A
26. številka.
„EDINOST^
iiliaja po trikrat na leden t	in*
Manjih ab torkih, četrtkih
in aobotKh. Zjutranjo ianj« it-tiaja oli t$. uri gjutrnj, Tef^rno pa nl> 7. ari ▼•<"ar. — Obojno Izdniije «t»iip : it ltil«n ni««« , f. -.Siu, j/.v*n Av.frij« f. I .-Hi i i tri meir*. . „ sJ.flo . . , ♦ .— *a pol lata , , . a.— , . „ ,».— z« tm lato . . „ 10.— . , , 1H—
Na itiročhe brez priložene naročnine t< ne jemlje »ilr.
Posamićne Itevilko ne dobivaju t proda,jalnicah tobaka r Irutu po 2 nrc.. iiT«n 1'ritrt po 3 Sobotno Tacama jadanja v 'Irutu 4 n*.. iivtn I ruta S »4.
%*gp g to. Izdanje za soboto 2. marca 1895.
(v Trstu, v sobot« zjutraj dne 1 marca 1895)
Tečaj XX.
MOST
Oglasi *« rasuti3 (»•> tarif« v petitu; ia n««l'if« i dubulimi ^rka*a •• pla4.iia ■ rostor. kalikor tibs<»<» a .vin j tr»ti«. l'o«lana oirqrtn.<'* In jarnaiahfal«, ia-maoi ■ »< L • a i itd. le »srmiajo po p.igadki
T»i -lopi.i naj *a poiiljajo »ra Iniitra ali<-a Ca*«rni!i it. Ii. V*afc6 pitna mara biti frartHortno. k<ir nnfrankoraia ia a« • praj>majo. Rokopiai ta na »ra^aja.
Naročnino, raklamai'ije in oglata apra. i»-na u [travni it vo ultra M.iliaa pit-aola kit. 8. It. nadit. Odprta raklanarja »o prosta pofttnina.
Gladilo slovenskega političnega druitva za Primorsko.
M F wHt.il< ji	/
Shod volilcev na boljunskem polju
Unt 27. feb,uvnja 18'J5.
(Konec.)
Sedaj pa se je oglasil za besedo veleč, župnik boljunski, Fran M a t i č i č, hote hvaliti H o b e n w a r t o v klub v državnem zboru in naglašuje, da so v tem klubu zgolj pošteni in dobri možje, ki so storili mnogo dobrega za vero in za narod. S prva jo vstopil v ta klub tudi poslanec Spinčič in dobro je storil (Glasovi: Ne, ne! Limb ! Limonada !), zavzel se je tudi za volitve (Kdo: klub ali Spinčid? llred.) in njemu »e moramo zahvaliti, ako j« bil Vergottiul prisiljen zahvaliti se na volitvi v zapadnem delu Istre, ter je bil mesto istega izvoljen dr. Laginja. Z ozirom na to, da je ta klub mnogoštevilen in upliven po svojih zvezali z visokimi krogi, je poslancu lagljf najti podpore v svojem delovanju. Govornik pravi nadalje, tla noče nikomur usiljevati svojega prepričanj«, ali on bi raje videl g. Spinčida v tem klubu. Ali naj je, kjer hočs, vsakako priporoča gospodu Spinfiidn, naj dela za vero in splošno pravico.
Malo njih je poslušalo ta govor in šo ti so na mnogih mestih očito kazali svojo nevoljo, tako, daje bil sam govornik v zadregi, kakA bi završil svoj govor. Mrmranju in protestovanju je storil konec veleč. g. župnik Mlakar, ki je kratkimi ali jedrnatimi besedami in med burnim odobravanjem vseh zbo-rovalcev podrl vso to hvalo in namišljene zasluge omenjenega kluba.
Tako izzvan ustal je posl. Spinči<!, da odgovori g. Matičiču bistveno sledeče :
Razlogi mojemu izstopu iz Hohenwarto-v«ga kluba bili so že navedeni v „Naši Slogi* in mislim, da jih je čital tudi g. Ma-tičič. (Glasovi: Ne drži jo in je ne čita!) Vzlie priporočilu svojega dičnega prednika dra. Dinka Vitezica (burni .živio4), koji je celih 18 let sedel v tem klubu, da naj nikar ne vstopi v ta klub, hotel je govornik vendar poskusiti svojo srečo in upisali so ga med člane Hohenvvartsvega kluba. Žal, da je moral občutiti skoro, kako utemeljen je bil svet njega prednika, kajti često so mu bila usta zamašena, kadar je hotel spregovoriti na korist svojih volilcev, a mnogokrat ni mogel najti v tem klubu niti do-voljuoga števila poslancev, da mn podpišejo interpelacije. Na tem, da je bil Vergottini prisiljen odreči se mandatu, ne gre zasluga Hohemvartovemu klubu, ampak le kričedim nezakonitosti m, ki so se dogodile povodom one volitve V rečenein klubu sedel je mož, kojega somišljeniki g. Matičiča smatrajo liberalcem, ki je svojim temeljitim poročilom pokazal vso grdobe one volitve. V ostalem pa naj ne misli nikdo, da je le v onem klubu iskati obrane in varstva našj
PODLISTEK. i Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVJ. veka.
8pi.nl A. Š e a a a.
II.
Vramec vstavil je konja, a Gre gorjanec vzel je uzdo iz roke raztrganega voditelja.
,Pax tecum I" (Mir s teboj.) pozdravil je starec gospodarja medvedgrajsk ega, nuklo-nivši se malo. .Prihajam od kanoniške vizite iz remetskega samostana; hotel sem vsakako k tebi v pohode, a čemu, čul boš brzo. Beli fratri dali so mi tega Jerka voditeljem, pa se nisem bal hajdukov, ker dasi je Jerko gluhonem, jake so mu mišice, a še jača drenovka. Ali prav praviš, sinko 1 ohladnilo je, jaz starec nisem ti trdnega zdravja. Zato ne pređimo tu mnogD besed, temveč pojdimo pod streho, imeli bodemo o čem govoriti.
Po teh besedah luignol j« Vramec rokoj
sv. veri, kajti ravno »a klub je sedaj v zvezi z najhujšimi n a s p r o t n i k i sv, vere, z onimi, ki so Cerkvi odvzeli vsaki vpliv na šolo in ki so odločni protivnik! verske šole. Izven tega kluba so njemu, govorniku, roke svobodne, ker ni navezan na nikogar, raznu na svoje prepričanje in na koristi svojih volilcev.
V hrvatsko-slovenskem klubu, v kojem se nahaja sedaj gospod govornik, je tudi odličnih duhovnikov, in on, kot duhovnik in rodoljub, ne bods nikdar zanemarjal svojih verskih in narodnih dolžnosti. Zato se nadeja, da navzoči edobre njegovo postopanje v tem pogledu.
Odgovor g. Spinčida so zborovalci spremljali burnim odobravanjem in pritrjevanjem.
Na to je prosil za besedo urednik gosp. Mandić izjavivši, da se čudi — dasi ima vsakdo pravico pozvati poslanca na račun —, kako se je drznil oglasiti ravno tak mož, ki ni storil nikdar in ničesar za svoj narod, dasi se nahaja na važnem mestu in v važnem po-loženju, in ki s« ni nikdar udeležil naš« narodne borbe, ki si je pa celo dozvolil protiviti se naši sv. družbi sv. Cirila in Metoda. Priporoča, da naj se nikdo ne ozira na neosnovano menenje boljunskega župnika, ampak isto naj ostane osamljeno, kakor je v resnici osamljeno tudi na tem shodu. Konečno priporoča zbranim, naj se postavijo na junaške noge pri prihodnjih volitvah, posebno oni, kateri dosedaj niso sodelovali v narodni borbi.
Temu govoru je pritrjeval narod navdušenimi živio-kllci na govornika in g. Spinčida.
Predsednik župnik F I e g a r pravi, dasi je bilo poslancu Spiučidu in tovarišem že izrečeno soglasno priznanje, odobravanje in zahvala, da vpraša še enkrat navzoče, ali ostanejo pri svojem prvem sklepu, na kar so vsi navzoči — izvzemši g. Matičiča — potrdili svoj prvi sklep, oziroma prvo resolucijo, mahanjem s klobuki in vskliki : da! da! Živio Spinčid!
Ko se je poleglo oduševljeno vsklikanj«, pozval je predsednik navzoče, da v znak podanifike ljubavi in udanosti vsklikuejo trikratni živio N j, V e 1. c e s a r j u i n k r a-I .j u hrvatskem u, kateremu pozivu so s" navdušeno odzvali zborovalci.
Konečuo se je zahvalil predsednik zbo-rovalcem na uzornem redu in možkeus vedenju, proglasivši shod zaključenim in napro-sivši vse, da se mirno razidojo na svoje dome.
Po dovršenem shodu ostalo je še mnogo uaroda v gostilni gosp. Buretida v živahnem razgovoru in ob pevanju rodoljubnih pesmi. Ob tej priliki nabrala se je — na predlog g. Petra Sirovida — lepa svotica za družbo sv. Cirila in Metoda.
Okolo 5. ure razSel se je vos narod v
Jerku, ki je do sedaj stal kakor kamen in opažal začujeuim okom Gregorjauca. Na kanonikov mig stresel se je dva trikrat in za trenotek nestalo ga je v leskovem grmovji. Stepko potegnol je Vramčevetnu konju uzde in povedel prečastni tovor navzgor do samega dvora.
Kmalu sedela sta gospodar in gost za velikim hrastovim stolom v velikej polutem-nej izbi, na levem krilu Medvedgrada, Na stolu stala je debela voščenica, a kraj nje steklen vrč, poln rumenega vina. Starec storil je dva tri požirke, cmoknil jezikom in kiinnil sivo glavo. Videlo se mu je, da je za sedaj zadovoljen.
„Kje je gospa Marta, kje li tvoja dva mlada sokolića : Pavel in Niko
„Marta je šla v Mokrice. Pravijo, daje tam blažje podnebje, ker boleha na prsih. Niko šel je v pohode k svaku Mihajlu Konjskemu. Slutim, da se pii njegovej gospi snujejo nekaki svati. A za Pavla ne bi ti
četah na vse strani med bratskimi pozdravi in navdušenimi v-kliki: Živio Spinčid.
s tem shodom postavljena je krona vsem dosedanjim shodom v srednji in zapadni Istri, in prošinja nas gorka nada, da ti shodi obrode krasen plod v zavedanju tega starega istrskega trpina.
Politiške vesti.
Parlamentarne stvari. V predvčerajšnji svoji seji ji- razpravljal proračunski odsek o proračunu minUterstva za uotranje stvari. Glede volilne preosnove skliceval se je minister Markiz Bacquehem nazadnje izjave ministerskega predsednika \V i n -d i s c h g r ii e t z a. Poslednji je bil zatrdil namreč, da ostane vprašanje volilne preosnove nepremično na prvem mestu v programu koalicije. Malo čudno se nam pa vendar zdi, da se tako vprašanje, ki je baje na prvem mestu, ii i zganilo ni za las z mesta v razmerno dolgi, jeden in polletni dobi življenja koalicijskega ter da se gospoda niso mogli zjediniti do sedaj niti o temeljnih načelih za preosnovo, dasi so že poskusili vse mogoče : sedlali so že konja pri glavi in pri repu. A konj se no gane z mesta; ali ne bi človek moral misliti po tein, da je ta koalicijski konj jako trmoglav in kujav, kakor hitro vidi pred sabo — volilno preo s* n o v o.'Zato pa ostajamo pri svojem metie-nju, daje knezu NVindischgraetzu res zaresna volja za rešenje tega vprašanja, zahtevano tudi od krone, da pa gospod mitiisterski predsednik vendar težko pride do tega svojega cilja, ker ima pri izvrševanju te nalog« pomočnike, katerim ni volja resu a.
Glede izjemnega stanja v Pragi soglaša g. minister z namestnikom češkim, da ni smeti motiti procesa, ki se vrši v pomirjen je. Ali z drugimi besedami: izjemno stanje se ne odpravi, dasi so o tem luenenja jako različna, dali je pot izjemnega stanja zares najprimernejša do pomnjenja duhov. Nam vsaj se zdi, da ni najprimernejša, v kolikor opazujemo izide volitev na Češkem v vsej dobi izjemnega stanja in pa politiški razvoj sploh. Do sedaj vsaj zmagujejo dosledno le oni, proti katerim je naperjeno izjemno stanje.
Govoru o zasedanju deželnih zborov je rekel g. minister, da je bilo isto jako plodonosno. Temu v dokaz je navel posebno, da je deželni zbor dalmatinski zavrnil vsak poskus motenja stvarnih razprav. Skromni smo postali zares, jako skromni!
Slednjič je obljubil minister, da bode vlada kolikor možno povspeševala rešitev zakona o d o m o v i n s t v u.
Proti (lvoliojii. Minoli četrtek je presvetli cesar vsprejel deputacijo deželnega zbora tirolskega pod vodstvom deželnega glavarja, koja je vladarju izročila spomenico
vedel povedati, kod se ta čas potika; nisem ga videl že od nedelje."
„Mar se tudi zanj suujo svati?"
„Vraga ! — Mari je njemu za to, kakor meni za fratersko juho. Po svetu leta, — Bog si ga vedi, v koga se je ta deček vrgel! Divjak je svojeglav, pa hodi vedno svojo pot."
.Pusti ga, kiune!" odvrnol je pomirljivo Vramec. .Mladost norost. Tudi mi smo taki bili. Počasi se tudi ognjevit žrebec ukroti. Poznam jaz Pavla v dušo. Nisem li mu kum ? Dobrega je srca, zdravoga mozga. Živ je seveda kakor iskra iz kremena, ali boljše tak, nego-zunaj svet, a znotraj proklet. Kakor vidim, sama sva."
„Samal* odvrnol je Stepko.
„Naj ti tedaj povem, čemu sem prišel v tvoje dvore, kajti za salo nisem prišel*, dodal je Vramec važno.
„Da čujem, — adinodum reverende amics !•
proti razvadi dvoboja. Cesar je odgovoril deputaciji, da mora le odobravati z vsemi svojimi močmi željo, da se z gojenjem verskega čutstvovanja v vojski odpravi nuvada dvoboja. V tem pogledu da so zastopniki vlade opetovano podajali izjave, iz katerih sledi, da se je storilo potrebno, da se v vojski bode gojil verski čut.
Novi minister rnski za vnanje stvari. Car je imenoval ministrom za vnanje stvari bivšega ruskega poslanika na Dunaju in sedanjega poslanika v Berorinu, kneza L o -b a n o v a.
Vojna med K it njem in Japonsko. Predvčerajšnjem je bil mitiisterski svet v Pekingu, v glavnem mestu Kitaja. Tem povodom je princ Kuiig zvračal vso krivdo na postanku vojne na Japonce, češ. da so se ti poslednji že dolgo in zvijačno pripravljali na boj ter da so jim bili nemiri ua poluotoku Korejskem le gola pretveza za začetek vojne. Sicer pa je bil princ Kung vendar toliko moder, da je sam pripoznal, da Kitaj ne more nadaljevati vojne s tako desorganizo-vano armado, zbok česar treba skleniti mir prej ko mogoče. Ako bi pa Japonska stavila pretirane zahteve, v koje ne bi bilo mogoče privoliti, potem sevoda lii moral Kitaj nadaljevati boj do zadnjega. Pooblaščencem za pogajanja so imenovali Li-Hung-Changa.
Različne vesti.
Cesarjeva zahvala. Nj. Vel. cesar pisal je rainisterskemu predsedniku knezu Win-dischgriltzu trle pismo, v zahvalo na pojavih sočutja Svojih podanikov:
Dragi knez Windischgrlltz l Žalosti polni bili ss poslednji dnevi, polni žalosti na nenadomestljivi izgubi, ki je zadela Mojo hišo in vso monarhijo po smrti mojega ljubljenega ujca, nadvojvode Albrehta. Blagodejno tolažbo v veliki bOli pa Sem našel v neste-vilitih objavah sočutja in lojalnosti, ki so Mi tem povodom prihajala na vzvišen način toliko od posamičnikov kolikor od najrazličnejših korporacij. V kolikor zagotovljajo pokojniku njegove neminljive zasluge v voj-# ski, njegov plainteči patrijotizem, vzgledno bliščema gorečnost v izvrševanju dolžnosti in brezkončna dobrotljivost. slaven in časten spomin na vse veke v vseh deželah in pri vseh slojih prebivalstva, toliko častijo ti pojavi odkritosrčne žalosti vse one, ki so se jih udeležili.
Globoko ginjen nad tem novim dokazom sočutja in udanosti, s katero Moji zvesti narodi vedno spremljajo veselje in tugo v Moji hiši, prisiljen sem, da izrečem s tem vsem Svojo najprisrčnejšo zahvalo ter Vam nalagam, da to objavite splošno.
Na Dunaju, dne 27. februvarja 1895.
Fran Josip I. r.
.Prvič, došel sem po svojuj volji, da se nadišein gozdnega zraka, da se mladim le-poj vedrinoj kraja; kajti — inter nos — moji prečastni kolege v konzistoriju v * * 1 i k i so mrmljavci, a mene „pisača in kronista" posebno postrani gledajo, ker mene, pameten človek ne bode spisa val bajk."
.Nekim ljudem je baje pamet v trebuhu," dodal je porogljivo Gregorjanec.
.Prišel sem tudi zato, da se malo otre-sem Zagreba, da Zagreba, te zalege zavisti, opravljanja in opakosti, kjer se krščeni ljudje grizejo, kakor neumna živina. Pa naj le ! Pričuval sem tem osebam v svojej kroniki list, ki ga gotovo ne polože sebi na okno."
.Vivas aduiodum reverende!" zaletel mu je živo Stepko v besedo ; .iz srca mi govoriš !•
„Drugič," nadaljeval je kanonik važni-šim glasom, ter vzdignol levi kazalec, „drugič prišel sem po dnigej volji. Poslal me je prečastni gospod in brat Niko ZelniSki. pre-pošt čsstnanski."	(Dalje p rili.)
Poverjenikom pol. društva Edinost*.
Odbor pol. društva .Edinost* poživlja gg. poveijenike, da se kar n«jtoj>leje zavzamejo " za korist drnitva po dobljenih napotkih. Dolžnost je vsakemu članu in poverjeniku, da se zavieme vsemi silami za korist in namene društva, kuje je pozvano, da vrši vrlo važno ulogo uprav sedaj povodom predstojećih volitev v deželni zbor istrski.
Kdor ima posla s predaedništvom, naj se obrne do g. prof. Mate M a 11 d i č a, kdor pa želi poravnati račune z društvom, naj to stori z društvenim blagajnikom gosp. Antonom Bogdanovićem, ViaGbega št. 8 v Trstu.
PremeSčenje in imenovanje. Finančni minister dovolil je premeSčenje geometra I. razr. Jakoba Luzzatta iz Šibenika v Piran (na lastno prošnjo). Davčni pristav Donat F o n d a imenovan je geometrom I. razreda v Bujah.
Poiiv na redni občni zbor, ki bode v nedeljo 3. marca ob 3. uri pop. v prostorih „Slovanske čitalnice" (via S. Francesco št. 'J, l. nadstr.) Dnevni red: 1. Nagovor prvo« mestnice. 2. Poročilo tajničino o delovanju podružnice 1. 1804. 3. Poročilo biagajničino. 4. Volitev novega načelništva. — lastite družabnice vabi, da se v obilnem iteviln udeleže tega zbora
Načelništvo ženske podr. sv. C. in M.
Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda plačala je g.a Pretnarjeva 20 kron za „stavo" t Slov. čitalnici.
Sežanski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda so zložili svatje pri poroki gospeda Lukmana z g.čno Anico Ozbieevo 2 gld. nvč. Bog daj poročencema obilo sreče, sveta brata naj prosita za nju.
Na pustni torek se je nabralo pri va-ščanskem plesu na Vagi 8 kron 20 stotink. Živeli postni „sijoni" !
Dramatična predstava .Tri. Sokola*. Ker je vsled žalovanja po pokojnem nadvojvodi Albrehtu vojaška godba odpovedala svoje sodelovanje pri dramatični predstavi „Trž. Sokola" v nedeljo dne 3. t. m., pre-skrbel je odbor izvrstno civilno godbo. Opozarjamo še enkrat slavno občinstvo na to velezanimivo predstavo.
Mestni svet tržaški imel je sinoč svojo III. letošnjo javno sojo. O izidu seje sporočimo v današnjem večernem izdanju.
Obtoženi demonstrantje. „II Piocolo* je doznal, da bodo dotične izgrednike, ki pridejo dne 4. t. m. pred tukajšnjo deželno sodišče zaradi dejanske udeležitve pri demonstracijah v Piranu, braniti le štirje odvetniki. Isti da bodo: dr. Baseggio, Josip Luzzatto, ('elestin, Martinolieh in Richetti.
Ljubljanski javni napisi. Iz Ljubljane se nam o tem poroča: Dne 10. marca t. 1, vršila se bode pred upravnim sodiščem na Du-uaji prizivna razprava proti odloku deželnega odbora kranjskega, s katerim je le-td prepovedal samoslovenske napise. Mestno ob-čino ljubljansko bode zastopal pri tej razpravi dunajski odvetnik g. dr. Jan Le-noeh. — Na izid te razprave oziroma dotične pritožbe je vse radovedno, kajti pri tej se ali upravno sodišče izreče nekompetent uim, potem postane prepoved deželnega odbora pravokrepna, ali pa se upravno sodišče izreče kompetentnim, potem pa bode moralo prepoved razveljaviti.
Načrt za Vellkoviko slov. itlrirazredno ljudsko šolo družbe sv. Cirila in Metoda razstavljen je v Ljubljanskega trgovca gosp. Kr. Kollmantia stekleni izložbi s podrobnim načrtom vred. Poslopje bode jednonadstropno in lično zidano.
Vojaška godba v zasedenih pokrajinah Nj. Vel. cesar dovolil je, da se z dne 1. aprila t. 1. osnujejo vojaške glasbe pri bo-sansko-hercegovskih peš-polkih.
Plesni otlsek „Del. podp. društva" izreka svojo zahvalo onim slavnim društvom, ki so poslala svoje deputacije k zadnjemu plesnemu venčku v Mallyjevi dvorani.
Italijani v Italiji lu Lahi v Avstriji. Izza dobe istrskih izgredov privadilo se je laško časopisje v Italiji, da daje avstrijski vladi nekake nasvete glede njenega postopanja proii laškim „sonarodnjakom", bivajočim pod žezlom avstrijskim. Po tem „načelu" objavil je Rimski „Diritto" dne 28. in. m. članek, v katerem razpravlja o pretepu, ki je bil dne 25. m. m. v Spletu med laškimi Čožoti ter kmeti in vojaki (Glej „Ed." št. 25, več. izd. „Najovejie vesti"). „Diritto" navaja
celo vrsto .zločinov", ki se baje dogajajo v Dalmaciji. — Kaj bi porekla gespoda, ako bi n. pr. mi poživljali avstrijsko vlado,"da se potegne za ubogp, zatrt« benečanske Slovence ?!
Jajčič contra Slana. V sredo predpo-ludne imela se je vršiti kazenska razprava o tožbi Ivana Jajčiča proti vratarju v ma-gistratni palači, Henriku Slani. O povodu tej tožbi smo bili že sporočili svojedobno. Slana j« namreč pahnil Jajčiča na ulico, ker ga je ta poslednji obgovoril slovenski. Jajčič toži torej Slano radi razžalje-nja na časti in eventuvalno radi telesnega poškodovanja. Razprava se je že enkrat odložila radi jezikovnega vprašanja. Tudi včeraj se ni mogla vršiti, ker ni došel zagovornik obtožencev, niti zastopnik tožitelja, dr. G. Gregorin. Prvi se baje ne počuti dobro, drugi pa ni došel iz tega vzroka, ker Jajčiča zastopa državni pravdnik, a zastopanje Gre-gorinovo je moralo odpasti, ker ni nikakih privatnih zahtevkov glede poravnanja materijalne škode.
Stvar se je torej zopet odložila. Pripomniti pa moramo, da je naravnost gnusno, kako „Mattino" neslane burke brije iz — osebe Jajčičcve. Da Slano — ime kaže, da mora biti mož »puro sangue" -- dosledno imenujejo gospoda", Jajčiča pa „ben noto0, se umeje ob sebi, to je že tako navada pri naSi gospodi, ali zasramovati koga, ker išče zadoščenja pri sodišču, to je pa udomačeno jedino le pri — „supeijornih" plemenih ; in gospoda nas res visoko nadkriljujejo v — ne-dostojnosti!
Na hodniku se je zbralo krdelce — po-hajačev, ki so p I u v a 1 i za izidšim Jajčičem
.....na suknjah pa so imeli pripete
„margheritte" — kdo ne razume te demonstracije z nedolžnimi cvetkami ?! — najbrže kot znak k o 11 u r e.
Ker nam dogodek ni znan v vseh podrobnostih, nočemo se spuščati ▼ meritorno razpravljanje, kdo je provzročil oni grdi popad, ali ožigosati moramo tako sodrgo, ki si se svojimi surovostmi upa čez posvečeni prag, kjer se deli — pravica! Seveda: komur ni sveto ničesar drugo, mu tudi ni svet — dom jnstice. Taki so, taka je avita koltura!!!
Iz Škrblns nam pišejo : Dne 17. t. m. priredilo je naše bralno društvo „Narodni doin" z veseljem pričakovano veselico. Obžalujemo pa, da so nekateri suroveži se svojim nedostojnim vedenjem motili nedolžno gledališko predstavo. Nikakor ni bilo mogoče pomiriti jih in se iz Komna došla gospoda ni mogla prečuditi taki zdivjanosti. Sram jih bilo !
Želimo, da se taki ljudje v bodoče ne pripustijo k našim poštenim veselicam. Naj le gredo burke uganjat tja po „gmajni" !
Opazovalec.
Iz Sežano nam pišejo : Tukajšnje ognje-gasno društvo je imelo dne 17. februvarja ples, kojega čisti dohodek je bil namenjen društvenim svrham. Darovali ao: prebl. g. grof. dr. Schaflgotsch 5 gld.; rodbina Ma-liorčič 5 gld.; dr. Jaschi 4 gld.; gg. Dukič, Lasič, Gasser, dr. Ribar in Stolfa Josef po 2 gld.; dr. Balaben, Kante, Pregelj V., Ka-nobel, Renčelj Kari, Dolenc, Detoni, Leban, Štolfa Fr., Gregorin J. Stolla Ivan, Dru-fovka, pl. Schaffer Maks, Mahorčič Evf., Škri-njar, Renčelj, Batistič, Vičič, And. Mislej, Gabršček, Omahen, Renčelj Jožef in Ivan po 1 gld.. Fr. Smrdel G gld. in še drugi manjše doneske. Presrčna jim bodi na tem mestu izrečena zahvala, kakor tudi g. O. Pollej-u, ki je dvorano brezplačno prepustil društvu, nadalje gg. V. Preglju, Karolu Ren-čelju in Bekarju, kateri so prostore tako lopo okrasili! Dohodkov je bilo vseh 140 gld. 01 kr., troškov 34 gld. 15 kr., ostane prebitka 105 gld. 40 kr.
K umoru na pustni torek. Naše poročilo v poslednji številki našega lista o umoru likarja Blaška, popolniti nam je s tem-le: Avgusta Gerina izpustili so iz zapura, kajti pridržali so ga le toliko Časa, da so ga mogli konfrontovati z morilcem, ako ga zasačijo. In menda ga res že imajo. Predvčerajšnjem namreč zaprl je polic. ofic. g. Ti z 37-letnega slikarja Erminija Furlana iz Trsta, vdovca, očeta 4 otrok, stanujočega v ulici delle Sette Fontane list. 5. Furlan bil je namreč v oni družbi, ki je napadla Blaška; isto noč po napadu prišel je na zdravniško postajo zdravit si prasko na nogi. Furlan je
ljubimec Kertu-jeve sestre Antonije omožene Siinonea, ki je bila kritični čas tudi med napadalci. Predvčerajšnjem popoludne dovedli so Kertu-ja in Furlana pred truplo umorjenega. Furlan taji, da je umoril Blaška, toda Kertu trdi z vso odločnostjo, da je videl, kako je Furlan udaril Blaška z nožem. — Pozneje zaprli so še tretjega iz omenjene drnžbe. Isti je slikar Alojzij Drnganja.
Pogreb Blaškov bil je predvčerajšnjem. Udeležila se je sprevoda ogromna množica ljudstva.
Pobegel obsojenec. Iz Gorice poročajo : Te dni bilje izvošček Peter Vetak iz Tržiča obsojen zaradi težkega telesnega poškodovanja in žaljenja Nj. Veličatst.va cesarja, na 8 mesecev težke ježe. Vetaku pa se ni zlju-bilo iti v zapor; rajše je poprodal, kar je mogel prodati svojega, najpotrebnejše stvari pa je pospravil v kovčege iu pobegnil s svojo rodbino vred v Ameriko.
Mednarodna lopovska zveza. Sodišče v Nizzi priposlalo je te dni višjemu mestnemu glavarstvu v Budimpešti poročilo o zaslišanju Josipova Ristida iu Panaretosa. Josipov Risttf trdi, da se zove Gliža Pribojac ter da je pristojen v Priepolje (Bosna). Taji, da je bil član mednarodne tatinske zveze in pravi, da je prišel v Nizzo le v svojo zabavo. Upira se izročitvi avstrijskim ali oger« skiin oblastim, ker je — tak<5 trdi — poli-tiški begun in da ga je vojno sodišče 1879 leta zaradi udeležbe pri bosanski ustaji obsodilo na smrt. Tudi Panaretes trdi, da je prišel v Nizzo le v svojo zabavo. Trdi, da je prej bival v Port-Saidu; s Papakosto da je bil sicer znan, ni pa vedel, da je Papa-kosta član lopovske zveze.
Bogoslovec — napadaleo. V poslednji štev „Edinosti* (več. izdanje) objavili smo med najnovejšimi vestmi, da je v Catanzaru (Italija) ustrelil mlad duhovnik na škofa. Stvar se je dogodila tako*le: Bogoslovcu Alojziju Nisi-ju škof ni dovolil mašniško posvećenje, ker Nisijevo življenje ni neomade-ževano. Ko je Nisi doznal, da ne bode posvečen v inašnika, sklenil je maščevati se. Prišel je zvečer v škofijo in v prisotnosti škofa ustrelil je iz revolverja na rektorja semenišča, ranivSi ga težko na levem licu. Škofov služabnik hotel je prijeti napadalca, ali ta je ustrelil dvakrat na služabnika, toda ni ga pogodil. Bogoslovec je pobegnil, toda pozneje stavil se je sam orožnikom.
Morilka Joniaux. Nedavno obsodilo je porotno sodišče v Antverpenu na smrt morilko Joniaux, damo najboljših krogov, katera je bila zavdala trem svojim najbližjim sorodnikom, da si je prisvojila bogato zavarovalnino, kakor smo sporočili tudi v našem listu. Obsojena je te dni pisala p^smo kralju Belgije, v katerem ga roti, da naj jo pomi-losti in da naj spremeni smrtno kazen v dosmrtno prognanstvo. Zajedno obeča obsojena morilka, da se v tem slučaju izseli v Brazilijo ter da se ne vrne nikdar več v svojo domovino. — Misel ni slaba, a malo je nadeje, da se preseli obsojena morilka v „novi svet" namesto na „drugi svet', tudi ako jo kralj pomilesti. V obče mislijo, daje ebsojena Joniaux zblaznela, kar tudi ne bi bilo postbno čudo.
Statistika ločenih zakonov. V kratkem izide na Dunaju knjižica, ki podaja statistiko ločenih zakonov v Avstriji. Iz te statistike razvidno je na temelju službenih podatkov zanimivo dejstvo, da so avstrijska sodišča tekom poslednjih 5 let dovolila izmed 100 slučajev le 30 ločitev zakona, ker ostale zahteve niso bile dovolj utemeljene. V dobi od 1887. do 1891. prosilo je v Avstriji 8000 parov ločitev zakona. Tretji del vseh ločitev pada 11a Dudaj. Po svojem veroizpove-danju bilo je med omenjenim številom G0UU katoličanov, 30" ,, Židov iu loV0 protestantov. Po svojem stanu pripada v Avstriji med 100 prosilci za ločitev zakona 40" u meščanstvu, 35"o delavskemu stanu iu 25"., plemstvu.
Uprava za vrborejo. Naučna uprava odredila je za Ljubljano napravo za vrborejo. Občinski svet ljubljanski podari za to svrho potrebni prostor pod tivoljskim rastlinjakom in letošnjo pomlad prično se za ta vrt do-( tična dela, — Prostor za poštno in brzoj. ; poslopje se kaj naglo čisti in meseca aprila ( prično temelj zidati. — „Sokolova* ma-| skarada se je letos primeroma jako slabo obnesla. Vzrok so čudne društvene razmere v nas in — pomanjkanje godbe.
Bogastvo sveta. V enem letu se pridela
na vsej zemlji 3 miljarde hektolitrov žita, 5,300.000 ton sladkorja, 150 milijonov hektolitrov vina, 1200 ton kave, 90.050 ton kakaa, 550 000 ton tobaka, 2,680.000 ton pa-vole, 215.000 kg zlata, 3,975.000 kg siebra, 223.000 ton kotlovine, 535 milijonov premoga. Mednarodni kupčiji, katera dosega 95 milijard frankov, služi 184.000 ladij, 847.000 kilometrov železnic in 1,660.000 kilometrov telegrafne mreže. Med posameznimi državami to najbogatejše zjedinjene države se-vero-ameriške, na katere epada 330 milijard frankov; na Angleško pripada 270 milijard, na Francosko 250, na Nemško 157, na Avatro-Ogersko 84, na Italijo 58, na Belgijo 32, na Holandsko 21 milijard frankov.
Ce se pomisli, da ena sama miljarda pomeni tisoč milijonov — in že jeden milijon je velik — tedaj si človek skoro ne more misliti, kako more ob tolikem bo-gatsvu vendar le vladati na zemlji tako — u b o š t v o !!
Policijsko. Neznan lopov ulomil je v pisalno mizo zapriseženih tehtniearjev v javnih skladiščih (skladišče št. 15) ter ukradel 19 gld., ki so bili last tehtničarja E. Stubla.
—	Kavarniškemu sladčičarjn Ivanu Deboi-toln, stauujočemn v ulici Carintia hšt. 19, ukradel je neznan tat zimsko suknjo, vredno 10 gld. — Iz kurnika v podstopničjn hiše št. 83 v Skednju odnesel je neznan prijatelj pečenke 5 kokošij, vrednih 6 gld.
Koledar. Danes (2): Simplicij, papež.
—	Jutri (3.): I. postna nedelja. Kunigunda, cesarica. — V ponedeljek (4.): Kazimir spoznavalec : Adrijan, miičenec. — Prvi krajec. — Solnce izide ob H. uri 45 min., zatoni ob 5. uri 42 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 2 stop, ob 2 popoludne 8 stop. C.
Najnovejše vesti.
Dunaj 1. (Poslanska zbornica.) Predsednik objavlja, da je cesar premilostno vsprejsl sožalno deputacijo zbornice povodom smrti nadvojvode Albrehta in se zahvalil na sočutju. To objavo je zbornica poslušala stoje.
Dunaj 1. Bivši poslanik v Parizu, knez R i h a r d M • 11 e r n i h je umrl danes ob 8. uri zjutraj.
Zagreb I. Vodja stranke prave dr. AnteStarčevid je nevarno obolel na pljučnici.
Psterburg 28. m. m. Po dovršeni službi božji za blagopokojnoga nadvojvodo Albrehta zahvalil je poslanik princ Liechtenstein carja, daje isti došel k službi božji. Med udeleženci bilo je več velikih knezov in velikih kne-ginj. Tudi mnogi avstro-ogerski rezervni častniki so se udeležili službe božje v uniformi.
Madrid 28. m. m. Kraljica regentinja j« obolela ošpicah.
Trgovlnake brsajavka.
Bndlmprita. PSenicA za »pomlad 8.11 - 8*2
Plenica ca jeson 1895 694 do 6.96 Oves m mlad «.04 6.06. Rš za ,poraIad 539 5-40. Koruza za maj-juni 6*11-6 22.
PienicA nnvA od 78 kil. f. fl-55— B flO, od 7S kil. f. H 60-6 06, od 80 kil. f. 8 05—6-70, oi SI kil. f. 6 70-6-75, od 88 kil. for. 6 75—8 80.
Ječmen 64>—8 20 ; proso 6-20—6-80.
Pionira: Srednje ponudbe, povpraievanje dabro. Prodalo te jo 84000 nit. st. po 27,-5 nv6. dražje Vreme: lepo
Praga. Norallnirani sladkor za februar f. 19.— marc 12 02, maj 12 20, nova letina. 12.75 2•/„ dražje, Prag«. Centrifuga! nori, postavljen v Trat in ■ carino vred, odpo&iljatev procoj f, 28.25- -29 Febr.
Avg. f. 29.50 --ConcAsac za februar-niaro 29.50
—•—. Četvorni r.a febr. 8075. V glavah (sodih) za fsbruvar 90 75 Vreme : sneg.
Havr«. Kava Santo* good average za fabravar 94.70, za juni 95 25.
Ha.mborg. Santo* good ATOragn /a mara 77.70 maj 77-25 september 76-50.
Dun^Jak« bora« 1. maavoaa
1S9S
Državni dolg v papirju .
n n V srebru . Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah Kreditna akcija . . , .
London 10 Lst.....
Napoleoni ......
100 mark .....
100 i tal j. lir........40-40
danas	včaraj
. 101.75	101.70
. 10) 70	1O1.S0
. l'J5'20	195.2S
. 99 8)	99.80
. 398 75	898.60
. 123.75	128 T5
. 9-81	981
60-47'/,	60.45
4840
llohroznaiia gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po duiuafs .pri PrvaCkovcu") v Tritu,
ulica Bolltarlo ftt. 19
toči kolikor v gostilni, tolikor pri vasalia»k v Hokolski telovadnici, vedno 1« pristna vipavska, Frvaćlca in kraika bila in črna vina. — Sladki rietling v aiuklenirah in modro fran-klnjo, vsaku steklenica drži 1 lit—r in velja 00 novć.— PoNtrežba je poAtenn, cena zmerna. Kuhinja je preskrbljena s tsfuimi, toplimi li tmzlmii jedili.
Priporoča s« rojakom v Trstu in z dciele.
Tuči vino tudi dru2inant*4 nvč. ceneje, uho se odvzame najmanj 5 litrov,
S5QUBj3JoSSS£n3JaSIEflUrBUiBflltmBBBHi
Lastnik pelilične drustve „Ldinust". — Izdavatelj iu odgovorni urednik: Julij Mikotu. — Tiskarna Delenc v Trstu.