j, vak
¿40 rssen sobot, nadalj in praznikov.
, ¿gily except Saturday* .nd Holiday«.
PROSVETA
__GLASILO SLOVENSKE NAR&DNE PODPORNE JEDNOTE
Urrdniikl In upravniikl prostori: SUT South Lawndale Ava.
Office of Publication: MOT South Lawndale Ava. Telephone, Rockwell 4004
Cena lista i« $6.00
"	Jmmmv 1«. 1IU. at UM
- ¿irrst CHICAGO. ILL« PONDELJEK. 23. JUNIJA (JUNE 29). IS4I
Subscription $8.00 Yearly
ŠTEV.—NUMBER 121
Acceptance for mailing at special rata of postage provided for in section 1103, Act of Oct. S, 101T, authorised on June 4, 1010.
litlerjeve horde napadle Rusijo
i režim
miete, da so se zvezali z Anglijo proti Nemčiji!
w, 23. jun.—Nemške če-sdajoče Ruse na fronti, izteza od Baltiškega do morja, so izvojevale ne-ehov v bivši Litvi in Polj-foča vrhovno poveljstvo, duh napadih na vojaška i v Kijevu in Sevastopo-lemci izgubili 65 bojnih
ke kolone so udrle v Lit-thodne Prusije v prodirati Kovnu in zasedle Kalij Stojanov, mesti, ki letet milj znotraj ruskega l Drugi nacijski vojaški prodirajo proti Grodnu, 150 milj zapadno od Var-avnega mesta bivši polj-ave, ki je v nemških ro-i so prodrli deset milj da-adaljnji vojaški oddelki jo proti Krystnyopolu ob g, ki leži 40 milj severno va, mesta v južnem delu l Vrhovno poveljstvo k so nacijske pridobitve
nsine in da so jih morali plačati s težkimi izguba-ročilo ne omenja aktiv-
i velikem bojišču ob ru-in jinski meji.
i. 23. jun.—Uradni komu-nenja silne letalske na-Sevastopol, sovjetsko io in letalsko bazo ob morju. Najmanj 40 ru jnih letal, ki so uprizorili pade na nemške pozicije, uničenih, fronta je dol#a dva tisoč loncem pomagajo finske Hnske čete v napadih na
akt Finaks. 23. jun.—
upadi na finsko ozemlje ike so se pričeli po poro-g* je objavilo vrhovno tvo, danes zjutraj. Dva ^a,parnika sta bila bom-«a včeraj zjutraj. Kje sta poročilo ne omenja.
*olm, ftvedaka. 23. jun.
i bitke so v teku na so-►finski meji, se glasi po-do|nsnika tukajšnjega 11-^bladet iz Berlina.
23. jun.—Velika Bri to nudila vso mogočo pogoni v vojni z Nemčijo, ^ premic, Churchill vče-^jem govoru po radiu. * pomagala tudi Ame-
wr je naglasil, da se Ve-nc bo nikdar poga-HitW'rjem. ' Ruska nevar-\[àUt n^vtrnprt," je de-Ak" Hitler misli, da bo ¡**vjete povzročil cepi-in zmanjšanje odpo-Borbe proti nacijski J*1 terorju se bo na-* Hitlerjeva invazija *<wod v ,okusno inva-*>ikih otokov. On je , -fWan, da bo dose-* Veliko Britanijo F^preden bosta ameri-"» letalska sila lo-
112 J«« Adolf Hitler
«jutraj račel vojno ¡V?'» VprokUMU, f	miniater pro-
naznanil v
Z riafcilnoBli ob -, '	J'* «vojirt
E	v Ru-
Domače
nji minister Ribbentrop prečital formalno napoved vojne sovje-tom, s katerimi je nacijska Nemčija pred 22 meseci podpisala ne-napadalno pogodbo za 10 let.
Hitler je v svoji proklamaciji obdolžil aovjete, da so neštetokrat prekoračili nemško mejo po svojih stražah in letalih, da so na eni strani hlinili prijateljstvo napram vladi Nemčije, na drugi strani so pa hujskali Bolgarijo, Jugoslavijo, Grčijo in určijo proti Nemčiji, končno pa so se zvezali z Anglijo ln Ameriko, da ekonomsko zadavijo Nemčijo in jo oropajo njenih zmag. Tega mu je zdaj zadosti —in danes korakajo Nemci od Narvika do Karpatov v Rusijo in ob njihovi strani korakajo na severu Finci in na jugu Rumun-ci, da se osvetijo za krivice, katere ao jirh prizadjali sovjeti z ugrabitvijo njihovih teritorijev.
Rim. 22. jun.—Italijanska taktična vlada je danes ntzntni-
i t. .«i-«----1— n i n i, I m turii fin
n, titt.iuuijensicn ■* »»<«■ »■«■■ ,u eluje v vojni * Rusijo z namenom, da reši Evropo nevarnosti boljševizma(l).. .
Vichy. Francija. 22. jun.—Angleške in svobodne francoske čete so zasedle Damask, glavno mesto Sirije, nad katero ima Francija mandat. Petainova vlada pravi, da ao Ahgleži naslovili ultimat vladi francoske Somalije, da se mora postaviti na stran svobodnih čet, katerim povelju-e general Charles de Gaulle.
Druga vest pravi, da so francoske čete odbile napade sovraž nika na svoje pozicije v pokrajini Kissoueju, deset milj južno od Damaska.
Katra Egipt 21. jun.—Angleški letalci so ponovno napadli Bengazi, italijanako pristaniščno mesto v Libiji, z bombami, ki so uničile več vojaških objektov in zanetile požare. Druge mase an gleških bombnikov so napadle osiščne motorne kolone pri Sol-umu, Egipt.
London« 21. jun.-Velika angleška letalska ofenziva ae nada ljuje. Maae letal mečejo bombe na nacijske "Invazljske baze" v Franciji, Holandiji in Belgiji kar kor tudi na industrijska središča v Porurju in Porenju.
Oblsld
Chicago.—May in Marian Pru-sheck, vdova in hčerka pokojnega slikarja Gregorja Peruška iz Clevelanda, sta 20. t. m. obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Pro-svete. Drugi obiskovalci in obiskovalke so bile Julija Krmelj in hči Magdalena iz Springfiel-da, 111., Luka Stravasnlk in Anton Garshnik z ženo iz Johns-towns, Pa.
Vesti U Clevelanda
Cleveland.—Te dni je v bolnišnici umrl John Hren, star 29 let in rojen tu. Zapušča mater in dve aeetri.—Dne 15. junija sta Anton in Karolina Kmet alavila zlato poroko. Kmet je doma iz Ajdovca pri Žužemberku in je prišel v Ameriko leta 1889, njegova družica je pa iz Velikega .lipovca pri Žužemberku in je prišla sem lete 1890. Poročena sta bila v juniju 1891. Njuna originalna tovariš in tovarišica Fe-iks Novinc in njegova žena še :ivita ln sta jima spet tovarišlla ob zlatem Jubileju.—Rojak Andrej Mele se je težko ponesrečil pri delu. Padel je pod železniški voz, ki mu je obe nogi tako zmečkal, da so mu ju mor*li odrezati.
Nov grob v starem kraju
Enterprise, W. Va.—Ivana Su-rina, članica društva 533 SNPJ, ie prejela žalostno vest iz starega kraja, da je v Sapjanah na Primorskem 13. maja t. 1. umrla njena mati Elena BratoviČ, po domače Andrinova mama, v starosti 85 let. V Ameriki ^ zapušča štiri hčere: eno v Coloradu, drugo v Clevelandu ln dve v West Virglnijl, v Avstraliji pa strica.
Turčija le vedno zaveznica Velike Britanije
Ankara, Turčija, 21. jun.-Zu-nenji minister Sekru Saracoglu je v razgovoru z reporterji ameriških listov izjavil, da je Turčl ja še vedno nezavojevana zaveznica Velike Britanije, čeprav je sklenila prijateljaki pakt z na cljsko Nemčijo. Vse pogodbe in dogovori, sklenjeni med Turčijo in Veliko Britanijo, ostanejo, v veljavi. Turčija hoče blU nevtralna ln ne bo postala orodje •gresije. __
Italijanski konzuli izključeni iz Amerike
VVashington, D. C. 21. jun -Vlada Je danes zaprla vse Itall-janake konzulat*. 49 po številu, v Združenih državah. Italljan-ski konzuli ln vsi njihovi uradniki morajo zapustiti Združene
G,^ ---Y nikl morajo zapustiti «iru»
01 * wna-|države najkasneje 15. julija.
"Hrvaška država"
t
na vojaški podlagi
Armada postane glavna sola in ustanova
Zagreb. Hrvaška. 21. jun.— .Nova hrvaška kraljevina, ustanovljena po zlomu Jugoslavije, postane dežela, v kateri bo armada središče vsega. Tak uatroj določajo načrti, katere je orisal "feldmaršal" Sladko Kvatemik, vrhovni poveljnik armade.
•♦Armada bo velika šola hrva škega naroda," Je dejal Kvater-nlk v razgovoru z reporterji "Sleherni Hrvat bo moral prebi ti *no leto v službi, ki bo tesno povezana z obrambno silo in kon trolo vrhovnega poveljnika. Po tej dobi bo moral služiti dve leti v armadi, toda v nekaterih področjih bo službena doba znašala pet let"
Kvaternik je dalje rekel, "da bo moral sleherni Hrvat pohajati vojaško šolo. V tem oziru «bomo zelo radikalni. Noben, ki se ne izšola, ne bo dobil niti najnižje državne pozicije. Isto pravilo bo veljalo za privatna podjetja, ki pridejo pod državno kontrolo Armada bo modmrnM In opremljena z novim orožjem. Kasna čistost bo odločilni faktor pri izbiranju častnikov. Službe v armadi je častna ln vel, od navadnega vojaka do najvišjega častnika bodo morali dokazati, da Je njihova pretrkloet nooma-deževana Oni, ki ne bodo zadostili zahtevam, bodo morali slutiti v drugih področjih."'
FORD MOTOR CO. P0DPIS|A POGODBO» Z UNUO
Notoriina privatna policija likvidirana
ZAPRTA DELAVNI. CA PRIZNANA
U,
Waahlngton. D. C.. 21. jun.— Ford Motor Co., zadnja velika neunijska firma v avtni industriji, je včeraj podpisala pogodbo z avtno unijo CIO. Ta določa zaprto delavnico in kompa-nija se je obvezala, da bo pobirala članarino od delavcev in jo izročila uniji. v
Pogodba je bila podpisana po dvotedenskih pogajanjih med tompanijo ln unijo v uradu Phi-lipa Murrayja, predsednika Kongresa Industrijskih organizacij, v navzočnosti Harfyja Bennetta, načelnika privatstlTordove policije, in več repreZSfitantov unije in kompanije. Ford je prvnl avtni magnat, ki je priznal zaprto delavnico in sistem "check-off", 1 ki določa pobiranja, članarina unijo no komnanUi. 7AftiM priVatna policija je bila likvidirana in zaščita tovarn je bila poverjena unijakim zaupnikom, ki bodo noaill posebne znake. Zaprta delavnica pomeni, da bo unija imela nadzorstvo nad upoštevanjem delavcev.
Pogodba krija okrog 120,000 delavcev, uposlenih v tovarnah Ford Motor Co. v Detroltu ln drugih mestih. Unijska pristopnina je dva dolarja, članarina pa dolar na mesec, kar pomeni, da bo unija dobila od delavcev, ki delajo za Forda, okrog $1,500,000 na leto.
Druge provizije sklenjene pogodbe določajo zvišanje mezde, plačo ln pol za čezurno delo In dvojno plačo za delo ob nedeljah ln praznikih ter zaščito starostnih pravic. Upoalevanje in odslovltve se bodo vršile na starostni podlagi. Po podpisu pogodbe je bilo naznanjeno, da se je unija obvezala glede izravnave vseh sporov, v katere Je posegel federalni delavaki odbor in izrekel odloke proti kompeniji. Ti so se nanašali predvsem na odslovltve delavcev zaradi unlj-skih aktivnosti.
Murray in R. J. Thomaa, predsednik avtne unije, sta proglasila podpis pogodbe s Ford Motor Co. za veliko untjsko zmago. Fordova protiunijska trdnjava, ki ae Je dolga leta borila proti delavskim orgsnizacijam, Je padla. Ford je moral priznati unijo CIO, ker ae je pri volitvah pred nekaj tedni ogromna večina delavcev Izrekla zanjo kot predstavnico pri kolektivnih pogajanjih.	w
Ameriška podmornica Ha na dno ; 33 mrtvih
Portsmouth. N H^ 21. Jun
Roosevelt obsodil potop parnika
Nacije jo nasval sa mednarodno zločince
Waahlngton. D. C.. 21. jun.— Predsednik Roosevelt je naalovil kongresu poslanico, v kateri je z žgočimi besedami obsodil potop ameriškega parnika Robin Moora po nemški podmornici 21. maja na južnem Atlantiku. Izjavil je, da ae Amerika ne bo podala mednarodnim zločincem, ki ao voditelji nacijske Nemčija ln kateri ogražajo svobodo morja. Nad jI ne bodo uatrahovali Združenih držav v kampanji, katere eüj je dominacija vsega sveta.
"Ml moramo sprejeti potpp Robin Moora kot svarilo Ameriki, da ae ne ame upirati nacijake-mu osvajanju/1 pravi poslanica. "To je avarllo, da ameriški parniki ae smejo kretati po morjih le z dovoljenjem nacijev. Ml ne bomo kapitulirali in dopustili, da bi sedanji voditelji nemške države dobili dominacijo nad vsem svetom."
Roosevelt Je dejal, da je krivda za potop parnika popolnoma na nemški itranl. Pamik Je bil bi Ml prej pro»
pravo, daal nI voaiMkTntrsbsnt-
nega blaga. Ameriška vlada bo zahtevala od Nemčije polno odškodnino za potopljen pamlk.
Predsednik je naslovil posla nlco kongresu po konferenci i državnim tajnikom Hullom ln državnim podtajnikom Wellesem. Odložil je vse druga posle ln v naglici sestavil beaedllo poslanice, On Je tudi preklical obl čajno konferenco z reporterji.
"Naša vlada stoji na stališču, da svoboda pred zločini ln bru talnostjo je naravna pravica," js dejsl Roosevelt. "Ta ni milost, ki jo lahko nudijo ali zadržujejo oni, ki začaano ustrahujejo ns-rode z oboroženo silo in okova no pestjo.
Podvojitev dohodninskega davka
Davki na korporacije in profite zviiani
Waahlngton. D. C* 21. Jun.-Zbornlčni odsek za pote ln sr<nl stvs je odobril načrt glede fvl šanja dohodninskega davka, k ga bodo morali posamezniki pla čati v prihodnjem letu. Načd določa podvojitev in celo potro j i te v dohodninskega davka In dodatne davke na korporacije in
prof I te
Samec, čigar letni dohodki so znašali $900 in Je v tem letu pla ¿al 44 centov davka, bo moral v prihodnjem plačati $5 94 Zakon ska dvojica brez od nje advia nlh oseb bo morala plačat $3840 od letnega dohodka •?'><»« dočim Je v tem letu plačala enajst dolarjev. Računa sa, da bo

teror na Slovenskem
Gest^povci terorizirajo 880,000 Slovencev na Štajerskem in Gorenjskem. Aretacije in izgoni duhovnikov, učiteljev in kulturnih delavcev na debelo. Na Štajerskem izganjajo slovenske prebivalce in jih nadomeičajo s Nemci. Frančiikani so morali podreti pravo-slavno cerkev v Mariboru! Slovensko mladino poiiljajo v Nemčijo na "Arbeit-dienst9'-
JUOOBLOVAN8KA	homa vso slovenske duhovnike
VLADA V LONDONU	m intelektualce Iz katoliškega
>reblvalstva, ki ae je naaelilo na Štajerskem od januarja 1913 zato, da bodo med prvimi izgnani ti ljudje. TI so morali zapustiti vse: hiše, pohištvo, blago, orodje. Na njihova mesta sa dovajajo Nemci.
Nemci so v Msriboru takoj prve dni, ko so dospeli tjakaj, vdr-i ponoči pb pol treh v škofijo. Tam so napadli Škofa drja. Ivana Tomaftlča, ki so ga po salo mučnem lspraševanju odvadil neznano kam. Ob tej priliki so
ZSZZ KSH tudi dva tajnika, ln sicer poročevalcev In objavil sledeče Kwko6ineks in Log.rjs, Tsktsto
'v . _ _ - . . *> bili prijeti tudi trije kanoni-
i "	dr. Frane Cukale, dr.
M JVfttftvo Centralna,	Ošterač «n JoM Mirt
" VW omenjeni so morali ispuitlti
ti Jun.—Ministrski predsednik ln genersl Slmovtè. sunsnJI minister Momčllo Nin* été la ostali ¿lani Jugoslovanske vlada so všeraj dospeli ■ Bližnjega vakoda v London. Z nJim!
Je prišel tudi dešak-kralj Pater II. Prišli so s letalom. Domneva ae. da se Jugoalovan-ska vlada sdsj ssčaano asstsnl
V Londonu.
(Centralni tiskovni ursd pri ugoslovsnskem poslaništvu v Waahlngtonu je prejel od svojih
zvišanje davka na dohodke, kor Portsmouth. N H., 21. Jun - pofM^t in proftu prineslo v le-Podmornica O^, ki Je Izginila dvra(no blagajno dodatno vsoto zednje dni ns manevrih. Je Ms ago OOO 000 dansa najdena Nahaja se 440 *24W WUUUU čevljev globoko na dnu AUantl-| Načrt predvideva dodatno zvi ka. 15 milj od Uik.jšnjaga obrež- šanje davka naprevlšne prof it. ja ln 18 milj od mesta, kjer )e ze deaet «l^Hk^ Mlntmum Je i>^lmornkja Squslus utonila s zvišan od 25 na 35 odstotkov
upanja, da Je kateri še živ no blagajno $1,118,400,000.	Nemška oblasti jupm^mm
gs tiskovnega urada dobilo Iz povsem verodostojnega in zanesljivega vira.
Na podlagi vseh podstkov, ki se morejo do sedaj dobiti Iz Slovenije, zasedene po nemški vojski, se dosnava, da poatopa nemška okupacijsks oblast ob sodelovanju z Gestapom s Slovenci natanko tako, kakor to dela v čeških In poljskih krajih. Glavni nemški cilj je zatreti vsako sled slovenskega nsrods, slovenska kulturs In slovenske civilizacije, Nemci so se polastili domala vse mariborske oblssti, med tem ko so si je prisvojili Madžari le en majhen del. V ljubljanski ob-laatl so Nemci pograbili Radov IJico, Kranj, ftkofjo Loko, Kam nik. Moravče, Litijo, Zagorje In nekatere dele ljubljanake okolice z Leskovcem. Tako Imajo Nemci okoli 850,000 Slovencev pod svojo oblastjo. Italijani so zasedli vse, kar Je ostalo od Ljubljsne in tako je pod Italijo 329,000 Slovencev. Nemčija Je pripojila ozemlje mariborske oblasti južni dtajerskl, h kateri Je priklopi jen tudi en del ljubljen ske oblasti, med tem ko je drugi del pripojen Koroški s Celov cem.
Italijanska in nemška okupa clja sta se takoj lotili grdega dela Ur začele zapirati znameni tejše narodne delavce kar na de-belo. Italijani so prijeli Filipe TerČlJa, profesorja verske zgodovine na ljubljanskem vseuči llšču.
Za nemško okupacijsko oblastjo ao prišli v zasedene kraje Gesta po, S. 8. In S. A. — Nemci so nemudoma Izjavili, da jim Je prvi dlj Izgnati Iz slovenskih krajev va« narodne ljudi, predvsem pa rlmakokatoliške duhov-nike, ki Jih izmenjavajo s nemškimi. Neki visok nemški urad nik Je izjavil, da se ne bo mogel nlhČe v zasedenih slovenskih krajih Imeti za Slovenca; na sprotno, ves svet da se bo moral okleniti nacionalnega socializma ln priznati flrerja pa njegovo Ideologijo za edino politično veroir povodu nje. Tu JS treba poudariti, da živi v vseh teh čl-
svoja stanovanja tsr pustiti vse svoje Imetje. Vss druge duhovnike, ki so bili v škofiji, so Nemci segnall v škofijska pisarne, meri tem ko so zase sa vzeli najboljše in najudobnejše prostora. —Vsi duhovniki msrlborske škofijo hodijo'oblečeni v civilni ob-aki, ds tako ne obračajo posor-nosti nemških oblssti nsse.—V Msriboru so bili prijeti tudi vsi gimnazijski profesorji ln vsi ka-teheti ljudskih šol,—Frsnčlšksn-akl samostan so zaprli ln Ispre-tnenill v glavni stan šenskegs Gesta pa. Mamo trem frsnČIŠks-nuni so dovolili oststl In blvstl ns samostanskem hodniku, med tem ko so bili vsi drugI izgnani. Ujetih je bilo tudi veliko število jezuitov, pa čeprav je bljo med njimi tudi nekaj starcev, ki so že prekoračili osemdeseto lato svoje starosti.
Ceni se, ds Je bilo v marlbor-ski škofiji prijetih 350 do 400 duhovnikov. V Celju je puščen samo en župnik. V Trbovljah tudi ssmo eden. V Brežicah, pri Sveti Trojici in na Slovenski Gorici so bili zaprti frančiškanaki samostani, potem kapucinski v Celju pa Ptuju in oni lasariatov v Celju pa malih bratov v Ptuju. Vsa njihova poaestva so bila zaplenjena.
Poleg duhovnikov so Nemci zaprli veliko število učiteljev, profesorjev In narodnih delavcev. Prijemanje se vrši med deseto uro zvečer do Štirih zjutraj tako, da svet ne vidi žrtev, ki jih nemudoma odvedojo. Žrtve vzamejo lahko s sabo le Usto obleko, ki Jo imajo na sebi. eno odejo, en krožnik s žlico In hrene za tri dni.
Nemška okupacijska oblast postopa z duhovniki na najhujši način. Kanoniki morajo skoti mesta spremljati vojaško kuhinjo. pometati ceste, umivati okna po vojašnicah In čistiti uniforme nemških oficirjev —Fran-čiškanje, prijeti v Mariboru, ao bil! prisiljeni ker v kutah podirati pravoslavno cerkev v Mariboru Ker Je tedaj besnelo strašno neurje, ao mnogi izmed duhovnikov, nenavajeni takemu I i (tielje aa ». »iraal.l
T
PHOSVETA
I HK SN liti HTK*H KNT
IM UMVIIU nuovi rOOPOKNB JBONOni
lOmtm * mm» iiIMil I kr
mmn» M.JMUP»! toU. IIJOu tmtrt teta: U Cum 91M m «I» toi*. W» »«I toUj m
PROSVETA
MIT-M fe Lswaásto Aww
or niš rronuT*D
* * » i»»»»»»»»»»»»
» oklep«Ju m
riNftoZ
du«
rii«M "
Glasovi
vxt;4

IHIM te - polluMM
Cleveland
Svoboda 74 j« undo s
c'¿ , čaii<
kolj* ds pridat* tja. bodo lahko- nabavile
— Zbnskp društvo SNPJ bo 27. juli-piknik na fbdeie-bi vse Cleveland pe Ančke in Jaka ai dela,
imeli Izb pleš

Latinska Amerika prihaja
i . * »
Ker ima Bvropa z Afriko in Azijo vred monopol na zunanje vesti, ne slišimo in ne izvemo dosti, kaj m godi južno od Rio Grande: v. Centralni in Južni Ameriki. Ta del «veta, la-tinsks Ameriks, Je ps za nas važen, ker je v območju oborožene obrambe Združenih držav Predsednik Rooaevelt Je že večkret poudaril, da bodo Združene države z orožjem hranile latinsko Ameriko in Ksnado prav tako kot svo-1 je lastno ozemlje.
Feroftla, ki danes {prihajajo iz Južne in Centralne Amerike, so razveseljiva. Vsako poročilo, ki pride od tamkaj* nes seznanja z novo dlplomsttčno zmsgo predsednika Rooaevelta. To pomeni, de je Rooseveltova politika "dobrega sosedstva" južno od nss napelna in de ae hevanski sporazum Vseameriškd federacije u-dejstvuje.	i
V političnem oziru je politilMi "dobrlga ao-aodstva" stabilizirala režime v latinski Ameriki. Nič več ne slišimo o domačih pučih in "revolucionarnih" akemah, ki so še pred nekaj leti neprestano razburjale ameriško javnost. Danes aamo le nedjake in komunistične organizacije intrigirajo tu pa tem, a doslej še niso prišle nikamor.
Skonomako ae latinska Amerika bolj in bolj zMlŠeva z Združenimi državami. Gospodarski odneieji so reelistlčni. Čim dalj traja vojna, te« bolj so republike Srednje in Južne Amerika nevezane ne Združene države za uvoz potrebščin, obenem pa velike več izvažajo na as» ver kot ho kdaj prej. Moralno niso bile raz-mare med ameriškim Severom in Jugom še nikdar tako dobra kot ao danes, d očim je v voja-ško-obrambnem oziru vedno tesne j a koopera-
JaMObi imdo ps
"plattktr Jfcičke igrali Vadnalovi.
Urednik Bnekopi a vnesti ss je ekorsjžil in J Junija.povedal, da — žgočo satfm. Sedaj kdo je hotel s saje našega meteorskega lista. Zelo sem se motil, ko aem mislil, da je ta sa-tirlfrti pisatelj rOni, ki je osati-ril Majica Tega. Ampak Maj k je osstlril nazaj, kar je storil s krepko zaušnico.
Ampalr urednika Sabca je ho-tal osatiriti naš Milan Medve-šek. Tako je zapisal aem Tone Sabec, ki je poznan tudi v Chi-cagu. Radi tega sem jaz čisto nedolžen in to omenjam le veled toge, ker je zanimivo tudi za naše čitatdje.
Sabec Je tudi povedal, ko je naš, bivši koncilman Wm. Ken-nick aimpatiziral s Hitlerjem in odobraval- "nemški red", da so mu pri Enakopravnorti povedali« ds ne bede podpirali njegovih simpatij, kar oni nočejo takih iljudi v kongresu.. Nsdalje pravi, da niso v uredništvu B. nikogar hvalili in da ni nihče v pričo Sabca hvalil Hitlerja in njegovega režima. Dostavlja, da je taka trditev — lat In ker dabec ne more tega razkrinkati, zato poziva Milana, naj on razkrinka, ker ve, kdo je to. (Koga ima Milan v mislih, se mi malo dozdeva, toda jaz malokdaj občujem z njim.) Šabec pravi, ds ima Milan sedaj vso priliko, da nem metropolenčom pokaže tega širilca Hitlerjeve Bo li to Milan sto-ril? Bomo videli, je dejal sle-
ke, da bi povedal kot je treba povedati takim hinavcem.
Tudi jaz bi lahko razkrinkal Človeka, velikega demokrata, ki je pisaril V komunistični listič TVtorai Nekateri naši bi morali ti na< drugo stran plota, ga srečajo, ampak se bodo ltzeli okrog njega, kar je že pokazala neka seja: Človek bi pričakali vse kaj drugega kot pa taka izvajanja, ki pa jih moram zamolčati!
Boljubi delajo 'ropot', torej pazite, fctdkr boste poljubovali, da tudi vi ne pridige v kašo, kot se na primer nahaja bivša operna pevka Marion Talleyi O "topotanj u" poljubov je izpovedal na sodišču detektiv Julius Gold-smith, M je prtfal proti leni A-dolfa Eckstroma. Njega je Eck-strom najel, da je "špegal" za že-nioo Marion Talley radi ločjtve zakona in čigava bo njuna last-Jetna hčerka Suaan.
Eckstrom je obdolžil Q04etne-ga odvetnika Keitha čudnega «obnašanja napram Marion Talley. Detektiv je pričal, kako je
sila
S
Najbolj hladna In v nekaterih ozirih celo sovražita napram Združenim državam je bile južnoameriške republika Argentina, ki je aa Brazilijo najmočnejše in najbogstejšs v latin-aki Ameriki. To ni bile nič čudnega, kajti v Argentini je močen nemški element — okrog dve milijona Nemcev — ki je tam kompektno naseljen. Necijska propaganda v Argentini je bila še do včeraj najpeifektnejše organizirana in v glavnem je bile naperjena proti Združenim
mkmm '
Danes je pa tudi tam drugače. Argentinska vlada je končno apoznala nevarnost nacijakega elementa in oalo konaervetivne politične stranke s svetimi vplivnimi glasili no naposled odkrile necijako peto kolono v Argentini. Pred nfkej tedni ao ae začele radikalne reforme v Buenos Airesu, ki ao naperjene proti nacijakim Nemcem, časopisje^ jc obrnilo hrbet nemškim časnikarskim agenturam in začelo se je sistema-
čno zatiranje nacijake propagando v filmih — čemur je veliko pripomogls diplomacija ružonih držav, katera je odprla vrata v Argentino ameriškim filmom in časnikarskim vi* rbm.
Ostale latinske republike v Južni — posebno Chilc — in Srednji Ameriki tesno kooperirajo S*Zdrti/eiiiml državami. Mehike je danes v tako tesnih prijateljaklh stikih t VVashingtonom kot ni blls še nikdar prej. Beš pretekle dni je mehiška vlada sklenila sporazum a državnim dapartmentom v Waahingtonu za redno izmenjavanje informacij glede skupnega pobijanja narljskc in komunistične propagande.
Latinska Amerika prihaja krepkih korakov v konkretno zvezo solidarnosti a Združenimi državami tn Kanado, če ae je nacijake diktatura v Berlinu kje grdo zmotila v svojih načrtih, ae je v načrtu penctrsdje tn ideološke okupacije latinske Amerike v namenu izolacije Združenih držav in uničenje demokracije v se-padnem svetu
ca«
tjčj
L
na Marion in Keitha, ko sta v neki hotel v New Yorfcu. Potem je pri vratih njune sobe po-lušaJ, kako so ae ustnice spaja-e in "ropotale". "No, pa povej, kaj misliš o spojevartju ustnic. uAll si gdtov, da so biie ustnice?" je pestil odvetnik detektive. "Jfcz to' prav tako dobro vem kot to, 4a sea star 49 let, ker sem v svojih 40 letih tudi sani večkrat
Kljuboval," ae je odrezal detek-r "In tako lahko izjavim, da je bilo to poljubovanje, ker aem slišal pred vrati teh dVeh*
Seveda je zagovornik mrs. Talley zanikal, da poljubovanje tie ropota. Če ve ženske tega meni ne verjamete, Vprašajte detektiva Goldemitha, ker zadeva se je dogajala v Holly wood u oziroma New Yorku, ne tukaj na Mu-
mo, kdaj se dva poljubujeta t~> izjema so le mačke marca meae-
med Hitlerjem in Stalinom. Toda jaz nisem čakal pakta diktatorjev, ampak povedal resnico U let prej. In kiij je moje plačilo za resnico? Ntkaj že veste, dosti pa še ne, ler nimam prill
Veate, čitatelji, meni se zelo čudno vidi, da io nekateri delničarji, uredništvo Enakopravno-ati in oni, ki ae sučejo okrog nje, kar čez noč poatali ameriški pa-triotje, ker nekateri pred par leti še niti državljani niao bili. Rea ao čudna pota te naše metropole. Radi <tega tudi zahtevajo, da bi se morala vršiti konvencija velike Jednote ravno pri nas, ker smo tako spremenljivi nsrodni "človeki".
Ns drugi atrttii se naj vam pa zbudijo spomini na dopise tega dopisnika, ki je imel skozi dolga leta borbo z veliko večino ko-muniatov, na avoji strani pa le toliko pristašev, da ao lahko zborovali v telefonski koči. Sedaj pa v metropoli ne najdeš niti e-nega komunista: le več, nekateri njih pristaši so celo pristopili tja, proti čemet ao prej strašen ako grmeli in le zasmehovali. Rekli ao tudi. da ni razlike med komunisti in aoclalisti, sedaj se pa ne upajo prestopiti praga komunističnih pisarn*. > Ni še tako dolgo, ko so komu nisti imeU aaalpmbo tudi pri E-nakoprevnostl,1 aetlaj pa jih odklanja z izgovarjanje m na pakt J Rebolovih in ae pogovorili o raz
O.
t Jožetu, Hrvatinu od društva U8 v Pittaburghu moj kompli ment k dopisu od 13. junija. Za deva je pač taka: vsak berač svojo malho hvsli. Metropolčani hvalijo svojo, drugi pa svojo^ Meni ae pa zdi, da je vsaka malha dobra, če je kaj v njej. In prav tako je s Pittsburghom, ki sem ga videl in delal tam prej nego v Clevelandu. Zboruje lahko povsod, prav tako spi, če imaš posteljo — in te se dobe —tudi ješ lahko, če imaš kaj, in kdor hoče, se lahko tudi krega v Pittsburghu kot v Clevelandu. In kaj več še hočemo?
Na pikniku društva 312 SNPJ na zadružni farmi SNPJ je vprašala mojo družino mrs. Rebol 170. ceste, kje aem jaz. Bil sem pač v službi. Na počitnicah pri Rebolovih ao ae nahajali iz Yala, Kanaaa, John Jenčič, mrs. Jenčlč, sin John ter hforki Francés in Stephania. John Jenčič in Louia Rebol ata domé iz Loke pri Zi danem mostu, Štajersko. In tako ao "šur" hoteli videti dopisnika BarbioL^^H^^^^H Srečali amo se tf. junije pri
ličnih stvareh. Jenčičevi so dognali, da je ta naša metropola e-na velika vas. Obisksli so tudi Knakopravnoat tn Toneta Ter-bovca, ki je tudi Štajerec. Če bi bil jaz zraven, bi jih peljal še k
m izredne mo Mleell rešiti vest vari in opraviti veliko de-Sbsedtijim društvom se naše društvo že sedaj priporoča, da peaetite našo prvo veselico, ki jo bomo imeli v lastni dvorani, in nam pomagate do boljšega uspeha. Sicer bomo morali dvorano prej nekaj popraviti. Ko bo vse tO'urejeno, pridemo zopet v javnost in naznanimo datum društvene veselice. takrat as*pozdravljeni, bratje in saatre!
v'1® Jok* Jobttar. 265.
; 11 •nn T kar. * >'
Poroči^ zastopnike Pa^Ker m
AmurrtkTDfrmov /nanlli še i Jaka|om
Frank
9 pola
V sredi junija smo od konca maja dobili v Minnesoti prve res tople dneve. Prej pa je bilo kot v zimskem času v lepi Kaliforniji — megleno, deževno in mrzlo. In to ni bilo samo v Minnesoti, msrveč tudi v severnçm chigenu. To sem opazil tudi v Wisconsinu, ko aem' so pdjal v Wakefield, Mich. " * 1
Tam sam mislil hiti več časa, toda bil sem le nekaj dni radi
omenjenega vremans; Naglo aem h^^ Ha^Ker1 P Mrtvil skupaj Man sena. imel svéfe preobloiëhir z dopi^ m tam spominskih reci na slovens-ske prvake v USA iq poslal 14 zavojev v Duluth, Minn. Ko stvar uredim, gft naprej v Slovenski narodni muzef Jv Cleveland.
i., y- Duluthu v Villa Scholastid imam vdiko in pripravne prostore za urejevanje stvari, da jih spravim skupaj tukaj* ker v žar lastni Sloveniji ho, ako že ni, mnogo uničenega. In kaj vse najdem v svoji zbirki, da ml kar zbode spomine.
Ko sva bila z mojo pokojno sestroi katere grob je v Chishol* mu, kot sem omenjal zadnjič v dopisu, leta 190B v stari domovini/ mi je rekla, naj greva v Pred jamski grad, ki je v soteskah lepega Krasa. Hotela je obiskati'rojakinjo, s katero sta bili pri neki-poroki. In šla sva. Mož tiste rojakinje je bil tam za gozd« nega oskrbnika! pri grofu Win-dischgraetzu. Njemu sem itael izročiti* pozdrave od 'nekega znanca iz Sheboygana.
Tkan so neme razkazali votlino, v kateri je tiil ustreljen £ra-zem Predjamski Tam sem dobil za spomin v kapelici tudi napis a križa. Mikalo me je, da bi vzel tudi eno kroglo, ker j jih je bilo več, toda bile so pretežke. S tistimi kroglami so strelja li iz nižine in ubili Erazma Predjartiskega. Tisti napis s križa v duplinsiri kapelici sem moje veliko veselje opazil v moji zbirki, kot tudi razne starin ske knjige in spise. Vse to čez
'posluša- «as opišem v mojih "S potova nja", ako mi bo zdravje dopuščalo, da kaj več poUtfem.
Matija Pogorele.
O delu in dvorani Souikview. Ps.—Z delom je tukaj tako kakor po drugih krajih. Tisti, ki imajo delo, morajo delati kot živina, ker tukaj so sami premogovnik}. In ker je vse mehsnizirano, se ve, da te mašina sama priganja, da moraš hitro delati. Torej smo srečni ti sti, ki nimamo dela, drugače bi nam vse kosti polomilo na stara leta.
t Na društvenem polju gremo srednjo pot. Ker je tU msle naselbina, ne more biti veliko napredka. Tu imamo tri društva. Samostojno društvo laatuje svojo dvorano, v kateri že 22 let Zboruje naše društvo 286 SNPJ. Ker smo skoraj vsi člani štev. 265 tudi člani samostojnega društva in ker ima naše društvo veČino mladih članov, ki so nam vedno govorili, da nimajo dvorane za veselice svojega društva, smo stari člani upoštevali njih želje in tako sta se obe društvi zedinili, da samostojno društvo prepiše dvorano na društvo 265 SNPJ.
> Sedej imamo vloženo prošnjo v Harrisburgu za poslovnico za točenje opojnih pijač. Torej bratje in sestre našega društva, vas že sedaj opozarjam, ko bo društvo dobilo poslovnico zs opojne pijsče, ds ae gotovo vsi ude-

IwÈmjjjt.
jj^fftpM»
#4- *
il I
Skrajni cat je kil
Skrajni čas je bil, da je vlada zaprla nemške konzulate v Ameriki in pognala konzule a hordami svojih aaboterjev vred domov. To bi s« moralo že davno zgoditi, kajti nemški konzulati so bili topla gneeda - špionov In zločinskih aaboterjev, ki ao^od zaščito diplomatiča* imunitete polagali cbnanut za notranje uničenje ameriške demokracija Pravilno Je tudi. de je predsednik zadrgnil molnjo a nacijakim denarjem, ki ao ga rabili za tločlnako propagando in aabotažo. . ^
(Dalja v aadaji MeL)
ve pretUelalaklk lopov v Orani Parim v Ckkagu.
Pro-
to
posebno sedaj pred konvencijo, aa zastopniki preveč ne silimo s poročili. Dne 2g. junija udeležil domače zabave v Iftnpe* rifilli, kjer so znotraj prenovili Slovenski dom. Delo je'opravil Andrej Vidrich a svojima dvema pomočnikova iz Johnstowna. Ko jfe bilo končano, so bili' povabljeni vsi domačini na prosto zabavo, katere je bil deležen tudi podpisani in seveda tudi Vidrich. Dobro smo se imeli;
Naselbina Imperialnima lep prostoren dom in tudi Prosve-ta, Proletarec in Cankarjev glasnik so dobro razširjeni Slednjega so meni ponovili; John Tau-char Proietaxca, Prosveto pa oba Jamnika,rfarmar Val. Ras pet, ki sem ga šele sedaj prvikrat videl, atari korenjak in bečlar J. Kol-šak in Jos. Orel, ki je tudi bečlar, ker mu je žena umrla pred par leti. (On je še premlad, da bi ostal bečlar.)
Ustavil sem se tudi v Cliff Mini, kjer mi je mrs. Bogataj ponovila Proletarca, Luka Miklav-čič, tudi bečlar in lastnik doma, pa Cankarjev glaanik in prodal eem tudi par Majskih glasov. V Moon Runu nisem bil povsod. Ijam sta ponovila Prosveto Pe-atotnik in M: Resnik. Tudi zad^ nji je bečlar, zvest naročnik Prosvete in prijazen človek.
T\idi v Strabanu sem se usta vil par dni. Kegljišče je zdaj že gotovo in je bilo že ali pa bo ot vor j eno predno bodo objavljene te vrstice. Prosveto so mi ponovili: Mrs. Kocjan, Julia Belle, M. Kolovec, Ivana Sedmak, Victor Vodišek in J. Martinčič, Frank Samse pa Cankarjev glasnik in Proletarca. V Pittsburghu je obnovil Proletarca Anton Obpter (?), ki živi v svojem domu s sinom, ki je dober meha-
¡KlfHHpHi
Prehodil sem tudi Renton, N. Bessemer, Center in Universal. V teh naselbinah je slaba trana-portacija. Iz N. Bessemerja preko Centerja sem šel peš in sem bil precej izmučen. Prenočeval sem pri zakoncih Henry Preveč v Universal u, oziroma na Frankstown Roadu v njegovem novem in okusno zgrajenem domu, ki je ns lepem prostoru, Mrs. Preveč Je napredna in tudi razumna žena in se vidi, da vdiko čita.
Tukaj se moram zahvaliti še Tonyju Rednaku, ki me je zapeljal oelo na dom. Bilo je že pozno zvečer v nedeljo ln bi bil drugače moral hoditi peš iz Irvine v Herminie, ker sedsj «re zadnji bus ob 10:30, stari čea.|
Drugi teden je bilo moje potovanje po naselbinah ob reki Monongaheli do Morgan tow na. W. Va. Pričd sera v West New-tonu pri Rudyju Kreču, ki je plačal oglas za Majski glas. Nato sem ae podal v Belle Vernon k Louisu Resniku, ki je ponovil Prosveto, pri drugih sem prodni nekej Majskega glasa. Tudi Lojze je bečlar in dober kuh. V Mo-neasenu aem ae ustavil pri Fr. Tegelnu; on je bil na delu, tocla je ženica zopet naročila Pro-sveto.
V Brownsvillu so ponovili Prosveto Matija Požun in družina Kozlevčar, kjer sem tudi prenočeval. Jože Je bil operiran na slepiču le ravno o pravem času; ni veliko manjkalo, da bi ae bil preselil v krtovo deželo. Prijelo ga je v rovu pri delu, da ni mogel akončati übte, vendar ps je vzelo pol tucata zdravnikov, de so dognsli, kaj mu je. Čudni ao nekateri zdravniki in menda včaalh želijo eksperimentirati na človeku, ker "apendiks" jc vendar lahko ugotoviti, le posebno pa, ko je že bolnik v kritičnem položaju.
Iz Brownsville sem se odpeljel v Fredericktown. potem pa po farmah k Tomu Rebecu. ki je Itudi mal farmar, toda le hodi na delo. Ponovil je Prosveto, v (Dalja aa f. straaL)
Hamburg, važna 1 industrijsko mesto !
Od časa do časa se ni.m^
ponjev evropske celine N,J^ ^N
se je v vojni
kade nedvomno zelo zmanjšal, venI^ izgubUo svo^a
mdusti iiaka postojanka Nemcih ^ **
Je,T,no Hwnbur8
angleškega letalstva. Kakor poroča « akoem služba "Hansa", je bambusu
ilL^M	današnji®^,
taebam Nemčije ter je nemška ¿1^
-tovarnam tako znatna vojna narofaii"
morala zaradi prezaposlenosti posamL
jetij osnovati mnoga manjša postrani
ja in da pri dobavah pomaga celo obrt'
pe sebi umevno je, da je najbolj znaL
Hamburgu ladjedelniška industrija kj)e
sedanjih časih zaposlena do vrhunca S
morale mnoge ladje predelati v pomožne
ladje, v dokih pa se grade vedno no«
bodisi za vojne, bodisi za prevozne potrd
ba je ne le nadomestiti izgube na tonaži „
tudi obstoječo tonažo znatno povečati V
s tem so seveda preobložene z delom tu*
ne za pame stroje in za motorje,
stoje izdelke skoro izključno ladjede
Od nekdaj znamenita je bila haml dustrija rastlinskih in rudniških olj. napoveduje, da bo Nemčija v bodoče u. nemških kolonij velike množine kopre movega jedra ter bo še v večji meri ran dobivanje rastlinskega olja. Tudi dovoi bo obnovil, brž ko bodo razmere to dop Hemburške rafinerije imajo danes do* sla, imele ga bodo pa tudi v bodoče, da» skrbi, da se venomer povečujejo. V odo z industrijo motorjev je predelovanje gua je v Hambburgu takisto na visoki stopnji levažna je v Hamburgu tudi ribarska isi ja, saj je bil Hamburg nekako središčsi va v Severnem morju ter je preskrbovdi mi ne samo svoje področje, marveč še sosedne nemške pokrajine. V koliko n morale ribarske naprave povečati, ae a re reči, jasno pa je, ds bo morala Nes vojni stopiti v ostro tekmovanje z ribarstvom.
Nekatere vrste industrije v HamburJ zelo razvite, toda vlada si prizadeva, temi razvije zlasti lesno in pohištveno jo, kajti po vojni, pravi "Hansa", bo čuvala svoje gozdove ter v izdatneji i riščala uvoženi les, ki bo prihajal v največ preko Hamburga ter bo ato ravno, da se bo predeloval že na lic« nt uvozu iz tujine. Uvažale se bodo tudi i ne vrste kolonialnega lesa in zopet bo da se uvožene količine obdelajo in pnd| v Hamburgu. V splošnem gre tendenca da se Hamburgu dodeli pretežno vsa oo» strija, ki je osnovana na prekomo
Nega čevljev
Največja sovražnika naše obutve «U prah. Prah usnje razje, da razpoka, raztegne in mu odvzame lepe barve. K« čevlji pač zato na svetu, da varujejo m pred vodo in prahom, moramo za te vin ših nog tudi primerno poskrbeti. S kJ mo prihranili mnogo denarja, poleg W pa imeli tudi zmerom lepe čevlje.
Takoj ko pridete domov, sezujte čevlje ka noga ae pri hoji nekoliko spoti, no« loga čevlja postane vlažna. Cc torej zujerao in jih damo na kopito, bo o zmerom lepo obliko, njegova notranji se bo ps posušile in čevelj ne bo n« neprijetnega duha po potu.
Prav tako moramo takoj, ko pri** čevlje popolnoma očistiti blaU lag» čevlji vlažni, jih nikar ne P^?"1 ognja ali celo na štedilnik. Vivfl« usnje preveč izsuši in v kratkem caw lji pokajo. Pustimo čevlje; da * hem mestu, kar bo brez posN. ^ dete opoldan domov jc najbrtj* » jete v druge čevlje, ker se bodo tt» nošeni čevlji odpočili od trud«, U m prizadejali s svojimi nogami
Pred dvsjactimi
leti
(Iz Prosvete. 23. juniji ^
Domače veatL V	£¡¡¡1
smrti povozil	^
na Dolenjskem, člana SNW.	.
Delsvske vestL John U-*^ '^ kandidira proti Gompersu m a.
na zboru v Denverju.
laossasstvo. Ns pritisk-^' ložili vojno a kemalisti
Sovletaka BualJ.- V M^vl
kanje sovjetov pred Japon^
(Dalja U pr» Potrebno je še, da in gnezda	Í
zaveznikov v Zdr^^^jlj dosti med nami tn	s*"
keloselna. Notrsnjs oW^ B
krači je je v tem rt»**** & kot Je vsaks obramba na
vaina.
7 j
ovice
Istarega kraja
Slovenije
mpova pevska ŽUPA VOJEM DELU
ttoronko P-li*
S Pri i#",V4h
boli uveljavili
tabljana, 9. marci. - Pod ¿dstvom dr. Antona Svig-. bil danes dopoldne redni občni zbor Hubadove župe zdravih, v katerih se je ^ik me drugim zahvalil „u naprednemu časopisju edpdro pri propagandi zbo-a petja med našim ob-■vom, so zborovalci prešli na ni red. Predsednik se je v m kratkem poročilu pose-nhvalil Glasbeni matici, ki a župi vselej naklonjena in >rezplačno prepuščala svo-lorano zlasti za vaje zdru-pevskih zborov. Nadalje je jednik poročal, da je zvezna sklenila prirejati po vsej ri kjerkoli so pevska druš-velika, slavja za 6. septem ko bo naš mladi kralj pre-»ladarske posle. Za Slove-prizadevajo, da bi kdo od cih skladateljev uglasbil ustni "Te deum". Prof. iz Maribora je že predlo-pregled primerno skladbo gle in mešani zbor in kakor ijejo poznavalci, mu je de-
0	uspelo.
| vno in izčrpno poročilo o Aipe v preteklem letu pa je tajnik Jakob Grčar, ki so
1	zborovalci z velikim za jstvom nad doseženimi i vzeli na znanje. Župa je ovala zlasti pri Združenih cih zborih in je z njimi na-|pri vseh večjih priredi-inakega leta v Ljubljani deželi. Vsepovsod- se je la lepa pevska sloga. Vsi i Združenih pevskih zbo-bili pod strokovnim vod-pevovodij Mirka Premel-Frana Venturini ja. r. ..„< je društvo preteklo lpto za zapustil eden izmed ste-
fljegovega dela, Karol Laa-
turini« Potrdil je izvajanja tajnika, da so neugodni sedanji časi slabo vplivali na delo in da zaradi njih tudi niso bili izvedeni vsi načrti. Toda strah, ki je vladal nekako pred štirimi le-ti, da namreč naše občinstvo ni naklonjeno zborovskemu petju, fii bil upravičen. Zlasti so pevci ¿n pevke pokazali veliko prizadevnost in navdušenje za redno gojenje petja, njihovo vnemo pa je podprlo tudi izredno zanimanje občinstva, ki je zelo številko obiskovalo vse pevske prireditve. Pri omembi tc pozitivne plati pa g. Venturini ni prezrl manj razveseljivega dejatva, da so še zmerom nekateri zbori pod premalo strokovno usposobljenim vodstvom. Zato je ponovno predložil zborovalcem, naj pretehtajo njegov podrobno izdela ni in nekoč že predlagani načrt, kak» bi se strokovno vodstvo primerno izšolalo. To bo pozneje pomagalo posameznim zborom do še večjih uspehov. Poleg vsega tega pa bi morala župa poskrbeti tudi za primerna dela. G. Venturini je tudi predlagal, -naj bi po zgledu drugih Huba dova župa organizirala zbiralno akcijo med občinstvom, ki naj bi pod geslom "Dan slovenske pesmi" pomenili tudi nekakšno pevsko manifestacijo.
Na predlog revizorjev je bila odboru soglasno izrečena razreš-nica. Se pred volitvami se je oglasil k besedi tudi mariborski delegat, predsednik Ipavčeve 4upe, prof. Mirk, ki je čestital ljubljanski župi k njenim uspe-tiom in bogatemu delu. Predsednik dr. Svigelj mu je v zahvali za priznanje naročil, naj arataki župi sporoči pozdrave ljubljanske župe in današnje skupščine.
Pri volitvah je bil ponovno z majhno izpremembo izvoljen stari odbor s predsednikom dr. Antpnom Svigljem načelu. Pod-predsednik je postal dr. Joahim Ražem, odborniki pa Edo Ropič, Dore Matul, Jakob Grčar, Boris
' oddolžila njegovi zvesto-je 50 let ves čas pel pri
h
n;> miloščino javnih
J«' tajnik še poročal > zvezno upravo. Pomanjkanja sredstev so M.k. z njo bolj ** '"pa r>o svojih de-!» *M*4evfila zveznih «jem Veutnik" kot vseh na «n i/ila je tudi liiit,. k-»t
tal. -v trtb«
len ¿J
nov", ki i» nadomestilo
^nik". To je vse-
' ipu^tj sedsajim
ki niso naklo-ß	11 tegs ni
vsegs delov-*	je bil „kle-
■	-n, zbo.
r ^ilo mogoče •kupnega gl«. "Enakih pevskfli
"Z^.f, Üseh
► j» r..	.Stanje
Ȁ14
k'V',1
no.
la*
'"Ittkov
'i "hod kov
l""<ilo o stro-r* v preteki«» lo-Fran Ven-
K~N]egov spomin so zbo- Viktor Jurkas, Ivan Skuk,
t» primerno počastili in mu tli svojo hvaležnost. Taj-nadalje podrobno poročal l včlanjenih društev. Zia-
navajal agilnost Združe-vskih zborov in Ljubljan-|zvona. Župa je posebno kklem letu dokaj obogati-arhiv z lepim številom »v «laabenih del ter slik, ki s»ma založila ali pa so ji •rovane. Svojo poslovno je «noči zaključila z odlič-P<lim^Završanovim veče-1 tajnik je zvestega pev-tovari&a Završana posta-za svetel vzgled zve-
Albin Lajovic, Stane Kremžar, Lado Hribar, Anton Vračko in Joaip Rems. Pevovodji bosta Fran Venturini' in Mirko Pre-melč. Za revizorje so bili izvo-jeni Fran Slana, Anton Bizjak in Avgust Zahradnik.
Med slučajnostmi je predsednik Ljubljanskega zvona Lujo Drenovec sporočil žalostno novico, da so društvu čez noč vze-i društveni prostor v Mestnem domu, in to kljub temu, da še ni potekla praVnoveljavna na-emna pogodba društva z mest-* 10 občino. Občina je lokal vze-a za novi prehranjevalni urad.
S koncertnim večerom se ZborovaJce je govornik opozoril,
naj se v bodoče ne čudijo, če "Zvon" poslej ne bo kazal po-
JMkem zvonu in se je še eebnega razumevanja za priredb svojim letom udeležil ■jnreditve.
■notranje delo župne 5 K bilo zelo agilno. Zboji delegatom je tajnik L,, ž"Pne uprave, da 0UUlk"r ne IjO mogla da-r"1^ l^P<»i za njiho-I,nJe. to pa zaradi tegs, P*a n«vezana pri svo-
ditve mestne občine.
S tem je bilo dnevnega reda konec in predsednik Je zborovanje zaključil z željo, naj bi v svetu spet zavladala mir in red, bi bili le tako dani vsi po-/trebni pogoji za uspešen razmah zborovskega petja.
Vacijtki teror na Slovenskem
(Nadaljevanj« s 1. strsaL)
poslu, omedleli, nakar so jih pre-aeljali v bolnišnico. Mnogi duhovniki morajo snežiti stranišča hišah, v katerih bivajo nemški vojaki. Vse to se dogaja v navzočnosti članov Gesta pa, ki peujejo nesrečne žrtve, kričijo nad njimi ter jih pretepajo kakor navadno živino.
Po isti metodi se uganjajo na-silstva tudi nad duhovniki v jubljanski oblasti. Veliko števi-o duhovnikov je bilo prijetih v Zagorju, med njimi tudi Mar-kež, Kalan. Stoničar. Kočevar, Benedik, Zidar in Križaj. Potem so jih prijeli v Radečah. Cemše-niku, Sent Lambertu, Izlakah, Kolovratu, Blagovici, Svetem Gotardu, Ceinjicab. Svetem Ož-boltu, Raki, Sveti Gori. Tržiču td. Metodi germanizadje se pri-agajo tudi v delih priklopljenih koroški.—Nemci so zaprli vse samostane v ljubljanski oblasti. Zasegli m samostan lazaristov v Brodu, onega kapucinov v Škof
ji I^oki, frančiškanskega v Kamniku in na Brezjah.
Nemci so tudi izgnali uršulin-ke iz Škofje Loke in Kranja. Značilno je to, da ao nemški vojaki ponoči vdrli v samostan ur-šulink, pa čeprav ao bili opozorjeni. da je moškim zabranjen vsak vstop v samostan. Takoj po vpadu Gestapa v samostan ao bile uršulinke ponoči odpeljane iz samostana neznano kam. To postopanje je izzvalo upor med prebivalstvom, ker so bile uršulinke v tem kraju priljubljene. Neki nemški vojak je izjavil: "NsŠ firer ne mara samostanov, ker meni, da ne smejo ženske izgubljati časa pri molitvah in s tenj, ds se sprehajajo z evangelijem v roki."
V Mekinjah so morale nune gostiti nemške oficirje ter jim stneči. Neko noč ps so bile nenadoma iztirane is samostana. Gastapo odnaša a sabo vse imetje iz škofij, župuij in cerkva.
Nemške okupacijske oblasti so zasegle tudi vsa semenišča, vse katoliške zavode in vae katoliške organizacije.
Najstarejša katoliška gimnazija v St. Vidu pri Ljubljani je bila najprej zavzeta od italijan ske. vojske, potem pa od nemške. Gestapo je ukazal rektorju, ekonomu, profesorjem, in prefek tom, da morajo v teku ene ure zapuatiti poslopje. Ničesar niso mogli vzeti s sabo. Obenem so ^ili izgnani vsi dijaki in najstarejši duhovniki, katerim je bila tako vzeta možnost obstanka. V vsem poslopju, v katerem atanu je lahko pet sto ljudi, ao Nemci nastanili samo štirideset nem ških ofifeirjev.
Iz vseh gornjih podatkov se jasno vidi, da nameravajo Nem-ci zatretj pri Slovencih vsako Sled slovenskega čustvovanja. Iz tirali so iz vseh slovenskih cerkva, šol in zavodov slovenske duhovnike in izobraženstvo ter se pripravljajo na to, da uvozijo 'v Slovenijo 300 nemških ljud skih učiteljev, ki so jih v ta na men posebej pripravili na Štajerskem.
Iz nsjimzličnejiih krajev Slo-venije ae odvaja slovenska mladina v Nemčijo na tako zvani "Arbeit-Dienst", kjer se ima po-nemčiti. Že takoj, prve dni dali Nemci izmenjati slovenske ulične naslove z nemškimi. Ljud feke šole pretvarjajo v "Volks-Schule".
Gestapovci, S.S. in S.A. ustav ljsjo na ulicah slovenskih mest vse ljudi, ki imajo biciklje, mo-tociklje ali avtomobile ter jemljejo na licu mesta brez vsakršnega pojasnila omenjena prometna srodstva. Kadar hočejo Nemci zapreti kakega Slovenca, mu navadno podtaknejo orožje v hiši, kakor ao to storili o priliki, ko so prijeli mariborskega škofa Tomažiča.
Iz vseh teh zanesljivih dokazov o nezaslišanem nasilstvu, ki ga uganja nemška okupacijska oblast nad slovenskim narodom v njegovi domovini, se jasno vidi, da poskušajo Nemci popolnoma uničiti slovenski narod natanko tako, kakor delajo s Cehi in Poljaki. Vas to pomeni, ds ne misli Hitler vzpostaviti "novega reda" v Evropi, nego da gre za tem, da vlada tamkaj zmešnjava, negacija vaake kulture in podiranje vaegs tistega, kar je do-bro in civilizirano.
emisije za Jugoslavijo
Dr. Svetialšv Petrovič in dr. Vltdtaalr Rtbar pošiljata apel Slovenes» v Jugoslaviji
Washington. D. C: — Dopisništvo Centralnega tiskovnega u-rada pri jugoslovanskem poslaništvu v Washing tonu poroča:
Dr. Svetialav Petrovič, ki obvešča dan za dnem is Bostona jugoslovansko javnost o dogodkih po svobodnem in demokratičnem svetu, nadaljuje a* svojimi posebnimi emisijami sa Hrvate, Srbe in Slovenoe ter zdaj pa zdaj pozove ugledne Hrvate in Slovence, naj govore po radiju Boston WRUL in WRUW.
To pot je g, dr. Svetialav Petrovič posvai dr j a. Vlsdimirs Ribara, svetnika jugoslovanskega poslaništva v Waahingtonu, naj govori Slovencem.
Dr. Svetitlav Petrovič:
Emisija v srboh rvsškem jeziku, štev. 117., od 7. junijs 1941 (Radio Boston WRUL in WRUW).
"Spoštovane poslušalke in dragi poslušalci! — Tu New York.
Do danes še niste Imeli prilike, da bi slišali po radiu niti enega brata Slovenca, ki bi v teku poslednjih dveh let govoril h menoj' v slovenskem jeziku Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem. Danca boste slišali pr-¡vič emisijo v slovenščini iz ust enega naših najuglednejših diplomatov, dr j a. Vladimira Ribala, svstniks Jugoslovanskega po» alaništva v Wsahingtonu. Dr. Vladimir Riba* je sin velikega «slovenskea prvaka, pokojnega dr j a Otokarja Ribara.
Ta prva emisija v slovenščini ima toliko večji pomen, ker imamo v Severni Ameriki enega od najkulturnejših središč našega slovenskega naroda, ki dela a svojim delom čast vsem Srbom« Hrvatom in Slovencem.
V bodoče bosta slišali zdsj ps «zdaj emisijo v slovenskem jeziku iz ust drja. Ribata in te vam bomo vedno naznanili o pravem čaau." - "T v- -
Velika delavska stavka v Belgiji
London, 21. Poročilo bel-gijske časoptona-agenture pravi, da je 125,000 delavcev v Belgiji, ki je prišla pod Hitlerjevo oblast, zastavkalo za zvišanje mezde in odmerkov živeža. Stavko so priSeli rudarji v pokrajiiu Liege. katerim ao ae pridružili železničarji, potem pa ae je raz-širila na taketiloe tovarne v Verviersu
Dr. Vladimir Ribat: "Dragi moji rojaki!—Moj prvi pozdrav velja mojim najožjim rojakom, Slovencem, kjerkoli o-ni prebivajo, v prvi vrsti pa »nim, ki nosijo najtežji j arom, ki ga je slovenski narod v vaej svoji zgodovini doživel. Vam, dragi rojaki v beli Ljubljani, Mariboru in Celju, v najmanjši hišici v dolinah in na planinah Slovenije, pa ravnotako onim na obali ainjega Jadrana In na našem sivem Krasu, pošiljam pozdrave ameriških slovenskih izseljencev, ki z vami vred trpijo in sočustvujejo. Takoj po prvem vpadu sovražnika v našo zemljo So odborniki vseh naših podpornih jednot in zvez ustanovili skupno organizacijo brez razlike na svetovna naziranja in strankarske pripadnosti, da skupno s hrvaškimi in srbskimi organizacijami zbirajo pomoč, da olajšajo vaš« trpljenje in obenem bodo vam uteha. Ta del naš««s naroda, jtri vaše krvi, js tudi v taj težki uri s vami in z vami vred kot svoboden Gtasitalj na* Sih teženj veruje, kakor tudi vi verujete, v Vstajenj« v«čj« in ečtMjš« domovin« Jugoslavij«. Pa tudi vam, moji dragi bratje Srbi in Hrvati, ki d«lite isto strašno usodo s mojimi rojaki Slovenci, veljajo moje misli in late želje z« našo skupno in si« < nejšo bodočnost, ki Jo bomo dosegli ob strani naših zaveznikov In prijateljev, posebno ps a pod-poro,-ki nam jo dsje največja svobodoljubna In pravična zemlja na svetu: Z*dinjene države Amerik«
Govorim iz te krasne in Veli-k« demokratske zemlje, ki je prva mod državmi po prvi svetovni vojni priznala Jugoslavijo ih katera tudi danes, kakor tadaj» ssfltaff	velikega
Wfl|imS' svobodMMgs Izraza vpije naroda. Ona os prizna nadela nadutega nemSfcfga V tmrnmuna", ki vel*« samo s« nekaiore priv.l-*-'«ne veliko
Vrat izjavil, da bodoči mir. mora naslanjati in graditi na principih svobodnega izrszs volje naroda, svobode govora in vere ter prostovoljnega sodelovanja svobodnih naruduv.
Za načela svobode se bori danes Velika Britanija, ves civili* sirani svet, in radi teh nač«l j« naš narod stopil v boj, vedoč, da vsaka druga rešitev, ki bi bila diktirana, bi bila samo propast in isbriaanje narodne individu-alnoati Slovencev, Hrvatov in Srbov. Mi amo šli v boj proti mnogo močnejšemu sovražniku, napadeni smo bili od vseh atr«-ni, nepričakovano in zahrbtno, toda šli amo v boj s vero v na šo pravico in v obrambo najeto» mentarnejših načel vsak««* naroda: za pravico oba tanka in avoje svobod«. To našo odloči tev občudovali so vsi svobodoljubni narodi, a posebno amsri-¿ki narod, ki nam js a svojimi predstavniki izrazil prisnanje zs našo odločnost in hrabrost, ker smo bili pripravljeni žrtvovati vse prej kot pa biti suiunj najstrašnejšega sovražnika vsega človeštva.
Razkosali so našo Slovonijo. Mali slovenski narod so raztrgali na tri dol«, misleč, da nas bodo mogli prej uničiti in izbrissti iz družbe drugih narodov. Mi smo kljubovali stoletja in sto-letjs, na vse mogoče načine so nas poskušali tujci ugonobiti. Toda noš narod se je trdno držal svqjs gruds in prišla je ura osvoboditve, ko smo se skupaj z brsti Srbi in Hrvati zjedinUi in slsvili začetek naše svobode. Za to svobodo so hrepenela in se borila pokoljenja in pokoljenja, padlo je tisoče in tisoče žrtev in ko ao naši dobrovoljci v prvi svetovni vojni Šli v boje, bilo je to skoraj brez izgleda na uspeh, ali oiti so vorjeli v zmago, v zmago pravične stvari.
Z istim propričsnjem jo nsš narod vstal, ds brani avojo s tolikimi žrtvsmi pridobljeno svoboda Pod strašnim navalom najmodernejše vojnotehniške maši-ne in premočjo sovražnika se je naša vojska morala umakniti,
M»
mogel vzeti. Del našs narodne vojske in mornarice, ki se je u
ji zemlji Ne odneha v borbi do «končne zmage, dokler ne bo od tujca-tlfcčitelja očiščen tudi nuj. msnjši del naše domovine."
Jugoslov. Kurir.
Glasovi ii naselbin"
(NaüaUavanjt s I «tram.) Vestaburgu pa Kukec in Baluh, zadnji tudi Proletarca, pa tudi Carolina Baša in Josephlna Si tar sla storili tako, drugim sem pa prodsl Majski glas. Prenočeval sem pri Balohovlh, kot nu vadno. Od tam sem šel na Isa-bello, kjer sta ponovila Prosveto Svigel in tnrs. Kerin. Ona je dobra ženica in mi je nalašč ve-čerjo pripravila; rekla je tudi, naj prenočujem pri njih, ker ta-ko dež lije. Povabilo sem moral odkloniti, ker je bilo še prezgodaj. Ko je dež odnehal, sem se podal še v tri miljo oddaljeno naselbino Crucible preko Mo-nongahele, kjer aem dobil še tisti večer par novih naročnikov Prosveti s pomočjo prodaednika društva SOI Johna Udovicha. Poleg njega a« js naročil tudi M, Glasa. Potem m« js aspeljsl k družini Zprioh v Rices Unding, kjer sftq prenočil. Tudi ts dru-žina je postrežljivs in napredna.
Drugi dan sem jo zopet mahnil prsta rake in s vlakom v Murgantown, W. Va. Zoričevi so me sicur vabili, naj ostanem ker se je v soljoto vršil v bližini piknik premogarjev in aem obljubil, d« se vrnem, toda mi ni bilo mogoče. Mimogrede naj Šc omenim, da mi ju dala Mary Ooiiiek naročnino na Cankarjev glasnik, ko imu se srečali pri mostu v Brownsvillu. Z nju je bil sin in sta morala peš, kur so čistili ulice. Bil je najnreč tak bsliv, ds ao se valile skale n« cesto, ker js blls zemlja v hribih preveč odmočentf Vzelo je tudi nekaj šand, neki črnec pa je rekel: Rešil sem deset otrok, tods no vem, kje je enajftl. Kramar-jevim v Brownsvillu je voda uničila pi!«esj živeža v kleti.
V Morgantownu oziroma v Star Cityju aem ae ustavil naj-prvo pri znani družini Selak. Lovrenc me je Še tisto popoldne aspeljsl v Scotch Run. ampak to pot ni bilo veliko uapehs,vker vere v končno zmago in ^ pri^^an pred podo. Dobili pravico sovražnik nam ni imo enega naročnika Proloiarcu,
Sicer ni bil moj cilj ta naselbina, marveč Fsirmont in Thomss,
o mojem dvatedenskem potovanju. Ako sem. kaj pozabil, ml oprtMitite. Vsem najlepša hvala za gostoljubnost in sodelovanje. Moje prihodnje potovanje bo. Še okrog Pittsburgha, potem fia nazaj v okraj Westm0reland.
Anton Zornik, zastopnik.
drle čez tristo poslopij požare in povzročilo voli! do Css sto civilistov bilo ubi* tih in ranjenih v napadu.
JaponM napad na kitajsko mesto
Hongkong. 21. Jun -Contrstos kiuptka raersna agonturs poroča, da so bombe, katar« se ja* ponaki letal«! vrgli na Sisa, glavno meato province Sene!, p«*|toi ampak proglaša načelo svo-
bodnega rssvitks vaakoge naroda v skupnem sodelovanju s svobodnimi narodi.
našimi zavezniki nsdsljuje boj. Naša vlada, v kateri se nshajajo edini zakoniti zaatopniki vseh Slovencev, 8rbov in Hrvatov, mednarodno priznana kot edini legslnl izrsz naše skupne domovine in nadaljevanje nje^e su» verenosti, je povzdignila svoj glas v obrambo nedelj I voatl ju goslovanakega narodnega ozemlja in proti razcepljenju našega naroda. Pred par dnevi je naš poslanik v Washingtonu dr. Kon stantln Potič vložil pri smeri ški vlsdi svečan protost sledeče vsebine:
'Vlsdi nemškegs Rajha in kra ljevine Italije sta proglaaili po vojaški zasedbi Jugoslavije a-nokaijo Slovenije in to ctoloiiiii-no po Nemčiji, a delomično po Italiji. Ta surov čin razccplje-nja slovenskega naroda naspi o tuje vsem etnišklm princjptnn, kur na zemljišču, katero sta /a ftodli Nemčljs in Italija, živi kompaktno naseljen nsjčlstcjši slovenski element. Istotako je ia aneksija brsz vsako sskonite podlfge, ker vojaška zasedba po veljavnih principih nerodnosti ne menja zs čsss trajanja vojne zakoniti status zasedenega ozem* Ija.
'Jugoslovanska vlada, v kateri ae kot sestavni del nahajajo edini legalni zastopniki slovcn skegs naroda, protestira proti temu postopanju Nemčije in Italije, kateri • tem stremita u> ničiti slovenski nsrod ter rszte piti državni teritorij Ju gosi/< vi-
S tem aktom je jugoslovanska vlada prod vsem civiliziranim svetom protestirala proti neuslišanemu početju diktatorja osliča, ki h<ičojo vroči človeštvo nazaj v najtemnejše dni brez zakonitosti in samovoljo Jkruiih tiranov, ki so amotr«ii takorakuč kot kupčijako sredstvo sa dosego svojih osebnih ombtcij.
Naša vlade, U je «dim pravi izraz našs nerodno voljo, nadaljuj« boj skupno s drugimi civiliziranimi narodi, da pridobi so-pet svobodo vsem Srbom, Mrva-in Slovencem, de bo
čeprav jé znano, da se ogreva aa
je vpliv olivedenakega krožka šs
maknil v inozemstvo, skupno z] ampak Lovrego fa imel nočni I vedno velik pri vladnih krogih,
šiht in nismo mogli tega potr napraviti. No, ps drugič. ■
Drugi dan sem se nsmenil do Tonyls Zupančiča, da bi me zapeljal na prej Imunovani pre-mogarski piknik, ampak imel
tmj ušsi-buM, nakar sem ss
nil k Sei ako vi in Lovrenc js r* kol, ds n* bo on zapeljal do Toneta 19 milj dslsč, kar ss Je tudi zgodUk». Nsju Je spremljal tudi sin. Ko pridemo do bečlar-sks naselbine Dlllinger, nam povedo, da ae je Tbne odpeljal
«red desetimi minutami proti [asontownu. Zopet smola in piknikom torej ne bo nič.
Pa se priglasi drugI bočlar, po Imenu Pavlovlch (Hrvat) in član Jed noto, ki me vpraša, kam želim. Povem mu, da proti Unlon-townu. Wall, pravi, tja grem tudi Jsz, ko bom peljal Toneta Mlakarja in njegove prijatelje, In tako sem se z njimi peljal do Smithfielda, kjer sedi trnel neko opraviki. Tone Mlakar je še ponovil Prosveto In Proletarca, potem pa smo se poslovili. Jsz sem šel v hrib k Msroltovim, ki se ponovili Proletarca. Izvedel sem, da je preminil njegov brat, ki js bil 16 let bolan. Že enkrat prej sem poročal, koliko je pretrpel, ker mu je ves križ polomilo. Njegovo trpljenje je bilo veliko in je dobro, da ga Je rešila smrt. Bil je tudi član SNPJ.
Tam som po pol url hoje dobil bus v Uniontown. Ustavil som se prt L. Dornt ku v soboto zva» čer, vendar je on šel na nočno delo Nato som šel k drugim ro-jakom — h Kaatoleu, Kurlanu in Psvioviču, kjer smo precej dolgo kramljali in j« ponovil Pro-sveto. Spremil me Je do Močnika, kjer aem prenočeval, naslednji dan, v nedeljo, p« me j« Močnikov sin zapeljal v Fair-ehonee, kjer prebiva por naprednih Slovene»v. Martin Muatn in Zelo sta ponovila Proletarca, slednji je del dolar tudi so predlog "Big Tony Ja" iz C*llforniJe. Da ne pozabim, to Je storila tudi Matilda Zortch rekoč, Tla «enake ne seostanejo.
Na poti proti domu som ae ustavil Ae v Jeennetu, kjer ste ponovila Prosveto zakonce Ma-Predsednik Roosevelt je nečisto- človek zopet svoj gospod ne svo- rold. Nsj to zedostuje ss snkrst
v'
sem smolo. Najprvo mi js sju* Js v Anglijo po izbruhu vojne
vtv V mislih je imsl Unity Valkyrie
Tajna debato o angleških izgubah
1 Hassov begr spet v ospredju
London. 21. jun.—Premier Winaton Churchill je vatrajal, da mora bitt razprava o angleških izgubah na morju tajne, čeprav je opozicija zahtevala javno, Slednja je naglsšsla, ds tsj-noat in pomanjkanj« publieitete o izgubah povzročata razburje-noat v javnosti.
Lsslis Hore-Bolisha, bivši vojni tajnik, je oposoril Churohilla na Rooasvultovo izjavo, ds so izgube parnikov tako velike, da jih snglttške lad jedel niso ne bi krito, kmv bi. petrojito produkcijo. 2e to zahteve, da mora ljudstvo dobiti točne«podatke.» * "Prepričan sem, da ne bi bilo v interesu Javnosti, če bi o tej sadsvi razpravljali odprto, da nas hi lahko ališsl sovražnik," je rekel Churchill. "Opozoriti moram opozicijo, ds io pomorske flPHm niidaljujejo a vso ras-nosijo brez odmora/' . V parlamentu je bil storjsn nadaljnji poskus, ds ss odkrije pravi namen bega Rudolfa Hes-ss, Hitlerjevega zaupnike in vo-dilnegs ttacljs, v Anglijo. V toku razprave so bito isrs^ene hude besede. Nekateri poslanci ao trdili, da olivedonski krožek in aristokracija tajno simpstisirsts s Hessom in ds js priisl v Anglijo s namenom, da sproti mirovna pogajanja s Nemčijo.
Ns očitke in obdoliitvs js od-govaljal Richard A. BuUer, zunanji podminister. "Premier in vlsds nimata ničsssr dodsti že objavljenim iijsvepi glede Hea-sa," je dejal. "On Je vojni ujetnik in podvržen istim regulacijam kot drugi ujetniki." Laborit Silvermsn Je dgjsl, da
pomiijeiije diktatorjev in skis-nitev miru s necijsko Nemčijo in /sšistično Italijo. Sllvsrman je omenil prominentno sngisško žensko, ki se je vrnila is Nenai
Freeman - Milford, prijateljico diktstorjs Hitlerja, o kateri je slednji dsjsl, da js psrfekiten tip nordijske lepotica Ona ji Mi lorde Redesdsto, njena sestra ps je žena Oswalde Mosleyjs, voditelja angleških faästov, ki js Ml aretiran in vržen v Ječo, ko ss je Anglija zapletla v vojno s Nemčijo.
ZAHVALA
Spodaj podpisana sa prav lepo as-hvaliva vaam, ki ste bili navautt sti najinem |jrus*ns#enju Ns tako lepa
cvit nalin ata naju dobili v dvorano 7. junija. Ta dan nama na bo iel UkoJi iz «pufnlns. To va la Uali, ki a bil tako «paljsn kot midva, ob futi in zna kaj ae pravi "surprise". Osupnila sva ko wio doapali v dvorane. kar ava mislila, da Ja vse «c jnanjanu sa dva druga. Havnaia sva f» kakoi nama Je bila naroča«* ps svs bila pravarans Najlepša hvala najinim otrokom Johnu, Mary is Tonyu tar m rt. M. Fidel, ki jim Je kila v pattMMl prt tej sodavt In pro» via i« vae skrb m vreditev. Pomas« la ao jun tudi orttev lanska* ss kar vsem riajukianajša aahvala. Sröna hvala nabli alkam; najini Marki Mary. inn M Kid.1, mra MV. MihalčM. mri J. Okoliš, mr», J. Podlipee, mra. H- Sms*, mm, M. Valančil in mra Ki l/a j. I »to lake lepa hvala kuherl aam in kelitarlaam In vsam, ki sle delali aa baru. Navaotih Ja liüe 71 drufin in so p^Msmaznlkov Tolike ljudi «praviti «kupsj Je veliko Sala io vattn, kl tu pripaomsU do Uko vallka udeleiba, najlapia hvalo. Pri» šli sla Is l'aona, Ka upor la, Cleve-lands. WadawiHtha, Rittmana, Akrons In SailMTUma in okolica, Ohio, Posabno Irpa hvala d rutin i Frank r i« Joitfttuwaa, Pa . aa tola-• floslitko No Vwmi navajali vaah Iman. kor bi vsak» pravoš pro* atoi a toda tiudita uvarjani. da nama cotanau ««pisarn sleboko ¥ najinih areth Sa enkrat laps hvala vaam akupa) In ia pasakeu SS skopni dor—««rama ia Jedilno seka ka ava prajals od VOS Ol» pri» isinoa«) hov a Vam vsaoi na en eli drus na/in »kušala povrniU Vašo velikodu*n"»i Vašs avaeta prijeto-
I Mr U Mr«. J OH* OKPBBC..
R TV Ho. I, Doylsstown, Ohio.
PROS V ®TA
je dobilo njegovo mlado srce več tolažbe.
Ali slednjič se je le razvedelo.
"Boš ti frdamanski berač na-110 Ančko zapeljeval?!"
Pire je prihrumel neke sobote zvečer z dolgimi koraki okoli o-gla, zamahnil in debela prekla se je ukrivila na Janezovem hrbtu.
Res, lahko bi ga bil nazaj; zdelal bi ga, kakor je vsakogar, ki e kdaj iskal prepira z njim, ali Janez se je samo s skremženim obrazom ozrl na Pirca in ni ni-;i dvignil roke niti stekel v dolino. Padalo je po hrbtu, kakor po mrtvem lesu je padalo in Janez ni zastokal, pustil je, da se je Pire poprej utrudil, obstal in začuden gledal za fantom, ki ni niti malo pospešil korakov v dolino.
ROMAN IZ VOJNE L. 1870JI
POLOM
Preložil VLADIMIR LEVSTIK
¿MILE ZOLA
Napis, ki bi se prilegal v vsaki pikotnl lin« L Isdelall ao fa risarji "Micke? Mouae-a". člani Screen Cartunists Gullda, Id stavkajo sa prisnsnje svoje unije v Hollywoodu.
TISKARNA S.N.P.,
SPREJEMA VSA
> fitksrtks obrt soadiioči deli
W llvnCI One ¥■! » epeeajvva----,
Tlaka vablU sa veeelice In shode, vlsltnlce. ¿sulln. M koledarje, letake Itd. v slovenska«, hrvatska«. Mkm češkem, angleškem Jeziku ln drugih.
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJAl TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAR«
Vsa pojasnila daje vodatvo tiskarna—On« smarns. ualjsko d.io pnt( Pišite po Infonnaelja na naslovi
SNPJ PRINTER
2857-59 S. LAWNDALE AVENUE • CHICAOO. M TEL. ROCKWELL 4S04___J