredbe ............................148 Zadružništvo........................................151 Gospodarstvo........................................154 * MflRODMI GOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. Člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 40 K na leto, za pol leta 20 K, za četrt leta K 10; za člane zvezinih zadrug po 30 K na leto. Posamezna številka 4 K. — Izhaja enkrat na mesec ooooooooooooooocooooocorocooco Rokopisi se ne vračajo. — Cene insertitom po dogovoru, ocoooooopooooooooeodoooo^aoooo Dr. A. Gosar. Programatične misli. Poleg splošnih določb o delovni dolžnosti, službenem, oziroma mezdnem razmerju itd. pa mora delovno pravo obsegati še posebne predpise v varstvo n e posedujočih delovnih slojev, zlasti uslužbencev in delavcev. Potreba, da se neposedu joči delovni sloji še posebej zaščitijo, tiči v dejstvu, da človek brez kakršnegakoli premoženja, ki bi mu samo na sebi donašalo kaj dohodkov ali bi mu sicer kakorkoli omogočalo človeka vredno življenje, dejanski — vsaj v obstoječem družabnem redu — ni svoboden, marveč je navezan na priliko, kjer se mu nudi primeren zaslužek. Zato pa je nevarnost izkoriščanja pri njem neprimerno večja, kot /pri tistem, ki ni bistveno odvisen od kakega določnega zaslužka ter se morebitnemu izkoriščevalcu lahko upre s tem, da mu noče več delati. Posebne določbe v varstvo neposedu-jočih delovnih slojev, predvsem uslužbencev in delavcev so torej brezdvoma potrebne. Najvažnejša med njimi pa bi bila gotovo ta, da se uslužbencem in delavcem prizna in zajamči pravica snovati po posameznih podjetjih in gospodarskih strokah posebne zastope (obratne svete), ki bi imeli pravico sodelovati pri vodstvu in upravi podjetij ter bi zlasti skrbeli za varstvo uslužbencev in delavcev svojega področja (podjetja) ter bi čuvali pravice v vseh zadevah, ki se tičejo službenega, oziroma mezdnega razmerja kakor tudi vseh določb in odredb v njihovo varstvo. Potreba obratnih svetov velja popolnoma splošno za nepodiužabljena, kakor tudi za podružabljena podjetja. Razlika obstoji edino v tem, da sc pri podružabljenih podjetj h lahko pritegnejo k obratnim svetom tudi zastopniki ostalih prizadetih krogov tako, da prevzamejo na ta način izpopol njeni sveti v svoje roke vso upravo in vodstvo podjetja, dočim vodi nepodružab-Ijeno podjetje njihov lastnik, oziroma njegov namestnik, obratni sveti pa sodelujejo pri tem le, kolikor je to v interesu uslužbencev in delavcev potrebno, ter soodločujejo zlasti v vseh zadevah, ki se tičejo delovnega razmerja in uslužbeniškega oziroma delavskega varstva. Obratni sveti prevzamejo na ta način pri posameznih podružabljenih podjetjih poleg svoje višje naloge tudi dolžnosti in pravice gospodarskih svetov, ki imajo — kakor smo spredaj videli t- dolžnost skrbeti za narodno gospodarskim načelom in splošnim družabnim koristim odgovarjajočo upravo in vodstvo poedinih gospodarskih strok in panog. Podobno kakor naj bi se izvedla organizacija gospodarskih svetov poedinih 9 gospodarskih panog v celi državi, v pokrajinah in če treba tudi po okrajih, prav tako bi se morali tudi obratni sveti organizovati po gospodarskih panogah v celi državi, po pokrajinah in kolikor bi to bilo potrebno, tudi po okrajih. Kakor bi dosledno izpeljana organizacija gospodarskih svetov vodila do enotno in smotreno urejenega gospodarstva, tako bi tudi taka organizacija obratnih svetov brezdvomno vodila do enotno urejenih uslužbeniških in delavskih razmer v poedinih strokah gospodarskega življenja, kakor tudi v celotnem narodnem gospodarstvu. Dočim je pri podružabljcnih podjetjih že s podružabljenjem samim na sebi združena pravica uslužbencev in delavcev do primerne soudeležbe na dohodkih, oziroma dobička podjetja, jun je treba pri nepodružabljenih podjetjih to pra vico še posebc j priznati in zajamčiti. Enako kot določbe glede snovanja obratnih svetov, se morajo tudi načela o tem prevzeti v splošno delovno pravo, kajti soudeležba na dobičku podjetja, pri katerem je uslužbenec oziroma delavec zaposlen in kateremu žrtvuje svoje delavne sile, spada gotovo med najbolj osnovne in prvotne pravice, ki jih ima uslužbenec oziroma delavec na podlagi naših splošnih socialnih načel upravičeno terjati v vsakem slučaju brez izjeme. Da se omogoči vsem delovnim slojem trajno, ne na delovno dobo omejeno, človeka vredno življenje, morajo predvsem uvesti splošno socialno zavarovanje, ki bo združevalo v sebi vse vrste socialnega zavarovanja (bolezensko, nezgodno, starostno, posmrtno zavarovanje svojcev itd.) ter bo veljalo nasplošno za vse ljudi, katerim ni iz katerega posebnega naslova že naprej zagotovljena popolna dosmrtna oskrba v kakem javnem zavodu (n. pr. hiralci, ubožci i. t. d.) V zvezi s tozadevnimi določbami o omejitvi zemljiške lasti (glej pog. V) morajo s posebnim zakonom ustvariti tudi vse na daljne predpogoje, da si bo moglo Čim večje število družin postaviti lasten doni in da se bodo tudi v ostalem, zlasti v mestih in industrijskih krajih, stanovanjske razmere uredile v skladu z nravnimi, zdrav-vstvenimi- in splošnimi socialnimi potrebami ljudstva. Iz istega razloga morajo tudi po možnosti pospeševati Lel podpirati decentralizacijo industrije. Socialno zavarovanje. Že s splošnimi socialnimi načeli smo poudarili, da ima vsak delovni član človeške družbe pravico do človeka vrednega življenja nele v dobi dela, marveč tudi v slučaju bolezni, nezgode, starosti, onemoglosti sploh v vseh slučajih, ki ga lahko doletijo. Isto velja tudi glede njegovih svojcev, kolikor je dolžan zanje skrbeti in kolikor teh ne veže splošna delovna dolžnost. Ako ima celo človek, ki je trajno nesposoben za sle-hrno produktivno ali sicer socialnokoristno delo, pravico do človeškega življenja, potem je jasno, da te pravice tudi delovnim čla no m človeške družbe ni mogoče odrekati. Praktično pa je nemogoče, da bi imel vsak posameznik toliko premoženja, da bi v vsakem slučaju som in njegovi, nanj navezani ■ svojci lahko od tega živeli človeka vredno življenje. Tudi v najbolj pravično urejenih razmerah bi imela večina ljudi mnogo premalo, da bi mogli smatrati, da so za vsak, tudi najslabši slučaj dovolj preskrbljeni, in če bi tudi vse premoženje popolnoma enakomerno porazdelili med ljudi, bi nihče ne dobil toliko, da bi se mogel na to zanašati, n. pr. tudi za slučaj zgodnje oslabelosti ali onemoglosti. Nedvomno je torej, da je rešitev tega vprašanja možna edino na podlagi vzajemnosti, kjer se učinek poedinih skrajno neugodnih slučajev porazdeli na celo družbo, tako da nikogar preveč ne zadene ter so kljub temu lahko vsi do zadnjega preskrbljeni z vsem, kar jim je za pravo človeško življenje zares potrebno. Najboljša praktična oblika za to pa je popolno in splošno socialno zavarovanje, ki bi združevalo v sebi vse vrste dosedanjega delnega socialnega zavarovanja ter bi veljalo popolnoma splošno za vse ljudi, katerim ni iz kakega posebnega naslova že naprej zagotovljena popolna dosmrtna oskrba v kakem javnem zavodu. Razlogov, ki govorijo za tak način socialnega zavarovanja, je več. Da se z delnim zavardvanjem, n. pr. samo za slučaj starosti ali bolezni, nezgode itd. načelno nikdar ne moremo zadovoljiti, je jasno. V prehodni dobi sc sicer prav lahko zgodi, da se je treba pod pritiskom razmer omejiti na eno ali dve vrsti takega zavarovanja, kolikor ga je ravno mogoče izvesti, toda kot cilj nam mora stati vedno pred očmi popolno socialno zavarovanje, kajti tu ne gre zato, da se pomore ljudem v poedinih slučajih, marveč, da se jim popolnoma splošno za vsak predvidljiv položaj, v katerega lahko pridejo, zagotovi možnost človeka vrednega življenja. Delno n. pr. bolezensko, nezgodno ali starostno zavarovanje zagotovi sicer človeku primerno pomoč za poedine primere, ki lahko nastopijo, lahko pa tudi ne, pušča pa celo vrsto drugih možnosti, v katerih bi zavarovanec prav tako ali pa še bolj nujno potrebo al pomoči, pa mu takrat ne nudi ničesar, ali pa ga celo ravno takrat obremenjuje. Poleg tega pa moramo s čisto zavarovalno tehniškega stališča vpošte\ati, da zahtevajo posamezne vrste delnega zavarovanja malodane ravno toliko dela in zato tudi skoraj ravno tolik zavarovalni aparat kot bi ga potrebovali za enotno popolno zavarovanje. Mesto, da bi bil eden in isti človek istočasno zavarovan posebej za slučaj bolezni in posebej za starost ter morda zopet ločeno za slučaj nezgode, brezposelnosti itd., bi bilo brezdvoma mnogo bolj ekonomsko, ako se vsa ta zavarovanja strnejo v enoto, kjer bi primerno izpopolnjen aparat ene same zavarovalnice lahko upravljal tudi posle vseh ostalih. Dočim so sedaj upravni stroški pri posameznih panogah socialnega zavarovanja razmeroma zelo visoki, bi bil pri enotnem popolnem zavarovanju njihov skupni odstotek gotovo neprimerno nižji in posledica tega bi bila znatna pocenitev uprave. To pa je zopet velikega pomena, kajti možnost zavarovanja sploh je v veliki meri odvisna od cenega aparata, oziroma od nizkih upravnih stroškov. Tudi razlogi, ki zahtevajo, da bodi socialno zavarovanje splošno, t. j. da mora veljati za vse ljudi brez izjeme, kolikor ni že naprej poskrbljeno zanje v kakem javnem zavodu so lahko uvidljivi. Predvsem so ljudje, katerim se ne bi bilo treba popolnoma nič bati, da se jim utegne kdaj še slabo goditi, tako redki, da zanje pač ne bi kazalo ustvarjati posebne izjeme. Premoženje, tudi največje, je vendarle precej negotovo in nezanesljivo in kdor zida svojo usodo samo ali predvsem nanj, se mnogokrat vara. Tudi največjim bogatinom se dogodi, da morajo na stara leta prositi druge ljudi pomoči in podpore, ker sami nimajo od česa živeti. Pa tudi, če bi nevarnost obubožanja pri gotovi, še dovoljeni premoženjski višini (v družabnem redu, ki bi odgovarjal našim načelom, moramo le stem računiti!) dejanski ne bila tako velika, kot je, bi vendar ne mogli navesti nobenega tehtnega razloga, zakaj ne bi smeli k splošnemu socialnemu zavarovanju pritegniti tudi tistih, ki imajo sicer za. celo življenje dovolj premoženja, pri katerih pa končno vendar obstoja možnost, da bodo kdaj potrebovali družabne pomoči, oziroma podpore. Ako mora človek, ki se preživlja s svojim delom, od svojega zaslužka plačevati družbi ali komurkoli primeren del svojih dohodkov, zato da ima tudi v slučaju delanezmožnosti pravico do primernih prispevkov, ki mu omogočajo človeka vredno življenje, potem se zdi popolnoma upravičeno, ako se tudi tistim, ki bi sicer mogli živeti oJ dohodkov svojega imetja, naloži dolžnost prispevati primeren znesek v sklad, iz katerega bodo tudi oni v slučaju potrebe prejeli svoj delež. Upravičenost te zahteve pa postane še bolj jasna, ako pomislimo, da tisti, ki nimajo nikakega premoženja, na katero bi se za slučaj starosti ali onemoglosti itd. mogli zanašati, navadno niso tega sami krivi, kakor tudi, da imetje bogatašev ne izvira niti izključno niti povečini iz njihovega osebnega dela, marveč je navadno plod dela neposedujočih slojev. Zato je neglede na gorenje razloge gotovo prav, ako se tudi premožni sloji primorajo prispevati k vzdrževanju vseh tistih, ki so kljub delu, katero so v svoji najboljši dobi vršili, v slučaju bolezni, nezgode ali starosti itd. navezani na družabno podporo in pomoč. (Dalje.) Napredek kmetijskega zadružništva v Nemčiji. Ker ima nemški zadružni zakon ravno tako kot pri nas zakon o reviziji zadrug iz leta 1903 predpis, da so vse zadruge dolžne podvreči se periodično reviziji sodnega ali zveznega revizorja, se je čuiila večina zadrug vezanih, da pristopijo k takozvanim revizijskim zvezam. Ta okoliščina je mnogo pripomogla k temu, da se je pospeševala zadružna statistika; kajti revizorji imenovanih zvez so se pri izvrševanju revizij zavedali tega, da je njihova naloga tudi statistika. Ker so se revizijske zveze združile zopet v velike enotne državne ali centralne zveze, vsled tega je bil v zadružno statistiko uveden gotov sistem in se zadružna statistika zbira in obdeluje po enotnih načelih. Tako se leto za letom delovanje večine zadrug statistično ugotovi z ozirom na rezultate, število članov, promet, obratna sredstva itd. in s tem je dan temelj za natančno poznavanje zadružništva. Poleg tega se peča poseben oddelek Pruske centralne zadružne blagajne (Preussische Zentral-genossenschaftskasse) s statistiko novo vpisanih in zbrisanih zadružnih tvrdk in na ta način tudi mnogo pomaga, da si vsakdo lahko napravi sliko o napredku zadružništva tako v celoti kakor tudi v posameznih panogah. Na podlagi objav velikih zadružnih zvez kakor tudi na podlagi poluradne za-družne statistike Pruske centralne zadružne blagajne smo v položaju, da si napravimo točno sliko o tem, kako je visoko razvito poljedelsko zadružništvo na Nemškem preneslo vojno in kako se je od tedaj razvijalo. Smerno pa ugotoviti, da vojna leta niso bila v stanju ovirati uspešen razvoj nemškega kmetijskega zadružništva. Čeprav so bili milijoni zadružnikov iz kmečkih -občin v vojni in jih je na tisoče padlo, so sc vendar zadruge, ki delujejo za prospeh kmetijstva, obdržale z malenkostnimi izjemami; v posameznih panogah morejo zaznamovati celo pomnožitev. Zgube pa ima zaznamovati kmetijsko zadružništvo v Nemčiji šele po zvršetku vojne vsled odcepitve velikih di žel, v katerih je bilo zelo razvito kakor n. pr. Alzaško Lotarinške, vzhodne in zahodne Prusije, Šlezviga. Vendar pa so M5 te izgube že izravnane, kakor dokazujejo naslednje številke. 1. januarja 1921 je bilo kmetijskih za- drug: 1914. 1920. zadruge za nabavo sirovi n 2.429 3.276 delovne zadruge 1.909 3.301 skladiščne zadruge sirovinske in skladiščne za- 512 677 druge . 24 242 produktivne zadruge • 4.001 3.780 živinorejske in pašniške za- . druge 486 638 skupaj 9361 11.914 Iz te tabele je razvidno, da je le pri kmetijskih produktivnih zadrugah, ki so po večini zadružne mlekarne, zaznamovati nazadovanje. To si je mogoče razložiti v glavnem tako, da se je stanje nemške živine tekom vojne zmanjšalo. Število mlekarskih zadrug je padlo od 3399 v 1. 1914 na 3182 v 1. 1920. Precejšno zmanjšanje so utrpele tudi zadruge za proizvodstvo špirita vsled pomanjkanja krompirja in žita; mesto 195 takih zadrug v 1. 1914. jih je bilo 1. januarja 1921. samo 127. Nasprotno pa je zrastlo število zadrug za gojenje in prodajo poljskih in vrtnih sadežev od 184 na 255 K navedenim je treba računati še kot rajfajzenske hranilnice in posojilnice organizirane kreditne zadruge. Njihovo število se sicer ne da natančno ugotoviti, ker se jih ni strogo ločilo od ostalih, po večini mestnih kreditnih zadrug. Cenimo jih pa lahko najmanj na 17.000. Ta panoga zadrug je ostala v času 1914 do 1920 precej konstantna. Iz statistike državne zveze kmetijskih zadrug vemo, da je bilo včlanjenih 1- junija 1920 12.000 kreditnih zadrug in da je starejša rajfajzenova zveza štela teh zadrug 4.430 koncem 1. 1918. Poleg teh pa obstoja Se nekaj sto drugih. V celoti ima nemško kmetijstvo sedaj najmanj 29.000 lokalnih zadrug proti 20.000 zadrugam pred vojno. Število članov kmetijskih zadrug se ne da povsem točno ugotoviti. V srednjem se sme računati na vsako teh zadrug približno 120 članov, torej na vse zadruge okoli 3 Vi milijona članov. Ker pa so mnogi kmetovalci člani več zadrug istočasno — isti kmetovalec pripada mnogokrat kreditni, sirovin-ski, produktivni in delovni zadrugi, — tedaj moremo reducirati njih število pač na kake 3 milijone. Če pa vzamemo, da se število kmetij v Nemčiji od 1. 1907, ko jih je bilo okoli 5,936.000, ni bistveno spremenilo, tedaj lahko sklepamo, da je že 50 do 55% vseh samostojno delujočih poljedelcev iskalo in našlo stik z zadružno organizacijo. V skladu s tern dejstvom kaže tudi poslovna statistika glavnih kmetijskih zadružnih zVez in centralnih zadrug ogromne številke. Poljedelska centralna posojilnica za Nemčijo (die landvvirtschaftl. Zen-traldarlehenskasse), ki ima denarno izravnavo za zadruge rajfajzenske zveze, se je v času od leta 1914. do 1919 razvijala sledeče: 1914. 1919. Število vključenih zadrug • 4785 5121 , zadružnikov (4415, 482.868 471.624 odnosno 4430 zadrug) Mk Mk Promet den. oddelka 1,399 800.000j 11,900,000 000 Promet blag. oddelka . 24,700.000 43,148.000 Osnovna glavnica • • 12,450.000 20,000.000 Depoziti in vloge . . 102,124.000 1,125,079.000 Prebitek.................. 578.000 1,610.000 Blagovni promet 12 blagovnih central rajfajzenske zveze je narastel od 1. 1914. z 157-6 milijonov Mk najj343'9 milijonov Mk v 1. 1919. L. 1918. je znašal letni promet 4,430 hranilnic in posojilnic skoraj 4 Vsi mi-Ijarde Mk, hranilne vloge in depoziti pa 13 milijarde'Mk. Še impozantnejše številke izkazuje Državna zadružna zveza („Reichsver-baud"), ki je štela 1. julija 1920 nič manj kakor 20.823 zadrug. Njenih 24 centralnih blagajen je imelo 1. 1919 celokupni promet 79 milijard Mk. Imovina pri članih je dosegla 1.874 milijonov Mk, vloge članov pa 2.925 milijonov Mk. 23 centralnih nabavnih in prodajnih zadrug je nabavilo blaga v vrednosti 446 milijonov Mk, prodalo pa blaga v vrednosti 333 milijonov Mk. Državni zvezi priključene mlekarske zadruge objavljajo za 1. 1914 in 1918 sledeče rezultate: 1914 1918. Število zadrug - . . 2.069 2.030 „ članov ■ - - 214.562 218.838 Mk Mk Deležna glavnica • ■ 6,675.700 6,817.870 Rezervna glavnica • - 18,089.800 25,999.000 kg kg Množina sprejetega mleka 2,234,692.000 1,283,741.000 Prodano mleko 20,768.000 193,788.000 Izdelano maslo 76,232.600 39,274.700 Mk Mk Kupna vrednost mleka • 199,370 116 309,628.652 V teh številkah se dovolj jasno kaže revolucija v cenah, ki se je izvršila pri mleku istotako, kakor pri drugih kmetijskih pridelkih; te številke pa kažejo tudi ogromno nazadovanje, ki se je pojavilo v pridelovanju mleka. V 1. 1918. je padla množina mleka zadružno organiziranih producentov skoro za polovico napram I. 1914. Kljub temu pa so plačale zadruge za polovico manjšo množino nad 50% več nego v 1. 1914. Zadružno izdelovanje masla se je tudi zmanjšalo za polovico napram višini, ki jo je doseglo neposredno pred vojno. Zelo važen moment v razvoju kmetijskega. zadružirštva na Nemškem je silna rast združb, ki se zovejo delovne zadruge. Njih število se je v šestih letih povišalo od 1909 na 3301. Pii veliki večini teh novih zadrug (skoro 1.400) se gre za novoustanovljene zadružne elektrarne, ki naj preskrbujejo članom električno energijo Električna energija se vedno v večjem obsegu vporablja v nemškem poljedelstvu za obratne in gospodarske svrhe in se proizvaja v velikih podeželnih centralah, ki jih gradijo ne samo velike akcijske družbe, ampak tudi javnopravne korporacije. Dasi je poljedelsko zadružništvo tudi v Švici zelo lepo razvito, (v 1. 1920.'je bilo tam okoli 7000 poljedelskih zadrug),"vendar je nemško zadružništvo ne samo absolutno, temveč tudi relativno nad švicarskim zadružništvom. V I. 1920. je obstojalo: na Nemškem: v Švici: zadrug sploh 40.635 11 209 kmetijskih zadrug ■ 29.500 7.000 „ » v O/o 72 26 o/0 Nove davčne odredbe. Izšel je začasni zakon o proračunskih dvanajstinah za 7 zadnjih mesecev letošnjega leta, t. j. za čas od 1. junija do 31. decembra 1921. Ta začasni zakon prinaša nekaj izpre-memb v dosedanjih davčnih predpisih. Za Slovenijo se tikajo izpremembe v glavnem sledečih davkov: 1.) Zemljiški davek se določa brez vsakega popusta z 200/0 od davčne pod- lage, toda se davčna podlaga zviša na štirikratni katastrski čisti donos (doslej je ta povišek znašal trikratni čisti donos iz predvojne dobe). Od tako odmerjenega zemljiškega davka se pobira še 120% enotnega državnega pribitka (doslej 150%). 2.) Hišnorazredni davek je za 13, 14., in 15. razred nekoliko izpremenjen in znašajo davčne postavke v 13. razredu (s 4 stanovanjskimi prostori) 5 K in v 15. raz- redu (z 2 stanovanjskima prostoroma) 4 K, toda sc zvišajo trikratno.. Davčna stopnja hišna naj m arine za I. 1921 in 1922 znaša v Ljubljani 20%, po drugih mestih 12°/o dogovorjene, odnosno ocenjene hišne najemnine. Enotni državni pribitek znaša v Ljubljani 60%, za druge kraje 70%. 3. ) Obča pridobili na se bo odmerjala kakor poprej po kontigentu in sc v ta namen zopet osnujejo kontigentne komisije. Posebna pridobnina podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, ostane ncizprenienjena, toda se nekoliko izpremeni pristojnost davčnih oblasti. Za vso Kranjsko bo posebno pridob-nino odmerjala davčna administracija v Ljubljani, za Štajersko in Koroško pa davčno okrajno oblastvo v Mariboru. Ravno tako bo treba davčne napovedi s predpisanimi prilogami in prizive zoper odmero davka vlagati pri teh oblastvih. 4. ) Rentni davek. Tudi glede rentnega davka so vpeljane neke izpremembe o pristojnosti davčnih oblastev pri notranjem poslovanju in kontroli. Poslovanje in kontrola glede rentnega davka pristoji namreč odstej davčnim oblastvom' ki odmerjajo posebno pridobnino (torej za Kranjsko davčni administraciji v Ljubljani, za Štajersko in Koroško pa davčnemu okrajnemu oblastvu v Mariboru). 5. ) Dohodnina za 1. 1921 se odmerja od dohodkov, ki niso manjši kakor 10 000 K na leto. Od službenih prejemkov nameščencev se vpoštevajo pri odmeri dohodnine in pla-earine samo naslednji delni zneski pri dohodkih: do 30.000 K le 50% „ 45.000 „ „ 60% „ 60.000 „ „ 70% „ 80.000 „ „ 80% n 100.000 „ „ 90% 6.) Pl a čari na: Nameščenci, katerih službeni prejemki se vpoštevajo v smislu prejšnjega odstavka, so zavezani plačarini samo, ako znašajo njih prejemki, izračunani po tej določbi, na leto 30 000 K ali več. Plačarina znaša: 1. stopnja (prejemki od 30.000 K do 40.000 K) l°/0 2. , 40.000 „ » 50.000 , >/„ 3. „ 50.000 „ . 65.000 „ 3°Z„ 4. „ „ „ 65.000 , „ 80 000 „ 4% 5. - „ . 80.000 , . 100.000 „ 5% 6. . , nad 100.000 ................ 6% Plačarina v prvi stopnji je oproščena državnega pribitka in avtonomnih doklad. Rok za odmero prizivov je skrajšan na 15 dni namesto dosedanjih 3(%dni. Zakaj se je odredilo to skrajšanje, je nerazum-Ijivo. Še v normalnih razmerah,'ko'je‘ bila davčna uprava bolj enotno urejena" in je davčni aparat deloval mnogo Jjolje, _je bilo davčnim zavezancem dano na razpolago 30 dni za sestavo in vložitev ugovorov! Druga jako neprimerna določba pa" odreja, da se plačilni nalogi v sedanji obliki odpravijo in se bodo izročali le podjetjem, ki so zavezana posebni pridobnini, ter onim davčnim zavezancem, ki jim davčna oblast prvič odmerja splošno pridobnino, rentni davek ali dohodnino. Davkoplačevalci ne bodo na ta način nič informirani o svojih dolžnostih in pravicah in bodo izpostavljeni vsem mogočim šikanam. V premnogih slučajih bodo zaradi tega plačali tudi večje davke kakor bi jih morali. Poslanci bodo morali odločno nastopiti, da se popravi ta krivica. Neposredni davki, drža.ni pribitki in avtonomne doklade dospevajo v plačilo dne 1. februarja, 1. maja, 1. avgusta in 1. novembra za vsako tekoče četrtletje. Zamudne obresti od nepravočasno vpla- čanih davkov se računajo z 6°/o na leto od vsakih 100 K. Slednjič je še pripomniti, da se vsi zakonski predpisi glede odmerjanja in pobi- ranja davkov, raztegnejo tudi na Prekmurje, kjer so bili doslej v veljavi še ogrski davčni zakoni. A. Kr. O O © © © NOVE NAREDBE. © © © O © Izpremembe glede pokojninskega zavarovanja. Uradni list z dne 5,'avgusta t. 1. prinaša v št. 92 „uredbo o začasni ureditvi pokojninskega zavarovanja nameščencev" v Sloveniji in Dalmaciji. S to uredbo, ki ima moč zakona, sc znatno izpreminjajo dosedanji predpisi o pokojninskem zavarovanju zasebnih uradnikov. Glavne izpremembe so sledeče: Nadomestni pokojninski zavodi sc odpravijo. Vsi zasebni uradniki morajo biti odslej zavarovani pri državnem „Pokojninskem zavodu za nameščence" v Ljubljani. Zavarovalni plačilni razredi se razširijo in so odslej takole urejeni: Plačilni Vštcvni letni prejemki Zavarovalni razred od do prejem. Lino r. 600 K 900 K 600 K n. 900 „ 1.800 1.200 „ m. 1 800 „ 3.000 „ 2.400 „ IV. 3.000 „ 4200 3.600 „ v. 4.200 „ 6 000 „ 4 800 „ VI. 6 000 „ 9 000 „ 6 000 „ VII. 9 000 „ 12.000 9.000 „ VIII. 12000 „ 15 000 12.000 „ IX. 15 000 „ 18.000 15 000 „ X. 18 000 „ in več 18 000 „ Dokler se plačilni razredi ne izpremenc, znaša renta: Esi ■=o a pSa; š ° •Š2 |s5 delna osno renta po mesecih if-f til naj večji zi invalidne po 10 le letno K C <5 |£E a .m 2 D. V g 120 K 180 K "9 K 450 K 240 „ 360 „ 18 „ 900 „ III. 480 720 „ 36 „ 1.800 IV. 720 „ 1 080 „ 54 2.700 V. 960 „ 1.440 „ 72 3.600 VI. 1 200 „ 1 800 „ 90 » 4 500 VII. 1.800 „ 2 700 „ 135 6.750 Vlil. 2 400 „ 3 600 „ 180 V) 9.000 n IX. 3 000 „ 4 500 „ 225 11.250 X. 3.600 „ 5.400 „ 270 n 13.500 Premije znašajo: V plačilnem razredu mesečno od loga odpade službo Jajnika mesečno na nameščenca I. 6 K 6 K - K II. 12 „ 12 „ — „ III. 24 „ 24 „ — „ IV. 36 „ 36 „ V. 48 „ 42 „ 6 „ VI. 60 „ 48 „ 12 „ VII. 90 „ 60 „ 30 „ VIII. 120 „ O C1 0 IX. 150 „ 80 „ 70 „ * X. 180 „ 90 „ 90 „ Uredba 0 Izseljevanju. Objavljena je naposled v Službenih Novinah št. 151 z dne 9. julija t. 1. s socialnega stališča prepotrebna uredba o izseljevanju. Dasi je kratka in v tem okviru more obsegati le najvažnejše, pomeni z ozirom na neurejene razmere in z ozirom na dosedanji strašanski ijered v izseljeništvu precejšen napredek. Najprej določa uredba izseljeniška oblastva in sicer odsek za izseljevanje in priseljevanje pri ministrstvu za socialno politiko, komisarji za izseljevanje in priseljevanje v važnih domačih lukah in po potrebi odposlanci za izseljevanje v inozemstvu pri diplomatskih in konzularnih zastopništvih v državah, kjer so velike in važne naselbine naših emigrantov. Glede izseljevanja postavlja naredba načelo, da je izseljevanje svobodno v okviru uredbe; vendar pa ga sme minister za socialno politiko (kot najvišje izseljeniško oblastvo) omejiti ali povsem ukiniti, ako to zahteva korist države ali korist izscljemkov. Za izseljenika pa se po uredbi smatra oni naš državljan, ki se seli v prekmorske dežele zaradi zaslužka ter potuje v tretjem' razredu ali temu ustreznem razredu ali podpalubju (pod krovom). Izseljenik mora imeti potno listino, ki se mu izda pod pogoji, da je izpolnil svoje vojaške obveznosti, ustreza priseljeniškim predpisom države, kamor se^seli, je dovršil 18. leto ter ima potrdilo, da je plačal predpisane davke. Važna je določba, da se sme baviti s prodajo vozovnic 111. razreda ali podpalubja le parobrodno podjelje in samo tedaj, če ga je za to pooblastil minister za socialno politiko. S tem je vsaj deloma onemogočeno, da bi se razni temni elementi brez ozira na škodo države in v veliko škodo in nesrečo izseljencev bavili s prodajo vozovnic in s propagando izseljevanja zaradi lepega dobička. V istem smislu bo učinkovala tudi določba, da se smejo izdajati vozovnice samo za parnike onih družb, ki vkrcavajo in izkrcavajo potnike v domačih lukah. Transportna podjetja, ki naprosijo za pooblastitev, morajo položiti kavcijo pol milijona dinarjev in poleg tega morajo plačevati pristojbino za vsako prodano vozovnico v znesku, ki ga določi minister za socialno politiko. Z ozirom na to, da se danes mora izseljenik vsled zabrane priseljeniške države mnogokrat vračati, določa uredba, da je parobrodno podjetje v takem slučaju zavezano ob svojih'stroških pripeljati nazaj izseljenika. Tudi glede pogjodbe za vozovnico zahteva uredba, da mora biti to pismena pogodba med izseljenikom in podjetjem v srbohrvatskem ali slovenskem jeziku v 2 izvodih, katerih eden se mora predložiti ministrstvu za socialno politiko. Pooblaščena podjetja smejo prodajati vozovnice samo v kraju, za katerega so naprosila .pooblastitve. Prepovedano in kažnjivo pa je nabiranje i z s e 1 jeli i k o v po agentih in z agitacijo po državi. Nabiranje izseljenikov zlasti z neresničnimi informacijami in obetanji je postavljeno pod kazen uredbe o emigraciji. Uredba odreja tudi zlaganje)posebnega izseljeniškega fonda, ki služi za pokrivanje izdatkov pri dižavni izseljeniški službi, v kolikor izdatki niso določeni s proračunom. V ta fond sc stekajo: pristojbine pooblaščenih podjetij, denarne kazni in drugi dohodki na podstavi izseljeniške naredbe in prispevki izseljenikov, ki se vračajo v domovino in porabljajo posredovanje izseljeniških organov. Naredba glede hišnih in gospodinjskih poslov v Sloveniji. V Uradnem listu št. 82 z dne 16. julija 1921 je 'objavljenaGiaredba celokupne deželne vlade za Slovenijo, s katero se ureja službeno razmerje hišnih ali gospodinjskih poslov v Sloveniji. Velja pa ta uredba samo za službeno razmerje oseb, ki opravljajo gospodinjska delja proti plačilu v gospodinjstvu gospodarjevem in so sprejete v njegovo družino. Uredba torej ne velja tudi za osebe, ki so razun v gospodinjstvu redno zaposlene v obrtnem ali poljedelskem obratu gospodarjevem. Pod naredbo spadajo torej ponajveč posli po mestih, ne pa posli po kmetih, ki so redno zaposleni v poljedelskem obratu. Glede načina in obsega gospodinjskih opravil, kakor tudi glede pl a-čila, se sklicuje naredba na krajevne običaje, ako ni med poslom in gospodarjem drugače pogojeno. Plača v gotovini, kakor tudi naturalne mesečne dajatve se izplačujejo mesečno nazaj. Morebitna hranarina se mora plačevati tedensko ali mesečno naprej. Naredba določa, da mora biti hrana zdrava, zadostna in primerna, spalnica pa mora ustrezati zdravstvenim in nravstvenim zahtevam. Naredba določa, da mora posel imeti vsako drugo nedeljo in vsak drugi praznik za počitek prost popoldan v skupnem času o ur. Dnevno pa ima posel pravico na nerazdeljen 9 uren nočni počitek in sicer praviloma v času med 9 uro zvečer in 6 uro zjutraj. Poleg tega ima posel pravico vsako leto do nerazdeljenega dopusta enega tedna. Za čas dopusta gre poslu poleg redne plače doklada za hrano v višini pol-mesečne plače v gotovini. Za slučaj bolezni mora skrbeti gospodar največ 14 dni za zdravniško pomoč in predpisan i zdravila obolelemu poslu. Za dobo teh dveh tednov ima posel tudi pravico do plače, razun če ni bolezni sam povzročil namenoma ali iz nemarnosti. Isto velja tudi, ako je zadržan, da ne more opravljati svojega dela. Iz tehtnih razlogov sme tako gospodar, kakor posel službeno razmerje razvezati pred potekom dogovorjene dobe. Taki tehtni razlogi za gospodarja so n. pr. kriva izkazila posla ali pri pogodbi zamolčana bolezen, nesposobnost za službo, nezvestoba, pijančevanje, nenravno življenje i.t. d. Tehtni razlogi za posla, da predčasno pusti službi, so: nevarnost dela za njegovu zdravje, grdo ravnanje, navajanje k nenravnim ali protizakonitim dejanjem, neopravičeno zadrževanje pogojenih prejemkov. Posel ima pravico na p o s c 1 s k o odpravnino in sicer v žnesku četrtletne plače v gotovini, ako je službeno razmerje trajalo brez presledka 10 let. Z vsakim nadaljnim polnim službenim letom raste odpravnina za 5% letne plače. Posel ima torej pravico na odpravnino polne letne plače po preteku službenega razmerja, ki je trajalo brez presledka 25 let. Posel mora imeti posel s ko knjižico, ki mu jo izda domovinska občina. Za presojevanje sporov iz službenega razmerja se morajo stranke obrniti vselej najprej na pristojni občinski posredo valni urad Le če se pred posredovalnim uradom poravnava ne doseže, imata stranki pravico uveljaviti svoje zahteve pred rednim sodiščem. Skoro vse določbe, obsežene v tej naredbi v korist posla, so za gospodarja obvezne in se pogodbeno ne morejo niti omejiti niti ukiniti Poljedelski svet. Ministrstvo za poljedelstvo je te dni razposlalo pravilnik o ustanovitvi Poljedelskega sveta, čegar ustanovitev je predvidena v členu 15 uredbe o ustrojstvu ministrstrva za poljedelstvo. Poljedelski svet ima v bistvu nalogo, da i a zahtevo ministra za poljedelstvo ali pa tudi iz lastne inicijative daje mnenja in stavi predloge o vseh vprašanjih, ki pobliže zadevajo kmetijske' interese. On je torej strokovno posvetovalni organ ministrstva za poljedelstvo. Obstoji pa Poljedelski svet iz 30 članov, katerih 12 imenuje minister iz vrste uradnikov ministrstva za poljedelstvo, 18 članov pa izbirajo razne poljedelske organizacije in j;h minister za poljedelstvo potrdi. Med poljedelskimi organizacijami so predvsem zastopane vsaka z enim zastop-vikorn vse zadružne zveze, dalje kmetijske družbe, po enega zastopnika imata polje- 151 — delska fakulteta v Beogradu in v Zagrebu, Glavni Zadružni Savez edini ima dva zastopnika. Zastopnik Zadružne zveze v Ljubljani je g. nar. poslanik VI. Pušenjak. Poleg Zadružne zveze so iz Slovenije v Poljedeljskem svetu še 3 zastopniki: Kmetijske družbe, Zadružne zveze v Celju in Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. Članstvo v Poljedelskem svetu je častna dolžnost brez stalne plače, le za dnevnice ob priliki sej in za potne stroške dobijo člani od ministrstva nagrado. Mandat članov traja dve leti s pravico zopetne izvolitve oziroma imenovanja. Člani so dolžni udeleževati se sej sveta, ki se vršijo na povabilo ministrstva za kmetijstvo po potrebi, najmanj pa enkrat v letu. Svet izmed sebe izvoli predsednika. Pri sejah sveta sme biti navzoč poleg članov zastop nik ministrstva za poljedelstvo s pravico posvetovanja in ne glasovanja in morebitno določeni strokovnjaki ministrstva ali sveta samega. Vprašanja, ki so predmet posvetovanja na sejah sveta, se morajo članom najmanj 10 dni pred sejo sporočiti. Za proučevanje stavljenih predlogov in za pripravo poročil in referatov voli svet iz svoje sredine poseben odbor ali posebne referente. Za administrativne posle Poljedelskega sveta se ustanavlja posebna pisarna, obsto' ječa iz enega sekretarja in potrebnega nižjega osobja. Poljedelski svet nima pravice, da do pisuje uradno z interesenti. w_Vse jprivatne prošnje, pritožbe, predstavkejtd. naslovljene na Poljedelski svet, se smatrajo kot naslovljene na ministrstvo za poljedelstvo. □ n a □ □ a ZADRUŽNIŠTVO, a a a b o n M. Avramovič na ustanovnem kongresu Slovanske Poljedelske Zadružne zbornice (Komore) v Pragi. Kot zastopnik Glavnega Zadružnega Saveza pri ustanovitvi Slovanske zadružne zbornice je gosp. M. Avramovič govoril sledeče: „L. 1912 smo bili mi Srbi povabljeni v Moskvo, da bi se udeležili skupnega dela v podobni vseslovanski zvezi, kakršna se ima ravno danes ustanoviti. Zadružno gibanje med slovanskimi narodi je mogočno. Slovansko zadružništvo v sedanji dobi lahko pokaže na velik napredek. Zadružna misel Slovanom ni nova; duševni materijal za zadružno življenje ni nikjer tako bogat, tako živ in čil kakor med Slovani. Ta pojav je docela razumljiv. Ko je naša velika, draga nam. Rusija ustanovila svoje zadružništvo, je izkazala v teku kratke dobe tak uspeh, s kakoršnim se ni mogla pohvaliti niti jedna zapadna evropska država. Čehi so istotako imeli v kratki dobi v razvoju svojega zadružništva take uspehe, kakoršne ravno izkazuje njihova industrijska zemlja. V Srbiji je bilo ustanovljeno v teku 25 let 1200 zadrug. Začelo se je z rajf-ajzenovkami in lahko se reče, da je bil v tej dobi 25 let dosežen sorazmerno štirikrat tako velik uspeh, kakor v Nemčiji v ravno istem času. V naši jugoslovanski domovini je malo pleme — Slovenci, ki imajo danes materijelno najmočnejše zadružništvo v naši kraljevini. Naši bratje Hrvati žalibog še niso združeni v jedno zvezo, temveč imajo 4 pojedine zveze. Tudi oni lahko pokažejo na velike uspehe v svojem zadružništvu, ki je bilo zlasti nabavno. Ti uspehi dokazujejo sposobnost Slo vanov in njih smisel za zadružništvo. Zadružništvo je popolnoma nekaj drugega nego današnji kapitalistični režim, v katerem živimo. Zadružništvo išče drugačen mentalitet nego je oni, ki ga zahteva današnji kapitalistični režim. Nikdo nima za svojega bližnjega tako občutljive duše, toliko nežnosti in smisla za vzajemnost in samopomoč, in zato toliko smisla za zadružništvo, kakor Slovani. Pri takih pogojih doseže slovansko zadružništvo, organizirano v vseslovansko zvezo, takšne uspehe, s kakršnimi bo presenetilo celi svet tako, kakor je Rusija presenetila celi svet s svojim zadružništvom. Treba je samo iti od besed k delu, da ne bomo imeli samo zveneče ime in majhen uspeh; zato želim Slovanski zadružni zbornici, da bi njeno delo prineslo bogate sadove, realne in velike uspehe." Krščanska zadružna internacionala. Dne 29. in 30. aprila se je vršil v Inomostu kongres za ustanovitev mednarodne zveze krščan-kih zadružnih organizacij. V rezultatu zborovanja je bila izvoljena pripravljalna komisija za ustanovitev Krščanske zadružne internacionale. Dne 6. julija je imela ta pripravljalna komisija v Milanu svoj sestanek, na katerem se je ugotovilo, da so pristopile odnosno izjavile soglasje za pristop h Krščanski zadružni internacionali vse narodnosti srednje in zapadne Evrope is to ta ko kakor gotove države južne (latinske) Amerike. Poudarjala se je zlasti važnost pristopa močnih krščanskih organizacij Belgije in Španske. Pripravljalna komisija je vsem krščanskim organizacijam raznili narodnosti poslala vprašalne pole in bo na podlagi te ankete zbrala potreben material za ustanovni kongres. Ustanovni kongres Krščanske zadružne internacionale se vrši od 20. do 21. avgusta v Curijhu. Na konferenci v Milanu je bil že predložen in odobren statut za Krščansko zadružno internacionalo in na isti konferenci se je ugotovil dnevni red za ustanovni kongres v Curilm. Krščanska zadružna internacionala zasleduje poleg idejnih ciljev tudi praktične. Pripravljalna konrsija sama je ukrenila vse potrebno za ustanovitev fn f oh m a‘t i v n o-posredovalne z a dr u ž ne pisarne, ki ima namen posredovati izmenjavo blaga med zadružnimi organizacijami raznih držav in dajati zadružnim zvezam potrebne informacije o gospodarskih in o zadružnih razmerah v drugih državah. Z ozirom na to praktično in pri današnjih.razmerah nujno potiebno inštitucijo je pričakovati od delovanja Krščanske zadružne internacionale tudi velikih praktičnih koristi. Na čelu te akcije so predvsem Švicarji prof. Jung, dr. P. Mayer in dr. Braun; poleg teh si mnogo prizadevajo zaj_ustanovitev internacionale voditelji belih zadružnih organizacij v Italiji zlasti dr. Lanzerotti in Chiri. Zadružni kongres v Ljubljani. Prvotno se je imel zadružni kongres vršiti v dneh od 14. do 16. avgusta v Ljubljani. Glavni zadružni savez je sedaj kongres odložil na zadnje dni septembra. Na sporedu kongresa, ki naj se ga vdeleži kar največ jugoslovanskih zadru-garjev, je predvsem zelo važno vprašanje zadružnega zakona. Vsekakor je potrebno, da pride kongres glede izenačenja zadružnih zakonov do pozitivnih končnih zaključkov, tako da bo parlament ob začetku razprav imel pred seboj že gotov elaborat, ki predstavlja mnenje vseh v Glavnem savezu združenih zadrugarjev. Poleg tega je na dnevnem redu kongresa tudi razprava o kreditnih in produktivnih zadrugah ter referat o upravni praksi. Priprave za kongres vodita Zadružna 153 - Zveza v Ljubljani in Zadružna zveza v Celju. Zadružna zveza v Ljubljani izda ob tej priliki posebno številko Narodnega Gospodarja, v kateri naj bo podana splošna slika slovenskega zadružništva z ozirom na dej stvo, da se III. kongres vrši v Ljubljani. (I. kongres 1. 1919. je bil v Beogradu, II. 1. 1920. v Zagrebu). One naše produktivne zadruge, ki smo jih 3. avgusta t. 1. nujno pozvali, da pošljejo podatke za to številko Narodnega Gospodarja, opozarjamo, da naj z ozirom na odgoditev kongresa pošljejo zahtevane podatke najkasneje do 5. septembra t. L Rudeča zadružna Internacionala. Po poročilu moskovskih „Izvestiju je prevzelo komunistično osrednje vodstvo ruskih zadrug korake, da stvori „Rudečo zadružno internacionalo" v zvezi s tretjo strokovno internacionalo. Združitev revolucijonarnih elementov v zadrugah se ima izvršiti na ta način, kakor se je izvršila v rudeči strokovni internacionali. Člani nove internacionale imajo sicer ostati še naprej v „Mednarodni zadružni zvezi" (s sedežem v Londonu), katera zveza je asociirana drugi strokovni internacionali, to pa radi tega, da se z bojem od znotraj dela za osvojitev london ske zadružne zveze. List posebno poudarja važnost tega vprašanja, ker je zadružna internacijonala v Londonu, ki obsega v zapadni Evropi skoro 10 milijonov delavcev, v bistvu bolj konservativna kakor politična in strokovna internacionala. Iz Moskve je izšel tudi nov poziv na zadruge vseh držav: „Delavstvo vseh držav stoji pred težkim bojem. V svrho organizacije delavstva na političnem in strokovnem polju obstoja tretja internacionala in pa mednarodni svet strokovnih zvez. Samo zadruge niso še ničesar napravile, da rešijo predstoječe vprašanje. V teku vojne so bili voditelji zadrug udani sluge kapitala in so na hudodelski način podpirali vlade. Vojne je konec in še vedno stojijo na čelu zadrug stari zločinski voditelji, medtem ko se ura neizprosnega boja vedno bolj približuje. Neobhodno potrebna je mednarodna združitev vseh revolucionarnih zadrug. Mednarodno burcau za organizacijo zadrug je vzelo na se pripravljalna dela in stopa s pozivom na vse zadruge, ki stojijo na stališču razrednega boja, da se sodelujejo pri zgradbi nove bojne organizacije t. j. Rudeče zadružne internacionale." Osnove zadružništva. (Grundlagen des Genossenschaftsvvesens). Dr. O. Neudorfer. Knjiga s tem naslovom je izšla na Dunaju v založništvu Gerold’s Sohn in podaja sistematično zgodovino, zakonodajo, teorijo in organizacijo zadružništva. Dočim sta poglavji o zgodovini in teoriji zadružništva splošno držani in se ozirata na razmere v vseh evropskih državah, se omenjujeta poglavji o zadružni zakonodaji in organizaciji * zadružništva posebej na zadružništvo v Nemčiji in Avstriji. Zelo dobro je obdelano poglavje o zgodovini zadružništva in priznati je treba, da pri ozkem obsegu daje najbistvenejše momente v razvoju in močno osvetli stebre zadružništva v posameznih državah. S posebno pozornostjo je obdelan pomen krščansko - socialnega gibanja na Angleškem za zadružništvo. Knjiga daje kratko in jasno najvažnejše o zadružništvu in je izpolnila važno vrzel v zadr. literaturi. Potreba zastopnika zadružništva v finančnem svetu. V tej zadevi je GZS napravil na ministrstvo za finance predstavko, v kateri zahteva, da ministrstvo pozove delegata GZS kot zastopnika zadružništva v finančni svet. Glavni zadružni savez utemeljuje to svojo zahtevo s tem, da ima včlanjenih 12 zadružnih zvez cele države SHS, v katerih je včlanjeno 3568 zadrug s približno 500.000 zadružniki. Večina od teh zadrug pa so ravno kreditne in nabavne zadruge. Trgovska pogodba z Italijo. Tudi v tej zadevi se je obrnil GZS z nujno pred stavko na ministrstvo za trgovino in industrijo in je zahteval, da se pozove v komisijo za trgovinski dogovor z Italijo tudi zastopnik GZS. Z ozirom na to, da ima nameravana pogodba urediti med obema državama predvsem zadeve, ki se tičejo poljedelstva naše države GSZ pa je največja poljedelska orgartizacija v državi. Ugodnosti srbskega zadružnega za kona za vse člane Glavnega zadružnega saveza. Po sklepu upravnega odbora GZS je bila poslana na ministrstvo za poljedelstvo predstavka, v kateri sc zahteva, da se vse prednosti, ki jih daje srbski zakon kmetijskim in obrtnim zadrugam, razširijo tudi na druge zadruge in zveze, ki so člani GZS. Med temi ugodnostmi so posebno važne one, ki so označene v členu 95 srb. zadr. zakona: „Zadruge in zveze zadrug se osvo-bojajo vseh taks pri ustanavljanju, pri potrditvi pravil, knjig in obvez za overovljenje podpisov in sploh za vse posle, ki jih imajo z državnimi ali z občinskimi oblastvi." Komentator tega zadružnega zakona pristavlja k temu členu, da je namen države, da tudi ona pomaga, da se upravni stroški zadrug zmanjšajo na čim manjšo mero. O O O © © GOSPODARSTVO. © O O © O Davek na poslovni promet: Od raz nih strani nam dohajajo vprašanja glede davka na poslovni promet. O tem davku smo bili priobčili v zadnji številki Narodnega Gospodarja lanskega leta krajšo razpravo, letos pa smo bili še v 2. številki z dne 15. februarja na strani 34 objavili no tico, da so vsled razpisa Generalne Direkcije Neposrednih Poreza, z dne 10. januarja 1920 št. 1095 in vsled odloka finančnega ministrstva z dne 24. januarja 1921 št. 2501. Zadružna zveza v Ljubljani in vse njene članice oproščene tega davka. Ker so mnoge zadruge tozadevne naše objave prezrle, jih znova opozarjamo nanje. V št. 11. Uradnega lista deželne vlade za Slovenijo z dne 31. januarja 1921 je bi! priobčen pravilnik o pobiranju davka na poslovni promet, v št. 72 Uradnega lista z dne 1. julija 1921 pa je izšel razglas o predpisu in pobiranju tega davka. Po teh določilih so davčne oblasti v zadnjem času za- htevale s posebnimi okrožnicami davek na poslovni promet tudi od posojilnic, ki so včlanjene pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Vsled tega je Zadružna zveza v Ljubljani sama obvestila davčna oblastva, da so njene članice oproščene označenega davka in torej ni treba, da bi članice pošiljale davčnim oblastem zahtevane podatke o kosmatem dobičku za polovico 1. 1919 in za polovico leta 1920 oziroma plačale prometni davek. Obenem je Zveza poslala davčnim oblastvom seznani onih članic, ki delujejo v njihovem področju. Zadruge, ki niso včlanjene nikjer ali pa pri kakšni zvezi, ki ni deležna teh ugodnosti, morajo seveda pozivom davčnih ob-, lastev ugoditi, preračunati kosmati dobiček za čas, ki pride v poštev pri odmeri davka, napraviti potrebne izkaze v dvojnih izvodih in plačati davek na poslovni promet. Pri nekaterih posojilnicah si niso na jasnem, kako se izračuna kosmati dobiček. Kosmati dobiček je razlika med obrestmi, kakor so izkazane v računu izgube in dobička. Med do hodke štejemo: plač. obresti posojil, zaostale obresti posojil, v prejšnjem letu za tekoče poslovno leto predplačane obresti posojil, prejete obresti tekočih računov; med izdatke pa vstavimo: izplačane obresti hranilnih vlog, kapitalizovane obresti hranilnih vlog, dolžnikom povrnjene obresti posojil, predplačane obresti posojil, v prejšnjem letu za poslovno leto zaostale obresti posojil, plačane obresti tekočih računov. Vse druge postavke, izkazane bodi-i v „izgubi", bodisi v „dobitku" pri izračunanju kosmatega dobička ne pridejo nič v poštev. R- cimo, da bi vsota 1. 1919 v „dobičku" izkazanih obresti znašala 12.460 K, vsota v „izgubi" naštetih obresti pa 8230 K; v tem slučaju bi znašal kosmati dobiček 4.230 K; kar tvori podlago za odmero prometnega davka. Ker se za 1. 1920 plača davek le za polovico leta, sc od celotnega kosmatega dobička iz 1. 1919 obdavči le polovica t. j. v gorenjem primeru le 2115 K, od česar znaša za 1. 1920 davek 20/0, torej 42 K 30 v. Za 1. 1921 se postopa slično, le da je za podlago vzeti polovico kosmatega dobička iz obresti za 1. 1920. Anketa glede/izvoza živine in preskrbe krme. Hrvatsko slav. gospodarsko društvo kao središnja zadruga u Zagrebu je sklic .lo za 29. julij t. 1. posebno anketo z ozirom na vladajočo sušo in na pomanjkanje krme, kar predstavlja veliko nevarnost za živinorejo. Na tej anketi je bilo sklenjeno sledeče: 1. Da se more od višek živine, ki ga je provzročil (vsled izvozne carine) zmanjšani izvoz, predvsem pa odvišek živine, ki se vsled slabe letine sena in krme sploh ne bo mogla prehraniti čez zimo, izvoziti čim-prej v inozemstvo, se naproša ministrski svet, da ukine izvozno carino pri vseh vrstah živine, razun prašičev, ker za prašiče še ni nevarnosti pomanjkanja krme, dokler koruza dobro kaže. 2. Čeprav proizvodstvo otrobov v naših mlinih daleč nadkriljujejo potrebo domačega konsuma, naj sc vendar ima v vidu prepoved izvoza otrobov. 3. Naj se absolutno prepove vsak izvoz sena in slame. 4. Odprava, doprava in razpečavanje sena in slame naj se dovoli po ugodnostih (režijskih) železniških tarifah zadružn m in štitucijam. 5 Prosimo, da se nam izposluje iz datna pomoč (subvencija) za nabavo semen, za take setve, ki pozno v jeseni in rano pomladi dajejo mnogo krme, dalje pomoč za cenejšo nabavo strojev za rezanje koiuzne slame. 6. Cena živinske soli za izboljšanje raznih surogatov krme, ki bi se sicer sploh ne mogle rabiti za to svrho, naj se zniža na režijske stroške. 7. Naj se dovoli grabljenje suhega listja, praproti in podobnega za nasteljo v državnih gozdih. 8. Država bo prospevala, ako najštevilnejši stan — kmetje — v njej najde zadovoljnost in blagostanje. Davek plača kmet največ s svojo živino. Dolžnost države je, da si vzgoji zadovoljne, krepke davkoplačevalce, da zadovolji njihove minimalne zahteve in tako odvrne od sebe še pravočasno grozeče katastrofalne zgube. Anketa zadružnih zvez o izvozu živine in uvozu živinske krme. Središnji savez hrvatskih seljačkih zadruga je sklical v soboto 6. avgusta t. 1. zastopnike zadružnih zvez na posvetovanje v Zagreb. Predmet posvetovanja so bile nujne mere, ki jih je treba poduzeti z ozirom na vladajočo sušo, da se reši naša živinoreja. Ankete so se udeležile po zastopnikih vse zadružne zveze na Hrvatskem in v Slavoniji razun Hrvatskcga-slavonskega gospodarskega društva v Zagrebu, ki je že 29. julija priredilo svojo anketo, iz Slovenije je bila zastopana Zadružna zveza v Ljubljani. Vsled pomanjkanja padavin v zimi, vsled suše v zgodnji pomladi, posebno pa vsled dolgotrajne in hude suše v poletju je pridelek živinske krme zlasti sena in detelje, zelo majhen, tako da računajo primanjkljaj v Hrvatski in Slavoniji do 65%, v Sloveniji do 40%. Ker pa je stanje goveje živine preseglo vsled pomanjkanja izvoza in radi visoke izvozne carine že stanje, kakor je bilo pred vojno, so živinorejci vsled pomanjkanja krme v nevarnosti, da bodo morali velik del svoje živine prodati. Ker pa bo na ta način prišlo na trg zelo veliko živine, bodo kupci in mesarji položaj izrabili in cene tako znižali, da bo živinorejec trpel silno škodo. Tako je n. pr. na živinjskem semnju v Dugemselu na Hrvalskem cena živini na zadnjem semnju padla že od 12 K na 4 K za kg žive teže. Vsled tega*so zadrugarji na posvetovanju v Zagrebu prišli do zaključka, da je treba pred vsem krmo, kolikor se jo je pridelalo, ohraniti v državi za domačo živino in za to izposlovati pri vladi, da prepove vsak izvoz krme. Dalje, da se skuša pravočasno čimveč krme uvoziti iz inozemstva, zlasti iz Italije in Nemške Avstrije, in sicer naj to akcijo podpre država, posebno finančno, v kolikor so za to zadružne institucije preslabe. Zlasti pa naj se izposluje pri vladi, da odpravi popolnoma izvozno carino za živino in na ta način omogoči izvoz živine potom zadružnih institucij pri sodelovanju zasebnih eksportejev pod državno kontrolo in prepreči groznojpadanje živinskih cen. Povdarjala se je potreba, da se izrabi v svrhe živinske krme tudi melasa sladkornih tovarn, ki se je dosedaj predelovala za špirit in da se .v iste svrhe vporabljajo tudi rezanci sladkorne pese. Zato naj bi vse sladkorne tovarne napravile priprave za sušenje teh rezancev. V notranjosti naj država dovoli za prevoz sena, slame in močnih krmil znižane (režijske) tarife, da na ta način omogoči in pospeši prevoz krmil iz krajev, kjer jih je dosti, v kraje, kjer je posebno hudo pomanjkanje. Po zaključku posvetovanji je posebna deputacija šla k pokrajinskemu namestniku ter mu predložila predstavko, v kateri so bile obsežene najnujnejše mere v zaščito živino-„ reje in za preskrbo, ozir. ohranitev potrebne krme. Ista deputacija je prosila, da odredi vlada vse potrebno nujnim potom in da skliče takoj za vse te mere naj boj kompetentno institucijo, namreč Poljedejjski svet. Nov način izdelovanja papirnatega denarja. Iz Prage poročajo o posebnem načinu izdelovanja papirnatega denarja, ki naj predvsem onemogoči ponarejanje, z druge strani pa omogoči na enostaven način ločiti ponarejene bankovce od pravih. V Pragi so se že vršili poskusi za nov način izdelovanja papirnatega denarja, ki so se jako dobro obnesli. Obstoja ta način v tem, da se papirni masi primeša male metalne delce, t. j. železne in niklaste lus-kinice. Vsled tega se je lahko mogoče prepričati o pristnosti bankovcev enostavno na ta način, da se jih približa U magnetu in vidi, ali magnet deluje na papir ali ne. Na ta način se torej popolnoma lahko in zanesljivo razločujejo pravi bankovci od ponarejenih. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo .Narodnega Gospodarja'. Ljubljana, Zadružna zveza Izdajatelj: „Zadružna zveza' v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik .Zadružne zveze" v Ljubljani. ( Priloga „Narodnega Gospodarja” št. 8,1.1921. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrečno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drug občen zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice v Slovenjemgradcu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo dne 29. avgusta 1921 ob 10. uri dopoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje rač. zaključka za 1. 1920. 3. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 4. Slučajnosti. Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Trojici nad Cirknico, registrovane zadruge z neomejeno zavezo v likvidaciji, ki bo 4. septembra 1921 ob 3. uri popoldne v društveni dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo likvidatorjev o izvrš. likvidaciji. 2. Odobritev konč. rač. zaključka. 3. Slučajnosti. Vabiio na občni zbor Hranilnice in posojilnice v CIrknici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo v nedeljo 28. avgusta 1921 ob 3. uri popoldan v lastni dvorani. Dnevni red: 1. Čitanje zapis, o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za 1. 1920. 4. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. slučajnosti. Vabilo na občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge na Raki, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bo v nedeljo 28. avgusta 1921 lob 3. uri popoldan na župnem dvorišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje rač. zaključka za 1. 1920. 3. Sklepanje o likvidaciji zadruge. 4. Slučajnosti. Vabilo na občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Lovrencu nad Mariborom, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo dne 28. avgusta ob 4. uri popoldne v hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1920. 3. Slučajnosti. Vabilo na občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Predgrađu, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bo dne 28. avgusta 1921 ob 4. uri popoldne v prostorih g. Miha Rode. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za leto 1920. 3. Določitev obresti za deleže. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šmarjeti, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 21. avgusta 1921 po jutranji službi božji v župnišču. Dnevni red: 1. Čitanje zapis, o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za 1. 1920. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. Vabilo na občni zbor Kmetijskega društva v Šmarjeti, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 21. avgusta 1921 po jutranji službi božji v župnišču. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zad. obč. zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaklju?ka za 1. 1920. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Vabilo na občni zbor Kmetijske gospodarske zadruge v Dolenjl-vasi pri Cerknici, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bo dne 28. avgusta 1921 ob 3. uri pop. v Gasilnem domu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1920. 4. Sklepanje o likvidaciji zadruge. 5. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 6. Slučajnosti. Vabilo na izredni občni zbor Kmetijskega društva za Št. Janž In okolico, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bo 28. avgusta 1921 ob pol 8. uri zjutraj v Društvenem domu. Dnevni red: 1. Prememba pravil. 2. Slučajnosti. Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice na Raki, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 21. avgusta 1921 ob 3. uri popoldne v hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapis, o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje rač. zaključka za leto 1920. 4. Prememba pravil. 5. Slučajnosti. Vabilo na občni zbor Kmetijskega društva v Borovnici, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bo 28. avgusta 1921 ob pol 8. uri zjutraj v gostilni „Pri pošti". Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključkov za 1. 1918, 1919 in 1920. 3. Sklepanje o razdružbi. 4. Slučajnosti. Ker prvi občni zbor 24. julija ni bil sklepčen v smislu II. odst. § 32 pravil, bo ta obč. zbor sklepčen brez ozira na število vdeležnikov po 111. odst. istega paragrafa.