Posamezna Številka 30 vinarjev* v Stev. 98. V Ljubljani, v ponedeljek dne 12. maja 191». * ' LG10 9. VEČERNI LIST fw* n etto leto . K 60-—. ta pol leta . I 3ti jeveru bežaje, V, Niškolskem odseku so ogrske četo zavzcie obuni Ond in Benr-nyad, V Jegevskem odseku so ogrske čete prepodile sovražnika iz Monosa, Mikosfal-ye in Apatfalve in ga zasledovale proii sever«. Samozavest proletarcev in disciplina se vsled tega jači od dne do dne. Na romunski in jugoslovanski fronti je položaj neizpremenjen. iz pokrajine. < i Umrla je 11. t, m, na Fužini pri Zagradcu Alojzija Žitnik, mati pokojnega državne in deželnega poslanca kanonika 'dr. Ignacij Žitnika v 81. letu starosti. Pogreb bo 13. t, m. Bila je blaga duša, [Veleugledni rodbini naše sožalje. Naj v miru počiva! k Koroški begunci sc naprošajo, naj čimprejc naznanijo naslove svojih bivališč, posebno oni, ki so brez sredstev, na Odbor koroških beguncev, Poljanska cesta štev. 4, Ljubljana. k Za koroške begunce so došli sledeči darovi: Društvo katol, rok, pomočnikov, 50 K; podčastniki ljubeljske skupine (S. N.), 250 K; Blatnik in Pungartnik, Lokvica, 82 K; Glasbena Matica od 22. feb ruarja, 1278 K 85 vin,; predsednik dr. 'Janko Brejc, 1000 K; Ivan Birola, Zagorje, 500 K; dr. Ivan Bole, ravnatelj, 500 K; iViklor Rohrman, Ljubljana, 200 K; Ignacij Zaplotnik, 100 K; F. S., 100 K; dr. V. Grebene, 100 K; dr. Bleivveisova, 100 K; žele ".»ličarji državne železnice v Ljubljani, 79 K; Jos, Ahlin, Kranj, 50 K; inž. Turnšek, Ljubljana (S, N,), 50 K; M. Zamida, ravnatelj, Ljubljana, 50 K; prof. dr, Perne, 20 K; sledeči častniki in podčastniki: Fr. Horvat, 10 K; Vene, čopič, 10 K; Rajko Rajor, 10 K; Lojze Volk, 10 K; Vilko Verbič, 10 K; Franc Bezlaj, 5 K; Viktor Tore co, 5 K; Ivan Logar, 5 K; Srečko Muškat, 5 K; Ladislav Rakovec, 5 K; Srečko ’Zu!;an, 3 K; Vinko Oblak, 5 K; Alojzij Črtalič, 5 K. Skupaj 4597 K 85 vin. Rodoljubnim darovalcem izreka najtoplejo zahvalo: Odbor koroških beguncev. — Dr, J. Arncjc, blagajnik, k Koroški slovenski beguncil Imam pri Mokronogu hišico, v katero sprejmem za čas posurovelega divjanja nemških tolp slovensko, pošteno kmetsko rodbino brezplačno. Delavne moči dobijo lahko poljedelsko delo proti plačilu in hrani. — Peter Strel, posestnik v Mokronogu. k Nov vizitator Fran Diškanov v Sloveniji. V,. Avguštin Juničič, frančiškan province sv. Jeronima v Dalmaciji, ki je pred tremi meseci pobegnil pred italijanskim .terorjem v Zagreb, je imenovan od generala frančiškanskega reda v Rimu za vi-zitaiorja frančiškanske province sv. Križa V Sloveniji, k Župnik Janko Dežman iz Ilirske Bistrice se naproša, da se oglasi radi neke zadeve na naslov Prane Tomazin, Jesenice, postaja. k Prestolonaslednik ostane preko pojenja v Belgradu in sc v ta nam-^n prcure-$uje neka vila v Topčideru, kjer sc bo regent nastanil k Društvo jugoslovanskih poštnih uslužbencev s sedežem v Mariboru, Na ustanovnem občnem . zboru si je izvolilo »Društvo jugoslovanskih poštnih uslužbencev« dne 6, maja 1919 sledeče odbornike: Predsednik oficijal Hinko Šiško; podpredsedniki: 1. Bavcon Andrej, poduradniks 2. Megličeva Roza, aspirantka; 3. Šetina Julij, pristav. Tajnik (glavni): Tiefengruber Karel, nadoficijal; podtajniki: 1, Fajgelj Lu-dovik, asistent; * 2, Novakova Nuša, ofici-jantka; 3. Bezovnik Fran, poduradnik; blagajnik: asistent Maier; namestnica: Radoli-čeva Herma; računovodja: Brumec Franc, aspirant in odborniki brez funkcij. Nadzorstvo: Selivčič Alojz, poduradnik, Slavec Ivan, pristav, černjač Iva .aspirantka, Ledinek Dragotin, odpravnik, Maroh Julija, poštarica, Pregledniki računov: Novak Jakob, kontrolor, Skuhala Jakob, poduradnik, in namestnika: Franja Škerlovnik, aspirantka, Vincenc Bauman, sluga, k Razprava zaradi nepravilnosti pri sladkorni družbi »Union« v Celju. V četrtek, dne 8, t. m, se je vršila pred okrožno sodnijo v Celju razprava proti poslovodji sladkorne družbe »Union« v Celju, Teodorju Wagnerju, ki jc odprodal od za prebivalstvo namenjenega sladkorja 6 in pol vagona, pri čemer se je posluževal pomoči nekaterih železniških uradnikov, katerim je zato izplačal deloma zelo mastne vsote. Sodišče je obsodilo \Vagnerja zaradi pre-greška veriženja na 6 mescev zapora in 150.000 K denarne kazni, bivšega postaj e-načeinka v Celju, Stoparja, na 3 mesce zapora in 100.000 K globe, bivšega posta-,enačeln»ka v Laškem trgu, Berghofa, na 14 dni zapora in 50,000 K denarne kazni, bivšega uradnika j. ž. v Celju, Poutja. na 1 t«.den 2« po) a in 20.000 K denarne 1daf tekača Aleksandra Velikega, sta pretekla — kakor poroča Plinij — v 24 £r&h 12.000 stadijev (45 stadijev je toliko akor ena zemljepisna milja), Plutarh pripoveduje v svojem »Aristidu«, da je tekač • p, at ki je v enem dnevu pretekel pot ^ **ateje v Delti tja in nazaj (t. j. 22 milj OJfio pot), nekaj minut po svojem prihodu Pustil dušo. Plinij pripoveduje o 91etnem *»ij^u P° *menu Atha, ki je pretekel od Poldne do večera 12 milj dolgo pot, Te-ac vojvodinje vajmarske po imenu Focke v Pret«kel v letu 1776. 39 milj dolgo pot j* urah in je počival samo eno uro v arlsbadu kjer je oddal nujno pisanje in P°čnkal. da sb mu prejem podpisali in potrdili, • ,' s Nov orjaški daljnogled. Med najbolj zojemljive predmete svoječasne pariško razstave bo prištevali — kakor znano — orjaški daljnogled, čigar obseg je znatno prekosil vse amerišKe daljnoglede. Ta daljnogled ima dva objektiva vsakega v premeru 1 in eno četrt metra in je dolg (>0 metrov. Pozneje si je nek Američan, ki je kazal precej zanimanja za zvezdoznanstvo, omislil velikanski daljnogled, ki je še večji in obsežnejši od pariškega. Američan jc poklonil orjaški daljnogled papežu Leonu XIII., ki je dar sprejel in odredil, da se novi velikanski daljnogled postavi na pripravnem mestu vatikanske zvezdar-nice. s Svet?siti fournor. »Ljuba žena,« je dejal gospod Lejonkvist, ko je prišel opoldne domov, »danes sem naletel na cesti na neko gospo, kateri dolgujem brezmejno mnogo.« — »Res?« je odgovorila gospa Lejonkvist hladno. — »Da, bil je čas v mojem življenju, ko sem storil vse, kar je bilo v moji moči, da bi ji vgajal.« — »Je to mogočo?« — »Na vse mogoče načine sem se trudil, da bi pridobil njeno naklonjenost.« — »Tako?« — »Mislim tudi, da se mi je posrečilo « — »Ali veš, kaj govoriš zdajle svoji poročeni ženi?« — »In, ali veš, da me je ta dama, o kateri zdajle govorim, naredila za najsrečnejšega človeka na svetu. Ko sem jo danes srečal, me je prosila, da gre z mano in mo obišče. Dejala pa je, da bo prišla šele v eni uri. Kaj pomeni to, da si ogrinjaš plašč? Kam boš Šla?« — »Sla bom domov, k svoji materi. Niti en trenutek nočem ostati pii tebi več, ti .. .« — »Zaman boš šla,« jo jc prekinil gospod Lejon* kyist. »Tvoje matere ni doma. Ona jc, o Icateri sem pravkar govoril.« — »Ah, Ivan,« jc dejala žena vsa iznenadena in vrgla plašč od sebe. s Katera armada je najboljša? Na to vprašanje je nekoč odgovoril Napoleon I.: »Tista, ki zmaga,« ter je pridal: Najboljšo armado je Imela Kartagina za Hanibala, Rimljani za Scipiona, Macedonci za Aleksandra Velikega, Prusi za Friderika Velikega. A lahko rečem, da se iz Francozov lahko sestavi dobra armada. S popolno gardo 40,000 do 50.000 mož bi bil lahko premagal celo Evropo, Morda se dobi še kdaj armada, ki bi se lahko merila z italijansko in slavkovsko armado, ali take pa ne bo, kj bi jo prekosila. Tako Napoleon I, Ali že Napoleon III, ni mogel tega trditi o francoskih vojakih — kakor sc je vsaj kmalu pokazalo. — Napoleon I. je pač dosegel toliko slavnih zmag, ker jc imel armado vojakov-junakov, ne pa vojakov-zajcev, s Zveza gledališč. V Parizu so sc zbrali vsi ravnatelji gledališč in sc odločili, da ustanovijo »Zvezo gledaliških podjetnikov«. s Zračna policija. V Njujorku so organizirali zračno policijo. V nji sc nahaja 150 zrakoplovccv. s Dober začetek. Ko so na Francoskem v prošlem stoletju vprizorili kako novo ime tajno in upa, da cenjeno občinstvo čet kom predstave stopil na oder eden izmed igralccv in povedal vsebino idre ter ime pisatelja. Tako je I. 1810 pred neke* predstavo izjavil tak igralec »bdeče: »Novo veseloigro, ki jo bomo d*nes igrali jeS napisal zelo mlad pisatelj. (Smeh med občinstvom.) To ;’e njegov prvi poizkus, a on se že vnaprej zahvaljuje za odobravanje* (Mrmranje in prigovarjanje.) Vaše priznanje ga bo bodrilo k nadaljnemu delu, (Sii len^smeh.) Toda on prosi, da ostane njego-to ime vaino in upa, da cenjeno občinstvo ne bo odbilo njegove prošnje. (Glas iz občinstva: Samo pod pogojem, da ne bo več pisal.) — To je bil začetek, enega najmo* demejših francoskih pisateljev, Evgena Cribe-a. s Ukročenje kač s hipnozo. Že staro sveto pismo pripoveduje o egiptskih kro» tilcih kač, ki so se nekaj prepirali z Mo« zesem, V Indiji vidimo take krotilce kač že od nekdaj; imajo skrivnostno moč nadl najbolj strupenimi kačami, ki jih lahko po, ljubno uspavajo ali pa prisilijo k plesu, Vidi se, kakor bi jim pik kač nič ne škodoval. Marsikaka taka umetnost temelji na natančnem poznavanju kake kačje vrste, tako indijske naočarke ali pa egiptske; aspis. Zadnja na primer dobi krč otrplosti, ako jo pobrizgamo z vodo, ali pa stisnem« njene vratne mišice tik za glavo. Če jc ra»>* kačena, nikdar ne obme pogleda od predmeta, ki se pregiblje pred njenimi očmi'. Seveda nas pa igralec lahko tudi vara, ako postavi ogledala na pripravna mesta. Preje so mislili, da je neobčutnost takih ljudi 2a strup samo navidezna, da uporabljajo pri predstavah samo take kače, ki s \eiik prijatelj sad a in je zakupil rnnrsi- kateri krajcar pri neki tamošnji branjevki. Če ni imel denarja, je kupil na dolg, žena mu je pa rada prodala, ker je bil prijazen mladenič in je vselej plačal dolg, kakor hitro je dobil kaj denarja. Ko je imel že osta-viti šolo, ji je bil dolžan nekaj dolarjev. Ko mu je poslednjikrat prinesla krožnik krasnih breskev in sladkega grozdja, je rekel: »Mamica, jaz moram zdaj od tu, a nimam denarja, da bi Vam plačal. Ali na Vas ne bom pozabil.« Branjevka mu je pa odgovorila: »Ne imejte zaradi tega nobenih skrbi, pa zdravi ostanite, Bog Vam ohrani zdravje in Vam daj dosti srečnih dni.« — Ali na poti, na kakršno se je odpravil Napoleon, lahko najboljši človek kaj takega pozabi, ako ga prirojena hvaležnost na to ne spomni. Napoleon je postal v kratkem general in je osvojil Italijo. Potem je odjadral v Egipt; bil je zmagovalec pri piramidah, prišel je v obljubljeno deželo in se je vojskoval pri Nazaretu, kjer je živel naš Odrešenik, Vrnil se je s celim sovražnim brodovjem na Francosko in je postal prvi konzul. Svoji nesrečni domovini je prinesel mir in red, postal je cesar, ali uboga branjevka ni imela druge zahteve od njega kot besede: »Jaz ne bom pozabil na Vas!« In te besede so bile boljše in več vredne kakor samo zlato. Ko so nekoč v Briennu pričakovali cesarja, je bil on tedaj že tam, ali kakor tujec neznan. Bil je pa baje jako vesel spominov na svoja mlada leta, ki jih je tam preživel, vesel usode, ki ga je v tako kratki dobi tako visoko povzdignila. Ko je nekoč samo z enim spremljevalcem po ulicah korakal, je vprašal po stanovanju one branjevke,, ki ji je bil še dolžan. Bila je majhna, skromna hišica, majhne, ozke duri so držale v skromno ali snažno stanovanje, kjer je žena z dvema otrokoma pri ognjišču klečala in pripravljala pičlo večerjo. »Ali bi se midva pri Vas lahko nekoliko pokrepčala?« je vprašal cesar, »I, nekoliko lahko,« je odgovorila ženica, »melone so že zrele,« pa je melone prinesla. Med tem, ko sta tuja gospoda zauživa-la melone, je polagala žena dračje na ogenj. Zdaj je vprašal spremljevalec cesarja: »Ali pa poznate tudi cesarja, ki ima biti danes tu?« »Zdaj ga še ni, ampak šele pride,« je odgovorila žena. »Kaj bi ga ne poznala, marsikatero košarico sadja je kupil od mene, ko je bil še tu v šoli!« »Ali je pa tudi on pošteno plačal?« se je glasilo novo vprašanje. »Seveda, vse je plačal, vse.« Zdaj se je cesar obrnil proti branjevki, rekoč: »Vi ne govorite resnice ali pa se več ne spominjate dobro. Prvič ne poznate cesarja, zakaj cesar sem jaz, drugič Vam pa nisem vsega plačal, ko sem zapustil tukajšnjo šolo. Ostal sem Vam tedaj nekaj dolarjev dolžan. In v tem trenutku je njegov spremljevalec stresel na mizo dvanajst sto frankov v zlatu kakor dolg in obresti. Ko pa je žena cesarja spoznala in videla pred seboj na mizi toliko zlata, je padla na kolena pred cesarja vsa vesela in hvaležna za tolik dar. Tudi otroka sta strmela v zlato in sta bila kar omamljena. Cesar pa je dal boro hišico podreti ter sezidati lepo novo hišo. Ko je bila pod streho, je dejal: »V tej hiši bom stanoval, kadarkoli I pridem v Brienno. in vsled tega naj nosi ta I hiša moje ime. Ženi pa je obljubil, da bo skrbel za njena otroka. In tako se je tudi zgodilo. Hčerko je dal za ženo vrlemu mot žu, sina je oa dal v tisto šolo, v kateri se je sam šolal in izobraževal. s Žena in državna služba v Norveški Norveški državni zbor j-e že pred več leti (1991) sprejel vladno predlogo, po kateri imajo ženske prost vstop v državno službo. 2e v letu 1882, je bilo ženskemu spolu dovoljeno delati maturo in v letu 1884. z® tudi državno skušnjo ter obiskovati aka* demična predavanja na vseučiliščih. *® pravice se je posiužilo v letu 1900. manj ko 323 žen, od katerih jih je 26 nastopilo državno slržbo. A bilo bi jih vse-kako še večje število, da jim niso bi« uradi zaprti. To se je izpremenilo zgoraj omenjeno leto. A ženska in moška uradniška moč nista na Norveškem povs*-10 enako veljavni, ker po nazorih norveš»e vlade niso vse službe primerne za žensko uradništvo. s Šale. Iz ženitovanjskega govora bana Tenkopiska: Pred nami, velecenjen gostje, sedita srečna novoporčenca, n8® nami pa visi naša slovenska trobojnic®' Oj, kako lep simbol zakonske sreče je na' ša slovenska trobojnica! Bela barva meni nedolžnost in oznanja nevestino čistost: rdeča barva pomeni ženinovo pla^ lečo ljubezen in zakonsko gorečnost, t* modra barva, oj, modra barva, če bi b1!8 zelena, bi pomenila upanje na mnogoštevilno rodbino... — Redar zagleda na ia' blani polni najlepših jabolk znanega potepuha. »Hc, kaj pa delaš tam gor?« Ne, zamerite, gospod stražnik, zgrešil set» pot.« . < s Kdo je srečen? Na to vprašanje bi se vsekako različno odgovorilo, vsekak® po stanu, starosti in spolu. Stari rimski pesnik je dejal: »Beatus ille qui procul ne-gotiis ... (Srečen, kdor daleč od vsakdanjih opravkov.) Nemec pravi: »Gliicklic ist, der vergisst,was nicht mehr zu andef® ist. Schiller, veliki nemški pesnik, pr®1® nekje: Srečnega imenujemo tistega, ki & ni treba delati krivice drugemu, kadar b°' če biti sam srečen. — Kako velike pofl1^ ljive so te besede tudi v smislu naših socialnih odnošajev in dandanašnjih medn®' rodnih razmer. Krivice ne sme debati o1 * če, kdor jo dela, ga bo dohitela kazen Pre^ ali slej. Nemci se sicer radi ponašajo svojimi pisatelji, ali vse njih delovanje že, da so se malo naučili od njih, sicer D jih ne imenoval svet hiene, kakor jih P? vsej pravici označuje s tem zloglasni"* imenom. , s Fazana lahko zmiraj prodamo in k« je vrhtega zelo malo inteligenten, je Pr8^ pripraven predmet lova. Najnavadnejši čin, kako ujamemo fazana, je oni z lim*®\ papirno vrečico. Divji lovec napravi bij* bivališča fazanov s palico luknje v ul s tem da zapiči palico v tla in jo vrti, nastanejo lijaki s približno pet centitnetr^ globine in tri do štiri centimetre širine-vsak lijak vtakne lovec majhno papi^. vrečico, na dno pa položi par ječmene^ zrn. Notranji rob vrečice je namazan « jim limom. Druga zrna pa posejejo na oko tako da ima fazan povsod nastlano tl® vrečic, pa naj pride odkodcrkoli. ,ajfl se fazan prikaže, ječmen ima zelo rad Wtoj ima gIavo-v"pfVl Vrečici, Ta se ga pri-^ in sicer tako trdno, da se je ne more znebiti. In če bi se mu tudi posrečilo ?* jo, bi mu lim zalepil oči. Brez pojoči in prestrašen bega fazan semintja in «vec ga ima kmalu v krempljih. Fazani so »7^? neumni, da gredo še zmiraj na lim, če-ttdi ]ih tava že po pet in šest z vrečicami a Slavi naokoli. Drugo sredstvo za lov na fazane je pi-/“Bost, Lovci denejo ječmen v vodo, da se »apne, vlijejo vodo proč in nalijejo alkohol Jec«ien. Ječmen se ga kmalu napoji. Bli-flUj .aneriie natrosijo potem ta ječmen po e“ in napravijo sled iz njega do onega 8nna, za katerim je lovec skrit, pred grm I*3 nasujejo večji kup ječmena, napojenega * rumom ali navadnim špiritom. Po več ur Siora čakati tat za grmom, predno dobi fa-2an °no sled. Kakor hitro jo je pa dobil, Pa začne kričati, da privabi svoje tovariše. “J navadno pride na tucate fazanov po sle-™ do alkoholiziranega ječmena. Požrešno ?e odpravi nanj, ne dolgo in popadajo pijani po tleh. Prav grd način lova na fazane je kajenje, Fazan se vsede zvečer navadno na kako vejo da tam prespi noč, večinoma jih sedi več skupaj, trije do šest. V temi se priplazi lovec do drevesa, zakuri pod njim mal ogenj in vrže vanj nekoliko žvepla. Kmalu nato padajo fazani omamljeni z drevesa na tla. Tudi lov s trnki je tatovom dobrodošel. Od kakega grma proč položi lovec dolgo tenko vrvico, od ktere gredo na. desno in levo druge vrvice. Na koncu vsa-»e se nahaja trnk, na njem, pa kaka vada. , Posipanimi ječmenovimi zrni zvabijo fa-tanc do trnkov, fazan šapne, si zasadi trnk * kljun in pogine po groznem boju za življenje in smrt. Naravnost živinski je pa na-C1n, Če tatovi ne uporabljajo trnkov, ampak Majhne kepe masti, v kterih so peresa, ki stisnejo in skočijo narazen, Ta lov je mo goč pač le pozimi, če kepice na prostem Zmrznejo. Na mesto trnkov pripnejo mast Da stranske vrvice, fazan zagrabi kepo, 'Bnast se v toplem grlu stopi in pero zaduši ubogo žival, S takimi kepicami pa lovijo Judi druge živali, tako jerebice. Sicer pa ‘°vijo jerebice predvsem z mrežo in par spretnih divjih lovcev lahko v štirinajstih f neh uniči najlepši jerebičji lov. Mreža je -4 do 17 metrov dolga in do tri metre ši-^°ka. Na vsakem koncu stoji tat, ki mrežo ako zvije, da zgleda kakor ozek trak. Jeti t!°-e se '° *n gnezdijo, kakor vemo, na ®n in tvorijo pri tem takozvane »verige« * »narode«. Ponoči ali tik pred dnevom cgnejo tatovi mrežo čez pol;e in jo zvi-ror? ^.°*:em skupaj. Tako vjamejo cele na-e m verige jerebic, zlasti postanejo njih en kokoši, sedeče na svojih gnezdih. tnj(]s .Stephenson — oče {okomotive. Pc-Oc’ stroŠe veliko preje kot abecedo, 11”. se n* brigal za to, da bi se naučil "n a *n pisali, dokler ni bil star 18 let, ji’ V °l1.Cin času je bil že izveden strojnik p 1 rn]?-jn'st, Stephensona so večkrat ime-' iznajditelja lokomotive. Dejanski pa tv Ji nien iznajditelj ter tudi ni nikdar lik i^a ^ ^e^ezn*ce ic s^oril to- jnC(j’ je storil Gutenberg za tiskarstvo ko -r morc storiti izvežban in izurjen v&č s kos9m železa brez oblike, Preko 2C0 let so že obstajale železnice in železniške tračnice in vozove so vlekie mule. Železne tračnic« so stopile nato mesto lesenih, kakršne so bile prvotno v rabi, 2e leta 1759, je sestavil m patentiral Watt stroj, ki se je premikal naprej ter vlekel za seboj težo. Cugnot, neki francoski iznajditelj in ženij, je istotako izumil stroj, katerega je gonila vodna para. Nikdo pa se ni lotil te velike ideje na praktičen način, dokler ni posvetil Stepncnson svojih moči temu problemu, Trevcthick je res vlekel s svojim strojem težke vozove po primitivni železnici že leta 1802, ter dosegel največjo hitrost petih milj na uro. Kljub temu pa se še vedno ni praktično doseglo dejanske iznajdbe. Stephenson je delal v nekem premogovniku, Tam je sanjal svoje sanje ženija. Ko je izdelal vse posameznosti načrta, je prosil svoje delodajalce, naj mu puste zgraditi lokomotivo, ki bo stopila na mesto mul ter vlekla premog iz rova. Dobil je dovoljenje, čeprav ne posebno navdušeno ter se lotil dela. Tako je bila rojena njegova prva lokomotiva, Lahko je vlekla težo 30 ton z naglico 4 milj na uro. Voziti s to lokomotivo je bilo bolj drago kot pa držati mule in vlak tudi ni vozil dosti hitreje. Stephenson je imenoval svoj stroj »My Lord«, Nato se mu je posrečilo zainteresovati za svojo iznajdbo nekatere kapitaliste, ki naj bi uporabili njegovo lokomotivo na črti, katero so zgradili kot konjsko železnico med Stockton in Darlington na Angleškem, Privolili so v to in lokomotiva, ki se je izkazala kot izjalovljenje v premogovniku, je doživela svoj prvi uspeh. Preizkušnja se je vršila dne 27, septembra 1825 in velikanske množice kmečkega prebivalstva so stale ob celi črti ter zrle na čudno prikazen, Londonski »Times« je priobčil naslednje poročilo o tej preizkušnji: Vlak vozov je bil priklopljen lokomotivi najbolj priznane konštimkcije ter zgrajene od Mr, George Stephensona, Najprvo lokomotiva s strojnikom in njegovimi pomočniki. Nato tender s premogom in vodo. Nato je prišlo šest vozov, ki so bili obloženi s premogom in moko, Nato je prišla elegantna kočija, v kateri so se nahajali komitej ter lastniki železnice, Nato je prišlo 21 vozov, namenjenih za potnike, in končno šest vozov s premogom, vsled česar je štel celi vlak 38 vozov. Na nekaterih mestih je znašala naglica do 12 milj na uro in na enem mestu, na kratko razdaljo, celo 15 milj na uro. Vlak je prevozil zadnjih 12 milj vcžnfs, vključno postaje, z naglico 4 milj na uro. — Londonski »Times« je nadalje prerokoval, da bo nova iznajdba mogoče neki dan omogočila, da bodo prevedli do 100,000 ton premoga na leto, Takrat ni namreč še nikdar domneval, da bo postal potniški promet na železnicah istotako važen. Iznajdba, kot jo je videl takrat svet, naj bi v prvi vrsti služila za prevažanje premoga. Z3CIJ3. a Aprovizacija južne železasce deli med svoje člane ostanek moke za majnik, poleg tega koruzni in pšenični zdrob ter amerikansko moko izven kontingenta, S 15. t. m, bo pekla poleg kruha na izkaznice tudi žemlje izven kontingenta, a Kruh na zkazmee štev. 38 peče od torka naprej g. Cizej, ker se g. Blažič izseli iz Ljubljane, a Amerikanska moka. Od torka, dne 13, maja dalje se bo prodajala v vojni pro-t dajalni v Gosposki ulici amerikanska moka po 4 K 66 vin, kilogram, To moko si nakupi vsaka stranka na podlagi legitimacije, ki jo ima v rokah, poljubno množino do 100 kilogramov. Pripominja se, da se bo prodajala moka zdržema več tednov, torej bo izključeno vsako postajanje pred prodajalno, Živčne bolečine se pojavijavo na različnih tieliu telesa. Živci pit niso zelo sprejemljivi samo za bolečine, temveč tudi za dobropočutje. Istotako, kakor nastanejo nervoznostni glavoboli, nervoznostni zoboboli, bolečine v obrazu, jih je s pomočjo pomirjajočih, osvežujočih, živce pomirjajočih sredstvih lahko tudi odstraniti. V ta namen najbolje služi Fellerjev »Elza-fluid.« Več Kot 100.000 zahvalnih pisem izpričuje dober učinek tega sredstva. 6 dvojnatin ali 2 spe-cialni steklenici stane samo 1» K Edino pristen se naroča pri lekarnarju E. V. Keller, Stubica. Elza trg St. 245, Hrvatska. ~ Tudi Eeiierjcve. lagodno odvajajoče rabarbarske >Elza-krogljiee« so lahko istočasno naroče; Gškatljic stane samo 9 K 50 vin. »lilza-krcglice; so priznano, želodec krepčujočo odvajilo lagodnega in točnega učinka in jim je dati prednost pred vsemi dražečimi sredstvi. — Zelo pripraven za uporabo in točnega učinka je nadalje Fellerjev mentolov črtnik zoper migreno. Omot in poštnina se naknadno računa posebej, ali najbolje, naročiti več naenkrat, da so več prihrani. (vf) nradni sluga v stalno službo pri zakladu za vdovo in sirota deželna poslovalnica Frančevo nabrežje 1/1. n Mladenič se sprejme kot Ne zamudite prilike ter si oglejte našo zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke. Velika zaloga ostankov, samo predvojno blago, kakor: cefir, kam-brik, klot, barhent itd., različno vrste blaga za bluze in predpasnike meter od 12'— K naprej. Imamo vedno v zalogi gotove obleke za dečke od 100 do 150'— K ter obleke za delavee od 2001— do 220’— K. sosme & HIZJHH. Mamama. Dsiornl tra Sl. 3 kapitan Boclero. Italijansko napisal A. G. Barvili. (Dalje.; Kapitan Norčija se je odločil za zadnje, kar se je tudi izkazalo, Ko je rjovenje valov nekoliko ponehalo, smo razvili toliko jader, kolikor smo jih v teh okoliščinah mogli in smo v eni uri prejadrali celo osem milj. Že smo se nekoliko pomirili. Kdor (zadnje noči ni čisto nič spal, se je izkušal vsaj malo odpočiti na svojem ležišču. Kar »ačujemo nenadoma sredi noči grozen pok, Naenkrat je zatrepetala in zaškripala ladja v vseh svojih delih in zajadrala visoko, ka-bor da je zadela na kleč, To sem tudi mislil ko sem planil s svojega ležišča, kamor sera padel pred pol ure Hitel sem na krov, kjer sem našel sredi splošne zmede kapitana in je prisegal, da na tem mestu ni ne kleči ne pe-skovin. in da je morala nesreča priti od drugod. Kapitan je imel prav. Veste, kaj je bilo vzrok? Ostanek zgorele ladje, ki so ga morski tokovi zanesli semkaj in ga valovi zagnali v rebra naši ladji! Da naletiš na visokem morju na take ostanke, ni nič bolj redko in čudno, kakor že izkopljejo na nekdanjih bojiščih ostanke človeških kost!. Mrtveci se ne povrnejo rio v prah in mati zemlja kosti ne i ialco hitro izpremerdti kakoj: meso, ki iih obdaja. Morje nekoliko dalj prizanaša truplom, ki jih požro pri svojih groznih pojedinah, toda velikokrat in večkrat Sta kor zemlja prinaša na dan svoje žrtve, Gorje tistemu, ki naleti v temni noči oa take ostanke! Gorje mu, kdor zadene vanj, gorje, komur morje pošlje takega ru- ! Bilca nasproti! Ubogi kapitan je še vedno stal spredaj na krovu, ko so mu naznanili, da je ladja prebita in da pušča vodo. To je bila grozna novica, in čeprav smo jo vsi pri-čako%raii od prvega trenotka, ko smo sli-žali pok, nas je vendar pretresla. Še večja postala naša groza, ko smo izvedeli, da pušča ladija osemnajst col vode v uri. Vse je xbilo kakor okamenelo; niti ene tožbe ni bilo čuti, plaz temnih misli je planil v »duše vseh. Če bi bilo to kje v Sredozemskem morju, bi to še ne bila taka grozna nesreča, toda tu sredi Tihega Oceana, ki se nam je zdaj rogalo s svojim imenom — je bila naša usoda gotova in zdelo se nam je že, da plava smrtni angel nad Morsko zvezdo. Da bi prebudil mornarje iz prve osuplosti, je zaukazal kapitan, ki ni nikoli zgubil poguma, da mora vse k sesalkam, »Sesalke v roke! Sesalke v roke!« je kričalo vse. A imeli smo samo dve. V potu svojega obraza se je trudilo moštvo, ki že .ni pet dni zatisnilo očesa; udje so sicer že otrpnili, a duša, ki ji ie luč tega sveta ugašala, je v obupni zmedi zastavila zadnje moči, da poizkusi rešitev. A vse je bilo zastonj. Po tridnevnem obupnem delu smo se prepričali, da voda ne upada, temveč narašča, a naše moči od ure do ure po:pmajo. Zdaj smo spoznali vri, da ne gre več za rešitev, temveč zato, da zadnje trenotke smrtnega boja podaljšamo. Kapitan je ostal kljubtemu miren. Spodbujal nas je, naj ne obupamo, sam je opravljal z nami vred vsa dela in sc smehljal tistim, ki so se najbolj trudili. i . .enkrat so ljudje obupno zakričali: »Sesulke so odpovedale!« Ka.pitan je začel žvižgati — to je bilo znamenje — da je močno razburjen. Žvižgajoč se je podal v svojo kabino, jaz in potapljač sva šla za njim, »No, kaj napravimo zdaj, Dodero?« je ogovoril mene in sedel k zemljevidu, ki je ležal pred njim na mizi. »Zdi se mi, kapitan, da moramo lepo mirno počakali zadnjo urico!« »Norčija! Norčija!« je zakričal, podprl z obema rokama glavo In začel misliti, V tem trenutku je priteklo pet ali šest mornarjev pred kabino. Iz njihovega šepeta sem spoznal, da so se naši ljudje začeli enako posvetovati in, da so to odposlanci vsega moštva. Kadar gre za življenje, pozabi vsakdo na stanovske razločke — tako tudi ti niso čakali, da bi se bil kapitan odločil. »Kapitan!« je zaklical eden njih in stopil med vrata, »kaj še delamo tukaj? Zakaj ne izpustimo čolnov v morje?« Kapitan je komaj opazil la malo vljuden ogovor in se ni niti zmenil, da bi odgovoril. Ubogi kapitan je mislil na svojo ljubljeno ladijo in dve solzi — mislim, da sta bili prvi v življenju —- sta mu zatrepetali v očeh, »Kaj pravite, Vincenzo?« je naposled vprašal, kakor da se je prebudil. »Pravim, in to trdijo vsi z menoj vred, da moramo izpustiti čolne v morje.« »Tako, to pravite vi vsi! Tedaj hočete res ubogo Morsko zvezdo zapustiti?« »Ne, ne, tega ne!« so kričali ostali mornarji za hrbtom prvega, »A čolne moramo izpustiti v morje.« »Torej, radi mene lahko — izpustite jih,« je dejal kapitan in šel na krov, »Toda ne tako čez glavo, sicer zajamete takoj vode in konec je vseh! Le pogum, ljubi moji in več previdnosti! Vi tu zberite hrano, ki jo imamo, in vi izpustite čolne!« »Čolne?« se je zavzel čolnar, »Saj imamo vendar samo enega; druge smo izgubili vse že pri prvem sunku.« »Tem bolje — bomo imeli manj opravka,« se je otožno nasmehnil kapitan. »Vi, Dodero, skrbite za čoln, jaz prevzamem malo ladjico. Niti trenutka nismo smeli izgubiti. Ladjico in čoln smo izpustili v morje tako naglo, kakor vam jaz to pripovedujem. Mornarji so hoteli priti v ladjico, ker se jim je zdela varnejša. Začelo se je prerivanje in borenje za čoln. — Kapitan se je zastonj trudil, da bi napravil red. Kakor hitro je bilo določenih dvanajst mož — za toliko je bilo namreč prostora v ladjici — so jo napolnili tudi z živežem za več dni. čolnič sva oskrbela midva s čolna,jem. Naložili smo sod suhora, sod vode, nekaj žganja — vse to bi nas moglo ohraniti pri življenju kakih Sest dr«J. Stf* veda nisem pozabil svojega kompasu** karte, ki bi mi v gotovih slučajih lahki bolje siužila, kakor voda L suuor. Če se danes spomnim, s kako grozntf silo se je vrgla ona dvanajstorica mornar« jev v ladjico, se mi ježijo lasje. »Ne pomeni nič dobrega,« mi jo hnO posepeial čolnar na uho, Apolo, kapita* nov pes, ki ;e dozdaj plašno opazoval vs® te priprave, je stal zdaj na krovu in oglasil z groznim glasom — češ, naj ttt» njega puste v ladjico, , »Vzemite še psa k sebi!« je zakl*®8* kapitan. Toda mornarji ga niso hoteti sle šati; nagnenje, da ohrani sebe, napfftV! človeka brezsrčnega, »Čemu neki!« je zagodrnjal tisti, k* ji zadnji skočil v ladjico, »Da bi jemali s® žival s seboj — še nam bo primanjkoval® jedil« Ta čudna samoljubnost sc mi je stik dila — hudo razjarjen sem začel vpiti n8® onimi v ladjici in tisti, ki so bili dolo®e® za moj čolnič, so mi glasno pritrjevali' »Bodite brez skrbi, kapitan,« sel5 dejal naglo in trdno prepričan, da mi 1?°» ljudje tudi zdaj pritrdijo. »Psa vzame®9 mi k sebi.« »A v čolnu ne bo imel prostora.« »Se mi bolj stisnemo. Ubogi Ap0’9( čakaj, vzamem te jaz.« i ; Apolo je bil žival, ki ji je — če * smem tako izraziti — manjkalo govora, « bi ti odgovoril, kar si mu rekel. Takoj ® je razumel — odgovoril mi je z vesel*® mahanjem repa. Vzel sem ga in nesel * čoln. Pa kakor da bi bil vedel, kako tež' ko je prišel do svojega prostora, tak« skromno se je stisnil pod klop, prav h milu in stisnil rep med moje noge. j Morje je bilo viharno; dolgi zelenka«** valovi so se kopičili in so se valili Pr° nam kakor razpenjena žrela, butali ■ , stran ladje ter grozili, da nas požro. *jjv . v čolnu smo se Lrudili na vso moč, da -jim bili kos; pri tolikem vetru n*s® mogli niti misliti, da bi razpeli jadra, 1®“, jica, ki je nosiia več ljudi in hrane, s®, premikala počasneje in se pozneje 1°CL od ladije. Ozrl sem se na kapitana. Oto • no je gledal svojo ladijo. Kakor zapušč®*1* hiša je bila. Že napol v vodi, brez vodil roke, predana volji valov je tavala in oina hovala kakor pijan človek. Mi smo se oddaljili proti severoZ**j hodu, da bi sc kolikor mogoče i20^^ moči valov. Vsi smo bili iz sebe, smer je bila sicer edina, kjer bi se 100 g ohraniti v tem viharju na površju, a ra^ tista, v kateri nismo mogli do suhe zeI^v!,f Ostalo nam je edino upanje — da se vrf* poleže in da potem jadramo proti vzh Prišla je noč. Vihar ni pojenjal "Tijt vedno večji je postajal. Čolnič je hl^ med valovi in voda je pljuskala čez T da smo jo komaj sproti metali iz Č°l. A še bolj žalostno je bilo drugo jutro, se je oziral čolnar na vse strani *n ,.»t lostno vzkliknil: »Ali vam nisem pr»vl (Dnlie.) izdajate!! konsorcil »Večernega Odgovorni nrednttt Viktor Ceočic. Tiska Jugoslovanska tiskarna v LjuDU*