uto um. itevnka zw.
v Lianjani, v četrte« 29. ouooro 1925.
tena Din rso
Uhaja taak dan pcpolda*, izviamil nadalje in arauOJia. — Inaeratt: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, veCJI Inserati petit vrata 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru« — inseratni davek posebej. — „Slovenakl Narod" valja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Cpravai&tra: bailova aUioa stav. 5, aritllof«. — Telefon ste?. 304. Uredništvo: Snanova ulice tu 5, U »adatraaje, — Telelaa ilev. M
Poštnina plačana v gotovini.
Naše stališče napram sovjetski Rusiji
V zadnjem času se širijo vesti, da so pridno na delu tajne sile, ki bi rade izposlovale, da bi se vzpostavili diplomatski    odnošaji' med našo državo in
sovjetsko Rusijo. Naš poslanik v Berlinu Balugdžić je baje imel tajni sestanek s sovjetskim ljudskim komisarjem za zunanje posle Čičerinom, a v Beogradu se je baje mudil posebni sovjetski odposlanec Ustinov. Ne moremo vedeti, koliko je istine na teh vesteh, zdi pa se, da niso docela brez podlage. Vprašanje je samo. kdo forsira vzpostavitev teh diplomatskih odnošajev? Kakršen je politični položaj sedaj pri nas, ni verjetno, da bi z naše strani izšla inicijativa v tem vprašanju. Naše stališče napram sovjetski Rusiji se v zadnjem času v bistvu ni čisto nic* spremenilo in prav nobenega povoda nimamo, da bi se baš sedaj odločili za revizijo tega stališča. Verjetnejše je torej, da je sovjetom ležeče na tem, da bi stopili v diplomatske zveze z našo kraljevino. Ali jih pri tem vodijo dobri nameni? To je vprašanje, na katero ni težko odgovoriti.
Kakor je znano,   so imeli doslej sovjeti  center  svoje propagande za
Balkan v svojem poslaništvu na Dunaju- Od tu so se pletle mri komunistične agitacije zlasti za našo državo. Baš V zadnjem času je bilo na našem ozemlju prijetih več boliševiških emisarjev, o katerih se je dokazalo, da so bili poslani iz komunistične centrale na Dunaju. To je dokaz, da sovjeti še vedno niso opustili misli, da jim uspe z živahno propagando ustvariti i pri nas ugoden teren za komunistične podvige. Sovjetska vlada v Moskvi je baje pripravljena se v bodoče odpovedati za
ceno  vzpostavitve   diplomatskih odnošajev vsaki nadaljni komunistični propagandi v naši državi in na Balkanu sploh. Toda izkušnje nas uče, da takim moskovskim obljubam ni mnogo verjeti. Isto 50 sovjeti obljubljali tudi Grški. Grki so bili naivni dovolj, da so vzeli ta obećanja za suho zlato.    Dobili so sovjetskega diplomatskega zastopnika v Atene, s tistim dnem pa so se tudi po vsi državi pričele zmede, ki še danes pretresajo Grško v njenem ogrodju. Ali na^ bo to zgolj slučaj, ali pa je to v vzročni zvezi s prihodom sovjetskega diplomata v Atene?    Ne maramo raziskovati, katera verzija je bližje^ resnici, to pa je gotovo, da naša država ne čuti nobeme potrebe, da bi v lastni sredi pomagala graditi gnezdo komunistične propagande in naj bi ta propaganda tudi ne bila naperjena proti njenemu obstoju. A ne samo, da ne čutimo nobene take potrebe, bilo bi naravnost neodgovorno, ako bi sedaj iskali stike s sovjeti, ko smo se s srečno politiko docela osvobodili pogubnega moskovskega vpliva na naše notranje razmere. Saj je znano, da je bil še pred leti revolucionarni   pokret, očividno vzdrževan in hranjen iz Moskve, v naši državi še precej jak. Udušili smo ga. Ali ga naj sedaj sami zopet pokličemo v življenje? Ne dvomimo, da bi se sovjetski zastopnik čuval    napraviti vtis, da se umešava v naše notranje odno-šaje, toda že njegova prisotnost v državi bi dala prevratnim elementom novega poguma, da bi se zopet zbrali, da bi se jeli gibati in da bi znova skušali uveljaviti svoje pogubne ideje. Komunistični pokret, ki smo se ga srečno iz-nebili in kateremu  smo z Radičevo spreobrnitvijo zadali smrtni udarec, bi ori nas zopet oživel, četudi bi pri tem aktivno ne sodeloval sovjetski poslanik.
Pri tem pa je še eno vprašanje, ki ga ne smemo prezreti. Stopiti v diplomatske zveze S sovjeti, pomenja toliko, kakor pokazati vrata tisočem rn tiso-jem žrtvam boljševiškega terorja, ki so si rešili golo življenje ter si pri nas poiskali in našli zatočišče in zavetje. Kdo med nami je tako krut m brez sr-ja, da bi mogel brezdušno izročiti te žrtve njihovim krvnikom?
In končno še eno! Ah' je mednaroden položaj res tak. da nas sili navezali stike z Moskvo? Ali je vzpostavila diplomatske stike s sovjeti naša zaveznica Francija, ali je to storila Anglija, ali je morda stopila v prijateljske zveze s sovjetsko Rusijo Amerika? Ena iakor druga teh velesil je danes bolj oddaljena od tega koraka, kakor je bila kdaj preje. Ali naj torej mi prednjačimo v sklepanju prijateljskih zvez z joljševiško Moskvo? Kakšne koristi bi >meli od tega?
Ali s tem morda podpremo slovan-ko stvar, ali služimo s tem jugoslo-
Prosvetno ministrstvo odpravi dragih šoL — Pomanjkanje
— Beograd. 28. oktobra (Izv.) Ob veliki udeležbi je narodno radikalni klub včeraj ob 17. nadaljeval svojo seo. Na dnevr.em-redu je bila prosvetna politika. Živahna razprava se je razvila o vprašanju glede odprave gimnazijskih razredov in drugih Šol v naši državi.
Po končani seji je izjavil neki član vlade vašemu dopisniku, da namerava vlada omejiti število gimnazij iz tega stvarnega razloga« da Se ne bi po nepotrebnem ustvarjal duševn! proletarijat.
Po«!. Jovan C i r k o v i ć , zastopnik Južne Srbije, je v daljšem govoru razpravljal o bednih prosvetnih razmerah južnih
naših krajev, ki so bili mnoso let pod bolgarskim, turškim, grškim in končno našim vplivom. Govornik ic zahteval, da se šole
v Južni Srbii ne smejo zapreti, ampak da se po možnosti otvorijo še nove. ker je treba pridobiti narod za ujedinjeno državo potom prosvete.
Prosvetni minister Velja Vukičevfć je nato odgovarjal na razne kritične pripombe ter zatrjeval, da je bilo prosvetno minlstr-
več gimnazij sLih razredov in kvalificiranih učnih sil.
stvo primorano   zapreti več gimnazijskih
razredov, ker se nI ;avllo zadostno število učencev. Omeniti mora tudi, da se zadnje čase pojavlja veliko pomanjkanje kvalificiranega učiic!*stva. Vlada ivđi rima namena ustvarjati duševni proletarijat. Po statističnih podatkih, ki ?ih ima prosvetno ministrstvo na razpolago, je danes na naših visokih šolah vpisanih 12.000 visekosolcev. Ze iz tega j© jasno, da število dijaštva ni v ni-kakem pravem razmerjr: s prosvetnimi prilikam! v naši kraljevini.
Pop Matej Popovsč je v imena bosanskih radikalov očrta! slabe prosvetne razmere v Bosni in Hercegovini. Omenil je. da odpadajo na eno osnovno šoln v Srbiti I0W prebivalci, na tf-vr^Kem 1543; v SlO-veriiii 1213 v Dalmaciji JHS, v Orni gori I5S0 in v Bosni 3144. Zalite-1.-a! je, da se mora prosveta v Bosni in Hercegovini dvigniti.
V istem smislu so s<n'orili dalje še mnogi poslanci, na kar je klub izvolil posebno šestčlansko komisijo, ki ima izdelati pos:-ben načrt za prosvetno politiko.
Grška-bolgarski spor
Anglija proti pretiranim zahtevam Grške. — Grška v veliki zadregi. — Obupen položaj bolgarskih beguncev. - Dosedanje
bolgarske žrtve.
iiiijier s gii-isii
Kraljevina SHS ostane še nadalje nevtralen opazovalec, - Naša zunanja politika za mir na Balkanu. — Antislovansko stališče
Grške.
—- Beograd, 2$. oktobra. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je pričela točno ob 10. dopoldne. Za to sejo je vladalo povsod, zlasti v dipl oma tičnih krogih živahno zanimanje, Ker je bil napovedan od-
gOVOT zunanjega ministra dr. Ninčića na interpelacijo posl. Grge AnojelLncvića slede prodiranja grških žet v bolgarsko ozemlje. L*]ava dr. Ninčića je napravila povsod
najboljši vtis. ker je bila prežeta z veliko mislijo splošnega miru in medsebojnega sodelovanja držav na Balkanu.
Tudi sovor »interpelartta Ansjelinovića Ic bil v marsikaterem oziru markanten in zanimiv, osobito glede  zbližaofa Bolgarske in Jugoslavije.
Po končanih formalnostih so sledila poročila skupščinskega predsedstva. Pravosodni minister predlaga, da se izroči pasi. Vesenjak (SLS) sodišču. Stvar je izročena imunitetnemu odboru. Posl. dr. Rado« savljević je znova predložil načrt zakona, s katerim se ima razveljaviti rakon o nošenju orožja. Zemljoradniški posl. M os k ovije vič je predložil zakon o ustavitvi postopanja pri agrarnih pravdah v Dalmaciji. Minister za agrarno reformo je dajai nekatera pojasnila o stanju agrarne reforme v Dalmaciji ter je bil proti temu, da bi se priznala nujnost navedenemu zakonu.
Zunanji minister dr. Ninčić je nato med splošno pozornostjo podal odgovor na interpelacijo posl. dr. Grge Angjeltnovića. Zunanji mlni-ster ie najpreje pregledno navedel zgodovino grsko-bolgarskega spora, povdariajoč. da so Bolgari pojasnjevali dogodek na  svoj   način,  Grki  pa  zopet na svoj. Navedel je nekatere podrobnosti iz tega konflikta. Grška vlada je dne 22. t m, nepričakovano izročila bolgarskemu poslaniku v Atenah verbalno noto. Omenjal je dalje tatenvencijo Društva narodov ter izjavil, da je spor, ki je nastal med dvema sosednima državama balkanskega polotoka, neprijetno dimi! vlado kraljevine SHS. Poročila, ki jih le vladna prejela o tem sporu, so bila protislovna,   zato ie kraljeva vlada sklenila, da zavzame položaj nevtralnega opazovalca In ostane v tem sporu še nadalje nevtralna. Naše Lntenvencije ni zahtevala  nobena  interesiranih strank In bi naše vmešavanje v ta spor izzvalo nezadovoljstvo ene ali druge stranke, zato nismo ukrenili niti proti Grški niti proti Bolgarski kakih posebnih odredb odnosno nismo storili nfkaklh korakov, s katerimi bi zahtevali da grške čete zapuste Bolgarsko. Taka zahteva bi pomen Jala. da m! stopamo v vojno proti Grčiji Ml ne mislimo, da je ta spor zavzel tako resno obliko, da bi lahko spravil v nevarnost teritorijalni status quo na balkanskem polotoka.
Ce bi se to proti našemu pričakovanja vendarle zgodilo, bo naša država z ozlrom na svoje dolžnosti kot Sanica Društva narodov in Se bolj kot sosedna država, če bi
venskim interesom? Nikakor! Zato pravimo: Pametna, trezna in realna politika zahteva od nas, da prepustimo vprašanje vzpostavitve prijateljskih stikov s sovjetsko Rusijo v rešitev — bodočnosti
J bili njeni interesi ogroženi, zavzela položaju odgovarjajoče stališče !n nato ukrenila vse potrebne mere.
Stvari so danes le v toku. Edino kompetentno   za   presojo grško-bolgarskeja
spora le Društvo narodov. Dokler Društvo narodov ne prouči te zadeve rn ne sprejme končnih sklepov »moramo vs trajati, da ostanemo še nadalje neprlsfransk! opazovalci.
V ftteresu nas vseh je, da s« ta spor čimprej c likvidira in vzpostavi mir na Balkanu.
Končno je zunanji minister podčrtava! tečavni položaj na balkanskem polotoku, izjavljajoč:
Težko je ohraniti mir na Balkanu. Težko je za nas, da ne izgubimo hladnokrvnosti, ko v sosedni državi obstoja organizacija, ki ima k'ključn! cilj, da pošilja na naše ozemlje čete, ki ubijajo mirno in delovno prebivalstvo. To se godi že leta in leta. Naše miroljubnosti ni smatrati za našo slabost. Hočemo vse ukreniti za ohranitev miru, zato zahtevamo od svojih sosedov, da bodo tudi oni navdahnjeni z željo po dobrih in prijateljskih ounosajib.
Naj končno izgine mnenje, da je balkanski polotok stalno torišče konfliktov In vojnih nesreč. Pričakujemo boljšo bodočnost, da v naše medsebojne odnošaje enkrat prinesemo duh pomirljivosti in vzajemnega spoštovanja, za kar so nam dale velesile, ki so sklenile sporazum v Locar-nu, tako lep vzgled. (Viharno odobravanje.)
Interpelant posl. Grga A n g j e 1 i n o-vić (Dav. dem.) je najpreje izjavil, da se v slavnih obrisili ne more povsem strinjati z izjavo zunanjega ministra. Ostro je obsodil postopanje Grške, ki je napadla raz-oroženo Bolgarsko In vdrla v njeno ozemlje ter tako kršila suverenost Bolgarske. Grška vodi sistematično antislovansko politiko na Balkanu. Govoril je v temperamentnih besedah, branil Bolgarsko, obžaloval pa je sedanji režim na Bolgarskem. Pride končno do bratskega zbližanja med bolgarskim in jugoslovenskim narodom. Ne more pa priti do dobrih tn prijateljskih odnošajev med obema državama, dokler obstoje makedonske organizacije. Kljub rovarenju makedonskih komitov upa na lepšo bodočnost obeh narodov.
Za tem je skupščina nadaljevala načelo debato o invalidskem zakonu. Govoril je posl. dr. B a zal a (HZ) Seja je ob 13. končala. Prihodnja jutri dopoldne z istim dnevnim redom: invalkrški zakon.
USTANOVITEV ČEŠKOSLOVAŠKE NOTNE BANKE
— Praga, 28. oktobra. (Izv.) Na svečan način se danes praznuje v češkoslovaški državni praznik narodnega onvObojenja. Na današnji dan ee obenem ustanavlja Čeho. slovaška, notna banka, ki bo Imela pravico izdajati eeakoelovafike bankovce. Delniška glavnica banke znana 12 milijonov dolarjev a 120.000 delničarji- Eno tretjino delnic prevzame država, ostale delnice se predlo*e v podpis. Banka lahko srfta glavnico na IS milijonov. Privilegij notne banke traja lahko 15 let Na današnji dan se podiee tudi češkoslovaško posojilo t tnenku tO milijonov.
— Pariz, 17. oktobra. t4vet Društva narodov je danas ob 1L dopoldne nadaljeval razpravo o grško-bolsarskem sponi. Fre*l. sednik Briand, ki je poprej prisostvoval seji francoskega ministrskega sveta, je pozval tako zastopnika Bolgarske kakor Grške, da precizirata stališče obeh dr2av In da poda-sta poročila glođe izvora spora, dočim si svet Društva narodov pridržuje končno sod. bo c ugotovitvi odgovornosti in krivde.
Grški tisiegat Kar2fanos je izjavil: grška vlada je pripravljena sprejeti romunski posredovalni predlog, po Katerem bi ee naj ustavile sovražnosti.
Predsednik liri ar: 4 je nato prif>oiojaii, da jemlje izjavo grškega do!egata na zna
nje, ima pa gotov«* pomisleke. Videti je, da se hoče Grška izogniti sklepom Društva na. rociov, zato deluje za hrbtom. Briand upa kljub temu, da bo Grška ugodila sklepu sveta Društva narodov po besedilu in duhu.
Bo>lg. delegat orfor je nato prečital uradno poročilo bo-gardke vlade, ki ugotavlja, da so Grki sairtcla3tno pričeli s sovražnostmi. Kategorično mora izjaviti, da Bolgari niso zasedli niti pedi grške zemlje.
Postopanje je tem bolj obeodbe vredno, ker je Grška napadla Bolgarsko teot raz. oroženo državo. Bolgarska je tudi dejanjako
izvršila vso določbe mirovne pogodbe glede razorožitve. V imenu bolgarske vlade predlaga: 1. preiskovalno komisijo k dano Društva narodov na licu mesta, **. po. polno odškodnrno za ubite in povrnittnr materijalne škode, kakor tudi sajikcij« proti krivcem. 3. takojšnjo ispusitev vseh ujetnikov.
Or&k? delegat je v spioSrnb in neutemeljenih trditvah irvračal  vbo  krivdo na
Bolgarsko. Pri tej prHiki je spravil angle
Skl zunanji minister ChaiEberlaLn gTškoga zastopnika v veltfeo zadrego. Ironično gn Je pozval, naj mu pojasni, kako daleč eo Grk! vdrli v bolgarsko ozemlje in kako daleč Bolgari v Grško. Vr>ra5uje grškega Eastor-nfka zato. ker so po njegovih informacijah Grki vdrli v bolgarsko ozemlje 8 milj, Bol« gari nasprotno v Grčijo le 5 do 50 metrov. Ko je Chamberlain ornenil to številko, nastala je v svetu Društva narodov splošna veselost. Grški delegat je skušal nato ovreči to Chambcrlaincvo pripombo, nagla šajoč. da Bolgari niso vrdli v Grčijo 50, marveč 500 rr.rtrov. Grki nasprotno pa v Bolgarsko 10 km. Po tej izjavi je Briand zaključil sejo.
— London, 28. oktobra. "Sajzpravljajod o gTško-bcljrarskeni sponi ugotavljajo v z\u na-nji politiki vodilne -»Tlrnesa, da je položaj nad 10.000 bolgarskih bejruncer, ki prebivajo pod milim nebom, skrajno obupen. Poročilo, da je Društvo narodov pričelo z intervencijo, ee Jo bliskovito razširila mej begunci, ki znora upajo, da se v kratkem povrnejo na svoj dom. rTimes« bo aa te. da se Bolgarsko finančno podpre. Poro*"Ho o posredovanju Romunske je v angleški javnosti   izzvalo splošno odobravanje.
——  m   m      —p  ■ t ■■■ir. Tg-iirTrrigirr-^-nmn
VELIKE PONEVERBE PRI DAVKARIJI V PANČEVU
Pančevo, 37. oktobra, n. Danes zjutraj sta bila aretirana predstojnik davčnega ura* da Ruktal in uradnik Martinović, ki sta po* r.arcjala pobotnice za plačane davke in na ta način poneverjala uradni denar.
Padec francoske vlade
— Pariz, 27. oktobra. (H.) Ministrski predsednik Painlevć Je ob 14. predložil predsednika republike Doumerguela demisijo svojega kabineta.
— Pariz, 27. oktobra. (H.) Po podani demisiji je ministrski predsednik Painlevč odredil objavo uradnega poročila, v katerem se poudarja, da razprava o načrtih finančnega ministra Caillau.Ta ni povzročila nikakega bistvenega nesoglasja med člani kabineta, vendar je vlada sklenila predložiti predsedniku E>oumergueju de.nfsijo v prepričanju, da potrebuje pri iinančn! obnovi republike trdno rn sigurno večino v narodni skupščini.
— Pariz, 27. oktobra. Ministrski svet se je danes sestal ob 9.45. Seja ie trajala do 11. dopoldne. Pred sejo je imel Painleve" daljšo konferenco s predsednikom poslanske zbornice Herriotom. Ministrski predsednik PainJeve" je izjavil novinarjem, da ni še prejel mandata za sestavo vlade. Pripravljen pa je podpirati vsakogar v misiu za sestavo močne vlade,
— Paria, 27. oktobrm. (H.) Predsednik Doumergue j« eprejel demisijo Painlevejs-vega kabineta. Ob 18. to člani vlade po. slovili od predsednika.
Po mnenju »Dati* lVio«rUi»ba« je t«*ka .areci pravo soćLio o grako-boigarskom ppe rn, ker si a to je obmejne 9tra£e 30 m narazen tn jo torej zelo te**vno atvaro* ugotoviti, s katere stram je padel prvi atreL Potrebna bi bila demilitarizacija a*'-fckobolgarskt- meje v razdai.ii 10 do 20 km. Tofiamo je tudi to, da ni ni kake točne koa. trole o gibanju mukedunskih komitov.
— Beograd, 28. Oktobra. (lov.) Ie So-fije prihajajo štr vedno poročila o nadali-nem prodiranju sjrške vojske. Ob reki Strti mnici bo bol/;arsK5 Ko mit. napadli ie-tenadoma gr£1to infanttrrijo. PonrročIM *<-> med Grki strahovito paniko. Grška pehota je pričela v divjem   ><• a be£:tti na ffrSko
ozemlje. Napad bolg&Nldti komita? je kaić no uđušiia grška artiljerija. V okolici Pt
tri^a so »brane močne Čete bo.pnr^lcJfi ko-mitov. Bolgrarsfca brzojavna agontnra p«, noviio uarotavlja, da Grki še redno obertr*. ijava^o Petrič in da 3-.na*a število ari«t .»
mešanice
za poznayakc
Borzna poročila
Ljubljanska borza
LESNI TRG. Hmeiovkc ravne neobeljene od 7 m naprej 3/4 cm slava irc. meja 3 vag. denar 7.50, Majro 7.50, zak!:učki 7.50; letve 25/50, 4 m irc. vas. nakl. p.. 1 vat: denar 4?5, blago 425. zaključki 42*
2ITNI TRG Pien»ca domača itc. Li. d^nar 260: koruza stara fre bačka postaja, 2 vag., denar 177, Nago 177, zaključki 177: koruza nova 100}« kasa pri sklepu frc. slav. p„ blarro 122.50; oves star frc. naklad, post. blauo 170; f'doi mandalon b'n frc. Post. trs. denar 340; fižol prep. frc. L), denar 310; fižol ri)n:čan frc. Lj. denar 300; kostanj divji letošnji frc. vg. n. p. denar 55; lanew> seme med jim. netto frc. vg. Lj., 1 vag^ denar 405. biaso 495, zaključki 495; kromoH bel, Bcltkici, blago 76.50: krompir 5ta4. postaja blago 80; kostanj jed. dom. Lj. blago 300; seno, sladko, štaj. posi. blago 90; se* no k:s!o štaj. post. blago 00.
VREDNOTE. 2te% drz, renia z.i vojno škodo deaiur 338, bluso .339, zaključki 338: 7*/« krvest. pes. iz 1. 1921. denar 80; Celjska posojilnica d. d. denar 200, blat:,) ?34; Ljubljanska kred. banka denar ?30; MerkaurAtra. banka denar 100, blago lttf; Prva hrvatska štedionica blago 280; Kreditni zavod denar 175, blago 185; Strojne tovarne m livarne denar 120, blago 123; Trbov. prem. dražba denar 360; ZJružene papirnice denar 120-Stavbena orulba 4 d. Uub., denar 100, blago 110; Sešir d. d. denar 143, blago 147: 4%% kom. zad. dtsž. bkc denar 20, blag-r> 22; 4%% zast. J. kr. de/:, bke denar 20, blago 22.
Zagrebška borza
Devize: Curih 10.848—10.92«, Praga 16G.48—168.4S. Pariz 23S.50._2S7.60. Nem-vork 56.054—56.654. London 272.82—J74.81', Trst 222.30—224.90, I>unaj 13.387—13.4ST.
Valute:   dolur  55.45—56.05 EFEKTI.
7*A inves\. posoj. 1921 80; drž. rente za ratmi stetu 332^—334, 333—333.5: Ljubljanska kreditna 225; Hrv. eskomptna banka 1/7%—129; Kreditna banka, Zfb 133: Hipotekama banka 72%—73; Jugobanka 108—110; Praštediona 960—065: Slavensku banka 45—50; Eksploatacija 53%—55; Dn-va d. d. Osijek 250; Šećerana 500; Is is d. d. 66; Nihag 40; Gutman 380—355; Slaveks 142—150; Slavonija 50-^51: Trboveljska 355; Vevče 120.
Inozemske borze
Curih, 23. oktobra- Predborza: Beograa 9.175—9.225, Pariz 21.55—21.65. Newyortc 518.50-519, Milan 20.45—20.55, Praga 15.375 do 15.425, Praga 7S-73.25.
Tržaške predborze danes nismo
57
86
stran 2.
»SLOVENSKI  N A R O D« dne 29. oktobra i92&.
btev. 246
Pismo iz Prage.
Pričeiki volilnega boja.  —  Razbitje nemške enotne fronte. *— Protest nar.
demokratičnih legijonarjev.
25. oktobra, rezervo. Na prvi pogled bi se zdelo, da ako ni enotne nemške fronte, se nahajajo češke stranke v mnogo ugodneišm položaju; v resnici pa ni tako, kajti ne
smemo pozabiti, da znaio Nemci v vseh narodnih in državnopravnih zadevah postopati enotno.
Izjava nar. dem. legijonarjev proti nastor-anju čsl. legionarske oboe je dokaz, da vznika med legijo nar ji gibanje, stremeče po tem, da bi ostali legijonarii ujedinjeni za narodnimi in demokratičnimi ideali, zato so se postavili proti strankarstvu obce, ki podpira Bubni-kovsko krilo boljševikov. S tem krši obec svoj program, po katerem je imela osredotočiti vse legijonarie na nestrankarskem narodnem temelju. Prejšnji protesti, podani v obči. niso nič zalegli, zato pa je prišlo do tega važnega koraka lesriionarjev, nar. demokratično mislečih. V svojem proglasu očitajo obci, da je stalno rušila temeljna načela svojega programa in ogrožala celo narodno lice svoje organizacije, da je zlorabila izkazano ji zaupanje in z neobjektivno, strankarsko svojo politiko razbila vsenarodno ujedinjenje legiio-narstva. Izločevala se je od narodne demokracije, iz proslav državnega praznika in iz narodnega napred. tabora, med tem pa sta se sama in njen dnevnik »Nar. Osvobojeni« obnašala zelo popustljivo napram protidržavnim in pro-tinarodnim akcijam, napram Nemcem in komunistom. Nar. demokracija se v obci in v njenih listih tendencijozno napada.
Koncem proglasa izjavljajo nar. dem. leglionarji, da kot Čani obce odrekajo tem strankarsko - političnim smernicam obce svojo pokornost in kličejo pred vso javnostjo po odpomoči. Nar. dem. legijonarii so se nato konstituirali v »Združenju nar. dem. legijonarjev«. J. K. S.
Prvi teden predvolilnega obdobja pomeni prič »tek v razvoju znatnega volilnega gibanja. Stare in nove politične stranke prirejajo volilne shode, kar sve-dočl kako se naše ljudstvo zanima za politične zadeve. Izmed novih strank se hoče stranka »narodnejra dela« usidrati tudi na Slovaškem, toda tam naletava samo na neuspeh. Živahen volilni čas se javlja tudi v novinah, kjer dobiš ne le posebno rubriko »Volino gibanje«, marveč tudi številne polemike, ki so pisane često pod vplivom predvolilne atmosfere v razdraženem tonu in z neizbra-iiimi besedami.
V prvem predvolilnem tednu smo doživeli dvoje presenečenj: razbitie nemške enotne fronte in protest nar. dem. legijonarjev proti čsl. legijonarski cbci.
Nemški agrarci so hoteli združiti vse nemške stranke v eno fronto, k skupnemu nastopu pri volitvah, ali ko so nemški soc. demokratje odklonili njihovo vabilo, so mislili, da pridobe za slogo vsaj ostale stranke. Stvar je bila že pripravljena in le še glavna zastopstva strank so imela izreči svoje odobrenje, pa pristopa k volilnemu kartelu najprvo niso sprejeli nar. socijalisti, in sicer z dvetretjinsko večino. Njihovemu vzgledu so sledili tudi krščanski soci-jalci in obrtniki, tako da so acrrarci ostali osamljen r. Vse te stranke pa so sicer izreke Željo, da bi se po volitvah obnovil poskus za solidarno postopanje vseh Nemcev V zbornicah, toda do njegovega uresničenja pride težko, ker voditelj nemških agrarcev Krepek, ki je pravzaprav izzval to akcijo za stvori-tev enotne nemške fronte, sam gleda v bodočnost zelo skeptično in priznava, da se je njegova akcija popolnoma izjalovila, kar pa se tiče sodelovanja v novem parlamentu, sodi o njem z največjo
Oglejte si zalogo
3968
manufakturnega blaga za zimo v veliki izberi in po nizkih cenah pri
„Oblačilnici", Ljubljana,
Miklollleva cesta.
Salzburško pismo
(Zakasnelo.)
Te »brate« si že lahko po zunanjosti od daleč spoznal, — tudi če bi ne bil slišal njih govorice, — po njih obleki. Nobene elegance, vse enolično, na praktično stran vsestranske vporabc usmerjeno in vse, moški in ženske, brez klobuka. Med ženskami nobene »bubi-otglavc, vse enako gladko počesane s prostim čelom in ne kakor pri nas, s skuštranimi lasmi, ki padajo na čelo in čez ušesa doli, oboje zakrivajoč. (Podobno modo zakrivanja ušes imajo le še poljski židje, kar tam imenujejo sPaikeles«.
Reči moram, da so mi gladko počesane frizure s kitami veliko bolj ugajale kakor nase »bubi-«glave in naši »paikeles«. »Bu-buglave tudi pri maloštevilnih domačinkah nisem mogel opaziti Sicer pa bi bilo dobro, če bi naši »bubiji« vpoštevali, da pristoja »bubi-eglava le mlademu, lepemu, pa razposajenemu dekletu do 17—18 let.
Znamenit je obisk trdnjave Hohensalz-burg na Monchsbergu (502 m), ki dominira nad mestom kakor naš Grad nad Ljubljano. Popelješ se gori lahko z vspenjačo, lahko greš pa tudi po rdečih —p marmornatih stopnicah, kakoršne imajb tu ne samo v palačah, v cerkvah, da, tudi v zasebnih hišah. Temu se ni čuditi, če pomisliš, da obstoja cel bližnji »Untersberg« (1853 m), kjer ga stoletja lomijo, iz tega dragocenega kamna.
Kakor je karakterističen za našo Ljubljano pogled na rjavo liso proti Zalogu, ki označa ondotni kamnolom, tako je pomemben razgled iz mesta Salzburga na podobne rdeče lise na Untersbergu, le z razločkom, da pri nas žal ne lomijo marmorja.
Hiše mesta same na sebi kažejo popolnoma južen značaj; strehe so skrite za visokimi, ravnimi, uličnimi frontami, dvorišča imajo odprte oblokane hodnike v vsakem nadstropju. Dokaz, da so imeli tu italijanski
Letošnji počitniški val, ali, če hočete, val dopnstnikov in izletnikov, je bil v Ljub-Uani naravnost ogromen. Vse je hitelo iz mesta vini, večinoma na — jug, in vsak čevljarski vajenec je bil že mnenja, da mora takoj v začetku svoje smolnate karijere svojo smolo oprati v sinjih valovih Adrije. Ljubljana je včasih izgledala kakor bi bila izumrla, tako malo ljudi je bilo videti.
Temu se tudi ni bilo nič čuditi, kajti cene na jugu, predvsem v Italiji, bile so bajno nizke. Tako si n. pr. v krasnem italijanskem kopališču Cattolica pri mestu Rimini plačal za celo, prvovrstno oskrbo s stanovanjem, vinom in kopeljo le 20 lir (40 Din). Za to svoto te v naših letoviščih še pes nI — povohal
Mene je zanesel val pot na sever, na Salzburško, v mesto Salzburg in v gastein-sko dolino.
II.
Ne nameravam podajati opisa mesta Salzburg. Vendar pa moram podčrtati, da je ta nekdanja prestolica solzburških nadškofov, — bili so še le leta 1802. sekularizirani (odstavljeni od posvetnega vladanja), s svojimi 28 monumentalnimi cerkvami, s svojimi zgodovinskimi palačami in s svojo divno okolico naravnost biser alpskih dežela.
Če si tudi 14 dni tukaj, vedno vidiš in naletiš na kaj novega. Promet na ulicah je tako živahen, kakor v Ljubljani ob nedeljah na Marijinem trgu po maši v frančiškanski cerkvi. Ne vidiš pa nobenih domačinov, ali pa prav malo, pretežno veČino občinstva tvorijo tujci, zlasti raznovrstni turisti, pravi in nepravi (salonski), pied vsem tako zvani »bratje iz rajhac, kakor Avstrijci imenujejo Nemce.
stavbeniki svoje roke vmes.
Zelo zanimiv je tudi Izlet v grad Hell-brtmn, nekdanjo poletno rezidenco nadškofov, kamor so hodili na lov in na oddih v
dražbi s svojimi prijatelji in, last not Ieast,
— prijateljicami Posenbo bi bilo omeniti v tem gradu z obširnim in lepim parkom velikanskega obsega takozvane »Vvasserkunste« (umetne vodne naprave) najrazličnejših vrst, ki nam pričajo, na kak način se je tedanji čas zabaval
Tako n. pr. kažejo vodno gledišče z raznovrstnimi mehaničnimi figurami (3000 ca. jih je), ki jih voda žene, n. pr. vojaki na straži se menjajoč, vladarji, ki prihajajo v grad, krčmarji, ki vino natakajo itd.
Zlasti imenitna pa ie Neptunova jama, lepa votlina ob vznožju grička, ki izgleda navidezno zelo nedolžna, a ima neverjetne zanjke. Na sredi je kamenita miza z Neptu-mom, ki drži svoj trlzob v rokah, okolu so pa kameniti stoli. Ce bi se, nič hudega sluteč, vsedel na stol, bi s tem premaknil neviden mehanizem in od vseh strani bi se vlili na te vodni curki. Seveda paznik, ki vodi svojo 30 do 30 oseb broječo »čredo« po gradu okolu, tega ne pripušča, svareč vsakogar; a potem, ko so vsi na varnem, sproži sam mehanizem in cela jama je naenkrat pod vodo.
Cbronique scandaleuse poroča, da so se nedškofje — to velja posebno za lepega Pariš Lodrona, ki je bil plemenitaškega rodu
— zelo radi zabavali s tem, da so dovedli svoje prijatelje in — prijateljice, dame z rococo - frizurami in vlečkami, ki so jih pazi nosili — po končanem lukuličnem obedu v park v to jamo, da se malo ohlade. Tu so oni izmed posetnikov, ki so bili novinci, nasedli zvijači gospodarjevi ter postali mokri, če so se vsedli, oni pa, ki so že to proceduro večkrat videli ter že enkrat postali sami nje žrtev, so se hudomušno sme?all
Tudi sicer ve predrzna historija o teh duhovniških vladarjih povedati marsikaj indiskretnoga. Tako n. pr. da je imel najslavnejši izmed njih, Woli Dietrich, čigar mavzolej ti kažejo na pokopališču Sv. Petra, vedno v palači pri sebei svojo ljubimko (menda hčer nekega podložnika) ter se ž njo in z njenim — otrokom celo javno vozil na sprehod.
III.
Da ie ime Salzburg združeno s pojmom glasbe in z imenom Mozart, je pač vsakemu naobražencu znano V mestu Salzburg se ie vedno izdatno gojila glasba in v slavo manom Mozarta, ki je bil tu rojen, ki je toliko pretrpel in katerega so zagrebli v skupen grob leta 1791. kot berača, ker še osem goldinarjev za ubožen pogreb ni bilo možno dobiti zanj, — vprizarjajo v najnovejšem času takozvane *Salzburger Festspicle«. (Salzburške slavnostne igre.) V njih znamenju je bilo celo letošnje poletje.
Preuredili so veliko zimsko jahalnico nekdanje nadškofovske velikanske konjušnice — tla so tlakovana tudi z marmorjem!
— za gledališko dvorano, kTer vihti svoje žezlo znani Max Relnhart. čigar tožba na ločitev zakona z bivšo igralko Else Heims se ravno sedaj obranava v Bratislavi in straši po listih, hrepenečih po senzacijah
Njegov »Weittheater« in >MirakeU sta me pustila sicer precej hladnega. Pač pa moram imenovati predstave ensembla dunajske, poprej dvorne, sedaj državne opere, ki je vprizoril »Don Juanac in druge Mozartove opere ob sodelovanju svetovno znanega filharmoničnega orkestra, kot prvovrstne, katerim ni para, dasi kritika z enim dirigentom (dr. Muckom) ni bila zadovoljna.
Sploh ie bilo celo salzburško življenje v znamenju Mozarta in njegovega kulta. Tudi če nisi mnzikaliČen, zajame te ta val glasbe nehote in te priklene nase. Obiskal si gotovo na kapucinskem hribu »Mozartovo hišico«, v kateri Je Mozart komponira! »Čarobno piščalko* m »Mozartov muze]«, kjer je videti stari spinet, po katerem je mali Mozartček brenkal s svojimi otroškimi prsti. Če pogledaš skozi edino okno spalnice *— muzej ie nastanjen v stanovanju, kjer se je Mozart rodil — opaziš, kako kuka notri skozi ozko dvorišče lepa bližnja kapiteljska cerkev s svojo velikansko kupolo in Bog ve, če ubrani zvonovi te cerkve niso morda navduševali fantička že v nežni mladosti za glasbo?
IV.
Iz Salzburga ni daleč v Nemčijo, na Bavarsko, saj je meja oddalena le dobre pol ure. Zato vsak posetnik tega mesta napravi rudi izlet na bližnje Bavarsko, — če ne prihaja morda že od tam. Za to ni potreba nobenega potnega lista — Avstrijcu, drugi državljani pa dobe proti plačilu 3 S (25 Din) za tri dni veljaven nemški vizum za »Aus-
fluggebiet Salzburg - Berchtesgaden - K5-nigssee - Reichenhall - Salzburg«.
In res naj nikdo ne zamudi prilike ogledati si te izletne kraje. Poskrbljeno je za to, da napraviš ta okrožni Izlet kar naj udobneje in najceneje. Tri marke 40 pfenigov (47 Din) te stane cela vožnja z električno železnico, ki je tako urejena, da je lahko cestna, kakor tudi navadna železnica. Za izlet do znamenitega »Kdmgssee« plačaš pa še 1.60 Mk (21 Din) povrh, — vse seveda tja in nazaj. Cela vožnja Salzburg - Berchtesgaden - Konlgssee - Reichenhall - Salzburg te stane torej v tretjem razredu 5 mark ali 68 dinarjev.
V Berchtesgadnu si ogledaš bavarski solni rudnik Vstopnina v rudnik je dve marki, za to se pelješ udobno z malo železnico vanj in dobiš rudniško opravo, katero oble-češ, da se zamoreš po drčah dričati, pri čemur ie bilo seveda obilo smeha.
Da je vsakdo hotel biti v svoji rudniški opravi ovekovečen In se je vse medsebojno fotografiralo — mene ne izvzemši — je pač samo ob sebi umevno.
Okolica Berchtesgadna je divna: obvlada jo mogočna VVatzmannova skupina, čije najvišji vrh imenujejo »Herr VVatzmann«. srednjega »Frau VVatzrnarm«, ostale, med obema glavnima vrhovoma nahajajoče sc vrhove pa »VVatzrnann Kinder*. Ce gledaš od daleč na to skupino, se ti res zdi, kakor da imaš pred seboj zakonski par, ki pelje svojo deco pri roki na izprehod.
Konigssee (602 m) je najlepše nemško jezero in dela s svojo divjo samoto res di-ven vtis; dasi ni posebno veliko. Vozilo ni nič manj nego Šest velikih motornih ladij izletnike po jezeru, ne vštcvšl Številne male in veče čolne z veslači Da si mogel priti na ladjo, si se moral nastavit« po karte v dolgi vrsti, kakor svojčas med vojno za krušne karte.
Na ladji je razlagal uslužbenec, ki je bil obenem biljeter, okolico, pri čemur je bilo zelo zanimivo opazovati občinstvo. Ko je rekel, kazaie na zrr.Tznjen sneg pod vrhom Gospoda VVatzmanna, z besedami: *Meinc Herrschaften, das Graue dort ist Schnee«, sem moral šiloma nase držati, da nisem butnil v smeh. tembolj, ko ie najmanj 60 let stara zakonska boljša polovica rekla nič mlajšemu možu: »Ach, neee..., guck'mal Schatz! Schnee zu dieser Jahreszeit?«
Nemška železnica ima II.—IV. razred. Med III. in IV. razredom pa takorekoč ni nobenega drugega razločka, kakor da je IV. razred cenejši. Oba izgledata veliko lepše nego pri nas tretji razred.
Ce Še povem, da je Reichenhall res imenitno zdravilišče in da začneš takoj lažje dihati, ko stopiš v solnato atmosfero v Gra-dirwerku, to je posebna velikanska lopa v parku, kjer je v globini izvirajoča solnata veda tako napeljana, da kaplja počasi po brezovih šibah in izhlapeva, — sem navedel vse zanimivosti tega izleta.
_(Konec jutri)
Pr osve ta
Repertoar Narodnega gledališča v LJubljani.
DRAMA: Začetek ob 20. url.
Sreda. 28. oktobra* Zaprto. Četrtek. 29. oktobra: Pegica mojega srca. Red A.
Petek, 30. oktobra: Periferija. Red D. Sobota, 31. oktobra: Zimska pravliica. R. E. Nedelja. 1. novembra: Veronika Dcseniška. Izven.
OPERA: Začetek ob V* 20. uri zvečer. Sreda, 28. oktobra: Proslava češkega narodnega praznika.   Slavnostna predstava. Izv en.
Četrtek, 29 oktobra: Mrtve oči Red F. Petek, 30. oktobra: Nabor. Povratek. Red C. Sobota, 31. oktobra: Manon. Red A. Nedelja, 1. novembra: Aid a. Izven.
— Šentjakobski gledališki oder \ prizori v soboto dne 31. oktobra izborno veseloigro »Težke ribe«, ki je že pred leti na istem odru izborno uspela. Vstopnice so v predprodaji v kavarni Zalaznik na Starem trgu.
— Danes se bo vršila repriza lepo uspele Cankarjeve drame »Jakob Ruda« na šentjakobskem gledališkem odru. Vstopnice so v predprodaji v kavarni Zalaznik na Starem trgu. Posetite predstavo!
ŽREBANJE SREČK za sokolski Tabor — v decembru t-1.
— Odlikovani slovenski kipar v Parizu
Naknadno smo iz ariza prejeli točno vest. da je bii med številnimi jugoslovenskimi odlikovane! na pariški umetnostni razstavi odlikovan tudi slovenski kipar gospod Lojze Dolin ar. Jury mu je priznala zlato medaljo za njegova dela »Metope« (veliki relief)- Gospod Dolinar ie p^leg puškarske šole v Kranju edini Slovenec, ki je bil odliko« van z zlato medaljo. Iskrene čestitke!
— Izdala narodnih pesmi Prosvetno ministrstvo je določilo, kakor smo že poročali, posebno komisijo, ki ima nalogo klasificirati tudi slovenske narodne pesmi ter jih idati v posebni državni izdaji. V to komisijo sta pozvana med drugimi vseuČiliški profesor dr Ivan Prijatelj v Ljubljani in referent v prosvetnem ministrstvu za Slovenijo g. Pavel F 1 e r e.
— I. večer komorne glasbe v letošnji sezrmi vrši se v soboto dne 31. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. Ta večer komorne glasbe priredi Društvo učiteljev glasbe po večini s sodelovanjem svojih članov profesorjev kon-servatorija Glasbene Matice v Ljubljani. Spored obsega tri komorne skladbe in sicer: Aleksij VVLnkler: Sonata op. 10 za vi-jolo in klavir. 1. Modsrato. II. Allegro asi-tato, III. Varijacija na bretonsko melodijo. Izvajata prof. Jeraj in kapelnik Stritof. 2.) L. v. Beethoven: Sonata 30 c - mol na vi-iolino in klavir. 1. Allegro con brio. II. Ada-gio cantaebile. III. Schcrzo. IV. Flnale-Al-legro. Izva'ata prof. Slais in prof. Svajger-jeva. 3.) AnL Dvorak: Tercet za dve vijo-lini in vijolo. I. Introdukcija - Allegro. II. Larghetto. III. Scherzo vivace. IV. Thema con. Izvajajo: prof. Šlals, Rupelj in profesor Jeraj. O posameznih skladbah, kakor tudi o izvajalcih spregovorimo kaj več v jutrajšnji številki Danes pa opozarjamo občinstvo, da v velikem številu poseti ta komorni večer in od poseta tega večera je odvisne -Irvanje takih prireditev v našem me
so bili svoječasno ravno večeri k glasbe pri nas izredno priljubljeni. Umetnika potenca prireditve nam jamči zl l umetniško izvršitev sporeda. — Prip mo tudi, da posetijo ta večer Števil: i leženci iz dežele, naši kulturni delavci učite-Iji, ki se zbero k prvemu sestanka ustanovitve pevskega zbora slovenskih učiteljev Društva učiteljev glasbe« Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni
— Spored klavirskega večera Aleksandra Borovskega. Svetovnoznani Aleksander B o r o v s k i, ki je absolvlrai začetkom lanske sezone svoj prvi kiavirsV. koncert v Ljubljani z največjim uspehom, koncertira zopet v našem mestu v torek 3. novembra. Na sporedu ima sledeče točke: 1.) Bach - Buseni: Preludij in fuga ta
v d - duru. 2. a) Rameau: Le rarp^' des oiseaux; b) Rameau - Godovski: Tambou-rin. 3.) Beethoven: Sonata appassio II-i. 4.) a) Impromptu; b) Skrjabin: VI. etu > 5.) Liszt: Sonetto del Petrarca. 6.) F i *nlni-Llszt: a) Tema z varijacijami; b) L; Chr-se; c) La carrpaneUa. Predprodaia v Matični knjigarni. I
Na vrhuncu
prvovrstne izdelave in kakovo > .agi je naša zimska zaloga oblek in ulstrov
Jos. Rojina Ljubljana
Politične uesfl
= Pašić je s svojim delom zadovoljen. Zagrebški «Der Morgen*, ki je doslej stal zelo blizu hrvatskim zajedni-čarskim krogom, priobčuje članek pod naslovom: «Zmaga unitarizma.* V tem članku pravi med drugim: «Izmed strank, ki so ostale v opoziciji, je, kakor se zdi, najbolj ogrožena SLS. Toda kakor se kaže, ne bo Radić edini dedič njenih izgub. Utrjena in oiačena je same radikalna stranka. Radićev preokret je mnogo pripomogel, da se je zvišal njen prestiž. Njena privlačna sila narašča. Stopljenje hrv. seljaške stranke same z radikalno je samo vnrašai-e uspešnega sodelovanja na socijalnom in gospodarskem polju. Unitarična državna misel stoji v znamenju naraščajočega uspeha. Pašić je lahko s svoiim de lom zadovoljen*. — «Der Morsen* je pred meseci še drugače pisal o narodnem in državnem cainstvu. E, ča«' se spreminjajo in ž njimi tudi ljudje, stranke in tudi listi.
V. L Križanovska:
86
0 Kraljestvu nesmrtnih
Roman.
— Proč, podla duša, sicer ti zavijem vrat! — je kričal vikont in se skušal otresti Pierette, ki se ga je oklenila kakor divja mačka.
Naenkrat pa ga je sama izpustila, pobrala ša-tulo in planila iz sobe. Nato je zopet odprla vrata in zakričala:
— Samo enkrat v življenju sem imela opraviti s tako podlo kreaturo — namreč takrat, ko sem bila tvoja ljubica. Po tem, kar se je zgodilo zdaj, si pa lahko prepričan, da te pošljem na galero.
Vrata so se zaloputnila in vikont se je zgrudil •onemoglo na divan. Obraz je imel razpraskan, kravato raztrgano. Iz sosedne sobe se je slišalo, kako odhaja Pieretta in z njo tako težko pridobljeni zaklad.
— O, prokleta kača! Kako naj ti zavijem vrat, da ne nikogar več ugrizneš? — je plakal vikont, čigar razburjeni živci niso mogli prenesti tako težkega udarca.
Ves obupan si je zakrii z rokami obraz in bridko zaplakal.
Ce bi Supramati vedel, kakšna drama se je Odigrala med njegovima prijateljema, bi se mu vi-
kont seveda smilil. Toda on ni niti slutil, kaj se godi v Parizu. Preveč se mu je mudilo v Benetke.
Prišedši domov, se je Pieretta polagoma pomirila. Ogledalo jo je prepričalo, da njen nos ni posebno trpel. Ogledala si je diadem in to jo je povsem potolažilo. Darilo je bilo res krasno. Ker je postala dobre volje, jo je minila tudi jeza na vi-konta. Težile so jo samo Lormeilove besede o drugi ženski Res ni nikoli opazila, da bi Supramati dvoril drugI Toda tatica njene sreče je bila lahko iz tistega sveta, kamor Pieretta ni smela stopiti In kdo ve? Morda je pa vsa storija o Supramatijevera odhodu od kraja do konca izmišljena.
Pod vplivom ljubosumnosti je sklenila poizve-deti in še isti večer je poslala komomico, da se informira.
Ko je izvedela, da je princ res odpotoval in da se tako kmalu ne vrne, je sklenila poiskati za ta čas namestnika. Tudi z vikontom se ni hotela povsem skregati. Mož je bil sicer popolnoma obubožan, vendar bi Ji pa utegnil Škodovati. Nasprotno bi ji pa lahko koristil, kakor se je že opetovano zgodilo. Toda kako naj rrra pomaga iz zagate? Ko je vse dobro premislila, se je odločila za načrt, ki je odgovarjal obojestranskim Interesom.
Glavni vikontov upnik je bil baron Mercandle, o katerem smo že govorili Ta £!d je bil bankir, industrijalec in verižnik v eni osebi Resno se je za-
ljubil v Pieretto in ji je bil ves čas za petami Toda lepa igralka ga ni marala. Norčevala se je iz majhnega, plešastega in krevljastega možica z grbastim nosom. Kako bi si drznil Mercandie tekmovati s Sup ram a ti jem?
Pieretta je zdaj prvič resno mislila na vsiljivega kavalirja. Za nekaj tednov bi že lahko osrečila tega tepca s polnim žepom, potem mu pa pokaže vrata, čim najde boljšega. Glavno je, da vikontu ne bo treba takoj poravnati dolga.
Pieretta je vse dobro pretehtala in še enkrat pročitala ljubavno pismo, ki ji ga je poslal pred dvema dnevoma Mercandie s krasnim Šopkom. Nato mu je poslala ljubeznivo pisemce, v katerem je povabila bankirja na dom.
Pieretta je oblekla krasen večerni plašč in obesila nase najdražji nakit. Hotela se je pobahati s Supramatijevo radodarnostjo, da bi tudi Mercandie ne zaostajal za princem.
Bankirju so se kar oči iskrile, ko je zagledal predmet svoje nesrečne ljubezni. Prijazen sprejem ga je popolnoma očaral. Prijetno sta preživela večer, in ko je Mercandie izpil kozarček likerja, s katerim je Pieretta navadno pogostila svoje intimne prijatelje, ie čutil pijanost v srcu in v glavi. Objel ie lepo igralko in jo prijazno vprašal:
— Dušica, morda Imaš kako željo? Kar povej, vse bo storjeno po tvoii volji
— Nisem na prodaj in tudi sicer svoje ljubezn1 ne prodajam. To bi pač lahko vedel. Ce mi pa že hočeš ponuditi kako malenkost za spomin na t: srečni večer, mi kupi slonokoščeno pahljačo, k sem jo videla v ulici Miru. To sprejmem, da bol potolažen. Ce mi pa hočeš še bolj ustreči, podaljša rok plačila Lormeilovih menic, ker je siromak \ hudi stiski. Princ Supramati je namreč odpotova prej, predno si je mogel vikont izposoditi od riega vsoto, ki bi jo potreboval, da plača te menice. Princ bi mu gotovo ne odrekel, ker sta dobra prijatelja in ker mu je storil vikont že marsikatero važno uslugo. Lormeil je sicer res falot, vendar je pa zelo postrežljiv in hvaležen. Ni ga treba uničiti zarati vsote, ki je za takega bogatina, kakor si ti, brez pomena. No, kaj praviš? Ali sc ga usmiliš do prin-čevega povratka?
— Vse storim, kar hočeš, dušica draga. FV) daljšam rok plačila dotlej, dokler želiš — je odgo voril Mercandie prijazno.
Pieretta je hitro prinesla črnilnik in stisnil? baronu peresnik v roko.
— Tvoja kraljica želi, da ne odlašaš svojega plemenitega sklepa, — je dejala in ga zapeljiv«, pogledala.
Mercandie je brez ugovora napisal pismo, k« ran ga je narekovala ljubica;'
Stev. 246.
»S L O V P N S K I  NAROD« dne 29. oktobra 1925.
Stran 3.
Veliko izbere OStankOV
moškega sukna, kakor tudi damskega volnenega in perilnega blaga za obleke, bluze Ltd. nudi po skrajno nizkih cenan
o9S7
..Oblačilnica" Liubliana,
MiktoMeva ctsU.
„Suneb z bodalom'* o nemško fronto
Senzacionalna pravda v Monakovem*
Revolucionarji preprečili razbremenitev zapadne fronte.
Viceadmiral von Trot ha je govoril o visoki vojaški rzcbrazbi in izvežbanosti nemške mornarice. Tudi najhujši nasprotniki so jo priznavali. Etapno število mornarice je znašalo v m ru okoli 7U.0JO mož, koncem vojne je štela približno 30»).0u0 mož. Moštvo Je bAo dobro plačano In z vsem preskrbljeno. Vladala je lepa disciplina. Pritoib je bilo le maio. Pripetilo se je, da so se bili na nekaterih ladjah častniki s svojim moštvom dogovorili, da si menjajo hrano za 14 dni. Oficirji so se izražali: opoldne niso mogli pojesti več nego polovico tega, kar se jim je nudilo, toda za njihov okus je bile zvečer premalo jedi. Moštvo je reklo: oticirska hrana je sicer povsem lepa, toda mi smo strašno lačni. V miru se strankarski boji niso dotaknili mornarice. Največja nesreča za četo je, ako se vrine v njo strankarska pol.tika. S svojo mornarico smo bili v etapi, takore-koč v tovarniškem mestu. Ko se je poleti
1917. nenadoma pojavil poskus, zanesti politična vprašanja v notranjost in na brodove in ko so voditelji čutili, kako rovarjenje pričenja, je bila njihova dolžnost posvečati mu vso paznost. Jasno ie bilo. da stoje v oz a. in razkrajajoči ti in hujskajočih i j u..'i državni poslanci stranke neodvisnih socl-Jalistov. Priča govori na dolgo in široko ter preide na trditev, da bi bil sunek z mornarice, kakor je bil nameravan, ogromno razbremenil zapadno fronto. Nikdar ni bil kak mornariški sunek tako načrtno in tako sigurno pripravljen, kakor ta, toda revoiucijonarci so leta 1918. preprečili, da se ni zapadna fronta razbremenila. Branitelj dr. Hirschberg vpraša pričo, ali je res prepričan o tem, da so mornarji koncem
1918. odrekli pokorščino samo vsled zalednega rovarjenja? Ali ni mogoče, da je moštvo presojalo izglede velikega boja proti angleškim brodovom pesimistično? Priča: Do zadnjega nismo nikdar doživeli, da bi bili ljudje odrekli, ako se Jih je vodilo prou sovražniku. Dr. Hirschberg: 29. septembra 1918. je vrhovno armadno vodstvo zahtevalo takojšnjo izdajo napovedi za premir-ie. To je b.lo znano tudi posadki. Ali nI mogoče to dejstvo vplivalo neugodno na pogum in pripravljenost mornarice? Priča pravi, da ne zavzema nikakega stališča proti temu, ve le za dolžnost, ki jo je prevzel za domovino, in ako je sila velika, je dolžnost izpostaviti življenje, še tdiko večja. Dr. Hirschberg: To Je vprašanje psihologije: Priča: Vprašanje dolžnosti! Priča meni nadalje: »Po vsem mojem notranjem prepričanju in po mojem strokovnem znanju stojim na stališču, da ako bi hili pričeli vojno s poJmornikl spomladi 1916, da bi bili dospeli db dobrega konca. Jaz sem v tem enakega mnenja s krogi, s katerimi sem mogel sodelovati.« Na nadalf-no vprašanje ali ie priča mnenja, da bi bila pomorska bitka za Nemčijo zmagovita, je odgovoril priča z glasn'm povdarkom: »To se razume samo pa sebi.«
Umetne bolezni — 50.000 dezer-terfev v Berlinu.
Nadalje je bil zaslišan kot priča polkovnik F r i t z von Mantoy. Težko boba je bH 10 mesecev v vojaški bolnici. Dvakrat se je boril s smrtjo. Neki dan srepi k njemu bolniška sestra Erna \n mu pravi: Ako bi Imeli vsi ljudje tako voljo, da zopet ozdravijo, kakor VI potem bi bilo za nas mnogo bolje. Malo čudno so se mu zdele te besede sestre Erne, toda kmalu jih je razumel. Ljudje nočejo več ozdra-veri. Zdelo se mu je, da se nekateri trudilo, na umeten način preprečevali proces zdravljenja. V svoji službi Je imel priliko govoriti pogestoma z lastn'kf tovaren, z delavci in moštvom. Oni delavci, ki niso bili vejaški, so se izražali mnogo svobod-
nejše nego vojaki. Slednji so trdili večkrat, da se jim z druge strani vse drugače prepoveduje.    Na vprašanje: »Od katere strani?« je sledil odgovor: »Od tam, kjer smo bili prej zaposleni.« Vslcd takega pripovedovanja je nastalo »sedansko pismo« z glavno vsebino: »Kar se tđ posrečilo sovražnikom doseči na polju časti z orožjem v roki, z ognjem In mečem, to poskuša se-.aj sovražnik doseči z zastrupi jen je m našega nemškega ljudstva.« Glede prehrane treba zagotoviti, da ni bila lakota vzrok revolucije. Priča je tehtal porcije in si včasih zavistno mislil, da bi tudi on dobil tako porcijo. Takrat je dobiva, oficir posebno hrano. Reklo se je raditega: »Oficirji žive dobro, mi pa slabo. Ko so imeli oficirji dobiti isto kot vojaki, se je reklo: »Tega tudi nočemo, potem bi dobivali pa oficirji najboljše pjrcije.« Priča ugotavlja pod prisego, da mu ni bil znan neben slučaj, da bi se bilo kakega moža z zavestjo za kako stvar prikrajšalo in da bi se mu bila storila krivica. Prihajale so ogromne pritožbe, pa se je kmalu dognalo, da se kujejo v neki centrali. Vse so bile enako sestavljene. Potem se priča bavi z organizacijo raz-širjevanja bolezni. Zborni zdravnik mu je rekel nekega dne:  »Doslej sem mislil- da bolezni napadalo ljudi, seilaj pa sem prepričan, da se tudi Iju Je sam] oarede bolne. Nič ne dvomim, da je biia bolezen v mnogih slučajih, s  katerimi sem se prt j pečal, umetno vcepljena.« Priča Je povedal na to, da mu je berlinski policijski predsednik povedal število onih. ki so pob&gnill od zastav In se nahajajo v Barlinu koncem septembra 191 S. ocenil    na 49 do 50.000. Priča se je nato prepričai, da je policijska napoved resnična. Priča pripoveduje daije: 3. novembra 1918 je prišel k meni neki poročnik in mi rekel: »O. polkovnik: Poročnik VValz pri našem bataljonu je zaprisegel svojo kompanijo na to, da bo v slučaju revolucije sledila  njemu proti  državi.« Ta VValz je bil samo orodje drugih. Po njegovi izpovedbi se- je imela revolucija pričeti že 6. novembra. Teror je zavladal pri vseh formacijah. Pozneje je priča tudi iz ust delavcev čul o pripravah za revolucijo razne stvari, po katerih je prišel do gotovosii, da »sunek z bodalam« nI nikaka fantazija, marveč dejstvo. V oči so nam padale številne prošnje za premestitve k mornarici od infanterije. Vsebina prošenj Je bila enaka. Znano nam je bilo, da je ruska revolucija izbruhnila pri mornarici. Stvoritev vojaških svetov je bila načrtno pripravljena. Značilno za razpoloženje čet, ki so ostale zveste, pa je bik) to, da so se ljudje pri gaTĆtnera lovskem bataljonu prostovoljno javljali za fronto. Na  vprašanja je sledil drastičen odgovor: »Pri tzl svinjari*!, ki se godi sedaj v nemški domovini,   človek ni varen niti svojega življenja več, tako da smo na fronii sigumejšL« Priča ponavlja, da stoji na stališču, da »sunek z bcdaiom* ni nikaka legenda. Upa, da bedo njegove besede v sodni dvoran: pripomogle, da se ljudstvu po-kaže po-t, katero treba hoditi v bodočnosti. Nemško ljudstvo se mora zopet zbrati ki složiti. Ako se to ne zgodi, pojde zgodovina preko nas. Zaključuje takole:    Ako bi bilo nas podpiralo nemško ljudstvo hi vse stranke in ako bi b3e vse novine rekle, da mora priti najprvo zmaga, vse  drugo  naj  sledi  potem,  trdim,  da bi biii izvcjevali zmago,    pri čemur seveda smatram    pojem    »zmaga« za raztegljiv. Zmagati se ne pravi že sovražnika uničiti.
Zaslišan Je bil nato zopet viceadmiral von Trotha. Pravi, da vztraja pri svojih prejšnjih trditvah. Nameravan je bil napad na zvezno črto sovražnika, da bi se pretrgale njegove vezi, na kar bi sledilo razbremeni en je zapadne fronte in zadnja nemška moč bt se vrgla v valoveč položaj. Ali bi se razviia iz tega odločilna bilka, je odvisno od razvoja.
Arkadi] Averčcnko:
Nemogoče
* Ppofesor zgodovine Maksim Tačkin je sedel, povešnl glavo nad razred-nico in pocas: listal po nji. Dijakom je zapiralo sano.
_ Pnkličimo . . no, recimo . . . Si-
njulvna Nikolaia!
Sniuliin Nikolni ie prebledel. povesil glavo, se približal katedru in odprl krčevito spačena usta. .■.•••.«
— No-o? — ga je priganjal Tač-
kin,
— Ne znam naloge . . . je izjavil Si-njubin nrenlašeno "n gledal V okno..
— Da? — Zakaj? AH bi mi ne mo-sel pojasniti?
Siniuhin Nikolai bi bil moral pojasniti, da ie sistem »od pike do vejice« m »ponoviti to. kar je naroči! profesor minulo sredo« — tako suhoparen si stem, da Siniuhina nikakor ni mogel zanimati. Lahko bi bi tudi izjavil, da si ie opetovano prizadeval poglobiti se V kn'lgo. da je večkrat začel »od pike«, toda stvar ie bila tako suhoparna, da se mu je vse zmešalo v g'avi in da nikakor ni mogel najti izhoda iz tega labirinta.
Sinjuhin ni hotel biti odkritosrčen s profesorietn.
— Glava me je bolela . . . mati je zbolela . • . v apoteko sem hodil . . .
— Oj, oj, oj, — se je zasmejal Tačkin. — Koliko dela in preglavic! Pa ti dam nezadostno, Sinjuhin N.kolaj-a?
Pogledal je dijaku Sinjuhinu v obraz, opazil v njem dokaj neopredeljen izraz — obrnil se je in zamislil.
— Lahko si mislim, kako me zdaj le sovraži. Kar zdi se mi. kaj bi napravil z menoi, če bi bil jaz v njsgovi. on pa v moji koži . . .
Z razrednico pod pazduho je sto-oil v razred dnak Nikolaj Sinjuhin. Skočil je na kateder in premeril radovedrpj profesorje, ki so sedeli bledi in prestrašeni v klopeh.
Dijak Nikolaj Sinjuhin ie sedel na stol, odprl svoj notes, počakal še hip In znova premeril vrste sedečih profesorjev v uniformah s svetlimi gumbi...
— No-o, — je de»al. — Koga naj pokličemo? . . , Mar Ihmentjeva Vasilija? ...
Profesor zemljepisa Vasilij Pavlo-vič Ihmentjev se je ziežil. pogladil uniformo ter se boječe približal katedru.
— Ihmentjev Vasilij? — je vprašal dijak Siniuhin in Premeril profesorja od nog do glave. — Hm . . . povedati vam moram, Ihmentjev Vasilij, da vašega vedenja in uspehov nisem nič kaj vesel.
— Kako to? — je vprašal profesor presenečeno. — Kako to. Nikolaj Ste-panič? Saj si menda prizadevam . . .
Centrala za revolucijo t parlamentu.
Na vrsto pride priča sodni svetnik dr. Alfred Dobring iz Berlina. On Je leta 1917. vodH preiskavo proti mornariškim upornikom. Tekom preiskave ni govorU z niti eni mpristašem stare socijalne demokracije, ki bi se bil teh reči udeležil. Toda z enako gotovostjo lahko trdi, da vse to, kar je bilo sabotaže, upora in napadov na predstojnike, spada na ljudi, ki so se priznavali za pristaše stranke neodvisnih so-cijalistov. Tudi so izjavljali, da izvršujejo samo program svoje stranke. Govorili so odkrito o organizaciji, ki se razprostira na vso mornarico, m po podatkih mornarjev ima organizacija svoje vodstvo v frakcijski sobi neodvisnih socijallstov. Tako je bila torej frakcijska soba stranke neodvisnih socijalistov v državnem zboru centrala za pripravo revolucije. Kot glavni voditelji se navajajo Dittmann, Haase, Ledebour In Vogtherr. Upor na brodovih se je pojavi! najprvo na  »Prmcregenru Luitpold*. Prvi
povod je bil skoTaJ smešen. Slo Je za neko kinematografsko predstavo. Med moštvom pa se Je razširila vest, da ne bo predstave in da se izvrši vojaški izlet. Zjutraj je odšlo z ladje 49 ljudi. Vrnili pa so se prostovoljno. Sledila je previdna in mila kazen. Ali hoteli so, da se tudi ta kazen odpusti. Vršilo se je zborovanje, da se izsili odpustitev kazni. Nato Je odšlo 400 ljudi, med njimi mnogo kurjačev, na kopno. Vršilo se Je zborovanje in kričali so: Dol z vojno! Sledil je sklep, da se teh 400 ljudi ne vrne na krov, in zahtevalo se Je, da se kaznovani izpuste. Takrat se je povsod kazala volja za izsiljevanje miru z nasilsrvom. Mornarica se Ima sabotirati. Priča pravi, da Je prežive! ure, kakršnih m* imel tekem vsega svojega kriminalističnega delovanja, tako so bile strašne m pretresljive. Stal le proti organizaciji, ki se je tih orna v tih utapljala In zajemala vso mornarico s ciljem, da se napravi konec. Najbolj grozno pa je bilo zanj dejstvo, da se nahaja glavni sedež v Berlina v frakcijski sobi državnega zbora,
Dobro blago I Nizke cene!
Sukno vseh vrst doubl in palmerston, velour v vseh batvah, birhent in vsakovrstno drugo pcrilno blagov v veliki izberi kupite po n zkih cenah pri
3986
„Oblaiilnici". Liubliana.
Hiktoiiteva ce*ta.
Julijska ferajinn
—J Coilarich pred poroto. Državni pravdni Tasso je nadaljeval bvoj govor, dotika.
joč ce zadnjia točk obtožbe proti družbi, zbrani v hudodelske namene, in proti de-k>vanju Catlaricha v celi njegovi cločlnski dobi. Tatvina pri dr. Licausiju je kvalificirana tn ne navadna. Glede timora De Mcnte zadeva fimolarsa t^olna odgovornost. Vpraša, ali so bili obtoženi CollariehevI prijatelji? Odgovarja, da, kakor je to raz. vidno iz poteka procesa, ki kaže vee znake take hudodelske družbe. V gostilni Brioni ko ime'1 »kupen banket in več je činov, ki so vezali družbo med seboj. Na onem banketu niso FTOvorlU o poeziji In niso bili romantično razpoloženi, marveč so najbrže delali načrt za tatvino v hranilnici v Pu'i. Dvomi o udeležbi prt družb! so gleče Ee. nolicha, Sinceonija, TVrkovicha in Jurcicba. Porotniki naj sodijo. Kd se dotakne državni pravdnik obtožene Jurmanove z ne baS las. kavo besedo, ostane Collarirh in prosi dr. žavr»e~a pravdnrV-a, naj ravna z njo lepše, ker ona Je povsem poštena ženska. Nastalo je nemirno gibanje in predsednik je za hip prekinil razpravo. Coilarich je no sodbi dr. žavnega pravdnika povsem odgovoren za storjene de!*kte rn se l&fe docela normalnega ves čas. Državni pravd nik premotriva nato vse življenje obtoženca od prve mladosti dlje. nato se obrne do porotnikov, re koč, da so njegovi zločini taki, da kličejo po maščevanju in ni za nje«ra nikake obzir-
nosti. Dr. Bilucci, branitelj obtoženega Jur-clcha, pravi, da je imela o Jurclchevem ropu iz decembra 1923 razpravljati sodnlja v Trstu, ki je pa radi pridružitve odstopila razpravljanje poroti v Puli. Utok proti temu sta napravila om in državno pravdništvo in dosega enako odločitev. Jnrcich, odstopljen poroti, ni b! 1 nič zaslišan o tem ropu. Po krši jasne zakonske določbe. Razpravljala sta o tem predsein\z in državni pravdnik. Dr. PoIIucci mis1!, da pride vsled teg3 incidenta lahko do absolutnega anuliran ja postopanja proti vsem obtožencem. Verjetno pa to ni.
—j Tatvine v Pnli tudi brez Collarlcha.
Pred neknj dnevi je bila izvršena drzna tatvina n* pokopališču v PnIL Sledila }e za par dni tatvina v cerkvi Matere božje milosti. Tatovi so odnesli neka} predmetov in izpraznili nabiralnike. Vrednostne reči so bile spravljene in zaklenjene v zakristiji, tsko da tatovi niso mogli do njih. Policija iŠČ2 tatove, pa ne more dobiti nobenih pravih sledi za njimi. V Puli je gnezdo malo-pridnežev, premtenih in preiriganih, ki znajo vršiti svoje delo rudi brez Collarlcha.
—j Koncert gospodične SfUTgo'eve V
soboto 14. novembra <te bo vršil v Gorici v Trgovskem domu koncert gospodične Sfi-ligojeve.
—j ItalTtanska pohvala telovadbe v Id-rtft Revija »f confini d'Italla« poroča o telovadnem nastopu v Idrli pod vodstvom g. Fra^a Krčn;ka. Ita-ijanom je imponirala natančnost v izvajanju vaj. Javen nastop je bil najboljše plačilo za potrpežljive in mučne
S KRALJEVEGA POTOVANJA PO DALMACIJI Kraljeva dvojka po prihodu v
Dubrovnik.
— Da? — se ie nasmehnil Sinjuhin ironično. — Prizadevati si? Meni se ne zdi . . . Vidite, dragi Ihmentjev ... Nisem malenkosten in nočem vas zmerjati zato, ker se je vam gumb na uniformi odtrgal in ker se vam pozna na rokavn kreda. To je malenkost ki z znanstvo nima ničesar opraviti. — Še zdaj me ie sram. da so nekoč dajali pn> fesorji slabši red v vedenju zaradi takih malenkosti. Ne! Nisem hotel reči tega, Ihmentjev Vasilii! — Pač bi si pa dovolil vprašanje, kako vi predavate. Ali se res ne sramujete? Saj ne dobivate plače zato. da igrate Do nočnih lokalih preferans, ptiete zebnje in prihajate drugi dan v šoto v takem razpoloženju, da vam noben zemljepis ne Kre v glavo. . .
— Ne bom ... Je zaSepetal profesor. — Sai ne leti name. Jaz nisem kriv. Maksim Tačkin me je povabil k preferansu. Nisem hotel • . • sam je vsesa kriv.
Sinjuhin je iezno udaril s pestjo po katedru.
Zapomnite sJ. gospod Ihmentjev. da vohunstva in izdajstva ne trpim! Ne bom podpiral te erde navade, kakor ste jo podpirali nekoč vi. Sram vas bodi! Pojdite na svoje mesto in dobro premislite svoje ravnanje, Tačkin Maksim!
— Tu! — se je oglasil Maksim Iva-nič boječe.
— Vem. da ste tu Kar bliže, pro-
sim. Tako, vidite. Pravkar je vas nedostojen tovariš očrnil, češ da ste ga zvabili k preferansu. Morda je bilo res tako, toda ta stvar se me v bistvu nič nc • tiče. Nočem se vmešavati v vaše zasebno živbenje. Tudi Izvenšolske^-t nadzora nad profesorji nočem uvajati. — vzvišen sem nad takimi malenkostmi. Pač na vam moram povedati, da je vaš? zanimanje za poklic pod vsako kritiko.
— Zakaj pa, Nikolai Stepanič, — je vprašal profesor Tačkin in povesil glavo. — Zdi sc mi, da nisem če nobene ure zamudil.
— K vn^u s to va^n točnostjo! — ie zakričal S'nTubin Nikola; nervozno. — Govorim o splošnem zanimaniu za poklic. VaŠa suhoparnost in formalizem ubija v dijakih vsako veselje do znanosti. Sramujte se! Vaša stroka je tako zanimiva — in kaj ste napravili iz nre? Zgodovino narodov predavate kakor kak vnzni red. In zakai? Za*o. ker niste profesor, temveč čevltar. Vi ne ljubite niti svojejra predmeta, niti dijakov- In bodite prepričani — dijaki so zelo ob-čutfjivi — vračaio vam zob za zob . . . No. povelte. kakšno nalogo ste dali razredu za jutri.
— Od tu — do tu, — je zašepetal Tačkin.
— Da, vem, da od tu do tu! Toda
kaj?
— Ne soomrrJarn se več • ■ ■
priprave. Telovadlnica je vedno polna. Vrse se vaie pod vodstvom spretnih učiteljev, ki so bili odlikovani na mednarodnih tekmah. KrČnik Je znan telovadec Po uspehih v Jugoslaviji, Avstriji, Češki, Nemčiji in Italiji. V Idriji je telovadba tako lepo razvita, kakor kakor pet»e b godba.
—j Fašstovska ljudska univerza v O*-rid Fašisti stremijo po Izobrazbi. Zato ustanavljajo v Gorici ljudsko vseučilišče, ki začne delovati menda prihodnji mesec Obljubljena so že dobra predavanja. Lepo tn prav! Gorica pa potrebuje najbrže tudi le nekaj drusesa, namreč tečajev za analfabete. Malo pred vo'no se ie konstatiralo, da Je v mestu med italijanskim delom prebl-vastva nepismenih Italtianski politični
voditelji so se takrat spogledovali in ustanovili analiabetske tekate. Sedaj so mogoče Še boli potrebni kakor v onem času. Toref tečaje za analfab?te naiprvo!
Žrebanje sokolshe loterije za Tabor - 15. decembra
Sodišče
LJubljana, 27. okt. 1&2S.
— Vzsleden parček. 24letni ktTn£avn!-čar Ivan RezelJ iz Mirne peči > sicer že dalje Časa brez službe in sredstev v Ljubljani, toda vkliub temu si je vzdrževal ljubico v osebi brezposelne služkinje Juli)« Gasperiin. Za oba je najel v Jenkovi ulici pri neki Mariji Ferarlo stanovanje In hrano za 1500 Din mesečno, izdala sta se za poročni par. da se kmalu poročita, ko dobi iz Amerike veliko denarja, da kupuje na Opekarski cest! hišo itd. Tako sta brezskrbno živela ves mesec toda plačata nista niti pare. Rezelj pa je skrbel tudi za razne Pr!-bcljške sebi in svoji l'ubici. V ta namen Je vzel koncem avgusta na Opekarski cesti Petru UrSiču nove hlače in telovnik, Juliju Kcrranu pa suknjič in usniato denarnico. Vse ukradene stvari ;e prodal pri starinarjih. Obtoženi pa Je zelo na slabem glasu, trikrat Je že bH kaznovan zaradi goljufije, dvakrat pa zaradi hudodelstva tatvine Danes Je prejel eno leto težke Ječe,
~ Poneverba In poskus podkupovanja.
261etni Jože Pleveli iz Zaloga je bil koncem lanskega leta sluga pri tvrdkl Nlelnl v Ljubljani. Dne 31. Januara 1925 bi moral nesti nekemu bolnemu uslužbencu na stanovanje mesečno plačo 1800 Din. Plevel j fo najprej popival, nato pa pobegnil v Prek-murje, kjer ima v Krogu ženo. Od tam le Sel v Bosno, končno pa je postat kuhar v Sremskl Mitrovlci. Od tam je pisal županu v Zalog, naj mu napravi poselsko knjižico, v kateri bo izkazan za samca ter prfetavH, da ne bo zastonj. Njegovemu izgovoru, da rr«u je bil denar 1800 Din ukraden, sodISČe H hotelo verjeti, temveč ie obsodilo Pleve*. Ha zaradi obeh deliktov na 4 mesece težit;«? ječe.
— .Pojdi, pojdi, tak tepec...!« 321e,tn! posestniKOV sin Fr. Rebolj Iz Mengša Je vozil dne 25. junija t. I. s štirim! tovarljl Iz Ljubljane proti Zidanemu mostu. Ker niso rmeli voznih listkov, so hoteli sprevodnika Vidica podkupiti, kar pa je ta odločno zavrnil, radi česar mu je obtoženi zaklical: *Pojdi, pojdi, tak tepec...!* Obsodi se na 100 Din globe in 50 Din takse.
— Mladost, lahkomiselnost !■ prilika. Razne židovske tvrdke nastavljajo na odgovorna mesta mlade, neizkušene deklice, katerim dajtjo smešno ma hm: plače. Sli-skačem bi človek skoraj privoščil, ako pride vsled tega in nezadostnega nadzorstva do nerodnosti, pri čemur trpi tvrdka več Škode kakor če bi imela na takih odgovornih mestih izkušene, starejše moči s primerno plačo. Tako je vodila neko tako podružnico v Ljubljani še ne 2Jletna gospodična brez kontrole in nadzorstva. Mladostna lahkomiselnost in prilika sta deklico zapcIjaU, da si je prilaščala vsak dan maniše zneske, katerih visokost se sploh ni mogla dognati. Skesana mladenka je dobila izredno mUost-no kazen H dni lahke ječe.
— Tatvine v Ljubljanskem dvora, BivSi natakar v Ljubljanskem dvoru Avgust Do-večar iz Laškega je pokradel svoje.nu gospodarju Bogdanu Pupovcu več prtov, ser-vijat in kozarcev ter predmete Pfodal nekemu Bogomiru Gradu. Obso.en je bil na dva rreseca ječe.
Sinjuhinu Nikolaju se je zmračil obraz. Jezno je planil pokoncu. stopil na prste, se vzpel do profesorjevega ušesa, potegnil njegovo glavo k sebi priie! profesorja za uho in ga postavil v kot
— Svinjarija! — je kričal. — Ljud-ie v eprovetah! Formalisti! Suharji! Sebe ste izsušili in druga su§ite! Tako kar pokleknite tu v kot — morda pa iztrezni to vsai malo vašo prazno glava Jutri naj pa pridejo vnši roditelji
— pomeniti se moram z njimi . . . Kleče* in s povešeno glavo je profesor zgodovine Maksim Ivanovič Tač* kin v kotu bridko plakal.
— Ce bo nezadostno — si ie mi* slil na tihem. — se ustrelim!
Tačkin se Je zadovoljno nasmehnil, dvignil glavo ter nagovoril Sinjuhina Nikolaja, ki je kar trepetal od strahu pred nezadostnim:
-— Tako. vid i 5 bratec Sinjuhin. Nezadostno ti dam Ce ti Da morda ni v§eč
— mi lahko daš tudi ti nezadostno.
Razred se je zasmejal posrečeni
šali.
Profesor ie dvfcnii glavo in dejai
utrujeno:
— Tiho! Za jutri ponovite fc>, kar sem vam naroČi že zadnio sredo.
Nekje se je zmagovita oglasil zvo« nec . to •
stran #•
•8 L O V C N S K I  N A R O P« đur 29 oktobra wx>
M v
^40
Dnevne vesti.
P Ljubljani, dne 28 oktobra 1926,
—* Vprašanje spomenika septembrskim žrtvam. Pišejo nam: Včeraj je »Slovenski Narod« pojasnil javnosti, zakaj so grobovi septembrskih žrtev Še danes brez spomenika. Povedal je, <da je cerkvena oblast prepovedala, da ise tem žrtvam postavi na pokopališču spomenik, ugotovil je. da ta zabrana še danes ni bila preklicana ter stavil na cerkveno oblast vprašanje hi nujno zahteval nanje javen odgovor, vzdržu-je-13 ta oblast še danes to svojo prepoved. Danes je izšel »Slovenec«, službeni organ te cerkvene oblasti, brez odgovora na to javno vprašanje. Qui ta-cet, consentit kdor molči, pritrjuje. Sklepati torej moramo, da cerkvena oblast slejkoprej stoji na stališču, da je spomenik, kakor si ga je zamislil »Združeni narodni odbor« in ga dal izklesati, na pokopališču nedopusten. Dobro, uvažujmo to stališče. Ker pa bi bila sramota, da bi septembrske žrtve zbog tega zakrknenega stališča cerkvene oblasti ostale brez spomenika, predlagamo, naj se spomenik v obliki, kakršen le, postavi na mestu, kjer sta Adamič in Lunder izkrvavela, to je na Pogačarjevem trgu.
Zeleni prostor tik ob cerkvi je kakor nalašč za spomenik. Po Italiji je vse polno sličnih spomenikov po trgih, kjer so izkrvavele žrtve avstrijskega nasilstva. Naj dobi tudi Ljubljana tak spomenik, ki bo, kakor v Italiji* še poznim rodovom svedok ne samo avstrijskega, marveč tudi rimskokatoliškega brezdomovinska in bcmiranosti!
— Spremembe v sodni službi. Pis. oii-eijai Božidar Kryl je imenovan pri okrajnem sodišču v Ljutomeru za višjega pisarniškega oficijala. Z rešerijem g. rnjiristra pravde so postavljeni: žandar mer rjski narednik Josip M a k u c za kanclista pri okrajnem sodišču v Ljutomeru, pis. oficijal Ivan H u mar v Mariboru za višjega pis. oficijala pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, žandarmerijski narednik Jakob M. S e 1 a k za kanclista pri okrajnem sodišču V Šmarju. Premeščeni so: Pisarniški ofici-jal Fran Ferenčak iz Kozjega, kanciist Matija Mežnarič iz Ormoža ter kanciist Josip Drevenšek iz Šoštanja, vsi k okrožnemu sodišču v Maribor; Božidar
Langerholc, kanciist v Karnn&u, k okrajnemu sodišču v Laškem in Fran Oblak, kanciist v Šmarju, k okrajnemu sodišču v Šoštanj.
— Novi docenti. Pravna fakulteta v Beogradu je izvolila za docente ekonom-&ko-finančne stroke Milana Žujovica, dr. Aleksandra Jovanoviča in dr. Jovana Lovce vi ća.
— Krediti za honorarje. V proračunskem oddelku prosvetnega ministrstva so pričeli razdeljevati poedinim gimnazijam kredite za izplačilo zaostalih honorarjev za nadure. Toda kakor vedno in povsod, kjer je treba klati državnim uslužbencem primerno plačilo za njihovo delo, so se pojavile tudi tu tezkoue. Postavke, ki jih je odredilo ministrstvo za te honorarje, so premajhne, prošenj odnosno zahtev je pa čedalje več. Zato bodo zahtevani krediti reducirani in profesorji ostanejo brez honorarjev.
— Nadprodukcija pravnikov v Beogradu. Ker so v Beogradu vsa sodišča prenapolnjena z nižjim osobjem in ker ni za sodne kancliste nobenega praznega mesta, je minister pravde odredil, da se odslej ne smejo več sprejemati novi prosilci, dokler se mesta ne izpraznijo. Ministrstvo ima v arhivu že nad 80 prošenj.
— Pametna odredba« Ker se v zadnjem času mnaže gospodarske razstave in vele-sejmi po maniših mestih, kjer ne morejo imeti uspeha in ker ie v interesu našega gospodarnega življenja, da dobe razstave v večjih mestih oficijelni značaj, je ministrstvo rrgovme sklenilo favorizirati v bodoče osobito razstave odnosno velesejme v onih mestSh, kjer se prirejajo stalno in lahko računajo z uspehom. Ta sklep ministrstva trgovine bodo naši gospodarski krogi gotovo z veseljem pozdravili, saj so razne Prireditve v manjših mestih samo ovirale in ubijale večje razstave in velesejme.
— Podpora prizadetim od toče. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo 100.000 Din kredita za podporo prizadetim od toče in poplav. Zetska oblast je dobila 20.000, raška 15.000, vrbaska 35.000, splitska in dubrov-niška po T5.000, Slovenija pa nič.
— ItaS'anski generalni konzul v Ljubljani. Novoimenovanemu italijanskemu generalnemu konzulu v Ljubljani markizu Lo-doviku Gavottiju je vlada kraljevine SHS seda^ podelila ekskvatur. Konzul Ga-votti je dosedaj služboval v Bernu. Njegov prednik markis Paterno di Sessa je premeščen v Nemčijo.
— Vpokojitve. Prosvetno ministrstvo objavlja velik ukaz o vpokojitvah, premestitvah in imenovanjih srednješolskih profesor ie v - učiteljev na Hrvatskem in v Slavoniji. V Sloveniji sta vpokoiena gimnazijski profesor v Mariboru Jakob Zmavc & učitelj v Lokvah Ivan Kesner.
— Jugoslovenskl dijaški dom v Beograda. Uprava UJU ie pozvala vse svoje člane, naj začno takoj zbirati po šolah prostovoljne prispevke za Jugoslovenski dijaški dom v Beogradu. Udruženje apelira tudi na vse šolske občine, da vneso v ta namen primerne zneske v svoje proračune.
— Johnson v Beogradu. Znani ameriški publicist in borec proti alkoholu Johnson prispe 4. novembra iz Carigrada v Beograd, kjer priredi iavno predavanje. Iz Beograda odpotuje v Zagreb.
— Za vzdrževanje cest Vozovi s preozkimi obroči na kolesih vplivajo zek> škodljivo na gornji del ceste in podražujejo njih vzdrževanje. Da se poplačajo škode, ki se povzročajo cestam zlasti z uporabo vozov s protipredpisnlmi obroči, je minister za fradbe prosil ministra notranjih del, da Izda potrebna navodila vsem velikim županom,
da se bodo vsi obrtniki, ki Izdelnlejo osebne in tovorne vozove, v bodoče strogo držali predpisov ČL 16, 17, in 21. uredbe br. 8997 z dne 5. avgusta 1912 in da se tudi soglasno določilom čL 23 te uredbe ne sme postiti v promet noben javen voz predno ne izda svoje odobrenje pollctlska oblast na osnovi strokovnega pregleda voza /
— Pritožbo naših svečarskih podjetij radi previsoke uvozne carine na surovine Obča carinska tarifa, ki je stopila v veljavo dne 20. junija t. L, je prinesla velfko raz. očaran je tudi našim svečarnam. ker je obremenila surovine za rzd?1ovanje sveč z veliko uvozno carino. Najobčutnejše je pri tem prizadet parafin, katerega se pri izdelovanju sveč največ uporablja in pri katerem znaša uvozna carina okoti 74 odstotkov od vrednosti blaga. Parafin plača Din 30.— za 100 kg uvozne carine v zlatu, kar da po sedanjem carinskem ažiju 330.— papirnatih dinarjev za 100 kg oziroma Din 3.30 za 1 kg, med tem ko znaša normalna cena za parafin 50—52» 8 dolarjev za 100 kg. to je (po tečaju 56 dinarjev za 1 dolar) Din 448._ za 100 kg oziroma Din 4.48 za 1 kg — blago poet a vi j eno na mejo na£e države. Poleg uvozne carine ae mora pri uvozu parafina plačati tudi Se državno trošarino v znesku Dm 40.— za 100 kg in v LJubljani tudi še mestno užitnino po Din 5.— za 100 kg. — Pred 30. junijem t. 1. se je uvažal parafin, katerega se v naši državi sploh ne izdeluje, carine prosto, vsled česar pomen j a sedanja na novo uvedena carina občutno obremenitev naših svečarskih podjetij ln v drugi vrsti konzumentov sveč, tn to najrevnejših, ker s« le-ti še poslužujejo sveč za razsvetljavo. Navedene pretirane visoke uvozne carine n1 mogoče zagovarjati s ftefealfč-nimi utemeljevanji, še manj pa z argumenti zaščito domače industrije, ki je sploh nimamo in ki je v doglednem času tudi ne bomo imeli, ker manjkajo za tako Industrijo danes v naši državi prav vsi predpogoji, v prvi vrsti pač to, da se v naši državi ne proizvaja surova parafinska nafta m tudi ne parafinsko olje. Ako je iz flskaličnih vzrokov utemeljena kaka uvozna carina na parafin, nej ne bo pretirana. Mislimo, da bi uvozna carina, ki jo Je plačevala bivša kraljevina Srbija m ki je pri parafinu znašalo Din 15.— za 100 kg v zlatu, popolnoma zadostovala. Krivična pa je sedanja uvozna carina, ker je za 2200 odstotkov oziroma 22ftrat višja kakor v bivši kraljevin! Srbij', ker je takrat znašalo 15 zlatih ravno toliko papirnatih dinarjev.
— Važen Izum našega rojaka. Po večletnem proučavanju in mnogih praktičnih poizkusih posrečil se je g. Josipu Nachtiga-Iu, solastniku tvrdke Ivan Mihelič in drug v Ljubljani, izum ogromne važnosti Skonstruiral je namreč mesto konusa, ki je za odvajanje pare in dima pri železniških lokomotivah sedal v rabi, nov konus, ki ga je nazval »fortiflat« in ki se bistveno razlikuje od sedati:ega. S tem konusom so se v območju ljubljanskega in beogradskega ravnateljstva državnih železnic vršile uradne poizkušnje, ki so dognale, da se z njegovo rabo prištedi 13 odstotkov premoga ter doseže za okrog 17 odstotkov večje izkorišče-nje premogovne kalorijske moči in končno za 40—50 odstotkov manjše preostanke žlindre in saj. Tej svoji iznajdbi ie imenovani naš rojak dodal šc drugo, isto tako važno, dasi v ekonomskem oziru ne tako dalekosežno. Na svojem konusu ie namreč umesti! velikemu klobuku podobno, iz žice pleteno lovilo za iskre, katero po uradnih ugotovitvah popolnoma odpravlja padanje isker iz železniških lokomotiv. Ko se to lovilo splošno uvede, odpadejo vsi, ob suhih letih tako pogosti požari, ki jih provzročajo iskre iz vozečih lokomotiv. Številno izražen efekt teh dveh iznajdb pomenja v naši državi več ko 70 milijonov letnih prihrankov pri premogu in 4 in pol milijona požarnih odškodnin, skupaj torei okroglo 75 milijonov letnega prihranka. Izumitelj je za obe iznajdbi proglasil patent v vseh državah, ki tvorijo Zvezo za zaščito industrijske svojine.
— Iz Št Vida pri Lukove! nam pišejo: Odkritje spominske plošče v svetovni vojni padlim tn pogrešanim vojakom se vrši v nedeljo dne S. novembra hi sicer ob 10. nrl
z mašo na pokopališču, v slučaju slabega vremena pa v cerkvi ter po maši sprevod na pokopališče. Vabljeni ste vsi, od blizu in daleč.
— Za ženo v smrt. V Rumi je 19. t. m. vlak povozil posestnika Bajka Maričkj fcz Martincev. Mož je bil mrtev na licu mesta. V splošnem se smatra, da gre za samomor, ker je Marički po smrti svoje mlade žene in otroka opetovano izjavil, da mu ni nič na življenju.
— Samomor na grobu žene. V Petro-varaainu je protekle dni nenadoma izginil vrtnar Desider Kis. Po dolgem iskanju so ga našli mrtvega s prerezanim vratom na gTobu njegove žene. Kis je samomor izvršil baje zato, ker so prišli na sled raznim njegovim nerodnostim v občinski službi.
— Dr. Trumbič je bil ©kraden„ V soboto opoldne se je vračal bivši zunanji minister dr. Trumbič iz Beograda v Zagreb. Med vožnjo Beograd — Caprag mn je ne. znan žepar izmaknil Ustnico b 34.000 Din gotovine. Dr. Trumbič je napravil ovadbo.
— Neizrocljive poštne potiljke. Ras glas o neizročljivih pošiljkah za mesec september je izšel te dni in je bil razposlan na vse pošte v Sloveniji, kjer je v prostoru za stranke razobešen občinstvu na vpogled.
— Pomnoiitev pisemskih predalčkov na ljubljanski glavni polti. Ljubljanska glavna poeta že leta in leta ne more natre, sati s pisemskimi predalčki ljudem, kateri bi jih radi imeli. Dela za pomnožitev predalčkov se sedaj vrše in bodo v doglednem času dovršena. Da bo s tem ljubljanskemu občinstvu, zlasti trgovcem in obrtnikom, ki že toliko let na pisemske predale zaman čakajo, močno ustreženo, je samo po sebi umevno.
ME7ALLIM
baterije za svetilke
—<   Delo   sekc'Je finančnega odbora.
Sekcija finančnega odbora nadaljuje razpravo o carinski tarifi. Doslej se je razpravljalo o členih do 77. Živahna debata se je razvila o vprašanju carine na surovi loj. Sklenjeno je bilo, da bo odslej maksimalna postavka za vsakih 100 kg 20, minimalna pa 15 dinarjev. Na zahtevano pojasnilo o izvozu in uvozu ovčje volne in kož domačih živali je načelnik ministrstva trgovine izjavil, da smo uvozili 99S.0CO, izvozili pa 52.000 kg volne. Izvoz kož, ki znaša Din 6,500.000, se krije z izvozom volov in telet Zahtevalo se je, naj uvede vlada majhno carino na uvoz kož v svrho zaščite naše domače čevljarske industrije, toda večina je sklenila, da ostane uvoz kož carine prost. Končno je bil sprejet predlog načelnika ministrstva trgovine, da se dovoli svoboden uvoz kož divjih živali in sicer zato, ker nosijo kmetje iz Albanije kože raje v naše vasi nego v Solun.
— Najden utopljenec. Dne 23. t. m. dopoldne je opazil tovarnar Pavel Knaflič iz smartna pri ribolovu v Savi v bližini vasi št Jur v nekem tolmunu truplo 5 do 7 let starega dečka. Deček je imel na sebi dve srajci, ki sta mu bili oviti okoli vratu, da se glava sploh ni videla. Deček je ležai že lje časa v vodi. Identitete dosedaj še niso ugotovili.
— Težka avtomobilska nesreča v Dolnjem v Vakufu. V soboto zvečer se je tik za Dolnjim Vakufom v Bosni zgodila težka nesreča. Iz Sarajeva so se z avtomobilom vozili v Jajce Vlado červinka, Vojo Platenik, vodil pa jeavto šofer NerovaL Vsled slabe od dežja namočene ceste so imeli že med vožnjo Vakufa tri defekte. Okoli 20. je avto prispel v Dolnji Vakuf, nato pa nadaljeval pot. Cesta je bila temna, nerazsvet-ljens- Zato je šofer vozil samo s hitrostjo 20 km na uro. Navzlic vsej opreznosti p* se je avto komaj pol kilometra daleč o 1 Vakufa zaletel v ograjo mostu, vodećega preko malega potočka. Avto se je prevrnil in padel v korito potočka. Pri tem je pokopal vse tri potnike. Posledice so bile strašne. Avto je zgnječil šoferja Nevorala. poleg tega se je vnel bencin in plamen je objel še živega Nevorala. Poškodbe čer v in, ka in Platenika niso težke. Nevorala so potegnili že mrtvega izpod avtomobila.
— Učitetj.hajduk, V bližini mesteca Berana v črni gori se je pojavila zadnje čase skupina črnogorskih razbojnikov, ki jih naše oblasti že dlje časa preganjajo. Pretekle dni ©o orožniki naleteli na tolpo in nastala je prava bitka med patruljo in roparji- V borbi je bil ustreljen Radonja Pešič, bivši učitelj, v ostalem vodja tolpe Učitelj Pešič je že prod meseci odšel med hajduke.
— Grozen zločin na Toretti. V noči od nedelje na ponedeljek je bil na Toretti, v bližini Reke in Sušaka, umorjen delavec Michele Curet- Mrtvec je bil naravnost masakri ran. Napadalec mu je dal 25 sunkov z nožem v trebuh in prsa. Kot zločinca so prijeli mizarja Vinka Slaviča, ki je po Strmem zasliševanju svoje dejanje priznal.
— Strašen samomor služkinje v Zagrebu. Včeraj zjutraj so našli na dvorišču hiše štev. 33 v Draš kovice vi uHci v Zagrebu mrtvo služkinjo And jelo Ivković, ki je skočila z okna četrtega ra^str--rsja. Pri njej so našli pismo, naslovljeno na zaročenca, v katerem veli, da gre v smrt, ker noče dalje živeti.
— Prijet atentator? Orožniki v Bogo-jevu so prijeli nekega človeka, ki je sumljivo pohajal okoli mostu, ki preko Donave veže Erdut in Bogojevo. Pri neznancu so našli večjo zalogo dinamita in obstoja sum, da je hotel pognati veliki železniški most v zrak.
— Senzacionalen izum ruskega učenjaka. Ce smemo verjeti dopisniku bostonskega »Monitorja«, je presenetil član ruske akademije znanosti v Lieningradu P. Joffe javnost z izumom, ki prozvroči v industrijskih krogih pravo revolucix>- Joffe ie baje izumil majhen električni aparat, ki se lahko vtakne v žep. Ta aparat ima pa tako ogromno energijo, da lahko goni največji električni voz. Sovjetska vlada ie takoj naročila posebni komisiji, da eksperimentalno prouči ta čudoviti izum.
Iz Ljubljane
— Slavnostno sprejemanje v čsl. konzulatu. Danes dopoldne ob 11. se je vršil v okusno s zelenjem dekorirani veliki dvorani t »Mladiki« slavnostni sprejem povo dom češkoslovaškega narodnega praznika čestitke je sprejemal generalni konzul g. dr. Otakar Bene i. Udeležba s strani narodnega občinstva je bila izredno velika. Navzoči so bili med dragimi: dvorni svet. Janko Kremenšek kot zastopnik velikega župana, predsednik ger en takega sosveta dr. Pno % članoma toga sveta Josipom Turkom in Ant Likozarjem, rektor univerze dr. LeonM Pitamic s dekanom dr. Metodom Dolencem Is več dragimi profesorji, za stop nikj tujih drsa v: i tal. gen. konzul Marki Gavotti. avstr. gen. konzul Strautz, belg. konzul Dular, port konzul Strucelj, za-stoppnik francoskega konzulata, zastopnik Dravske divizijske oblasti general živ kovic, železniški direktor dr. J. Borko, načelnik oddelka za trgovino in Industrijo dvorni svet. dr. Mara,   minister n. r. dr. Albert
Kramer. I. tajnik Zbornice za trgovino, obrt ta industrijo dr. Fran Windi«cher, upravnik Narodnega gledališča Matej Hubad posta jena čelnik višji inšpektor Avg. Ludvik, delegat ministrstva financ dr. Ravnik, predsednik notarske zbornice Aleksander Hudovemik .predsednik Zveze tndustrijcev Dragotin Hribar, zastopnika Jugoslov. so-kolskega Saveza B. Gangt in B. KajzelJ, predsednik Jugoslovenske Matice dr. J. Pretnar, zastopnik češkoslovaške Obci dT Kasal, zastopnika češkoe!ovaško - Jugoslo. venske Lrige dr. G. Gre*or:n tn dr. Fniej, predsednik Zveze vojakov v sv. v. maj^r Colarič. zastopniki naprednih akr.J -~ckih društev »Jadrana« in »Triglava«, zastopnice Kola jugoslovpnv-Vih sester frn Zen^vn društva gospe: dr. žerjavova, GovekorVva. Engelmannova. dr. Zbašnikova, Gašperlinc va in Gromova, prota D'm'triie Jankovič, številni zastopniki ruske kolonije pod vol stvom profesorjev dr. Bilimoviča in dr. Bubnova. številni za?tonniki slovenskh kulturnih in političnih organizacij itd. Navzoče je v izbranih besedah pozdravil v sloven. skem, francoskem in češkem iezi-ku gene ralni konzul dr. Beneš. bs^ti'Jh^oČ se navzočim za sim^atiie. ki jih goje napram češkoslovaški republiki in izražajoč nado. da te stm^a*i:e oh^-ur-ijo češko^oraSkemn narodu in državi tudi v bodoče. Niegov čustven povor je b:l sprp'rt z vihrrrira ainl^ \ . zom. Operna pevka Poti'čkova je nato čustveno in z umetniško dovršenostjo zaoeT^ i ve češki pesmi. Več a**1—"'"-^v je nat"» tolmačijo čustva bratske ljubezni,   ki na
"clnujo srca vseh v n---Id aptr"jotskih Ju-
Toslovenov napram češkoslovaškemu naro du in jvegovi tako 1rrasr«!> se rasvt$a}oJH domovini Gostom prirejena zakuska je bila bogata in izredno oku°na. 7akusko je priredPa Gospodinjska lola pod vodstvom voditeljice gdč. Zemljanove. Jedila so Wfa visoka pesem kulis r?ve ^metnoeti gdč Zemlj?nove in r'er»'h tjobkih pomočnic. ?o. jenk, ki so neutrudno in požrtvovalno stre. gle gostom. Recepcija je znova pokazali, kako tesne so vezi, ki spajajo Jusroelovene. zlasti pa nas Slovence z bratskim češkoslovaškim narodom.
— Pevci ljubljanske žtipe Južnosloven-skega saveza! Skupna skušnja za petje na pokopališču o Vseh svetfh se vrši jutri, v četrtek ob 8, zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Pole* že do!oč?nib treh na-?robnic poiemo tudi »Vigred* in »Oj Doberdob«. Udeležba za vse obvezna. — M. P r e m e i č.
— V nedello 1. novembra ob pol 8. zvečer se vprizori v Sokolskem do.nu na Viču. času primerna fantastična drama »Morilec«.
— Krasna zbirka otroških obleke m plaščkov špec. tvrdka Kristofič-Bučar.
invalidske podpore po novem invalidskem zakonu
Novi invalidski zakon določa v Členu 39. štiri kategorije invalidov in sicer: 1.) lahki invalidi od 20—40%. 2.) težki invalidi od 40—70%. 3.) oonolni invalidi od 70—100% in 4.) zelo težki invalidi nad 100 % zmanjšane pridobitne sposobnosti. Po višini odstotkov prvobitne nesposobnosti je določena tudi višina invalidnine in sicer: 1.) Redovi: lahki invalidi bi prejemali letno 480. rne-sečno 40 Din. težki invalidi bi pieiemali letno 1440. mesečno i20 Din: popolni invalidi 2-100 letno, 200 mesečno: zelo težki invalidi bi prejemali .700 Dm letno, 400 mesečno. 2.) Kaplarji: lahki in-valiui 504 letno, 42 Din mesečno; težki invalidi 1512 Din letno. 126 mesečno: popolni invalidi 2520 Din letno, mesečno 210 Din; kaplarji zelo težki invalidi 5040 letno, mesečno 420 Din. Podnaredn'^1: lahki 552 letno. 46 Din mesečno; težki 1656 letno, 138 Din mesečno; popolni 2760 letno, 230 Din mesečno; zelo težki 5520 letno, 460 Din mesečno. 4.) N~*-ed-nik!; lahki 600 Din letno, 50 mesečno, težki 1S00 letno. 150 Din mesečno, popolni 3000 letno, 250 Din mesečno; zelo težki 6000 letno, 500 Din mesečno.
Zelo težki invalidi, ki stanuie^o nri svoji rodbini ali pa pri kaki tretji osebi, ki jih neguje in vzdržuje, bodo pre;~—ali za čas ko traja njih bolezen. Še po 3600 letno, odnosno 300 Din mesečno posebne doklade.
Razun temeljne invalidnine priznava Člen 45. invalidskega zakona težkim, polnim in zelo težkim invalidom *"di doklado za zakonito ženo in za vsako zakonsko in nezakonsko dete oo er.o šestino invalidnine, razun tesca za obne. moglost doklado. ki znaša letno 240 Din, odnosno 20 Din mesečno.
4. met krogce, 5. tek 3000 m, 6 skok v daljavo, 7. tek 800 m, 8. mer d'skj. O. finale 100 m, to. met k -p j a II liani« 40o m, 12. štafeta 4 krat 100 m. Prijave s prijavnino Din 5 za osebo in točko, (moštvo Din 15) je poslati najkasneje do 3 nov. t. 1. na naslov J. VVagner, Mestni magistrat, Ceije. Startati smejo veriiieirani in neverif cirani atleti, člani klubov LLP. Nagr; de b do izdane za 1. in II. mesto vsake discip! ne.
če kupite nogavice brez žiga .ključ*, ker eden par nogavic žigom in znamko (rdečo mod o, zeleno ali ilato)
„ključ"
traja u ko dolgo kakor Štirje pari drugih. Kupite eden pat in vrtata če sef - .
17
—c Javen radio. Novi restavrater v Celjskem domu z. Hrvc-J Tome, ki prevzame obrit s 1. novemborm, namerava urediti v svoji dvorani radlo-stanico. Njegovi gosti bodo lahko poslušali govore, koncerte in opere Iz raznih mest Evrope.
—c Lahkoatletskl miting. Kakor že objavljeno, priredi SK Celje dne 8. novembra t. I. moški lahkoatletskl miting, na katerega so povabljeni vsi klubi ljub. lahkoat. podsaveza. Miting se bo vršil na ijrrlšču na Glaziji. Začne se ob pol 2. popoldne. Spored tekmovanja je: 1. Predtek 100 m. 2. skok v višino z zaletom, 3. predtek 400 m,
iz Maribora
—m Nakup g.-a^ć'r.c OtflMhofefJL« Svoiečasno smo poročali, da ie graščina »Oalteahoiea« pri Sloveniiiradeu prešla iz nemških v narodne ruke. Prejšnja lastnka ^a. Matilda L u m i r . hiSna posestnica v Mariboru, Slovenska ui. 12. nam z oziroip. na to pise, da ta ufcoio^itev ne odeov. : resnici, k:r ona ni Neirka, in zahteva, da popravimo krhko, ki se 'i je storila z op..» ves:jo. Prav radi to storimo in ugotavljam;:. da graščina »Galen^ofen« tudi že preie ni jila v nritt?kfh rokah.
—m Smrtna kosa. V Viirbergu   je p*-kratLi in muf-ni bolezni 27. t. m. prt-minu goepod Anton  Gselrnan, nadučitelj    v po-koju. Blag: mu spomin!
—m Prva pošiljatev 1 Din novcev. V ponedeljek je prispela v Maribor prv.i r-ošiljatev novokovanih 1 Din novcev, ki pridejo že prihodnje dni  v promt-t.
_m  Roparski napad v Gosposki uitet.
Preteklo soboto kr.koli 20. je t Gospo*-; ulici neznan storilec napadel go. Seheid bach, lastnico znane knj'garne. Napadal*-* jo je v trgovini zvezal ln ji zamašil \u\ Nato je odšel, ne da bi kaj odnesel. K sre^-i je kmalu vstopil v trgovino uradnik Gma.'-uer, ki je gospo rešil iz neprijetnega položaja. Policija je uvedla preiakavo. Bajp j ■ imel napadalec namen odnr«ti dve 20C'i dolarjev vredni knjigi. Doaedaj je bilo are-tiranih šest oseb.
Sport
JUGOSLAVIJA . ČEŠKOSLOVAŠKA. Danes ob 15. v Pragi.
Danes na češkoslovaški narodni praznik se vrši v Pragi nogometna tekma med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Vrši se ob !5 na igrišču Slavije pod vodstvom italijanskega sodnika Maura. Prvič sta se srečali obe državi na antwerpenski olirr.pijadi leta 1923.. kjer so Cehi pregazili naše in jih porazili s 7 : 0. Skoraj isto se je ponovilo prihodnje leto (1921) v Pragi, kjer so poslali Jugoslovene s 6 : 1 domov. Rcvanžo v 2i-grebu so debili Jugosloveai s 4 : 3, leta 1923. pa so v Pragi odnesli časten rezultat 4 : 4, potem ko so bili že 4 : l v vodstvu. Lansko leto so zmagali Cehi v Zagrebu z
2 : 0. Cehi so letos obvladali Avatri o s
3 : 1, Poljsko z 2 : l in Madžarsko z 2 : o In z3to irrajo vse izglede, da zmagajo tudi proti nam. Moštvo Jugoslavije Je sledeče: Mihelčič (Gradjanski), Vrbančič (Cone.), Pažur (Cone.), Marjanovlć, Premrl (oba rtašk), Podujs II. (Hajduk), Poduje I. (Hajduk), BenČič (Hajduk), Luborić, Petkovie (Jugoslavija), Radić (Hajduk). Naše moštvo je moeno, toda ne najmočnejše. Ugotoviti moramo, da je savezni kapetan g. Zinaja postopal partizansko. DoCim je forward faktično najboljši kar ga imamo, nas krilska vrsta absolutno ne zadovoljne. To velja predvsem za Marjanovlča, v katerega nimamo mnogo zaupanja. Mislimo, da so bili na razpolago boljši ha'fi (Boračić. Split, Zupančič Lado. Ljubljana in drugi). Isto velja za obrambo. Pažur je sicer star internacijo-nalec, vendar zdaleka ne dosega Rodina (Hajduk). Cemu se ni Rodinu ukinila kazen, ko gre za prestiže našega nogometa. Zato pade v slučaju neuspeha vsa odgovornost na ijosp. Zinaja.
Češkoslovaški team ie sestavljen sledeče: Hochmann • Hojer, Perner, Kolenaty, Kada, Cervenv (vsi Sparta), VVimmer (Vr-šovice), Soltys, Silny (?laviia), Dvofaček, ?parta. Jelnek (Vikt. Žižkov).
Picći ću Vam dragoceni! tajnu za jednu ženu
javlja G~spodja Huguette Duflos
»Da bi imali lep potiljak, beo I aladak, i da b! uklonili dlake i  malje svuda gd'1 želite, namažite' ^* malo »Tapy« divno namirisanom  p^madom, onako kako   s tube izlazi; pripekajte 5 minuta, operite sa ma lo vođe i to Je sve. BKVte očarani uspt-hom i rec* Cete zbogom za uvek opasnom brlja ču koji proizvod! bubuljice ln cini te dlake porastu još čvršće ln joft brte. ako i dept-latoarima  kom pl i kovanim   i  rdjavog | prijatnog mirisa. Štedljiva I bf>zona«na po-mada »Taky« nlltl dlaku koja najpoel© «a-§vim iščezne.   To je terlan sjajan pronala. zak i ja sam njime očarana!«
Iz francuskog poioHsta. Parlbka pomada  vTnky«  (frneuski pa tent) može se dobiti u svima ve'im maga. finima. Jedau jedini model, najpovoljniji i najveći.
Glavno zastupništvo aa eelu Jugoslaviju: Miric i Komp., Kralja Milana 44 Beo. grad. Tolelon 18—€9.
Stev. 246
SLOVENSKI NAROD*   dne 29 oktobra 1925.
Stran 5,
Gospodarstvo
Dr. Vinko Gregorlč, LJubljana.
Predvojni dolgovi bivše Avstro - Ogrske
To in ono
časopisi so porocaH, da se enlde 3./11. 1935 t Pragi mednarodna komisija, ki ima konecno urediti predvojne dolgove bivše Avstro-Ogrske monarhije. Dolžnost poslancev vsake države, kj pride tu v poštev Je gotovo, da se tudi pečajo e tem vprašanjem, ker se gre za važne gospodarske in terase prebivalstva. To ni nobeno politično vprašanje, ne gre za Dobeno vladno večino hi opozicijo, vprašanje je zgolj gospodar
t ere j« ta avstrijska oz. ogrska vlada v svrho izdaje novčaaiic pri avotro-ogrmki banki založila. Dodatek: Dolg, Id ee razde H na v 61. 203. navedeni način Je neza-
jaimčeni, s titri reprezentirani bivši avstrijski oz. ogrski državni dolg po stanju 28. julija 1914. Od tega dolga se odtegne oni del dolga, za katerega je bila vlada bdvfte kraljevine Ogrske v smislu dodatka odobre* nega z dne 30. decembra 1907, drž. zak. it. 278 zavezana jamčiti, in ki označi svoto s katero so udeležne dežele ogrske krone na skupnem dolgu Avstro*Ogrske
V teku '<i mesečnega roka po uveljav-Ijenju te pogodbe bodo države, ki prevzamejo  nezajamčeni  bivši avstrijski državni
sko, tisoče eksistenc je odvisnih od ugodne | dolg, žigosale s potrebnim žigom vse titre
rešitve tega vprašanja, in je želeti, da sosebno prečanski poslanci pojasnijo svoje stališče, in se o tem Javno debatira. Po določilih čL 203. Senžermanske pogodbe mora prevzeti vsaka država, ki je dobila kako pokrajino avstro-ogrske monarhije v svojo posest, ali ki je nastala iz razpada te monarhije, tudi na njo odpadajoči del avstrouogrskih državnih predvojnih dolgov.
O državnih vojnih dolgovih Avstro. Ogrske govori pa čl. 205 navedene pogodbe, ki pravi, da jih nobena nasledstvena država, ali pa država, ki je dobila kako pokrajino te bivše monarhije nI zavezana prevzeti, ako se pri žigosanju teh trtrov ni sama za to izrekla.
ĆL 203 te mirovne pogodbe, ki velja za Avstrijo in Ogrsko se glasi: »Vsaka izmed držav, kateri se je odstopila kaka pokrajina bivše avstro-ogrske monarhije, vstev-ši Avstrijo in Ogrsko, mdfa prevzeti en del v železnicah. Bolnih rudniikh ali drugem premoženju posebej zajamčenih dolgov stare avstrijske oz. ogrske vlade po stanju z dne 28.,7. 1914. Vsaka država mora prevzeti oni del zajamčenega dolga, ki po mnenju reparacijske komisije odpade na železnice, eoLue rudnike in. druga imetja, ki so se odstopila po sedanji pogodbi ali pa dodatnih pogodbah dotični državi.
Znesek obveze, ki jo mora prevzeti vsaka država, izvzemši Avstrijo oz. Ogrsko, od zajamčenega dolga, določi reparacijska komisija po načelih, katera ona kot prava
spozna Na ta način izračunjeni vrednostni znesek se odtegne od one svote, katero dolguje dotična država Avstriji oz. Ogrski
za ono premoženje in imetje bivše ali sedanje avstrijske oz. ogrske vlade, katero
je dobila obenem z izročeno pokrajino. Vsaka država jamči le za oni del zasiguranega država jamči le za oni del zasiguranega dolga, katerega je prevzela v smislu določil tega odstavka. Lastniki od države prevzetega zaslguranega dela nimajo nobene tiTJatvene pravice do kake druge države. Premoženje, ki je bilo specijelno določeno kot jamstvo za v tem odstavku navedene dolgove, ostane tudi kot jamstvo za nove obveznice. V slučaju pa, da bi se moralo to premoženje porazdeliti med različne države, služi v pokrajini ene teh držav ležeči del tega premoženja le za od te države prevzeti del dolga kot jamstvo, izključi vsi ostale dele dolga. Pri uporabi tega odstavka se pa smatrajo kot zajamčeni dolg one od bivše avstrijske oz. ogrske vlade prevzete plačilne obveznosti, ki se nanašajo na nakup železnic ali sličnega premoženja. Razdelitev iz teh obveznosti izvirajočih bremen določi reparacijska komisija na enaki način, kakor zajamčene dolgove.
Dolgovi, ki se prenesejo po plačilih tega odstavka, se morajo glasiti v slučaju, da se prvotni dolg glasi na avstrijski-ogr-ski papirnati denar, na veljavo one države, ki prevzame dolg. Za konverzijo je mero. dajen oni kurz, po katerem je dolg prevzemajoča država v pričetku svojo veljavo zamenjala, za avstro-ogrske kronske novčanice. Temelj zamenjavo avstro - ogrskih kronskih novčanic v veljavi novih trtrov se mora predložiti reparacijski komisiji v odobrenje; ta zamore, ako ee jI zdi to primerno, staviti zahtevo, da država, ki započne zamenjavo, modificira nje pogoje. Taka modifikacija se bo le zahtevala, ako je komisija mnenja, da je vrednost veljave ali veljav, ki se naj 6ubst;tuira nominalni veljavi starih titrov, po zamenja!nem kur. zu v dobi konverzije izdatno nižja, kakor je vrednost prvotne veljave. Ako se glasi prvotni avstrijski dolg na eno ali več tujih veljav, se mora tudi novi dolg na Isto aH iste veljave glasiti. Ako se glasi prvotni avstrijski oz. ogrski dolg na avstrijsko-ogrske enote, se mora tudi novi dolg gl*i siti na enake zneske v zlatih funtih ali zlatih dolarjih Združenih držav Severne Amerike po teži fine vsebine teh veljavnih novcev po zakonitih določilih veljavnih 1. januarja 1914.
V slučaju,  da stari  titri  izrecno ali
molče volitev veljave za plačilo po fiksnem kurzu ali pa kako drugo izbiro na prosto dajo. morajo novi titri nuditi iste ugodnosti. Vsaka izmed držav, kat eni se odda
kaka pokrajina bivše avstro-ogrske monarhije, ali ki je nastala iz razpada te monarhije, vpoštevši Avstrijo in Ogrsko, mora prevzeti del nezajamčenega in po titrih reprezentiran ega dolga bivše avstrijske oz. ogrske vlade po stanju 28. julija 1914. Ta ded se na podlagi finančnih let 1911, 1912, 1913 povprečno na bazi določenih dohodkov odstopljene pokrajine in odgovarjajočim skupnim dohodkom bivšega skupnega ozemlja Avstrije oz Ogrske preračunana in sicer takih dohodkov, ki so po mnenju reparacij-ske komisije najbolj pripravni podati pravično merilo za dotično zmožnost teh pokrajin. Dohodki Bosne m Hercegovine se pri tem obračunu ne vpoštevajo. Avstrijska oz, ogr. vlada mora pa prevzeti vse obveznosti bivše avstr, vlade pred 28. iuL 1914, ki niso reprezentirane po v tej pogodbi označenih rentnih titrih, obligacijah, vrednostnih p^nirjih in novčanlcah. Nobena določitev tega odstavka ln njega dodatka se ne sme uporabiti na one dolžne titre bivše avstrijske oz. ogrske vlade, ka-
tega dolga, ki se nahajajo v njih pokraji nah. številke teh žigosanih titrov se ugotovijo in vpošljejo z drugimi na to žigosanje se naslanjaj očimi akti reparacjjski
komisiji.
Lastniki titrov, ki se nahajajo v kaki pokrajini države, ki je obvezana Žigosanje izvršiti, postanejo z dnem pravomoćnosti predležeče pogodbe upniiki dotične države v vrednostnem znesku teh titrov, in nimajo nobene terjatve, ne pravice do kake dni* ge države. Glede valute veljajo ista določila, kakor za zajamčeni dolg
če pokaže žigosanje, da je v kaki državi manj teh titrov, kakor ji je pa odka-zala reparacijska komisija, mora dotična država oddati komisiji toliko novih titrov, kolikor znaša ta konstatirana diferenca. Reparacijska komisija bo o Muko teh novih titrov in visočino posameznih oddelkov določila. Ti novi titri bodo imeli glede obre-stovanja in amortizacije iste pravice, kot so jih imeli stari titri, ki jih sedaj nameščajo.
V slučaju pa, da je v kaki državi, ki Je zavezana prevzeti odkazaai ji del avstro, ogrskega državnega dolga, več teh titrov, kakor je pa določila reparacijska komisija, da jih prevzame dotična država, mora ta država od reparacijske komisije dobiti odgovarjajoči del v smislu tega člena izdanih novih emisij.
Lastniki titrov nezajamčenega avstrijskega državnega dolga, ki bivajo izven držav, ka so pridobile kako pokrajino bivše avstro-ogrske monarhije, ali ki so nastale iz razpada te monarhije (vštevšd Avstrijo in Ogrsko) oddajo potom njih vlad repara-cijskl komisiji svoje titre, ki jim izroči certifikate. Ti certifikati jim dajejo pravico na del vsakih teh novih emisij, ki so se v svrho zamenjave dotičnih titrov izdale, ln 6icer v taki visočini, da so stari titri popolnoma kriti.
Država, ki Jamči za titre bivše Avstro-Ogrske monarhije, jamči tudi za obresti in anuitete teh titrov.
Proti oAebeleloitt
VILFANOV
kai priznavajo vsi strokovnjaki lekarnah in d roge r ;ah
deluje s kolosalnim
uspehom samo
ČAJ -
— Dobiva se v vse.) Proizvaja:
Kem. pharm. laboratorij Mir. D. VILFAN,
ZAGREB,  l LIGA 204 i
—g Konferenca lesnih industrljcev. Kakor smo že poročali, je pričela v ponedeljek dopoldne poslovati v prostorih ministrstva za šume in rudnike posebna konferenca strokovnakov, ki razpravlja o krizi v naši lesni industriji. Na konferenci so zastopane vse pokrajine nase države. Prvo sejo je otvoril minister za Šume in rudnike dr. Vi-kič, druge pa vodi generalni direktor šum Stamenkovič.
—g Vinski trg v splitski oblasti Po poročilu velikega župana splitske občine je večina vina iz leta 1924. že razprodana. Trgatev Je začela po različnih krajih v začetku polovice p. m., a končala se je pretekli teden. Računa se, da bo donos za 12 do 15 odst. manjši od preteklega leta. Ne samo, da je letošnja produkcija vina padla v kvan titeti, ampak je tudi kvalitativno zaostala za lanskim produktom. Za čas trgatve ie bila trgovina z grozdjem in tudi z moštom dovolj živahna. Po vrsti in kraju se je plačevalo belo grozdje po 2 do 3 Din, črno od 1.50 do 2 Din za kg, a sorazmerno enako tudi mošt.
g Dobave. Pri Intendanturi Savske Divizijske oblasti v Zagrebu, Gajeva ul. 3a se zaključujejo vsak torek in petek od 11. do 12. ure direktne pogodbe za dobavo sena, slarne in ovsa. Predmetni pogoi so interesentom pri omenjeni intendanturi na vpogled. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. novembra t. 1. ponudoe za dobavo 30 kg asbestnih vrvic ter za dobavo 120.000 kg cementa; do 6. novembra t. I. ponudbe za dobavo 900 kom. lopat, za dobavo 104 kom. rašpelj, za dobavo 40 higijenskih pljuvalnikov ter za dobavo 50 kom. karbidnih svetiijk. — Predmetni pogoji so pri ekonomskem odelenju te direkcije interesentom na vpogled. — Komanda pomorskog arsenala u Tivtu sprejema do 11. novembra t. 1. ponudbe glede dobave raznega materijala (žima, preja, laneno platno, rin-čice za šotore in pokrivače, usnje za tapeciranje, usnjeni gumbi itd.), do 12. novembra t. 1. ponudbe za dobavo raznega materijala (železne zakovice za sode, šamota v prahu, rebrasta in železna pločevina, žel. vijaki z maticami itd.) — Vršile se bodo na-sledne ofertalne licitacije: Dne 5. novembra t. 1. pri Štabu 40 pešad. polka »Triglavskega* vojašnica kralja Petra glede dobave živil (366Č kg makaron, 3159 kg pšenič-nega zdroba, 300 kg koruznega zdroba, 1722 kg ješprenčka, 6521 kg fižola. 8052 kg riža, 4737 kg svinjske masti; 622 kg olja, 766 1 kisa, 3510 kg sladkorja, 1770 kg konzervne kave in 152 ko čaja). _ Dne 16. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 20.000 kg lanenega fir-neža. — Dne i9. novembra t. 1. pri direkciji pošt in telegrafov v Ljubljani glede dobave rebraste pločevine. — Predmetni oglasi t natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled
NOV USPEH MODERNE TEHNIKE. Nemškemu inženjer ju H. F. Maykemperju se je posrečilo konstruirati letalo, ki se lahko vporablja obenem kot avtomobil. *Aero» mobil vozi z lastno gonilno silo po cestah in se da spraviti v majhno garažo S tem odpade hangar in vse prevozne naprave, tako da je «Aeromobil* najmodernejše pro* metno sredstvo. Teža s posadko in gonilni m materijalom za 5 ur znaša okrog 350 kg. Oskrba in pogon ca. 3 JO marke za 100 km. — «Aeromobil»* stane približno toliko
kakor a v tomobil.
Moški in ženske
Vsak moški ne zna tako nastopati, da bi se začela, ženska zanj zanirr.ati. Večkrat se pripeti, da se ena ženska zanima za moškega, dočim je drugi antipatičen. Odločilno vlogo igra tu neka duševna sorodnost, ki združuje žensko in moškega takoj na prvi pogled. Podlaga te sorodnosti je v skupnih duševnih in fizičnih momentih. V tem slučaju je razmerje med moškim in žensko naravno, ker izvira iz notranje sličnosti, odnosno sorodnosti. Poteg takega medsebojnega razmerja, v katerem harmonirata moška in ženska duša, nastane včasih tudi enostransko razmer«. Ženska, ki je pogosto romantično razpoložena, sanja o svojem idealu moža. Včasih se ii res posreči najti ta ideal, če ga najde, je srečna, dasi pogosto spozna, da ima njen ideal d;i.gačne interese in da na njeno simpatijo ne odgovarja.
Večinoma se pa ženske najbolj zanimajo za take moške, ki stoje po svojih sposoono-stlh visoko nad drugimi. Med njimi zavzemajo prvo mesto umetniki. Koncertni pevec, virtuoz, slikar ali kipar, ki je bil vedno predmet ženske simpatije, imponira ženskam s svojimi deli. Marsikatera ženska je sanjala v trenutkih miru in zadovoljstva o krasnem pevcu, ki ga je petje v njenih očeh še bolj olepšalo, o virtuozu, ki je znal zadeti na skrivne strune njene nežne, koprneče duše, o sanjavem slikarju, čigar de'a so zbudila v njeni duši toliko lepih misli. V času razvoja filmske umetnosti so prišli v modo filmski igralci, za katere se Ženske zelo zanirrajo. So ženske, ki hodijo v kino samo takrat, kadar Igra priljubljeni igralec Iz kina se vračajo pomirjene, zadovoljne in nekako duševno prero*ene. 2enske se zanimajo večinoma za tiste moške, okrog katerih je ustvari'0 javno mnenje nekako čarobno ozračje, ki vpliva na žensko dušo s silo in zagonetnostjo. Tajnost duše je ženski neprimerno bližja kakor navad-na realnost.
Eleganca
nedosežno lepo izdelanih krojev, tako suknhm, raglanum, kakor vsem oblačilom, ki jih nudi iz s/čega atelje a tvrdka
DRAGO SCHWAB, Ljubljana,
se od vses krogov priznava.
Od natakarice do milijonarke
Senzacionalna afera v Bihaču.
Nedavno je v Bihaču v Bosni preminul tamošnji ugledni veleposestnik Vinko S. Takoj po njegovi smrti so se po Bihaču razširile vesti, da ni umrl naravne smrti in kmalu nato se je tudi izvedelo, da se je jelo za zadevo zanimati državno pravdništvo. Zdi se, da sum, da S. ni umrl naravne smrti, ni povsem neutemel en. O slučaju, v katerega sta vpleteni tudi dve Slovenki, In kolikor toliko prizadeti, čitamo v enem zagrebških iistov sledeče:
Anton S., oče pokojnega veleposestnika, ie zapustil svojo celo posest svojemu sinu 2ivku, dočim sin Vlasto ter ostala rodbina niso podedovali ničesar. Sicer je vprašanje dedščine še sporno in se vrši tozadevni proces pred sodiščem v Sarajevu, ki ima izreči končnoveljavni odlok. Pokojni veleposestnik 2ivko )e bil s svojima bratoma Stipom in Vlastom za časa vojne na fronti, doma pa je ostal edino oče Anton. Njegovo gostilno ie vodil nekaj Časa Slovenec Vinko Kuhar z ženo Katico. Ko je umrl stari Anton S., sta se zakonca Kirhar ločila. Vinko Kuhar je odšel v Brod ob Savi, k'er je Čez nekaj mesecv umrl, njegova žena pa se ie poročila z Živkom S„ ki se ie vrnil iz vojne in podedoval po očetu svo posest. 2ivko S. je bil stasit in zastaven lovek, zdrav kakor riba v vodL Sprva je rad zahajal v družbe znancev in prijateljev, kasneie Pa se je pričel vsem odtujevati. Živel le kakor suženj v svoji sobL Pred pol leta Je pričel bolehati. Bil je v zagrebškem sanatori'n, nato v raznih zdraviliščih, nato pa se je vrnil domov. Legel je v posteljo. 2ena ni vui? S* nikogar k njemu, zatrjevaje vsakomur, c a je 2ivku zdravnik prepovedal posete. Tudi Je na vrata dala nabiti napis: »Vstop prepovedan!«. Ker so se za časa 2ivkove bolezni, še bolj pa po njegovi smrti Širile vesti, da ni umrl naravne smrti, Je državno pravdništvo odredilo ekshumacijo trupla, ki Je bito nato secirano. Srce in želodec sta bila poslana kemično - analitičnem« zavodu v Zagreb.
Kaj je na stvari resnice, bo pokazala razprava.
V Bihaču ie med drugim razširjena vest. da ;e 181etna sobarica Crna Krže, rodom Ljubljančanka, izginila iz Bihača popolnoma nenadoma in to baš dan pred smrtjo svojega gospodarja. Kržetova bi vsekakor mogla podati važne podatke o življenju svojega gospodarja ter o vsem, kar se je dogajalo v hiši. Oblasti zanima sedaj, kje se Kržetova nahaja.
Med drugim so razširjene tudi verzije, da je fena tiranizirala svojega moža, da ga je tepla in drugo. Veretno pa je med drugim, da so te vesti raztrosili sorodniki pokojnega Živka, ki so propadli z dedšcino tako pri očetu kot pri sinu. Pokojni 2ivko S. je zapustil vse svoje imetje, baje 6 do 7 milijonov dinarjev, svoji ženi Katici. Sorodniki so propadli.
Vsekakor ie zanimivo, kako se bo pletla ta stvar dalje. Caka se samo na rezultat kemične analize, ki naj pojasni misterijozen slučaj.
Izrsđai ogodoi oriina za hudi fcffls! j
Od danes naorel se proda:ajo različni Čevlji za moške in ženske, zlasti pa se prodaja velika zaloga otro.*Hh čeveljčkov
OKAZIJSKE VRSTE
hn k lpi PEitf KOiiia
pod lastno ceno samo v trgovini na Bregu, nasproti Sv. Jakoba mostu, dokler ta zaloga traja.
Londončanka pred 12000 Beti
Seveda si jo ne smete predstavljati kot elegantno damo, morda z manikiranimi nohti in »bubi - frizuro«. Zanimiva pa je vseeno. V nastopnem hočemo našim cen'eni.n čitateljem podati sliko Londončanke pred 12 tisoč leti, odnosno opisati najnovejšo londonsko sezacijo.
V antropološki zbirki londonske univerze, ki je menda ena najbogatejših in najzanimivejših te vrste na svetu, je razstavljen zadnje Čase predmet, ki privablja tisoče in tisoče k opazovanju. Gre za človeško lobanjo, razstavljeno v stekleni omari publiki na ogled. Cemu se zbirajo tisoči in pos^ca-jo muzej v tako ogromnem številu? Ni težko rešiti to vprašanja. Rdeče popisana tabela, pričvrščena nad omaro, pove pravi vzrok navala množic V stekleni omari počiva o zemeljski ostanki najstarejše Londončanke, lobanja in okostje Angležinje, ki je živela pred 12.0CO leti, torej v času, ko so ob obrežju Tbem&e. prebivali ljudje še v duplinah.
Torej 12.000 let stara Londončanka! Ni čuda, da jo poseča in občuduje toliko občinstva, predvsem pa prodajajo tu svoja zijala mlade dame angleške prestolice, globoko zaverovane v preostanke najstarejše Angležinje.
Pred približno tremi tedni je bila slu-ča?no odkrita znanstveno dragocena najdba. Na Leadenhallski cesti so delavci pri kopanju naleteli na kamnito krsto, v kateri je ležalo preperelo in popolnoma strohnelo truplo, odnosno okostje. To samo na sebi ne posebno važno odkritje je bilo povod na-daljnim izkopavanjem, ki so dovedla do uspeha. Približno 20 metrov pod zemljo so naleteli na grob s človeškim okostjem, ki je kazalo izredno starost.
Glasoviti antropolog John Eiioth Smith je po trudapolni preiskavi ugotovil, da gre za najdbo iz kamene dobe. Okostje je bilo žensko. Profesorju Smithu, ki velja za enega najdoumnejših antropologov Anglije, je uspelo na podlagi raznih znakov ugotoviti ne samo starost najdene pražene, temveč je celo podal velepotezno sliko iz življenja londonske Eve.
Kakor računa glasoviti učenjak, je ležala neznanka najmanj 12 do 15 tisoč let v grobu pod Leadenhallsko cesto. 2ena iz kamene dobe je bila dosegla starost 40 do 50 let. Dosedaj so v Londonu izkopali največ do 10.000 let stara okostja. 2ena iz kamene dobe |e logično najstarejša Londončanka. Okost'e, predvsem pa lobanja, je razmeroma dobro ohranjena. Oblika lobanje, čije obseg je manjši nego bi človek za takratno eeoJoglčno dobo pričakoval, kaže na to,
Da se prepričate,
da ste dobili pravo
MAOGi zabelo
+
morate dobro paziti na ime M AGO I in na varstveno znamko
zvezda s križcem
Pri napotnjevanju naj se zahteva izrecno MflGGli*** zabela iz velike Mfl(iulJeve originalne steklenice, ker iz teh se po zakonu sme prodajati samo prava MJMHH zabela
da duševne zmožnosti starih Angležinj niso bile bogvekaj visoke. Profesor Eliot pa zatrjuje, da je vsekakor znala kuhati, katera umetnost je bila že prastarin prebivalcem sveta že znana. Zanimivo je, da je bila <>;i-donska prairati male postave, kar ie vsekakor zagonetno, zakaj naši predpotomci so bili vsekakor močnejše rasti nego so dandanašnji predstavniki  kavka kesa plemena.
Najstarejša Angležinja je prebivala po duplinah. Živela je v času, ko so bile kovine človeškemu rodu nepoznane. Oborožen s primitivnim orožjem je človek bil težak boj z divjimi zvermi v takratni geolc-gični dobi.
Roman Viljema li.
Nemški pisatelj Emil Ludvlg je isdaa knjigo »Vilhelm II«, ki zbuja splošno senzacijo na nemškem književnem trgu. To fa nekak znanstveni roman o zadnjem nemškem cesarjn, pisan na podlagi podrobne ga in zelo vestnega studija vseh dokumentov. Ludvig izvaja in analizira vso usode in tragični konec nemškega cesarja Iz naključja, da Je bilo Vilhelmovo rojstvo nenormalno. Groza je objela ves nemški dvor, ko so Je ob Vilhelmovem rojstvu raznesla vest, da se Je rodil bodoči preetolonasled nik pohabljen, s suho roko. To Je igrato odločilno vlogo v njegovi poznaj §i usodi. Bil je jasno, da mora biti bodoči nemšk.' vladar v prvi vr»U vojak. Militarizem je bil takrat v Nemčiji na vrhuncu. Toda Vil-helm je morai skrivati svojo tele*no hibo, ki mu je onemogočala redno vojaško službo. Že od mladih let si je na vse načine prizadeval, da 6krije svojo hibo pred svetom tn tako se je pojavilo v njegovem zna. čaju nagnenje h komediji in htnavščini. Levo roko je vedno skrival, z desno je pa skušal delati vse, za kar sta potrebni dru g im ljudem obe roki. Pogosto je rad prenašal bolečine, samo da bi njegova okolica ne opazila, da je pohabljen.
Vllhelmova mladost je bila zelo ta lostna. Niti oče, kronprinc Friedrlcn, U Jc čakal dolga leta na prestol in ki se mu je izpolnila vroča želja sele takrat, ko se mu je že bližala smrt, ga ni ljubil. Vllhelmova mati, rodom Angležinja, je naravnost sovražila okornega in pohabljenega dečka. Vilhelm Je dobro vedel, da so ga v Angliji ln Rusiji po Biomackovi zaslugi prezirali. Mržnja do teh dveh držav je Urrala odločilno vlogo v njegovi politiki. V »voli okolici ni trpel odkritosrčnih, iskrenih ljudi, niti poštenih svetovalcev. To je »akrivilc njegov tragični konec. Pisatelj je ustvaril v Vilhelmu II. eno najbolj tragičnih figur novejše zgodovine človeštva.
• Krvava noč na lad'L Na transatlam-ski ladji »Melita« v antwerpskem pristanišču se je izvršila strašna tragedija. DrugI častnik Toma Towers je bil ie dalje časa v sporih s kapitanom in drugimi častniki V noči od 21. t. m. ie stopil, ko se je vrnil na ladjo, v kapeta-novo kabino z revolverje« v roki in zakričal nanj, da ga ustreli, na kai je sprožil in kapetana smrtno zadel. Pote« je šel v kabino strojnega častnika Holldava in ga s strelo iz revolverja težko raniL Dva častnika, ki sta slišala strele, ste šla nad Tovversa, da ga razorožita. Vnel se !e hud boj in strojni častnik Oilmore je bil ranjen Prihiteli so vsi mornarji, da ie bilo končno besnečemu Towersu odvzeto orožje. Morilec trdi, da so mu hoteli tovariši pokva* riti karijero.
• Proti žganjepit'o. V Curihu je bila hi zborovanju skrbnikov reformirane cerkve sprejeta nastopna resolucija: Dejstvo, da ie žganje danes v Švici mnogo preveč poceni tn da se konzum hitro množi tfcr spravlia v pogubo ljudsko silo, opominja oblasti k pozornosti. Zborovalci naprošajo cerkveni svet v Curihu, da naj stori skupno s cerkveno zvezo vse, kar treba v svrho, da se doseže zakonodajna rešitev tega težkega problema. Po raznih kantonih se vrši enako gfbanje proti razširjevanju žganjepltja.
• 2enska v politiki. V Pragi se je vršila sodna razprava proti dvema komunistkama. Urednica Marija Majerjeva in Hermina Pfetimaverjeva sta bili obtoženi hujskanja k javnemu nasilstvu. Gre za dva članka v časopisih »Komimistka« in »2ena«. V enem članku se hu skajo češkoslovaške žene k nasilni revoluciji, navajajo se primeri tz francoske revolucije in kaže se na delovanje Roze Luksenburgove, na drugem mestu se nasvetu e ženam, kako imajo prigovarjati svojim moškim, da naj se obnašajo v vojnem slučaju. Obe obtoženki sta trdili da ne vidita v člankih nič teza, česar se jo doiži fn da drugo časopisje še ostrejše piše Obsojeni sta: Marija Maerjeva na zapor na 8 dni in 100 Kč globe, Pfei!mayerjeva pu ca 4 dni -apora, obe brezpogojno
EB
Stran 6.
»SLOVENSKI  NAROD«   dno 29. oktobra 1925.
*trv. 246
PUH - PERJE R.MIKLAOC LJUBLJANA
fliali oglasi, ki »tulilo v posredovalne in sooisl-ne namene občinstva, vsaka beseda BO
Fiajmenjaf znesek
HIRLIOGLHSI
2anitwe. doalaovanja ter oglasi strogo trgov
ska
značaja, vsaka
in f-,
Miad kuKar
išče službo v večjem ho* telu v mestu. — Dopisi pod «Kuhar;3992» na upr. *Slov. Naroda*.
Frizerki
ii manikirki (perfektni) plačam mesečno 2000 di* narjev  in  odstotke od
P'r da je. — A. Kun ?r* k»a mer, Sombor. 3991
Absoiventinja
trgovskega tečaja, vešča sle- nr.kc.2a in nemlliega jezika in stroj pisja — želi prakticirati v pisarni v mestu al) na deželi. — Ponudbe pod «Prakti» kantinja/3966» na upravo •Slov. Naroda«.
Plačilna
natakarica
z dolgoletno prakso, po* stena in pridna — išče službo v restavraciji ali kavarni. — Dopisi pod •Natakarica 4025» na upravo «Slov. Nar.».
Ključavničarski pomočnik
zdrav in močan — išče službo. Nastopi lahko ta* koj. — Dopisi pod «KIju« čavn. pomočniK/3979» na upravo *Slov. Naroda*,
Majhno hišico
v mestu ali Rožni dolini kupim. — Ponudbe z na* vtdbo cene pod «Hišica 35-78» na upravo «SIovens skega Naroda».
I    proton j
Stensko uro
m nekaj pohištva ter sli« ke — naprodaj. — Ponudbe poa «Ura/4021» na upravo «Slov. Naroda«.
Blagajnik
fiče službo. Ima kavcijo — Ponudbe pod «Banka 4042» na upravo «Sloven* skega Naroda».
Sobarica
išče službo v večjem ho* telu. — Dopisi pod «So* ba*ica/4048» na upravo •Slov. Naroda*.
Krojaški
vajenec
te sprejme. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda*. -4043
Putnik
vješt manufakturne kon* fekcije, galanterijske i kratke roke. vrlo dobro uveden u Bosni, Herce* govini, Dalmaciji i Crnoj Gori — traži stalno na* rr.ještenjc uz fiks ili na piocenat od većeg pod* uiTcća. — Cij. poziv mo* lin> na: Publicitas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11, pod «Za>6546». 4056
Različnih znamk
večje število — prodam. — Ponudbe pod aZbirka 4049» na upravo «Sloven< skega Naroda*.
POZOR! POZORI
Kislo zelje
pivovrstno in krompir — nudi na drobno in debelo po konkurenčni ceni — G. Erklavec, Novi Vod* mat 3. 4044
Stavbno parcelo
na Viču takoj prodam. — Dopisi pod »Parcela 4034» na upravo ».Slov. Naroda*.
Enonadstr, hiša,
pripravna za vsako obrt, Hizu Ljubljane, se ugod« prod-.   Kupec dobi
no
t?koj stanovanje. — Po* nudbe pod «Hiša/4050» na upravo «SIov. Slar.».
E
Stanovanja
I Kapi«
I
Smrekove in
jelove hlode
od 3 do 7 m dolžine — kupi vsako množino — Konzervna tovarna Glo» bus <L d. na Vrhniki pri Ljubljani. 4019
Indian motor
«Piinc» ali «5I:aut» — se kupi, — Cen j. ponudbe z navedbo cene in pre* voženih kilometrov pod
Ir.dian/4057» ns upravo
Slov. Naroda*.
Prazno sobo
(večjo) s posebnim vho* dom — išče gospodična, ki je ves dan odsotna. — Ponudbe nod Jesen/4035
na uprevo «5
Stanovanje
1—2 sob s kL.hi.jo, cv. prazno sobo s souporabo kuhinje — išče mlad za* zakonski par. — Dopisi pod «November/4037» na up._vo cSlov. >'a:
Odda se kabinet
za dva gospoda. — Naslov pove uprava «Slov. Naroda*. 4016
Stanovanje
ene sobe s kuhinjo iščeta zakonca brez otrok. — Ponudbe pod «Snažnost 3£S0* na upravo «Sloven* skega Naroda*.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom ta« koj oddam. — Naslov pove uprava «Slo venske* gA Ni-.~da».
Pouk v nemščini
daje gospa. — Ponudbe pod «Nemščina/4022» na upravo  «SIov. Naroda*
■a j manj ti znesek Din 13
Mesnico
na prometnem kraju — iščem v najem; event. kup im. — Ponudbe pod «Mesnica'4047» na upra* \o «Slov. Naroda*.
posolila |
Kdo bi posodil
uradniku Din 5000 proti mesečnemu povračilu di« parjev 1000 z obrestmi. — Dopisi pod «Dobro* srčnost/3981» na upravo «Slov. Naroda*.
Mlad gospod
želi resnega znanja z iz* obraženo gospodično, staro do 17 do 20 let. — Dopisi s polnim našlo* vom pod «Mladost/4038» na un.a\\> «SIov. Nar.».
Gospod
želi znanja z gospodično IS—20 let v svrho skup* nega obiska plesne šole. - Dopisi pod «Plesalka -051» na upravo «Sloven* skcija aroda».
Salon-orkestar
prvorazredni sa jazzban* dem za dne 15. novem* bra — traži «Hotel Ro* >al», Osijek. 4017
Hrana
B"'fet ur* --~c «Dvcrec» priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din dnev. no 165'L
Opekarna .Emona1
na Viču»Brdo — pisarna v Ljubljani. Dunajska ce* sta 23, telefon 207 — pri* poroča svoj > bogato za* lego zidne opeke, žleba* kov in strešnikov vseh vrst po zelo ugodnih ce* nah 183/L
Pekarija
sc išče v najem ali se ku* pi v mestu ali v večjem Industrijskem  kraju. —
Ponudbe pod «Pckarija 3993» na upravo <cSloven* skega Naroda*.
Gostilno
s stanovanjem na pro* metnem kraju iščem v najem. Dopisi pod «Go* stilna/4024* na upravo Slov. Naroda*.
V komisijsko prodajo
vzamem razno blago. — Lokal in skladišče v last* Bi hiši na razpolago. — Ponudbe pod «Komisiji» na oglasni zavod Kopi* tar, Ljubljana, Čopova •.iica 2L 3975
Opreme za
neveste
store, zastore, jedilne in spalne garniture, namiz* na in posteljna pregri* n,ala in vse vrste vezenin ■veže ročno najceneje AL Zor*Ježek. Ljubi ji na, — Stritarjeva ufica 7. Tre* vzame vse kombinacije iz motivov. Pred t is kan je. Največja izbira načrtov.
196/2
Objava.
Prema rešenjn gospodina ministra financija, Kom. Br. 842 od 15. oktobra ove godine, kojim je poništena n celosti prva ofertalna licitacija održana na dan 5. septembra ove godine, za davanje pod zakup prava veliko-prodaje soli po prodajnim reonima u Bosni i Hercegovini 1 Dalmaciji, za vreme od 1. januara 1926. do 31. decembra 1927. godine, — na dan 10. novembra 1925. godine u H. časova pre podne, a u kancelariji Uprave Državnih Monopola v Beogradu i kod Oblasnih Monopolskih In spektorata u Splitu i Sarajevu, održače se druga ofertalna licitacija za davanje pod zaknp prava velikoprodaje soli po prodajnim reonima u Bosni i Hercegovini i Dalmaciji, za vreme od 1. januara 1926. do 31. decembra 1927. godine, prema uslovima Samostalne Monopolske Uprave, M. Pr. Br. 31.916 od 8. jula 1925. godine, izmenjenim i dopunienim odlukom Upravnog odbora samostalne monopolske uprave, M. Br. 19.186 (akt M. Br. 19.185) od 21. oktobra ove godine.
U Beogradu će se održati licitacija za zakup velikoprodaje u Bosni i Hercegovini i Dalmaciji, u Splitu za velikoprodaju u Dalmaciji a u Sarajevu za velikopnodaju u Bosni i Hercegovini.
Kaucija se polaže po tac. 1., 2., 3. i 4. čl. 88. zakona o državnom računovodstvu (u Beogradu — depozitnoj blagajni Monopolske uprave, u Splitu — monopolskom
J stovarištu u Splitu, u Sarajevu — monopolskom stova-rlštu u Sarajevu) najdalje 9. novembra ove godine do 17. časova.
Za svaki reoa mora se podneti zasebna ponuda i položiti zasebna kaucija. Uz ponudu ima se priložiti: a) uverenje nadležne opštinske oblasti: da je podanik kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, da uživa sva gradjan-ska prava, da nije osudjivan za zločine, za dela koja bezčaste ili za krijumčarske krivice; b) uverenje o plaćenoj porezi za isteklo tromesečje ove godine i c) uve-rt-nje o protokolisanju firme. Ponude bez ovih uverenia, netaksirane (taksom od 100.— Din), neodrediene, naknadne i koje uslovijavaju izmenu propisanih uslova neće se uzimati u postupak.
Položenu kauciju za prvu licitaciju lici fanti mogu podići kod monopolskih kasa gde su je i položili.
Onde gde licitant položi kauciju tamo predaje i svoju ponudu.
Oštampani uslovi se dobiti u kancelari!! Uprave državnih monopola — Odelenje Prodaja — u Beogradu i kod Oblasnih monopolskih inspektorata u Splitu i Sarajevu.
O ovome se izveštavaju zainteresovani radi znanja. M. Pr. Br. 49.172 od 22. oktobra 1925. godine. Iz kancelarije uprave Državnih monopola u Beogradu.
Zahvala.
Ob izgubi našega nepozabnega očeta, starega očeta, brata in tasta
Ivana Derniča
se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v tej težki uri in vsem, ki so pokojnika spremili na zadri i poti aH darovali cvetje na njegov prerani grob. — V prvi vrsti naj se zahvalimo sokolskim društvom Boh. Bistrica, Mojstrana, Jesenice, Javornik, Radovljica, Kranj in Skofja Loka z zastopstvom župe Kranj in JSS na čelu za častno spremstvo,
Posebna zahvala pa bodi izrečena Sokolskemu društvu v Radovljici, ki je dalo v Sokol-skem domu položiti v krasno opremljeni dvorani pokojnikovo truplo na mrtvaški oder in priredilo svojemu bratu impozanten pogreb, društvenemu starosti za iz srca došle poslovilne besede in bratom stražarjem za častno stražo. — Iskrena hvala Sokolski godbi z Jesenic in Sokolskemu pevskemu društvu radovljiškemn. • ,
Vsem, ki SO spremili pokojnika na zadnji poti, osobito domačemu Gasilnemu društvu, zastopnikom Orjune, Posojilnice, družbe »Belca- in sosedom svetilcem gre naša hvala.
Prečastitima gg. duhovnoma vsa čast, da sta prišla blagoslovit truplo pred Sokolski dom.
Skratka: Vsem, ki so pokazali na katerikoli način svojo ljubav do pokojnika, srčna hvala!
Žalujoče družine DerniC In Božič ter ostali sorodniki.
■ajstarejsa slavenska
ftbifti H Ranb
delavnica
Ivan Srlcelf, Duaiki c. 10,
te priporoča. frrrSitev točna, cene
195-L
VSEM
Id hočete piti dobro kavo. priporočamo našo izvrsteo pravo domačo
kolinsko cikorijo
L. Mikuš
Unija*. Itsta trs IS
f. ;ereft mji nfrp 4e2n kev in sotrčnl-koi tti torehajaloii pade
ftpmfc n M# Mu ti nM»
Damska konfekcija in modni salon
T. Kune,
Blagovi in svila v zalogi. NajnBJe činel      Prvovrstno delo
Tsod. Kom. UubPans
PolISBSka eesla ŠU 3.
krovec stavbni, galairtertttkt tn okrasu'
klepar instaltci« vetfovodov. (lapran stretentio? hpNta iiMosetaeupmt
Izdelovanje posod iz pločevine 7? firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle^ 105 L     za konserve.
I. %t% epHila
-Sisah —
praporaca ^sSboije tambure, žice partiture, škole ■ ostale potreb-. —M       Jtine za sva flazbela Odlikovan na pa-rtsko} Irlolbi. — C!enlci franko.
If&Scenejiše kupit«
samo pri
Josio Pe^elincu
Volno, trikotažo, rokav? ce, nogavice,
nahrbtnike za šolarje in t; ri-te, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje
NA VELIKO     IN MALO
Lfubljana 138"L (Miza Prs!emc7era »onsniln eb rodi)
Bfalaaveisl epoaalnl Isan, petrolejska plinska ^vetil'ka
ffllDfl* z jtgg žarnico
200-500
sveč moči.
Krasna bela loč
Neznatna poraba petroleja
Sve 1 kakor elektrika'
„AIDA"
sc rabi za razsvetljavo prodaalnic, uradov, gostf'nic. £o1 cerkev, dvorišč, vrtov itd. „A!DA" ie prikladna za najmanjša in največje prostore — Z*h*evajte pros^e^te! Glavno skladišče za SHS im-elcktrotehnična firma v I57-L
SVARC i drug
ZAGREB, Preradovičera ulica 1
— ISČemo zaupne zastopnike. —
— Zahtevajte takoj prospekte! -
v vseft bj( vab in kvalitetah nudi v velik'
Damske veiour oiašce
.beri in najceneje F. In I. COfig^T, LlUbljana« Sv, Petra cesta Itev. 29.
Ogle) si brezobvezno!
.1969
Oglej si brezobvezno!
A1-) po'ubujete sveze ali suhe venee, šopke
(n aranžmaje, pokličite t 1-fo s o številko
341
cveiltšarna ECO»SlsCA
Aleksandrova cesta
Naročila se pošiljajo ns dom
187-!.
Je naš na'bol/l đemed Inlormacei jraro-i ima v vseh meftih rane^ljlve povfyt'nKe d^je laormacf}« o vtem, posebno pa se o i m ovne m stanju <!enarni>i zavodov, trgovsko • industrijskih pod etii in privatnih o—b -ove bSaeaaaeSjj so toćne, »zćrpne in brse M nahaja v vuka Karadžiea ul 11^ Beocrađ -ov telefon 'e a brzojavni nanl. Argua
išče mlin  za takoj«
Prednost imajo oni, ki so v tej stroki že vpeljani. Ponudbe pod .Potnik 4052* na upravo lista.
SC*»i govod'a
zmožen bilance, popolnoma samostojen, z znanjem nemškega jezika, se sprejme takoj pri industrijski tvrdki. j
Natančne ponudbe z navedbo dosedanjega službo {■] pod „aV A B. it C. 4054." na upravn. tega lista.
Pozor krof»£i, šivil e ln nešitiiiet mm Celodnevni, polđinevnl in večerni
poSfl'i mm ifl Mm kiii
četo^ 9. nov. — Vpisovanja od 28. t. m.
R?sno$tišan|e in izdelovanje krojevi Krojni poduk s pošto potom učnih zvezkov učencem, ki ne morejo prisostvovati tečaju. Oblast v. konc. dinl. krojna sol a,
Žfdovsiia oiica S. Linbliaaa.
K. 1 C. POPOFF
se zopo dobi v
vseh bc*f 5 h trf|0-vimh
se sopet dobi v - :-:eh boli šib trgovinah
En. zaslon: C. r. UM i l    Mn 4H HA 2-73 |
Zahvala.
Za vse dokaze ^lob^^c^a sočutja ob prebridkl Izgubi na>e nepozabne, ljubljene sestrice in prijateljice, gospod čre
Marenke Jezeršek
se najiskrenejše zshvaljujemo. — Posebno zahvalo smo doPni g. primadju dr. Jenku za meejovo pomoč in naklonjenost ter g. di. Kaminu m njegovo požrtvovalno skrb, kakor tudi vsem drug m g<?. zdravnikom državne bolnice. — Iskreno se zahvaliuiemo tudi gg. pe cem Liubl anskega Zvona za geni ive žalnstinke in vsem darovalcem krasnega cvetia, ki ga je pokojna tako zelo ljubila. — Sledn ič vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti v prerani groo.
V Ljubljani, dne 26. oktobra 1925.
4043 Žalujoči ostali.
THE UNIVERSAL CAR
Novi modeli došli
Moderna nizka Naroseriia
Zagotovite si dobavo. Na ogled pri
AMERIČAN HOTORS LTD
Telefon 447
Ounalska cesta 9-12
• LJUBLJANA -
Tolegr.i nAmot'
Urejuj«; Josip ZUDSJia& — 2« «Nsro0O9 ti»Unwt>, Vaao Iaa#rtak. — Z* Joacimtoi dol liatau Oton ChriatoL -Vrii Ljubljani.
4U