'Sls VETA GLASILO SLOVENiiKE NARODNE PODPORNE JEDNOtE Orad&likl la upramllkl pr* ■tort: N8? B. Uwadala a t. Offloa »f publioaUoa: tS87 Bo. LawndaU iv«. Telvpkono: l.awadaU p „ . ~ '■ ■ ' ^ — - - —- ■ —Tf^—HltTI—M - 'ti LETO YEAR XI. "SSt^Z STcll^JZr.:-^ CHICACO. ILL., torek, 22. okt.br. (Oct. 22) 181«. 5TEV.-NUMBER 248. ————————--^^—aMMMMMMBMMMMaMaaMMMMMBiMMaMMMMMBaaUI^M^M^ tb« Po.t Offk. »f Chtcgo. III.no,. By ord.r of A. S- IU..»'o.i.na.tTT G« .rab' —H— 11—. Ami mi Om%. Z. !>1T. antUrl—d — Jmm 14. Itlt. mska vlada pravi, da se je deformirala.' TAJI ZLOČINE NI SUHEM IN MORJU IN 60V0RIO 'DEMOKRACIJI.' Nemčija odgovarja na Wilsonovo noto, da jc pripravljena dogovoriti se za premirje z generalom rershingom na fronti. Submarinsko kampanjo hoče omejiti. London, 21. okt. — Vsebina odgovora nemške vlade na zadnjo Wilsonovo noto, ki je prišla dar nes brezžično iz Berlina, se glasi: . "Nemška vlada sprejme predlog predsednika Wilsona za izpraznitev okupiranega ozemlja, da vodstvo armade na bojnem polju aranžira pogoje za premirje in sioer na tamelju vpošteva-nja bojne sile na obeh straneh. Nemška vlada sugestira, da predsednik Wllson začrta podrobnosti in upa. da predsednik Združenih držav ne bo "zahteval kaj takega, kar bi bilo proti časti nemškega ljudstva in proti pravičnemu miru. Nemška vlada protestira zoper očitanje, da nemške čete na su-Lam in morju, torej nemško ljudstvo počenja nepostavne in nečloveške čine. Pri umikanju armade je vselej potrebna destrukcija in _ VVashington, 21. okt. — Uradniki v državnem departuientu pričakujejo, da se jim doutavi nova nenitfka nota v par urah in morda je tem času že tukaj. Državni tajnik l^ansing je namignil. du noto objavi čim jo prebita. Vlada ne bo dolgo poiuišljala, kaj ima odgovoriti. Odgovor po-^jde takoj v Berlin, in sicer odgovor, kakršen se apodobi. Vladni uradniki ao že dobili ne-oficijelne informacije o vsebini prihajajoče kajzerjeve note. I< Amsterdama je prišlo poročilo, da je nota povzročila reaen razkol v nemškem državnem zbo-in nemšika vlada je bila pri- ZDRAVNIKI SE MOBILIZIRAJO PROTI SPANSKI INFLUENCI. Serum proti influenci bodo dajali ljudem še te dni. Posvetovanje zdravnikov. ZDRAVA KRI JE TUDI ZDRAVILO. ru »Njena zadržati odpošiljatev, dokler se ne doseže kakčen kompromis. Dejstvo, da je nota odposlana, lahko služi za dokaz, da se je vlada zopet pobotala z večinakimi socialisti. ■■«' strogo zapovedano, da čuvajo lastnino in skrbe za prebivalstvo po svojih močeh; kadar se pa kljub temu zgodi prestopek, so krivci kaznovani. Nemška vlada ugovarja, da nemška mornarica potaplja rešilne čolne s potniki na morju, in predlaga« da se ta obtožba prepustin neutralni preiskovalni komisiji. V svrho. da se odstrani vse, kar bi oviralo delo za mir, je nemška vlada sporočila vsem poveljnikom submarink, da se izognejo torpediranju potniških parnikov. Predsednik zahteva, da temeljni pogoj za mir mora biti de-»trukcija vsake samosilne vlade, ki separatno, tajno in na svojo pest moti svetovni mir. Nemška vlada na to odgovarja: Sestava nemške vlade ni bila niti doslej brez vpliva od strani zastopstva nemškega ljudstva, dasiravno ni ustava določala, da »e mora napovedati vojna in skleniti mir v sporazumu z ljudstvom. To je pa zdaj temeljito spremenje no. Nova vlada je ustanovljena po Nova vlada je ustanovljena po želji ljudskih zastopnikov na temelju splošne, enake, tajne in direktne volilne pravioe. Voditelji velikih strank v parlamentu so člani vlade. Vbodoče ne more obstati nobena vlada, ki nima za-upnioe od večine v državnem zbo ru. Kancelar je odgovoren aa-topnikom ljudstva. Prvo delo nove vlade je bilo, da je predloži la drftavnemu zboru spremembo ustava, da ljudski zastopniki lahko odločajo o vojni in miru. Trajnost novega sistema je i jamOena po ljudstvu, ki stoji večini aa to reformo. Vprašanje predeednika, s imajo on in zavezniki opraviti i Nemčiji, je torej tukaj pojeanje no. Ponudba sa premirje in mir je prišla od vlade. Id ni semoeil na in katero podpira velika veM na nemškega ljudstva •olf, tajnik znnanjih zadev ' zerizmu. Haag, 21. okt. — Odbor večinskih socialističnih poslancev v nemškem rujhstagu je izdal apel na delavstvo, da se naj čuvajo nepotrebnih ši raj kov in demonstracij. Odbor obaoja vaenemške demagoge in ravno tako "hujekajoto agitacijo za fitrajke in proti-vladne demonstracije" neodvisnih socialistov, ki jih imenuje boljfievike. "Vorweart)s", glasilo večinskih socialistov v Berlinu, ae pritožuje v uvodnem članku« da delavci nočejo zaupati aedanji vladi, čeprav je nekaj aoeilaiatov zraven. Delavci govore o liaase-l^debourjevi 'vladi (Haaae in Ledebour ata voditelja manjšin-nkih ali neodvisnih aocialistov) in propagirajo za socialistično republiko. Vr beriinakih tovarnah ae ne govori o drugem kakor o pri-i h ju joči socialistični vladi. "Voruaerts" svari delavce pred to propagando in za atrsh jim slika nedanji položaj v Rusiji, češ: "Poglejte, kaj ae tam godi. ker so boljševiki ns krmilu". Iz tega apela In članka je raz-videti, da se je pojavilo v Nemčiji rsdikslno gibanje med dela v-skimi mana m i, ki, mora biti pre-j močno in nevarno kajzerjevi Vladi, ker drugače M ne bilo nva-rila od strani kajzerjevih nocia-listov. Drugo poročilo Iz Beriins se glasi, da je kancelar Maka povabil tudi neodvisne socialiste k aeatavljenju odgovora ns zsdnjo VVilsonovo noto. Odzvsls ata se Hsaac in Ledebotir. Danska aahteva nazaj odtrgane London, 21. okt. — Tukajšnji politični krofi vidijo v n o. Časopis je to jka "poli noti novo svijačo ži, da zaveznikom Učnega Pocha", lri M rUi a Nemci na diplomatlčnom polju. Ohicago, 111. — Zdravniki, ol*-lasti in publika jc mobilizirala m> nilc za omejitev razširjenja influ-, ence. V rac hc aeje zdravnikov, kjer jim preduvajo resni medbinaki strokovnjaki, kako je mogoče naj-UMpeftnejše zdraviti epidemijo, ki grozi okupirati vso Ameriko. Največ disku/i je v zdravnlš-kem svetu povzroča serum /a cepljenje proti apanaki influenci. Tega Neruma, ki ga jc iznaftel dr. C. Roscnovv iz Koch.estra, Minn., sa poslali v Chicago že v nedeljo za stotisoč oseb. Distribucijo seruma med ČikaRkc zdravnike je pridela včeraj. Predno gn bodo p<*> rabili, mesto že druga pošilja-»» . ,„ ... tev. Ta serum je preskusil dr. Ro- u»ipeHoiii prejšnjih tednov. scnow na 20,000 osebah in kakor pravijo zdravniki, z zadovoljivim uspehom. V laboratoriju mestnega zdrav-nifikegu urada ho pričeli izdelovati semmjoo formuli dr. Rosenowa in uprava izjavlja, da. od srede naprej se ga bo izdelalo zu Htotiaoč .... .. oseh dnevno To zdravila bodo p«.. slsli tudi tistim tovarnam, lneji; pravzaprav je povaod on-kraj meje in pušča ./zunaj vso Kneževino Lukacmbueftko. Tr front u je najkrajša In se po vami opira na moene naturne trdnjave kol ao gore, ki so Kf^ai utrjene umi. HaniA tva hrU ib ao Ne mrl zgradili 28 utrdb. Ključ do Nemčije Iz liolsije je Coblenz. Tam ae nahaja Bonu, trdnjava prvega razreda. Ako se zaveznikom in Američanom po-sreči prebiti deblo vaeh treh »ej med Metzom in člvieo, tedaj hc morajo nemške čete umakniti Čez Reno in vse ostsle trdnjave jim ne poinagsjo nič. Z ameriško armado severnoaa padno od Verduna, 21. okt. — Nemci m privedli semkaj čete U drugih krajev aapadne fronte, da bi ustavili prodiranje Američa-oovprotlmji meji. LJuti boji m London, 21. okt. — Srbski vojni stan poroča, da w srbsko-fran-coske čate okupirale Zajeoar, 45 milj sevamo od Niša in 38 milj južno od Donave. Dalje ste oku piraaa Boljevac in Trstenik. London, 21, okt. lz Belgije poročajo o veliki topniški kuno-nadi Mizo holandske meje. Nu belgijski fronti so se pojavili A-meričani, ki IhkIo pomaguli po, irnatl Nemce proti njihovi meji. Belgijake četo ho dosegle nizozemsko mejo in uničile žično ograjo, ki so jo tam naredili Neiuoi, Angleftki vvjnl aian javlja oter.ni» 1» jih je smrtno poneefoAile (štirje na eropla-nu) in 27H je ranjenih, toda atop. nja k' nI dognana. Frank Lom r, YAy, Minn., je ranjen; Frasik Zidar, I.lhmipe, Pa., ubit v boju. Po nerlrljakmn aeznamu znaša jo akupne izgube ameriške armade in momarake pehote 51,056 mol. UbKHi v boju do densa je 1M»M5 nalezljive bolezni je umrl dr. ITsr- moŽ, za ranami jih je umrki 'MtiO, old K, Dwyer, ki je bil Ift let u* mrtvih vsled boleeni 275H, amrt služben kot zdravnik v omenjeni no ponearečenlii 10W, ranjenih bolnišnirl. Ko ae je v Hii^agi pH- 27.967, pogrešanih in vjstlh pa čela razširjati ta epidemija, je de- T;7N7 mož. lal nepretrgoma pri zdravljenju 1>olnikov, ki ao jih navezili v nje , govo lH»lnišnico. PH napometo delu je omagal in dobil dffterljo 1'-mrl je nagloma Zapiranje javnih prostorov. Jf različnih krajev I'ni je priha-1 jajo poročila, da «dfkvstvene in _ ^ piijo-ijakc oblsatl uvetjaidjsjo re-;Wf tne RAZPIS SLUŽBE Eksekutivs Slovenskega repub adrnienja išče koree pravilu« Id in daoee na pisalnem stroja. ■aredbe s namenom preprečiti **r™nxA ?r'*nl* razširjanje IpaiMke influeme, V So » •ktetora t. i. na na- raznih meatih po vth/idii ao zaprti ov*<, t>o* 1, miereau (13 mlfj ae verno vzbod no od Cambrsiu), toda bili ho odbiti. Angleži hc danea bližajo črti ob roki Scheldt neverno od Touruaio in južno od St. Arnandu, ki je 1(1 milj H*vnrnov*hodno od Douaia. Vzhodno od Roubaiza ho angle* ške čete napredovale aetleiu milj in ao še pet milj oddaljene ml Va-lenciennass. V Flandrijl so belgljakr čete napredovale 20 kilometrov vshodno od Krugess iu osvojile večje število vhhI. Belgijci ao vjoli veli-ko število Nemcev lu njihov plen v topovih, strojnih puškah in drugem materijalu je ogromen. Vfaa zapadna strsn Belgije - blizo 30 nrilj v ravni črti - ksr je leži i»li morju, je reokupirsnn. Vojni stsn javljs dalje, ds ao angleške čete doaegle Pee(| ob reki Scehldt v legiji bi vjele 620V Nemcev ter vpienile I6U topov. Francozi ao prekoračili reko Lya. Po vesteii iz IMandake Nemci naglo izprasnjujejo Antwerp> Ve-like tarnanja akladlšča ao že prazna in toe blago je ua vlakih* ki dirjajo proti NemMJi. Nemci ho privlekli Is Osteuds in Zeelrrug-ga 36 aubmarirvk ua želesniških karah In poslali so jih v Klel ; rešili so tudi neksj eroplanov, ki ao Jih poslali v Dueeseldorf (Nemčl-ja). V Solvsyu so Nemci rsMtrs-lili glasovlto tovarno za isdelova-nje stmperiih plinov; uničili so tudi večjo salogo al rdiva, ki gs nftso mogli viteti s seboj. Na južnem krilu flandrakej fronte so Angleži komaj še dve milji od Tournala, velikega železniškega križiš/a, ki ae nahaja 13 milj vzhodno od Mila. Padec te-ga meat a zapečati uaodo Nemcev vzhodno ixl reke Sehaldt. Južno-•dne od tega kraja eo brHiške In ameriške čete prekoračile reko HeUe In okupirala več vsal In me-ato Solernea (11 milj vlhodlto ml Cmel>reia), Prihodnje važno me-sto, ki i ms paatl vaak čaa, je Va-lenelennee tik belgijske meje An-gleške čete ao še pet mHj ^ mmte. Vshodno od tega mesta prodirajo Amerlčeni In Angleži proti trdnjevi Meubenge Dosegli eo le goed Monnal, ki je zunenje na tarna utrdba om#nj«na trdnjave. Južno od IjsCaleaue so Američani doapeli de Vedele OUe Ho-vrsžfrM* ae sslo muči, ds bi zadr-žal zaveznike na tej fronti, kale. Franooai rušijo nove nemške črte. Pariz, 21. okt, - Vojni mIuu javlja, da fraucoake In zavezniške čete v Suuipauiji in severno od Leona prodirajo slabmnu vremenu. Armada generala Manginu Jc lezbP.n ves sistem takozvunc Wa-gncrjrvr obrambne črte sovražnika in prodrla pet kilometrov v »meri proti rueatu Marle, lei tvori važno leleznlško postojanko iH* reki Sfere severnovzhodno ml Leon s. (Mit ncm ho Franoosl napredovali v Aampauijl vshodno od Vou-ziersa, kjer le ugrožajo hrbtne pOftolJd sovrointka srvrmn od Orand Pra. velikem Američani se bojujejo v dežju. Z ameriško srmado sevornoza padno od Verdmm, 21. okt, Vzlie mrzlemu in deževnemu vre-^MM H nadaljuje bitka na lei. ■••[fronti in ameriške čete naprsdti Jejo na tri milje Aivoki Črti lu pode Nemce pred aehoj, Včeraj so ven dan trajali boji v gozdovih Hoveruosapudno od Bsthenvllla. Ar^rlČani ao okupirali lesovje Raippea In ('lairtechlne ln doae-gll ho novo nemško obrumbuo črto* katero ho prctiMI ns več krtt-Jih. Nenud so anllto briiulll le gozdove in neprcatsuo so protlnnpa-dali, ali hren uspeha. Pri vjetem čaetnHcu ao našli nuredbo viAjegu unmškaga poveljništva, ki zabiču-je čet um v dotlčnem okolišu, da morajo braniti postojanke do zadnjega dihljeja toda Nemci jih nhm držali, duMlravno je precej livlh med njimi Na vai ameriški fronti ae verno-zapadno od Verduna divjajo dane« Ijutl lopuižkl boji. Središče bojev Je gozd Logca severno-vzhodno od dr umi Pra, ki je že Idi v ameriških rokah zadnjo ao-boto, toda Američani ao ae umaknili nazaj ua rolnt, ko ao Neme! napolnili lesovje a atrupsnlm plinom. Naša arlilerija zdaj kkstl leaovje lu iMivraŽne pmeb-ije v o-z ud Ju, mlkmler dohajajo strup** ni (dinl. M«d ameriškimi letalci, ki so zadnji p*Lek uničili 1K nemških eiHiplanov tekom avoje srsčne ekn|iei||eije oukršj nemške fronte, ats tudi dvs Ciksžana, Cha» D'Olive in Wlll Srwlu. AmarUs-ui ao Imeli 140 letal ua |ndstu (n vai do za«lnjega ho ae vrnili ne-poAkod oveni. Prodiranje Srbov. London, 21. okt. — Srbaki vojni stan javlja, da ao srbske čete reokirpirsle SokMisnjo, Nemški vojaki kamenjali častnike. /# angleško armado ua fronti, 21. okt, Pri nemškem v Jetniku ao našli tipično pUmo z doma, ki pripoveduje, kako Je prl|ieljel vlek nemške čete I r llnaije, In ko se Je vlak Ufttevll na kolodvoru nekje v Nemčiji, ao vojaki napodil a kamenjem čaalutke in jim grozili s oroiJem, ko mi izvedeli, da morajo odrinili ne m padno fronto * Chles«o in okolies: V torek jaano In gorko Južni vetrovi. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SLOVKN&KK NAKODNE PODPORNE JEDNOTK Cmm Rokopisi — aa vračajo. Naročnina: Zadiajens d rt« ve 11.60 sa pol lata ia 76c sa tri »a* \t.lt, za pol lata, 11.18 za trt »« (iiven Chicago) in Caoada IS na let«, »ca; Chicago ia inozemstvo $4.50 na lata, Naslov M vso, kur in« »lik a listom: "PROSVETA" 2M7 S«. Lawodalo Atmm, Chlcago, llliaoU. Odmevi. ljudstvo M IMMvc Ml'vi- THE ENLiCHTENMENT' Orgao ol tko Mali—al BonafH Soclolf. Imuad daiijr ezcopt 8unday and Holidays. Ommmd by tka SUnak National Booofit Sa je za narodnostno nvtoaomiio, katero so rahtevali tudi 8k>vencl V do movini ie davno pred to vojno. Vidite, i In je eesar navsaaadaja lahko večji de mokra t kakor pa kak prebejr. O ogrskih grofih sa nam pripovado vali, da so največji renkcijonarji ln ue strpni sovražniki vsakih demakr«|lSnih reform. Pravili so iinni, d* ogrski mag natje načejo nič slišati o kakih pravicah /s nomad jarske narodnosti, ki iiv« na Ogskem. 8edaj pa so vse te trditve, do kri <» plemeniti ogrski grofje postavili na lai, kajti ne miae niti en dag, da W' hi l.r/.oja vi poročali, kako ti Izjavljajo in zatrjujejo avoje k ra t i Ano prepričanje", kako nemški milituirem, kakat se nov aa splošno, enako in dekkuMFtJa četke naadviaaaatt Ime enake i/frvi 8. H. 2. toda v -plošaom enaka. Tega pa ae a« niti od da Je- reči o programu k dfkUKSeije. i » • Zato. 4er sa si demokratični Mlavaaei upali povedati, kaj je poiteaa, pravlčaa lu demokratična raditav jagoalovaaake- Bnssfa agente, boUevik«, izdajalec in * vi drugimi iarasi, s katerim sa da it. pljuvati aa Ijud. Vodili ao ostudaa oseben boj, v katertm so {lavno vlogo dennncijaeija ia jo ia aa a j Igrajo. Tak boj ao Vpeljali siatematitao ia na E ulicah tar v mitnicah tvezinih uradov Bi* kopiee pisem, ki črnijo pristaše 8. B. Z„ jim podtikajo Ipijonatvo v prid Avstro-Ogrske in Namilj« tor rariir jen je nnarkistifcif propagaode v tej ds, teli. Kar nlao m ogli povedati v pismih, ao povedali osebno, kajti mi vemo, obla ati vedo in nasprotniki vedo, da uiao ..pustili nobene prilike, da ne bi poskusil utreti našega demokratičnega ča .topišja, razpustiti naie orgaalaaeije, vodilna oaabe pa ppmetati v ječ« ali jih pa internirati. * / ai Slovensko republikansko zdruienje ni oiganizaelja, ki bi raspolagala z vali t Kili |[inotnimi'sradatvi| ai organizacija, ki ki bila v stanu najeti itab ljudi, ki bi iavrftevali njen« posl«; in ker ji je primaujk«valo teh sredstev, se jo moralo vse dalo narediti tale potem, ko so niča! agitatorji izvriltl avoje dnevno ali nočno delo. bodisi v tovarnah, rovih ali pisarnah. Toda ideja 8. B. Z. jo prišla iS naroda in narod j« zgradil to or ^s nizali jo, žrtvoval je čas, žrtvoval ie sredstva in v mnogih alučajih trpel tudi naprileke, ki so jik novzročili nasprotniki s svojim ruvanjem proti Članom 8. B. Z. Delo za organizacijo pa je . V «{|ri»kem državnem /.boru za npioino, grama, tikajoco se narodov v Avstro-Ogrskl in namesto enako tajno voniaa i»ravi*») Tirolskem, res Uko zaljubljeni v Karla Habsburškega inj^; ldBr^ v kupček njegove gnile plemenitaike žlahte, tedaj si ga lahko obdrže za dekoracijo svoje nove države — če mu namreč ostali svobodni narodi odpuste vse grehe in kazen za grehe, kar se pa ne sme zgoditi. Toda med avstrijskimi Nemci je tudi proletarskRazred, ki je ravno tako sit habsburškega jarma kot vsa ostala ljudstva, zato je dvomiti, da bi ga še trpeli na svojem tilniku. Cehoslovaki so že storili prvi korak, tako velik korak 10 storili, da ga menda ni človeka, ki misli svobodno in demokratično, da ga ne bi pozdravil. ' Storili so, kar smo pričakovali, da bodo storili. Proglasili so republiko z največjimi svobodščinami, ki so potrebne za začetek. Češkoslovaška izjava neodvisnosti je dokument, ki lahko služi za zgled vsem ostalim narodom v Avstro-Ogrski. Izjava dokazuje, da so na čelu češko-nlovaškega revolucionarnega gibanja napredni ljudje, ki razumejo idejale svobode in demokracije in ki žive v sedanjem modernem času. Republika z dalekosežnimi reformami: Ločitev cerkve od države, odprava plemstva, domača kolonizacija veleposestev, splošna in enaka volilna pravica za oba spo- Nobenega od nas niso zaprli, naia organizacija je ostala in ae razširila in njene idejo so dobile simpatije v amc rUkl javnosti. To je dosegja vztrajnost članstva 8. R. Z., ki jo ustanovljalo lo kalne organizacije, prirejale ahode, spre jemalo resolucije, v katerih so povedali atalMčf Jn pojasnjevali razliko mod našim in kraljevaikim programom Zaniptanje za. noš program pri Američa plast. Lepe sanje poiivljajo človeka ia po iivljaio tudi ogrske grofe. Zato si jih itoskutajo ohraniti s tom, da hoČ«jo pre kričati ves svet s frazami o demokraciji.' Oni so videli ie od vsega začetka te vojne, da je Vodita Nemčija in Avatrija sa ohranitev avtukratične premoči. Ogri bi sicer nasprotovali, toda, toda bili ao . a. . . - k » i i preslabi, t*a so hc morali boriti na strani burskem, severnem Štajerskem in Koroškem in severnem I avtokmeij«. sedaj pa jim i« na. In za t o. proglaša jo neodv: ske driave, v kateri bodo v ntokratične reforme. Neuiadjarske na rodnosti bodo seveda ostale v mejah neodvisne ogrske driav«. kajti ogrski grofje Jim bodo dali "velike" pravi««, /sto nimajo vzroka siliti drugam ali zahtevati kako samoodločevanje. O sa-moodločevanju narodov ne vedo ogrski magnatje ničesar, kajti samoodločeva-nje ju tisti grob, v katerega bi oe pokopale njihove sanj«. Ogrski magnat.1« iele ohraniti te sapj« o pravici madjM* skegn naroda vladati nad drugimi na] rodi, ki ao daaes pod kroao av. fitefana. Zato so magnatje pričeli kaditi opium v podobi hinavskih fraz o demokraciji. Opium pa slabi ttvljeaaki sistem in pokopal bo tudi madjarak« reakcionarne magnate ln njihovo^11 demokracijo' . . One 18. oktobra, leto 1918, je bila objavljena svetu deklaracija češkoslovaške neodvisnosti. Ta deklaracija pov. darja, da ho £-«ftko slovaika. driava re-pnblika. .Ljudstvu bodo zajamčene najširše koustltuoiobalne nravic«. Vladala bo svol>oda vesti, religije, govora ia tiska, zborovanja, raanoati, literature ln umetnosti. Cnrkev bo ločena od driavfe. Vpeljan bo proporcionalni volilni aiatem. Vlada bn pat Ininentarna v svoji formi. Dne SO. julija t»17 je hila na otok« Krfu proglašena isjsva jugoslovanske "neodvisnosti", kakor so jo imaaovgli njeni očetje. Kakor fehl, so tudi oai didočili vbtdao formo Itodočl .lugosl^- la, iniciativa in referendum, enakopravnost narodnostnih i vencev bo svobodna In neodvisna kraljevina ... s Karagjorgjevlčevn dinnstl jo nn Čelu ... "Vstava, kakor tudi zakoni, ki sprejme ustavodajna skupščino, b« imeli veljavo »ele tedaj, ko jih kralj sankrloiiirn ". manjšin, proporčno zastopstvo za manjšinske stranke, oiio resnice na takih trditvah, Ke bi je kaj bilo, ue bi bUo tr«ba iti dvema odbornikoma Londonskega odbo ra v Washington apelirat za priznanj« Jugoslovanskega odbora v Londonu za " da laeto" vlado Jugoslovanov. 8 tam fvojim korakom so dokarali, da nlao priznani In pokazali so, da na takem programu kot ga zaatopajo tudi ji« bodo. In lahko sn uverjeal, da je aa pojasni tev jugosbivanskega vprašanja ameri škim vladnim krogom mnogo storilo tu •di 8|ov. rej), zdruienje, morda toliko, da ,je ravno to vzrok, da vlada noče pri zuatl njihovega adl»ora za Jugoslovan sko provizorično vlado in krfske deklaracij za podlago reiltve jugoslovanske: ga vpralan.ja. Slovensko repuhličonsko edrnion je je mnogo storilo, mnogo pripomoglo, da še bo Jugoelovansko vprašanje reševalo v demokratičnem smislu na podlagi samo odločevaaja. 8 svojimi skromnimi sred stvi, toda s svojo veliko energijo je »to rilo velikansko delo. f H hitrimi koraki se bliia nra odločitve. Notranji kaos nvntroogrske mon arhl je je z vsakim dnem večji. ' armškegn militarlzmn jmka. V tem kri tinacm času hi morali biti pripravljene sile Jugoslovanov. Ali pa aa tudi pri ptUvljenef da priznala čelki ngrodni svet sa faeto 'MMHM čeiko Hovoljivo dajstvp 04 ftra Skd navadno avto ki tjva v ava nkj odločajo, bodoče ilvljeaje. P^rejaU ra zg nt Avatro Ogr lego narodi 1 monarhiji, e urediti svoje fovorom je vvtison zapecaiti o-ograke monarhije kot d? s. Z n jo noc« Imeti ničesar, , ki iiv« v nji, ko pri njemu 1 IfTiabsbin-ška dL 8 tem odgovorom je WSson zapečatil uapdo a vstro-ograke lavne celote, kajti narodi. Nf> > odlo. ilen faktor, ao pi nastija ia n^aai ministri. Dan prej. predse je Wjl»on odgovoril avstro-ogrski vladi, jo taiku provizorič na vlada proglasila neodvisno čeikoslo vaško državo z republikansko formo V)Ut, } . v Ravno to bi lahke stprili Jugoalovaai oko bi blU zedlajenl *a program, ki ga zastopa 8. R. Z. Trtda gospoda, ki bi menda morala stradati, čo ne bi bilo priliko /4 kraljevaško propagando, je priti/ala stvar Uko daleč, da s« bo m6-i rala stvar popoluoma prepustiti poteku razmer v domovini. In če bodo svojo nesmiselno propagando prit i r ali v jugo slovanska teritorije, ki so sedaj še pod Avstro-Ogrsko, bo nastal ie večji kaos, kajti demokratični elementi bodo nn peli vae ali«, da bo Jugoslavija' demp kratično driava, ne pa arednjevfftka monarhija. 8. R. %. jo naredilo toliko, kolikor mu ie bilo v danih razmerah mogoče. Pp jasnilo je odlofilnim krogom v Ameriki komplikacijo jugoslovanskega vprašali jo, kaj bi blltf najprlm«refl|8v«8»Nv tvone sej>, Sofeki-pdnk, 0Msk„ vaifje errkva idd. Vaakdo ^ mor, kar aajve^ držati doma, in tako ^ morajo tudi svetniki držati te u*. rtdbr. Navadno ao jih hodili ohi. .-fkovatl drugi, sedaj pa j« nhiakor zs en ^as konec John Fatur. U Salle, U. — Večkrat me kak radovednež vprašuje, kako kaj napredujemo sa slovanskim ,,a. rodnim domom. Vsem tem odgo. virjaru, med katerimi j |J0|j b» se lgsgliuki Slovenei nek«^ liku energlinejse za violi 7.a t0 stavbo in pomaggK do boljšeg, uspeha. Delničarji bi morali ped. nejfte prihajati na seje, da 1» bili o stvari vedno dobro poučeni in bi ue bilo treba pobirati govoran-ee, polne laži po raznih kolilt Ako se čuti v tem kdo prizadel ega, sr da stT8r itravnati s tem, da v ho-doie prihaja na, aeje in se za de-lovanje pri tem podjetju zanima v toliki meri, kolikor je za člana dolžnost. PoufrmiTTKKhe natančno o dohodkih in strcfekill in drngem podrobnea delu. i' J .« Delničarje S. N. D. opozarjan na sejo, ki se bo vrgila v nedeljo 27. oktobra ob 2. pojioldne. Na dnevnem redu bo voč za lijiše i»od-jelje zelo važnih'zadev in je po-trebao, da ro tc seje vsi delničarji udeležite Na dnevnem redu bodo volitve v (boato že n« seji izvedeli- zakaj) m enega nadzorrriKn. kajti dosedanje Ra nam jo vzela zadnja konvencija 8. N. P. J. v Springfieldu, ki ga je izvolila za bulniftkega tajnika i j i !»:» imel svoj urud v gl. uradu SNP.T. Na njegovem novem mestu mu želiiu j)o uspeha. ^HH^^^HVenoel >•«*» "»"J «#.«•» HHjpiiiiiuiurjiNi 1 m 11v ■ w tudi toga problema in namene ljudi, gr - SflUgaj, 12. 0kfH2*kawlo). hočejo rešiti v smislu njihovih inter« sov, ki so vse kaj drugega kakor demo ktatičai. To j« ameriika vlada tadi vedno vpoitevala in se je v vaeh avojih izjavah napram A^atfiji z Ozirom na jugoslovansko vprašanje izražala tako, da ai dala Londonskemu odboru ni*i najmanjšega migljaja, da se striuja z njegovo propagando ali z njegov i ni načrtom zdruienja Jugoslovanov v mejah srbak« monarhije. V svoji zadnji izjavi je Wilaori povedni toi kar mu je l>Uo mogoče v tem kaosu, ki- je med nami, to jo da naj ao avstrijakn vlada dogovarja za sporazum z jugoslovanskimi zastopniki v domovini. 8 tem jim ja dana prilika dotttt neodvisnost, kar bi jim bilo i« mnogo loije. če bi Jugoslo vant v Ameriki razumeli svojo nalogo ln duh čaoa. • Za 8. R. Z. je nastopila sedaj doba, ko mu je potreba posvetiti A-ae moči, da bo pripomoglo k polteni rešitvi jugoslovanskega vprašanja in nstahovitvi demokratične jugoslovansko, driave na podlagi programa 8. R. Z. T« dobe, t« važne naloge nkfc organizacije bi ie ntorali zavedati val ameriški Jugoalo vanl, ki ielf demokratiziranje slovan sluga juga. V teh časih bi s« morali š podvojeno močjo lotiti dela. 8«daj i« ni prepozno. Videli ste, da Londonski odbor ni t stanu reševati toga vprašanja in ker st« to spoznali, so morate pri-druiltl takemu delu, ki soglaša r. duhom denainjegn časa. Cehoslovaki porazili boljievike-Iteorganiilran* vlada v severni Rusiji. ■Bi Češkoslovaške in ruske eete 1/ Sibirije so premagale boljševiSko armado, ki je prodirala proti Je-katerinogradu. Okrog tisoč bolj-fievikov je obležalo mrtvih in izgubili so tri oklopne vlake, 18 lokomotiv in (»0 strojnih pu&k. Arhangeb okt. r^ Provizo-vt&IA vlada v severni Rusiji se je zoi>et i*eorganizirala. Čajkovski je ostal predsednik in Durov je Se obdržal vojno ministrstvo, toda novi miniatri so: knez Kuro-pafkin, finanee; Mefodijev, trgo-vii« in industrija; Oormletski, justiea; Oubov, nau^ni miniuter. Razen Čajkovkega ko vsi pripadniki Imržoazije. PreUvzo-inajo drzne čine v boju proti *«-vražniku. Ameriški eroplani i" aviatiki bodo mnogo pripomogli jMiraza eenlinluih sil. Kmplan-ska industrija v »Ameriki oe je zaduj« čase mnogo izboljšala in V »Vrrajaaji Proaveti le bila objav bode, temveč le liUnije udanosti, poklekovanje in foiinosf Koj bodo ftorili jugtihlovanski trpini? Upajmo, da ae je na* narod otreael vseh hlapdevakih miali in da jt vreden korakati nporedno s avojirai Mko- slovaAkimi brftL Upajmo, da živi večina Slovencev, Hr\'a-> r^rn« • cikaaka »aT<7 JgSS tov in Srbov a duhom dana; vpled tega upnmo, da Ac te JSTiat^^ST dni — ako M ni it — prokUmira jutoslova«Jm republiko ^ ?1 ^l^S^SŽ Ako bi se JngflMlnvani v Ameriki a pravem času kdruiili na taki podlagi kot so ae toki ia 81ovaki, bi bila dane* Jugoslavija prtsasna kot neodvians dr iava in r kakem ameriškem mestu M bila lahko njen s provisorUna vlada Nikča «e ne more irgnvar|atl, da ai imel prilike pridmiltI ae taki oigaaiaaelfi a 4e»ekrattč«iw prngramom, ki bi va lalf ka pri/nala ameriška vlada. H, g. * Uaa tak program la ra ta program >1 motala adrailtl vaa jngoalo«aaaka masa teli. Na ta aačia bi bil« o ajej zaat« pase va« atruje, ki bi pfodatarljala v« ft" HH^aa eleasentr, ki mavlag?.| Jajo v političnem ilvljraj. » dfmarial. lato bi ae* toj argaalaaeiji lahko Y*kla. da predatavlja Jag^njo r malem oM-•cga la kol taka lahko /a.t ona jNgo«io vaa*ke narode r Avatro Ogrski. • k j Ako se jugoslovaaaka vprašaaje ae ho j r^ilo tako ko« M ae aa podlagi pravi« aoMi morsU, ako A+U u kare in ..i probU črepinjo. I»re-|ae še vedno izlujJjšuje. Amtrfkan l>eljah ao ga v bolni&iii<>o, kjer so ga morali avez,«!. ker je hotel v bolečinah vse aHwti raz sebe. Telo mu je bilo zdraho, le lobanja ja akcijo r vse« njegovem sistemu. tTmrl je dno 11. oktobra. Htar je bil let. Iti! je član SNPJ. Tu /opušča obupauo aoprrogo in pel ici so pripomogli, da ao vzeli zavezniki Ncmeem kontrolo v zra ku na zo|Mdnih bojn ih in ravno eroplani igrajo zelo odlično vlogo v. sedanjem bojevanju. Ncjwi mo-:ajo boljiulMilj syoznavali tudi tehnično premoč ameriike orga nizaeijske sile nn /.npa'peatnieo, vi^dno čez 83000. l»«luž-ga v avoji strastni Ijuh^gnl jem - heiu-u trgovine ae je adela atvar Ue ljudi, da je kaj, druge, ki ji »miiljiva. če*, kja bi mogel faul niso tako po godu. pa ae namo dobiti ,tak« drago zapestnico, In niaščuje nad njigti s trm, da jim > poaval policijo Itomnan jo nkaluje. da morajo leCsti V, pt! dajal policajem, ifa "^•Ui __^ . »ažel. Pridržali ao m ji oblami iz ljubmnm '** m nooti nevaiAljive njenega prija-p-*-- teljatva do ljudstva, ao prepoved« | Obnovit« U zbiranja ljudi v skupke, dni«- t*, ta rtm Jt je zapeatnien ga v zaporu. PBOSViTl WILS0* BI »o U*Uoo*IJoo/ 1 «*ru* I , V*«^ lakorp. IV )*U> IM/ i** t m mi.u.. »L4VH1 STAJI I IMT-M 00. LAVNDALB ATI, fKIOABO, 1LUNOU4 UPMAVNIODBOBi 1'^NilU: Joko Vufril, Stii ISO, U Solk, iu. I. P'*Sprt»d*4>dB)ki J. Brotkovt«, R F. D, (. boi M, Otnrd. lu« IL Podpredsednik: JoUf K uhelj, S62S Bwlng Ar».( H«. Chir»tf«. lit Tojslkl J«ko Vord.rbor, 170« So. Uoaštlo i*«., Obloo««, Ui Bkf*)olki 4»to« J. Torkovoo, P. O. Boi I, Oteoro, QL UpUolkmn Jiki tfolok, 400« W, Hit OkU««*, Uk NADSOBBI OMII ' Js«* Ajskroftil, kos Ml, Oimi>ii|, P* POSl Borgtr, 741—1*1 It, U IkU- 2. r. S. T»uk«, «T4 Ainjr 4ts, POBOTN1 UBUIi Astos Hrust, Boi 140, Ouiukiif H >4o Bsdliok, kos 431, Baliktos, K. / Sodolt Plotorftok, bo« 434, BrtdfoviUo, H J skok IflklovBt, L. Bos B, W lilo« k, Po. Ii. Potroviok, 14118 Sol« OlttlataM«, * k . ' JoA.Sovsrt.lk. njBli^ ? SMO TKI IBBAVBIBf m p. j. im, m. d., asoa m. cui* a*o., hh^m^ okis, vsi DBNABBB SADI VB Ol BTVABI, tt M MAsfo 0, IftSTMco Ukor* •n H. n. p. j. SOJ m poBlJojo ss »oslovi JOHN VKBDBKBAB, l«T~« B* LavaAslo &«4, BBsOffo, OL k PBTTOtRB OLBDBOBMIBALBBOA P0SL9VABJA 00 faRBsJe os okolov JOlB AKBBOtlO, kos Ml, Ooaoosboif, P«i Priiolko prepirljivo vooMso, ki slo JU nBB M M *««S IsMsoos, os (•oliljsJO SS SSSIOVI ANTON BBABT, kos 140, tosss*«« Vft t N VSI DOPI«, roiprovo, Boskl, aasasaUs Mk sS ■MMfeo'* ss poOUjoJ« ■s «m1o?i USKDMlTVO "PSOSVBTB", MT-B 80, Losmiol« Avo., Okloogs, UI VSK OrUAVNrtKS BTVABI, ssulslao, sflsB, os flBUsji »o ooofeti CPSAVMltTVO "PBOSVBTV, IMT-ST Bo. Tstssllll A»o., Okl«*" »«' v komnodvool o lojolltvoa B. B. P« I« milino lo ip»*iilt«« 'Protpou" no rsblts laos srošsikev, ou*«l ooylB4o atole«, M Jo tt sovoios, *kn i*iii», d* bo vaoks rtvot kltvo iSm. Naročniki! Pozor! Pofttni zakon zahteva, da je vala naročnina plačana v naprej. Znamenje (Oktober 15-18) pomeni, da vam naročnina poteče na U dan. Ponovite jo pravočasno, da se vem lista ne vstavi. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je val list plačan in |i ne prejemale, pilite nam dopisnico stari in novi naslov. Nali zastopniki »o vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri njih lahko plačate naročnino. Z novim letom bo naročnina povišana in sicer iz $3.00 ne $4.00. Sedaj je le, čas, de se naročite po stari ceni. Na delo t Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslovi UPRAVNlSTVO 'PROSVETA', 2687 S. Lawndale A ve., Chicagd, IH. Zadovoljiva poročil* o podpisani sroti is dragih krojev li Z ognjem in metel ZGODOVINSKI ROMAN. < > Poljak! spisal Sienkiewiwies. — Poslovenil !! I Podra v»ki. , J; II \ * > (Nadaljevanje.) Hlad človek ste in vojak; a če ie starost, ki je vendar bližje groba, ne ve, kaj vae jo še'doleti pred smrtjo, kaj šele mladost, ki iina pred seboj dolgo življenje ter mora pričakovati že večje šte-vilo vsakovrstnih nakljueb in nezgod ?! Ta prstan, verjemite mi, obvartije vse nezgod ter vas vsruje celo takrat, ko pride »odnji dan; — s U dsn — spominjajte se mojih beaed — ta dan »te že bliža čez Divja Polja." Nastala je zs trenotek tišina; slišal si le pla-polanje plemena in rczgetanje konj. Iz daljne goščave je odmevalo zamolklo tuljenje volkov. Naglo jmhiovI Abdaiik še enkrat kakor sam sebi: "Hodnji dan ie ide čez Divja Polja in kadar pride, začudil se bo ves svet božji." Nsmestnik je skoraj nehote sprejel pralen; osupnile ao ga beaede tega čudnega človeka. Abdank ae zagleda v temno atepno daljauo ... Polagoma pa se obrne in zaaede konja. Njegovi molojci so že čakali nanj pri vznožju griča. "NaprejI Naprej! Zdrav ostani, tovariš vojak," je rekel namestniku. "Časi eo sedaj taki, ds brat bratu ne zaupa, torej tudi ne veš, koga si rešil, ker ti nisem povedal pravega imena." *'Torej niste Abdank T" "To je samo v mojem grbu .. "A Imet" "Bogdan Zenobi Hmelnicki." To rekši odjahal je z griča in za njim so udrli njegovi tovariši. Kmalu jih je zakrila megla in noč. Šele ko so prejezdili že ptrl vrste (ruske milje), prinesel je veter glasove njihove kozaške peaml: , "Oj vyzvoli Bože na» vsili hidnyh nevilnikiv, Z tiažkoj nevoli (težke sužnosti), -Z viry blsurrnsnskoj, — Na jasni zori, Na tfliy'vody, ------------- H kraj veselyj, U mir hrešeenyj (svet krščanski). Vvsluhaj Bože u proebah našyh, I' neščasnyh mo!ytvali, Nas bidnyh nevilnikiv (sužnjev) !H (llasovi so polagoma vtihnili, in se spojili z vetrom, šumečim po stepi. II. Druzega dne zarana je dospel gospod Hkrettiski v Čehrin, kjer se je nastanil v hiši kneza Jere*-tnije. Moral je ostnti tukaj nekaj čass, ds si od-poČljejo ljudje iu konji po dolgi poti. Vsi so bili močno utrujeni; potovati so morali pa kopnem, a poleg tega po jako močvirnatem svetu, ker so Dnjeprovski pritoki povsod nsrsščali ter tako postajali nevarni, da noben dajdak ni smel iti na vodo. Ko si je Hkretuski nekoliko odpočil, podsl se je k gospodu ZatvUihovskemu, bivšemu dežel-nemil komissrju, vrlemu vojaku, ksteri —- dasi -ravno ne službujoč pri kne/.u — je bil vendar zaupljiv njegov prijatelj. Namestnik je želel Izvedeti o,I njegs. če mar niso došle iz Ljubim kakšne naredbe.w Toda knez ni naročil nič posebnega; le ukazal je, naj povedo Skrutskemu, če bo kanov odgovor povoljen, naj ne biti preveč na potovanju, da se konji in ljudje ne utrudijo. Vsa zadeva s kanom pa je bila ta: treba je bilo kaznovati nekoliko tatarskih podložnikov, kateri so svojevoljno napadsli njegovo zadnjcjiersko deželo in kat ere je sam napoalcd izplačal dosti strogo. Ksii je iatinito dal povoljen odgovor. Obljubil je poslati meseca »prila posebnega poslanes v ta kraj, da kaznuje neubogljivee. I loteč pa si vrh tega pridobiti naklonjenost tako slavnega vojskovodje, kskoršen je bil Jeremija Višnjeveekl, poslal mu je |mi Skretuakemu konja plemenite pasme In veliko soholjevo kapo. Oospml Skretuski je bil kaj veael tega opomina, katerega mu je naročil knez glede vrnitve Iz Ljubne v Cehrin; bil mu je najboljši dokaz njegovega zaupanja in naklonjenosti. Všeč mu je bilo, da we jc smel pomuditl v Cchrinu in da mu lil bilo treba hfteti. Nasprotno pa je bil stari Zaevllihovski močno vznemirjen s tem, kar ae je godilo nekaj čaas v Oehrinu... Sla sta torej skupsj k Dopulu -- Valahu, ki jc imel v meain goatilnico Tukaj pa. daalravno jc bilo še Zgodaj. našla sta inuogo plemiče V; bil je v ('cbrinn tržen dan in ataja goveje živine, k! se jc imela odgnati v tabor kraljevih vojsk. Ob tej priliki ae jr rbrsla velika mnolirn ljudi. Plemiči ao .c /l»irsli običajno na t run. > takoimenovanem "Zvonkovem kotu" pri Dopnlu BiH ao tam tudl stan»»ic Konec pol jakega, uradniki čehrlnakl. davka prosti povratniki i* okolice. neodvisno plcm atvo; dalje goapodarakl uradniki, nekoliko kora-ških starešin in nižjega plemat\a, živečih m na svojih dednih poae.tvili, ali na svojih priatavsli (futorih)« Zasedli ao klopi, stoječe poleg dolgih liraatn-vlb miz In ae glasno pogo\arjali. (lovorllo ac j«. I,-o begu llmelnickega; saj jc bila ta novica naj/.tni-mivejša. Hkretuski in Zaevllihovski ata aedls aku-pa j v kot In namestnik je jel poizvedovati, kakšen fenlk« je bil ta llmelniekl. ds vai govore o njem "Ne vesta II Še tega?" odgovoril Je »t ari vojak Zaevilihovaki. "To je piaar Kaporožnke vojake, dedič Snbotova in moj klim," dodal j«- bolj tiho " Pozna vs ae dobro. Blls avs akiipsj \ rs t-nih biikab, v ksterih se je vedno odlikoval, v/Uati pod feeoro. V vojaki teko Uvedenega vojaka ne-msrs v vai Poljaki ne najdete. To ee sleer glasno ne govori, toda kar je ree, je ree, on je hetmanaka glava, človek močnih rok in velikega razuma, zato ga tudi vae kozaštvo rajše aluša nego avoje koše ve (vojaške poveljnike) in atamane. Z eno besedo Človek, kateremu ne manjka dobrih lastnosti, ki pa je ob enem ošaben, in če se gs polasti sovraštvo — more biti tudi strašen." "Ksj se mu je pripetilo, da je pobegnil iz Če-lirioa t" "H starosto Čaplinskini sta si prišls navzkriž, t od u to je bils le mslenkost. Saj ni nič nenavadnega. Če ae spre plemič s plemičem. Tskšnih »lučajev je doati. Oovori«pa ae poleg tega, da je zapeljal ataroslovo ženo; atarosts mu je prevzel baje njegovo prejšnjo ljubico, ae ž njo oženil; zato mu jo je ta sedaj pregovoril, kar je seveda lahko mogoče. ker je že?iaka uestanovitns. Toda vae to je le na videz, v resnici pa ae s tem prikrivajo druge at vari. V Čerkasih prebiva stari Barabaš, kozaški polkovnik, naš prijatelj. Ta je hranil nekakšne privilegije iu kraljeva pMfma, o katerih se govori, da so usmerjala nitfčuvati kozake k vstaji proti.plemstvu. Toda ker je on dober, zares Ijiidomil človek, hranil jc te listine /.ase in jih ni rar.glaail. Naenkrat pa je pozval Hmelnicki Bara haša k sebi v goste in med tem. ko ie ta bival pri njem v Čehrinu. poslal je on na njegovo pristavo svoje ljudi, ki so mu te listine v pričo njegove žene pobrali in seilaj je on — Hmelnicki ž njimi popihsl. Od tod sedsj ta strah, da nastane kakšna vstaja ; ponavljam, da je to atrašen človek, tudi je zginil, da se ne ve kam." "Oj ta lisjak!" reče na to Skretuski. "Kako me je preksnil. Predstavil se mi je, da je kozaški polkovnik kneza D. Zaslsvskegs. Tako sem torej nanj naletel nocojšnjo noč na stepi — njega sem tedaj rešil — zadrgalniee!" Zaevilihovaki se je prijel pri teh besedah za "Za Boga, ksj pravite? To ni mogoče." "Mogoče, da mogoče. Ravno tsko je bilo. Predstavil se mi je za polkovnika D. Zaslavskega ter rekel, da ga je poslal hetman Velikopoljski v Kndak k gospodu Orodziekemu. Jaz že takrat niaem nekaj verjel, ker ni potoval po vodi, marveč klatil se po slepi." "Oh! Ta človek je zvit kakor Ulisej. A kje sta prišla skupaj!" "Nad Otnelničkom, na desnem dnjeperskem bregu. BrŽ ko ne jo je mahnil na Sič." ......"A hotel se je izoguiti Kudaka. ..Sedaj razumem. Ali je imel mnogo.ljudi pri sebi?" "Okoli štirideset. Toda ti so prišli pozneje.' Ako bi ue bilo mojih, zadavili bi ga bili starostov! služabniki" "čakajte, gospodi To je važna stvar. St.--roatovi služabniki, pravite?'* "Tako je sam rekel." "Odkod je starosta mogel zvedeti, kje naj pa išče, ker Smo tu v mestu že skoro vsi ob pamet, ne znajoč kam je izginil?" "Tega ne vem. Nemara se je [»a limeliiiel.i zlagal ter navadne tolovaje stArostove služabnll:? Imenoval da bi toliko bolj mogel povdarjati prizadeto mu krivico." . # j "To ni mogoče. Toda vsekakor je čudna ta stvar. A veste li, da je hetman zapovedal vje i Ilmelniekega ter ga v ječi pridržati?" Namestnik ni vtegnil odgovoriti, ker v teai, hipu je prišel v sobo s silnim ropotom nek plemič Ijoputnll je /. vrstmi enkrat, dvakrat, ter osrši re ošabno po nnvzočih, zaklical: "Klanjam se Vam, gospoda!" Bil je to človek štiridesetih let srednje velikosti, zagorelega lica. katereimi so dodajale dokaj zarjavelosti njegove oči ki so mu molele izpod čels kakor dve slivi. Skratka, človek jako vihrast in nagle jeze. "Klanjam se Vam gospoda!" ponovil je glasneje ln ^urneje. ker mu hipoma niso odzdravili. "Hvala! Hvala!" odzvali so se nato glasovi. Bil je to gospod Čaplinski, podstarosta če -hrinaki, zaupni in udani služabnik mladega gospoda praporščaka Konecpoljskega. V Čeh rinu ni bil priljubi jen, ker je bil pre-pirljivee In ra/.sajalec prve vrste; ker pa je imel močnega zavetnika ter bil sam krepkih rok, je še ta ali oni politikoval ž njim. La edinega Zacvilihovakega je spoštoval, kakor vsi drugi radi njegove značajnosti in junaštva. Zagledavši ga torej sedaj, se mu je takoj približal, priklonil se ošabno Skretuskemu ter se-del k njima za svojim vrčem medice. "floapod starosta," vprašal je Zaevllihovski, "vestell kaj je s Ilmelniekim?" "Visi. goanod praporščak — visi, kakor go-tovo sem jsz (aplinski. Če pa ne visi še doslej, pa bo visel! Sedaj ko je hetman izdal zanj znano vam povelje, aedaj gs vendsr dobim enkrat v svojo pest." To rekši udaril je a pestjo ob mizo, da se je kar pijača razlivala Iz odakočlvših steklenic. "Da, ds! — ali ne razlivajte nam pljsče!" js rekel gospod Skretuski. A Zaevilihovaki odvrne: "Ce ga boste le dobili kedaj? Ssj je vendar zbežal in nihče ne ve, kje je..." "Nihče ne ve? Jaz vem — kakor gotovo sem ( 'aplinski, goapod prsporščak! Vsaj poznste llvedka. Ta llvedko služi njemu, pa ob enem slu-II tudi meni. On bo Judež Hmelniekemit. Ts zna več, kskor hruške peči. llvedko se je dogovoril r llmelniekovimi molojci. Prebrisan »vek je. 1 bi ve zs vssk njegov korak. On «e je zaklel, pripeljati mi ga živega ali mrtvega, sato je t ml i imIm-1 ua stepe nekoliko pred Hinelttickim — vedo* kje ua ima čakati. Pravi vrsžji človek je!" Pri teh beaedah je znovič udaril ob raiso. "Ne razlivajte nam. goapod, pijače!" pnrnivH je dosti resnobnejie gospod Skretuaki, kateri je čutil takoj pri prvem snidenju s Čapllnsklm ne-ksko mržnje do njega. (Nadaljevanje.) . " PREMOG ARJI ZA POMNOŽI TEV PRODUKCIJE PREMOGA. Broughton, Pa. — Iz uradi lokalne premogarske linije št. 1346, I M «»t A. smo prejeli kopijo re-aolucije, ki jo je sprejela omenjena unija, z željo, da jo priobčimo. Resolucija vsebuje razne sugestije družbam zs odpravo raznih nedostatkov v rovih, kar bi pove čalo produkcijo premoga. Obenem apelira na premogarje, naj imajo vedno pred očmi, da so oni faktor, ki lahko veliko pripomore k hitrejšemu uspešnemu koncu vojne, ako bodo izvrševali svojo dolžnost in poskušali po avojeh inoeeh povečati produkcijo. Smisel omenjene resolucije je v splošnem sledeča: Unija priporoča družbam, naj izboljšajo železniške tire v rovih. Do širokih delavnih prostorih v rovih bi morale biti speljane dvo- tirne proge na vsaki strani prosto ra ali pa ena v sredi prostora, ki bi moral biti dobro zavarovan z le nenimi podpocami. Ako bi se dala premogarjem ugodnost imeti tire tako blizo prostora, da jim ne bi bilo treba premetavati premoga dvakrat predno ga morejo nalagati v vozičke, bi to pomenilo po I večanje produkcije. Unijq priporoča, naj družbe skrbe za zadostno zalogo lesenih opor, ki naj bodo vedno na takem kraju, da jih premoga rji lahko dobe brez velike zamude časa. Nadalje priporoča, naj družba skrbi, da dobe premogarji na mesto, kjer delajo, orodje in razsfre-Ijivn, kar bo tudi pomagalo pove-čati produkcijo premoga. Poleg tega bi bila t« naredba koristna za' varnost premogarjev. Sedanji leseni tiri do delavnih prostorov povzročajo premogar-jem veliko neprijetnosti. Po njih morajo riniti do prostora in zopet od prostorov železniške vozičke, včasih celo na daljavo 240 če vi je V ali več, kar premogarje silno utrudi, da si morajo odpočiniti predno morejo nadaljevati s kopanjem in nakladanjem premoga. Ker so vsled teže vozičkov prisiljeni drug drug^nu pomagati pri premikanju teh kar, pomeni to precejšnjo izgubo časa za premogarje, ki bi ga lahko porabili za kopanje in nakladanje premogn, če se hočejo družbe ravnati po prtfi točki gori omenjenega priporočila. To je priporočati tudi iz humanitarnih ozi-rov, kajti prerivanje težkih vozič-koh po lesenih tirih črpa življen-ske sile rudarjev bolj kot vsako drugo delo v rovih. Vsakdo ve, da morajo imeti premogarji na razpolago dobre lese-ne opore, s katerimi zavarujejo delavne prostore in rove pred zrušitvijo. Brez teh bi bilo delo v rudnikih nemogoče. Toda premogarji imajo pri tem to težavo, da nimajo skoro nfrkdar pri rokah pripravnih opor (stebrov) in drugega lesov j«, ki ga rabijo pri opiranju prostorov. Žaganje opor in njihovo prirejanje, predno so vpo-rabne za svoj namen, vzame pre-mogarjem mnogo časa. To je pa vzrok, da premogarji premnogo-krat temu delu ne posvečajo dovolj požnje in vlože podporo bolj površno, kar ima dostikrat za p'o-sledieo, da se premogar znajde v bolnišnici, ker ni dovolj zavaroval prostorov z oporami.1 Zato je gori omenjena unija prepričana, da bi bilo z vseh ozirov priporočljivo, da družbe skrbe za zadostno zslogo lesovja za opiranje delovnih prostorov v rovih, ki naj l>o tudi primemo, to je narezano tako, da premdgarji ne bodo izgubili preveč čass pri postavljanju opornih stebrov in počeznih vezi. Ako bodo družbe vpoštevale ta nasveti bo tudi pripomogel do večje produkcije premogs. Nsdslje priporočs unija družbam, da uvedejo sistem odnašanja In prinsšanja orodja na delavne prnatore. da gs premogsr-jem ne bo trebe nositi oh delopu-stu v kovsčnico in potem drugi dan iz kovačniee zopet na delavni proatnr. Mnogi premogarji prene- njem orodje, kar bi ae odpravilo, ee bi družba u peljala centraliziran sistem v prej omenjenem smislu. Ravno tako bi morale družbe skrbeti za dostavljanje razstreljiv premogar jem na njihove prostore. Tudi to bi bila naredba, ki odgovarja geslu: Varnost je prva. Čezmerni računi za ostrenje o-rodja, ki se odvzemajo od premo-garskih plač, bi zadostovali za pokritje stroškov, ki bi jih imela družba v tflučaju, da vpelje tu priporočeni sistem. Vse to bi pomagalo izboljšati produkcijski sistem in povprečno bi vssk premogsr lahko prodne! ral dve toni več premoga dnevno. Sedaj porabijo premogarji eno tretjino delovnega časa v rovih za neproduktivna dela. Take razmere bi se morale v sedanjih časih odpraviti, ako se hoče pomnožiti produkcija. Zato unija št. 1346, TJ. M. W. of A. kar najnujnejše priporoča prizadetim krogom, da vpoštevajo v tej resoluciji objavljene nasvete. Unija obenem priporoča premogar jem, naj store vse, da se bo ta vojna za priboritev demokracije vsemu človeštvu vodila do uspešnega konca. Ako je kaj v pogodbah med unijo in operatorji rovov, kaj ovira produkcijo premoga, naj se stvar med vojno pusti na st rani, ako sc s tem pomaga ameriškim armadam, da Re jim čim prej omogoči zmagonosen povra-tek z bojišč. V tej velikanski borbi je potrebna trdno kooperacija vseh sil za uspešnejše vodstvo vojne. Premogarji bodo vršili svojo potrijotično dolžnost, zato pa jim morajo pri njihovem težavnem delu iti na roko tudi druge sile, oc katerih je odvfena premogovniška industrija. POLITIČEN BOJ MED REPU BLIKANCI IN DEMOKRATI. dajala cenejše kakor ameriaki i„ dustrijalei. To, pcavij« repu|! kanski politiki, ji bo mogoče radi tega, ker nemškim industrija^ in velet rgoveem ne bo trel,u D. ' evati carine in ker je delavi moč v Nemčiji mnogo cenek! kakor tukaj. Nemška i„duMrj* bo eksportirala surovine h rrke nazaj bo pa pošiljala izdelki' ki jih bo prodajala cenejše k/ kor,pa ameriški podjetniki rav.l, take izdelke vsled nizkih plar., u jih dobiva nemško delavstvo se hoče ohraniti proeperiteta meriskega delavstva in industri je, je treba ohraniti carino ,, protekeijo ameriškega delavstva trgovine in industrije. Carina u «*lino zdravilo za konkurenco z nemškim trgom po vojno, pravi republikanski kongresni odsek Po dolgem in širokem pojave vanju, kako katastrofalna lš |,j la svobodna tngovina za ameriško delavstvo in industrijo, apelir, kongresni odsek repuMikancn na ameriške volilee, naj v prihod, nji kongres in senat pošljrjo re. publikansko večino, ki bo prepr,.. čila nakane demokratične admi-ni»tracije vpeljati svobodno trK<»-vino. Ernest Hoover očita republikancem nelojalnost. Chicago) II. —Sedaj, ko je kon eana kampanja za četrto vojno posojilo* je zopet z vso silo iz bruhnil političen boj med repu blikansko in demokratično stranko za zmago pri jesenskih volit, vah v razne državne urade in \ kongres in senat. Republikanci zatrjujejo, da je nujno potrebno, da bo veČina bodočega kongresa republikanska, Ui bo v stanu nepristransko soditi o Wilsonovem dedovanju, kar se tiče vojne in di pl omotičnih od noša je v v pogledu miru. Obratno trdijo demokratič ni politiki, da je za ameriško de mokracijo važno in potrebno, da bo bodoča večina kongresa in se nata zopet demokratična, ki bo podpirala predsednika Wilsona stremljenju za uveljavljenje njegovih principov za zmago demo kraeije. Načelnik državnega odbora demokratične stranke v državi lili uois, Ernest Hoover, očita republikanskim politikom, da se zdru žujejo in iščejo kompromisov j raznimi nelojalnimi elementi edi-lo, z namenom poraziti demokrate pri jesenskih volitvah. V svo jih obdolžit vah zatrjuje Hoover, da republikanci podpirajo kandidate, ki so odprto nastopali in Se nastopajo proti predsednikovem programu. Demokratje pravijo, da so uverjeni o simpatijsh ameriškega ljudstva napram politiki Wilsonove administracije in da bodo izvolili take može, ki jo bodo podpirali. V Illinoiau bo hud boj za sena-torsko mesto, ki ga sedaj zavzema senator Lewis» eden vodilni!, demokrsttčnih politikov v »ena-tu. Republikanci napenjajo vse *Voje moči, ds porszijo pri jesen skih volitvah demokrata Lewi*a. ki je ponovno kandidat za sena-I o rak o mesto. Republikanci se, vedno slikajo za velike branitelje delavskih i«, terenov, kadar skrivajo svoje prave namene zu ščitenje intere. sov kapitala. Republikanci niso zadovoljni s nekaterimi točkami Wileonovega mirovnega programa. Waahington, D. C. — Republi-. . . . . . _ - - kanski J< on grešni odsek dolži bajo z delom »c ob JI mmto oh 4.. f predsednika \Vilsoue, da namera-ker ae hočejo a tem izogniti dre- Speljali svobodno trgovino ki njsnjti, ki nsa.sne ob času spi* »* udarec ameriškemu delanj, nega del op uat s Ako bi družba aa-, in industriji. Ta odaek .'itira 3 ma skrMa, da p,.šlje prenuorar- točko Wtkonovega mirovnega sko orodje v koračnica in potem program, ki zahteva odatra.dEv zopet na delavne prostore, bi pre- zaprek, kolikor mogoče, za vpe-mogsrji ostali ns svojih prostorih ijaigč svobodne tr^vtoe in SSnaŽi aSJS • ^ mednarofluam trgovanj«, pomnožila produkcija premogs. Republikanci aedaj poj3,jc »•'Hb rremo. NemMj. P« vojni lahko avobo,!- Lodge sa iavolitev republikansk« večine., Chicago. IU. — Politični vodja republikanske setranke, senator Henry Cabot Lodge, je pisal ro-publikanskemu odboru v lllinoi-su pismo ,v katerem obsoja vsako očitanje nelojalnosti republikanski ali demokratični stranki. Obe stranki sta lojalni, pravi-Lodge, toda nelojalni elementi so dobe v vseh strankah, ki pa ac smejo biti za merilo strankine lojalnosti ali nelojalnosti. Lodfjc pravi« da niti najmanj ne dvomi v lojalnost demokratične stranke, toda on jc prepričan, da bodo a-meriški interesi in prospeh vojne najbolj »avarovani, če 'bo . dobil bodoči kongres in senat republikansko .večino. On trdi, da bodo republikanci mnogo uspešnejše vodili vojno, kakor demokratje. ker nc bodo imeli svojih ljudi v kabinetu, katere bi morali vsled strankine discipline podpirati, kakor je to slučaj sedanje demokratične večine. Nadalje izjavlja, da je republikanska stranka zn brezpogojno predajo sovražnika. Volilna kampanja za jesenske volitve bo vsekakor precej hud« med demokrati in republikanci, ker se jim gre za večino v wasb-ingtonski zbornici, ki bo imelo veliko besedo pri mirovnih pogajanjih, ki jih pričakujejo v bljižnji bodočnoisti. Republikanci so namreč v več Wilsonovih točkah mirovnega programa v nesoglasju, zato žele dobiti večino, da g« * njo prisilijo urediti jih po željah republikanske politične mašfoie. - Star pašnik oropan in umorjen. Chicago, 111. — 731et nega Vic-tor Ali ima na so našli mrtvega nn dvorišču, kjer so naloženi kupi raznega starinarskega blaga, nn 1864 No. LeClaire Ave. Alliman je bil vposljen za nočnega paznika pri Chicago Orain and Ssl-vage Co., 1803 No. LeClaire ave. Pozno v soboto zvečer so ga videli v salunu v bližini, kjer je bil vposljen .V tem salunu je izmenjal ček za $15 in se od"st ranil. Našli so ga čez nekaj ur po tem na omenjem dvorišču z razbite glavo in praznimi žepi. Policija »<*H, da ga je ropar najprej ubil, ga zavlekel na dvorišče stsrin in mu pobral tiste dolarje. Roparja še nimajo. ****** s prenaša- delke na ameriški trg in jih pro- Pond aa pomoč Belgiji. Washington, D. 0. — Američani goje velike simpatije do bel-gijakega ljudatva, ki je v tej vojni postelo žrtev nemške brutalnosti. Ameriški Rdeči križ je ato ril vse, da ae olajša bedno stsnje Belgijcev ln sedaj, ko je precej šen del Belgije Že osvobojen nemških čet, mu bo to delo še bolj olajšano. V zadnjih desetih meae eih, ki so se končali s junijem, je smeriški Rdeči križ določil zs po moč Belgiji $1.432,374 in obenem dal na aiesn #1,#47.385 n nedelj nih de«et meneeev. Večine te sve te ne porabi za živila In obleke, ki jih pošiljajo v tiete kraje Bel-ti je. v katerih ljudstvo trpi p man kanje. ,