St. 102. V Mariboru, sobota 3. septembra. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izliaia trik rat na tedpn. vtorek, fietrtek in soboto, ter volja po poiti proji-inan. za av*tro-O|jer»ke dežele ali v Mariboru 6 poiiljanjein na dom, za colo h-to IO ffold., za pol leta 5 goM.. /.a ži-trt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za ćelo U-to 12 gold., za pol leta 6 £okl„ za č.Mrt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila so plačnj« od ^-tiristopno petit-vrst« 6 kr. čo se omanilo enkrsU tiska. 5 kr. čo so dvakrat in 4 kr. ču ac tri- ali vučkrat tiska. Vaakokrat se plača žtempelj za 30 kr. — Dopisi naj e« izvole frankirati. — Rokopiai se no vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koruški ulici liišu. štov. 220. 0 p r .1 v n i j t v n. na katernnaiso hiacrovnliio niićilian nnroćiiiin\ roklainacijo. o/.u:inil;^_t. i. aiiniini?rrativTn- n-eL .]_«_ v jiskarniij :_F. Sk aza_ in_rir.. v koruški ulici hišn. «t 229 Sccllliiickl rrdivhiiM? Iz Ljubljane. [Izv. dop. j Pregledava! „razne stvari" v „SI. Nar.a od 29. avg. 1872 berem, da jo c. k. okr. glavarstvo v Ka-doljci dovolilo pisateljskcmn društvu, da sine 15. icpt. slovcsuo odkriti spomenično plošo na Preair-novem rojstvenem domu v Vrbi, b tem pogojem „da se v govorili ne bode nič političnoga ali sicer nevarnega vmešalo, da se bode strogo pri reci 8ami ostalo in (čajte! eujte!) da se c. k. okr. glavarstvu osem dni pred 8love.s-noHtjo morajo predložiti slavnostni in koncu i govori in »lavospev.u Berem in se enkrat preberem ta klasični ukaz radoljskegu vse-gomogotca. Jeli to resnica? ali me le tnoti kaku vizija V katero leto vendar pišemo? l'oglcdaui na prvo stran „Narod-a" ; tu stoji /. debelimi črkaini : l£^3fc; pogledam na koledar, ki mi nad pisalno mizo visi, tuđi tu mi nasproti zeva loto 1872. Tc-daj je rea minolo že štiri in dvajset let iu f> me-Hccev, kar so veselo plapolale zastave svobode, odkar je prvi krepki dih naroduc samosvesti v prah razrušil Mcternihov absolutizcm in v Bincšni beg pognal samopašno druhal, ki se je pitala ob žuljih in znoji tlačenih narodov. Iu v teh 24 lctib, koliko čudnih prememb se je godilo v Avstiiji! Koliko političnih sistemov smo voljno iu potrpcžljivo prenašali; nij je države, izvzcmši špaujske, v kateri je v tako kratkih letih toliko ministerskih kandidatov obscdlo miuisterskih fau-teuiljcv. Zginili so Uachi in Goluhovski, Schuisr-lingi iu Giskri, Belkrcdi iti Hohcnvvarti; padal je sistem za sistemom; izgubili smo po nesrečnih voj-Rkah najbogatije provincije; vse se je sprcmentlo, vse prcuaredilo, prestrojilo. Le nekaj nij palo v vsem tem času, nekaj uijsmo izgubili, ostalo je nespremenjeno, če ravno hudo oglodamo od oštroga zoba časa in to je: avstrijska birokracija. Lcto 48. jej je ueusmiljeno posckavalo veje, a kakor murba ali trta tein krepkejsc mladike pozcuc> čem bolj se poreze, je tuđi birokratizem pod Ba-ehom se tem veselojše razcvel in vso Avstrijo spra-vil pod svojo seneo, da ubogim nam podložnikom še skoro dihati nij bilo dovoljeno brez vladinega pritrjenja. To so bili blaženi čaši birokratov, kate-rih se globoko zdiliujote spominjajo gojenci te dobe, naši Detbiči, Ogriuci, Scho'uvvettri in da ne pozabimo najekskvizjitnišegaekmnplara, naši Wurz-bachi. Da, na Si so ! Prepustimo jih pa nikomur dnr/emu, k večjemu Cehom, ako jim njihovi ne zadostujejo. Sicer pa hočemo mi tuđi kaj apartuega imeti zraven postojnskih jam iu slepega Proteu.sa. V drugih avstiijskih deželah se sliajajo po-litiška društva, se sklicujejo shodi in tabori in aranžerom teh shodov nij treba nič druzega storiti, nego da tri dui pred zborovaujem nazuanjajo vladi točke programa, o katerih se bode govorilo. Tuđi pri nas Hlovcucih je bila dozdaj ta navada. Ko smo pod Giskrom sklicali prvi slovenski tabor in na program postavili zedinjeno Slovenijo, je sicer oki ujno glavarstvo htelo nekoliko obotavljati se zavoljo te, dežele tigajočc točke. A Giskra. sam je telegrah'eno uka/.al, tabor privoliti ter mu ne delati nobeuih ovir. V letih 1808, 1809, 1870. imeli smo Slovenci ćelo vrsto taborov po vsej Slo-veuiji na Štajerskem, Kranjskem, KoroSkcin, (Jo-riškem, v Istri, vse z odločuim ]ioiitiškim programom ; iu nikoli in nikjer Se na um nij prišlo političnim oblastnijam, od govornikov terjati govore, predno so jih imeli. Iu vendar bi se pri tako imcuituih vprašanjih, ki so se na taborih razprav-Ijali, zares uc bilo čudili, ko bi tu ali tain kak boječ okrajni glavar si zavarovati svojo kožo in skušal poizvedeti nameravane govore. Pa ni eden se nij upal to tirjati, ker se je vsak bal hlauuižc in je sploh od Šmcrlinga sem avstiijska birokracija se zavila v plajšč liberalizma, čeravno je stari cot' zmiroiu poredno silil izpod plaSča — „Vrti se sem, vrti se tje, In prazeu trud, zastonj je vse, Na lirbtu eof mu visi." Kar pa se uij zgedilo niti pod Schmerlingom niti pod Giskrom doživeli smo leta 187:* v izo-bilji in vsak dan se nekoliko na novo prepričamo, knk.šne sorte liberalizma se imamo nadimati od naj-uovejse liberalne ere Aucrspcrgov. ..Slovensko pisateljsko društvo'*, katero s politiko prav nič nema opraviti in si je le za namen postavilo, pospeševati slovensko literarno dclavnost in podpirati slovenske pisatclje, srne po tf. 2. d. svojih pravil slaviti umrle pisatoljc s Rpomcniki. Skleue ttedaj, na rojstvenem domu najslavncjšega sloven-skega pesnika napraviti spornenično plošo ter jo slavnoBtno odkriti. ?ri tacih priložnostih so, v govorili slavijo zasluge pokojnih iu petje primeruih pesni poveličuje slovesno^ti. Kcr društvo nema političnih namenov, se samo po «cbi razume, da ne bod« araužiralo političnih sbodov in tako vladi -dalo povod, ga zavoljo prekoračenja privoljenih mu mej delovanja kaznovati ali eelo razpustiti. Vsa slavnost nij druzega, nego izraz hvaležue pietete potomcev proti ženijalneinu pesniku: od političnih vprašanj se tu ne more biti govora. Tako bo sodil ves svet, samo ne — žl. birokrat g. VVurzbach v Radoljci. Ko dobi naz-nauilo od pisateljskega društva, da nameruva v okrogu njegovoga pasalika napraviti slavnost, ka-tere govori iu petje se bodo vršili v sloveuskcm jeziku, že je prepričan, da za tem grmom tiči ne-vavni zajec politiške agitacije, menda eelo vsa za-lega lani po njem prepovedanega gorcnjskega tabora. In ne glede na to, da pisatcljsko društvo po pravilih neče v politiko vtikati se, še posebej za-poveduje, da se v govorili ne s ni c uiČ političnoga ali sicer „nevarnega" vmešati. Tedaj politika jo po lp.ncnji g. Wurzbacb-a nekaj „nevarnega." Oh da bi rajui Meteruich še živci! Ta Wurzbacli bi bil mož po srči njegovem in Sedlinicki, kateremu je zvobanje politiškib kou^piracij toliko priglavice delalo, bi ga gotovo bil poklical za svojega dvor-uega svetovalca. (1. Wurzbacb je za 20 let |>re-pozno rojen. Sicer se pa ne vc, kakšno pohvalo si bode pridohil od sedajne ore, katero prav dostojno reprezentuje. Listek. X*i*iviiux in TCo<*«»lj , kneza panonskih Slovanov. (Čežki spisal llavtilka, po»l(iveuil prnf. Karei (ilamir.) Kdor v sedanjili časih po krajinah ra/pro-stirajočih se okolo Blatnoga jezera potaje, rcdko čuje slovansko besedo. VeČjidel so to pokraiinc Mugjari poseli in v nianjšcm številu tuđi Nonici. Lft malo število slovanskili naselbiu životari posa-inifi mi tem razširjcncia pogorji, ki ga obdajujo Kuba, Douava iu Drava iu zastonj bi v teli nii-selbinah iskal spomcuikov slavne ininolosti. Je pa slavna minolost teh naselbiu, kcr se tam naliajaj.« ostauki mogočue slovanske države, ki je pred tisoG leti tam hc oblastuo razširjala, države kne^ov l'riviue in Kocclja. Kakor so se pa nekdanji slovanski prebi-valci s časom izgubili, taku so se tuđi pismena uporočiki o tej državi ugonobila, iu težavno nc-hvaležuo delo je rcdko in poluzasuto vire zusle-dovati iu jih v edeu velik stok zediniti. A tuđi skromna sporočila o starodavni panonski državi nam morajo biti ljuba. To je bil koa naše zgodovine, to je bila država elovanska in njeni knezi so bili sinovi našega naroda, ki se je satno enkrat in žalibože za kratko dobo po-kazal s pravni ka scv crnih i u južnih Slovanov. Naglo je postal uepričakovano močen, a naglo gaje dosegla osoda. Delo Priviuovo nij bilo blagoslovljeno morila zarad tega, ker se je opirulo na oslahljonje iu osranmteujo te države, ki je bila l'riviuo odgojila. I. lVvikrat se omenja Pri vi na v virili okolo leta S.'JO. Takrat je ^ospodoval nad Moiavani knez M oj tn i r 1., znamenit vladar, katori je narod, po-prej raztlrobljon, v moiuio celoto y.drii/,il, nedoti-kajc se uavaduih naprav; krajine naiiircč obse-deuc z Moravaui so ostale kakor popi ej v kucžc vino razdeljene, nad kutci imi so posainezui udje g(»spodujočc lotlhine Mojmirjev vladali. Ham veliko knez nij imel več ne^o euo kuežoviuo in njegova vrhovna moc je ohstajala v tem , da je bil prvi med knezi, in da bo mu morali zvesti iu pokorni biti. Ude u izined kuezov, ki so bili Moj miru pokorni, bil je tuđi Priviua iu da je bil si v nulu 7. Mojiiiirom, so Kinu po tem soditi, ker je bil Mojmcrovec. Gotovo je, daje Nitra spadala k njegovi kueživeni, ali pa morila bila mesto, kjer je navaduo prebi val; zarad tega si domne-vamo, da je Privina bil knez Moravauov okolo Nitrc med Moravo in Donavo stanujočih; a tuđi tega za gotovo trditi uc moremo. Prvo gotovo sporooilo o Privini imamo v virili leta S.'JO kakor sem žc zgorej omcnil in to nam pripoveduje, da je Priviua od Moj mira I. od-stavljcn in iz zemlje ali dežele izpodcn, k tadajš-ncinu markgrofu izliodnc marke k Uadbodu črez Dunaj pribcžal. Kaj je bil uzrok neprijateljstva tncd oboma krezoma, nij znano. Navadno se misli, da se jo veliki knez Mojinir I., takrat žo krščen, hudoval uad l'rivino, ki nij hotel jiopustiti poganske vere. če pa prcmislimo, kako malo je bilo za Mojmirja število ti^tili, ki so jih pasovski du-liovniki Ppreohinoli na kršćansko vero in kako redko se je Kpreitbrnenje (»piralo na pravo prc-pričanje, in 5e dalje uva/.ujcino, da stsi oba na-sledmka Mojmirjcva f=c kršćanstvu odrekla in križ Kj>rcjciuša ga zopet zapustila, se nam neče verjetno zdeti, da bi bil Privina zarad odpora proti krsčau-ski veri kneževim) izguhil. Verjetuiša se nam do-zdeva misel, da je močili Privina Mojmirjcviin na-moram zapreke stavljah Gotovo je, Mojmir na to deloval da bi Moravo do eelo reSil frankovskega gospodarstva iu si pridobiv^i ostale kueževiue jih Pa gosp. Wurzbaeh-u nij dovolj ta svaritev; en hoče sigurcn biti in kliče pred svoj sodni stol Se ncrojena deteta guvornikov, da jih skozi celih osem dni oglcdujc in pretehtuje, ali nij za nedol-žnimi besedami skrit kak škratelj, ki bi skočivši Bgovornikovih ust se demaskiral kot politiški rogo-viU/. Ia za to težavno delo potrebuje g. Wurz-bach celih osem dai! Stavimo, da bi ta gospod bil pol. glavar v ktereiu meMu, kjer izliajajo po-litUki časopisi ia kjer He listi le nekoliko ur pred razposiljanjem oddajo pol. oblastniji, kaj bi nek počel v tem straŠuera položaji? Morcbiti bi tuđi zapovcdal, da mora vsak list se njemu osein dni poprej predložiti, preduo se »me izdavati. Pa uc nanio govori, še celo nedolžni Stritar-jev slavospev je tiran pred očali g. okr. gla-varja. Zihal sem se dozdaj v sanjah, da je cenzura pri nas /c zdavnaj odpravljena; kako zelo sem so inotil. Tu stoji čruo na belem, da se sla-vo*.pi*-v no srne peti, predno se ni pivdložil poli-tičui oblasti. Tcdaj snio hicčiio zopet dospeli do pri'\'entiv-cenzurc M e t c r n i c li a in 1» u c b-a ia \m tem takem naj se kdo predrzne tajiti, da ne živimo v blaženi deželi napredka in svobode!? Dopisi. Iz Kllilllliktl, .H0. avg. [lav. dop. | Kar je odicl dr. Uaustcr iz Kamuika, no bili naši nemškutarji brez pravega vodje. Njihovo društvo (lesevcreln) ima več dolgov, nego prcinožcuja, akoravno je v njen „Kapital" zastopau, po društvenih prostorih predejo mirno debelotrebušni pajki, pri društvenih vesclieah iniajo plesalci dve plesalki na dispozicijo in je dvorana prazna, kakor da bi v njoj strašilo. Z duševnim! ekspektoracijami jim grc tuđi jako težko. Jzmcd tistih , kateri bi radi katoro notico v „Tagblatt" porinili, ne zna nobeden noniškega stavka korektuo zapisati. Zategadelj se mora vsigdar, kadar našim ncmškutavjem kaj na brci leži, eden od bog-sc-usmili-korespodentov v Ljubljano podati, da se tam na altarji lieniskc kulture njegov šepav koncept gmmatikalnih kozlov opere. To je se vc da, jojmeno, za dopisnika, ali ipak ga njegova kompanija ima za duSevnega ju-uaka. žurnalista „mm plus ultraa. Tako razbe-gnuiMiiu in osiiomaecncmu krdelu naših vernih nem-bkutarjev je poslala božja milost zaželenega pa-btirja v osobi novoga dekana Križaju. Ne-umni Ložaui, da ste tako blago iz roke spustili! Nam ste s tem darom veliko veselje naredili, vsaj bo o čem govoriti io pisati v našem dolgočasncm mcstii. Drugod so politične pridige strogo prepovedane, pri nas pa so dovoljene, ker se ne mskutarstvo i n u 81 a v o v c r81 v o, liberalno hitmvstvo s priž-uice hvali. V jeziku lcšpebtaijeve kuharice je razlagal na oesarjev rojstui dan nas dekan s priž-nico na dolgo in široko dolžnosti nas podložnih do „božjih in cesarjevik namestuikov.u Poglejtc poslednji dopis ljubljanskoga Tagblatta in videli boste, kako se sovražnost do narodne stvari v plašč lojalnosti zavija. Zapoved vaša, g. dekan, da bi daj ali bogu kar je božjega in cesarju, kar grc ccHarju, je fraza, kakor vcČ drugih enakih. Ako jo razlagutc v duha Kristovem, je parola miru na Mvetu; po vašem tolmačenji pa pomenja omenjeni izrek večno hlapčevstvo človečanstva. Ako ste vi božji in uradnik eesarjev namestnik in bi vama šio, kar gre sicer bogu in cesarju, po tem gorje nam. kajti njina ncnasitljivost je neome-jena. Ako tirjate za duhovnike in nradnike spo-štovanjo, morate biti tuđi spoštovanja vredni. Kdo od nas pa bi zamogel duhovnika spoštovati, ki za-ničuje narod iu njegove zastopuiko, narod, med katerim /ivi in ki ga redi. Našega spoštovanja nimatc in ne bo.sto imeli, dokler boste nasprotnik naroda; dopisnik Tagblatta vas pa naj hvali, kakor mu drago, saj se inu lahko hvaležnega ska-žete k tem. da ga enkrat pri kosili) napasete. I)o-ber tek! Iz «VIOY«*U. dne 'M. avg. | Izv. dop.] (/i bor avstrijskih učiteljev.) Skoro da bode Slovencem všeČ, ako izvedo kaj o zboru av-Ktrijskih učiteljev, ki se je denos v f'elovcu pričcl. K zboru se je oglasilo okolo lfiOO udeležencev, učiteljev, učitelji«, okrajnih in krajnih šolskih sve-tovalccv. Do sedaj jih je prišlo samo okolo H)0Q; najvec je Ncmcov in neniškutarjev, čistih slovan-skih značajev nij tukaj iskati. Mesto je jako veselo doŠlih učiteljev; po ulicah in hišah je videti mnogo zastav; ncinških, pruskih, koroških a tuđi ona slovenska se je videla. (Jlavnc skupščine so se denes pričele, za prcđscdnika tega ,,pe,tega Lehrertaga" avstrijsko-ncmških učiteljev izvoljen je znani vod ja teh zborov. Uobies iz licča. Zbor je bil pozdravil v imenu vlade vitez pl. Keichen-bach, podpredseduik dcželne vlade koroške; v imeuu dežele grof GotJa, dožclni glavar, ki je v svojem govoru poudarjal posebno nvstrijsko č utj e. Na dalj:*- jo pozdravil v imenu mesta nazoče učitelje župan oelovški Jesscrnigg in neki doktor Hllblcr, predsednik neinškega političnoga društva, ki je rckel, da ima ncmŠko društvo |z učitelji enako ])iijateljc, enake sovražnikc, da so Ncrnci ,,Mustererziehc-riu vsem narodom v Kvrojii i tuđi prck morja. Pouudil je učiteljem rlland schlagu i obeČal jim ,,liruderkussu. Na to se je pričel dnevni red, na katemn je naj pivo bilo pitanje: kaj so nove solsko jio-stavc koristilo in katore uvire so, da ne inorcjo se voč koristiti. O tem predmetu wo referirali in govorili ako-raj sami Dunajčani, in le eden Moravec, in Širo-koustnež St opor iz Uadgonc sta jim pritrkovala. Imeli so svoje navadne fraze, kakor snio jih navajeni čitati po njih časopinih ; rekli so, da krajni Solski sveti nijso nič vredni^ in to Hamo za voljo tega, ker tuđi župnik v njih sedi, ki podpihuje rnevedncu kmete, da nečejo to storiti kar učitelj želi. Sklonili so tedaj, da proG ž njim, in namesto njega naj stopi v krajni fiolski svet katehet, ki pa smo 1c o verskih zadevah govoriti i glasovati. Nadalje se je sklonilo da krajni flolski svet, nema nič govoriti o didaktično-pedagogičnih rečeh in o nravnosti učiteljevi. l'otem zabtevajo da naj učiteljske priprav-nice trajajo atiri leta, ne pa tri leta kakor jo bilo vredilo „Ausgleichsministerium" ki takih reci, po njih mnenji, razumelo nij -r ac dalje so izrekli, da se ima ministerstvo za bogočastje lofiti od mini-sterstva za nauk. Šc dinge uklepe so napravili, med katerinii ho nekateri pametni, a aploh se je iz vsch govorov razvidelo, da ti učitelji nečejo nobo-nega gospodari a imeti. Naj bolj se pa boje du-hovnikov in Jezuitov, črez katere so zopet deues udrihali. No, sila jim nij ravno, duhovnike od sebe tirati, kajti v goratih krajih po Nemško-ko-ro.škem in Štajerskom učitelj ravno tako pntrebuje duhovnika, kakor pri nas na Slovenskom. NemSka omika in ncmški duh se Se denes nij toliko poudarjal kakor je bilo pričakovati. 1K XtlKTI*«kl»n, 1. septembra. [Izv. dop.] Vsa na^a pozornost in zanimnost obrnena jo dc-nes v l'ešto, kjer se bo 4. t. m. skupni državni zbor dežel ogc.sko krono odprl. Vse nekamo na to kaže, da je Dcakova stranka spuhlela, tor da se bo vsled tega na j)e^tanskcm zboru pod imenom .reformatorske stranke" nova politična stranka prikazala, ki bo naravno tuđi novo politično situ-vacijo stvorila. Ta strunkarski preobraćaj sluti celo „Pest. liloyd., ki je skoz in skoz Deakovec. Svoje slutnje zavijava v mistično besede, za katerinii se bojazen za bodočnost Deakovo stranke skriva, prikriti pa ne da. „Ucformarji" ogerskega drž. zbora uc bodo sedanjc Lonyaycvc vlado pod-pirali. (Jlede zuuanje politike se brž ko no, no bodo mnogo od Dcakovcev razlikovali, pač pa glede uredjenja notranjih zadcv, kar že njih ime kaže. Lonyayev kabinet utegne tcdaj po njih v veliko nevarnost priti. Kakor se čuje, bo na čelo reformarjev (Jhyczty stopil. Kađovodni smo, kako kc bodo naših 'M v tem političncm |>roccsu dizalo. Velika Kkupsčina zogicbškc županije se jo včeraj odpila. V njej sedi 103 zastopnikov; in sicer 101 zastopnikov kmetskih ohčin, 50 zastopnikov velikih posestnikov in 42 municipalnih urad-nikov. Iz lega se vidi, da so naše županijske KkujH vsc zedinil in usvojit. Moida je Privina sam to del<» kazil, nehote ga priznavati svojega gospodar ja in se reci svoji neodvi^uosti. Mogoče je tuđi tr>, da je Privina od f.ankovske strani bil spodhujcn na o ceikvencm ustanovljenji leta 80;j vf-c od Habc in Douavc na neverno stran se razprosti-rajočc pokrajine k ]>asovski skofiji spadalo. Vsled tega ustanovi jenja je imel samo pasovski škof pravico v niti unskih kinjili ccikvo blagoslavljati. Temu nasproti je verjetniši, da ho je cerkev v lej dobi blagoslovila, ko je Piivina žc kršeen bil, ker ki tako lahko rnzkladamo, zuknj je Privina kršćanstvo v svoji kneževini razširjati pomagal, in da i lij pasovski nego polnograški škof eerkev blagoslovit. Takrat je bila navada, da so osobe ple-incuitega r«»da fikofje sami krstili, in da je tedaj Adaliam pam Privini* krstil. Lahko kc razumeva, da je Privina škofa, ki ga je za kršćansko cerkev vnel tuđi za to poprosil, da bi prvi božji dom v kneževini posvetil. Cc to dokazovanjo kot rosnično j^ripozna-vnmo, je posledica, da je Privina po sprejetem kistu zopet nekaj časa v kneževini oblast imel. Mtirda ne je to po prigovarjanji iu s pomočjo Lju-dovika paniega zgodilo, da se je potem epravil 7, Mojmirjeiu, in v Ntro vrnil. A mir uij dolgo trajal. Verjctno je^ da je Mojniir Privino /.(»pet jiregnal in k lladhodu 7,apo dil. Pa tuđi tam se Privina nij dolgo bavi!. Na-stal je prepir med njim iu lladbodom — zakaj, ne vemo — in ker Priviua v izhodni marki nij bil več varen, seje h Ko-eljom, sinom svojim, na Kolgar-sko in poznaje k hrvatskomu knezu Hatiniiiu podal. Katimir — brez . dvombo naslednik tistega Ljudevita, ki je tako hrabro samostalnost «dižavc svoje proli Ljudoviku P(»hožneinu branil — go-spodoval jo, v glavnem mestu Siscku nad Hrvati (in Slovenci) med Dravo in Savo. Kuvno takvut, ko je Privina dospel v Hrvatsko, je nastala vojska incd Katimiijem in Franki, kateri ho z nova m pri-'/adevali, podvreči si te neodvisne plnvanskc države. Leta HiiH. jo sin Ludovika Pobožnoga, Lu-dovik bavarski, poznejc „Neruški-* imenovan, veliko vojsko vodil nad Ratimirja. Da bi se bil Privina bojev udclcžil, nam viri nikjer ne jni]>o-vedujejo. Ker je pa bil Katimir ugonobljen, si jo Privina iskal druzega sede/a in gu je našel v Ko-rutanih, kjer ga je Salacho gostr>ljnhno Fprejcl. Poznejc je Salacho Uadboda pomiril z gostom svojim iu Privina seje brez d /ombe v izhodno marko vrnil. Morda se jo po posebnem prizadevanjt Privi ni ucin zgodilo, da je ltutimir zopet svojo kno-ževino dobil. SČine sabori v malem, ali vRaj blizo to, kar so Bkupščine Švicarskih kantonov. Sieer se v našilt županijskih skupščinah takc zadcvc razpravljajo, ki se tičejo upiavc, vcndar ae pa premnogokrat tuđi politika dcla. Obnova našega mestncga zastopstva bo v kratkem. Imenik volilecv se žc scstavlja. S tem bc bo ena največjih želj našega mestnjanstva izpolnila. Ako bog da, p ihodnje naš 3 mestno zaatopstvo ne bo več Zagrebu na sramoto, kakor jo aedanjc! Če je Zagreb pri saborskih volitvah /mahati znal, bo gotovo ttuli pri municipalnih volitvati zmagal. ]Z lt«>l?ffrai«lu, [lzv. dop.] *) Pred njegovim odlazkom iz Belgrađa dobil je ruski knez Dolgoruki, poslanik ruskega carja pri svetkovini 22. avgusta, veličanstveno baklado. Ob 7. zvečer zasvira pred naroduim glediščcin vojnička banda, in za kratek čas se skupijo najotmeniji trgovci in uradniki, vzamejo bakle v roke in s pevskim društvom na čela se napotijo črez terazljo, glavno Bclgradsko ulico, do ruskega konzula, kjerjeknez Dolgoruki stanoval. Gromoviti živiokliei na ruskega carja in njegovoga poslanika, na ru«ki narod, na kneza Milana i. t. d., ho potresali ulice osobito ko 80 je baklada približevala stanju kneza Dolgnrukega. Tu na odprtem oknu je on stal; na obrazu vidi mu se velika radost, kakor je bilo tuđi izveuredno veselo lice ruskoga konzula Ši.s-kina, kateri je kraj njega stal. Ko je pevsko društvo odpevalo rusko himno „Bože carja hrani", te ye je opet zaorilo iz tisoc in tisoČ grl pričujočega naroda dolgotrajno živio ; in ko narod utihne, počne knez Dolgoruki govoriti: rMili slavenski bratje! Za ovaki srčni doček pre-srfina Vam hvala. Ko piidcm domu, boin svojemu carju in ruskeni:i n a rodu izpričal, Uakc žive simpatije goji sibski narod za nje. Uodite i od strane ruskoga carja in ruskoga naroda uverjeni največje simpatije, do junnčkega srbskega, naroda. Da bog živi sibski junački narod, da bog živi kneza Milana Obrcnoviča IV." Ko je končal zopet so se zaorili gromoviti živiokliei. Na to odpozdravi kneza jeden bogat trgovec, rekoč: „Vusa svetlost! Prosim Vas v inio celegn me»tjan*tva in morem reči v ime celega srbskega naroda ; ko se v lV.trograd vrne.tc, javite tamo, da ste dunas v prestnlnici Srbije videli, da krv nij voda,tla t-te sami eutili, kako/ivo v naših prsih sreo bije za ruskoga car ja, našega s t r i j c a, i n z a ruski narod, da jih liog živi na mnogaja lota." &lo-vek bi mislil, da so je zemlja poticsln, ko se je na ovo zdravico, od vsch stiani zaoiilo gromovito živio. Pevsko j.ikoiu : lomio, kMuiictvo; prikupil sa mij ixrai H.'vcmiti Siuvanov. PruvoU, venskih pcuem, in potein želeči skupljeni narod rimkeinu knezu rsre6ni )>otu, vrne se baklada do velike sole, kjer hc bakle pogasijo. Ker je kneza Dolgorukcga ladja se čakala, odiSel je takoj po svršeni bakladi na obalo Savsko, katera je bila z bengaličnim ognjem razsvctljcna ; tu ga je zopet dočakal mnogobrojni narod, in ko ladja odplovi, čuli so se od vseh strani navdušeni klici: srePen vam pot. pozdravite našega strijca, pozdravite naše Hcvernc brate. Značajna je bila ta baklada; kajti najboga-teji in uajodlićueji trgovci in uradniki so bakle nosili, in tako pokazali kake žive simpatije imajo za ruskega carja iu ruski nar od. Ne vem kaj bode zdaj rekla „Neue freie Presse", kateri jo nekoliko dni pred njen dopisnik iz Relgrada pisal, da imajo tukajSnji trgovci simpatije za Avstrijo, in da se bodo zavolj tega ministri kneza Milana morali približiti Avfitriji, in ne emancipirati od Ku-hijel .Ta7 mislim, da se je ta naivni korespondent, ako je bil za vreinc te baklade še v Itclomgradu, prepriča], da tukajŠno mestjanstvo za Avstrijo nema fmnpattj, za Itusijo da. Najlep« dokaz temu je mačja muzika avstro-ogerskenui gcneralnemu konzulu Kalaju (eno je dobil, a od druge gaje začuvala policija); in veličanstvena baklada in navdušeni živioklici ru-Bkemu knezu Dolgoruki-u, kot zastopniku ruskoga carja. tirndjan<»tvo se pripravlja, da tuđi Vukot'tča, tasta in poslanika kneza Crnogorskoga, počasti, v ta namen hode te dni pri Parizi veliki banket, ka-terega i)iircdja gradjanstvo. D. Politifcni razgled. Ta teden bode največ v politiki zanimal že mnogokrat omenjeni sliod cesarjev v lierliuu. Nemška vlada v Avstriji nanicrava sekiro na čežke založnice položiti, dakle slova usko opozicijo h tem slabiti, da jcj gospodarstveno ukoduje. Ocškcniu „l'okrogu" se iz Duu uja piše, da se prenaredba voliluc postave za državni zbor nikdar ne bode izvela tako, kakor Hcrbstova stranka in ž njo ustavoverci želć, kor je Lasser proti temu. Vslcd tega se utegne kmalu iz miuisterstva Auers-pergovega osnovati ministerstvo Lasscrjevo. „Deutsche Zeitung" je, kakor znano, zasra-inovala avstrijsko zastavo. Za to jo uradua „\Vicn. Abpstu rubio pokrega. To je vae. — Slovansk žurnul bi bil prce oj zatrt, ko bi bil tako nesram-uost storil, kakor riiinajsko-pruski izdajnici. U uski car je 2"). avgusta govoril zastopni-kom douske kozačko vojske: da v tem tren ot ku nij nevarnosti za mir Kusije; da pa se mir bolj zagotovi, za to pot uje car v Ucrlin, upajoč, da ta pot ne bodo brez vspeha za Unsijo. M o sk o v s k i pndpurni odbor je tclcgraiićno čestital srbskcmu kue/.u Milanu. Na 14 avarskom se snuje prememba v mi-nisterstvu. Minister Lut/. bode odpusćon. O drugih se se ne vc. Kalio bode menjal se z osohaini uuli sistem, in koliko imajo paitiiuilamti v tem roke vincu, videlo se bode kmalu. Ifcizne stvari. * („N ar o dua t i k k a r n :i.w) Osnovalni odbor je potrebne strojc u a roči 1 v veliki fah iki za tiskarske htioje: Hughes ot Ki;r.bor v F^ondon-u. Stroj za brzotisU se je /e iz Londona odposlal in piide te dni v Ljubljauo. Sploh rc marljivo delajo V8C piipiave, da bo tiskama že lehko tega nicscca začela svoje delovanje. * (G. I«1 rance I>c v st i k .) sloveci slovenski pisatelj , cl i i7.d a j kontrolni uiednik pri prevaj.inji dižavnega zakonika na Dunnji, je imenovan, kakor v uradni pWiener Zcitungu borenio, za skiip-ti»rja na ljubljanski biblioteki. Jako nas veseli, da se taka literarna moB, kakor je Lcvstik, katerega velikauski vpliv na razvoj uaiega jezika, posebno naše proze in slovnitr« ne more nihče tajiti, zopet vrne v delavcev potrffono domovino. * (Preširnova slavnosft.) Rodoljubi na Gorcnjskcm bodo v»e storili, da dostojno okiučajo vas Vrbo na dan slavnosti. Za stroške so žo zlo-žili 100 gld. — Iz Cei ovca He naro pi3o, da «e tuđi koroški Slovenci vesele Preširnove slavnosti, pri kateri se misli vdeleževati vetje atevilo rodo-ljubov iz Celovca in drugih slovensko-koroških krajev. * (SIov. pisateljsko društvo.) K društvu ro junstopili : kot u s t n n o v n i k a gg. dr. Ferdinand Dominkuš v Mariboru, Dragotin Hu-dež, graščak na (»racerskcin Turnu; kot društ-veniki: y:cml.a Čc mu je to na veselje, iu če pobo/.ni brak*i laži pobožuega koiespondenta radi veiujejo — od na^c strani: na zilravjc jlin bilo! Hvala ali graja od teli ljudi — da z narodnim pregovorom rečenu) — ne škodi nič, ne koristi nič kakor cigauov /egen. * (I z o b r a ž c v a n je 1 j u d s k i h učiteljev in učitcljii'.) Minister uka je ukazal, da ima za nnprcj čaa za izobraževunj« ljudskih učiteljic razteguiti se na »tiri leta, ker se glede na za-doMuo število učitcljie ne ka/c več potivbno do-voljevati kiajŠi čas /a njih izobraževanje. Ker pa šc ljudskih učiteljev vedno manjka, ukazal je int-ni^ter uka, da se izobraževanje ljudskih učiteljev hc •/a nnprcj v trch letih končati ima. * (Lak ote) seje bati lotos v Galiciji, kor bode vsled elementarnih dogodkov malo pridclka. * (Ovcterd otrok) je nedavno porodila neka žena v Fclegvhazi na Ogciskcm. Kno deto je |>rcccj umrlo, ostalih troje pa in mati se dobro počuti. • (Sol« ka novost.) Trpovsk.i nčilnica direktnrja Karla Porgos a na Dunaji jo imo'a v nivd'in Solukrin lotu 312 tieeneev. DiiseJieTii vsjjchi te ail« bd kai jo pom-bno v tein, tla bankno in trgovaka liisj njenim gojoncetu prednost pred drugim ilajejo. Za tclczni&no, teh'g'-afičiio in »avarovalnisSko opr.ivk0 — 'J) En izurjen ođvetniški koncipijent, vest Slovcnec, želi svoje mesto prcmentti. Advokati, katcii na kone.ipijonte rcllektirajo, naj izvo-lijo ]>O8lati pisma uredništvu „Slov. Naroda'*, ka-tero iz postrežnosti posreduje. I Veliko je bilo moje začudenje, ko mi je profesor matematiko It. v. Orliće Hcrlin, Wil lici ni str as se 5 telegrafual: Vi ste z mojimi Igralniml instrukcija ni i. temo rtaMtil Večje pa j»* šo bilo moje veselje nad popolno resnico!! Maribor. Frauc Buczynaky. I razpoAilja na frankirana vprađanja pro- fetorja matematike R. von Orliće, Hm-liu _ . . (VVillielitiHtraHso ,r>) svoj najnovfj.si /,a- ZaSlODl pi«»ik dobitkov h potrobnimi ra/.jaHiiili ziianih in kakor pri umni arečnih in-t\fQ_^]\ Btnikcijah o i^ranji v lotoriji. ifštiš* i»9 £afja ob kaki stalni vodi, v kterem koli kraji na K anj-skem blizu železnice ležeča, pc kupiti želita. Ponudbe »prejema „opravništvo za naznanila" v Ljubljani, na glavnom trgu št. 3KJ. Borzui komptoar in menjavnica dunajske komisijonske banke prejema vse kakor koli imenovane lili lik IIO, meiiJa&kiS io borziie pošlo. Naročila na tukajšnjem trgu in iz provincije se jako naglo, reelno in promptno izvrsujojo in se vrednostni papirji in valute po borznem komptoaru knpljene z obzirom na vsakokratno stanje de-narnega trga pod najbolj cenimi pogoji obdeljujejo. Poslovne i)rostornosti so vsak dan od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer bicz prenehanja obeinstvu odprte. (131—11;__________________________ K (171—D Prva javna visja I trgovska učilnica M na Dimaji, Pratterstrasse Nr. 32. J CAI1I, POIK^KN, direktor. yw Predavanja se začnejo početkom oktobra, vpisovanje bode od 2iin w""iw t** «*" -"• «•«• in vuci/.ii-.-inil r.ii «>1<rav "»k1«-1«1 i'rrnno v oEnji Po- oamo ou an /u ym. u,.o /j:l kavanm gid. ir«, *j;», :iu. " ' /.l.t.riui htIjihu kroiiuiiirtrtlui Qamn 7^ nli Iflfl niti '-lati rciinmtoarl 7.11 k"ki> tt i«i J 1 • 1 ura/. .Ivojiiim iihiirfi.n, iiri-ilnu .niittillrjuiii, 1 vcriiito OdinU /3 dll IUU yiU. 2 (.|.K;intiiiiiii v.riiiianU za. UPltfl nPflVlilPfi 7H TlflTirflVIf R i/. Iiilini7.liii;i in mmluljiMioiii vr.'.i. oKcilo vintu. T Dllt Q UDICI I UlUli AU yU|Jl U1&.U. Samo 14 ali 17 QW. [^ S'« Vm,"«hr^!fiPTrhi Samo 70> 80» l0° flld- SaV.'.l.ir«,!.luiom! Rn*Vntlf " Staro ur«, ^.«toUrat «l.a-i rodoviiiski »po- krlHtitinitni stekli 7, vrri/.ict, in im-iialjonom v toku. Qimn Qfl ali f>{\ nIH Inti 1 ilvujniiii pluiCiMn. uiiiiki, mi; popravljaji* iu uan\jiijn tulcn, kakor l)i Samo 19 ali 20 ald. Slll'r»i n.infi.c.MPi, i,.-.-* kih.-n aamo ^u *" I<£U «IU- l.il«, nnve. (>Vuo za pojiravko a filftiit« garani-ijo »'"• 7.a inivljnnjc, Bkristulnlmi aUikll C„nn Ofin ali dOfl flM zlutl kroiininrtrovi rtinionlonri ,, *,, ., rtl\n lOirlil SaiTO 8 ali 10 gld. jr^Ti.hiVff^kriHe.lV.u^J^u.fci.V^rtno Srolim« urno verižico ghl. \* (A), li, 4, f,, G, 7, 10 do l^IŠlia ili Sillllil ZillO^a fSlnr^rlrnlffi.'ll'ViH.'lS11'""11' ^0'" '" l>""il<>Illm Zlat.f unif/v.miico Bld. IH, SO, S!ft. :JO. 3fi, 40, f,0t P™ angleikih «•• «#f *;. i» K. #>♦««•.«*/« Samo 14 ali 18 nid. vi1iv iiM«u'iUi1. ^V11,0"'0""1*11'""I* «;o, 70, ho,'.«), uo. r *-»»•**"»••'■. . ... " . '•■ "« i»i"'-;- «»t \\jik8 iuijm«.;ii«j- \uu\\\..\ ■, Hr„ 7 ^ld V»*le«l |M»H«>l»ii«*|t:n Iiii«>ho« iiibJm dvoma v|lMv...... .iHt-n ,.i,im; t.- i.m im..iu pmii ,i.-,,Ki.n li.v -/M U:i Ntfio h noilobo, 2, ?i in •! koso itfraiofij-, »ala^aria Nj. Vi'l. ki;iiljn-«\ iktoi ji-, kralj. Vis«»knst, l.niinofi, da 8« 'I in -i kuno iur-iiočo eld SO Vul. Sultana in Nj. Vol. kralja l'ortti«?:uHk<>Ka. in ^lUMiililni'ii limoni /..iHloni. *-»' ' - * lt ■ |" UKl'ij*. 111, -, .> III -i kum, ]{,r.vjoi/d, £iu. o», •» •> " " Qjmn |2 nld "l:l v l»lniixl:ilii ' t. ilvuiiiirii |i1i««t'cin. su- 10», 1"JO. Pl «11110!! fl ll.'ll'Or 11JL OdlllU l£ HIU. .,„..,■., iiL.il il,,-i,i L rim iluimi Hti-LII In 1 1 • . t i> u i • x 1 1 1 r nr r r nr * 1HIIH liti lltll 'M luk a MiHln, Hk.kk.iii 111, urtKi.ilnlmi »liUII In [LfralliUii1, U,-i, !)!>, 7f). n1Uiny.11. kul.Hi.i.., r vcri/if., m. pm v. K-.i ij.tin uhiiik, Allnnu 71 f......'i-itii« / mu/iko trld H 10 l-'dotrl lf> Hl' za postni povzctek ali poslan zresek v "Jl urah ini-i u jiMiom, iihiijaHtiui tuUom 111 Kikriititilnnn IihIoui iMIHIHI IA lin>ni vrrcl. b.VJlInif.c /. uin/lko 1:> Kld. "•»». » Ure a trepetikeJjcm lastneoa izdelka 8 Sletno 39U <'<•« k<» . U UriHlalniin Htfkloin, «U'Kiintno garancijo: povsod n:ijui/ji! in Htojiiuo v»mIih> h Hvojitui i'/.ili'lki ^flmn'i?11"^'1 "iR1"'«^""'^« ^a irnii.,1 •« nrHmi > fcri- Takii, ki h» vsak dan navijajo tf!d. 10, 11. l'J. na v.l.mu-ii t-a^a. * ..... OdlllU l£, \u, IO ijiu. Mluiniu,iHt«>i«li, ■iiliiijiiitimi Tor- Tuke, ki h» VHJik H. dan navijajo gld. 1*>, 17, 1S, VkI, ki novo naročiti zclo , mm. |ii-ftino v i»«nji iiozliiCcnii /. vutiilcu iu ukulu vintu jtj^ ^(^ 2'2. V»*l, ki starlin«lj, D^t" #*#•#*#! ttt<*IH&š*HtV40ii9 S4* MVfft'i ! V iiMJiiovejšum čii^u nsiziuinjjijo trgovci i. i<;i;ičiuni iu ba/uiji, ki si ime tnvornivarji ur pri-sv<)juji5Jo in ct;l<> Hvjiiilu \\\\ nvitl« daj ej o, pojidlinNn navaduc ur« l>re/. vreilno«ti za atij;loške. Mno^c pritužbe, kutere uam o tem doluijajo, nam dajcjo povod svariti pred lem sloparstvom iii l». t. obGiustvo varovati škodu. ('Mi— 25) iziittlelj iu oU^ovdiui aredjuk Martiu Jelovaek. iinkur: K. ►Ska/.a iu družiti.