Leto XXI., št. 291 Ljubliana, četrtek 12. decembra 1940 Cena t Din Opruvmatvo ujuoijana, ttnatljeva 6 — reiefoo Stev 3122, 3123, 3124, S125. 412«. tnseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgov. uL — Tel 3492 tn 3382 Podi užnica Maribor: Grajalo trg •L I — Telefon 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2 Telefon St 190. Rakuni pn pošt ček. zavodih: Ljubliana St 17 749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za Inozemstvo 50 din Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123, 3124. 3125. 3126; Maribor, Grajski trg St 7. telet od St 2455, Celje. Strossmayerjeva ulica štev L telefon St 65 Rokopisi se oe vračalo Siam in Indokina Beograd, 11. decembra. AA. Madžarski zunnaji minister grof Istvan Csaky in grofica Csaky sta se davi ob 9. pripeljala v Beograd. Prihod vlaka na postajo je pozdravilo sviranje madžarske nacionalne himne. Svi-rala jo je godba drugega pehotnega polka. Na peronu je stala v vrsti častna četa z zastavo. Pri izstopu iz "vagona je madžarskega zunanjega ministra grofa Csakvja in grofico pozdravil zunanji minister Cin-car - Markovič, njegova gospa je pa grofici Csaky,jevi izročila lep šopek cvetlic. Ko sta se grof Csaky in Cincar - Markovič prisrčno rokovala, sta v spremstvu poveljnika Beograda, armadnega generala Milo-rada Petroviča obhodila častno četo. Ta čas je godba svirala himni obeh držav. Zunanji minister Cincar - Markovič je v spremstvu madžarskega beograjskega poslanika tarona Bakacs - Becsenyja in ju-goslovenskega peštanskega poslanika Sve-tozarja Rašica krenil s svojim gostom v dvorno čakalnico, kjer se je vršilo predstavljanje osebnosti, ki so prišle pozdravit madžarskega zunanjega ministra. Tu so bili nemški poslanik Viktor v. Heeren v družbi poslaniških svetnikov dr. Pert -Peineja in Lurtza ter letalskega atašeja majorja Kreita, italijanski poslanik Fran-cesco Mamelli s I. podtajnikom Gastonom Guidottijem in vojaškim odposlancem polkovnikom Bonfantijem, dr. C;eker. slovaški odpravnik, madžarski vojaški odposlanec polkovnik vitez Vasvary in osebje madžarskega poslaništva. Navzočni so bili nadalje višji uradniki zunanjega ministrstva: pomočnik Miloje Smiljanič, pomočnik Milivoj Pilja. pomočnik dr. Jukič. načelnik političnega oddelka Radovan Petrovič, načelnik pravnega oddelka dr. Stoj-kovič, načelnika oddelkov Lazarevič in Jo-vanovič ,načelnik tiskovnega oddelka Stefanovič, kabinetni šef Vukašin - Sečerovič, šef protokola Vukovac in njegov pomočnik Matic, beograjski župan Jevrem To-mič, armadni general in poveljnik Beograda Milorad Petrovič, poveljnik dunav-ske divizijske oblasti general Pandurovič, bivši beograjski župan in predsednik ma-džarsko-jugoslovanske lige, bivši minister Vojin Gjuričič. senator in bivši beograjski župan Vlada Ilič, in druge ugledne osebnosti. Na meji je madžarskega zunanjega ministra Csakyja pozdravil v imenu zunanjega ministra Cincar - Markoviča ministrski svetnik dr. Štefan Cirikovič, ki bo ves čas Csakyjevega obiska dodeljen uglednemu madžarskemu gostu. V spremstvu ministra Cskyja so naslednje osebnosti: pooblaščeni minister Jeno de Guczy, načelnik političnega oddelka, pooblaščeni minister Tibor de Bartieldy, načelnik oddelka za mednarodne pogodbe Pal Sebastien, ministrski svetnik in šef oddelka za tisk Ullein Revicky in osebni tajnik marki Hubert PalavicinL Skupaj z grofom Csakyjem se je pripeljala tudi skupina madžarskih časnikarjev, zastopnikov velikih dnevnikov in polurad-ne madžarske brzojavne agencije. Po predstavitvi v dvorni čakalnici sta se grof Csaky in Cincar - Markovič odpeljala z avtomobilom do Teokarevičeve vile, kjer bosta grof in grofica Csaky stanovala za svojega obiska v Beogradu. Železniška postaja je bila bogato okrašena z madžarskimi in jugoslovenskimi zastavami, prav tako pa tudi ulice, po katerih so se vozili ugledni madžarski gosti. Zbrana množica je priredila madžarskim gostom prisrčen sprejem. Prvi razgovori in poseti Takoj po svojem prihodu se je odpeljal grof Csaky na dvor ter se vpisal v dvorne knjige Nj. Vel. kralja Petra in Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. V pisarni kraljevih namestnikov ie oddal svoje posetnice za kraljeva namestnika dr. Peroviča in dr. Stankoviča. Z dvora se je odpeljal grof Csaky v zunanje ministrstvo, kjer ga je že pričakoval zunanji minister dr. Cincar Markovič. V njegovem kabinetu sta imela oba zunanja ministra prve službene razgovore. Po tej konferenci je grof Csaky obiskal najprej predsednika vlade Dragišo Cvet-koviča, s katerim je ostal delj časa v prisrčnem razgovoru, nakar je obiskal tudi podpredsednika vlade dr. Mačka. l Avdienca pri knezu namestniku Točno ob 12. je sprejel grofa Csakyja v avdienco Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Istočasno je Nj. Vis. kneginja Olga sprejela soprogo madžarskega zunanjega ministra. Ob 13. je priredil zunanji minister dr. Cincar Markovič v prostorih zunanjega ministrstva kosilo na čast grofa Csakyja. Popoldne so zunanji minister dr. Cincar Markovič, predsednik vlade Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček vrnili madžarskemu zunanjemu ministru obisk v vili Teokarovič. Ob 18. sta se grof Csaky in dr. Cincar Markovič sestala v zunanjem ministrstvu k drugemu službenemu razgovoru. Zvečer je priredil Nj. Vis. knez namestnik Pavle v Belem dvoru večerjo na časi madžarskim gostom. Večerji so prisostvovali tudi člani vlade ter madžarski poslanik. Jutri dopoldne bo grof Csaky položil venec na grob Neznanega junaka na Avali, opoldne pa bo priredil njemu na čast madžarski poslanik svečano kosilo. Popoldne bo madžarsko-jugoslovenska liga priredila sprejem. Ob 18. bosta grof Csaky in dr Cincar Markovič po končanih razgovorih sprejela novinarje, jim objavila uradni komunike o razgovorih, ter podala izjave. Zvečer bo priredil zunanji minister dr. Cincar Markovič v Gardijskem domu svečano večerjo, na kateri bosta grof Csaky in dr. Cincar Markovič izmenjala zdravice in pojasnila uspeh in pomen dvodnevnih razgovorov. Madžarski novinarji, ki so prispeli v spremstvu grofa Csakyja v Beograd, so gostje jugosl. novinarskega udruženja. Predsednik Andra Milosavljevič je priredil danes svečano kosilo ter je pri tej priliki izročil madžarskim novinarjem spominski trak v nacionalnih barvah, ki je bil pred 36 leti ob priliki kronanja kralja Petra I. namenjen madžarskim novinarjem, ki so prisostvovali kronanju, razni dogodki, svetovna vojna in poznejša odtujitev pa so preprečili izročitev tega traku, ki je šele danes dobil svoj pravi namen. Predsednik madžarske novinarske zbornice se je v daljšem govoru zahvalil za to pozornost in poudaril dolžnost tiska in novinarjev, da podpirajo politiko obeh vlad, ki stremita za tem, da ustvarita to, kar je bilo v zgodovini že tolikokrat zabeleženo, namreč trajno prijateljstvo med dvema viteškima narodoma. Naš zunanji minister bd vrnil poset Budimpešta, 11. dec. o. MadžaHki listi poročajo, da bo jugoslovenski minister dr. Cincar Markovič že kmalu prišel v Budimpešto, da povrne obisk grofu Csak.yu. Graf Csaky pojile tudi v Sofijo Sofija, 11. dec. br. (CBS) Tudi tukajšnji politični krogi pripisujejo obisku grofa Csakyja v Beogradu zelo velik diplomatski pomen. Splošno pa ugotavljajo, da spada ta obisk prav za prav v okvir širše pomirjevalne akcije na Balkanu. K tej akciji je treba prišteti pogajanja med Turčijo, Madžarsko, Jugoslavijo in Bolgarijo. Zvedelo se je, da bo grof Csaky v kratkem obiskal tudi Sofijo, kjer naj bi sklenil z Bolgarijo prav tak prijateljski nenapadal-ni pakt, kakor bo te dni podpisan v Beogradu. Dalje so se v teh krogih razširile vesti, da bo bolgarski zunanji minister Popov v kratkem obiskal Beograd. Kar pa se tiče pogajanj med Turčijo in Bolgarijo, pravijo, da se nanašajo na sporazum, po katerem naj bi se obe državi obvezali, da v odnošajih med seboj ne bosta uporabljali sile, da tujim vojnim si'am ne bosta dopustili prehoda preko svojega ozemlja, in da tudi svojih pomorskih oporišč ne bosta odstopili kaki tretji sili v uporabo. Popov v Beograd Beograd, 11. dec. j. (DNB). V vodilnih političnih krogih jugoslovanske prestolnice zatrjujejo, da je treba v kratkem pri- Na angleškem otočju — mir Na London že 36 ur nI padla nobena nemška bomba Večji napad samo na neko mesto v vzhodni Angliji Svečan sprejem grofa CsakyJa Včeraj je imel madžarski zunanji minister svoje prve razgovore z našimi državniki in je bil sprejet tudi od Nj. Vis. kneza namestnika Pavla Alarmantne vesti s siamsko-indoki-neške meje nočejo potihniti. Tako je, da ob njih ni več razvidno, ali se je vojna dejansko že začela, ali pa so vse to vendarle še obmejni incidenti. Oboje je danes nekaj običajnega: vojne se začenjajo brez napovedi, krvavi obmejni incidenti, ki se skoro ne razlikujjo od pravih bitk, pa niso, žal, nič izrednega več. Spopadi na meji med Siamom in francosko Indokino se odigravajo na najmodernejši način: z letalstvom. Nemara je prav to dejstvo posebno značilno, saj se morejo te vrste spopadi najlaže inscenirati, vsekakor pa v najkrajših rokih. Zakaj nehote je treba ob vesteh s siamske meje vzeti v poštev najprej možnost, da so te stvari insce-nirane s prav določnim namenom, seveda s siamske strani, očividno v nameri, da se ž njimi preizkusi učinek. Se pred nedavnim bi si podobnih spopadov sploh nrsliti ne mogli. Siam je ena onih redkih samostojnih držav, k; se je ohranila v Aziji. Obdana pa je od vseh strani od francoskega in britanskega ozemlja. Veliki Britaniji in Franciji je moral zapored prepuščati obmejna ozemlja, nemara bi mu bila evropska soseda vzela še ostala, da ju ni pri tem ovirala medsebojna tekma. Tako se je Siam očuval kot samostojno kraljestvo in se je s ponosom imenoval Thai. t. j. Svobodni, ali Muang Thai — Dežela svobodnih, kar so v zadnjih let^h uvedli po diplomatski poti tudi v mednarodni svet v anglešk; obbki Thai-land. Kljub lepemu imenu bi Siamci že davno ne bili več svobodni, da jih mso obvarovali dogodki v drugih predelih sveta, pa da se spričo medsebojne ri-valnosti niso tako Angleži kakor Francozi zadovoljili z mejnimi »popravami«, ki pa so bile dokaj obsežne. Ne more se niti reči, da bi bile v zadnji dobi vladale napete razmere na siamsk'h mejah. Nasprotno, povsem normalno je bilo tamkaj, saj so se Siamci pač zavedali, da se morajo skromno zadovoljiti z dejstvom samostojnega političnega obstoja. Oba njihova soseda sta razpolagala kot svetovna kolonialna imperija z ogromno silo, ki se Siamu z njo sploh ni bilo mogoče meriti. Francoska katastrofa letošnjo pomlad pa je ob prehodu v poletje postavila Siam v čisto novo situacijo. Signal je dal japonski nastop napram francoski Indokini. V prvi dobi razsula je morala Francija privoliti v porazno koncesijo, da so japonske oborožene sile smele uporabljati mesta, pristanišča, letališča in železnice v Indokini kot oporišča za kontrolo trgovskega prometa in kot izhodišče za nove akcije zoper Kitajsko. To je bilo za Azijce nekaj nezaslišanega in ni čudno, da je tako rekoč čez noč Siamcem zrastel pogum in so se nenadoma pojavili kot zelo neskromen sosed. Zahtevali so od Francije popravo meje ob Mekongu, prav tamkaj, kjer so morali pred okroglo štiridesetimi leti odstopiti obmejno ozemlje. Francija, dasi v veliki stiski, na koncesije ni pristala, marveč je začela zbirati svoje oborožene sile ob siamski meji. Tudi Siamci so se zbrali ob meji in njihove zahteve ridso popustile, a da jim dado poudarka, so se jeli z avioni zaganjati čez mejo. Čigavi motorji so prvi zabr-neli po prepovedani poti preko meje, zunanji svet seveda ni mogel ugotoviti;; važnejše je bilo, da motorji odtlej nočejo več nehati brneti v tem obmejnem ozemlju in spremljajo jih hrupni očitki z obeh strani. Ce pogledamo reakcijo, ki so jo ti dogodki sprožili v mednarodnem svetu, opazimo zainteresiranost predvsem v dveh smereh. Prvič se sprašujejo zunanji opazovalci, kdo stoji za siamsko bo-jevitostjo, kdo jo podpira in hrabri k podjetnosti. In drugič: do česa morejo dovesti obmejni incidenti in ali je pričakovati, da se začne tu prava vojna? V vseh možnih smereh so se že dajali odgovori. Predvsem so v političnem svetu sklepali, da je Japonska tista, ki ščuva v Siamu. Saj so Siamci doslej iskali in našli največ zaslombe v Tokiu, a današnja situacija obeta obema stranema koristi na račun tretjega. Toda nekateri poznavalci vzhodne Azije ugovarjajo takšnemu tolmačenju, češ da bi mogla Japonska sama in neposredno doseči dobiček na račun oslabljene Francije, da ji sedanja konstela-cija ne svetuje skrajnosti itd. Pojavila se je tudi razlaga, da je Anglija ona. ki ščuie v Bangkoku v želji, da naprti vichyiski vladi čim več težav Vendar je večina mnenja, da je treba vzroke za napetost ob siamskih meiah iskati bolj na japonski nego na britanski strani, vsaj glede pobude. Toda zelo krepko se oglaša tudi tretji poskus tolmačenja po katerem naj bi bili Siamci sami odgovorni za svojo politiko, da so se torej sami dokopali do ne morda skromne želje, da bi izkoristili zadrego Francije in ji v kočljivi sedanji situaciji izpulili čim več. po vzorcu drugih modernih mednarodnopolitičnih pridobitnikov. Katera od teh razlag je bliže resnici, bo nemara še zelo dolgo težko presoditi. Toda vedno bolj pogosto prihajajo na primer iz Amerike vesti, da so že Siamci sami, brez japonskega bodrenja. zadostno podjetni, da so se lotili izsiljevanja v lastni režiji. Ako je ta razlaga zares najbližja resnici, bi bil z njo že podan odgovor na vprašanje, kaj ie pričakovati od srdite sedanje siamske kampanje. Ako ostanejo Siamci nasproti vojnim silam francoske Indokine sami, je težko, da bi se jim mogel obetati uspeh. Zakaj ako vzamemo samo številčno razmerje, imamo opravka z okroglo 15 milijonov Siamcev napram 24 milijonom prebivalcev v Indokini. V primeru, da Siamci zares začno pravo vojno, se bodo mogli Francozi že s svojimi tamkajšnjimi oboroženimi silami postaviti z izgledi v bran. Računi, da bi se vmešala Japonska, se zdijo danes manj utemeljeni nego še pred nedavnim. Pravkar je japonski zunanji minister Ma-cuoka naglasil, da Japonska ne goji ni- kakih teritorialnih aspiracij v teh področjih. Nedvomno izvira ta izjava iz želje Tokia, da se ne zaplete v vojno z Ameriko. Celotni razvoj položaja je zadnje tedne tak. da bo francoska kolonialna uprava v Indokini verjetno pokazala manj popustljivosti nego bi jo bila še pred meseci. Ako je omenjeni del svetovne politične javnosti s svojim tolmačenjem na pravi poti, se zdi da bodo ostali incidenti na siamskih mejah samo — incidenti. Potrditev te ali drugih domnev nam bodo prinesli že bližnji dnevi ali tedni. 2e sedaj pa lahko tudi v ^em primeru ugotovimo veliko povezanost vseh mednarodnih dogodkov, naj se odigravajo na še tako velike razdalje in na povsem ločenih prostorih. Zato je gotovo, da bo tudi razvoj na tem oddaljenem področju v marsičem odvisen od splošnega razmerja sil na drugih kontinentih. čakovati obiska bolgarskega zunanjega ministra Popova v Beogradu. Obisk bo službenega značaja. New York, 11. dec. s. Columbia B. S. javlja, da se bo še pred prihodom bolgarskega zunanjega ministra Popova v Beograd, vršil sestanek med Popovom in turškim zunanjim ministrom Saradzoglom. Columbia beleži tudi govorice, da se snuje blok, ki bi obsegal Madžarsko. Jugoslavijo, Bolgarijo in Turčijo, vendar pristavlja, da teh govoric nikjer službeno ne potrjujejo. „Pesti Hirlap" o pome nu Csaky jevega obisk" Budimpešta, 11 decembra. AA Današnji »Pesti Hirlap« posveča obisku zunanjega ministra Csakyja v Beogradu uvodnik, v katerem pravi med drugim: Obisk grofa Csakyja zbuja splošno veselje v madžarski javnosti. Po 20 letih prihaja odgovorni voditelj madžarske zunanje politike danes prvič na uraden obisk v Beograd. Toda v teh 20 letih se ni madžarski narod nikoli odpovedal svojim simpatijam do Jugoslavije in je zmerom ohranil živ spomin na skupnost med obema narodoma v zadnjem tisočletju, ki jo je ustvarila usoda Madžarski kr. namestnik je bil prvi. ki je v svojem govoru v Mohaču leta 1926. ki je od takrat dobil zgodovinski pomen, podčrtal naloge, ki jih nalaga ta vzajemna usoda, in ki je naglasil zgodovinske naloge v smeri medsebojnega razumevanja in sodelovanja. Ta govor dobiva svoj zgodovinski pomen posebno danes, ko prihaja madžarski zunanji minister v Jugoslavijo, da podčrta prijateljsko in iskreno željo za mir in prijateljsko sodelovanie. željo, ki sta jo polna oba naroda. Razumljivo je. da spremljajo to Csakyievo potovanie z velikim zan;ma-njem ne samo na Madžarskem in v Jugo- L°ndon, 11. dec- j. (Ass. Press.) Noč od to.ka na sredo je v Londonu in okolici potekla prav tako mirnos kakor ves včerajšnji dan in že tudi reč od ponedeljka na torek, tako. da je Imel davi London že 36 ur zdržema popoln mir, Id ga ni zmotia eksplozija niti ene same nemške bombe. Kakcr pravi ju trn ji komunike angleškega letalskega in varnostnega ministrstva, je bila minula noč tudi nad erugimi predeli Anglije prav mirna. Naknadno pa so prispela poročila, da so vendar nemška letala v minuli noči izvršila nekoliko večji napad na neko mesto v vzhodna Angliji. Pri tej priliki je biLo več stanovanjskih hiš deloma hudo, deloma pa laž^e poškodovanih in je bilo tudi manjše število človeških žrtev. Včerajšnji dan je na veliko začudenje angleškega prebivalstva potekel skoro na vsem angleškem otočju precej mirno. Le nad dveimd obalnimi mesti in sicer nad enim v grofiji Essex, nad enim pa v vzhodni Angliji so se po nevi prikazala nemška letala, ki so vrgla malenkostno število bomb. Bilo je poškodovanih nekaj objektov in stanovanjskih hiš, bombni drobci pa so ranili več ljudi Mesto v vzhodni Angliji, ki je bilo v zadnjih 36 urah najbolj prizadeto, je napadlo več posameznih nemških letal, ki jih je pa protiletalsko topništvo slednjič pregnalo. Letala so priletela nad mesto v višini okrog 3000 m, vendar pa je bil zaporni ogenj protiletalskega topništva tako močan, da letala niso mog'a odvreči bombnih tovorov na zaželjene cilje. Precej močan pa je bil včeraj dvdboj med angleškim in nemšk'm daljnostrednim topništvom preko Rokavskega preliva. To-topski ogenj se je pričel nekako ob 19.30 zvečer in je .trajaj dobre pol ure. Nemške granate ao padale v Dover in bližnjo okolico ter so več ali manj poškodovale nekaj posameznih objektov ter več stanovanjskih poslopij. V Doveru so granatni drobci ranili tri osebe. Nemško službeno vojno poročilo Berlin, 11. dec. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes opoldne službeno vejno poročilo, v katerem pravi: Zaradi neugodnega vremena se je omejilo delovanje nemškega letalstva tako 10-decembra kakor tudi v noči na 11. december na izvidniške polete. Opaženo je bilo, kako so bombe zadele pristaniško področje v Frinton on Seu. kjer so se razvili gosti oblaki dima, in dalje na področju neke tovarne med Folkestoneom in Kenterburyem. Pred Hanvichem je bila neka trgovinska laJ ja bombardirana in obstreljevana z letalskimi topovi. Daljnostrelni topovi vojne mornarice in vojske so učinkovito obstreljevali sovražne ladje, ki so 9kušale priti skozi Kanal. Proti večeru so daljnostrelni topovi vojske uspešno obstreljevali vojaške Objekte na oba'nem področju okrog Dovera. V noči na 11. december je nekaj sovražnih letal bombardiralo kraje v zasedenih deželah in južnozapadni Nemčiji z eksplozivnimi in zažigalnimi bombami. V nekem južaofsojpaidaein nemškem mestu je bilo slaviji. ne samo v neposredno prizadetih sosednjih državah, ampak povsod na svetu Jugoslavija je bila o pravem času spoznala. da se evropsko ravnotežje ne more ohraniti na načelih versajske politike, in ie zato vodila politiko, ki ni zapirala poti do dobrih odnosov z državama osi V zadnjih 10 letih je Jugoslavija vodila zelo srečno politiko zlate srede in prijateljskega razumevanja. Prirodni sad te politike ie da ima Jugoslavija, ko danes utriuje Drijateljstvo z Madžarsko, obenem prijateljske in pogodbene odnose z državama osi Zato ni nikakršnih zaprek na potu, oo kateri je krenila Jugoslavija, ko stremi hkrati za okrepitvijo madžarsko-iugoslo-venskih odnosov in za ustvaritvijo bližiih odnosov z Nemčiio in Italijo, ki prenre-iata Evropo. Danes ni deiansko nikakršnih političnih ne gospodarskih ovir ki ne bi dovolile da ustvarim podunavski narodi, živeči v tem delu Evrope v prvi vrsti Tugoslaviia. Madžarska in Bolgarija, nrej ali slei prijateljske zveze ki bodo zadostno poroštvo za mirno živlienie S tega vidika Berlin in Rim odobravata in pozdravljata zbližanie med Madžarsko Jugoslavijo Ena izmed glavnih teženi držav osi ie v tem da se v jugovzhodni Evropi ohranijo močne države nedotaimiene od voine. sposobne za urlele/bo ori ure=nJče-vaniu veVkih nalog bodočnosti. sno^obne, da bodo dale svoi nrisnevek novi Evrooi. Prijateljstvo med M^džarcko in Jugoslavijo more postati ena izmed najtrdnejših osnov novega sistema v Evropi. »Pesti H'rlap« nato vnovič poudariš da med Mar**->rsko in Jugoslaviio ni nrolVe-mov ki jih ne bi bilo m<">či urediti in da slone gospodarske in kulturne zve^e med obema narodoma na zdravih osnnvaVi T ist pravi, da ie uteme^eno lm^n^e. da se bodo med Bud-mnešto in Beogradom v kratkem razvile nove zveze, ki bodo im^e, kakor se more orič^knvati. ve^ko nri večnost tudi za druge države jugovzhodne Evrope. močno poškodovano neko otroško zavetišče, lažje poškodovanih pa je bilo še več poslopij v raznih krajih v Eiffelu. Kake omembe vrednejše gmotne škode ni bUo. Na državnem področju sta bila dva civilista hudo, eden pa lažje ranjen. V zasedenih ceželah je bil en otrok ubit, dva civilista pa sta bila ranjena. Protiletalsko topništvo je včeraj sestrelilo 2 sovražni letali tipa Bristol Blenheim. Ob nemških letal ni bilo nobeno sestreljeno. Nsv sestanek Hitler—Musscllni ? Rim, ll. dec. (p- V tukajšnjih krogih se je danes mnogo goverilo o možnosti skorajšnjega ponovnega sestanka Hitlerja in Mussolinija. Temu sestanku bi prisostvoval čeloma tudi podpredsednik francoske vlade Laval. Uradnega potrdila za te vesti še ni, vendar pa se zatrjuje, da bo sestanek zopet na Brennerju. Zanimiva je verzija, da so Italijani sedaj znatno omilili svoje zahteve glede Francije. Vojna odškodnina za zasebno lastnino London, 11. dec. i. Ass. Press). Danes ie bilo objavljeno besedilo novega zakonskega načrta, ki določa vojno odSk dnino za vse vrste lastnine angleških državljanov, ki bi zaradi voinih deiani utrpele kako škedo. Prva skupina določa odškodnino za vsa poslopja, zemljišča ter druge nepremičnine in sicer po njih vrednosti v mejah od 6000 do 200 miliionov funtov šterlingov. Za imevino v vrednosti nad 200 milijonov, ki bi bila v vojni poškodovana, se bo odškodnina določeva a oo posebni uredbi, ki bo šel2 sledila Za oce-njavanje voine Škode bo ustanovljena posebna komisija. Druga skupina obsega zavarovanja za strojne naprave ter opremo uradov in delavnic. ter drugih prem čnin v trgovskih in industrijskih podjetjih. Osnutek zakona določa, da se večina zavarovanih predmetov iz te skupine izo'ačuie šele. ako zna?a od vojnih dejanja povzročena škoda nad tisoč funtov. Tretja skupina Obsega prostov lino zavarovan i e osebja in lastnina, kakor tudi vsakovrstnega trgovskega in industrijskega blaga. Zavarovalna prem1'i a narašča v tei skupini postopno od 30 š:i'nae 9. t. m. ob zori je devet angleških okiopnib divizij napadlo naše postojanke juznovzhodno od Sidi el Baranija, na katerih so bili razvrščeni oddelki naših čet iz Libije. Spočetka so te čete pogumno vzdržale na svojih postojankah, po nekaj urah pa so bile prisiljene, da so se umaknile v Sidi el Barani. Ves dan 9. decembra in včeraj zjutraj so se med angleškimi in našimi četami bile izredno srdite bitke. Oddelki milic niške divizije »3. januarja« in 1. libijske divizije so se borili na čelu naše vojske in so prizadejali sovražniku zelo velike izgube. Borbe se na terr. področju nadaljujejo. V enem izmed teh spopadov je padel general Maletti na čelu svojih libijskih čet. Naša letala nenehoma posegajo v borbe na terenu ter bombardirajo in obstreljujejo s strojnicami posamezne okiopne oddelke sovražnika. Na grški fronti je potekel dan brez omembe vrednih akcij. o vojnm igr! Rim, 11. dec br (CBS). Danes so bili objavljeni italijanski službeni podatki o izgubah italijanskega in angleškega letalstva, vojne mornarice in italijanske vojske od pričetka vojne do 10. t. m. Po teh statističnih podatkih je bilo sestreljenih v tem času 667 angleških, francoskih in grških letal ter 110 itallijanskih. Na morju so imeli Angleži naslednje izgube: 4 križarke, 13 rušilcev m 20 podmornic je biio pc/toplje-nih, 7 oklopnic, 29 križark, 11 rušilcev, 6 matičnih ladij za letala in 3 podmornice so bile poškodovane. Na italijanski strani so bile potopljene 1 križarka, 5 rušillcev, 10 podmornic, 3 manjše vojne ladje in 4 torpedni čolni, poškodovane pa 3 oklopnice in en rušilec. Od 11. junija do 30. novembra so znašale izgube italijanske vojske 18.826 vojakov in oficirjev, ubitih, ranjenih in pogrešanih. Od teh je 14.068 Italijanov, 4.669 črncev in Arabcev tet 87 Albancev. Pogreb ponesrečenih italijanskih generalov Rim, 11. decembra. AA. (Štefani) Davi so v Rimu izredno slovesno pokopali generala Pintorja in Pelegrinija, ki sta se v Turinu ubila pri letalski nesreči. Trupli obeh generalov sta davi prispeli iz Turi-na v Rim. S postaje se ie takoj formiral sprevod, ki je ponesrečena generala spremil do cerkve. Velika množica, zbrana na ulicah, po katerih je krenil sprevod, je izkazala generaloma poslednjo čast Razen mnogoštevilnih generalov in častnikov so se v sprevodu nahajali tudi državni pod-tajniki pri predsedstvu vlade, vojnem in letalskem ministrstvu, maršal de Bono, vojaški in letalski atašeji tujih diplomatskih zastopstev v Rimu ter zastopniki civilnih oblasti. Po cerkvenih obredih se je maršal de Bono poslovil od italijanskih generalov s fašistovskim pozdravom. sika poročila Prodor v sredo italijanskega italijanske lifcifske armade Ijujejo z vso Kairo, 11. dec. j. (AFI) Po zadnjih vesteh se operacije angleške armade proti eetve-rckoinemu italijanskemu utrdbenemu sistemu v Zapadni puščavi nadaljujejo po načrtu ter napredujejo zadovoljivo za angleško vojno silo. Da angleške pehotne in motorizirane čete s podporo letalstva z izredno naglico operirajo v tem severoza-padnem kotu Egipta, potrjuje tudi italijansko vrhovno vojno poveljstvo, ki v svojem poročilu priznava, da so boji izredno ogorčeni in da so se morale italijanske libijske čete umakniti v Sidi Barani. V teh izredno krvavih spopadih je padel tudi vodja italijanskih čet, general Maletti, ki je poveljeval najbolj izpostavljenim bataljonom Libijcev. Glavni uspeh, ki so ga doslej dosegle angleške čete, pa pomeni prodor v sredo italijanskega obrambnega sistema, ki je uspel Angležem po izredno spretnem manevru v tolikšni meri, da so sprednje motorizirane edinice dosegle luko Bukbuk zapadno od Sidi Baranija. Vzhodno od Sidi Baranija so angleške čete v silnem zaletu osvojile Ma-ktilo, ki jo je že poprej topništvo angleških bojnih ladij silovito obstreljevalo. Na ta način so stvorile angleške čete nekakšno zanko, v kateri so italijanske čete med obema omenjenima skrajnima mestoma praktično popolnoma obkoljene. Omeniti pa je treba k temu, da je teren, na katerem se bijejo zdaj boji, takšne narave, da ne dopušča ustvaritve enotne in sklenjene bojne črte. Zaradi tega ni izključeno, da se bo del italijanskih čet, ki so zdaj obkoljene v omenjeni zanki, še izmotal iz nevarnega položaja. Po mnenju vojaških krogov pa je navzlic temu položaj obkoljenih italijanskih edinic, katerih število znaša verjetno več tisoč, skrajno kritičen. Skoro neizogibno je, da bo s sodelovanjem vojske ter angleške mornarice in letalstva vsaj del italijanske libijske armade zajet ob morski obali.. Kar se tiče operacij na drugih afriških bojiščih, je treba omeniti uspešno bombardiranje železniške proge Džibuti — Adis Abeba, ki so jo angleški bombniški odredi uvrstili med glavne cilje svojih uspešnih napadalnih akcij. Po poročilih, ki so danes opoldne prispela s fronte v Zapadni puščavi, napreduje angleška obkoljevalna akcija italijanskih čet med Bukbukom in Maktilo nadvse zadovoljivo. Nagli odredi angleških lahkih tankov s podporo letalstva na vseh krajih potiskajo v zanki zajete italijanske čete zmerom bolj proti določeni središčni točki. Italijanske čete se umikajo z vso naglico, vend&r ni več upanja, da bi se mogle umakniti angleškim kleščam. Obkolje-valne operacije so se nadaljevale tudi vso minulo noč, ter so bili tankovski odredi ter bombna in lovska letala brez najmanjšega odmora v akciji. Vso noč je Zapadna puščava grmela od brnenja letalskih in tankovskih motorjev ter topovskega in strojniškega streljanja. Angleži zaseili Sidi Barani Kairo, 11. dec. s. (Reuter) Nocoj je bilo uradno objavljeno, da so angleške čete danes popoldne zasedle Sidi Barani. Angleži so zajeli veliko število vojnih ujetnikov, med njimi tri generale. Anerlo^ka vojska sedaj prodira proti zapadu od Sidi Baranija in je dosegla tam že nove uspehe. Kairo, 11. dec. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je objavilo danes popoldne naslednji komunike: Operacije v Zapadni puščavi v Egiptu se nadaljujejo zadovoljivo. Doslej je bilo njetih nad 60C0 sovražnih vojakov in zaplenjene so bile velike množine vojnega materiala, ki pa še ni popolnoma pregledan. Na sudanski fronti se nadaljuje patrol- na aktivnost. „ . Z drugih front ni ničesar poročati. London, 11. dec. s. (Reuter.) V angleških vojaških krogih dajejo danes k položaju na bojišču v Zspadni puščavi na-slednie podntke: V splošnem je položaj za angleško vojsko zelo zadovoljiv. Ce uspe angleškemu oddelku, ki je prodrl pri Buk-buku do morja, da obdrži svo e pozicije, bodo močne sile Italijanske vojske v Sidi Baraniju zelo ogrožene. obrambnega sistema — Del obkoljen - Boji se nada- srditostjo Za sedaj so Angleži uspeli v zavzetju nekaj italijanskih utrjenih taborišč in sedaj najprej nadaljujejo s čiščenjem terena okoli teh taborišč, preden prično večje operacije proti Sidi Baraniju. Ostri boji so v teku tudi pri Maktili, vzhodno od Sidi Baranija. To postojanko je pred angleškim napadom bombardirala tudi angleška vojna mornarica. V angleških vojaških krogih poudarjajo, da imajo sedanje vojaške operacije šele samo uvodni značaj, bile pa so doslej za angleško vojsko uspešne. Pri presojanju operacij je treba upoštevati, da se raztezajo preko širokega ozemlja. Fronte v pravem smislu tu sploh ni ter obstoje italijanske postojanke v glavnem iz vrste utrjenih taborišč. Tako tudi ni mogoče reči, da bi bile angleške čete fronto prodrle. Kairo, 11. dec. s. (Reuter.) Do nocoj niso znane nobene nove podrobnosti o položaju pred Sidi Baranijem. Zadnja poročila pravijo, da angleški oklopni oddelki sedaj čistijo zavzeto ozemlje. Vojni poročevalci javljajo, da so se boji vso preteklo noč nadaljevali. Vso noč je bilo slišati pri Sidi Baraniju streljanje topništva in eksplozije letalskih bomb. Očitno so angleške čete nadaljevale s svojimi ofenzivnimi akcijami. Vojni poročevalci javljajo tudi, da Imajo Angleži v zraku pred Sidi Baranijem premoč nad Italijani. Angleški bombniki neprestano napadajo italijanske postojanke in transporte. Angleška letala neprestano na delu Kairo, 11. dec. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem nocojšnjem komunikeju, da so včeraj angleški bombniki ves dan brez prestanka napadali italijanska letališča v Zapadni puščavi, kakor tudi vojaška taborišča in motorizirane transporte. Med Sollumom in Bardio so bili izvedeni bombni napadi na sovražne motorizirane kolone na umiku Letala vojne mornarice so v sodelovanju z bombniki vojnega letalstva bombardirala Bardio, obalno cesto in letališče v Sollu-mu. Tekom včeraj šniega dne Je bilo najmani 6 italijanskih letal sestreljenih, tri pa so bila tako poškodovana, da se naibrž tuati niso utegnila vrniti v svoja oporišča. Angleški bombniki so napadli tudi letališče v el Adenu. Bombe so zadele med hangarje ter med zgradbe na letališču. V vseh obsežnih operacijah včerajšnjega dne. ki so trajale polnih 24 ur, je bilo izgubljeno eno samo angleško letalo. Bombardiranje proge Džibuti—Adis Abeba London, 11. dec. br (Reuter.) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu je objavilo davi komunike o včerajšnjih napadalnih operacijah v Abesiniji, v katerem beleži, da so skupine bombnikov posebno hudo bombardirale železniško progo Adis Abebe—Džibuti. Najhujši je bil napad na železniško postajo Duale v bližini meje francoske Somalije, Ponovno je bilo zadeto postajno poslopje, pa tudi tiri so bili razdejani. škoda je bila znatna. Druga skupina angleških letal je napadla italijansko luko Asab ob Rdečem morju. Izvidniška letala, ki so bila nekoliko pozneje nad to luko, so zbrala fotografske posnetke, ki kažejo, da je bila luka že tako zelo razdejana, da je le še težko uporabna. Letalski maršal Fetfder prispel v Egipt Kairo, 11. dec. s. (Reuter) Uradno poročajo, da je z letalom prispel v Egipt angleški letalski maršal Tedder, ki prevzame mesto podpoveljnika angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu. Tedder je imenovan na mesto marašala Boyta, ki so ga Italijani zajeli, ko je moral na poti v Egipt s svojim letalom zasilno pristati v Siciliji. Maršal Tedder je doslej zavzemal položaj poveljnika angleškega letalstva na Daljnem vzhodu. Vtis Hitlerjevega govora v zavezniških in zasedenih državah, v Nemčiji nenaklonjenih in nevtralnih državah Berlin, 11. decembra. AA. (DNB). Go ' vor voditelja Nemčije in državnega kan-celarja Adolfa Hitlerja, ki ga je imel včeraj pred delavci neke tovarne za vojne potrebščine, je po dosedaj prispelih poročilih napravil po vsem svetu velik m globok vtis. Tako v Italiji zlasti opozarjajo na oni del govora, v katerem je Hitler opozarjal na očitno nasprotstvo med nemškim socializmom dela in angleško plutokracijo, ki je privedlo do sedanje vojne Rimski politični krogi prav nič ne dvomijo o tem. da se bo vojna zaključila z zmago mlad h narodov. Rimski večerni tisik je zlasti opozoril na duhovno in na materialno pripravljenost Nemčije za končno in zaključno bitko. Splošen vtis v Bolgariji je bil izredno globok in soglasen, kakor poroča bolgarski radio. Zlasti je napravila velik vtis neomajna resnost, s katero vodja izčrpno obvešča ne same svoj narod, ampak tudi resnost, s katero ie podčrtal svojo veliko vero v končno zmago. V zunanjepolitičnem pogledu berlinski politični krogi opozarjajo zlasti na dve stvari v tem govoru: opozorilo pred angleškim izkrcanjem na kontinentu in pa vero v zmago razuma. V prvih izdajah snočnjih nizozemskih listov je bil Hitlerjev govor objavljen v senzacionalni obliki. V svojih glavnih naslovih listi podčrta vajo. da je vodja v svojem govoru podčrtal pravico vsakega posameznika na življenjske možnosti m sposobnosti. Na Norveškem so govor vodje Nemčije poslušali po rad:u. ker je govor prenašal norveški radio. Govor je napravil izreden vtis. Zlasti opozarjajo na to da ie vodja podčrtal socialni značaj nemške države, prav tako pa je bila pozorno sprejeta omemba o vojni na Norveškem. V švedski javnosti je Hitlerjev govor tudi zbudil veliko pozornost Vsn včerajšnji popoldnevniki v Stockbobnu s© objavili govor pod velikimi naslov n ]t bila pri tem podčrtana zlasti misel o borbi med dvema svetovoma Politični krogi v Lizboni Hitlerjev govor sprejeli z veliko pr-zorn ostjo in ga živahno komentirali, osebno pozornost je povzročil tisti del vodjevega govora c borbi proti Angliji in o odučnostt. j katero se naj prepreči vsak poskus da bi se Anglija zopet vgnezdilla na evropskem kontinentu. V Angliji* London, 11. dec. j. (Reuter). Reuterjev diplomatski sotrudnik ugotavlja, da je bil včerajšnji Hitlerjev govor popolnoma defenzivne narave v nasprotju z agresivnim tonom prejšnjih govorov. Najbolj značilno poglavje iz Hitlerjevih izvajanj pa je nekakšno retorično namigavanje na možnost poraza in možnost poizkusa Velike Britanije, da bi z veliko ofenzivno akcijo poizkušala stopiti na evropsko celino. Kar se tiče druge možnosti, opozarja Reuterjev diplomatski sotrudnik na globok prepad, ki zija med tem, v včerajšnjem Hitlerjevem govoru omenjeno možnostjo in pa med njegovimi svoječasnimi napovedmi o nemški ofenzivi proti Veliki Britaniji in o dokončnem uničenju njene eksistence. Posebno značilno je v govoru nemškega kanclerja tudi dejstvo — naglaša Reuterjev diplomatski sotrudnik, da niso bili nikjer omenjeni sedanji odnošaji Nemčije do Italije, Japonske ali Rusije V Ameriki Washington, 11. dec. j. (Reuter.) Splošna sodba ameriške javnosti o včerajšnjem govoru kanclerja Hitlerja je, da je vodja rajha v njem zasledoval dva cilja: 1. je hotel vliti poguma delavstvu v municijski Industriji, ki opravlja življenjsko važno nalogo v organizmu nemškega vojnega stroja; 2. znači njegov govor poziv na boj vsemu ostalemu svetu, ki ni sporazumen z nemškim gospodarskim sistemom. O vojni napovedi kapitalu, ki jo je iznesel nemški koncler v svojem govoru, smatrajo v Ameriki, da je naperjena v prvi vrsti proti kapitalu Velike Britanije in Zedinjenih držav. Hkrati je s to vojno napovedjo kapitalu Hitler lndirektno tudi sam priznal, da se Amerika, čeprav v resnici nI direktno udeležena v sedanji vojni, vseeno postavlja na stran Velike Britanije, ki se bori za interese, ki so prav tako interesi Zedinjenih držav. Kot posebno značilno se jim zdi v Ameriki to da je nemško delavstvo potrebno bodrenja in svarila v tako dolgih besedah, kakor jih je bilo deležno včeraj. V Moskvi Moskva, 11. dec. s. (Columbia BS.) Današnji moskovski listi objavljajo včerajSnji govor kancelarja Hitlerja v krajšem izvlečku brez vsakega komentarja. Izvleček iz govora angleškega ministrskega predsednika Churchilla objavljajo v enaki dolžini. De Gaulleova vojska London, u. dec. s. (Reuter) Poročevalski urad generala de Gaullea javlja, da bodo v kratkem stopile v Zapadni puščavi v Egiptu v akcijo močne nove edinice svobodne francoske vojske, ki bodo poslane tja te raznih delov svobodnega francoskega Imperija. General de Gaulle je imenoval svojega posebnega zastopnika za Daljni vzhod, ki bo imel svoj sedež v Singaporu. 99Naš sever za naš ]ug" Od ponedeljka do včeraj smo prejeli za tbirko »Nai sever ta naš jug", piirejeno na korist bitotjskih irtev. še naslednje prispevke: Neimenovana te Radcv^ce Matija Goričai Mozirje Gornjesavinjska posojil . Mozirje Peter Keršič, preds okrož sod. Akademski Klub mont n'sto-v J Ciglar, ravn tvrd. Spektrum Postojnski, delavec 12 Ljubljane Uradniki in delavci deiavn.ct drž železnic Manbir Ptuj Tovar usnja V. Freund v Marb Iskrena hvala Vbem I Skupaj z zneskom, izkazanim v nedeljsk številki, jt dosegla naša zbirka doslej 23.418 din Zbirko bomo ziključil■ s koncem tega tedna Prosimo vse ki hočeio ir. morejo prispevati, četudi pra\ $kmn,en znesek da se še oglasijo te dni Prispevke sprejemajo uprava »Jutra« v Ljubljani ter vse njene podružnice. 20 din 50 • 100 C 100 < 30 « 100 « 10 « 960 « 1000 « PROSLAVA 500 letnice Guienberga V SOBOTO 14. DECEMBRA 1940 OB 20. URI V FRANČIŠKANSKI DVORANI V LJLBLJANL Odličen spored: zborovsko in solo petje, recitacije, govor, glasba, dra-matski prikaz. Vabimo vso javnost, da , obišče pomembno kulturno ' manifestacijo in zanimivo prireditev. fižars Vstopnina: sedeži po 12, 10, 8. In 6 din, stojišče po 4 din. Z grško-itallpsiskllt fco}!sc Snežno in deževno vreme skoraf onemogoča vsako vojaško premikanje — Grki pred Tepelenijem in Kiisuro Atene. 11. dec. j (AR) Na pretežnem deiu albanskega bojišča vlad« skrajno sla bo vreme Na višavju severnega n central nega frontnega odseka leži debe' sneg do čim po dolinah neprestan' ieževie ki je še bolj zmehčalo že itak komai prehodna pota. zdaj skoraj popolnoma onemogoča vsako vojaško premikanje Navzlic temu sc lahko trdi. da je položat za gr^ko armado ugoden Čeprav tudi včeraj zaradi vremena niso bile mogoče nikakršne ofenz'vne ak cije večjega obsega so vendar grške čete na centralnem in severnem frontnem od seku zavzele nekaj novb strategčno važ nih položajev, ki dajejo ,amstvo da se bo do ofenzivne akcije grške vojske na teh dveh odsekih morda že v kratkem lahko iznova pričele z večjim tempom Kar pa se tiče vojaških operacij v bližnjih dneh je snoči naglasil zastopnik grške vlade, da za radi trenotnih vremenskih prilik nekai dni ni pričakovati kakih novih velikih uspehov Grške čete ponekod do koilen brodijo sneg in blato m zaradi nezadostn b dovozov materiala ne morejo misliti na hitrejše prodiranje bodisi v smeri proti Llbaonu, bodisi v smeri proti Va.crti. Glavni včeiajšnji uspeh gr"kih ^e* je zavzetje naselja Kodre pri Tepeleniiu. ki odpira svoboden prehod Drot mestu Fier. ležečem severno od Vaione Nadalje s>o grške čete zavzele kra Kolji« e. ki leži na vzporedni cesti, vrdeč prot- Bcratu. Italijanske trditve, da grške čete niso še prispele do tjakaj, na meredainem grškem mestu zanikujejo Oba kraia Kocre m Ko-Ijice ležita v dolini reke Vojuše ki se izteka v morje severno od Va'< ne ;n s*a izredno velikega strateškega pomena. Verjetno je, da bosta ravr>o t' dve mest' služili kot izhodiščni tečki za bodočo grško ofenzivo, ki bo v eni smen udarila proti Valcni. v drugi pa proti Beraru Zavzetju naselij Kodre in Koljic 'talijanrke čete niso nudile velikega odpora, ker nj;h obramba najbrže ni všteta v sistem bodoče nove italijanske obrambne črte. Ofenziva iz teh dveh krajev se bo morda pričela že prihodnje dni, vendar ni računati da b' napredovala tako naglo, kaker dosedanje gr ke ofenzivne akcije. Ne glede na zimsko vreme je tudi teren med tem ktaji ter črto Varčna—Berat izredno težaven Na severnem frontnem odseku severno in severnozapadno od Podgrsdca so grške čete nadaljevale očiščevalno akcijo in utrjevanje novo osvojenih položajev. Italijani so tam na več mestih poizkušali protinapade, ki pa niso bSH večjega ^bsega in se italijanskim četam nikjer ni posrečilo potisniti Grkov iz njihovih postojank Italijanski odpor postaja na severnem frontnem sektorju zelo močan toda vztrajanje italijanskih čet na sedanjih črtah je v veliki meri treba pripisovati dejstvu, da so napadi na nož. s katerimi so gr"ke čete dosegle doklej največje neuspehe, v globokem snegu zdaj izključeni. Na drugi strani pa tudi glavno italijansko orožje — leta'stvo zaradi vremena ne mete v akcijo. Včeraj je letalstvo na obeh straneh popolnoma mirovalo. Slabo vreme še traja. Dodatno poročajo, da sc Grki v Argirokastru po zasedbi na"li na tan.kajšnjem letališču tudi dva velika Capronijeva bombnika ter tn Fiatova borbena letala, ki pa so jih italijanske čete. pred odhodom uničile. Porta Palermo tik pred padcem Atene. 11. dec. s. (CBS) Z bojišča javljajo, da je Porto Palermo, severno od Santi Quarante tik pred padcem. Vkorakanja ?rške vojske je pričakovati vsak čas. Angleži c psložaju London. 11 dec s. (Reuter). V ans e-dtih vojaških kr^eih daieio danes naslednje podatke o po-iožaiu na grško-i.a ijan-skem bojišču: V severovzhodnem sek or-iu fronte so Grki dri P:xigrddju nekol ko napredovali. Tudi v centru Grk; napredujejo. toda p-časi Hitreiše napredovanje onemogoča težaven eorski teren oa tudi slabe prometne zveze fronte z grškim /.a led jem. V južnozapadnem delu bojišča oa so Grki prodrli od Argirokastra preti severu že do vasi Kodie ki leži samo 4 km ored Tepeleniiem. Zavzetie te vasi ie tem važnejše, ker obvladajo sedai Grki s tem važno stransko cesto proti Tep jlimiu. V grških krogih opozariaio da or:1 od-nje dni za nekai časa ni p ičakovati poročil o važnejših grških uspehih L a-ti na severu bodo morali Grki izvesti ša precej priprav, predno se odločiio za nove operacije večiena st la. V splošnem kažejo Grki v sedanjih ore-raciiah isto previdnost in potrpežljivost, s katero so doslei dosegli toliko usp.hav. Atene, 11. dec. s. (Columbia BS > Po zadnjih grških informaciiah z bolšči se zdi. da Italijani izprazniuieio ne samo Kiisuro. temveč tudi že Tepsleni. Pri Radokalu v severovzhodnem delu bojišča so v teku hudi boji. 15. aooieJUi napad na Valono Atene, 11. dec. s. (Reuter) Pov 1 stvo angleškega letalstva v Grčiji ie objo- ilo danes popoldne naslednji komunike: Angleški bombniki so izvedli včerai svo. 15. napad na Valono. ki je sedai glavno oporišče za zalaganje italijanske armade v Albaniji. Neka ladia v pri.tanišču i? bila direktno zadeta od bombe. P.-av tako so padle bombe med zgradbe v pristanišču. neko municiisko skladišče in vojaški vozni park. Vsa angleška letala so se vrnila s tega poleta. Grcko vojtto poročilo Atene, 11. dec. AA. (Reu'er). Grško vrhovno poveljstvo ie snoči objavilo uradno por čilo št. 45. ki pravi: Ofi^zivno delovanje grških čet se uspišio nadaljuje na vsei fronti. Močno utrjene postojanke so bile zavzete z naskokom na nož. Sovražnik je imel velika izgube Zaplenili smo tri topove kalibra 100 mm. Atene, 11. dec. s. (Reuter). Poveljnik grškega vojaškega oddelka, ki ie zasedel Argirokastro. je imel takoi po zavz?tiu mesla z balkona mestne hiše nagovor na albansko prebivalstvo. Pozval ie prebivalstvo. da nai mirno nadaliuie s svojim vsakdanjim delom. Dejal ie dalje, da se grška vojska bori tudi za osvoboditev Albanije. <19 V ~ * -V " "— «" ~ C Italijanska presoja angleškega položaja Stalni diplomatski sotrudn;k glavnega fašističnega glasila »II Popolo d'Italia« Mario Appelius razpravlja o sedanjem položaju Anglije in ga prikazuje takole: »Anglija je trenutno ujetnica začaranega kroga, ki je prav tako jasen kakor neprehoden. Prav za prav gre za tn take kroge. Prvi začarani krog je vojaškega drugi diplomatskega, tretji pa gospodarskega značaja. Sestavni deli vojaškega začaranega kroga Anglije so naslednji: 1. dva mesca angleških bombardirani ob francosko-belgij-sko-nizozemski obali nista uničila nemških priprav za vpad v Anglijo, kakor to Anglija sama dobro ve: 2. invazijska grožnja zaustavlja ne le angleško vojsko doma, temveč tudi velik del angleškega brodovja v Severnem morju; 3. sedanja razporeditev angleških vojnih ladij med Severnim in Sredozemskim morjem ne pušča Angliji vojnih ladij za spremstvo trgovskih ladij v konvojih in zavarovanje pomorskega prometa; 4 protiletalska obramba in obramba z lovci sta se izkazali za nezadostni nasproti močnim nenrkim napadom iz zraka. V ta začarani krog je postavljeno angleško vrhovno vojno poveljstvo. Prav tako nerešljiv je izhod iz diplomatskega začaranega kroga, ki ga tvorijo an- gleški vojni cilji. Pet šestin Evrope je obrnilo Londonu htbet In enake nerešljiv jo izhod iz gospodarskega začaranega kroga, v katerem stoji nasproti angleški blokadi nasprotna blokada velesil osi. V tem položaju bi mogla Anglija pridobiti Zedinjene države za poseg v vojne Ie ako bi izboljšala svoj splošni poltiičn in gospodarski odnos do nasprotnega tabora. To pa bi se moglo zgoditi le, ako bi Ang'ija napovedala vojno svoji hegemoniji, to sc pravi, ako bi sama postala zaveznica os ...« Iz državne službe Beograd, 11. dec. p. Z odlokom ministra socialne politike je premeščena zaščitna sestra Ljudmila Stare s Cetinja k centralnemu Higienskemu zavodu v Beogradu, Nada Sfiligoj pa 1z Beograda v Cetinje. Vremenska napoved Zemunska: Pretežno oblačno v vsei državi. Ponekod dež. v gorah sneg. Veter izpremenljive jakosti pretežno južne in jugozapadne smeri. Toplota bo v severo-zapadnih krajih padla, drugod pa narasla. 2NS£HiBAJTE V j^JUTEU"! KALOD Specialno s red- j stvo za nego rok maši kraji in ljudje Slabe zveze Jesenic z Ljubljano Obnoviti je treba dva vlaka in v bodoče posvečati čini več pozornosti važni gorenjski progi Jesenice, 11. decembra. Nedavno je bil med Ljubljano in Jesenicami ukinjen večerni brzi vlak, ki je prihajal na Jesenice ob 22.13 in osebni vlak, ki je odhajal iz Ljubljane nekoliko pred polnočjo in pri vozil na Jesenice ob 1.31 zjutraj. Z ukinitvijo teh dveh vlakov je nastala velika vrzel na najbolj prometni železniški progi. Ljubljana je odrezana od Gorenjskega za celih 12 ur, kar povzroča posebno zdaj, ko je do skrajnosti omejen avtomobilski promet, zasebnikom in sploš-nosti veliko škodo. Potniki, ki prihajajo iz središča države v Ljubljano, nimajo z Gorenjsko nobene prave zveze in morajo prenočiti v Ljubljani, kar je združeno z veliko zamudo časa in s stroški. Večina gorenjskih gospodarstvenikov se je v veliki meri posluževala večernih brz:h vlakov. Ljubljana ima močno gospodarsko zaledje na Gorenjskem in to zaledje močno trpi zaradi ukinitve teh vllakov. Na Gorenjskem je nešteto državnih in zasebnih nameščencev, katerim poklic onemogoča, da bi v dnevnih urah potovali po opravkih v Ljubliano, pač pa z zadnjimi popoldanskimi vlaki, od koder so se vračali z brzim ali s poslednjim osebnim vlakom iz Liubljane. Marsikateri nameščenec bi se moral udeležiti važnih sej, zborovanj in posvetov v Ljubljani in marsikdo bi rad posetil gledališče ali kako drugo pomembno prireditev v Ljubljani, pa se zdaj zaradi ukinitve teh vlakov ne more, ker je bivanje preko noči v Ljubljani za srednje sloje predrago. Zasedba ukinjenih vlakov je bila vedno zadovoljiva. Vožnja proti Gorenjski je bila točna, ker je železniška proga z jeseniške strani navzdol vedno prosta. Vožnja v večernih urah je bila vedno prijetna, ker ni bilo skoraj nikoli nobenih daljših postankov v Medvodah, škofji Loki in v Kranju, kar je skoraj običaj pri vlakih, ki vozijo iz Ljubljane ob 15.40 in ob 19.15. Drugo enako važno poglavje pa je počasna vožnja na Gorenjsko. Proga je obtežena, da se skoraj nič več ne da stisniti iz nje.' Vsi napori ravnateljstva in vsega zaposlenega osebja bodo vse dotlej zaman, dokler ne bo proga temeljito popravljena. Gorenjska železniška proga je važna zveza naše države z Nemčijo in Italijo, ki imata močno razpredeno železniško in cestno omrežje. Je važna gospodarska žila., ki veže močna industrijska središča in najlepša planinska letovišča z gospodarskimi in kulturnimi središči države. Zato je neštetim potnikom nerazumljivo, da je tako važna proga ostala skoraj taka, kakršna je bila pred 70 leti. Vožnja iz Ljubljane na Jesenice traja dobri dve uri. Povprečna brzina osebnega vlaka znaša komaj 30 km na uro. Zamude vlakov na tej progi so že tako običajne, da vlaki le z izjemami prihajajo na cilj točno ob določenem času. Hitrost vožnje 1 močno ovirajo vmesne postaje, katerih se običajno poslužuje le nekaj ljudi. Vlaki se od Ljubljane do Kranja ustavljajo skoraj pri vsakem zelniku. Osebni vlaki morajo še prej, preden razvijejo najvišjo dopustno brzino, že začenjati ustavljati. Zadnji čas se spet precej govori o šestmilijardnem investicijskem posojilu. Dobro bi bilo, ko bi se naši gospodarstveniki in politični krogi bolj zanimali za to zelo važno vprašanje, da bo del tega posojila, za katerega bomo prispevali vsi, porabljen tudi za zboljšanje naših cest in železnic. Nekaj pripomb tujsko-prometni konferenci na Bledu Gorenjci, posebno prebivalci radovljiškega sreza, ki vedo ceniti pomen tujskega prometa za svoj okraj, so zelo pozorno či-tali objavo o sestanku tujsko-prometnih činiteljev na Bledu. K poročilu Tujsko-prometne zveze so se čule nekatere pri- j pombe. Tako je bilo čuti iz trgovskih krogov med drugim: »Zakaj k tako važnim posvetovanjem niso pritegnjeni tudi zastopniki trgovstva, ki imajo gotovo velik interes in svoje težnje v pogledu turizma. Precejšnjo nejevoljo je povzročilo poročilo glede na vlake in zveze z Ljubljano. V istem času, ko se Gorenjci pritožujejo žara li izredno neugodnih zvez vseh krajev, ležečih nad Kranjem, z Ljubljano, pa zastopniki tujskega prometa s tem, da v resoluciji prosijo železniško ravnateljstvo, naj šele poleti spet vpelje ukinjene vlake, nekako priznajo, da ukinjeni vlaki izven poletne sezone niso potrebni. Dasiprav se Gorenjci zavedajo važnosti turizma, sodijo vendarle, da vlaki niso samo za turiste, ki se itak v veliki meri vozijo z avtomobili, marveč da so v prvi vrsti za dvig našega splošnega gospodarstva in kulture. Gospodje, ki se bavijo s tujskim prometom, gotovo potrebujejo, ko imajo več opravkov med sezono, dobro zvezo z Ljubljano. Ostalim Gorenjcem pa je ugodna zveza vse leto nujno potrebna. Pa tudi za druge točke, ki so bile sprožene na sestanku, se zanima naše ljudstvo. Kakor smo čitali, je bilo zaželenega zelo veliko, zdaj je samo še vprašanje, koliko od tega bo izpolnjenega. Posamezne točke bo treba pač še v javnosti podrobneje obravnavati. da bo ljudstvo o delu za napredek tujskega prometa čim bolj poučeno. S samimi resolucijami še ni vse doseženo. Med obravnavami točkami je bila n. pr. omenjena tudi cestna zveza Kranja in Bohinja preko Jelovice. Gorenjci se radovedni vpra- | šujejo, kako in kod naj bi držala taka cesta. sečno. Z morebitnimi presežki se povišajo pokojnine tudi ostalim upokojencem. Tajnik Arh je tudi poročal o potrebi povišanja zavarovanja kategorijske mezde ter zavarovanja režijske mezde pri bolniškem zavarovani r zaradi potrebnega povišanja hranarine Prisotni so sicer z zanimanjem sledili poročilu, vendar ie bilo opaziti, da delavstvo ni voljno nositi samo te ^rtve. če se ne bosta odzvala tudi banska uprava in Zveza industrijcev Razprav" iali s še o nekaterih domačih zadevah, nakar ie bilo zborovan i e v redu zaključeno. Ob upukajZtvi inšpektorja Franca Adamiča Ljub1 jima. 11 decembra Na lastno prošnjo je bil upokojen po 33 službenih letih šel davčne upiave v Laškem g. Franc Adamič Z njim izgubi uiad uglednega. pravičnega šefa, k> si je v teku šestletnega službovanm v krtju pridobil veliko število dobrih prijateljev tudi v lovski bratovščini, v ostalem pa je našel vedno dovolj časa za delu pri Sokolt. čigar starosta je izza zadnjega občnegt. zbora Izhaja iz znane družine nadučitelja Avgusta Adamiča, je brat j>okojnega skladatelja Emila in Ivana Adamiča, ki je padel kot nedolžna žrtev septembra 1908 Po študijah je 20 let star nastopil mesto na davčni upravi v Ljubljani. Odtod je odšel za davčnega asistenta v Trebnje, kmalu pa je Srebrne lisice in lovske pravice Nihče nima pravice odstrela, če je lisica pobegnila iz skrbno vzdrževanega vzrejališča Nave plasti premoga v Zagorju so odkrili delavci pri kanalizacijskih delih in rudarji pod Malovrhom Zagorje. 11. decembra Pretekli Barbarin teden je bil za Za-gorjane kar veselo zaključen. Razširila se je vest o najdbi novih premogovnih plasti. Kakor smo poročali, nadaljuje zagorska občina kanalizacijo na banovinski cesti. Pri kopanju jarkov za pz-laganie cementnih cevi. so delavci ob Mihelčiče-vem travniku naleteli na prav lepe premogovne plasti, ki drže proti zagorski cesti. Ta najdba sicer ni čudna, sai se ie že davno trdilo, da je pač vsa bližnja okolica Zagorja obdana s premogom. Preizkušenim rudarjem pa ie posebno zanimivo to, da se je našla premogovna plast meter globoko pod peščeno zemljo, med tem k» jo drugače najdejo šele pod črno jalovino. Vprašanje je. ali so bodo stavbne parcele kai pocenile, ker bo v vsakem primeru nove zidave h'š morala biti no 1-pisana obvezna izjava lastnika, da za morebitno škodo na poslopjih in posestvih ni odgovorna Trboveljska premogokopn3 družba, ki bo pač v d ogled ni bodočnosti tudi tod nadaljevala izkoriščanje podzemeljskega bogastva Rudarji so pa tudi z velikim veseljem slednjič prispeli po 680 m dolgem rovu, ki so ga izkopali v Pod strani do premogovnih plasti, ležečih pod hribom Ma'o-v""hom in njegovi neposredni bližini. Bolj in bolj se utrjuje staro prepričanje, da bo ; Zagorje imelo za več stoletij dovolj premoga in s tem tudi zaslužka. Rudarsko zborovanje Pretekli ponedeljek je bilo v zagorskem kinu »Triglavu« rudarsko zborovanje, ki ga je sklicala podružnica ZRJ. Bilo je dobro obiskano, poročal pa je tajnik Jurij Arh o posvetovanjih, ki so bila 27. novembra v Ljubljani v zadevi ustanovitve posebnega sklada za odpomoč starim in novim upokojencem v pogledu zvišanja pokojnin. Iz njegovega govora je sledilo, da se ie med zastopniki kr. banske uprave, Zveze industrijcev. glavne bratovske skladnice in delavstva dosegel sporazum, po katerem naj bi se sklad uveljavil že s 1. januarjem 1941 in to z veljavnostjo enega leta Sredstva za sklad naj bi prispevala vsak po eno tretjino: banovina, industrija in delavstvo Sklad nai bi veljal sarno za nove upokojence. Za stare upokojence pa ie bil dosežen sporazum, da prispeva Glavna bratovska sk'adnica en milijon dinarjev, ostalo pi kr. barska uprava iz bednostneea sklada Na podlagi teh sklepov so bile določene nove najnižje pokojnine. Nainižii iznos bo 300 din za upokojenca, doklade pa za ženo 150 din in za otroke do 16. leta po 50 din me- bil radi svojih sposobnosti imenovan za kontrolorja v Žužemberku, kjer pa ga je prehitela svetovna vojna. Vpoklican je bil prvi dan vojne in je odšel v Galicijo, kjer sta se z bratom Emilom videla pred Pre-mislom, preden je bil Emil ujet. Med vojno je bil potem še na italijanski fronti, po razsulu Avstrije pa je bil takoj imenovan kot davčni oficial v Kamnik. Toda kmalu ga je klicala dolžnost na Koroško, v Železno Kapljo, kjer je prebil nujburnejšo dobo svojega življenja. Po- sebno velja to za Jezerski vrh Doživel pa je vendar, da je po evakuaciji iz Železne Kaplje, kjer je zgubil vse imetje, rešil zgolj državno blagajno in zadnji odšel iz kraja, 28 maja 1919. vkorakal na čelu jugoslovanske ver 'zna čudoviti patriotizem bosenske omladine iz katere so izšli sarajevski atentatorji. Opis razprave proti 37 omladinccm ie vprav klasičen Brez vsake nep trebne navlake slika pisatelj razpoloženje nad leto dni zaprtih omladincev med glavno razpravo_ ko so prihajale prve vesti o katastrofalni ofenzivi združenih avstrijskih, nemških in bolgarskih vojsk na izmučeno kraljevino Srbijo in njeno junaško vojsko. V času, ko se je rušilo vse okoli nje. ta o mladina ni klonila. Kljubovala ie vsem cesarskim sodnikom in črnožoltim lakajem Proces je bil končan na dan zloma Srbije in Cme gore. Padale so težke obsodbe na smrt in dolga leta robije Od 37 fantov je bil en sam oproščen. In vendar fantje niso klonili, nego sprejemali smeje obsodbe. Začudenim sodnikom so ironično klicali po prečitanju obsodbe: »Preživeli bomo vas in vaše avstrijsko cesarstvo!« Odklonili so priziv proti obsodbi in s krepkim sokolskim korakom odkorakali iz razpravne dvorane. V jetnišnici oa so na široko odprli vsa okna svojih celic in zapeli stoterim ljudem, ki so molče stali pred poslopjem: »Bože pravde,« »Lepo našo' domovino« in »Naprej zastave slave«. Nato slede mračna noglavia. o robova-nju v zloglasnih kazematah zeniške iet-nišnice. So to poglavja. Id po svoji strahoti v ničemer ne zaostajajo za poglavji v Dostojevskega »Mrtvem domu«. Pri či-tanju teh poglavij se človek spominja interpelacij. ki jih ie stavljal pokojni dr. Gregor Žerjav za poslance Jugosloven-skega kluba o trplienju in umiranju iu-goslovenskih nacionalnih ljudi v Bosni in Hercegovini. Ko človek čita danes Dan-gičevo knjigo, vidi. da so bile te interpelacije kljub svoji strahotni vsebni somo bled odsev vsega, kar jc pretrpe" naš narod v svetovni vojni cto obalah Drine, Bosne. Neretve in Vrbasa. Strada'i smo mi vsi v zadnjih letih svetovne vojne Tako kot pa je stradala v doraščanju umirajoča bosanska jugoslovenska c-mladina. ni stradal nihče Hranila se je pri najtežjem robijaškem delu z vrhovi zelonečih vrhovih vejic z žaganjem, smolo, z loiem od sveč. s svinjskimi porni ami in gnilim korenjem. Kljub vsemu pa ni klonila. Ko so ji čitali dekret o pomilostitvi, so preži ven melče sprejeli poziv, naj kličejo cesarju Karlu v zahvalo za njegovo milost lz njihovih grl pa se ie izvil sp ntani klic: »Živela svoboda«. Polna nežnosti so zadnja poglavja, ki govore o svidenju z domačimi in materjo, ki svojega sina po treh letih robovanja v avstrijskih temnicah ni več spoznala Jedva pa so se bolna pluča privadila svobodnemu zraku, že so ti mladi fantje pričeli z novo akcijo pripravljanja naroda za končni obračun s črnožolto monarhijo. Poslednje strani govore o veseliu in radosti mučeniškega naroda ob D H ni. ko so Beli orli zmagovito pregazili cesarsko vojsko in z v'hrajo-čimi zastavami prinesli svobodo Bosni in vsem ostalim delom naše Jugoslavije. Dangičevo knjigo moremo samo priporočita vsem našim sokolskim in nacionalnim knjižnicam, kakor tudi vsem jugo-slovenskim rodoljubom. Iz nie bodo črpali novo vero v moralne sile naša nacije. Nabaviti pa bi io morale tudi naš2 šolske knjižnice, predvsem po srednjih šolah. Citanje enega samega poglavja iz »Gladu in temnic« mnogo več zaleže za pobianie komunizma in za jačanje patrio'skega duha med našo omladmo. kakor pa še tako leoo namišljene okrožnice prosvetnih oddelkov. - D- V. -__► k f A' Maddcheva pesnitev „Tragedija človeka" V dneh. ko diplomacija manifestira jugo-slcvensko-madtarsko prijateljstvo, smo dobili Slovenci eno izmed reprezentativnih del madžarske poezije. Imia Madicha »Tragedija človeka«. (Prevedla Vilko Nova k in Tine D e b e 1 j a k. Lesorezi Deszo-ja Fava. Založba ljudskih iger v Ljubljani. 280 str., broš. 80 din.) Madžch je eden tistih avtorjev, ki so se proslavili samo z enim delom, ker vsa ostala tvorba ne do-seza višine tega edinstvenega ploda srečne inspiracije in tvornega zamaha. »Človekova tragedija« je tudi eno tistih del, ki jih madžarski duh ni ustvaril samo zase. marveč za človeštvo; ni se samo razširilo po svetu, marveč je tudi po koncepciji in po duhu čisto človeško, nadna rodno in nad-časovno. Je to dramatski poem o vekoviti borbi človeka-Adama z razumom-Lucife-rem, o nevoljah in razočaranjih človeškega življenja, ki ne najde nikjer miru in utehe, o nestanovitnosti človeških naprav in spo-znav. o zmagi bolesti, minljivosti in smrti nad vsemi našimi iluzijami. Madachovo delo so primerjali s »Faustom« in z drugimi velikimi mojstrovinami. Toda od f Fausta« ga vsekako loči bistveno drug duh: medtem ko je >Faust« v jedru afirmacija zemeljskega, tvarnega življenja, je Madžchovo delo pesimistična obtožba razumsko podprtega in osvetljenega tvarnega sveta in dopu'čn samo višje, duhovno in moralno pomirjenje v Bogu. Osnovna ideja ni samo krščanska — taka je po svoji formulaciji —, m&rveč sploh orienta^ka: lahko bi v nji slutili sledove tistih mračnh spoznanj, ki so se vedno porajala na vzhodu in ki jih je zapad samo izpreminjfl lz čustev in religioznih misli v razumske formule in filozofske sostave. vsi tisti, katerim niso tla z rožicami posuta. Kaj bo s kurivom in tisoč rečmi za življenje dneva, ki postajajo v razmerah še dosti bolj pereče. Mladina in oboževa-telji zimskega športa bodo pa po dolgem letnem odmoru spet prišli na svoj račun. Spet bomo srečavali po ulicah, zlasti še ob nedeljah, neskončne procesije smučarjev v dresih z neizogibnimi smučarskimi palicami in »dilcamis, ki so jih danes gotovo že skoraj vsi izvlekli s podstrešij in iz shramb ter jim namazali gladko spodnjo ploskev. Smučanje postaja iz leta v leto bolj razširjen. tako rekoč vsenaroden šport. Danes si lahko prvikrat letos slišal na ulicah cingljanje kraguljčkov na saneh, kajti podežeiski vozniki so morali čez noč opustiti vozove in jih zamenjati s sanmi. Sneg je padel na suha tla in ga je težko zgnesti s kolesi. Treba bo čimprej pričeti s sistematskim odmetavanjem snega po ulicah in cestah. Ljubljanica bo spet sprejemala v svojo strugo mogočne sklade snega. ki ga bodo delavci navozili od vseh strani. Tako bo sneg marsikomu prinesel v zanj sicer trdem in neprijaznem zimskem času skromen zaslužek. MadAch je prav kakor Petofi in še nekateri madžarski pesniki slovanskega porekla. Rodil se je v kraju, ki je še danes čisto slovaški. Njegovi predniki so se nekoč pisali Radoni (Radani, Radonje) in so že pod Andrejem n. postali plemiči. O njegovem življenju in delu pripoveduje v uvodu slovenskega prevoda »človekove tragedije« prof.Vilko Novak, pionir slovensko-madžarskih kulturnih stikov, ki je to pesnitev prevedel iz madžarščine v slovensko prozo in tako omogočil dr. Tinetu Debelja-ku. da ie mogel brez poznanja madžarščine preliti iz izvirnika posneti tekst v slovenske verze. Vsekako je treba samo pozdraviti izid te knjige, ki se uvršča med pomembnejša dela slovenske prevodne literature. Grofici Mariji Zichyjevi, pospeševateljici in podpornici madžarsko-slovenskih kulturnih stikov, posvečena izdaja ni samo velik most k duhovnim višinam sosednega madžarskega naroda, marveč je tudi sicer delo neminljive pesniške vrednosti in zbog svoje filozofsko-verske problematike posebno zanimivo za samotne meditacije v naših dneh, ko ima vsak misleč človek bolj ko kdaj prej v sebi vsaj malo Madachovega Adama, ki doživlja ničevnost vseh svojih iluzij. Prevod bi bilo mogoče pravilno oceniti samo s primerjavo z izvirnikom ali pa vsaj z drugimi prevodi, kar piscu ni mogoče. če prvič prebiramo Madšcha v Novak - Debeljakovem prevodu, občutimo že takoj v prvih prizorih osvajajočo silo pesnikovega izraza, neprisiljenost ln gladko pretakanje verzov, ki kažejo s svojim stilom in ritmom vpliv klasične tragedije na Madšchevo stvarjanje. Vsekako je dr. Tine Debeljak izvršil s to prepesnitvijo dejanje, ki je že po vnanjih odlikah, po vrednosti svojih čisto poetičnih značilnosti, pomeo" Domače vesti Segajte po njih kar najmarljiveje, \ na ta čeprav s majhnim pri- * PrOm°cija. Dne 30. novembra je on promoviran na zagrebški univerzi za doktorja vsega zdravilstva gospod Edgar Herg iz Ormoža. Mlademu zdravniku iskreno čestitamo! * Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani Frančišek Gaš-peršič iz Pekla pri Trbovljah Vilibald Svetic iz Ljubljane. Vincenc Suhadolc iz Sujice. občina Dobrova ori Ljubljani. Gojmir Demšar iz Mokronoga in Martin 2alik iz Velike Polane Čestitamo! * Z božičnimi pošiljliami je treba pohiteti. iz Beograda poročajo: Zaradi božičnih praznikov se bo blagovni promet gotovo zelo povečč.1. Da ne bi nastale težave pri odpravljanju in dostavljanju pošiljk in da se ne bi nagomililo blago nekaj dni pred prazniki, je treba priporočiti vsem, da kolikor le mcgoče že zdaj pričnejo odpošiljati božične pošiljke. To je tembolj potrebno, ker so železnice zaradi izrednih razmer že itak preobložene. Eleganca in meda i l/Vu / s&lsOAL/ Modni salon S C U V A N - C_0 Mestni trg 24 Kroji in izvedba na vrhuncu kvalitete! * Nastop gluhonemih v Žalcu. Priznati se mora, da ie stremljenje gluh^n.inih z namenom, dokazati jasnosti k ,ristnost šolanja nesl^eJLi. res žilavo. Obiskali so domala vse večie kraie oa Slovemji. V soboto 14. t m pj nastopiio v Žalcu, in sicer v Sokolskem domu. Ce pomisimo, da ie njihovo kulturno udeistvo.anie združeno z v.l kimi gmotnimi žrtvami in da ti ljudje zasledujejo v svojem u lej-stvovanju le smotre, razbliniti napač .e predsodke o gluhonemih vobče. potem 13 dolžnost javnosti, da jih v vsakem pogledu pedp e. Njihovi nastopi so zanimivost za se! Zalčani in okoličani so vabljeni, da jih obiščejo v čim večjem številu in jim tako izrazijo priznanje za njihovo delo. Nabavite si vstopnice v predprodaji! * Nova grobova. Umrla je v Ljubljani soproga železniškega uradnika ga. Te e-zi ja N e i g e r j e v a. Pogreb bo v petek ob 14. izpred mrliške veže zavetišča sv. Jožefa k Sv. Križu. — V Celju je umrl tovarniški mojster g. / nton Lavrinc. Pokojnikov pogreb bo v petek ob 15- iz hiše žalosti, Lastni dem 7, na okoliško pokopališče. — Pokojn ima blag spomin, preostalim svojcem naše sožalje!_ Sardelna pasta „NEPTUN" je na višku kvalitete proizvod največjih domačih tovarn sardin „N E P T U N" d. d. - Split * lz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 98 z dne 7 t. m. objavlja naredbo o podaljšavi prehodnih določb k naredbi o kontroli izvoza lesa, lesnih izdelkov in gozdnih proizvodov; pravilnik o ustroju železniške straže, nove cene soli, zvišane prodajne cene petroleja, maksimiranje cen stari gumijevi obutvi in odpadkom od gumija, izvzemši avtomobilske zunanje in notranje gume; popravek o uradnem priobčilu centrale za kurivo, odredbo glede zvišanja števila vajencev v strokah strojnih ključavničarjev, kleparjev, livarjev, pasarjev in kovinostružcev, zlatarjev, graverjev, mehanikov in avtomehanikov, optikov in rudaijev, popravek v banovinski odredbi o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavce, objavo o spremembi meje župnij Vransko in Sv. Jurij ob Taboru in razne objave iz »Službenih Novin«. j * Sresko nateistvo v Ljubljani razpisuje I javno licitacijo zaplenjenega orožja. Na javni licitaciji, ki b0 30. t m. ob 9. v poslopju sreskega načelstva v Ljubljani, Hrenova ulica 11, bodo prodajali razne puške, samokrese itd. Licitacije za orožje se smejo udeležiti le osebe, ki imajo nabavno dovoljenje za orožje, in bodo smele kupiti le ono orožje, na katero se dovoljenje glasi. Na dražbi kupljeno orožje se mora v osmih dneh prijaviti občeupravnemu ob-lastvu prve stopnje in prositi ali za orožni list ali za dovolilo za posest orožja. Vsak kupec plača razen kupnine še 10 din za dražbeni zapisnik in takso v višini 4 odstotkov kupne cene. V borbi za svojih 32 zob uporabljajte zdravilno PARADENTIN pasto za masiranje dlesni in čiščenje zob. Paradentin pasta izredno desinficira usta, učvrščuje majave zobe in prepreča lahno krvavenje iz dlesni. Dobiva se v drogeriji Gregorič, po din 16. Glavno skladišče: Laboratorij »Vis-Vit«, Zagreb, Langov trg 3. * Knjige Vodnikove družbe so letos povsod deležne pohvale in priznanja Starim in mladim, deželmom in meščanom so prinesle obilo zabave in koristnih sodobnih naukov. Ker ie njih naklada omejena. iih p^ novem letu ne bo več dobiti. Zato še enk af opozarjamo ljubitelje zanimivega in koristnega čtiva. nai pohite z naročilom da ne bodo ostali brez letošnjega slovstvenega daru te naše zaslužne ljudske kniižne matice. Vodnikove knjige (Pratiko 1941. povesti »Pod Smki« in »Rožna devica« ter poliudno-strok vno knjigo »O rastlinski, ljudski in živalski prehrani«) naročite za 20 dinarjev pri krajevnih poverjenikih, v Ljubljani v družbeni pisarni. Knafljeva 5. V Mariboru v knjigarni Tiskovne zadruge. Cankarjeva 1. ter v Celju pri upravi »Jutra«. Ko bo izdaja razprodana, bo vse povpraševanje zaman! Zato brž v krog Vodni-kovcev! * Božične šolske počitnicc bodo trajale na vseh šolah v državi od 22 decembra do 10. januarja, torei v celoti 20 dni Ta odlok ministrstva prosvete bo mnogo koristil internemu jugoslovanskemu turizmu. ki ie sedai navezan izključno na domače goste. Radi daljših počitnic se bo iziplačalo turistom iz vse države, tudi iz oddaljenih krajev, obiskati urejene slovenske letoviške kraje. Vsi gosti bodo mogli izkoristiti ugodnost brezplačnega -vovratka na železnici, ki ie mogoča T*o 10-dnevr.em bivanju v kakem kraju, če rs ie podal gost tis radi počitka in odmora. * Vremensko poro? -valno službo o i nju sne"a sta prav d -bro organizirali obe | slovenski Tujskoo. ometni zvezi v Ljubljani in Mariboru s sodelovanjem Slovenskega planinskega društva in Zim-sfkomortne zveze. Od 15. t. m. dalie bo^o poročevalci obeh zvez pri čeM posili at1' vremensika poročila svojim matičn;m organizacijam. Ljubljanska zveza p?w-či1a redigira. v slučaju potrebe kontrol o— tem pa odda Putnikom v Be^gr^d Zi-greV Novi Sad. Osijek. Subotioo S"šak in Sarajevo. Ti Putniki stavMo vem»n_ j ska rvvvvTa na razpolago urednik v m li-' stov Putr«ik v Beogradu in Zagrebu na tudi radionostaiam. Avtentična rvo-o*ila o stanju sne-a so na ta način obn videna še isti d^n Kakor doznavam-' sikušaio po istem sirteimu organizirati poročeval-no službo po vsei državi. To b; biln <-t'a-j ri le v k-rrt ker daje preizkušen 1 "istem poročanja iz Sloveniie polno zagotovilo, da so vr-mr^ka poročila vedno avtentična in pralna. * V korist revnim jetičnim bolnikom je Protituberkulozna zveza v Ljubljani založila lične božične in novoletne razglednice, i ki jih je napravil naš mladi umetnik akad. 1 slikar Ljubo Ravnikar. Razglednice bodo prodajale vse večje trafike in knjigarne po 1 din. ker se na ta način, čeprav . spevkom, oddolžite siromašnim jetičnim bolnikom! • Zagrebško vseučilišče Je zopet odprto. Na vseh fakultetah, razen na pravni, so se že začela predavanja. Zaprto je le Se glavno vseučiliško poslopje, toda verjetno ae bodo predavanja tudi tu začela že danes. • Delegacija tujsko prometnih ustanov Jugoslavije odpotuje danes ob 8. iz Beograda v Budimpešto, kjer se bo zadržala do 16. decembra. Vodi jo dr. Todor Todo-rovič od uprave oddelka za tujski promet pri ministrstvu trgovine in industrije. V odposlanstvu je tudi več članov lz različnih krajev Srbije in iz banovine Hrvatske, iz Slovenije pa vseuč. prof. dr. Fran Štele, dr. Ciril Žižek, direktor »Putnika« v Ljubljani, Josip Loos, direktor »Putnika« v Mariboru, dr. Jure Koče tajnik TOI v Ljubljani, in Ludvik Zorzut, šef tujskopromet-nega oddelka pri mestnem poglavarstvu v Mariboru. • Hrvatske pevce v«bijo v Curih. V Zagreb je prišel intendant curiškega gledališča g- Karel Schmicit-Bloss, ki hoče angažirati nekoliko pevcev in pevk. Kakor je znano, je g. Bloss že lansko leto izbral v Zagrebu gospodični Lelo Trbuhovičevo in Teo Laboševo, kakor tudi g. Zlatka šira. Vendar so ostali gdč. Laboševa v Ljubljani, gdč. Trbuhovičeva in g. Zlatko šir pa v Zagrebu. • 2.000 vag°n°v žita je polrefonih za prehrano Bosanske Krajine, ker je letošnja žetev v vrbaski banovini bila izredno slaba. Banska uprava v Banjaluki bo zaprosila poljedeljsko ministrstvo za 2.000 vagonov turščice in pšenice. Banjaluška občina je že pričela urejati aprovizacijo in je do-bila od kmetijskega ministrstva v ta namen 2 milijona dinarjev posojila. • Slovensko pr°svet-nO društvo »Narodni dom«, mladinski odsek v Zagrebu priredi v soboto 14. t. m. prvi kulturni večer v prostorih Jadranske straže, Gajeva ulica štev. 28/1. z naslednjim sporedom: recitacije govornega zbora, pevske točke, solistične, recitacije in solistične pevske točke. Po sporedu čajanka, ples, dobra vina, buffet. Dolžnost vseh Slovencev je, da z udeležbo podpro napore mladinskega, odseka, da bi čim dostojnejše manifestirali naše kulturno delovanje med hrvatsko javnostjo, ki naj doprinese medsebojnemu zbližanju in spoznavanju. • Zadušne molitve za Nikolajem Pašičem. Soproga pokojnega državnika Nikolaja Pa-šiča gospa Goorgina z družino je pretekli torek priredila spominska svečanost po pokojnem možu, bivšem predsedniku ministrskega sveta ln predsedniku Narodne radikalne stranke. Ob grobu se je zbralo veliko število pokojnikovih častilcev, med njimi zastopniki predsednika vlade, zunanjega ministra in drugih oblastev. Molitve je opravil episkpp dr. Nikolaj z večjo asistenco. To je bila trinajsta obletnica Pa-šičeve smrti. • Pameten naPvet mladega učitelja. Kakor so pri nas še vedno marsikod v navadi obsežna ženltovanja, podaljšana žegna-nja *r 4? tako je tudi med pravoslavnimi brati v raznih krajih Jugoslavije v navadi, da slavijo krstno slavo in druge domače praznike kar po več dni. Mnogi siromašna kmetje se zadolžijo, samo da bi se postavili! s krstno slavo in napojili pol vasi. Dogaja se, da hiša po taki domači slovesnosti ostane vse leto brez živeža, da o pijači niti ne govorimo. Zdaj so kmetje nekaterih vasi v Bosni na pobudo mladega učitelja Milenka Kekiča sklenili, da bodo poslej praznovali krstno slavo samo po en dan v letu in tudi svatovanja bodo trajala samo po en dan ne glede na to, ali je hiša premožna ali ne. V ostalem pa bode tudi po obisku saimem omejevali take domače slovesnosti. Zgled zasluži v podobnih primerih tudi pri nas polno posnemanje. • Združenje trgovcev obvešča člane sekcije trgovcev s špecerijskim in kolonialnim blagom, da izdaja mestni prehranjevalni urad, Krekov trg, Mahrova hiša, oddelek 12, nakaznice za petrolej, ki jih naj nemudoma dvignejo. (—) • Avtobusna nesreča v megli. Gosta megla se je zadnje čase držala tudi marsikod drugod, ne samo v Ljubljani. Ovirala je promet ln je tudi povzročila nekatere nesreče. Na cesti med Zemunom in Beogradom sta v torek dopoldne trčila dva luksuzna avtomobila. Trčenje je bilo precej močno, k sreči pa vozača nista bila poškodovana. Toda ker sta avtomobila ostala na cesti, je nastala nova nesreča. Beograjskemu občinskemu avtobusu, ki je kljub megli naglo vozil od Zemuna proti Beogradu, je na kraju prejšnje nesreče privozil nasproti velik kamion. Voznik avtobusa je začel naglo zavirati, pri tem pa je avtobus zaneslo ob nasip in že je začel drveti nizdol. V avtobusu je bilo 40 potni- ljiv donesek v slovensko književnost. Bolj kakor povprečno pri proznih prevodih čutimo pri pesniških prevodih, da so z jezikovne, torej s čisto naše strani, znatno večje dejanje kakor literarno povprečna izvirna dela. Tisti, ki preveč poveličujejo domačo tvorbo in hočejo, da bi dajali prednost slehernemu, četudi vseb'nsko ali jezikovno neznačilnemu domačemu pro'zvodu pred prevodi tujih mojstrovin naj bi razmišljali. koliko ustvarjalne si'e je vezane v prevodu kakšnega pesn:šk^ga dela — menim: dobrem prevodu najboljšega dela... Slovenska izdfja Maddcheve »Tragedije človeka«, ki je izšla skoraj sočasno z novim srbskim (Stefmovičevim) prevodom je opremljena še s stvarnimi opazkam* in pa z režijskimi opombami iz peresa Nike Kureta. Lesorezi Deszoja Fšya se dokaj prilegajo stilu pesnitve in sprem'iaio posamezne prizore kot vizija najznači'nCene in njihova vloga v modernem življenju«. Predavanje bo zanimivo in aktualna e— Predavanje SPD »Z jadranske obale na vrhove Durmitorja« bo drevi ob 20. v risalnici meščanske šole Predavatelj prof. Viktor Petkovšek iz Maribora bo opisal svoje letošnje potovanje z dalmatinske obale do višin Durmitorja. 140 skioptičnih slik pokrajin in planinskih cvetlic bo nazorno spremljalo predavateljeve besede. e— Opozorilo hišnim posestnikom. Pred-stojništvo mestne policijfe v Celju opozarja vse hišne posestnike, da morajo v smislu § 75. mestnega cestnega policijskega reda dati sproti odstranjevati zapadli sneg s pločnikov, ker ne bo vzelo nobenih opravičil in ugovorov na znanje in bo prekrške strogo kaznovalo. Zlasti opozarja lastnike hiš in zemljišč, da morajo očistiti zasnežene hodnike do 7. zjutraj. V primeru poledice morajo biti hodniki za pešce posuti. Pri lenivosti črevesja je naravna Franz-Josefova grenčioa prijetno. dobro učinkujoče sredstvo, ki zmanjšuje težko-če. ker pogosto že ma!e količine dobro delujejo. Reg. S. br. 15485/35 e— Blagoslovitev trupla dr. Bruna Sad-oika je izvršil v torek popoldne na mestnem pokopališču pastor dr. Maj in ne katoliška duhovščina. e— Novi grobovi. Na Zg. Hudinji pri Celju je umrl v ponedeljek 54-letni posestnik Franc Jezemik. V torek je umr! v Gaberju 62-letni tovarniški mojster Anton Lavrinc, v Pečovniku pri Celiu pa 74-letni posestnik Martin Vrečer. V bolnišnici sta umrla včeraj 55-letna Uršula Mastnakova iz Celja in 70-letni Gašper Hladin. brez stalnega bivališča. e— Četrt metra snega je zapadlo včeraj v Celju in okolici, na hribih pa do 40 cm. Sneg je suh in se je povsod ustalil. Maribora a— Profesorska Samopomoč ima svoj redni občni zbor v nedeljo 15. t. m. ob pol 11. v posvetovalnici drž. klas gimnazije, dnevnem redu je tudi sprememba pravil. a— Likovna razstava slikarjev Primožiča in Zeia, ki je v Sokolskem domu, bo odprta do vključno 23. t. m. in to od 9. do pol 20. nepretrgoma (tudi čez poldne). — Vstop 7a dijake 1 din. nedijaki 5 din. —a Otvoritev umetniške razstave v Narodnem domu. V torek zvečer je bila v veliki dvorani Narodnega doma svečana otvoritev likovne razstave mariborskih likovnih umetnikov. Otvoritveno besedo je spregovoril predsednik Umetniškega kluba v Mariboru g. dr. Makšo šnuderl. Razstavljenih je preko petdeset olj in akvarelov ter ena risba s kredo, dela F. Goloba, K. Jiraka, M. Kavčiča, I. Kosa, L. šuš-mela in K. Zornika. a — 780 sezonskih delavcev se je vrnilo predsnočnjim s tretjim letošnjim transportom iz Nemčije. Med njimi so bili tudi i Slovenci iz Ptujske okolice in področja bivše Kranjske. Po pogostivi v kolodvorski restavraciji jih je odpotovalo proti Murski Soboti 185, Čakovcu 315, Zagrebu pa 250. Tretji transport so sprejeli trije delegati banovine Hrvatske gg. M. Fišer, S. Gluhak in A. Nizeteo. —a Cankarjeva proslava. Predsnočmim je bila v gledališču Cankarjeva proslava na predvečer obletnice smrti Ivana Cankarja. Uvodoma je očrtal podpredsednik Umetniškega kluba prof. dr. Ivan Dornik Cankarjevo umetniško pot od prvih njegovih del do »Podob iz sanj«. Sledila je predstava satirične komedije »Za narodov blagor«. —a V spomin 40'etnice Verdijeve smrti bo v soboto predstava popularne opere »Ples v maskah«. Gostuje gdč. Vera Mai-dičeva. Drevi je baletni nastop plesnih umetnikov iz Ljubljane Erne Moharjeve in Mariborčana Borisa Pilata. —a Napadi iz zraka. Jutri bo predaval v mariborski Ljudski univerzi prof. S. Mo-dic o napadih iz zraka. Prikazal bo učinke letalske vojne ter izkušnje protiletalske zaščite. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. a — Iz Studencev. Drevi ob 19. uri bo predaval v studenški Ljudski univerzi inž. Ferdo Lupša o temi »V deželi belega slona«. V nedeljo 15. t. m. ob 16. uri bo ponovilo studenško sokolsko gledališče priljubljeno ljudsko trodejanko »Deseti brat«. —a Sneg je pričel spet naletavati včeraj dopoldne in je kmalu pobelil mesto in okolico. Tudi na Pohorju ga je precej zapadlo. —a Namesto venca na grob g. Josipu Cernovšku, višjemu poštnemu kontrolorju, daruje učiteljstvo n. dekliške ljudske šole Viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja v Mariboru 230, šolspa upraviteljica v p. Olga Juvančičeva pa 50 din za šolsko kuhinjo. a— Andreja Drobnica bodo aretirali. Nedavno smo poročali o drznem razbojni-štvu v Stanošini pri Podlehniku v Halozah. Prvo službeno poročilo orožnikov je slonelo na podlagi prvotnih izpovedb 13-letnega pastirčka pri Drobničevih, Viktorja Verliča, ki je sosedom dejal, da so Ivana Drobniča pretepli do smrti zakrinkani m-ebojnik., duševtro omejenega Ivanovega brata Andreja pa nevarno poškodovali. 2e tedaj se je pojavil sum, zakaj bi bili razbojniki pustili Andreja pri življenju. Zdaj ie pastirček zaupal svoji materi, da je bilo drugače in da je moral prvotno tako izpovedati zaradi Andrejevih groženj. Dejal ji je, da sta se brata zagrabila zaradi tega, ker se je hotel Ivan poročiti, o čemer pa ni hotel Andrej ničesar slišati. V spopadu je Andrej prizadejal bratu Ivanu smrtne poškodbe, dočim je dobil sam tudi več ran. Andrej Drobnič se še zmerom zdravi v ptujski bolnišnici. Čim okreva, ga bodo aretirali in zaslišali. Seveda ga dobe v roke tudi psihiatri a — Strahovalc! Jurovcev zajeti. Okolico Jurovcev in Jurovce same je v zadnjem času strahovala drzna tatinska druščina. ki 1e kradla vse kar ji je prišlo pod roko. Vodja te kriminalne druščine je bil 22 letni Franc Snrah. ki so ga skupno z nekaterimi drugimi pajdaši aretirali. Nekatere tatvine priznavajo, drugih spet ne. a — Krvav dogodek v zidanici. V Pre- radtt so se zbrali fantje v zidanici Sredi najlepšega razpoloženja je pikra beseda razburila duhove. Zabliskali so se noži. sredi fantovske bitke ie obležal ves pore-zan in s smrtno nevarnimi poškodbami 28 letni posestniški sin Alojzij Klajžer, Gospodarstvo Uredba o pšenicno-ta^em kruhu Kakor smo že včeraj v enem delu naklade kratko poročali, je ministrski svet v torek predpisal uredbo o mletju, ki določa, da se s 1. januarjem prihodnjega leta uvede novi narodni kruh iz pšenične in koruzne moke. Letošnja žetev pšenice je pokazala nasproti povprečju zadnjih let primanjkljaj v višini 70.000 vagonov. Da se prebivalstvu zajamči oskrba s kruhom do nove žetve, je bilo treba skrbeti za to. da se razpoložljive količine krušne moke povečajo z dodatkom koruzne moke Po mišljenju strokovnjakov so pri kmetih sicer še znatne količine pšenice, navzlic temu pa so razpoložljive količine razmeroma majhne. Ce bi ostali pri dosedaniem čisto pšeničnem kruhu bi se po mneniu strokovnjakov zaloge pšenice in pšenične moke izčrpale še pred novo žetvijo in bi morali potem peči samo koruzni kruh. Da se temu izognemo, je vlada sklenila uvesti narodni kruh, ki se bo pekel iz pšenične in koruzne moke Za neko takega kruha ne obstoiajo tehnične težkoče in bo kruh po zagotovilu strokovnjakov okusen Uredba določa, da se bo smel od 1. ja-nuaria peči le narodni kruh. bi bo vseboval 70 odstotkov enotne nSenlčne moke in 30 odstotkov koruzne moke. Z uredbo so spremen ie-ni tudi dosedanji predpisi o mletiu pšenice. Po dosedanjih predpisih meHejo mlini iz 100 kg pšenice (s hektolitrsko težo 76 kg> 80 kg moke, in sicer 70 kg enotne kruSne in 10 kg be1p moke. od 1. larmnria pa bodo morali pšenico v celoti izmleti v krušno mo- ko, in sicer tako, da bodo iz 100 kg pšenice izmleli 85 kg enotne krušne moke; 12 kg odpade na otrobe, 2°/o na primesi l°'o pa na kalo. S predpisanim primeša-njem koruzne moke bomo do nove žetve (do julija) prištedili okrog 37.000 vagonov pšenice. Uredba nadalje predvideva, da se uvede državni in banovinski monopol za mletje bele moke. Samo določeni mlini, ki jih bodo eksploatirale država in banovine, bodo mleli belo moko za bolnice in za druge potrebe. Uredba nadalje določa, da se sme pri peki narodnega kruha polovica predvidene količine pšenične moke nadomestiti z rženo moko in da se smeta dve tretjini koruzne moke nadomestiti s krompirjevo moko. Mešanje pšenične in koruzne moke bodo vršili sami peki, toda pod kontrolo državnih organov. V nasprotju z dosedanjimi predpisi, po katerih se sme enotni kruh prodajati šele naslednji dan po peki, se bo smel pšenično-koruzni kruh prodajati isti dan, ko bo pečen. Ceno novemu pšenično koruznemu kruhu bodo določile banske uprave Glede na predpis, da mlini ne smejo mleti bele moke, je pričakovati, da se bo cena enotne pšenične moke (ki bo bolj bela kakor sedaj) nekoliko podražila. Kakor zatrjujejo se bo zaradi tega kruh podražil za naiveč 50 par pri kg. Gornja uredba o mletju in narodnem rkuhu je že obiavliena v »Službenih No-vinah« od 11. decembra. Kontrola inozemskega kapitala v gospodarskih podjetjih Finančni minister je že lani 18. oktobra izdal odlok, po katerem so bile vse delniške družbe, katerih delnice so bile ali so še v celoti ali delno v rokah inozemcev, dolžne prijaviti devizni direkciji Narodne banke tuje lastnike teh delnic, in sicer po stanju od leta 1919, 1925, 1930 in 1938. Po tem odloku se ne sme brez poprejšnjega dovoljenja devizne direkcije izvršiti nobeno izplačilo dividendnih kuponov z delnic, ki so bile prej ali so še last inozemcev, ne glede na to, ali se izplačujejo pri nas ali v inozemstvu in je za kršitev tega predpisa odogovorna tako delniška družba, kakor tudi ustanova, ki bi izvršila izplačilo kuponov. Z odlokom od 30. septembra t. L je finančni minister gornjo kontrolo, ki je veljala samo za delniške družbe, razširil na vsa ostala gospodarska podjetja v državi. S tem novim odlokom, ki je bil objavljen v »Službenih novinah« od 3. oktobra t. 1., so gospodarska podjetja vseh vrst v naši državi (komanditne družbe, komanditne družbe na delnice, družbe z o. z. javne trgovske družbe in posamezne tvrdke) dolžna predložiti devizni direkciji Narodne banke prijavo o udeležbi inozemcev v glavnici dotičnega podjetja. Ob enem je bila devizna direkcija Narodne banke pooblaščena, da predpiše način te prijave in da izda potrebna navodila za izvršitev odloka. Navodila devizne direkcije Narodne banke V smislu gornjega odloka je sedaj devizna direkcija Narodne banke izdala naslednja navodila: 1) Vsako domače gospodarsko podjetje brez izjeme, čigar glavnica je v celoti ali pa delno v rokah inozemcev, mora najpozneje do 1. januarja 1941 poslati neposredno devizni direkciji Narodne banke podatke, po obrazcu, ki se dobi pri Narodni banki ali njenih podružnicah. 2) Pri navedbi podatkov je treba posebno točno in jasno navesti: a) točni sedež domačega podjetja po protokolaciji z navedbo naslova; b) datum ustanovitve podjetja in navedbo, kdaj so inozemci postali solastniki odnosno lastniki podjetja, ali se je to zgodilo pozneje in ne že pri sami ustanovitvi podjetja; c) vrsta poslovanja, s katerim se bavi podjetje; d) specifikacija celotne glavnice (vseh deležev, odnosno vlog) podjetja s točnim seznamom domačih lastnikov in njihovih deležev, ter seznam inozemskih lastnikov z navedbo njihChristopher Robin« ln »When we were vary young«. Knjiga, ki je zdaj izša izpod njegovega peresa, nosi naslov »Obsession«. To je zbirka verzov velike iznajdljivosti, ki slikajo grozote vojne. Pred to knjigo je Milne objavil zbirko »Behind the lines«, ki ima takisto sodobno vsebino. Herbert in Milne sta ljubljenca današnjega čitajočega občinstva na Angleškem. Visoko ju cenijo posebno zaradi humorja, ki je tako potreben v časih, kakršne preživlja današnji človek v Veliki Britaniji. ANEKDOTA Georg Christoph Lichtenberg, ki je znan po svojih aforizmih, je bil po naravi malo zapostavljen. Bil je grbast in malo pritlikav. Nekoč je neki tako zvani šaljivec v neki družbi namignil na njegova prevelika ušesa. Lichtenberg se je popustljivo nasmehnil in je odgovoril z ljubeznivim glasom: »S tem me nikakor niste razžalili. Je že mogoče, da so moja ušesa za človeka malo prevelika, prav gotovo pa je, da so vaša ušesa za osla dosti premajhna!« VSAK DAN ENA S kakršnimi obmetavajo grške postojanke na albanskem bojišču italijanski letalci Nesreča rumunskega letalca Iz Bukarešte poročajo, da se je smrtno ponesrečil znani rumunski letalski akrobat, stotnik Popescu. Nad bukareštanskim letališčem je zadel njegov aparat v neko nemško letalo. Nemški pilot je ostal živ, njegovo letalo se je popolnoma raztreščilo. Atenski prebivalci hlastno čitajo liste, ki prinašajo novice z albanskega bojišča »Gospa, ali se tudi vam godi tako kakor meni? Po vsaki telovadni uri se počutim kakor ribica v vodi .. (»College Humor«) B E L £ Ž K E Rusko zanimanje za Balkan »i-ranJcturter Zeitung« objavila dopis svojega moskovskega poročevalca, ki najprej pravi, da je ie aiaic znaki v, po katerih je mogoče zadnje 'ednt sod"ti o stališču sovjetske vlade do raznih perečih meunaroumh v-pra anj. Cd skieuitvc pakia med Nemčijo . Itaii,t m Japou-Jto še ni ime.a ruska javnost prilike citati v sovjetskih ustih kak zunanjepolitični čianek. Prav taico pogreša russa javnu^i sicer v ru:»kih ustih ooičajno - t * >■ paru čevljev je ugasnilo življenje Stroga obsodba dveh junakov noža, ki v sramoto vsega naroda ne znajo brez krvi poravnavati malenkostnih sporov Ljubljana, 11. decembra Precej dolgo se je danes pred malim kazenskim senatom, v katerem sta pod predsedstvom s. o. s. Ivana Breliha sodelovala s. o. s. dr. Fellaher in Lederhas, vlekla razprava proti zidarju Vinku Lahovcu in čevljarju Slavku Meštroviču iz Strahinje pri Kranju. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr Lučovnik, je prvega dolžila da je v novembru s čevljarskim nožem napadel posestnika Alojza Goloba, ki je za posledicami poškodb takoj izdihnil, drugega pa, da je prvemu pomagal pri zločinstvu predvsem s tem, da mu je dal svoj čevljarski nož na razpolago. Oba obtoženca sta prišla usodnega dne proti večeru v gostilno Antona Vrtačnika v Naklem, vendar nista bila toliko okajena, da bi se ne mogla zavedati svojega početja. Sedla sta k mizi pri vratih in se pomenkovala. Pravijo, da je pokojni Golob, ki je & svojo tovarišijo mirno sedel pri sosednji mizi. ujel Meštrovičevo pripombo, da je zdaj huda draginja in da ga bodo čevlji, ki jih pravkaT meni napraviti svoji ženi. stal okrog pet stotakov. K temu je Golob baje zlobno pripomnili, da bi za njegovo ženo bile dobre tud cokle Pričakovati bi bilo. da bi b-1 na to poskočil Me-štrovič, ker se je tikala njega, toda skoči! je njegov tovariš Lahovec In ke ter, Pragersko. 33007-10 Eeseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Štajerske purane očiščene, v teži 4—b Kg kg po din 22. pošiljke od 9 ka naprej, franko postaja naročnika Na ročila za takoj tn za Božič sprejema: Josip Lah Osluševcl Dr: Ptu ju 32540-6 Okna nova, dvodelna (z O beril chti) 4 ko-nade in 4, vrata prodam za din i Šg 2500. Ogledati med 12. In i g" 14 uro Ciglarjeva 34 Moste. 33060-fi BISERE I.T.D. STApimKi hbkite TER uKCTrtinc PO MflJV&lIH CEH AH STnnft jvcokb J°SEBERLE UUBURMfl TVRŠEVA 2 j Zagrebški buffe« odličen Sn dober promet, v ntcl. Izvrstno idoč. najlepše urejen, 8 pjrtalno Izložbo, v polnem obratu, z veliko prodajo alkoholnih pl ;'ač !n lestvln. proa&mo za 30.000 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, riica 144. 33018-19 vmAc« ivseda 2 oln: daru« i din; za dajanje mu»'o':& 5 din; najmanj S! sneaek 20 din Dama z Viča! Nedeljo zamudil, čakajte istotam četrtek 15. ura. Lovec. 33048 24 Dragoceno* t > Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Posojilo dajemo našim članom in varčevalcem Ugodni pogoji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov Vsi var čevalci brezplačno čava rovani Zadruga »Mo) Dom« LJubljana. Dvor-žakova 8. Iščemo pover lenike. 19S Seriozna industrija v Srbiji sprejme p060.|i lo ali soudeležbo do 300.000 din Vpostevamo samo resne ponudbe k1 lih Je poslat! na Prvi statistični zavod, Beograd. Dečanska 29. pori značko »Mlkra« 32786 H Do 100.0000 din posodim na prvo mesto vknjižbe. Dopisi na ogl oad. Jutra v LJubljani pod »Zasebnik«. 33039-16 Smučke z »Luggi Kabel« veza-varua naprodaj. Streli-"ka ul. 10, pri Iršiču. 33054-6 Beseda 1 din, davek 3 din, za Hfro aH dr.janle naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Gostilno ali bufet v Ljubljani iščem v na jem. Ponudbe na ogl odo. Jutra pod »Marc 1941«. 32037-17 Buffet ali gostilno vzamem v najem v LJubljani. Točen plačnik! Absolutna garanci ja. Naslov v vseh posl Jutra. 33045-17 Kupim kompletno pogonsko napravo za žago venecijan-ko ali posamezne dele. Donudbe s točno navea-bo pod »Venecijanka« na ogl odd. Jutra. 33028-7 Oblačila Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Suknen suknjič s telovnikom, temno siv skoraj nov, se zelo ugodno proda Naslov: Dal matlnova ul. 10 (Tiskov na zacvruga. dvorišče levo). 33022-13 Gostilno v Zagrebu orometno ln dobro Ido 6o. na najprometnejšem kraju pri tržnici in kolodvoru. prodamo s ce '.okupnim, prekrasnim inventarjem, dvosobnim lokalom, kuhlnlo. kletjo za 35.000 din. Poslovnica ■pavlekovič, Zagreb. 111 ca 144. 33019-19 Zagrebški buffet s trafiko v bližini kolodvora, Izvrstno iaoč, prodamo z vsem inventarjem, dvo sobnim lokalom, portal ntmi Izložbami in najboljšim prometom za 32.000 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, niča 144 33020 19 Kdor želi močne, vodovzdržr.e čev i je. naj pošlje svoj na slov na ogl. odd. Jutra ood značko »Obuvalo«. 33017-30 Beseda 1 din. davek din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din ima v zalogi Sever Rudolf Marijin trg 2 GROM AVTOMATSKA TEHTNICA Najdovršenejši izdelek. Z ležaji lz dragocenega kamna. Najnižja cena! — Ugodni plačilni pogoji! — Garancija 10 let! Tvornica tehtnic J. ŠEBEŠČEN SUBOTICA Zahtevajte ponudbe! »Realiteta« zavod za uakup in prodajo nepremičnin je sa mo v Ljubljani, Prešer nova ulica 64-1. Telefon 44 20 279-21 Išče se v severnem delu Dra^ ske banovine in sicer v okolici Maribora. Ljuto mera, Ptuja ali čakovca ležeče poljedelsko posestvo v vrednosti din 500.000 plačljivo takoj pri sklepu kupne pogod be Tozadevne ponudbe noslatl na naslov Marija Smola pri Rakeku. 32650-20 Prodam v bližini Pokljuke več sveta Pripraven za zidanje. Naslov v vseh posl. Jutra. 33025 20 Trgovska hiša V večjem industrijskem prometnem trgu na štajerskem se proda trgovska hiša z večjim lokalom in skladiščem ter trgovskim inventarjem in temu potrebnim stanovanjem z vrtom. Ponudbe na ogl. ooi. Jutra pod značko »180«. 33024 20 Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Avtoprevozništvo! Selitve, prevoz raznovrstnega blaga izvršuje hitro ln po solidni ceni Prane Kušar, Rožna dolina c. II, št. 39, telefon 3389. 32995-31 aaoOA^AMOA OJ> Pri kaši ju REMEDJA (juajacoč SIRUP v tem originalnem zavitku Dobiva se v vseh lekarnah. Glavno zastopstvo za Slovenijo: Apoteka Bahovec — Ljubljana. ese t a- met mnmt Gostilno Z ljudsko menzo na najprometnejši po zinijt v Zagrebu, dob^o ido*o. prodamo z vsem inventarjem, trosobnlm lokalom, kletjo, kuhlr.jo. osigurano nizko najem nino za 19 000 din Poslovnica Pavlekovič. Zagreb, Ilica 144. 33021-19 Garažo ali kak drug zaprt prostor za avto Iščem v bližini Zrlnjskega ceste. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Zdrav nik«. 33035-19 Manjši lokal za mirno obrt, po možnosti z malo Izložbo na ulico ali na dvorišče 'ščem tjredno6t bližina kolodvora in stanovanje. Naslov v vseh posl. Jutra. 33026 19 V uveden lokal telefon (center) prevzamem prodajo, zastopstvo Vaših predmetov, ev. sprejmem družabnlka(co) za nakup boljših rabile nlh predmetov ln vrednot. Tudi prodam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Priložnost«. 32823-19 tanovanja ■J IUHBHMI 9 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Enosobno stanovanje ali nrazno sobo iščem v bližini -poljanske al! Sv. Petra ceste Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod šifro »Enosobno«. 33036-21a '^fliOTB.fO Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Opremljena soba pusebnim vhodom se odda solidni, stalni, starejši osebi. Strellška ul. 22, pritličje, desno. 33044-23 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — ju veli r Ljubljana, VVolfova ulica Vsakovrstno zlato, briljante ln srebro kupuje po naj višjih cenah A. BOSIC. Ljubljana, Frančiškan ska ul. 3. 238-30 rm™ Jabolka obrana, zimska, ga m bo vec. bobovec ln druee dobre trnežne vrste razpošilja Cehner Henrik, trgovec, Llbellče. Koro ško. 32472 34 Razno Otomane imamo zopet v veliki lzblrt na zalogi po zelo konkurenčni ceni. tapetništvo E. Zakrajšek, Miklošičeva 34. Od Vas je •visno. da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica tvetlolikalnica PREMOG KOKS — DRVA oudl I Pogačnik BOHORIČEVA 0 Telefon 20-51) Porrtrrtha orrr.hthiui Sobe išče Vsaka beseda 50 par. davek 3 din, za šifro in dajanje naslova 5 din. najmanjši znesek 17 din Opremljeno sobo bližini Bie!weUove, s souporabo kopalnice — iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba 333«. 33053-23a Strojno podjetje Ing. Borštnar Ljubljana. Sv. Jerneja ulica Ift Izdeluje { VODNE TURBINE žage, mline tran«» misije dvigala itd. OTOMANE v veliki izbiri kupite ugodno pri R. RADOVAN tapetnlk Mestni trg 18. Jakec Skok in Skakec Rok Poskoki dveh navihancev v treh poglavjih. 11. Ko nezadržno dirja Jakec Skok, nenadno se prekucne Skakec Rok. In boter Miha klikne: »Zdaj, hudika, ti jaz podkurim pravega smodnika.« t Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem žalostno vest, da nas je naš dobri soprog, oče, brat, gospod Anton Lavrinc tovarniški mojster danes, dne 10. decembra 1940 ob pol 5. uri popoldne, po kratki a mučni bolezni v 62. letu starosti, za vedno zapustil. Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 13. decembra ob 3. uri popoldne, lz hiše žalosti Celje, Lastni dom št. 7, na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 14. decembra ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Celju. Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin. Celje, dne 10. decembra 1940. Ana Lavrinc, soproga; Anton, Albin, Antonija, Pepi, Matilda, Agica, otroci in ostalo sorodstvo llllllli STROJI - DELAVCI Univerzalni rezkalnl stroji v teži od 1700 kg dobava iz skladišča v Milanu. Univerzalni rezkalnl stroji od 800 kg in manj, dobava okrog 45 dni. Precizne stružne, lahke od 1000 in 1500 mm dobava januar 1941. Precizne stružnice — težke od 1000 do 3000 mm, dobava 2—3 mescev. Bevolverstružnice, težki sistem »Pitler«, dobava 30 do 60 dni. »Horizontal-vrtalno orodje« od 75 mm, dobava 5—6 mescev. Bevolverstružnice z razponom od 18 do 30 mm, dobava okrog 30 dni. Električni vrtalni stroji, dobava iz skladišča v Milanu itd. Električni varilni aparati, elektrode, materija! za autogeno varenje itd. WINTAG" — Beograd, ZADARSKA 2 — Tel. 20.210 Zastopnik za Slovenijo: Anton A. Sneyden, Ljubljana, Hotel Slon. ^epa nevesta pripoveduje, kakojenasla LEPOTOIN SREČO "Še pred mesecem dni sem bila. neznatna in neprivlačna* pravi gospa G... •S 25 leti sem se začela bati, da bom obsedela Mnogo sem hodila po plesih, • moški tako Je kazalo, me niso opazili Neka --"i teljica. ki se ie bila «ele pred kratki, poročila ln ki Je blln mlaJSa od mene ml Je zaupno povedala: »Ce hoče« da «e ti bodr dlvill mo?iri, mora« predvsem 'meti svežn čisto koto In lepo polt Poizkusi tale prese neti j i vi recept za lepoto ..« In danes m Vlado pravi, da ga ip nro >rr.i sveži, d? kl??ko sli jnl l*ffled nalnrel privlačil Glelte kako sem ravnale- vsako noč uporabljala rožnato kremo Tokalon, hran« za kožo Ta krema vsehule dragocen »kstrak1 kožnih celic kf sa nek' dermato 'tii«!m.r»«, slovesa Ta kr»rn^ hrani lr Vn«r> s®m utKirahlJala ^elo. ne mn^no kremo Tokalon. V nekai dneh Je mM« kožo napravila svežo, čisto in velurno ffladko P^-^-lene pore znipd^ici Ir f- mfro »Tcr»nOf . Ali > AS modri »matral« m privlačno za pelilvoT Ce ne potem Se danes poskrbite. d>> »lepMte svojo kožo de svoj! polti dapte no vega življenja In privlačno«« s krem«* Toka Ion hrano kože Ne samrnin.ft* kreme To ilon s navadnim fcremtml ca obrat, ki r< vaebnlefo nikaklh Ilvl1»nf*kl1i <>l»men«o* * -rann kože. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak atatei. tega lista more dobiti zelo okusno kaseto -kremo Tokalon (rožne ali bele barve) tei puder Tokalon različnih nljans Pošljite Dli 5.— v poštnih znamkah za poštnino. omo< ln druge stroške na naslov Hlnko Maye< i drug, Odio 9-H, Zagreb, Praška uL 6. Iz Zagorja z— Za lepoto kraja in razvoj tajskega prometa si je Tu i£k< »prometno društvo v Zagorju pridobilo že Upe zasluge- V poletnih mescih pa tudi po zrni prihaja k nam lepo število prijateljev naših prijaznih planin. Na povratku se vo.no raci ustavijo v Zagorju ali Toplicah. Dožnost nas vseh je, da nudimo gostom d bro postrežbo :m vsestransko gostoljubje. Odplaviti in preurediti je treba vse, kar bi napravljaio slab vtis. Taka občina, kakšna je zagorska, že lahko poskrbi za lespoto kraja. 2e pred leti je občina dala oc"strani ti neki hlev, odkoder se je po cesti Izlival smrad. Nato je bil urejen prostor pod cerkvijo. Zdaj je trgovec in posestnik Drnovšek odstranil leseno lopo, ki je bila marsikemu v spodtiko. in je napravil prizidek, da stavbe res krasi prostor ob cerkvi. Vendar taim blizu hoja občinstvu ni privlačna. Za cerkvijo je kar na prostem shramba Za povzdigo našega kmetijstva. Tujskoprometno društvo je že nekajkrat priporočalo občinskim očetom, da dajo napraviti v bližini cerkve kakor tudi pri občini potrebno stavbico. Malo več zanimanja za to res je treba pokazati že zato, da ne bo hiša božja vedno onesnažena. z— Velik uspeh »Celjskih grofov«. Na deželskih odrih posebno uspevajo narodne in zgodovinske igre. Zato sa tudi Kreftovi vCeljski grofje« privabili v sokolako drvo-rano v soboto in nedeljo polno občinstva. Starosta br. Lojze Kolena je pred predstavo opisal potrebno preureditev sedanjega odra ter se zahvalil za pcmoč igralcu Vau Bratini in rudniškemu ravnatelju inž. Bur-gerju. Starejši gledalci so še s pose-bmm zanimanjem sfledili »Celjskim grofom«, uprizorjenim v zlatem jubilejnem letu zagorskega Sokola, med tem ko je leta 1912-bila otvoritvena igra na tem odru »Veronika Deseniška« z enako snovjo Krasno prizorišče in oprema so mnogo pripomogli k uspehu. Seveda so igralci dobro na&tudira-li svoje vloge. Zlasti sta se odlikovala Herman (br. Savšek) in Pravdač (br. Kopriva). Občinstvo ni štedilo s ploskanjem, ki so ga igralci polno zaslužili. Uspeh te igTe bo za sokolsko gledališče tudn za naprej vabljiv. To sezijo je treba spraviti na oder čim več predstav, saj dobrih moči imamo zadosti. V industrijskih krajih so predstave tembolj potrebne, ker pritegnejo mladino, jo vzpodbujajo k sodelovanju in jo s tem odvračajo od pogubnih vplivov posedovanja po krčmah. Prvovrsten STROKOVNJAK, srednjih let, z dolgoletno prakso, marljiv ln sposoben za poslovodjo tvornice suhomesnatih izdeikov dobi takoi službo CE BO ODGOVARJAL VSEM ZAHTEVAM ZELO DOBRO NAGRAJEN. — Ponudbe s točmm življenjepisom na »Propagando, a. d., Beograd poštni pretinac 409 — pod šifro »Prvoklasen 1385«. I Boljše brije in dalje traja . . . CPCAM ZA 'BRIJAtOE Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah. Aahtevaite oov««ofi nritvico A L C O S O Zahvala Jeromen Janeza Predvsem se zahvaljujemo za zadnje spremstvo zastopstvu direkcije državnih železnic: načelniku strojnega oddelka g. inž. Fincu Francu, gg. svetniku Hvastlju Francu in viš. kontrolorjema Zupancu Francu in Ježovniku Ivanu, dalje šefoma kurilnic Ljubljana in Maribor gg. Inž. Lavrič Rudolfu in inž. Završnik Jožetu, dalje godbi »Sloga« za njene turobne žalostlnke ter močnemu zastopstvu stanovskih tovarišev iz Maribora, ki so položili na rakev lepe vence, dalje vsem stanovskim tovarišem iz Ljubljane, kakor tudi tovarišu Marofu iz Sevnice za v srce segajoči poslovilni govor ob odprtem grobu. Dalje čutimo posebno dolžnost izreči zahvalo častiti duhovščini gg. župn. Puclju ln župn. Koširju, gasilcem lz Stožic za častno spremstvo, cerkvenemu pevskemu zboru iz Ježice za lepo petje, vsem sorodnikom in znancem ter ostalim, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Mala vas, Stožlce, dne 15. decembra 1940. ter rodbini Jeromen in Sitar Žalujoča soproga Ivanka Uestni pogreoni zavod Občina LJubljana Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljam tužno vest, da me le po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustila moja nad vse ljubljena soproga, gospa Terezija Neiger Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 13. t. m. ob 2. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. decembra 1940. Globoko žalujoči soprog Franc Neiger, zel. uradnik. Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarna rja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. 0102230002532348234853532353234823532353