J V WL) K, ,\ I I J ^ ^ ' V Švicarski list "Die Nation" je objavil zanimiv članek ških tiskovnih razmerah. Prinašamo nekaj izvlečkovs o arneri "Svobodo tiska so že 'pred enim letom povzdignili na ra¬ ven mednarodnih diplomatskih razpravljanj.Ce se svoboda tiska ne uvede, ta ali ona država v Vzhodni ali Južnovzhodni Evropi ne bo' diplomatsko priznana! Tudi spoštovanja vreden list kot n.pr. "New York Times"^si ne more kaj, da ne bi vsaj enkrat na teden prinesel kak zbadljiv Čla¬ nek o zatiranju svobode mišljenja v Vzhodni Evropi. £ Pri tem stalno stavijajo za vzgled svobodo tiskane bese- ^de v Ameriki. Res, teoretično smeš v Ameriki vse reci. Praktično pa ^vihtijo trusti ('industrijske družbe) svoj cenzurni bife nad 9/10 vseh časopisov. Skoraj vsi časopisi v Ameriki so trgovska podjetja, ki so odvisna od kredita bank in ki dobivajo dve tretjini svojih dohodkov od oglasov. Ce oglasov ne bi bilo, bi to pomenilo občutno denarno ško¬ do. Od 200 velemestnih časopisov je 40 časopisov last štirih: Hearsta, Pattersona^ Mc Cormicka in Howarda. Howard je poleg tega lastnik ča¬ sopisne agencije "United Press", Hearstova pa je "International News Service". Od obeh agencij je odvisna večina ameriških časopisov. Mc Cormick in Patterson sta lastnika največjih ameriških časopisov, Patter sonov "Daily News" v New Yurku ima- dnevne naklade 3 milijone izvodov, Mc Cormickov "Chicago Tribune" preko milijona naklade, "Times Herald", ki izhaja v' Washingtonu in ki obvlada ves Srednji zapad, je pred ih po vojni napadal Roosevelta, češ da je vojni hujskač, in je našel vse mogoča opravičila za Hitlerja. Danes pa pridiga tretjo svetovno vojno proti Sovjetski zvezi. Ameriški "Daily N"ews" se mora za ves svoj uspeh zahvali¬ li! objavljenim ljubavnim dramam., umorom, nesrečam in svojim "comic ^strips", temu značilnemu ameriškemu nadaljevalnemu romanu. Filozofija tega lista je gol cinizem: "Vojne so in bodo vedno. Roosevelt nas je spravil v vojno, Organizaciji Združenih narodov se je treba smejati in bi bilo najbolje, če se premesti v centralno Afriko, ne pa v Ameriko". Ameriški tisk ima mnogo hudih duhov. Eden najhujših bi bil William R .Hearst, čigar 19 velikih časopisov, agencij in revij z milijonsko naklado predstavlja posebno poglavje o "Svobodi tiska".Vsak dan namreč prejemajo uredniki nadrobna navodila od Hearsta,' kaj naj in kaj naj ne pišejo. Sam pa živi na 100.000 ha obsegajočem posestvu v Kaliforniji, svoje ukaze pa pošilja v obliki telegramov. Ogromno de¬ narja je izdajal, da j e objavljal originalne članke Musolinija, Goringa ali Rosenberga. Še danes brani Hearst španskega diktatorja Franca. Delavski tisk v Združenih državah ne obstaja. V ifew 'Torku izhaja en komunistični dnevnik z majhno naklado, socialdemokratičnega lista ni, Le čisto strokovne sindikalne časopise dobite. Kar je vrednih časopisov, lahko na prste naštejemo. To je n.pr. "Christian Science Monitor", ki ga finansira versko gibanje istega imena, ki prinaša zelo dobre mednarodne informacije. Potem je ^ edini delavcem naklonjeni newyorški dnevnik "FM", ki iz principa ne ^sprejme oglasov, da ne bi postal od trustov odvisen. To je list stalo Str* 2. Štev. 84. - Domači glasovi, 30.IV.1946. nekaj milijonov, a mu ni dosti škodilo. Za mese&ne in tedenske časopise velja isto kot za dnevni¬ ke. Največ ji tak časopis, '"'ReaAer's Digost", ki prinaša zbirke član¬ kov z največ reakcionarno tendenco, ima 10 milijonsko naklado. Ce pri- š tem naklado maloštevilnih liberalnih časopisov, kot sta n, cč/Dlhe Nat ionali "Tlie New P.epublic", čigar naklade ne presegajo izvodov, tedaj vidimo,da je v kraljestvu ameriškega tiska ne- '.o. Moč, ki je razkril to gnilobo, se imenuje Georges Seldes, star časnikar, ki je razkrinkal celo vrsto evropskih dogodkov in ki pozna najgloblje tajnosti ameriškega časopisja. V številnih knjigah je prikazal korupcijo v ameriškem časopisju. 1,1940 je ustanovil časopis, glavna naloga je boj proti škodljivemu tisku, razkrinkanje od¬ visnosti tiska od velekapitala in objava neobjavljenih poročil. Nakla-^ da 200 c 000 je precej visoka. Ta list "In Factt" najdete povsod in več- > V.-' vo J O”- 1 " 8 '" precej 30 o njem razpravljali v parlamentu, kajti ni malo ar vojem časopisu objaviti, pošljejo Seldesu. časnikarjev, ki ne smejo a Sne kategorije ameriškega tiska še nismo omenili; iz¬ redno številnih, verskih publikacij. Ti igrajo precej važno vlogo.Čudno pa je, da- je večina tako reakcionarna. Vsako nedeljo vidim vernike, ki gredo iz cerkve s "The Tablet-om", s časopisom, cigar glavne strani so poir.e poročil o verskih preganjanjih v Sovjetski zvezi, poročila, £ ki bi bila vredna bivšega nacističnega lista " Volkischer Beobaehte".^ .S protestantskim tiskom na žalost ni nič bolje. Misli’-" pa, da ni daleč čas, ko bo tudi Amerika imela na¬ predne dnevne in tedenske časopise. To bo začetek resnične ameriške svobode tiska, o katerem tisti, ki stalno pišejo o pomanjkanju tiskovne svobode v Vzhodni Evropi, nočejo ničesar vedeti. Rajši imajo, kakor n,pr. mnogo -čislani George Sokolsky od Howardovega tiskovnega koncerna, poleg časnikarskega honorarja še tajne mastne mesečne čeke jeklarskih ali drugih gospodarskih magnatov." SODOb N O DELO V salezijanskem domu v Rimu so pred kratkim imeli pred ši¬ valni tečaj o socialni akciji duhovščine. Zelo zanimivo pri. tem je, da je ob tej priliki P.Bruccu- lesi S.J., eden najbolj znanih člankarjev v vodilnem rimskem teo¬ loškem časopisu "La Civilt&Cattolica" priporočil italijanski duhovšči¬ ni širši in bolj orggs&kiu razvoj socialnega udejstvovanja. Dejal je I med drugim; ^ "Razen duševnih velikanov, razen vnetih poznavalcev po¬ litičnih in gospodarskih ved rabimo danes organizatorjev, moč dela, mož, kakor jih je n.pr. želel sv.Pavel, Nočem reči, da zanemarjamo ali podcenjujemo proučevanje širjenja naših naukov. Toda ogniti se moramo neredu, ki ga / smatra sv.oče Pij HI v tem, ko je dejal, da je miselni svet sicer močan, toda njegovo udejstvovanje, da je slabotno, da imamo povsod generale, ki napravijo velike strateške načrte, toda vojahov ni, ki bi te načrte izvedli. PRIMER BELGIJE. Clankar nadaljuje: "V Belgiji so katoličani spet en¬ krat zmagali nad vsemi drugimi strankami. Toda ne po¬ zabimo, da se morajo zahvaliti v največji meri temu, da so se strnili v skupnost, ki obsega kmečki sloj, - večinoma flamske kmete. Ta močni in gospodarski organizem, okoli katerega se druži, kot okrog zvezne centrale, široka mreža lokalnih podeželskih hružb, je-predvsem zaslu-- ga modrosti, odločnosti in apostolskega duha duhovščine.*' ("Informationš-Dienst", versko kulturno glasilo za Tirolsko, od 20.aprila 1946.) Štev. 84.-Doraafci glasovi, 30. IV.1946. Str.3. * Telovadbe kkme na slovenski begunski gimnaziji v Lienzu. Preko zime so se tiho pripravljali naši dijaki in dija¬ kinje na telovadne tekme, ki so se vršile pretekli petek in ki so uspe¬ le nad vsako pričakovanje. Tekmovanje je obsegalo po pet panog in si¬ cer za dijake redovne in proste vaje, vaje na drogu in bradlji ter preskok 6 ez konja, došim so dijakinje tekmovale v redovnih in prostih vajah, v vajah na gredi in v dveh preskokih čez konja. Najbolj važno pri tem tekmovanju je bilo to, da so tekmo¬ vali celotni razredi, torej vsi dijaki in dijakinje in ne samo par izbranih telovadcev, katere so za talce prilike običajno posebno pri¬ pravljali. Zato smo tem bolj veseli telovadnega napredka naših dija¬ kov in dijakinj, ki so od lanskega leta zelo napredovali. Tekmovanje je bilo internega znašaj a, zato je bil od priče + ka navzoč samo g .rav- • matelj Bajuk, katerega je pozdravil vodja tekmovanja g.Ivo Kermavner. Tekom dneva so si tekmovanje ogledali še nekateri^drugi gg.profesorji in voditelji naše mladine ter velik podpornik našega športnega gi- anja podpolkovnik g. Beaton, ki je z zanimanjem zasledoval posamezne borbe naših dijakov in dijakinj. Led je prebit, v najbližji bodočnosti bo pa- s takimi in slišnimi tekmami stopilo naše dijastvo tudi pred javnost. Preden preidemo na posamezne rezultate moramo poudariti, da je tekmovalo skupno 211 dijakov in dijakinj. Najštevilnejši so bili razredi nižje gimnazije, zato je bil njihov uspeh sorazmerno manjši. V naslednjem- prinašamo se posamezne rezultate: A) Tekme_razredov: 11 Vl.razr., ki je dosegel 79.14$; 2. Vll.razr.z 75.55$; 3. Il.razr.z 69.92$; 4. VIII.razr. z 67.71$; 5. IV.razr.z 65.45$; 6 . III.razr. z 63.50$; 7. V.razr, z 62.24$ in 8.1.razr.z 61.54$. B) Tekmejsosaraeznikov^ {Navajamo samo nekaj prednjih mest), dosegljivih je bilo 25 tošk. 1. Grmek Franc, (VI.) 25 tošk; Kastelic Jože (V.); V±- intin Zdenko (VII.); Arnež Anton (VI.), Cop Avgust(II.); Trpin Janez '(III.) vsi po' 24 tošk; 3. Jerman Franc (VI.) 23 tošk,; 4 .Mavrič Metod (II.)j Gasser Feliks (III,); Hribar Marjan (III.) po" 22 točk. 1. ,Cop Sonja (VI.) 25 tošk; 2. Bavdek Hedviga (VI.)' in Jagodic Marija (VIII.) po 23 točk; 3. Arnež Helena (II.); Glavan Va¬ lentina (II.) po 22 tošk; 4. Pretnar Gabrijela (VIII); Černe Vida (II.),* Homan Ivka (II.) Oblak Rozalija (I); Traven Cirila (I); Puc Marija (IV.) po 21 tošk. SZ * f • 525 • * • NA SEJI zunanjih ministrov v Parizu je ameriška delegacija po¬ novno zahtevala, da se stavi vpra¬ šanje Avstrije in takojšnja izpran znitev države ne dnevni red. Ko so v petek Amerikanci prviš predlagali svojo zahtevo, je Molotov izjavil; "Ta predlog je zame preveč nepri¬ čakovan. Moram imeti cas, da 'pre¬ tehtam njegove posledice."(>’Die Neue Zelt" od 27.4.1946.) POŽAR V BRITANSKEM GLAVNEM STANU. Celo krilo deželnega glavne¬ ga stana vojaške vlade v provinci "Hannover" je v petek postalo žr¬ tev plamenov. Tri težke eksplozije .90 pretresle poslopje. Dva člana stabajsta dobila take opekline, da Štev. 84. ------—-- Domači glasovi, 30.IV.1946. Str. 4. Jih niso ve6 spoznali, 7 drugih je bilo ranjenih. Zvečer je poslopje, še vedno gorelo. Ogenj je izhruhn.il kmalu za tem, ko je skupina bri¬ tanskih parlamentarcev zapustilo poslopje. ( f 'Salzburger Nachrichten" od 27.4.1946.) NEKATOLIČAN O CERKVI. Sv.oče je sprejel ameriškega časnikarja ¥alterja Lippmana. Lippmnn ni ka- toli&an, je pa vedno izkazoval glo¬ boko čustvo in razumevanje za Cer¬ kev. Že pred kakimi 20 leti je na¬ pisal članek, kjer je označil Cer¬ kev kot ustanoviteljico svobode in gleda v njej vir pravice, svobode, moči in sijaja v Ameriki. Leta 1939 je izdal knjigo, kjer osvetljuje krščanske izvore moderne družbe. bolj pa je potrebno širjenje hau- MILIJONI LJUDI 'nimajo obleke - toda 1 ,'800.000 ton volne je v zalo, gi .-V kraljevski družbi za sta¬ tistiko je dr.Blau izjavil, da zna¬ šajo zaloge volne 1,800.000 ton. Da jo pa morejo prodati, je treba najti tržišča v Sovjetski zvezi, Indiji in na Kitajskem. Na london¬ ski svetovni konferenci so cenili, da bo poraba volne za 20 fo preko¬ račila predvojno' količino, kar po¬ meni, da bo zal^oga porabljena - ce pr: i/8 J smo se Vdno nove pridelke - v 12 ,do 13 letih, cd 27.4.1946-) ( "Die Nc Seit" AIH33 O ANGLEŠKIH KOMUNISTIH. Na kongresu delavske stranke v New C a š tle-on-Tyn e je britanski min. predsednik Attlee v zvezi z željo angleških komunistov, ki bi se ra¬ di priključili delavski stranki dejal tole; "Komunistična stranka služi le na zunaj demokraciji, v svojem bistvu pa je nedemokratična. Metode, s katerimi skuša priti do oblasti, so zanemarjanje vseh ob¬ veznosti moralnega standarda, ki edini omogoča življenje v civili¬ zirani državi."("Volkszeitung" od 28.4.1946.) »ENO JE POTREBNO','. V radijskem nagovoru, ki ga je sv.oče imel ob priliki katehetskega kongresa v Barceloni, je dejal; "Svet trpi zaradi različnega zla. Toda nobeno ni tako veliko, kakor je danes ta¬ ko razširjena verska nevednost v ' skoraj vseh državah. Človeška .dru¬ žba potrebuje krepkih zdravil. Naj- kov katekizma. Starši v krogu dru¬ žine, učitelji v šolah in duhovniki v cerkvah morejo in morajo pripo¬ moči k temu, da ba mladina poučena v katekizmu, v najvažnejšem delu katoliškega nauka. Samo, če bodo na ta način s poukom izpolnili svojo dolžnost, samo tedaj bo mo¬ goče zgraditi na sedanjo generaci¬ jo bodoči mir, krščanski mir; kaj¬ ti le tega moremo imenovati pravi mir. (Radio London). PROTEST NEMŠKIH KATOLIČANOV. Nek govornik ameriške vojaške vla¬ de je izjavil, da so s prižnic - protestantske cerkve prebrali na velikonočno nedeljo pismo, ki vae-^ buje kritiko zavezniške vojaške vlade v zapadni Nemčiji, to se pravi, zasedbeno politiko v ame¬ riški, angleški in francoski coni. Protestanti tvorijo v tem predelu približno 55^ prebivalstva. Go¬ vornik je dalje dejal, da so ka¬ toliški škofje hoteli izdati po¬ dobno pismo. Na. prošnjo zavezniške vlade so katoličani to opustili. Dejal pa je, da. čitanje pisma ni bilo prepovedana, "katoličani so naši prošnji brez prepovedi in brez sile ugodili zaradi dobrih odnoča¬ jev. Sedaj bodo zavezniškemu kon¬ trolnemu svetu v Berlinu poslali pismo, v katerem bodo posamezne točke še natančnejše obrazložili."^ ("Volkszeitung,"od 28.4.1946.) BOJ PROTI ČRNI BORZI NA DU¬ NAJU. Nadaljne racije proti črni borzi so pokazali izredne uspehe. Posebno se je izkazala kontrola vlakov, ki 'prihajajo na Dunaj. Ko¬ ličina zaplenjenega živeža znaša precej tisoč kg in zaplenjeno mast so morali n.pr. urediti posebno skladišče. Nadzorstva potniške prtljage ne bodo še kmalu ukinili. Izračunali so, da so potom črne borze vtihotapijena.živila omogo¬ čila zvišanje kalorijskega deleža za eno petino za celotno prebi¬ valstvo Dunaja. ( Iz "Volkszeitung" od 28.4.1946.) UMRL JE s. .Franc Božic v Kranju.