lano uničujejo ita lijansko šolo v Istrskem okrožju Tudi predšolski otroci italijanske narodnosti imajo svoje vrtce v Kopru, Izoli, Portorožu, pri Sv. Luciji, 5 italijanskih vrtcev pa deluje na Bujskem. Kako skrbi ljudska oblast za italijanske Sole, nam tudi dokazujejo dotacije. Samo za osebne izdatke za profesorje in druge nameščence na italijanskih srednjih šolah je v letu 1950 izdala 8.473.009 din. Za vzdrževanje italijanskih srednjih tol v tem letu pa je izdala 1.400.000 din. To je le nekaj številk, ki pričajo o skrbi ljudske oblasti za italijansko šolo. Nenehno, vzporedno z gradnjo slovenskih in hrvatskib šol se grade in izboljšujejo tudi italijanske šole. Nova šola v Kopru, ki jo grade tam, kjer so stali zapori, bo prav tako za slovenske kot za italijanske otroke. V Glasbena šolo v Kopru imajo dostop pra* tako italijanski otroci kot slovenski. Visoke vsote, ki jo dobi pionirska organizacija, so deležni prav tako italijanski otroci kot slovenski in hrvatski. Samo za italijanske pionirske knjižnice, igrišča in izlete, ki so jih italijanski pionirji priredili v preteklem letu, je organizacija dobila 659.000 din. Ljudska oblast skrbi, da s« italijanska šola v Istrskem o-krožju razvija v skladu s potrebami italijanskega prebivalstva. Ljudska oblast pa zato tudi upravičeno pričakuje, da Jo bodo vsi, ki imajo kar koli opraviti z italijansko šolo, o njenem prizadevanju tudi podprli, da bo italijanska šola čim bolj uspešna in napredna. To je predvsem dolžnost učiteljev in profesorjev. Kdor pa te svoje dolžnosti ne izpolnjuje, ne more biti vzgojitelj. Tako je torej z »Giornalovi-mi» poskusi »uničevanja« italijanske šole v Istrskem okrožju, pri čemer pripominjamo, da nismo niti od daleč povedali in našteli vseh ugodnosti, ki Jih za svoj popolni razmah in neoviran razvoj uživa italijansko šolstvo v pogojih ljudske oblasti: kot so na pr. podpore italijanskim dijakom na Jugoslovanskih in italijanskih univerzah itd. Zato bi klerikalnemu in šovinističnemu dnevniku svetovali, naj preneha s strupenim bujska štvom in naj pošlje, prej ko kaj napiše, svojega urednika, k odgovornim organom za italijansko šolstvo v Kopru in Bulah, ki mu bodo dali točne statistične podatke o italijanskih šolah in naj Jih nato primerja s podatki v slovenskem šolstvu v Slovenski Benečiji, kjer 150 slovenskih vasi že od leta 1866, t. j. odkar uživalo dvatisočletno kulturo, nimajo niti enega slove^ skega vrtca in niti ene slovenske osnovne šol,e da o srednjih in podobnih šolah n!ti ne govorimo, a na slovenske di laške domove, ki bi lih vzdrževala državna uprava — kot vzdržuje italijanske v Istri — še pomislili ne smemo. V Istrskem okrožju so v zadnjem času odstranili iz šole prof. Semo, šolskega nadzornika in bivšega ravnatelja piranske gimnazije, profesorico Depan-gber in učitelja Zetto. Prvega zaradi šovinizma, ki ga je vcepljal italijanskim •dijakom, katerim je zabranil celo druženje z dijaki slovenskega Pomorskega tehnikuma in tako Jasno pokazal, da je proti politiki bratstva, ki je osnova, sožitja in napredka v Istrskem okrožju. Ostala dva pa sta bila odpuščena zaradi — milo občino — nepedagoškega obnašanja, kar velja predvsem za učitelja Zetto. To vest je objavil tudi »Glor-nale di Trieste« (iz opreznosti verjetno ni imenoval Zette, ker je ta tudi v Trstu dobro znan), prikazal pa je seveda trojico kot žrtve »jugoslovanskih nacionalistov«, ki hočejo preko teb oseb udariti italijansko šolo na splošno, kajti »vseb pet let so si prizadevali, da bi italijanska šola čim manj delala, da bi jo lahko uničili«. Tako »Giornale«. Številke govore pa malo drugače. V Piranu je n. pr. ljudska oblast takoj po vojni odprla popolno italijansko gimnazijo. V Kopru, kjer je bila pred vojno edina italijanska srednja šola na sedanjem področju Istrskega okrožja, se Je število kvalificiranih profesorjev povečalo po vojni od 6 na 17. Prav tako imajo italijansko gimnazijo tudi Buje. Poleg teh gimnazij so še italijanske strokovne nižje srednje šole (avviamenti) v Kopru, IzoH in Piranu ter na Bujskem 3. V Kopru in Piranu sta tudi dijaška domova za, italijanske dijake. Italijanskih osnovnih šol Je na Koprskem 12, med njimi so tri osemletke, na Bujskem pa Je 16 osnovnih italijanskih šol. na govornika. Ker se hrušč in trušč ni hotel pomiriti, je predsednik prekinil sejo. Med odmorom je predsednik posredoval, da prizadete pomiri, in ko se jg seja nadaljevala, je Ge-una izjavil, da ni mislil s svojimi besedami nikogar žaliti, nakar je naglo zaključil svoj govoc. Govoril je nato saragatovec Bettinotti, ki je izjavil, da stroški za oborožitev ne bodo na noben način vplivali na program za gospodarsko in socialno obnovo, ki da ga vlada ne bo opustila. Poslanec Giannini, pripadnik skupine Uomo qualunque je dejal, da v parlamentu na eni strani branijo ameriško idejo, na drugi strani pa sovjetsko in da sedanja diskusija služi samo propagiranju idej enega a-li drugega ozvezdja. Dejal je tudi, da ne razume, kako to, da se razpravlja samo o 250 miJ lijardah, ki da je malenkost spričo tega, kar bi morala biti potreba obrambe in da bi bilo treba pravzaprav razpravljati o atlantskem paktu. Seveda se je nato izrekel za vladni program, ker da gre za tem, «da ustvari poklicno vojako, ki se bo privadila modernemu orožju«. Razprava o tem se bo nadaljevala v petek. V senatu so nadaljevali razpravo o položaju italijanskih privatnih železnic in odobrili tozadevni načrt Jutri bodo razpravljali o zakonu za volitve v pokrajinske svete. Zunanji minister &forza je danes _ _ na seji parlamentarne komisije za zunanje zadeve po-ločal o italijansko-francoski konferenci, in sicer o sledečih vprašanjih: 1. Evropska vojska; 2. Schumanov načrt; 3. vprašanje italijanskega izseljevanja v Francijo in njene prekomorske posesti. Gledle evropske vojske je Sforza izjavil, da je temeljna značilnost Plevenovega načrta, ki so ga predložili na sedanji konferenci v Parizu, dia bo morala biti evropska vojska vključena v atlantsko vojsko in pod istim poveljstvom. Dalje je dejal, da novi francoski načrt v mnogo večji meri upošteva ((priznanje enakopravnosti Nemčije v kolikor sodeluje v evropski vojski«. Glede Schumanovega načrta je Sforza izjavil, da italijanska vlada «upa, da bo v tem mesecu mogoč o priitj do sporazuma«. O vprašanju rud iz Severne Afrike je ugotovil, da je bilo to vprašanje »primemo rešeno« v Sambi Margheriti s sporazumom, ki jamči Italiji dobavo železne rude za pet let začenši od začetka izvajanja poola o premogu ini jeklu. Kar se tiče italijanskega izseljevanja v Francijo in v njene prekomorske posesti, pa ni Sforza nič določenega povedal in je samo dejal, da c sta Pleve« in Schuman pokazala, da poznata to vprašanje v splošnih obrisih, ter sta pokazala odkrito željo, da v mejah možnosti pristaneta na italijanske zahteve tudi na mednarodnem področju«, Iz nadaljnjih, njegovih izjav izhaja, da niso o tem ničesar sklenili. Sledila je diskusija, med katero je. kakor je peč že običaj db vseh takih prilikah, demokristjan Tanasco omenil Trst. Sforza je izjavil, da to vprašanje ni bilo na dnevnem redu, in je vprašale® potolažil s tem, da je izjavil, da ((vlada ima v ospredju obrambo italijanskih interesov na področjih, o katerih je govora«. Nato je bila diskusija odložena na petek. ZSSR ■ ‘nVK*ftbnih namenih čborož^Jt'- & P^ebej z cije . zapadne Nem- Vojne priprave kominformističnih držav je angleška vlada odločala ukiniti pošiljanje nafte Kitajski iz Hon.g Konga. Minister je pojasnil, da že od 1. Oktobra niso poslali iz te kolonije niti kapljice r.afte, razen 308 sodov, kd sp jih kitajske oblasti posodile. neki angleški rešilni ladji. Številni poslanci so potem hoteli vedeti za angleško stališče v pnmem napada na Jugoslavijo. Podtajnik zunanjega ministrstva j c Vh tem omenil izjavo novega angleškega ministra za delo Bevana v prejšnjem tednu. Dejal je: «Vsaka grožnja proti Jugoslaviji bi vznemirila angleško vlado«. Nato je Davies omenil, da je Jugoslavija članica QZN in se more glede tega obrniti na organizem, ki ga predvideva statut za primer napada. DAKE SUCCESS, 21. — Arne. riška in britanska delegacija sta danes popoldne predložili Varnostnemu svetu nov načrt resolucije za rešitev kašmir-skega vprašanja. Načrt predvi-deva imenovanje novega predstavnika OZN, ki naj bi dosegel demilitarizacijo pokrajin Jam-mu in Kašmirja ter bi predložil indijski in pakistanski vlar di načrt za izvedbo plebiscita, ki naj bi odločil, kateri od obeh držav naj pripade ta pokrajina. DOMODOSSOLA, 21. — Pred dnevi se je v dolino Vigezza utrgal ogromen plaz, ki je skoraj popolnoma zasul skupino hlevov in koč. Uničenih je bilo 19 zgradb, k sreči pa ni bilo človeških žrtev. Računajo, da je sestavljal ogromen plaz približno milijon kubičnih metrov materiala ii/ je največji, kar jih je bilo do sedaj v tem kraju. BEOGRAD, 21. — Prih doji mesec bo pod vodstvom Moše Pijada odpotovala v Anglijo jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki se je odzvala vabilu, ki so ga poslali predsedniku Prezidija ljudske skupščine Josipu Vidmarju za obisk v Angliji pd 11. do 17 marca, da prouči angleški parlamentarni sistem. Ob povratku bo delegacija obiskala predsednika francoske narodne skupščine Her-riota. Skozi sito in rešeto Vzhodom in Zapadom m da bi Italija igrala lahko v tem spopadu prvorazredno vlogo, ker je v Italiji — papež... Potrebno bi bilo le, da bi se papež omejil na svojo duhovno vlogo in prenehal voditi politiko vlade s pomočjo krščanske demokracije». Poleg tega nam omenjeni kominformistični novinar pove tudi, da je grof Di Monteluce prisrčni prijatelj bivšega italijanskega kralja Umberta, ki je begunec na Portugalskem. da se z njim neprestano dopisuje in da verjame v možnost povratka monarhije v Italijo, na čemur tudi aktivno dela. Po njegovem mnenju bi monarhija rešila Italijo vojne in uredila vsa socialna vprašanja. Umberto seveda grofovo (/.partizanstvo mirun odobrava. Grof je imel v Varšavi posebno poročilo, ki so ga kom-informisti odobrili. Upamo, da bo to poročilo na svojih razlagah Stalinovih izjav Vidali vsakokrat svojim poslušalcem še posebej omenil. Gibraltarske opice Novinarska agencija Reuter javlja zabavno vest, da so včeraj med smejanjem vseh poslancev govorili v angleški spodnji zbornici o znamenitih opicah v Gibraltarju. Neko staro prerokovanje pravi namreč. da bo Anglija izgubila nadzorstvo nad Gibraltarjem, čim bo od tam izginila zadnja opica. Konservativni poslanec Leonard Gammans, ki je pred nedavnim obiskal trdnjavo, je vprašal, ali smatra vlada vsoto štirih pensov na dan za vsako opico za zadostno, da bi z njimi gibraltarski garnizon mogel vzdrževati opice. Minister za kolonije Jame? Gruf-fiths je zagotovil, da je 30 opic v Gibraltarju pri najboljšem zdravju ter da jih hranijo tako kot se le najbolje da. O vsej zadevi ni mogel molčati niti sam voditelj konservativne opozicije Winston Churchill, Ici je napravil nekaj du. hovitih pripomb na veliko veselje in zabavo navzočih zastopnikov angleških državlja. nov, ki morda niso brez slehernega ostanka praznovernosti. Grofovski monarhistični “partizan miru" Nennijev kominformovski «Avanti» je nedavpo v nekem svojem članku slavil monarhista grofa Sella Di Monteluce, ki se je bil udeležil znamenitega ((kongresa miru« v Varšavi in ki so ga tam celo izvolili v ((svetovni odbor partizanov miru«. ((Avantis piše; sGrof se je odlikoval na kongresu, ker ima vse oznake n naslove pravega buržuja: poleg tega da je grof, je tudi industrijec in monarhist. Razume se. da je bil on s političnega stališča najbolj zanimiv član italijanske delega-ije v Varšavi.... Tudi salon, v katerem smo se pogovarjali v Milanu s tem edinstvemm partizanom miru, odraža mo-narhizem, kakor tudi njegov lastnik... Grof Monteluce izjavlja, da je pristaš italijanske nevtralnosti v spopadu med na japonskem TOKIO. 21. — Stavkovno gibanje v rudnikih se na Japonskem vedno bcdj širi, posebno pa še na južnem delu otoka Kiu Sju in v severnem delu o-toka Hokaido. Računajo, da stavka sedaj okoli 100.000 rudarjev. Na otoku Kju Sju stavka v sedmih velikih rudnikih 40.000 rudarjev že 9 dni. Za-radu tega se je proizvodnja premoga zmanjšala za 160.000 top dnevno in stavkovni odbor je »kleni! nadaljevati stavko za nedoločen čas. Velika sindikal. °a zveza Nikko, ki šteje 50.000 članov, je sporočila delodajalcem. da ima namen v kratkem začeti stavko. KONFERENCA OF ZA ZGONljKO OBČINO DANES IZREDNA OBČINSKA SEJA V DOLINI Proli pristranosti občinskih oprav Sedanja občinska upraVa V Zgoniku je poslala proračun D odobritev, ne da bi bil prej izglasovan V občinskem sVetu V nedeljo je bila v Saležu konferenca OF ra zgoniško občino, ki so se je udeležili predstavniki skoro vseh vasi te občine. Na dnevnem redu je bilo politično poročilo ter poročilo o občinskih problemih. Tov. Bole je prisotnim pojasnil najvažnejše svetovne dogodke in politični lazvoj ter naloge OF v okviru teh svetovnih kakor tudi lokalnih dogajanj. Poudaril je, da stoji OF trdno na stališču samostojnosti Trsta in proti gospodarskemu in politič- namuvključevanju tega ozemlja k Italiji. Naše stališče je v tem pogledu iskreno. Ni pa iskreno stališče kominformistov, ki i-majo na jeziku guvernerja, v srcu so pa za zopetno priključitev k Italiji, kar dokazujejo neštete izjave voditeljev italijanske kominformistične partije in pisanje njihovega glasila 1’Urvita. Prav tako je OF trdno na stališču enakopravnosti Slovencev na tukajšnjem ozemlju v vsakem pogledu. Izvajanja govornika so prisotni odobravali ter o njih še diskutirali. O občinskih zadevah je govoril občinski svetovalec tov. O* bad. Poudaril je, da je volivni program Ljudske fronte bil Plod podrobne proučitve položaja in potreb. Kot primarno vprašanje je L F postavila odpravo vseh krivic na gospodarskem, kulturnem, nacionalnem in političnem področju ter uzakonitev dvojezičnosti, zavedajoč se, da bo le pravična rešitev tega vprašanja omogočila neoviran razvoj tukajšnjega slovenskega življa in tako tudi prebivalcev zgoniške občine. Žene III. okraja o vprašanju ohranitve miru v svetu Včeraj popoldne so se zbrale na sedežu OF v Ul. Mclino a vento 158 žene III. okraja, da bi razpravljale o pcmenu in važnosti sklepov, ki so bili sprejeti na nedeljskj seji Glavnega sveta Antifašistične s-io-vensko-italijanake ženske zveze. Zbranim ženam je najprej spregovorila tovarišica v slovenščini, ki je prikazala seda-njj politični položaj v svetu v zvezi z borbo vsega demokratičnega ljudstva za dosego trajnega tr-iru. Poudarila je. da se že nikoli nj govorilo toliko o miru im obenem toliko delalo za sprožitev nov,, svetovne vojne. Demokratične množice sveta, ki si iz vsega srca žele mir, se s strahom vprašujejo, ali obstaja dejanska možnost za ohranitev miru. Na to vprašanje lahko odgovorimo: Ta možnost obstaja; toda da bo mir v svetu ohranjen, je odvisno y veliki meri tudj od milijonov in milijonov diemakratičnih žena, ki kakor me sovražijo vojno. Ce bodo te sile miru zmagale pri nag in v svetu ter uspele potolči brezvestno vojnohujskaško politiko predstavnikov Komin-forma, potem borno lahko z zaupanjem glecSale v bodočnost. Vsak narod mora bitj zato svoboden in neodvisen. Treba se je boriti za demokracijo in mir v okviru mednarodne organizacije. to je v okviru OZN. Naštela j® nato vse naloge, ki jih bodo moralp tržaške žene v sklopu svoje organizacije v bodoče rešit; ter tako prispevati k izboljšanju pospodar.ske-ga položaja na našem ozemlju. Ob koncu je omenila še vprašanje proslavitve letošnjega 8. marca, ki mora bitj letos v znamenju borbe za mir, borbe za dosego enakopravnosti, borbe za spoštovanje najosnovnejših človečanskih pravic, borbe za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev delavskega razreda. Poročilu je sledila živahna diskusija, iz katere ie bilo jasno razvidno, da naše žene spremljajo mednarodne dogodke ter da razumejo pomen, ki ga ima njihov prispevek v borbi za do-šego trajnega miru v svetu. Po diskusiji je bil govor še v italijanščini, v katerem je bil ponovno poudarjen pomen borbe za mir, kot tudi oomen letošnjega praznika vseh demokratičnih žena v Trstu. Zato je na vseh zasedanjih občinskega sveta predlagala razne resolucije, ki so bile sicer vse soglasno sprejete, a se sedanja občinska uprava ni dovolj brigala, da bi se za načela, izražena v teh resolucijah, tudi vztrajno borila. Tudi v pogledu gospodarske- HRflMSIM DRUŽINA z Opčin priredi v nedeljo 25. t m. ob 16. uri v Avditoriju v TRSTU Golievo štiridejanko Vabila se lahko dvignejo od danes popoldne dalje v pisarni Adria-Express in r.a Opčinah v pekarni Cok. SLAVA PADLEMU BORCU! Cfidlm dlioi% ga dviga je LF stavila konkretne predloge ter ob vsaki priliki opozarjala občinsko upravo na nujne potrebe. Zastopala je vedno stališče, da treba občinske koristi postaviti pred strankarske koristi ter vse pristranosti sedanje uprave žigosala. Sedanja uprava si je tudi samovoljno prilastila pravice občinskega sveta, ko je proračun za leto 1951 poslala na nadrejeno mesto v odobritev, ne da bi ga prej predložila občinskemu svetu v razpravljanje in izglasovanje. Opravičujejo se seveda, da je ZVU v septembru lanskega leta zahtevala, naj se ji nujno pošlje proračun za 1951, vendar to ni nikako opravičilo, kajti tudi ZVU je dolžna spoštovati zakon o samoupravi občin. V zakonu o občinah je pravica razpravljanja in izglasovanja proračuna izrecno pridržana občinskemu svetu. Ako ZVU in občinske uprave nočejo te pravice priznavati, potem naj občinske svete razpustijo, kajti občinski sveti niso posvetovalni, ampak odloče-valni organi občinske samouprave. Prisotni so izvajanja odobravali ter naložili predstavnikom LF v občinskem svetu, da te nepravilnosti javno žigosajo. Na Greli in v Rojanu marljivo delajo Na sestanku sektorjev Grete-Rojana (Vemielis) in I. terena se je po političnem poročilu pričela diskusija nato pa je tov. Kalin govoril o tekmovanju v počastitev 10. obletnice OF. Opozoril je na tekmov nj ., hi ga je napovedal II okraj ter pozval prisotne, da prispevajo pri tem delu posebn0 z zbiranjem materiala iz časa NOB, kar je neo hcdno potrb-no, če hočemo, da nam nameravana razstava teh predmetov lepo uspe. Na sestanku se ie tud; omenilo, da se je ustanovila dramska skupina; sledila b0 ust: no. vitev skupine harmonikarjev. Redne vaje ima tud; pionirski tamburaški zbor, ki je začel marljivo in obetajoče delova'i Začele sose tudi telovadne vaje pionirjev za I. maj. Tov. Marica je poudarila pomen proslave 8, marca, praznika žen, ko bodo žene manifesti, rale za ohranitev svetovnega miru. Centralna proslava bo 7. marca. Navzoče žene so sklenile, da tudj one prirede svojo proslavo. Pevski zbor «Tržaški zvon» je obljubil sodelovanje. Tov. Kalin je zaključil sestanek s pozivom na pris-tne, da z vsemi močmi neomajno vztrajajo v pravični borbi, ki jo vodi OF in njenj zvesti in dosledni člani. Jasen odgovor naj da kominformist Šele sedaj se bo razpravljalo o važnih problemih, ki bi morali biti že davno rešeni Po dolgem presledku bo danes ob 18 v Dolini seja občinskega sveta s sledečim dr-evnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnje seje, 2. vprašanje ustanovitve obrtno-industrijske šole ter otroških vrtcev v Bo-ljuncu in Ricmanjih, 3. prodaja občinskega zemljišča v Ric-mar.jih družbi Italcementi, 4. začasna uporaba 19.500 kv. metrov občinske parcele 1/1 v Ricmanjih po družbi Italcementi (odobritev odborovega sklepa), 5. preložitev dela občinske ceste v Ricmanjih po družbi Italcementi (odobritev od-bornega sklepa), 6. nakup parcel št. 1331 in 1332 v Boljuncu za ureditev športnega igrišča, 7. nakup zemljišča Tula Roka za razširitev občinske ceste v Mačkovlje, 8. sprejem odškodnine za servitutno pravico do električne napeljave in postavitve električnih drogov na parceli 1985 ir.* 4048 v Ricmanjih po podjetju Selveg, 9. imenovanje 9 članov upravnega odbora občinske podporne ustanove, 10. imenovanje občinskega zastopnika v davčni komisiji, 11. odobritev občinskega obračuna za leto 1949, 12. določba glede sprejema v občinsko službo več kot enega člana iste družinske skupnosti ali sorodnikov prvega ali drugega člena ali pa zakonskih drugov, 13. poročilo župana, kako je ZVU odobrila proračun za tekoče leto. ali so bili odobreni sklepi občinskega sveta in kako se izvršujejo javna in zimska dela. Kakor je razvidno iz navedenih točk dnevnega reda, je seja velike važnosti in se čudimo. da ni bil občinski svet sklican že prej. Občinski u-pravni odbor, ki je popolnoma v rokah kominformistov. je šel mnogo časa mimo nekaterih perečih vprašanj, ki so velike važnosti za napredek v dolinski občini. Pod pritiskom javnega mnenja in zlasti zadnjega sestanka OF v Dolini je bil kominformistični župan Lovriha prisiljen sklicati sejo občinskega sveta. Potrebno je, da vsaj bežno osvetlimo nekatere bolj važne točke dnevnega reda. Kot druga točka je vprašanje ustanovitve obrtne industrijske šole ter otroških vrtcev v Boljuncu in Ricmanjih. Ze pred dvema mesecema je skupina svetovalcev Ljudske fronte predložila občinski upravi resolucijo, v kateri se zahteva ustanovitev take šole v Dolini in Domju. Kominformistični župan Lovri- PRED NOVO TIHOTAPSKO AFERO Iz proste luke iztihotapljene ogromne količine kave Med osmimi aretiranci dva policijska stražnika Vodstvo policijskega sedeža na Opčinah je bilo pred časom opozorjeno na dva sumljiva avtomobila, ki sta nekaj noči zaporedoma pristajala v neposredni bližinj Padrič. Po informaciji sodeč je bil eden izmed obeh avtomobilov policijski, a drugi po!tovorni zasebni avto. Na podlagi teh navedto je openska policija skupino s CID izvedla več kontrolnih obhodov in 15. tm. res zasačila tam zasebno vozilo, medtem ko o policijskem vozilu ni bilo sledu. Vozača civilnega pol tovornika so ustavili in njegovo vozilo takoj pregledali, V zadnjem delu avtomobila so našli policijski organi znatno količino su- Kdaj bo rešeno vprašanje naše delavske mladine 4» Tov. Guštin Alojz se je rodit V Colu št. 4 dne 8.6.1924. Bil je kovač. Stopil je V partizane meseca novembra 1943 »n padel kot borec Komande mesta Sežana 22.2. 1945 pri Rihemberku v borbi proti Nemcem. Ob obletnici njego-ve mvrti se s ponosom spominjam^ tovariša, ki je žrtvoval vse zn svobodo. Slava mul Eden izmed problemov, ki je ostal, kljub neštetim protestom in upravičenim zahtevam še vedno nerešen, je problem delavske mladine na našem ozemlju. Iz uradnih statističnih podatkov je razvidno, da je na našem ozemlju okrog 2154 brezposelnih mladih delavcev v starosti od 14 do 18 let, 6.000 brezposelnih pa od 18 do 25 let. Omenjeni podatki se seveda nanašajo samo na tiste brezposelne delavce, ki so vpisani v Uradu za delo; zato lahko predpostavljamo, da je število brezposelnih v resnici še mnogo večje. Vsi ti mladi delavci niso imeli y večini primerov možnosti, da bi se izučili v kakršnikoli stroki, da bi si torej ustvarili položaj, v katerem bi jim bila bodočnost vsaj nekoliko zagotovljena. Mogoče je že marsikateri od teh brezposelnih delavcev nastopil službo kot vajenec v raznih obratih ali tovarnah, toda navadno se je ta njegova službena doba že v kratkem končala, ali pa je bil odpuščen tik preden je zaključil vajeniško dobo ter bi moral dobiti naslov kvalificiranega delavca. Vsi ti mladi delavci, ki bi bili lahko postali dobri specializirani delavci, v ponos našemu obrtništvu in industriji, so tako postali le vrsta brezposelnih brez kvalifikacije, ki so primorani sprejeti kakršno koli delo, samo, da se lahko preživljajo (če ga seveda lahko dobijo). Da se bo z leti, oziroma da se že občuti pomanjkanje specializiranih delavcev na našem ozemlju, nam ni treba še posebej poudariti. S poslabšanjem gospodarskega položaja na našem ozemlju, se je seveda tudi položaj mladih delavcev zelo zaostril. Število brezposelnih se je ponovno dvignilo. Mladi delavci so se zaman obračali do raznih tovarn in podjetij, da bi jih sprejeli na delo; vedno so prejeli odgovor, da je kvalificiranih delavcev več kot dovolj ter da je težko sprejeti na delo mlad^ vajence, katere je treba plačati skoraj tako kot že izučene delavce. Dolgo so odgovorne oblasti molčale na vse te upravičene proteste; končno p* so morale vendarle ukreniti potrebne korake za rešitev tega vprašanja. Tako so pred meseci izdale u-kaz št. 5, ki predvideva finančno pomoč vsem tistim obratom in tovarnam, ki bi vzele na delo določeno število vajencev. Delodajalci, ki bi sprejeli v službo vajence, bi na podlagi tega ukaza prejeli od vojaške uprave vsoto za kritje stroškov za plačilo bolniške blagajne, draginjskih doklad, letnega do-pusta, božičnih nagrad itd. S pomočjo tega novega ukaza naj bi bilo že v tem letu sprejetih na delo okrog 1000 vajencev, s čemer naj bj bil vsaj delno rešen problem delavske mladine na našem ozemlju. Da ta ukaz ne more rešiti tega tako perečega problema, nam je bilo takoj od začetka popolnoma jasno. Pomislimo samo, kaj bi se zgodilo v primeru, da bi ta pomoč, ki jo o-menjeni ukaz predvideva, nenadoma prenehala. Vsi delodajalci, ki bi na podlagi tega zakona sprejeli določeno število vajencev, bi te seveda takoj odpustili in število brezposelnih mladih delavcev bi se s tem še zvišalo. Pa tudi če bi ta podpora ne bila ukinjena, predstavlja taka rešitev veliko nevarnost za vse do sedaj že zaposlene vajence, ki bi jih marsikateri delodajalec prav gotovo odpustil z dela, da bi sprejel na njihovo mesto take vajence, za katere bi prejel od vojaške uprave omenjeno podporo. Poudariti moramo namreč, da delodajalec ne more prejeti podpore, k; jo predvideva ukaz št. 5, za vajence, kj so že pri njem v službi. Prikazali smo samo nekaj strani tega perečega problema, ki je bil že na raznih sejah in sestankih na dnevnem redu, a za katerega rešitev se je storilo malo ali nič. Naša delavska mlad-r.p ima pravico do primerne zaposl tve ter pravico, da se popolnoma izuči v poklieu ki • ji najbrii odgovarja. Zato opoarjamo od govorne činitelje ponovno na to vprašanje, ki ga j tr občinskem uradu, drugi pa pri občinskem tehničnem uradu, ter žena po. slednjega pri anagrafskem občinskem uradu. Vprašamo se. če je to dovoljeno in socialno pravično, da je namreč lahko podrejeno tajniku • sebje, ki je v tako ozkem ser d tvu z njim in v službi pri isti upravi? Zanima nas tudi, kaj bo danes povedal Lovriha v zvezi z vprašanjem, katerj sklepi občinskega sveta so bili odobreni in kako se izvršujejo. Pa še nekaj bi radi vprašali kominformista Lovril.o. Zakaj na pismo Kmečke zveze glede zapore poti ob demarkacijski črti sploh ni odgovoril, še posebno pa zakaj se ni udeležil skupnega nastopa slovenskih županov pri najvišjih civilnih in vojaških oblasteh naše cone za spoštovanje in uveljavljenje naših narodnih pravic? Prvič se je opravičeval, češ da ni bil pravočasno obveščen, drugič pa, da je bil bolan. Zakaj pa ni poslal svojega zastopnika na tako važen sestanek? Pričakujemo od dolinskega župana, da nam da danes jasen odgovor na ta in ostala vprašanja, ker to zahtevalo vsi ob. Čani dolinske občine. Današnja občinska seja v Dolini bo javna. Občinska seja v Nabrežini Danes ob 17 bo seja občinskega sveta v Nabrežini. Nadaljevali bodo z razpravljanjem nadaljnjih točk dnevnega reda. Seja je javna in se je lahko vsakdo udeleži. Desetletna deklica s Proseka ranjena ob eksploziji Po vojni preostalo orožje in razstrelivo je povzročilo že vrsto nesreč. Najnovejša taka nesreča se je zgodila v torek zvečer ob 9.30 na Proseku. Hudo ranjena je bila deset let stara deklica Elvira Luxa s Proseka št. 56. Ob omenjeni uri je de- izpred sodišča Prizivno sodišče je včeraj obravnavalo primer 48-letnega trgovca Gina Crosare, ki je bil 9. januarja letos obsojen na dve leti zapora in dve leti prisilnega dela, ker ie s ponaredbo igralnega odrezka «Totocal-cio* izvabil več tisočakov nekaterim zasebnikom. Nad obsodbo se je obtoženec pritožil. Včeraj mu je apelacijsko sodišče znižalo kazen za eno leto, ositane mu pa še eno leto zapora, . 15.30: »Goreča »Lu- 00- //ClnvraŽniK r VUUU1C1IU, 1 J,Ou. \\ ki . , Penice. 16.00: »Sovražnik ša», Stanio in Ollio. . Filodrammatico. 16.00: »Mu** ■ Alabarda. 16.00: «Morski a*1 Gary Cooper. ,»>■ Armonia. 15.30: «Zate s«« Ztt. Burt Lancaster, Joan f Garibaldi. 15,00: »Toledske ‘A,p John Carrolle- in Adele ,pr-Ideale. 15.30: «Zakon srca«. garet O’ Brien. gjD! Impero. 14.45: «Bastar*»> jel" Morlay, Irasena Dillian’ Pierru Kevien. a9#' Kino ob morju. 16.00: «8rM Ijenja*. , jtff Italia. 15.30: «Ljubezen PvSjji!)«1 ho», Jeanne Crain, Halden. .-jUtOi I namen. ...jKiv Savcna. 16.00: «Otrok o£* p- aavona. jb.uu: «utroK gu- Viale. 16.00: «Jetnik iz F^sstf- - ... .. :a je “La Za izlet 11. marCvstopn 1.400 lir, (vožnja, i„ značka). w.nO Prijave do v^ esS»,# m. pn iiAdria-r* e ^ 2 Fabio Severo » D’ ADEX - bodo »** 10. MARCA boo. . PuiotPfliaUjgs) in P* peč inw' in rorefi (fJ primorski dnevnik Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika - - SKI ® Kaši živinoreji spada med naj-obsesa „ ki S1°veniji ter lino , zgornjo Tersko do- Podtw!aSmi.Brdo’ Ter, Zavrh, Sedte. ’ Njivica, Muzec in Poj b,a Zemljepiisrio spadajo Bi& r ^di vasi Flajpan in iwl,.JeS ie že zaprosil za k^T* k. Brdu in občina Prehnfia njihovo prošnjo za Srt 1 Pn^ržkotn, da Brejih rtAi esei° s seboj več-r *>lg°v. Ti pa so dokazali, torej nfr0S? ,vsakih dolgov in ^dtžitevS nobenih ovir za igorftuar»®rdo’ ki obsega vso gata k sko dolino ni bo- fe ’v ™a le malo zemljica m in 2310 tudi ni- bavnik; d°bodkov. Gorski koriščeni 80 Popolnoma iz- Čohodk;, de nudijo tistega Carstvo ’ včasih. Gospo- je v predelih se menilo ? .časih precej spre-vih w’h*'jr je treba iskati no-fojoT^v 23 stalno nara- Prebivalstvo. denimo ^ avinorete naj Prvnk, ’ a so se prebivalci SSk, Pnali z °v«r«o in mme iia?VCe ln k°ze so si PainikSk Vi paže po §orskih biie «k*’ . skupni čredi so ščene' tSti^6 poletje prepu‘ *o se 1 Jem in gospodarji krat i„tri®aii zanje samo dva-ba L . n°> ko jih je bilo tre- i striči n ,e ° ■°}e • Va so lažje spoznali Cčpravm 50 ji™ navadno tudi n-1 z.areze na ušesih-tnako z?° -.itnek' vse družine T* ^6V^° °vac. tfiarhain- bi' t°rej prvotni pa-Sa gp :1 način življenja, ki 'P sča*6 p°ia“oma spreminjal koze _~orTla So tudi ovce in Wno, menjali z govejo ži- IV n,,?a^an/* planinskih "dsrti/top j tj10 'e bdo v hlevih pre-«vele re’ Tedaj so družine ^vljenjp6 ,&kuPno patriarhalno član ’ r je bU naj starejši Dot^°Sp°dar 'n so sinovi j? hnei,ein’ ko so se Por°či'i li z it sv°je otroke, sestav-čruj^eto,n skupno družino. C«. Zati"6 30 bile zelo števil-^.dve ki8?. imele po navadi dni, dm eno spodaj v do-*° Pasli §° pa v gorah, kjer ? imel; P°leii živino in kjer vš %■ u * 'ez zimo teleta, 8.'%dl' v senikih v do-.Sčgjoriv krme za vso živino, fbžirie/..Pa so se začele te hroku?! in iako sc je za-Šio ikii 'ud' Posest. Naj-k. Plan- 0 so Pri tem obču-S?**l pašniki, ki za-JJk vsaj iam stalno prebi-?°disi P° dva človeka, pa Jyihe’ ,. Je tam večje število 1 Pa Samo nekai slav. samo nekaj glav. N žL?amreč potreben? da m ti ni ?mgi pa mora ,, ko r.P|anini in skrbeti za Meti -J5?1' hleve in po-rtrto Jjud^m° živini in za tu tl? *, drobljenjem po-a ??ki Da.bekdaj cvetoči plasti. 'ki začeli propa- ^°slftnii Umfka/o uidi 8btenv.,. P°lje je sčasoma s obdelave dobilo drugačno lice. Pobočja ilovnate V, kl 6? 3 kouS°. P’is nekoč poki?^6 sn,i-onjev.irni nasadi, so k°sijo /neni*i v travnike, tH-r*ekai a. • Ostalo je le drv , ?Ves za pridobiva-kbranu ^ kurjav, W?"Jo ort*,-,*.! «^«lUcilfna8an3c zemlje P« i>lov/ d0lme- Ta "a- 'ii *r o in pa da vsako delovno uro, danes pa mu ista ne vrže niti 30 lir. Toda naši ljudje ne merijo svojega truda pr; obdelovanju zemlje. Za boljše vinogradništvo Nekoč je bilo v tej občini precej razvito vinogradništvo, ki pa ga je pozneje trtna uš skoro popolnoma uničila. Sele v zadnjem času so začeli obnavljati tudi to panogo. Toda trte po imenu «baco», ki jih sedaj zasajajo, so mnogo slabše vrste, vendar je ta trta edina, ki uspeva brez posebnega negovanja. Njen pridelek je precej obilen, a slabe kakovosti. Vino je precej trdo in zoprnega okusa ter tudi želodcu ne prija. Ce bi tem marljivim ljudem nudili večjo strokovno izobrazbo bi prav gotovo poskrbeli za nasaditev trt boljše vrste. Na ta način bi se tudi vinski dohodek lahko znatno dvignil. Stare naplavine na polju V dolini med Terom in Njivicami je precej ravnega sveta. Vendar je ta površina vsa pokrita s kamenjem, med katerim le s težavo raste nekaj vrbovja. Vsa ta ravnina je po večini nerodovitna. Nekoč pa ni bilo tako, ampak se je tukaj razprostiralo plodno polje, ki pa ga je pred 96 leti Ter, ko je prestopil bregove uničil g svojo naplavino. Takrat j je bila tu še Avstrija. Čeprav je od tiste poplave minilo že 96 let, ni bilo še ničesar storjenega, da bi to polje zopet zboljšali. Pogozdili je treba gore Gore, ki'zapirajo gornji tok Tera so popolnoma gole. To brezvestno in popolno uničenje gozdov, ki so se nekdaj tod razprostirali, je bilo še delo Beneške republike. Precej časa sq ta gorska pobočja nudila dovolj krme, ki so jo vozili v dolino na «sulah». Tc sta bili dve veji, ki so ju položili na tla vzporedno in na katere so naložili seno. Tako so • služile kot nekakšne sani, ki ju je vlekel človek po bregu navzdol. Kadar je bil tovor večji, sta morala biti seveda v dveh. Zaradi stalnega izkoriščanja se je zemlja izčrpala in sedaj je trava vedno slabša. Zato bi bilo nujno, da se ta pobočja zopet pogozdijo. S tem bi tudi preprečili, da bi voda £e nadalje odplavljala zemljo v dolino. Na splošno je torej ljudstvo v gornji Terski dolini revno, ker živi samo od pridelka svoje zemlje in od sezonskega dela v drugih deželah, kjer si pomagajo z vsemi mogočimi deli. Cesto se zgodi, da je nekdo v nekaj mesecih zidar, kamnosek in se pozneje spremeni v gozdarja ali najde delo pri žični železnici. Zaradi dežnika sta si prijatelja skočila v lase Zaspano ozračje je nekoliko razgibala razprava, na kateri bi morali postopati proti 26-letnemu Prinčiču Virgiliju iz Ul. N. Sauro 18. Sodnim oblastem ga je prijavil zdravnik Mino Bolognesi zaradi žalitev in groženj. Pred časom je Prinčič posodil Bolognesiju, s katerim je bil v dobrih prijateljskih odnosih, dežnik, ki mu ga Bologr.esi ni več vrnil. Zaradi tega sta si skočila prijatelja v lase. Prinčič je trdil, da mu ga ni vrnil, medtem ko ni bil Bolognesi o tem ravno najbolj prepričan. Prinčič je zahteval nov dežnik, ki mu ga je Bologr.esi tudi kupil. Ker pa ni bil svilen, se je Prinčič še bolj razburil in ga zaradi tega nekega večera, ko se je z njim srečal pred kavarno Verdi, nesramno opsoval. Poleg tega mu je na račun dežnika še večkrat pisal iz Modene in mu v pismu grozil z neusmiljenim maščevanjem. Tako ravnanje se je zdelo Bolognesi neupravičeno, tembolj, ker mu je nato vrnil nov svilen dežnik. K0 je prejel nato še eno grozilno pismo, se je naveličal in se obrnil na sodne oblasti. Potem ko sta včeraj pred sodnikom dr. Luridia-nom povedala vsak svoje in so prvega kot drugega podprle številne priče, je zagovornik prizadete stranke sodniku predlagal, naj razpravo odgodi, ker se baje bivša prijatelja nameravata poravnati brez sodnije. Tom goril in uiflemsHi pohraiinl je treba priznati pravico do fondov iz desetletnega investicijskega načrta za mrtva področja Italijanski vladi je bila predložena interpelacija, v kateri poslanec zahteva, da se mu v zvezi z izjavami italijanskega ministrskega predsednika o mrtvih področjih pojasni, če bedo tudj videmskj in goriški pokrajini dodelili na osnovi priznanja z dne 10 avgus'a 1950 denar iz desetletnega investicijskega načrta za srednjo in severno Italijo. Za desetletni investicijski načrt je predvideno okoli 1.200 milijard, od katerih odpade 1000 milijard r.'a južno Italijo, preostali denar pa za srednjo in severno Italijo. Na osnovi priznanja s strani vlade je bila tudi gori-ška pokrajina proglašena za mrtvo področje in ji zaradi tega po vseh predpisih omenjene investicije pripadajo. Omenjeni poslanec je v svoji interpelaciji izjavil, da je v Furlaniji že precej zadrug, ki so napravile obsežne načrte za popolno preureditev furlanskega gospodarstva Uredili bodo poljedelstvo, industrijo in trgovino, da ne bodo vzhodni predeli dežele kraj nesreče in pomanjkanja. Ob zaključku interpelant pravi, da bi za uresničitev omenjenega načrta bilo dejansko potrebnih deset let. V tem času pa bi morale vladne oblasti z okoli dvema milijardama letno j podpirati vse iniciative prebivalstva in raznih konzorcijev. Naravno je, da bi naporom, ki bi jih pokazala vlada, sledili tudi napori prebivalstva, da bi se gospodarstvo naših krajev izboljšalo. Narobe svet Pred dnevi smo v našem listu pisali, da imamo Slovenci popolno pravico zahtevati, da oblasti imenujejo v Gorici nekatere ulice tudi po znanih Slovencih, ki so živeli v preteklosti, oziroma še živijo in ki so v življenju našega mesta predstavljali važno vlogo. Ob tej priliki smo navedli tudi nekatera imena, in sicer «gori-škega slavčka« Simona Gregorčiča, Andreja Winklerja, politika iz prejšnjega stoletja, go-riškega nadškofa Sedeja in pisatelja Franca Bevka. Kot v posmeh tej naši zahtevi pa smo v včerajšnjih listih brali vest, da skupina občinskih svetovalcev zahteva imenovanje neke goriške ulice v spomin bratov Colinelli. V ilustracijo te zahteve naj povemo, da sta bila oba brata vneta borca propadlega režima in da je eden izmed njiju «slavno in junaško končal v Rusiji pri izvrševanju svoje dolžnosti* . Povemo naj da nas tako rav- nanje ne preseneča, ker ni to prvi primer, da sedanje oblasti poklanjajo odlikovanja tistim, ki so padli pri izvrševanju povelj o ubijanju mirnega prebivalstva. Pač pa bomo še enkrat ugotovili, da je dandanes bolj v časti, če je nekdo bil borec za fašizem,, kot pa če se je boril proti njemu in zmagal. Pri nas na Goriškem pa je to še celo v časti, kajti spomin na pretekle čase je potreben, da je borba proti Slovencem bolj zagrizena in zato uspešnejša. Iz vsega sledi: če protifašistični borci ne zaslužijo, da bi se jih spomnili s tem, da bi vsaj eno goriško ulico posvetili njihovemu imenu, potem je toliko bolj jpsno, da se bodo italijanski oblastniki do kraja u-pirali imenovanju vsaj nekaterih goriških ulic z imeni zaslužnih slovenskih mož. Vozni red nagoriškem kolodvoru ODHODI Proti Trstu: 6.23, 7.25, 8.39, 10.20, 13.32, 15.52, 16.40, 19.30, 22,32, 23.30. Proti Vidmu: 5.07 (brzovlak za Benetke), 5.45, 6.37, 8.11, 10.58, 13.48, 17.26, 18.54, 20..05, 22.50. PRIHODI Iz Trsta: 5.43, 6.36, 8.08, 8.25, 10.56, 13.46, 17.24, 18.49, 20.03, 22.46. Iz Vidma: 5.01, 6.19, 7.23, 8.37, 10.16, 13.29, 15.49, 19.28, 22.31, 23.29. Izpred sodisča Grobo so|er;evo ravnanje Lanskega avgusta se je z dela vračal po Korzu Verdi na svojem kolesu Bassi Nikolaj. Ko je prišel na križišče z Ul. Diaz, mu je prometni policist zaprl pot. Ker je Comelli imel zlomljeno nogo in ni mogel stopiti s kolesa, se je v pričakovanju, da bo lahko nadaljeval pot, pomaknil k avtobusni postaji in se tam, še vedno sedeč na kolesu, z zdravo nogo prislonil na pločnik. V tistem trenutku je privozil avtobus in se ustavil. Zaradi Bassijeve prisotnosti ni mogel avtobus pristati tik pri pločniku in šofer, 56-letni Comelli Peter iz Ul. Colombo 6, je jezno odprl vrata m Basija grobo opsoval. Ker se Bassi le ni zganil z svo. jega mesta je šofer še nekaj krat odprl ir.' zaprl avtobusna vrata, tako da so tolkla v Bas-sija. Tako vedenje šoferja je Bassija iznenadilo in s kolesom mu je sledil do južnega kolodvora. Cim se je avtobus u-stavil, se mu je približal in ga vprašal, zakaj se je tako vedel. Toda Comelli ga ni maral poslušati in ga ponovno opsoval ter oklofutal. V trenutku jeze ga je Bassi prijavil sodnim oblastem. Na včerajšnji razpravi pa je proti njemu u-maknil tožbo. Tako se je grobi šofer rešil kazni. Ni zakrivil nesreče Zaradi telesnih poškodb, ki jih je s kamionom prizadel Braidotu Karlu, je nato sedel na zatožno klop 36-letni šofer Toniolo Guerrino iz Vidma. Lanskega septembra je namreč s praznim kamionom videmske avtoprevozne tvrdke Zorzi vozil po Korzu proti Vidmu. V višini kina Verdi mu | je kamion iz neznanih razlogov na mokri cesti zaneslo na levo stran. Tu je s zadnjim de. lom trčil v Braidota, ki je S kolesom v roki hotel čez cesto. Braidotu je pri tem prizadejal telesno poškodbo in se je ta moral zdraviti 8 dni. Krivdo je prometna policija pripisala Toniolu in ga prijavila sodnim oblastem. Na kazenski sodniji so ga obtožba oprostili. Dva kršitelja zakona Ker sta v svojih lokalih brez policijskega dovoljenja prodajala žgane alkoholne pijače sta morala nato pred sodnika gostilničarja 59-letni Furlan Alojz iz Rojc in 29-letni Bregant Carmelo iz Ločnika. Prvega so obsodili na plačila 6000, drugega pa 4000 lir globe. Izpraznili so kurnik Preteklo noč so se spretni tatovi vtihotapili v kurnik gospodinje Stavro Roze iz Koprive in poplenili kar dvainštirideset dobro rejenih kokoši. Ko je zjutraj Stavro pripravila krmo za številno kurja družino, je z grozo opazila, da je kurnik prazen, V osuplosti je spustila košaro sredi dvorišča in stekla na orožniško postajo. Kokoši so bile vredne okrog 45 tisoč lir. KINO VERDI, 17: «S teboj na otoku*, E. Williams. VITTORIA, 16.30: «La malque-i rida», D. del Rio in P. Ar-mandarez. CENTRALE, 17: «Zgodba « izgubljeni ženski*, D. del Rio. MODERNO, 17: «Momar Hansa; M. Montez. Z MLADINSKE Mladina naj poveča svojo aktivnost !>*:SvV"b: doline. Ta na anja zahteva več a biti na po- »C Nhstitj 1^'.._S;P°mladi j.e brij ^ *“ * N« S? suh ; travr>>ke in od-n Shij les. Potem ko: 'snja to* zitosiu v Jes< p? t “ hfbt'h gnoj. rtai; Postani -rava s sečnjo 'oliko ri ,V' nasadi niso >ii tL "hodW' ker pod sri-lrt-aj, , 0 ne raste. V? min * 11 pridelek ko-vendar je bil ^ Po 100 lir za •iJliiin V preteklem letu je mladina koprskega okraja častno izvršila svoje naloge in s konkretnim delom pokazala, da je v prvih vrstah borcev za izgradnje socializma y našem okrožju. Uspehi, ki jih je mladina dosegla, so veliki, vendar je konferenca pokazala, da je volja in delovni polet mladine vse večji, zato si jg v letošnjem letu zadala š£ večje obveze. Letos bo treba posvetiti precej pažnje političnoideološke-mu delu med najširšimi mladinskimi vrstami Ustvariti bo treba ponosno zavest graditeljev socializma v duhu bratstva in enotnosti z drugimi narodi, proti vsaki agresivni politiki imperialistov. Zato bo mladina morala letos več študirati, da si razširi svoje obzorje in politično razgledanost. Druga važna naloga je, da se mladinski aktivi organizacijsko utrdijo in se v njih ustvari zavestna disciplina, paziti bo treba, da bodo pri izvrševanju konkretnih nalog udeleženi vsi člani aktiva, ki se morajo vsaj enkrat na mesec sestati. Skrbeti je treba, da bodo člani mladinske organizacije redno plačevali mesečno članarino. Vse tiste mladince in mladinke, ki so še zunaj organizacije, a imajo vso pravico postati njeni člani, je tieba pritegniti in na ta način ZAM razširiti. Razkrinkati je treba vse sovražnike mladine, izgnati agente CLN in kominformistov. Pri delu je treba izkoristiti tiste oblike d-l3- za katere kaže mladina zanimanje. Upoštevati je treba predloge in jih seveda potem tudi izvesti. Fiz-kulturo bo treba razviti do skrajnosti, tako da bo šport v našem okraju zares ljudski. Z geslom: Sleherni mladinec naj bo telovadec! bo treba takoj pričeti z. vajami za tradicionalni prvomajski telovadni nastop. V Ljudsko tehniko bo treba vključiti čim več mladine in ustanoviti nove klube na deželi, v mestih in na delovnih področjih. Marsikje je še organizacija Ljudske tehnike nepoznana, zato bo treba storiti vse, da postane množična. Več poudarka bo treba dati kultur- nemu delu. kar bomo dosegli s tem, da bomo vsakega člana ZAM vključili v slovanska prosvetna društva alj pa y italijanski kulturni krožek. Zanemariti ne smemo izobraževalnih tečajev, če je še kdo analfabet, ga je treba vključiti v tečaj. S prirejanjem izletov, ekskurzij, ustanavljanjem Rdečih kotičkov, itd. je treba skrbeti za zabavo mladine. Veq pažnje bo morala ZAM posvetiti mladinski organizaciji na šolah, kjer je še danes več pomanjkljivosti. Gledati bo treba, da bomo iz dijakov vzgojili intelektualce, ki bodo delali za koristi ljudstva. V italijanskih šolah, kjer še ne obstajajo mladinski aktivi, bo treba te ustanoviti in razkrinkati provokatorske elemente, ki se nočejo sprijazniti z da-našhjo stvarnostjo. Ciraiprej bo treba sklicati posvetovanje vseh šolskih mladinskih odborov. V svojo problematiko bo morala mladina vključiti razširitev in ustanavljanje kmečkih delovnih zadrug. V okviru že obstoječih bo treba organizirati mladinske produktivne brigade jn uvesti več študijskih sestankov. Da bo gospodarski plan za leto 1951, izpolnjen, je potrebno, da seznanimo mladino z vsebino gospodarskega načrta in na podlagi tega mobiliziramo mladino pri vseh akcijah, ki stremijo za izpolnitvijo plana. Do 1. aprila t. 1. bo treba sestavitj mladinsko delovno brigado, ki bo odšla na gradnjo mladinske proge Doboj-Banjaluka. Zaradi tega je treba mladini pojasniti pomen dela na mladinski progi, vršiti propagando in pričeti takoj z vpisovanjem mladine, ki bi se v brigado prijavila. Okrajni odbor ZAM bo moral mladinskim aktivom nuditi vso pomoč, posebno sedaj, ko bodo na podlagi sklepov konference napravili konkretne plane za delo mladinske organizacije, ki bo morala dati prve uspehe že v trimesečnem tekmovanju, v počastitev 10. obletnice OF in 1. maja. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Ul. Cesare Battisti 2 - lelefon 70 Na pobudo okrajnega odbora SIAU bo od 25. februarje db 4. marca teder. pogozdovanja. Po-gozdovatae akcije bodo na območjih KLO v Ankaranu, na Škofijah, v Šmarjah, na Tinjanu, v Dekanih in še drugod, kjer obstajajo za to odgovarjajoče površine. V načrtu je posaditev 200.000 sadik belega ir. črnega bora. V ta namen bodo sestavljene po vaseh frontne pogozdovali^ brigade. 2e ob prvi gospodarski razstavi je bilo ugotovljeno na kmetijskih konferencah, da imamo v Istri približno 15.000 ha izčrpanih in nizkih gozdov. Te gozdove, je bilo takrat rečeno, moramo ohraniti in izboljšati, na drugi strani pa moramo načrtno pristopiti k pogozdovanju goličav in tistih predelov, kj niso več uporabni za druge kulture. Pri tem naj bi nag vodilo geslo «Gozd naj bo žaščit-nik našega kmetijstva*. Vedeti moramo, da z gozdom zaščitimo zemljo pred izpiranjem, na drugi stran; pa s pogozditvijo večjih površin vplivamo na podnebne razmere. Škodljivi vpliv suše, ki nam skoro vsako leto povzroča veliko škodo, se da zelo ublažiti prav s pogozdovanjem. Kmet ne sme videti v gozdu sovražnika, ki mu jemlje zemljo, temveč svojega zaveznika v borbi proti sovražniku njegovih pridelkov - suši. Gozd ugodno vpliva na izboljšanje podnebja in v prvi vrsti padavin. Tam, kjer so veliki gozdovi, je več dežja kot v krajih kjer so gozdovi posekani in uničeni. Pri vseh KLO, kjer bo pogoz. dovanje, naj gozdarski referenti takoj začnejo delo z ljudstvom. Teden pogozdovanja mora uspeti prav tako. kot so uspela pogozdovanja v lanskem in predlanskem letu. Ne smemo misliti, da bodo naši prihodnji gozdovi, ki jim bomo v tem tednu položilj temelje, zrasli čez noč. Sedaj bom0 šele začeli z delom, da nam bodo bodo- ča pokolenja hvaležna, ker bodo manj občutila vse škodljive vplive suše. Puče Varban in Jencarlič sta se vendar sprijaznila Na nedavnem zboru volivcev smo razpravljali o bivših občinskih zemljiščih, ki so bila razdeljena med posamezne kmete. Površina teh zemljišč je še precejšnja, sa-j se na pod c č-ju našega KLO raztezajo kar na treh mestih: v ((Briču*. r:a «Reteh» in v «Pihavcu». Po do. mače pravimo tem zemljiščem «komenela». To pa zaradi tega, ker so bila za časa Italije last «Co-muna* - občine. Kakor so nam pripovedovali naši dedi, so bili na teh zemljiščih nekdaj veliki gozdovi, ki jih ni nihče sekal, dokler jih ni dala občina v zakup. Ko pa so posamezni kmetje prevzeli večje ali manjše ((štrike*, je gozd začel propadati. Namesto Velikih hrastovih dreves raste zdaj gosta robida in grmičevje. Na «Re-teh», ki obsegajo okoli 20 ha zemlje, dobi človek vtis, da je v puščavi. Ker je bil pretežni del tega zemljišča razdeljen med številne kmete, zlasti pa med privatne, se nikdar nismo mogli sporazumeti, da bi zemljo preorali. Vzroki so bili različni: eni niso imeli sredstev in možnosti, drugim pa ni bilo po volji, da bj se zemljo preoralo. Na zboru volivcev, kjer je večina podprla predlog, da bi se vemljišče upravljalo pod neposrednim vodstvom KLO in ki bi ga bil ta pripravljen preorati, dalo v zakup posameznikom ali zadrugi, je prišlo dona-sprotij. Kmeta Varban z Bre-čov in Jencarlič s Puč sta bila proti temu, da bi «komenelo» upravljal KLO. Ker je pa velika večina volivcev soglašala s prejšnjim predlogom, je KLO izdal odlok, da pride zemljišče pod njegovo upravo. Varban jn Jencarlič se po izdanem odloku nista mogla sprijazniti z dejstvom. Začela sta celo zbirati podpise, vendar nista dosegla ničesar, kajti večina je odlok že odobrila. Toda vsega tega nista počenjala iz nerazumevanja, temveč ker sta starokopitna in nasprotna vsemu, kar je napredno. Zaradi tega sta nasprotovala tudj v tem primeru, čeprav sta vedela, da bi del tega zemljišča lahko dobila sama v najem in na njem pridelala več krompirja, kakor na celem njunem posestvu skupaj. No, pa sta se vendarle sprijaznila. Tudi onadva prihajata vsak dan na delo, da bi skupno z ostalimi vaščani dala svoj delež pri oranju tega zemljišča, na katerem bodo že drugo leto, če bo dobra letina pridelali več krompirja, kakor doslej na vsem področju našega KLO VASCAN Pogozdovanje v bujskem okraju V bujskem okraju so preteklo leto pogozdili mnogo goličav z borovimi sadikami. Lan. skoletni plan pogozdovanja so celo presegli z nekaj tisoč sadik. Pred dnevi so v okraju posadili nadaljnjih 50.000 boro. vih sadik, V Kanegri je delalo v nedeljo 53 prostovoljcev pri izkop:,, vanju jam za pogozdovanje. Udarniškega dela za pogozdovanje so se udeležili tudi fron-tovci iz Momjana in Buj. IZGUBLJENE OSEBNE IZKAZNICE Ida Fakin iz Petrovije št. 93 je pred meseci izgubila osebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno. * tf Etko Turk od Sv. Antona št. 86 je pred dnevi izgubil svojo osebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno. *c * * Rozalija Škerl iz Kolombara-Tir:jan ie pred meseci izgubila osebno izkaznico. S tem jo raz. glaša za neveljavno. rskenmi tekmujejo za počastitev 10-letnice OF Dne 16. t. m. so dijaki Pomorskega tehnikuma v Piranu na sestanku ZAM soglasno sprejeli načrt organizacijskega odbora za tromesečno tekmovanje v počastitev 10. obletnice OF. Mladir.ci Pomorskega tehnikuma so sklenili, da bodo tekmovali prvenstveno v učnem uspehu in disciplini, medtem ko se bodo udeležili tekmovanja tudi v kulturnem, političnem, fizkulturnem jr: ideološkem delu. Skupno s tov. profesorji imajo v načrtu napraviti v tem tromesečju 3 izlete in sicer v Izolo, Sečjole in Škofije, kjer bodo nastopili tudi s kratkim kulturnim programom. Njihov pevski zbor ima v načrtu nastop v koprskem radiu in sodelovanje na vseh proslavah, ki bodo v Piranu. Dijaki so sklenili, da bodo sodelovali tudi na vseh prostovoljnih delovnih akcijah, ki bodo organizirane v piranski okolici. Na tem sestanku so izvolili dijaki tudi novega predsednika svoje organizacije ZAM na šoli Janka Križmana, in s tem dali lazrešnico dosedanjemu predsedniku tovarišu Zadnikarju Juliju. Tovarišu Zadnikarju se je dala razrešnica zato, ker je bil preveč obremenjen z delom zaradi funkcije, ki jo vrši v mestni organizaciji ZAM Pirana. Novi predsednik tov. Križman je obljubil, da bo napravil vse, da bo mladina izvršila vse zadane naloge in obveze, ki jo še čakajo v tem šolskem letu. Vsi mladinci Pomorskega tehnikuma v Piranu imajo trdno voljo, da si ponovno zasluženo prisvoje prehodno zastavico, katere lastniki so bili do sedaj vedno samo oni. V. P. Illl m Kot po drugih vaseh bomo tudi v naši vasi tekmovali v počastitev 10. obletnice OF. Napravili smo tekmovalni načrt, ki obsega med drugim naslednje: Pri zadružnem domu bomo sezidal; 125 kub. m zidu, pokrili bomo 465 kvadr. m. površine gospodarskega poslopja. V poslopju samem pa dokončali dva prostora za urade kmečke-na-bavno-prodajme zadruge. V dvorani sami bomo izgotovili 240 kvadr, m stropa, postavili 88 kvadr. m. odra, v dvorani popolnoma dokončali prostor za knjižnico, kjer bomo napravili 4 okna in dokončno obmetali 80 kvadr. metrov zidu in ga še prebelili. Na zadružni ekonomiji kme-tijske-nabavno-prodajne zadruge fconio posejali 9000 kvadr. m. ječmena, 3000 kvadr. m. s koruzo in 2000 kvadr. m. s krompirjem. Dokomčn0 bomo zgradili 5 novih prostorov za prašiče in zredil j m kmete 30 mladih prašičev. Pripravil; bOL mo skladišče in vse potrebno za odkup sadja in drugih kmečkih pridelkov. Na kulturn0 prosvetnem področju bo naša dramska skupina imela tr; nastope v drugih vaseh in enega doma. Dramska skupina bo naštudirala v ta namen novo igro. Reorganizirali bomo pevski zibor ter vključili 10 novih članov. Opremili bomo oder in izdelali kulise ter pripravili eno fotografsko razstavo. Naše lutkovno gledališče pa bo priredilo 5 gostovanj. Na kmetijskem področju bomo zorali jn posejali 95% za to določenega zemljišča Posadili bomo še 100 oljkovih, 3000 vinskih in 1000 raznih drugih sadik. Sindikalna podružnica bo poleg nabave nove sindikalne zastave pripravila volitve novega odbora, napravila načrt letnih dopustov delavcev in nameščencev in prispevala 7000 din v denarju in. delmo v delu za zadružni dom. Naša mladina bo za prvomajski nastop dala 25 članov. 3 mladince borpo poslal; na tečaj za vaditelje, 10 mladincev pa se bo vpisalo v strelsko društvo. Uredili bomo sedež SIAU, postavili projekcijski aparat, da bo znova začel delovati kot lansko leto. Z zbora volivcev v Semedeli Pred dnevi smo v Semedeli imeli zbor volivcev, katerega ce je udeležilo precejšnje število volivnih upravičencev. Tajnik KLQ je podal izčrpno poročilo, nakar se je razvila živahna diskusija, iz katere je bilo razvidno, da se volivci premalo zanimajo za delovanje ljudskega odbora, kar je predstavnik OF pravilno poudaril. V glavnem pa je bilo govora o potrebah našega kmetijstva. Ko bi se volivci bolj zanimali za delo KLO ter redno prihajali na njegove sestanke, kakor tudi na sestanke zadruge in OF. tedaj se r.e bi zgodilo, da -bj mnogi kmetovalci, ki so o-stali brez gnojil, zvračali krivdo na ljudsko oblast, temveč bi se o teh stvareh na sestankih pomenili in ugotovili vzroke. Tudi se nj bi zgodilo, da bi ostali brez kolov za trte, kajti prav lahko bi na sestankih opozorili odgovorne činitelje r.a svoje potrebe. Zandifcmost je zlo, ki s« včasih drago plača. Na zboru volivcev pa ni bilo videti nobenega delavca, niti u-radnika. Človek je dobil vtis, da se ti dve kategoriji volivcev v Semedeli sploh ne zanimata za dejo KLO, čeprav je mnogo problemov, ki se tičejo tudi r.jih. Zadnjj zbor je pokazal, da je to gamo njim v škodo. Tudi intelektualcem ne bi škodilo, če bi s svojo navzočnostjo in posegom v diskusijo pokazali zanimanje in svoje izkušnje za skupn0 korist! s. C. „„„„„„„ | &U.9Sl.Kt Hčidf 1 udfdfea \jWf d duetov* PSOV. DB. »'KAN BRADA* « le 110 'h obrnil smehljal, toda nenadoma se mu je čelo 6rikra? se Je na stotnika Wenzla: «Cudim se, da ni Prišel ^ Lukas Izogiblje; odkar se je pripeljal, se .^esipi ijtla nas.» 1(13o ?ripeliai, žp’* se posmehnil stotnik Sagner, «komaj b Je srerafv „|S® te zaljubil v gospo Inženirja Schretterja, >vnik ^ dališfu.j >llc sLV kadetme;'P° p°Sledal predse: Baje zna peti kuplete?« aic'ai u er’ *in ^ te zabaval s kupletl,« je odgovoril stot- *k'aj nr1' « 103 163 981 Kitajska „ . B — — — Egipt . i • i 1.632 1.280 20.793 Francija . . . . 14.640 38 129 Velika Britanija 862 1.934 8.066 Grčija . . . . 1.701 3.504 5.908 Italija . . , . I 710 313 305 Jugoslavija , a 61 527 5 Indija . . s « 1 805 454 3.093 Malta . . . . • 1 1 277 Maroko (fr.) s B 680 1.178 6 Maroko (šp.) . 3.677 — 12 Južne dežele . 9 7.095 3.713 66 ZDA .... . 63.200 119.666 14.772 Sirija - Izrael 9 1.733 1.522 11.926 Španija . . i ■ — — 230 Tunis . . j , 4 3.929 — 1.504 Turčija . . j 9 3.846 12.078 5.751 Ostale države . 4 1.055 1.814 SKUPAJ . . . 118.431 155.308 82.750 1950 1951 -jjj 425 20.796 > ■- 72.949 1»„ 44.510 107.436 # 44.935 201.181 2 J.I3« 3« e* D j 42» 8ll KOTIČEK NAŠIH KMETOVALCEV Semenski krompir iz Sloveniji najprimernejši za našo con0 1700 ■Vot, neovrgljiv dokaz, da so se pri nas leta 1700 že množično vozili po zraku s helikopterji izvirno ruske konstrukcije!« Važnost pridelovanja za kmetijsko gospodarstvo je tudi na angloameriškem področju Tržaškega ozemlja razvidna že iz uradnih statističnih podatkov o kmetijskih pridelkih na tem področju ali v coni A. Iz teh podatkov sledi, da je znašal pridelek te gomoljnlce leta 1949 nič manj kot 64.615 metrskih stotov a-i kvintalov. Vsako leto zasadijo krompir v tej coni na približno 780 ha zemljišča. Ni je kmečke družine na tem ozemlju, ki bi ne zasadila in če j« količkaj dobra letina, tudi pridelala krompirja vsaj za svojo domačo u-porabo. Saj pride v kmečki kuhinji tudi pri nas krompir vsaj enkrat na dan na mizo, pripravljen na en ali drugi način. Tudi za našega kmetovalca predstavlja ta podzemnica, kakor na splošno po vsej Srednji in Severni Evropi njegov vsakdanji kruh. Mnogo krompirja porabijo nadalje naši kmetovalci za živinsko krmo, posebno za pitanje prašičev. Kako velike važnosti je pridelovanje krompirja za tukajšnje kmetovalce, je razvidno že iz dejstva, da cenijo kmetje med seboj gospodarsko moč kmeta tudi na podlagi količine pridelanega krompirja poleg števila glav živine v | hlevu, ali poleg količine pridelanega vina. KAKOVOST SEMENSKEGA KROMPIRJA Pridelek podzemnice ali krompirja je v prvi vrsti od-i visen od kakovosti semena te j gomoljnice. Tudi kadar sadimo ) krompir v zelo rodovitno in dobro pognojeno zemljo ter po. j teka vreme spomladi in poleti I zelo ugodno za gojitev istega, I ne bo pridelek dober in obilen, | če nismo vsadili dobrega, okoliščinam odgovarjajočega semena. Dober semenski krompir mora odgovarjati sledečim lastnostim; 1. Gomolji morajo biti zdravi, odbrani po velikosti in iste vrste ali sorte. 2. Vrsta krompirja mora odgovarjati domačim talnim in podnebnim razmeram. 3. Izvor semenskega krompirja mora biti prikladen domačim razmeram in poznan na podlagi dolgoletnih praktičnih izkušenj. Ugotovitev glede zdravja in velikosti gomoljev, ki so name. njeni za seme, oziroma za sajenje ni na splošno težka. Te lastnosti moremo določiti s prostim očesom in s pomočjo rezila. Obliko gomoljev in očes ali poganjkov na njih ter barvo in gladkost ali raskavost o-lupka razločujemo skoraj na prvi pogled. Ako gomolje prerežemo podolgem ali počez z razmeroma ostrim rezilom, o-pazimo takoj barvo njihovega mesa in če je isto zdravo in čisto brez posebnih madežev. Rjavi in temni madeži po krompirjevem mesu in tudi že po samem olupku so sumljivi in krompirja s takimi madeži raje ne sadimo. Gomolji, ki so različne oblike, ali P3 imajo meso različne barve pripadajo različnim vrstam. Isto velja po večini tudi za barvo olupka, krompir mešanih vrst ali sort ni goderj za seme, ker imajo razne vrste tudi različen način rasti in razvoja. NAJBOLJŠE VRSTE KROMPIRJA Vrste ali sorte krompirja, ki najbolj odgovarjajo tukajšnjim talnim in podnebnim razmeram so v glavnem tri: 1) Albona, ki je zelo zgodnja in najboljše uspevajoča vrsta na ilovnati in peščeni zemlji našega nabrežja; 2) Rani Rožnik, ki odgovarja najbolj rdeči, krašiki zemlji tržaške okolice; 3) O-naida ali Kamnik (ponekod ga imenujejo tudi «beli ida») je polupozna vrsta in vsled tega je bolj primerna le za višje lege na Krasu in za ravnine, kjer poleti ne pritisne navadno huda suša. Na tukajšnjem področju, oziroma na Primorskem sta se obnesli razmeroma dobro tudii ||| pilg e L - 'C ;žv ’!-iW ■ dve holandski sorti krompirja (Eerstelnigens in «Bintje» ter nemška vrsta z imenom «Boh-mov» najbolj rani rumeni krompir. Ta vrsta daje okrogle gomolje in jo Italijani vsled tega nazivajo «patata tonda gialla di Berlino«, dočim sta obe o-menjeni holandski vrsti podol-gaste oblike in tudi rumenega mesa, «Boehmov rumeni« krompir je sicer poznejši kot Albona in Eerstelniger.*, je pa zato bolj rodoviten in se tako hitro ne izrodi ali degenerira kot ostale vrste. Sicer pa cenijo domače gospodinje in sploh tržaški trg le belomesnate vrste krompirja, h katerim spadajo vse tri žle navedene domače Plitek zaboj odbranega semenskega kromP vrste: Albona, rar11 Oneida. KROMPIR iZ DRŽAV PRI pirja je treba upo p l dejstvo, da