Največji »jim— \u v deimwmh Vetfazavse leto * • • $6.00 Z« pol leta • • • • • $3.00 Za New York celo leto * $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 l J list slovenskih delavcev v Ameriki. TJLLXJP0N: COBTLAJTDT 3876 EnUrad a* Second Gteaa Matter, OepUmber 21. 1908, at the Poti Office at New York, N Y., nnier Act oi Congreaa ot March S, 1879." rTbe largest Slovenian Daily fa 1. Uae United States. a Issued every day except Sundays - and legal Holidays. | 75,000 Readers. H^jftgp f i. »M j | TELEFON: COSTLANDT 287« NO. 297. — STEV. 297. NEW YOBS; MONDAY, DECEMBEB 20, 1926. — PQNDELJEK, 20. DECEMBBA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXTV ANGLIJA OPRAVIČUJE AKCIJO NA KITAJSKEM Napol oficijelna ugotovila trdijo, da Anglija ni o-jačila mornariških sil na Kitajskem in vključujejo migljaje, da bo eventualno priznala kan-tonako vlado. — Konec dolgega obleganja.—Za zaščito Angležev na Kitajskem. LONDON, Anglija, 20. decembra. — Nadaljni Bogat mladenič ubil mladega fanta. Sin čikaškega trgovca je obdolzen, da je napadel sest let starega otroka ter ga pustil umreti v hlevu. CHICAGO, 111. 20. decembra. Policija je odredila včeraj areta- dvajset let, sina bogatega trgovca z moko, v zvezi s smrtjo šest let starega AValtera Sclimidta. Mladič je prišel predvčerajšnjim zvečer v katoliško cerkev ter pove- znaki, da hoče Anglija ustanoviti prijateljsko od-jcij« Haroida Coarkina starega nošaje s kantonsko vlado, so vsebovani v napol o-ficijelnem ugotovilu, da simpatizira Anglija s kitajskim narodom glede njegovih narodnih aspi racij. Ugotovilo, ki je prišlo iz krogov, ki so v tesnem stiku z vlado, je bilo vsebovano v odgovoru na kritike Anglije, ker je ojačila svoje mornariške sile v kitajskih vodah, dočim je vodila ob istem času pogajanja z Eugene Cenom, kantonskim ministrom Nemški junker ji • »V v (( 99 si iscejo carja Predsednik Hindenburg poskuša najti naslednika Marxovega ministrstva, ki je odstepelo, še pred božičnimi prazniki ter nasprotuje prošnji nacijonalistov. — Naprosil je socijaliste, naj prevzamejo vlado. BERLIN", Nemčija, 20. dec. Predsednik Diaz sluti svoj poraz. Predsednik Nicarag u e pravi, da se ne bo mogel; dolgo ustavljati združenemu napadu liberalcev in Mehikancev, če mu Združene države ne bodo pomagale. BEOGRAD SE NE MENI ZA ALBANSKO POGODBO Jugoslavija se boji, da tiči Italija za albanskim povabilom. — Jugoslavija se ne boji Italije, pač pa Anglije, ki je z Italijo v zvezi. — Uzunovič nc more stvoriti kabineta. — Vsi državni posl; po-^ čivajo. dt* položaja v Nk-aragui in bodo-j čili možnosti je omenil Adolfo Predsednik von Hindenburg se je IMaz? konservativni predsednik. dal dvema duhovnikoma, da je!sesTaI vcerai s Številnimi vodite-' tako Združene države kot Mehiko. je napadel dečka ter ga pAstil umirajočega v nekem skednju. Deček je izginil predvčerajšnjim. Par ur pozneje je prišel neki mladič v St. Vincent cerkev j ter povedal tam dvema duhovni-; komr*, da je napadel nekega deč- za zunanje zadeve. Odpošiljatev četrte flotile iz Malte V kitajske j ka v Devon jahalni akademiji. t i i 1___„ .__• • I Duhovnika sta domnevala, da je vode ni po mnenju vlade sovvrazno demonstracija; . _. . , 7 t*. . . . v . i . j mladi moz zblaznel, a konemo sta proti Kitajski, temveč le poteza, da se spravi an-|Ra vendar spremila v skedenj. Mladi mož pa je pobegnil kmalu potem, ko sta našla duhovnika nezavestnega fanta, z razbito lobanjo. Umrl je eno uro pozneje v bolnici ter prišel le toliko k zavesti, da je navedel svoje ime. Takoj nato se je pričelo intenzivno iskanje štirinajst let starega Riharda Popišla, šolskega tovariša Walter Sehmidta. Popišla pogrešajo že izza srede, ko je zapustil dom svoje sestre. Šolski tovariši so povedali polieiji o obisku nekega moškega pred enim mesecem, ko je skušal zvabiti dečka v avtomobil, a dečko ni hotel iti ž njim. Dom Popišla se nahaja par blo- gleske mornariške sile na Daljnem iztoku do normalne višine. Četrta flotila bo odšla proti Kitajski šele februarja meseca ter bo oprostila tretjo flotilo, ki bo nato poslana drugam. Baje je edii namen ter manevrov vzdržati običajno politiko Anglije, da brani svoje državljane na Daljnem iztoku pred napadi na njih življenja, in lastnino. Nevarnost za angleške podanike ne prihaja v toliki meri od strani kantonskih uradnikov, temveč od strani skrajnega krila narodne stranke. Vlada molči glede pogovorov, ki so se vršili med novim angleškim poslaniko mLampsonom ter Eugene Cenom v Hankovu, a izjavila, da so bili skrajno kordijalni. Lampson je odpotoval iz Hankova v Peking ter je pričakovati, da bo kmalu obnovil Iji nemških strank v upanju, da i o • , , . .. , „ . . . ' . — Sprejel sem predsedmstvo mu bo mogoče najti moza, ki bo 'v. . . . . . , Niearagne v pričakovanju, — l«"* zmozen stvoriti nadaljni kabinet,' , , . . , r, . * , . , . ,, '.rekel, — da bodo Združene drža- ti bi stopil na mesto Marxovega t , ..... . . . , »ve pomagale pri uvel javljenju re- ministrstva, katero ie izgnala iz i > + . , - ■ . ita ter zagotovljen i u miru. Dan po urada nezaupnica v državnem - • - , .. 1 svoji mavguracnji sem sc obrnil zboru. Predsednik hoče dobiti nov ka- na vlado Združenih di/.av ter pro sil za njih podporo pri rešitvi se bi net za deželo še tekom bodoče-1 danje krize, da se izloči nadaljti" ga tedna ter preprečiti s tem "in-'sovražnosti in invazijo od strani terregnum't enega meseca, kar bi Mehike. skrajno slabo učinkovalo na nem-j Od takrat naprej sta prišli dve ško zunanjo politiko. Glasi pa se, ekspedieiji na obal Nicarague. Izda so mi. povedali voditelji, s ka- kreai0 se jP orožje, municijo in o-terimi se je posvetoval, da bi bi- sobje iz Mehike in liberalci so lo boljše, če bi se pustilo stvari ustanovili vlado, počivati do prihodnjega meseca, „ ' . ,».,,„ — Pečati se moram z vpraša- ko se bo državni zbor sestal. Med • , - - , ... , , v. njem v slučaju, da ne bo prišla tem časom bi se ublažilo politične „ i .... ... . 1 pričakovana pomoč, ce bi ne bilo animoznosti, ki so se pojavile v v , , . , , . boljše postopati direktno s'pred- zadnjem tednu, nakar bo mogoče. „ i •, u i . , ' H sednikom Callesom, da se resi ziv- lzbrati vlado, ki bi lahko računala ... i ljenja in industrije v Niearagui. z večino v parlamentu. ..... j — Ne morem pa vrjeti. da bi Nacijonalisti pa izvajajo pritisk sta!a v];uia Združenih' držav na na predsednika Ilindenburga, naj s1ratli t(M. llovoUia Mehiki, da str-imenuje kancelarja z diktatorski- inoulavi vla0Pižel P°^osto prepričani, da so bili pogovori Lampsona s Cenom j ^ večjega pomena kot pa je angleška vlada priprav-,jeno. ko ga je imenoval George ljena priznati. Smatrajo za skrajno verjetno, da je^Hingie, črni uslužbenec akademi- __ Lampson obljubil angleško priznanje kanotnske!■kl ^ v skednju diktatorja d()klcr b ,ii • J U J i r . , -i , z dvema dečkoma. Policija je na-j_______:„„ ______ vlade pod pogojem, da bo dal L,en zagotovila za- -la Ileke(ra H0rwieka, ki je pove-nesljive in ne neprijateljske zunanje politike in da bo obljubil, da ne bodo člani nejgove stranke delovali tako odkrito za antanto s sovjetsko Rusijo. Povratek angleškega poslanika v Peking znači, da ima definitiven dogovor Kantončana, katerega bo predložil drugim poslanikom zunanjih sil na Kitajskem v namenu, da se formulira skupno politiko napram kitajski južni ali narodni stranki. Konec obleganja mesta Siangu Sensi je objavljen v kabelskem sporočilu, katero je dobila včeraj baptu,tov8ka misijonarska družba. Sest misijonar jev se je nahajalo v obleganem mestu in vsi so se daj opr'oiceni. dal, da mu je dal Croarkin candy, da ga pa je pozneje poslal proč. Ko se je deček pozneje vrnil, je; . ..... ....'.. , . - , , iki je ostal veren svop prisegi na i bil skedenj zaprt, a je cul. da je i / . . . ' , , , , ^ . i ustavi m vsled tega je malo vr- nekdo notri. . , , . .. .. . v. , , v. , -ijetno, da bi ga mctgli nacijonalisti Neka druzma, ziveca v bližini J ° z i veča v St. Vincent eerkve, je povedala policiji, da je prišel predvčerajšnjim zvečer 4t njim neki mladi moški ter vpraša! za duhovnika z izjavo: — To je moja zadnja noč na zemlji. Croarkin se ni vrnil domov, kot ie povedala njegova mati polieiji. Napori uradnikov da identificirajo pozitivno Croarkina potom obeli duhovnikov so se izjalovili, ker nista hotela duhovnika razkriti prizna.nja mladiča. Duhovnika nista pričala pri in-kvestu, ki je bil preložen do časa pridobiti na svojo stran. Predsednik Hindenburg se je; včeraj posvetoval s štirimi politi-' LONDON, Angija, 20. decem-ki, voditelji različnih strank. Kot bra- — Xovo panamsko-ameriško voditelja dveh največjih strank v pogodbo je odobril list Sunday parlamentu, je predsednik seveda Observer. List pravi: naprosil Muellerja. soeijalista in| — V kolikor je prizadeta Amc-grofa West ar pa, naj sestavita ka- rika, je to ameriška zadeva. V ko-binet, a noben teh ni hotel prev- ikor jki je prizadet ostali svet. bo-zeti naloge, v kateri bi gotovo ne rt o učinki te pogodbe dobrodejni. BEOGRAD, Jugoslavija, 20. decembra. — So- --j glasno z dobro informiranim tukajšnim mnenjem ^iANACiCA, Nicaragua, 20. de-■ ni nikake možnosti, da bi sprejela Jugoslavija embra. - v svoji razpravi gle-:zadnjo ponudbo Albanije, da sklene z Beogradom pogodbo, slično oni, ki je bila pred kratkim sklenjena z Italijo, dokler ne bo stvorjen nov kabinet. Celo v takem slučaju pa bi ne bila ponudba prenagljeno sprejeta radi skrajne rezerve, katero je opaziti v visokih političnih krogih. Tukaj prevladuje mnenje, da je albansko ponudbo spočela Italija ter se jo smatra ali za past ali pa za nepraktično odredbo, ki bi dovedla do .I raznih frikcij. Jugosl ovani ne žele skleniti nobene pogodbe z Italijo ter mislijo, da je boljši način, kako zavarovati varnost na Balkanu, da sklenejo Anglija in Francija ter Italija in Jugoslavija mednarodni dogovor glede Albanije. Hitro pridobiva na moči prepričanje, da bi morala Jugoslavija storiti v prvi vrsti vse mogoče, da si pridobi podporo Anglije. Tega mnenja so tudi voditelji glavnih političnih strank. Sovjeti so že pričeli s pogajanji z Jugoslavijo potom ruskega poslaništva na Dunaju, vendar pa je skoro gotovo, da bo jugoslovanska zunanja politika v glavnem odvisna od uspeha ali izjalovlje-nja, da si pridobi podporo Anglije. — Ne Italije, — je rekel eden vodilnih politi-za v. j kov, — temveč Anglije za Italijo se bojimo. san SALVADOR. 20. decern-i Medtem pa je potekel že enajsti dan ministrske bra. — Vlada San Salvadorja je; kriz, ne da bi se zaznamovali kak napredek. Vr-priznala režim Diaza v Niearagui. jetnQ je da ge bo ministrski predsednik Uzu- temeljema svojo akcijo na central- . v , . . no ameriške dogovore, sklenjene j nov^c odpovedal svojim naporom, da sestavi novi v Washingtonu. katere je Salva- kabinet. Povsem negotovo je, komu bo kralj po veril sestavo kabineta. Vsled dolge krize je prekinjen ves vladni pseel. Glavna težkoča pri stvor-jenju vlade ni vprašanje principov, pač pa strankarsko žoganje za pozicije, v pripravi za volitve, ki se bodo v kratkem vršile. PRAGA, Cehoslovaška, 20. decembra. — Pra-ger Tagleblatt pravi v nekem članku glede konflikta male antante in Italije, da je Albanija pred sklenitvijo svoje pogodbe z Italijo stavila ponudbo, da se pridruži mali antanti in da je hotela šele nato skleniti dotično pogodbo z Italijo. dor deloma odobril. Uredniki glavnih listov v Salvador ju so poslali Panameriški uniji v Washington!! izjavo, v kateri se proglaša to organizacijo za brezkorist no. Odobrenje panamske pogodbe. Egipt bo pokupil bombaž. tiska na trg, hoče boriti. proti kateremu se uspel. V političnih krogih prevladuj* KAJ lit A. Egipt, 20. d.......... Po zadnjem sklepu poslanske Panamski kanal je važna trgov- j zbornice ugat avlja neki vladni ko- Kolizija s krayo. mnenje, da se bo poraženi Marxov kabinet januarja meseca vrnil v urad, potem ko se bo od- po identifikaciji mladiča. Bila pa Utranilo gotove neljube člane kot st navzoča ter govorila privatno s Otto Gesslerja. obrambnega mini- •ska pot za angleško trgovino. Pol- munikej, da je sklenila vlada sto-j PORTLAND, Me.f 20. dee. — ; na kontrola kanala od strani Zdr. piti na bodoči bombažni tr^. V Lastnik nekega avtomobila, ki je držav vzbuja zaupanje svetovne- vsakem slučaju bo zahtevala do- ubil kravo, je 'dobil včeraj fra parobrodstva. prav kot kon- bavo bombaža. Vlada daje izraza j kot odškodnino za poškodbe avtn-trola Suškega prekopa od strani domnevi, da niso cene posledica mobila. Krava je prišla na pot z Anglije. * ekonomskih faktorjev, temveč pri-' zavezanimi očmi. «-. rekel, cija imperijske konference, so da- „ MH ... ... , zava z izvrševal nuni m zakonodaj- li včeraj izraza govorniki na ban- ... „ . . , nimi polnomočmi in mkakega ta-ketu zveze za tunanjo politiko v t * , . , . t vf v , t, | kega nadposlopja m nad Anglij« hotelu Astor v New \orku. Ran- ...... 1J ° , . . . . .. - in dominui. keta se je udeležilo vec kot tisoe oseb. Angleški imperij se je naslikalo kot sprevod narodov, ki so na višku aH na poti k osebni prostosti in k popolni narodni neodvisnosti. Najbolj radikalnim »nazorom j Državni department je bil včeraj je dal izraza John Ewart iz zelo presenečen vspričo poročil, coronerjem. ... Policija izjavlja, da je bil Croarkin že preje pod opazovanjem v zvezu ž napadom na nekega fanta. Croarkin je bil agent za očetovo tvrdko. Lastnik jahalne ' akademije, Nikolaj Wietor, bankir v Devon okraju na severni strani mesta, je osebno organiziral poso. ki išče napadalca.' Panama objavila nameravano pogodbo. WASHINGTON, D. C., 17. dec. Ona we, prejinji podpredstfafitk da je "bilo po celi latinski Ameriki objavljeno besedilo nameravane pogodbe s Panamo glede izdela-nja utrdb ob kanalu. Pogodba je bila predložena ^senatu ter se bo tudi razpravljalo o njej na tajni seji panamske zbornice. Dogovorjeno je bilo, da bosta obe vladi ohranili tajno besedilo pogodbe, dokler ne bo odobrena. . stra ter Wiljema Kuelza. ministra za notranje zadeve. Slednjemu nasprotujejo socijalisti radi njegove predloge, ki hoče odpraviti 'takozvano šund literaturo. Brez dvoma pa se bo Stresemann vruil v zunanji urad. Glasi se, da jel dal Mueller celo predsedniku zagotovilo, da bo socijalLstična stranka podpirala nov Marxov kabinet, če bi se iz-baeilo Gesslerja in Kuelza. Nemčija je že vajena božičnih parlamentarnih kriz. ker je to že tretja v treh letih. Pred dvemi leti je resigniral drugi kabinet Marxa dne 10. decembra in pred enim letom se je umaknila vlada Luthra dne 3. decembra. V obeh slučajih je bilo stvorjeno novo ministrstvo šele sredi januarja ter Pogodba prepušča Združenih državam pri obeh nhodih v Tcanal|se pričakuje, da se bo tudi v se-večje ozemlje, da bodo lahko po-1 da njem slučaju sledilo temu večale svoje utrdbe. - J vzgledu. Seznam li To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr^ba oosiat da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodici v dinarjih uli tirah Podatka «o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno i*, ako bovte vpoitevali svojo k< rist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. .. 500 .... $ 9.45 Lir ... ... 100 .... . $ 5.20 Din. .. .. 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 .... .. $10.10 Din. • i 2,500 • • • % 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $14.85 Din. .. .. 5,000 ... $ 92.00 Lir ... . .. 500 .... .. $24.25 Din. .. .. 10,000 ... $183.00 Lir ... ... 1000 ____ . . $47.50 Za pošlljatre, U presegajo Desettisoč Dinarjev ali pa Dvsdso« Lir dovoljujemo poseben sneskn primeren popust. Nakazila pa hirajavness »bra UvrinJcm v aajfcrajicn sa stroike $L—. Posebni podatki. Pristojbina ca lspla čila ameHikifa dolar. Jev v Jngoslaviji In Italiji maša kakor ■ledi :sa *25. ali ■tanj! xneaek 75 ©enter; ad $35. naprej de $3M. pe 3 eon te ed vsakega dolarja. Za veUe svete pa pft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street taone: oobtlandt46st New York« N, Y, = GLAS NAROP^fc gO. PEC. 1926 GLAS NARODA (8LOVBNB DAILY) Omnad and Published by CLOVTOO PUBLISHING COMPANT (A Corporation) Frank Stfcwr, president. Louis Benedik, traaiwrar. Place of biuBSMS of tli« corporation and addraawa of above office*«: 82 Cortlandt 81^_Borough of Manlwrttan, New Yorfc City, N. Y. "QLA8 N A B ODA1* _______ _______ " Vote* of the People"_' lemsetI Every Day Except Sundays and Hobdays. Ea aalo Uto velja list aa Ameriko hi Kanado_____ Ea pol Uto-------^.$3.00 Za četrt lata_______%lJtO Za Now York »o tola lot* *7.00 Za pol lata______ $8 JO Za inozemstvo ta eelo lato_$7XX) Za pol leta------%5A0 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Oku Naroda" uhaja vsaki dan ievtemii nedelj in praonikoa. nimanje čedalje hiolj manjkalo, dokler ni popolnoma zaspalo. V tem času se je nabrala v ta sklad približno $4.000.00 kakor je razvideti iz sledečega računa, ki tudi kaže posamezne darovalce večjih svot: —.......... Frank Sakser ......................$ 450.00) J Geo. L. Brozieh .:............-........$ 350100 " Nabrano po: Narodni Vestnik, Duluth, Minn.......$ 74:5.80 Frank Kerže, tajnik ................$ 637.0:1 Začasni Odbor, Chicago, Tli...........$ 566J I Razni tajniki društev in drugi nabiralci ......................$ 231.50 Skupaj . Narasale obresti, ... $2,978.5:1 ... $1,071.-12 Dopiaji brea podpisa in osebnosti te ne priobčojejo. Denar naj se blaforoM pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroSni-buf, prosimo, da se nam tndi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NAHOD A", 82 Cortlaadt Street, New York, N. Y. Telephone t Cortlondt 287f. NAPREDEK PROHIBICUE manjkanja in trpljenja. Mariška je odšla takoj v banko, kjer se je med tem zbrala že cela gruča radovednežev. da vidijo, kako se bo vedla bodoča posestniea milijona. Toda Mariška je ostala precej hladna Xa vprašanja je odgovarjala mirno in trezno.*Najprej bo poskrbela za svojo mater, ki jo pošlje na letovišče, med tem pa bo kupila kako hišico, ki si jo bo po svojem okusu uredila. Ostane pa še nadalje v službi, ker ni vajena postopanja. Ko ji je bančni ravnatelj izročil hranilno knjižico. glasečo se na 2o0.000 Din., se je pripetilo nekaj čisto vsakdanjega. Ljudje so se čudili njeni hladokrvnosti. obenem pa z zadovoljstvom ugotavljali, da je bila tokrat fortuna pravična, ker je poklonila podporo potrebnim ljudem in osrečila dvoje src*. Krvavo maščevanje nad nezvesto ljnbico. Tehnik Milan Mihajlovič in soproga beograjskega novinarja Kozara Vidakovič roj. MilanoviČ sta se že poznala iz mladih let. Oba sta bila doma iz f'ačke' in že zgodaj se je razvilo med njima pravo intimno prijateljstvo, ki se je pri Mihajlovicu končno razvilo Ameriški reformatorji neprestano pridigujejo o na predkii prohibicije. O groznem napredku prohibicije. O takem napredku, ki ga ne more niluV 2adr&ati. Prohibieija res napreduje, toda v nasprotno plat kot j bi hoteli in želeli suliači. V kanadski provinci Ontario je prohibieija naprimer tako napredovala: Leta 1919 so se vršile volitve, in takrat so imeli suha-ei nad 400,000 glasov; leta 1921 so imeli suhači 167.000 glasov večine; leta 1924 je ta večina znašala le 30,000 glasov; leta 1926 pa niso imeli suhači nobene večine. Narod se je zdramil, iztreznil in izpregledal ter pro-hibieijsko postavo preklical. RADI C IN PASlC Jugoslavija je imela še pred kratkim dva značilna voditelja. Pašiča in Radiea. Pašie je umrl. Radie je ostal. Žal, da je bil Pašič bolj Srb kot pa Jugoslovan, in da so Radiču bolj pri srcu Hrvatje kot pa »Jugoslovani. In navsezadnje je žalostno, da je slovenska politika bolj jugoslovanska kot pa slovenska. Nič zato! Tudi ta čudna zmeda se bo enkrat razrešila, tudi naše za got eno vprašanje, — vprašanje svete narodne trojiee bo enkrat razvozljano. Razvozljale ga bodo prihodnje generacije, ki nam bodo, vpoštevajoč razmere, v katerih smo živeli, odpustile vse nase sedanje narodne grehe in pregreške ter nam bodo hvaležne za krasno in bogato dedšeino. IZ URADA BLAGAJNIKA SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA Ker mi je slučajno prišel v roke izrezek iz "Glas Naroda" z dne 9. decembra 1. 1926. zeleč pojasnila glede Slovenskega Zavetišča, hočem tukaj objaviti sledeče: Kaj se je o tem pisalo v slovenskih listih v zadnjir par letih, mi ni znano, ker nisem v tem času prejemal nobenega, niti nisem imel prilike jih dobiti v roke; direktno ali osebno tudi nisem bil o tem nobenkrat vprašan. Ideja Slovenskega Zavetišča se ni porodila v Clii-eagu kakor se je pisalo, ampak pri osobju Narodnega Vestnika v Duluth, Minn, leta 1912; Josip Koshak in Ivan Zupan sta bila prva, ki sta začela pisati o tem In nabirati prispevke potom Narodnega Vestnika. Akcija je kmalu postala precej popularna, in po več naselbinah se je začelo nabirati darove. Skoraj vsi slovenski listi bo bili naklonjeni in so pisali v prid Zavetišča. V Chicagi se je osnoval nekak začasen odbor, ki je tudi nabiral prispevke v to svrho; ta je tudi sklical prvo zborovanje, ki se jc vršilo v Chicagi v začetku leta 1918. Pri tej priliki so bili imenovani v glavni in izvrše-valni odbor po en zastopnik od vsakega lista, ki je deloval za to akcijo, in zastopniki podpornih Jednot, ki so se strinjale s to idejo . V glavni odbor so bili izbrani Frank Sakser, predsednik; Paul Sclmeller, podpredsednik; Frank Kerže, tajpiikin Geo. Ixr Brozieh, blagajnik. Navdušenje je Bilo precej povoljno, dokler se m pojavila svetovna vojna. Od onega časa naprej se je za- Skupna svota ...............$4,049.85 Bolj podroben račmi je bil že svoječasno pri občen. Kar se tiče denarja, ki je bil nabran za Zavetišče, moram povedati, da sem ga skupaj z mojimi prihranki vred vložil v neko posestvo, katero je kazalo i zva uredil o dobro varnost. Podjetje ni do danes koristonosno izpadlo vsled nepričakovanih zaprek, katerih jaz nisem mogel preprečiti. To sem storil popolnoma na svojo lastno odgovornost in v tem priznam, da nisem postopal pravilno. Izjavljam pa. da nisem storil tega z namenom izkoristiti |v ljubezen. Pred! kratkim se je nje ... . r, ...» t, i-, igova prijateljica poročila z beo- svojo pozicijo pri Zavetišču. Razmere so nanesle, da ! . . . ... . , ' 1 J 1 j grajskim novinarjem Slobodanom sem postal sam žrtev prevelikega zaupanja drugim, (o ; Vidakovičem in Mihajlovič je po-čemur bom mogoče imel še priliko spregovoriti) in tako!stal popolnoma spremenjen. Doi- sern danes sam največ prizadet. na kako bi ^ . , . ! ščeval naa nezvesto ljubico. T,? Denar, kateri je bil meni zaupan, bo enkrat, mogo-jdlli zvp,er jp „ospa vidakovič se- če kmalu, povrnjen z obrestmi vred, zato bom skrbel do dela v kavarni "Moskvi" pri ok-moje skrajne moči. nn- Zagledal jo je Mihajlovič, ki xr^i ____ -ii-ii ii • ___ i takoj nato zavil v kavarno. Go- aobčnemu m boli hudo, kakor meni samemu, da ga . , , I spa jp spoznala, da se bije v telmi- ne morem takoj izročiti, ker vem, da bi se danes lahko kovi notranjostr težak boj. Slnti-obrnil za druge potrebe rojakov, katere so tudi meni pri la je pretečo nevarnost. Izmenja-srcu in katerim bi sam rad pomagal, kakor sem to več-1la sta sPrva npkaJ brezpomemb- . . , .. .v •• v nili fraz, nakar je Mihajlovič nr- krat storil v preisiiin* časih. + . - , , , . 1 d '' ' no potegnil iz žepa bodalo ter go- Zdravstveno stanje japonskega cesarja. Cesar Jcšihito je pričel' zavživati lahko hrano ter » tem oživil upanja vsega naroda, ki moli za njegovo okrevanje. — Trgovsko in socij&Ino življenje Japonske j e dejanski prenehalo. Pete* Onim, kateri so sami kaj darovali za Slovensko Zavetišče drage volje dam podrobnejše podatke, ako se obrnejo na mene direktno. Na kritiko onih pa, ki niso nikdar prispevali ne za to, niti ne za kako drugo dobro stvar med našimi rojaki, se ne bom oziral. Za vse svoje delo pa sem pripravljen odgovarjati sam. GEO. L. BROZICH. Novice iz Jugoslavije* Uboga šivilja v Novem Sadu za- j kdaj se je z mislila na to in še ta-d.ela v državni loteriji četrt mili-1 krat ji je bilo skoraj vedno žal za j ona dinarjev. denar, ki ga je po nepotrebnem i z- Xovi Sad »ovori te dni samo o'dala. Toda: vsak je svoje sreee vreči nbožne šivilje Mariške, sta- j kova«v*. Kakor blisk pa se je razši-nnjoee v Nemški uliei. XameSče-j rila te dni po Novem Sadu vest, na je v nekem modnem salonu v da je zadel nek Xovosadean prlav-Novem Sadu ter si prisluži jedvalni dobitek. Vse je drvelo v pro-toliko, da se s svojo materjo dajalnico srečk, da se informira, skromno preživlja. Obe stanujeta kdo je oni srečnež, ki se mu tako — Moj mož je pa že od sile, — se je pritoževala sitna ženica. — Zakaj vendar ? — so jo vprašali. — Saj vedno dela, dobro zasluži, je lep in postaven fant. za otroke skrbi, kupi ti vse, kaik» i poželiš. Kaj hoeeš pravzaprav? — Ja, stvar je taka. Vse moje znanke in prijateljice se prit-.žuj*-jo nad svojimi možmi. Jaz se pa ne morem. Tn to me strašansko jezi . . . * / Dandanes pa človek res ne ve, ee je mandelc ali babea. Ženske imajo pristrižene lase, ženske kade. pijejo vino in žjra-npje, nosijo moške kravate in hodijo v kikljah, katere, bi noben mo ški ne oblekel brez hla<\ Posebno zadnjič sem bil v zadregi. Sel sem mimo izložbenega okna velike trerovine, v katerem je neki človeški stvor urejal in razpostav-ljal blago. Bitje je bilo vidno samo od pasu gori. Imelo je lepe lase pšenic ne barve, krasno rdeče n.iličkano polt. moški ovratnik in uhane v ušesih, 1'ine, male ročice, prste pa močno okajene od cigaret. Kaj je? — sem si mislil. — M6-I ški ali ženska ? Radovednež, ki je stal poleg me- TOKIO. Japonska, 20. decembra. — Praktično nobene izpre-membe v zdravstvenem stanju cesarja Jošihito ni bilo opaziti danes zjutraj ob osmih, soglasno z buletinom, katerega je izdal hišni j department. Temperatura je znašala nekako sto. žila 118 in dihanje 22. Smatra se za vrjetno. da bo trajalo sedanje zdravstveno stanje mikada par dni. Celi kabinet, visoki uradniki in člani cesarske družine pričakujejo v Ilavama nadaljnih razvo-jev. Že več dni so vsa svetišča na Japonskem polna vernikov, ki molijo, da bi bilo ohranjeno- življenje cesarja. Pozno včeraj popoldne, ko so njegovi verni že skoro obupali v boju proti pljučnici, ki je že več kot en teden izpodkopavala življenje vladarja, se je zdravstveno i ^ ^ an"] • -listanje bolnika naenkrat toliko iz-i ' ^ ul?aill UlOje mi.' 1 ttr je , i - v i i . ! ..- vpras boljšalo, da je mogel zavžiti nekaj hrane, obstoječe iz mleka, juhe, vina in rmenjakov. Več kot sto časnikarjev je oblegalo poletno palačo v Ilavama. kljub zagotovilom spremstva, da navajajo izdani buletini resnično stanje cesarskega bolnika. Ta radovednost časnikarjev je posledica japonskega običaja, da spo večkrat sunil v prsa. da se je SP zadržuje poročilo o smrti, do v majhnem stanovanju, a še to bosta v kratkem izgubili, ker jima je hišni gospodar že pred meseci odpovedal in bi bili že sedaj na cesti, da se jih ni usmilil in jim dovolil odlog, dokler ne najdeta smehlja usoda. Ivanka se je takoj telefonično obrnila v Beograd za potrdilo te vesti. Glavni dobitek še sicer ni bil izžreban, pač pa je zadela srečka, ki je bila prodana, 1 milijon dinarjev. Ena četrtinka k je drugod zavetišča. Baš zadnje j je bila prodana v Novem Sadu in dni, ko se je bližal 1. in je bilo j sicer jo je kupila šivilja Mariška treba vnovič prositi za podaljša-j X. Banka je takoj poslala svojega nje roka za izselitev, je imela u- j uradnika po njo. Uradnik je od-boga šivilja, 30-letna blondinka, brzel z avtomobilom, da ji čim ker ne prevedejo mrtvega monarha v Tokio. Tako objavo bi i>odal hišni department. ki bi tudi objavil, da je zasedel prestol prestolonaslednik Ilirohito, ki je že od leta 1021 regent Japonske ter zastopa svojega invalidnega očeta. Glavna gledišča v Tokio so zaprla svoja vrata za nedoločen čas. Iz Osake poročajo, da so bile prekinjene vse trgovske delavnosti mesta. Dejanski se je cela oficijelna Japonska zbrala v Havami. Vas ob morski obali, 33 milj od glav- velike skrbi. Xjena stara mati že dalje časa boleha. V tej svoji tugi in skrbeh je že čisto pozabila, da je pred par meseci kupila četrtinsko srečko prej sporoči vest. ftivilja je bila nemalo presenečena, ko je izvedela. da dobi četrt milijona. Se bolj vesela pa je bila njena stara mati, ki sedaj vsakomur pripoveduje, državne razredne loterije. Malo- da je sedaj konee njenega po- ZA DENARNE VLOGE, ki jih prejmemo do vštevši 13. januarja 1927, plačamo po — 4% obresti že od 1. januarja iiaprej. Mesečno obrestovan je je posebna ugodnost, ki jo nudi naša banka vlagateljem. Vse vloge stoje pod nadzorstvom bančnega oddelka države New York. Ob Novem letu se Vam tora j nudi ugodna prilika, da pričnete novo oziroma povečate staro vlogo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, - Hew York, N. 7. If" vsesam nezavestna zgrudila na tla. Xapadalca so prijeli in ga izročili policiji. Težko ranjeno gospo so prepeljali v sanatorij, kjer so je operirali. Ima pet ran, Mihajlovič je pri zaslišanju kazal znake blaznosti. Vidakovičeva je bila takoj po prevozu v bolnici operirana, vendar pa ni upanja, da bi okrevala. Ljubavna tragedija. V Subotici se je začetkom meseca odigrala v nekem večjem hotelu krvava ljubavna tragedija. Xeko nedeljo zjutraj so našli v sobi v mlaki krvi lepo in mlado že-.nega mesta, je no Terezo Glantz, soprogo ugled- začasno glavno nega odvetnika iz Sombora, poleg j Vojaki in policisti polnijo ceste in nje pa je nezavesten in okrvav-' straži jo palačo, v katpri se bori ljen ležal njen ljubimec, bančni 1'ori mikado za svoje življenje, uradnik .Stefan Scliaefer, Ker je žena kazala še znake življenja, so jo najpreje prepeljali v bolnico in čez nekaj dni nato v Sombor k njenemu možu. toda med potjo je! vozovi posebne oddelke za dame, umrla. Zdravniki so skušali ohra- J posebne za kadilce in posebne ze niti življenje težko ranjenemu j nekadilce. bančnemu uradniku. Vsa zdravni-f Toda spričo vedno bolj naras-ška umetnost je bila tudi v tem,čajočega števila kadilk so železni slučaju brez uspeha. Odpeljali so. ke družbe sklenile, da bodo poslej ga eelo na Dunaj, da bi ga tamoS- ukinile posebne oddelke za dame nji zdravniki operirali in ozdra- češ, da so preslabo zasedeni. Tako vili. Shaefer pa je te dni podlegel bodo odslej na angleških železni-težki operaciji in umrl. Vsa som- eah na razpolago le dve vrsti od-borska in subotiška javnost je dedkov: eni za kadilce, drugi pa nervozno pričakovala končne iz-'za nekadilce, ne glede na spoi. povedi bančnega uradnika, toda1 Angležinje se zavoljo te uredbe prašal na ves glas: "Povej, kaj si? Moški ali ženska ?" Bitje v oknu je napelo ušesa in razširilo o<"i. MkomigniJo je z rameni ter pokazalo z roko. da ne ra zume. Iz tega sklepam, da dotični '.božji stvor v oknu ni vedel, če je mandelc ali babica. * Xeki suhač je rekel: — Kaj nas briga: mi suhači imamo v rokah ustavo in kongres. Mokrači imajo pa pijačo. Kot dobri prijatelji hodijo drug k drugemu na posodo. Mokrači k suhačem po kongresne prijatelje, suhači k mokraČcm pa po pijačo. Vsled tega ne bo še tako kmalu konec ameriške prohibicije. In vsedtega ne bo v ^.meriki tudi nikomur sila od žeje umerti. Pravijo, da nameravajo uvesti enoten jugoslovanski jezik. Jezik, poštnin dejanski; kateri bo imel v sebi vse značil-mesto cesarstva. I nosti slovenskega, hrvatskega in Prikrajšane kadilke. Xa angleških železnicah je bilo dosedaj tako urejeno, da so imeli srbskega jezika. Kakšen bo ta jezik. zaenkrat še nihče ne ve. Bog se nas usmili, če bo tak, kot se ga nekateri še sedaj poslužujejo. Pred kratkim -sem namreč eital v nekem jugoslovanskem listu o-glas, v katerem je med drugim tudi to-le povedano: "Tražite preiskourant. Boje za relief i za nično malanje na što-fu, k tonnr sve perle i flitere za plast i ku". X'ikar ne naroči, prijatelj. Stavim, da bi kupil mačka v žaklju. Ali pa še kako dosti hnjšo zver kot je maček. ta je vzel svoje tajnosti in zago-netka ljubavne tragedije seboj v grob . . . že razburjalo, pa jim ne bo nič pomagalo, — dokler se ne odvadijo kajenja. Turki in Charleston. Tudi Turkom je »harleston že zrastel čez glavo in. kakor poroda-' jo listi, ga je vlada sklenila pre-j povedati po vsej državi. Odlo'd-no za njen ukrep je bilo baje de> J stvo, da so si nekateri obilnejši I turški mladeniči pri učenju pre-' lomili noge. Razen tega so se na' plesnih prireditvah, kjer je pre-J vladoval Charleston, pripetile tudi druge nezgode, o katerih pa listi ne prinašajo nikakih podrobnosti . . . Svetilnik na Etni. Italijanska vlada namerava postaviti na Etni velikanski svetilnik, ki naj bi služil kot orijenta-cnska točka za letala in ladje. Svetilnik bi dajal za tisoč sveč. svetlobe. Iiadjam v Sredozemskem i morju bi bilo s tem mnogo poma-j gano. . Ljudstvo se vsemu privadi. Privadi se tudi duševni slepoti. Med ljudmi, ki vidijo samo na eno oko, je tisti, ki vidi na obe očesi, nekaj posebnega. ^^ In baš zato, ker mu je dan ta S10VENSK0 - AMER1KANSH dar. mu ne sme nihče zavidati. .Smatrajo ga za človeka in pol aH pa za veleizdajalea. * Človeku mora biti jako hudo, i kadar začne tožiti, kako hudo mu je. Xajhujše mn je pa takrat, ko ne izpregovori nobene besede o bolesti. Xajhujsa bolest je tako strašna, da ne pozna besed in je ni mogoče z besedami izraziti. KOLESAR ca leto 1927. Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino. Članici, slike, povesti, zanimi vosti. TRISTOLETNICA NEW TORKA (s slikami) STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Še nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali kot letos. Tiskali smo ga omejeno število. NAROČITE GA TAKOJ "Glas Naroda" ~ 82 Cortlandt: St., • New York ■^rr-.pi . .,-—— Pred kratkim je izšla knjiga, ki opisuje razmere po ameriških ječah, jetnišnicah in zaporih. In v knjigi je ugotovljeno ter dokazano, da ameriške ječe niso popolne. Jaz knjige nisem čital, toda zdi se mi, da ima čitatelj prav. Ameriške ječe bodo šele takrat popolne, ko bodo v njih vsi tisti„ ki spadajo vanjo. Pa. ne. samo popolne. Tudi. polne bodo. . , . OLA$ NAKLIM, a>. DEC. 1926 ——a—sai. iiiirilff-^ *> i* Ko me je prišel intervjuvat. Mlad, krepak, in vseli olik poln' človek je sedel, ko sem mu ponudil prostor, in dejal, da je v zvezi j z "Vsakdanjo nevihto" iu je ie pripomnil: — Saj vam ni neljubo, če vas| intervjuvam ? — — Ce me. . . — . . . če vas intervjuvam. — A tako. O seveda! KajpaJ Hm. O — seveda. Tisto jutro mi ni bilo nič kajt prav. Zdelo se mi je, da je moj! duh res nekoliko utrujen. Pa sem' Ktopil k omari za knjige. JSest do sedem minut sem iskal, vendar h«'in moral 1<* vprašati mladega Človeka: — Kako se pa pise? — Piše ? Kaj pa f — lutepfjuvat. — O ti moj Bog! Zakaj pa ho-j čete to napisati? — Saj nočem napisati; le po-' gledal bi rad, kaj pomeni. — To je pa. že čudno, prav za-' ros. Saj vam lahko povem, kaj. pomeni, če vi, Če. . . — O dobro, dobro! Je fr> prav. Prav hvaležen vam bom. n: i-n, ter:ter, inter. . . — A 2 i pišete vi to? — Seveda. I — Zatorej sem tako dolgo iskal. — Tim, gospod, s čem bi pa vi pisali to? — O, jai — jaz res ne vem. LS-' stal sera po leksikonu in sem Lsknl ] zadaj, sem menil, da bo kje med; slikami. Pa je zelo stara izdaja.1 — No, predragi gospod, slike i pa ne bi tudi v najnovejši izd. . . j Oprostite, veleeenjeni, saj mi ne zamerite, vendar niste tako — tako — inteligentni, kot sem mislil. Brez zamere — brez zamere. — O, prosim, prosim! To so mi /e večkrat dejali, in celo taki, ki' se jim ni bilo treba bliniti in so re- k! i, se mprecej i-udfn in ton.' 7. i Da, da, prav vzhičeno govorijo o tem. — No, razumem. Vendar, kar! je glede intervjuva. . . Znano vam! je, da je že tako v navadi, da in-trevjuvsjo vitkega človeka, ki je I v javnosti. Tako? Nisem vedel. To moral biti res zanimivo. S čem p« vi to! naredite? f — film, hm hm, — to ne kaže, nič dobrega.) Včasih bi moral člo-j vek narediti to stvar s palico. Navadno pa je tako, da oni, ki in-tervjuva, sprašuje; tisti, ki je intervju van, pa odgovarja. Tako je zdaj v modi. Ali dovolite, prosim, da vas vprašam o najvažnejših podatkih, ki bod<* pojasnili vaSe javno in zasebno življenje? — O, t« me veseli! Seveda — to je že res, precej pozabljiv sem, a upam, da vam je to vseeno. Prav zmešan je tu moj spomin, čudovito zmešan. Včasih kar dirja; pa pride doba, ko potrebuje štirinajst dni, da prehodi eno samo točko. Prav zelo me skrbi. — Nič ne de; samo da storite, kolikor morete. — Bom. S« bom zelo potrudil. — rt val A. Ste pripravljeni zdaj? — Sem. Vprašanje: Koliko ste stari? Odgovor: Devetnajst v junijn. — .Te-li mogoče? Mislil sem, da ste pet do šestintrideset let stari. Kje ste rojeni? — V Missouriju. — Kdaj ste začeli pisateljevati? — Leta 1836. — Kako vendar, če ste pa šele 151 let stari? — Ne vem; kar Čudno je, kaj ne? — Zares čudno! Kateri človek se vam najbolj poseben, kar jih poznate? — Asaron Bur. (Bur je bil podpredsednik Združenih držav in je leta 1804 v dvoboju ustrelil zaslužnega državnika Hamiltona ) — Saj ga vendar niste mogli poznati, če ste šele devetnajst let stari f — Sem si le mislil, nič drugega. fCako ste spoznali Bnrra? — Eli, neltoč sem bil slučajno pri njegovem pogrebu in mi je rekel, da naj nikar tako ne razsajam in. . . (i -i — Bog pomaf*j! Če ste biH r>ri njegovem pogledu, je bil on vendar mrtev! In Je je frfl mrtev, mu ŽENSKA - NEKOČ IN SH)AJ je bilo vseeno, če vi razsajate ali ne? — Ne vem. .le bil zmerom precej čudaški. — Bodi že, kakor hoče. Vendar ne razumem. Dejali ste, da je govoril z vami1 in da je bil mrtev. — Saj nisem rekel, da je bil mrtev. — Pa vendar, kaj ni bil mrtev? — Hm, nekateri so rekli, da je. drugi, da ni. — In kaj ste rekli Vi? — Ah, to me ni zanimalo! Saj ni bil moj pogreb! — Ali ste. . . hm, pa le nisva še na jasnem. Se nekaj vas moram vprašati. Katerega dne ste rojeni? — V pondeljek 21. oktobra leta 1693. — Kaj! Ni mogoče! Potem- bi bili stari stoosemdeset let. Kako mi boste to lazložili? — Prav nič ne bora razlagal. — A prej ste vendar rekli, da ste devetnajst let stari; zdaj pa stoinosemdeset! To je vendar grozno narobe! — Aha! Ste zapazili? (Mu stisne roko.) Tudi meni se je zdelo večkrat narobe, a kaj, jaz sam ne vem. kar nisem se mogel odločiti. Kako ste vendar brihtni! — Hvala za poklon! Ali ste i-meli, ali imate kaj bratov in se-ster? — Hm! Jaz — jaz — jaz mislim, — pa se ne spominjam. — To je pa vendar. . . Takega odgovora pa Se ne! — I, pa zakaj? — Zakaj? Prosim, poglejte tu sem! čigava slika visi na steni? Ali ni to vaš brat ? — O, seveda, seveda, seveda! Zdaj se spominjam. To je bil moj brat. To je Viljem. Bil smo mu rekli. 1'bogi, ubogi Bil! — Kako? Ail je mrtev? — No. metli se zdi. Pa nismo nikoli prav natančno vedeli. Prav zagonetna zgodba. — To je pa hudo. res hudo. To-j rej je izginil ? — Seveda, kakor vedno. Pokopali smo jra. — Pokopali! Pokopali — in ni-1 ste vedeli, če je bil mrtev ali ne?j — Tisto pa ne. Zadosti jo bil mrtev. — Presneta reč, tega pa še ne razumem. f"e ste ga pokopali in ste vedeli, da je bil mrtev. . , — Ne! Mi smo le mislili, da je! bil. — Zdaj pa vem! Spet se je zavedel ? — Še na mar mu ni prišlo. — Svoj živ dan nisem slišal še j kaj takega. Nekdo je bil mrtev. Nekoga so pokopali. Torej, kje je uganka ? — Ha! Saj to je. vidite, to! Veste, midva sva bila dvojčka — rajni in jaz. Pa so naju zamenjali v kopeli, ko sva bila stara štirinajst dni. Iu eden iz med naju je| utonil. Pa niso vedeli, kateri. Nekateri so rekli, da je utonil Bil, — drugi pa. da sem utonil jaz. — Čudovito! In kaj mislite vi? — Sam Bog ve. kaj! Vse zaklade vsega sveta bi dal zato, če bi to vedel. Til častitljiva, ta strašna uganka je zatemnila vse moje življenje. A razodeti vam hočem neko skrivnost, ki je nisem zaupal še nikomur. Eden izmed naju je imel poseben znak — veliko znamenje na levici. To sem bil jaz. Tisti jotrok je utonil. — Torej! Povsem tem pa vendar ni ničesar skrivnostnega? — Ne? O! Le kako to, da so bili ljudje tako slepi in so pokopali napačnega otroka! Vendar-- pst! — Molčite o tem, da naju ne sliši moja družina. Bog saai ve, da imajo dovolj drugih bridkosti. — Prav. a zdaj menim, da imam dovolj gradiva iu se vam prav lepo zahvalim za trud. A tista zadeva o pogrebu Aarona Burra bi me pa res še zanimala. Ali bi mi hoteli še povedati, zakaj menite, da je bil čudaški? — O! To je bilo kar tako mimogrede. Malenkost, ki je med petdesetimi ljudmi še eden ne bi zapazil. Ko je bilo konec pogrebnega govora in se je odpravil pogrebni sprevod proti cerkvi in je truplo te po ležalo v krsti, je dejal, da bi botet Še enkrait pogleda- Kako neguje Pari zanka svojo lepoto. Pariianka Antoinctta Donnelly je .sestavila pravila za negovanje lepot«* in individualnosti. Damam. ki bi rade ostale dolsro lepe ali pa odpra\'ile razne hibe na sebi svetuje Donnelly v. naj .-»topijo pred veliko ogledalo in ugotove vse telesne napake, ki jih je treba zabeležiti, potem pa razmišljati, kako bi se dale odpraviti. Med Francozinjami najdete težko dve, ki sta si podobni. V Ameriki in Angliji so pa vse ženske enake. Tam .si ženske prizadevajo potisniti svojo individualnost k tlom in se prilagoditi monotonemu modernemu tipu. Francozinje ravnajo drugače. Njim je individualnost najvažnejša. Neka francoska igralk?!, ki ima neobičajno velik nas, se drži principa, da je treba tudi svoje nedostatke pokazati. Zato jskrgi vedno, da njen nos vsi vidijo, kar se tudi brez njenega prizadevanja zgodi. In kljub te- mu je igralka v Franciji na ;jkv»u kvo-je kožp. In to je nova poteza njene individualnosti. Karakteristično barvanje obrvi ui trepalnic o-stane vedno tajna elegantnih Francozinj. Mnogo drži Francozinja tudi na olxseg svojega telesa. Ako je .sulia. .si prizadeva postati še tanjša. Suha Francozinja nikoli ne nosi obleke, v kateri se zdi debelejša. Pa tudi okrogle, debel uha.stc Parižanke ne nategnejo na.se ozke obleke, ker dobro vedo, da so v takih oblekah še debeljše. RDEČf KAPITAN ARETIRAN Bivši diktator italijanskih mornarjev, znan pod imenom rdeči kapetan Giulietti. s katerim sta imela tajne sestanke tudi d'An-liunzio in Mussolini, je bil f). novembra v Rimu aretiran, t) njegovi aretaciji so smeli italijanski listi poročati šele koncem meseca. Vlada je odredila to aretacijo za- Strašni trenutki. Bivši krotilee Detmont pri pove- [ Prizadejal je levinji veliko in plo- du je : V veletrgovini z zvermi King - boko rano v hrbtu ter se zagrizel v rano. Pobesnea levinja mu je Cross v Liverpolu je imel vsako skalpirahi s silnim ndareem šape noč eden od uslužbencev službo, levi del obraza, da se je videla čre-Neke soparne poletne noči je bi- pinja in zobje, iztrgala mu je oko. la vrsta na meni. Ko sem nastopil j Tedaj jo je medved izpustil, ker službo, sem pregledoval kletke, mu je zalila kri drugo oko. Hipo-Par hijen se je ozrlo potuhnjeno' ma ga jč zgrabila levinja za tilnik za menoj. Velik panter je stresal j mu zlomila hrbtenico ter mu raz-puhajoč ograjo svoje ječe. Mnogo j trgala z zobmi goltanee. Kljub to, da bi se mogla polastiti milijo- ^živdJi jt. spal0( se zbudilo. ko sem strašni rani na lastnem telesu! je nov lir. ki so pripadali strokov-J priŠel mimo njih ter me na ta ali nemu udruženju mornarjev in ki ^ oni način pozdravilo. Par grdih o začela levinja medveda takoj zreti. Med tem strašnim bojem se ni Perzijska žena. Tajinstveni pajčolan obdaje nega in zagonetnega pajčolana, perzijsko ženo. obdaje jo teman toda veliki duhovni strogo čitvain umazan šlem, v katerem preve-'jo, da se ta zakon ne prekrši, de polovico svojega življenja. —( Perzijske žene se ne smejo ni- Kakor preplašena ptica hiti na u- koli zanimati za javne prireditve. ■■--«• ■> i na jih je Giulietti spravil pri svojih J pic mi pokazalo zadnjo stran. | prijateljih. Ko so oblasti zahteva- Xeki somalijski lev je brizgnil vsled razburjenja na svojo mučno le, naj jim izroči ta denar, se je od- svojo vodo name. V lokalu je bil'si ločno uprl. Giulietti je bil leta 19111 vsemogočen. V zvezi s soeijalno - revo- kjer sem opazil na svoje veliko lucijonarnimi organizacijami je ( začudenje da je ležala ena od teh obvladal in pozneje tudi ustavil kletk odprta na tleh. Položil sem ves pomorski promet. Zasedel je s svojo gorjačo in luč na tla ter svojim revolucijonarnim štabom' splezal preko kletke na drugo ladje in odredil splošno stavko, j stran. Prodno sem Še mogel klet-j Vse potnike je dal izkrcati. Mor- k0j v kateri se je nahajal prekra- noči domov, in ker je domneval narji so se mu brezpogojno poko- sm leopard zopet postaviti, sem da bom imel tobak, je čakal name rili. Giulietti jim je izjavil, da so za£u| za spboj gum. Ko senl se ohr.j v službeni sobi. Ker me toliko ča-lastniki ladij lopovi, ki morajo, ni]j opazij v SV0j0 ^ozo da j sa ni bUo sp mu ^ zdphl stvar plačevati posadko z zlatom. Vsemjmo zasleduje velik medved. Zver' sumljiva, zbudil je še nekega dru-mornarjem je dal najlepše kabi-, bila izredno hudobna, zato jeigega krotilca in par minut" zatem ne in najboljšo hrano. V genev- umevno, da sem se skušal čim hi-lsem bil rešen iz nevarne situaci- situaeijo skoraj pozabil. Medved ostudno slab zrak. I je bil mrtev zato pa je bila sedaj Tako sem prišel v neki oddelek pod stebrom levinja. ("e bi skočil na drugo stran, bi si zlomil spričo višine štirih metorv sigurno no-ge. Samo še par minut sem lahko vzdržal. Obnpaval sem. Tedaj je prišla rešitev. Neki drugi krotilec je prišel po- skem pristanišču so se stekali ta- treje rešiti. Z bliskovito naglico so krat v njegovo blagajno težki mi- delovali mojj možgani. Na kako lijoni. Na ladjah je uvedel boljše- ( kletko nisem mogel splezati, ker bi me bile zveri s svojimi kremplji razmesarile. viški režim in popolno enakopravnost vseli, od kapitana do zadnjega mornarja. V resnici so bili ita- liei, kot sužnja živi v haremu, — j Ni jim dovoljeno sodelovati strogo, tajinstveno življenje mus- J javnih zborovanjih. Ne smejo se | lijanski mornarji takrat absolut-limanke. Vsakemu muslimanu, ki niti zanimati za ustroj in upravo I1" gospodarji nad pomorskim pro-ni sam aženjen, oziroma inož, oče'države, občine itd. Tudi vstop v r; °tom. Na ladjah so prirejali za ali brat, vsakemu tujcu ostane parlament jiin je zabranjen. Če i- ožje prijatelje in prijatejK misterij harema prikrit, nepo-1 ma kaka Perzijanka ljubavno raz-! co razkošne pojedine. Skratka, v znan. Dolga halja, s katero je o-'merje z nevernikom (moškim, ki italijanski mornarici je zavladala deta Perzijanka, daje samo sluti-j ni muslimanske vere), a se to iz-1 prava bol j še Viška revolucija. Strokovno udruženje mornar-boljšcviške lepo oblikovana nožica, diskretno J zija nke žele več svobode, vsaj del j pokrete in mornarji so nosili Giu-izdaje morda še obliko ramen ali one. ki jo uživajo žene na zapa-1 lettiju svoj denar. Mož je bi! dol- šestero stebrov. V višini štirih mc-velike, sanjave črne oči. V deželi du, o katerih sanjarijo v hare- j g« časa njihov malik. Ko pa je za-J t rov se je nahajal na vsakem steb- ti, kake dražesti prikriva. Tu in j ve, jo še dandanes javno bičajo, j tam se morda prikaže izpod nje Razumljivo pa je, da si tudi Per-; jev je podpiralo vse Medved je bil samo še par metrov za menoj, v par trenotkih bi me bil došel. Zagledal sem ob opornem stebru prislonjeno lestvico. — S par skoki sem bil pTi lestvici. Z opičjo hitrostjo sem hitel navzgor. Medved je za hip obstal, pogledal za mano. zajokal kot otrok in jel plezati za menoj. Lokal je bil o-bokan. V sredi ga je podpiralo iz "Tisoč i n v deželi'mih. Ko je nedavno neka Ameri ^el njegov vpliv pojemati, se je ru samo 1.1 centimetrov širok rob. Nad robom se je krivil obok. V smrtnem strahu sem prihitel nepreglednih step in pečin, z ze-(kanka na javnem shodu v Tehe- sprijaznil z d'Annunzi jem, takrat-lenimi oazami, posejani s kupola-jranu nastopila za odpravo pajčo-piiro gospodarjem Reke, in s fašiz- mi in minareti mošej. ki so podob-planov, so navzoče lVrzijanke to 'mom. Z:i «"-asa fašistovskega poho- na vrh lestve. Medved je plezal ne zlatim turbauoni v deželi, ki (zahtevo z navdušenjem pozdravi-! tla na Rim, je bila njegova moč j nerodno za mano. Vendar pa sem slovi po svojih magičnih bajkah, le. Saj si žele to deset in deset- še velika. Mussolini ju so bili vpliv v tej deželi živi žena še danes v letja, a nimajo moči, da bi si to okovih za naše pojmovanje groz- same izvojevale. nega. harema. Harem se imenuje "ženska soba" ali hiša. Navadno jo deli vrt od stanovanja posestnikov in 1110- V najnovejši dobi se vzgleduje-jo Perzijanke na Ameriko, ki se jim zdi vzorna. Moderna perzij-> ska žena hlepi po izobrazbi. Ved- ža. Kot eden najlepših slovi harem no bol;} jo navdaja vera, da ni več princa Sarem ol Dowleya v Is-j ^aleč čas, ko se bo tudi ona osvo- pahanu, čarobnem mestu šaha Ab-.bodiIa harPmskih spon. basa. Princ sam in njegova ožja j Ef]en najuj?lednejšill perzijcev. okolica so se že oprijeli zapadne L z Kawan ol Molk iz Siraza -e kulture in nastopajo kot elegant- nedavno izjavi]< da je njegova ni, posvetni ljudje z evropskimi: . „ ' ^ 1 i najveeja zelja, imeti po evrop- manirami. Toda princeza, četudi | skem obi-aju ^ eQ0 fcn0^ ka, se oblači po najnovejši pariški terQ b- lahko sreC.no in 2adovoljno modi, živi še vedno v haremu. Ce|žive, Dandanes pa iraa vsak Per. ni zavezniki dobrodošli in zato mu je šel zelo na roko. Sklenil je ž njim pogodbo, katero je pozneje podaljšala njegova vlada. — Mussolini je priznal strokovno u-druženje mornarjev kot ofieijel-no korporacijb pod kontrolo fašistovskega reprezentanta. D'An-nuuzio je podpisal to pogodbo 16. oktobra 1H22. Posledica tega je bila, da so se milijoni v Giulietti-jevih rokah še pomnožili. Polagoma je pa prišel fašizem do politične moči in položaj rde- imel samo trenotek časa za premislek. Vlegel sem Sf> na ozki rob ter sunil leštvo z nopro od sebe. da se je prevrnila. Krčevito sem se držal za rob. — Trup sem moral imeti radi oboka ukrivljen. Situacija je bila strašno neprijetna. Bal sem se, da v tem položaju ne bom mogel dolgo časa vstrajati. oziroma tudi. da se bo rob odlomil. Moji prsti so se oklepali vedno močneje zidu, koža se je odrgnila, nohti odlomili. Vsled prisiljenega položaja me je jelo boleti vse je. potem ko sta bila moja tovji-riša levinjo ustrelila. ' Vsem. ki bi utegnili misliti, da se človek po takih avanturah onesvesti, osivi ter oboli za več tednov na živcih, bodi povedano, da se ni meni pripetilo ničesar takega : sa-ino silno lačen in zaspan sem bil. čega kapitana je bil omajan. Mor- telo. Noge so se mi tresle. narji so se spametovali in otresli |sc kaki Evropejki posreči, da do- zijee pravic0 da si vzame drug0 : Giuliettijeve tiranije. Na ladjah . ki r\ Af ♦ « «» hoKa m £■ Lr a f rt _ ! • * _ _ ___1 „ ^ - „ ^! -__J *__ ___ ▲_____ bi dostop v haremske prostore -;tretjo ali r vedno ob istem času v Lein-l.ovu T —- To je pae le slueaj. — Klin-aj! Kakšna trivialna razlaga! — Kaj pa. čo bi ne bil si Ilea j f haron je obrnil svoj ostri obraz proti njej ter se ozrl vanjo z icirnimi. resnimi očmi. — Kaj pa naj bi bilo drugega kot slučaj .' — je vprašal. Zardela je, udarila z bičem po grmičevju ter se nato poredno ozrla k njemu. —• No, jaz mislim, — duševna zveza med nama. Vzravnal se je kot odporno. — llo je pri dveh ljudeh, ki se tako malo poznata, ki stojita v svojem bistvu tako daleč narazen kot midva, pač izključena, mi-l< stljivu gospodična. — je rekel z zelo odločnim glasom. Gita se je ugriznila v ustnico. Kljub njegovemu očitnemu namenu pa vendar ni hotela razumeti, tla je njena stvar brezupna. — O. jaz upam, vendar, gospod baron, da sva si simpatična. To t pravi, o sami sebi veiu to nataneno. Vi ste mi zelo simpatičen ter ste mi vedno bili. Haron Lindeek je bil v strašni zadregi vspričo obnašanja mlade dame. To obnašanje r>e mu je zdelo skoro usiljivo, a kot kavalir ni mogel storiti ničesar, da ga energično zavrne. Dobro je vedel, da ni dal Giti Losov nikdar povoda za najmanjše upanje, a vendar je čutil, da se je udajala upanjem glede njega. — Zelo ljube/njiva ste. če mi pravite to. milostIjiva gospodična. Kako gre kaj vašemu bratu f Ali ste kaj čuli o njem v zadnjem easu ? S tem je spravil Lindeek pogovor na energičen način v drugo -mer. Niti najmanjšega interesa ni imel za Hotoja, kateremu ni bil nikdar posebno naklonjen, čeprav- je zrastel v njegovi neposredni bližini. Njegova vprašanja po bratu naj bi le odvrnila Gito od prvotne smeri pogovora. Gita je dala rade volje pojasnila, ( eprav je zapazila, da hoče baron lzpreiueniti vsebino pogovora, je bila še vedno prepričana* da i.i njena stvar izgubljena. Vedela je. da ni lahko ujeti moškega kot je baron Lindeek. Kavno rad i tega pa jo je mikalo, ker je bila, težko m ust rajala je trmoglavo pri tem. da ga pridobi zase. — te bi mu mogla nastaviti kot vado veliko doto. bi se gotovo lufro ujela. C p« ni. da ga bom še premagala. Tudi K i m ni bil dograjen v enem dnevu, - si je mislila ter se pomirila. i iko sta dospela do meje Losovega parka. Haron Lindeek se je čutil na tajnem olajšanim, ko se je mogel tukaj posloviti od (iite. - To je neznosno. — si je mislil jezno, ko je bil sam. Sklenil je V bodočnosti jahati v Letakov po ovinkih, da ne bo moral mimo Losova. Slutil je namreč, da ni bil prihod Grite v Lemkov, kčular je l.il on tam. slučajen. — brez vsake duševne zveze med njim in Gito Losov. Ko je prišel mimo zida parka, je vstal v stremenih ter mogel zreti preko zidu, kjer je zapazil na drugi strani mizico in par stolov. Na mizici je stala košarica z raznobarvnim vezenjem, katero je že videl v rokah Gite. Haron Lindeek je vedel tedaj natančno, zakaj je prišla Gita tako pogosto za njim v Lemkov. To razkritje pa mu je bilo strašno mučno in peprijetno. Ni bil človek, ki se čuti laskanini vspričo takega razkritja. Na vsak način je vedel sedaj, da se mora izogniti tej poti, kadar bo hotel jahati v Lemkov. * * * Kuno Losov še vedno ni odgovoril na pismo svojega brata. Ni si bil na jasnem -s samim seboj, kaj naj stori in kaj naj opusti v tej zadevi. Njegova žena m nje svetovala, naj sploh ne odgovori mi pismo. . tem slučaju pa je bil Kuno bolj pameten kot pa njegova žena. — Ce Fneu snloh ne odgovorim ter bo dobil medtem povabilo strica Ilerberta, ga bo seveda sprejel. — če mu tega ne bo mogoče preprečiti. Vsled tega bi mu rad pisal na tak način, da bi mu prešlo vse veselje vrniti se semkaj. Apeliral bom na njegov čuti časti tier mu c brazloiil, da bo igral tukaj s svojima otrokoma vred kaj dvomljivo ulogo Pri tem pa moram postopati diplomatično, moja draga Helena in za to je treba treznega premisleka. Ničesar ne smem prenagliti. : Žena mu je mornla dati prav. Sestavljanje takega dipilomatičnega pisma pa ni bila lahka naloga za Kunoja in vsled tega jo je neprestno odlašal. Na ta način je minulo poletje iu zima je prišla v deželo. Tedaj pa je pričel Herbert Losov naenkrat bolehati. Stari gospod se ni čutil več dobro ter zapazil, da ga hitro zapuščajo moči. Z Amerikanei je ostal v najtesnejši pismeni zvezi, ne da bi oni v Loaovn kaj slutili o tem. Predvsem si je izprosil stari gospod, da mu Fred ip Elinor pogosto pišeta. Vedno ga je veselil prisrčni na-«111 izražanja mladih Ijnifi. Bila sta odkrita in popolnoma jima je manjkalo »Jadke. usiljive Ijubeznjivosti Botoja in Gite, iz katere ni »veti! noben žarek. J a - * Jjw ■ — ______ —- A-■ . .. GLAS NARODA, 20. DEC. 1926 —- ■ ■ Frie Losov je ohranil strica informiranega glede razvoja svoje trgovine. Cela stvar pa se je zavlekla še dalj časa kot pa je upal stari gospod. Z otožno resignaeijo si je mislil, da ne bo več doživel povmlka svojega nečaka Frica. Kuno iu Helena sta vedno skušala naščuvati starega gospoda proti "Amerikalicem", a na vse to je vedno odgovarjal le s svojim sarkastičnim smehljajem. Zelo dobro je vedel, da gre Losovim v glavnem za njegovo dedščino. — Čudila se bosta. — si je mislil, kadar je udrihal Kuno na neusmiljen način po svojem bratu. (Dalje prihodnjič.) Problemi zamorcev v Ameriki. James Craig Gordon. — A. Š. (Nadaljevanje.) Gotovo dejstvo je. da bodo t-» njihove težnje pri marsokaterem belcu zadele na odpor. Toda bodi temu kakorkoli: treba je vzeti njihove težnje kot težnje velike plemenske skupine, ki teži za solidarnostjo z belim možem. Poleg tega pa ameriško črno pleme obljublja, da bo podžigalo in hrabrilo vsa temnopolta plemena sveta in vse one. ki so ponižani in izkoriščani, da se pridružijo njihovemu klicu po ravnoprav-nosti z ostalim človeštvom. Zamorec čuti, da reprezentira veliko večino tlačenega in izmoz-gavanega ljudstva. Zato simpati-zira in uživa simpatije vseh tlačenih in zaničevani!) narodov sveta. Tu je torej nekaj mrzlih dejstev ,s katerimi morajo računati zakonodaje belih narodov, kajti zamorsko pleme se prebuja; 0110 ima sijajne voditelje, ki so mu predočili krivice, katere mora trpet i. V takozvanem "črnem pasu" v mestu New Yorkn, ki je znan po vsem svetu pod imenom Harlem, je koncentrirano vse osrčje in živčeje črnskega problema. Kakšen je ta problem in kako bi mil bilo najlažje priti v okom. v pogledu njegove rešitve, to so vprašanja, ki so velike važnosti za vsakega Amerikanca. pa bil bele ali črne polti. \V. E. Burghardt DuBois. eden najvplivnejših voditeljev zamorskega plemena v New Torku, je spisal večje delo, kateremu je dal naslov: ''Duše črnega ljudstva", in v katerem pravi med drugim:' — Zgodovina ameriškega za morea je zgodovina njegovega trpljenja in prizadevanja, da postane iz njegovega dvojnega *.Taz' en sam boljši, čistejši in možatej-ši. ki bo imel spoštovanje pred ima svoje ljudmi in samim seboj. V tem pri morskega vprašanja korenine vsp globlje. Nepobitno dejstvo je. da je pričel ameriški črnec prosperirati. <>11 je dvignil standard svojih živ-Ijenskili razmer. On postaja z vsakim dnem inteligentnejši. 1110-drejši, bolj izšolan, bolje informiran. bolje respektiran. Toda v svojem stremljenju do višje izobrazbe in do svojega napredka vidi v se i >0 v.sod ono pro-slulo. takozvano linijo ali črto polti, ki mu nalik visoki ograji zapira pot k napredku in izobrazbi. In ta "Color Line", ta črta polti. — je korenika vsega zla. Morda ho kak op5imist rekel, da ni tako hudo in da je to vse preveč črnogledo opisano. Svoje naziranje bo morda motiviral z izjavo, da je mnogo belih gospa in gospodičen v New Yorku, ki obiskujejo kabarete črncev ter tamkaj prostodušno plešejo z zamorci, ne da bi pri tem mislile, da so s tem izgubile kaj na svojem dostojanstvu. — No, taka motivacija jc precej šepava in zelo enostranska. l> plešejo bogate newvorške dame v zgodnjih jutranjih urah s črnci v njihovih kabaretih, je to njihova zadeva; one že vedo, zakaj! Toda dejstvo je. da ne bi nobena dama pogledala svojega temnopoltega kava-|lirja. če bi ga srečala, na cesti ob belem dnevu. I11 to iz enostavnega vzroka, ker belec lie more premagati svojega zaničevanja do črnca. Resnica je. da živi še dandanes mnogo nowyorskih zamorcev v strašnih razmerah. Mnogo jih tu-"jdi stanuje v hišah, kjer je visoka " najemnina, katere ne morejo zmagovati. zato prebivajo tam pod takozvanim sistemom "gorkih postelj". kar znači. da spijo v teh posteljah v treh šiftili. kakor de-",lajo delavci po rudnikih in tovar- nah : trije se vrstijo v štiriindvaj- zadevanju pa nikakor noče izgu- ... . . , ... . , , . .. , .setih urah 11a eni jiostclji. tako da biti nobene od svoiih dveh oseb-' . ... .. .. i m postelja nikoli prazna 111 pre- nosti. <>n nikakor ne stremi po af- 1 tzraecna. rikanizacip Amerike, kajti dobro . , t Te razmere so naravnost skan- ve. da se 1111a od Amerike se 111110-; „. - *,. -,. . dalozne. toda zamorce si ne more go naučiti Alrika in ves ostali ......... ,. , pomagati, kajti beli hišni po.sest- svet. On ne namerava pobeliti ... „wv . , , . , iniki ga izkoriseajo na vseli kon- svoje zamorske duše z belim »me- . .... ... , ... > . . I cih in krajih, kadarkoli 111 kjer- rikanizmom. kajti 011 dobro ve. da , , . u- , i koli morejo. Toda tudi temu 1111-lma zamorska kri v sebi poslani- ... , , i novemu sociialnemu zlu se bo v co na ves svet. ...„". ^ - - , .. - 1 kratkem odponioglo, kajti ernci — On zeli samo izpo.slovati ni oz-. . . . . ... . ,, , . I so izprevideli, s kako sramotnimi nost. da je ernec lahko oboje: —' \ . . . . * 11- trik; jih varajo 111 pričeli so naku- zamorec 111 Amerikancc, ne da bi . . , ., . , ..... . . , ... tpovati v svojih četrtih svoja last- moral biti pri tem vedno prekli- 1 ... .... . . .. A -na zemljisea s svojimi lastnimi njan, zasramovan 111 opljuvan. On . hoče postati dober Amerikancc, jf m lm kakor je dober član svojega pte-i Tndi to vužcn Problem: čr-mena. ne da bi se mu pri tem nje- nodn za 4. ali 5 oseb. Frai.i oska kuhinja in pija-'a. cfreoeh -Q/ie 1» STATE ST. NEW YORK all lokalni agonije MARIJA ANTONUETA JE BILA VOHUNKA Kje se nahaja moj svak MATIJA TEUČEK? Pred 4 leti se je nahajal nekje v Waukeganu. Prosim rojake, če kdo kaj ve, da mi poroča, ali naj se pa sam oglasi svaku Lorenc Arhar, Box 75, New Gretna, N. J. (lx 18—21) Stenske Koledarje — smo poslali vsem našim naročnikom. Nekaj nam jih je še ostalo. Kdor se nanovo naroči na Glas Naroda, mu ga takoj j»ošljemo. Koledar je letos posebno zanimiv. Na njem je pomembna zgodovinska slika? predstavljajoeo inavgu-raeijo prvega predsednika Združenih držav. Uprava "Olas Naroda". Nedavno so našli nov zgodovo-vinski dokument, ki jasno priča, da je bila soproga francoskega kralja Ludovika XVI., hčerka avstrijske eesariee Marije Terezije, vohunka. Znano je, da Francozi niso posebno ljubili svoje kraljice. Nazivali so jo "Avstrijka". — In ko je bila 16. oktobra 1703 obglavljena, se ni nikomur smilila. Se dandanes sodijo francoski zgodovinarji o njenem delovanju v Franciji zelo skeptično. Ko je Francija dne 20. aprila 1792 napovedala Avstriji vojno, ni bila avstrijska diplomacija niti najmanj presenečena. Avstrijskim diplomatom je bil namreč že znan iziti zgodovinske seje fran eoskega ministrskega sveta dne 25. marca v Versaillu. Za to je poskrbela M a rija Antonijeta. ICot vohu nka se je uveljavila tudi s tem. da je izdala načrt tajnega pohoda proti Avstriji, ki ga je predložil vojni minister Demonsi-er. .Marija Antonijeta je poslala ta tajni dokunn nt avstrijskim diplomatom s posebnim pismom, v katerem omenja, da je načrt odobril na zadnji seji ministrski svet. Kot vohunka je. bila Marija Antonijeta v slalnih stikih z grofom Mercv - Arganteanom. ki je bil do avgusta 1700 avstrijski poslanik v Parizu. Iz Pariza je odšel v Rruselj, kjer je vodil kampanjo proti Franciji. Marija Antonijeta mu je neprestano pošiljala šifrirana pisma. Ta korespondenca je bila shranjena na Dunaju in je izšla leta 1866. Grof Argentan, ki! je napravil iz francoske kraljice i vedel, da je Marija Antonijeta o. vsem dobro informirana in da do-; biva informacije neposredno od ministrov in kralja. Kraljica je. ostala ves čas zagrizena Nemka, i Novi predsednik Švice. BERN, Švica, 17. decembra. Dr. Josef Motta, ki je bil že dvakrat predsednik švicarske republike, je bil izvoljen tretjič na to mesto za leto 1927. ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Raziskovalec pokopan na gorski višini. NAIROBI, Angleška iztočna Afrika, 17. decembra. — Truplo Carl Akeleya, znanega ameriškega rarikovalca, kiparja in. iznajdi-telja, je bilo pokopano na vrhu »ore Mikenoin v ITgandi, na mestu, kjer je dosegel svoje največje uspehe kot raziskovalec. Vršila se je pogrebna slovesnost, katere se je udeležilo veliko število raziskovalcev, med njimi tudi ameriški konzpul Johnson v Nairobi. Žena Akelyea, ki tudi uživa sloves, bo najbrž nadaljevala z delom -svojega moža. to je z iska- Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenje-I na onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov V zalogi jo ima knjigarna Olas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. — TH ".JiJ njem uzornih eksempfarjev za prepričan, kakor kadarkoli prej, AmeriSki naravoslovski muzej. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "OUi N-ar