21. Jtevflto. i umu. i mrk, i).,mm m xuil wa celo leto......K 24 — pol leta........ 12 — četrt leta........ 6 — na mesec........ 2*— velja: v upravnistvu prejeman; .Slovenski Narod' v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 22 — I leta........11 — ....... 550 S etrt leta na mesec 1^0 Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i RaalloTi ulic« ti. 5, (l. nadstropje levo), telefon si. 34. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po M vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inercijah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. ttevOka vetja 10 rlnerfev. - „Lepe Sege" pri nekih občinskih volit na 5louen5kem Jia:cr5fiem. Na slovenskem Štajerskem prišli so Nemci do večine v odborih nekih občin s tem, da so na videz razdelili kako zemljišče na mitozo cisto malih koscev, te kosce v zemljiških knjigah na videz dali prepirati na svoje zanesljive pripadnike in s tem dosegli predpis če tudi čisto inalenkostneg-a zemljiškega davka za ustvarjene navidezne lastnike zemljišč. Dotično zemljišče navidezni prodajalec vedno naprej uživa, davke pa plačuje sklad, ki ga imajo za uničevanje Slovencev. Vrgli so se tako na trg Vojnik in v njem umetno napravili 52 "olil-eev III. razreda. Ti vsi v Vojniku resnično nobenega zemljišča nimajo, pač pa so »volilei«. Med njimi so dr. Krnst in dr. Adolf Mravlag (notar v Laškem), dr. Orosel, Julius Ra-kuseh, dr. Jabornegg, njegova soproga, dr. Jesenko, dr. Kovačič, \Vo-kaun Alfonz, vsi vojniški in celjski Langi — itd. Ako se Slovenci tem dogodkom, ki se vršijo tudi v drugih občinah, ne uprejo z v^emi zakonitimi pripo-močki, množile se bodo med njimi vedno bolj občine, ki so slovenske, pa majo nemške odbore. Ogledati si hočemo zato te nem ske volilne spletke s stališča veljavnih postav. Najvišje načelo vsega zasebnega in javnega življenja mora biti poštenje. Nikdo. tudi delujoči Nemei sami, ne trdiio, da bi bilo omenjeno goljufivo napravljanje volilcev pošteno ali da bi spadalo k lepim »še-pam«, da bi to bili »boni moreš«. Kajti ko je eden tak navidezen vojniški volilee umrl in se je »prodajalec« njegovega »zemljišča^ bal. da bi mu ga na dražbi prodali in mu tako posestvo vendar nekoliko skva rili, podpisali so dediči dotiČnega vo-iilca sledečo, od dr. Jaborneggc* sestavljeno izjavo: »N. N. ni posesti imenovane parcele nikoli nastopil, tudi ni nikoli kupnine plačal, da pa je to storil, lagala je dotična pogodba, - postal je sicer knjižen, ne na dejanski lastnik zemljišča, priznavamo zato, da ni vsled dotične kupne pogodbe ne umrlemu N. N. in ne nam njegovim naslednikom nastala nobena pravica itd.« Take goljufive so vse pogodbe onih 52. vojniških volilcev in vendar so se drznili odvetniki drji. Jabor-neg-g, Ernst Mravlag, Orosel, Kova-čič, notar dr. Mravlatr itd. delati ta-ke pogodbe in s tem kršiti svoje dolžnosti, opravljati svoje odvetniške po-sle pošteno in častno in ne v krivično škodo kateremu, ki pri pogodbi ni pričujoč. Tako krivično škodo imajo ravno resnični posestniki zemljišč v Vojnikn s tem, da jim 52 navideznih volilcev jemlje mogočnost spraviti •/ občinski odbor može svojega zaupanja. S popisanim delovanjem spodkopavajo celjski in drugi spodnje-štajerski Nemci poštenost prebivalstva, lepe šege v javnem in zasebnem življenju, kažejo, da je goljufivost dovoljena. Nedavno je celjsko okrajno sodi-Sče odklonilo odobrenje nekih j>ogo-deb popisane navidezne vsebine za navidezne maloletne kupce, za Vojnik pa je bilo svoj čas sodišču vse milo in drago. Taki navidezni oosest niki so postali nedoletni Alfons Wo-kaun, nedoletni otroci nemškega nadučitelja Langa itd. Stvar je potreba zavzeti in za-treti s postavnimi sredstvi. V tem oziru moralo bi se zahtevati točno izvrševanje postave s 23. avgusta 1883 št. 83 drž. zak. o razgledu osti zemljarinskega katastra. Razgledni zemljemeree po našem mnenju ni dolžan izvršiti takih delitev zemljišč, ki se vendar takoj poznajo, da s > samo navidezna in popisana v namen kračenja in pačenja molilnih pravic, ker javni uradi smejo varovali samo resnične in poštene pravne opravke. To je nač"lu vsake zdrave uprave. Ako pa je že katastrski zemljemeree nove >^po*estnike« vpisal, mora vendar ob obhodu občin vsled §§ 4, 13 in 19 omenjene postave se prepričati, da vseh »novih posestnikov« ni nikjer, da ^kupljenih« zemljišč ne posedujejo, ampak ima jih »prodajalec«, ki jih nikoli ni prodal. Zemljemerea morajo pri doznavanjn takih razmer ne samo javni uradi, občine itd. ampak vsi pošteni 1 jad je, on mora dejanske posestne razmere naznaniti sodišeu, katero ima za-nkazati zagroz«*č globe, da se zemljiškoknjižno stanje spravi v soglasje z resnično posestjo. Postopanje odvetnikov in notarjev, ki se pri takih poslih razkriiejo, da nasprotujejo njihovim stanovskim dolžnostim, bodo sodile njih disciplinarna oblasti. Ker je ravno pred novim letom celjsko okrajno sodišče v zemljiške knjige vpisalo e^z 100 navideznih posestnikov v Teharski občini, naj bi se koraki storili pri deželnem finančnem ravnateljstvu v Gradcu, da se v zemljiški kataster ne smejo vpisati, ker se že iz osebnih lastnosti na videz ustvarjenih »novih posestnikov« spozna, da niso ničesar kupili. Celjsko politično društvo »Naprej« — na delo! Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. telefon ŠL S3. ■M .Slovenski Narod- velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25— , celo leto.......K 28'— c>trtlCleta" "!*.!!.* \ fr£Q za Ameriko in vse druge dežele: na mesec! '. \ \ \ ! * 230 1 celo leto.......K 30*— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravnletvo: Kneflovm ulice it. 9, (spodaj, dvorišče levo), telefon &L §5. Deželni zbor kranjski. XX. seja. Ljubljana, 25. januarja 1910. (Konec.) K besedi se oglasi nato drugi k on t ra-go vorn i k poslanec Gangl, ki predvsem opozarja na svoj predlog", ki g"a je vložil svoj čas v zadevi uredbe volilne reforme za de/»dni zbor na podlagi splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice. Tedaj se je sprejela reforma, ki ni odgovarjala tem načelom. Ko se je razpravljalo o reformi volilnega reda za občine, je zopet povdarjal, da je zanj sprejemljiva zopet le taka reforma, ki sloni na podlagi splošne, enak**, direktne in tajne volilne pravice. Stavil je tozadevni predlog, ki pa ni našel odziva pri večini zbornice. Pozneje je, zvest svojim načelom, zopet predlagal enako volilno reformo za deželo, ki pa tudi ni našla odliva. Neposredno v zadnjem zasedanju te zbornice je vložil nujni predlog za iz-premembo deželnega in občinskega reda sloneč, na istih principih po proporčnem sistemu. To je bilo leda j, ko so se imenovali zastopniki mest gostači v tej zbornici. Ali tndi ta predlog je bil odklonjen. Nerazumljivo je, zakaj večina te zbornice noče sprejeti volilne reforme, ki sloni na podlagi splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice, ko je vendar ena glavnih zahtev tako S. L. S. kakor narodnonapredne stranke, ki zahteva volilno reformo po teh načelih v vseh javnih zastopih. Z ozirom nato bi bilo edino ie logično, ako bi obe slovenski stranki slovesno in javno izrekli, da je le taka volilna reforma mogoča za deželo in občino ljubljansko, ki stoji na podlagi splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice po proporcionalnem sistemu. Ni se treba izgovarjati na § 11 drž. postave iz leta 1862., kateri določa, da je treba varovati koristi večjih davkoplačevalcev, kajti to stališče je izgubilo že svojo veljavo z uvedbo pluralnega sistema v III. redu. Saj se je svojčas vlada tudi strogo upirala uvedbi volilne reforme za državni zbor, dasiravno jo je ljudstvo, zlasti delavstvo najodloč-nejše zahtevalo. Sedaj ho ravno 10 let, kar se je dr. Susteršič na shodu v Ribnici izrekel za splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico, z upravičeno agitacijo se je pred leti ljudstvo razburjalo prav do zadnje vasi, da je sprejemljiva edino le taka volilna reforma, ki je na podlagi splošne, enaki' direktne in tajne volilne pravice. Tako govore programi obeh slovenskih strank, tako govore tudi njihovi voditelji, ali dejanja kažejo, da se ne pride tako hitro (»d besedi do dejanja. Ker torej načelo splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice ni izrečeno v načrtu us+avnrga odseka, moram izjavljati, da ta načrt zame in za moje somišljenike ni sprejemljiv, zato ga v ovojem imenu in v imenu svojih volilcev naj od ločne j še odklanjam, kajti ob taki spremenlji vosti strankarskih nazorov more imeti trajno veljavo le volilna reforma na podlagi splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice. Neopravičljiv je načrt tudi z interesnega stališča. Vsi državljani imajo napram državi, deželi in občini enake interese, saj imajo tudi enake dolžnosti. V t-i plnč'.rj^jo davke, vsi so podvrženi vojaški dolžnosti, vsi plačujejo indirektne davke, zat*% je tudi upravičena zahteva, da imajo vsi enako aktivno in pasivno volilno pravico. Splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico po proporčnem sitemu za občinski zastop ljubljanski zahteva tudi načelo splošnega demo-kratizma. Pod kožo smo vsi ljudje enaki. Ni bogastvo, ne obleka, ne stan, ki dviga človeka nad druge, "emvee le duševne sile, ki naj jih razvija človek v prid svojemu bližnje-nu, da ga dvigne iz uboštva, naredi ■sebi enakega. To pa je v javnih zadevah, v javnih zastopih le tedaj u.ogo-če, ako se uvede volilna pravica na podlagi splošnosti, enakosti, direkt-nosti in tajnosti po proporčnem sistemu. Taka reforma se mora zahtevati tudi z narodneira stališča. Priznavam vsakemu narodu svoje pravice, tudi v Ljubljani. Ali to ne sme veljati samo pri nas, temveč povsod. Člen XIX. drž. osnovnega zakona se mora izvajati z isto riproroznosljo tudi napram Slovencem, kakor se izvaja napram Nemcem. Končno zahteva tako volilno pravico tudi člen II. državnega osnovnega zakona, ki določa vsem državljanom enakost pred zakonom. Ce hoče država izvesti natančno to zakonsko določbo, mora tudi priznati tako volilno pravico. Načrt ustavnega odseka pa ne odgovarja tem načelom. Prvi princio, ki je utelešen v tem zakonu, je pluralni sistem, ki napravi ja tiste, ki so bili dosedaj brez pravic ravno tako brezpravne tudi odslej. Ljubljana šteje okrog 7000 volilcev. V I. in II. razredu jih bo okrog 4000, v III. pa okrog .1000. Vseh teh 3000 bo moralo iti na volišče z bridko zavestjo, da njihov glas ne bo nič veljal. Tu pač ni najti demokratičnega načela. Pluralni sistem je že sam vzroka dovolj, da jo načrt absolutno nesprejemljiv. Drugi vzrok nesprejemljivosti je v tem, da načrt tepta pravice ljudstva, ko določa za volilee III. razreda triletno dobo bivanja v Ljubljani. S to določbo je najbolj prizadeto delavstvo, trgovski nsluibenci, privatni uradniki itd., ki ne bode imeli nikake volilne pravice, ker morajo največkrat pred dobo treh let velikokrat ne po lastni krivdi s trebuhom za kruhom. Pomisliti je treba, da ima na občinski unravi delavec enak interes, kakor drugi sloji, saj mora takoj prvi dan, ko pride v občino, prijeti za trdo delo, da preživi sebe in svojo družino. Jako krivično, naravnost žaljivo je za delavski stan, da ga smatra načrt šele po treh letih sposobnega za izvrševanje volilne pravice. Poniževalno je to za delavstvo in večina bo že še uvidela, da se bo maščevalo nad njo to poniževanje delavstva. Proporčni sistem je v očigled majoriziranja volilcev III. razreda po volilcih I. in II. razreda le slepilo. Zakaj se pa ta sistem ni predlagal tedaj, ko se je preuredba predlagala za celo deželo I Zato pa tudi iz celega načrta diši edino le strankarska korist S. L. S., ne pa korist ljudstva. Da je krivica še večja, izključuje načrt iz III. razreda ženske in jih pripušča kot volilke le v I. in II. razred. Seveda, ker te so hišne posestnice, gospe, one pa le »delavke«, ki služijo s svojimi rokami kruh sebi in svojcem, delavke, ne pa gospe in gospodične! Malim strankam je udeležba pri volitvah onemogočena in z določbo o obveznosti list se krši le volilna svoboda. Nadaljni vzrok, da je načrt nesprejemljiv, je to, da se hoče delati z Ljubljano izjema. Zakaj pa se ni sprejel predlog na uvedbo enake reforme tudi za deželo in občine na deželi! Povzročil bo pa ta načrt, ako 3« uzakoni, da bo drlo ljudstvo s kmetov v Ljubljano, ker si bo tu obetalo mnogo boljše razmere, kakor pa na dežili, češ, ker bo imelo tu več pravic. Posledica bo. da bo na kmetih še manj delavskih moči. Volilna obveznost utesnuje tudi svobodo volitev. Posebno moralno pa tudi ne bo vplivalo, ako bodo ljudje šli volit le. ker bodo morali, ne pa iz prepričanja. Najprej je treba ljudstvu politične in plošne izobrazbe, potem bo že šlo samo volit in ne bo treba volilne obveznosti. Ce se pa jc uvedla volilna obveznost, naj bi se pa tudi dopustilo, da smejo volilei, ki so službeno zadržani, voliti po pooblaščencih. Iz vsega tega sledi, da je najprimernejše, najboljše, ako se izreče deželni zbor za volilno reformo v vse javne zastopc na podlagi splošne, in enake, direktne in tajne volilne pravice. Iz navedenih vzrokov pa moram z vso odločnostjo odklanjati predloženi načrt ustavnega odseka. Vsekako pa, če hoče vzdržati svojo politično poštenost, naj se izreče za tako reformo, ki bo priznavala enake pravice vsem, kakor imajo tudi vsi enake dolžnosti. Zato naj deželni zbor naroči deželnemu odboru, da naj izdela do prihodnjega zasedanja načrt volilne reforme na podlagi splošne, enake, direktne in tajne volilne pravici po proporcijonalnem sistemu in to za deželni zbor, za občine na deželi in posebej za stolno mesto Ljubljano. Pri tem se spominjam, besedi poslanca dr. Susteršiča, ki jih je izpregovo-ril ob priliki regulacije plač deželnih uradnikov: naredimo konec krpanju! Napravimo torej konec krpanju, ki se vleče že par let in pomagajmo ljudstvu do stalne pravice. To pa je mogoče le tedaj, ako zbornica sprejme moj predlog. (Živahno odobravanje!) Nato govori posl. dr. Pegan, ki pravi, da ga noben razlog predgovor-nikov ni mogel prepričati, da bi se moral izpremeniti načrt le za las. (Dr. Tavčar: Od vas tudi ni kaj takega pričakovati!) Ce pridejo Nemci v občinski svet. mu nič ni prav, ali če so svoj čas naprednjaki jim to obljubiti ni čudno. (Klici: Nemcev pa le nismo spravili noter t) Toni vaša zasluga! (Dr. Novak: Bo pa vaša, da jih bodete spravili noter!). Prav pa je, da pridejo Nemci v občinski zastop, da se poostri narodnostni boj, ker je to le prav, kajti Ljubljani le škoduje narodna mlač-nost. Reforma res ni popolna, ali sli bomo naprej. Klerikalci so za absolutno pravičnost. Prav bi bilo, da se izvede proporčni sistem odzgor navzdol, narodno - napredna stranka pa ne bi imela koristi. Narodno - nar predna stranka se boji reforme. (Smeh pri narodno - naprednih poslancih.) Glavna napaka stranke, da je to, da ni pustila opozicije v občinski svet. Ker govorniku kar ne gre govor iz ust, mu kličejo napredni poslanci, da naj rajši neha, da nima talenta za govornika. Očita, da magistrat nastopa pristransko pri podeljevanju služb. Šolsko vprašanje je tako zanemarjeno, kakor nikjer na deželi. Šole, da so prenapolnjene. (Dr. Triller: Doklad nam pa ne dovolite, da bi zidali šol^!) Cela stvar postaja vedno bolj smešna. Govornika je komaj slišati, ker ga pogovor med poslanci in medklici popolnoma zatope. Govori nekaj o šolskih zdravnikih, o podporah ubožnim učencem, na kar dobiva odločne odgovore: Ni res! Dr. Tavčar še pristavi ja: »Vzoren govornik!« Glede delavstva, da ni občinski svet nič storil. (Dr. Triller: Dvakrat smo jim povišali plače) Mestne delavce da se je sililo, da volijo župana Hribarja. (Smeh!) Govori o mestni posredovalnici, da ji ljudje ne zaupajo. Korupcija da je, ako občinski svetniki dobivajo mestna dela. (Dr. Novak: Najnižji ponudnik jih dobi!) Za mesto da se je jako slabo skrbelo, ker ni občina ustanovila javnega skladišča. Zastavljalnica je bila potrebna, ali je bila zopet politikum. (Dr. Triller: Dajemo samo na liberalne ure.). Mestna elektrarna, da ni vzorno podjetje, kakor se je trdilo. (Dr. Triller: Bomo pa tok od deželne vzeli. Dr. Tavčar: Cela mestna proračunska debata.) — Dr. Lampe: Ce se bo ljubljanski župan tako po« balinsko obnašal! Dr. Tavčar: Gospod predsednik, imenoval je ljubljanskega župana pobalina, storite svojo dolžnost. — Predsedstvo ima baron Liechtenberg. — Dr. Pegan: Bilanca mestne elektrarne je ponarejena! — Na to nastane silen hrup, poslanci narodno - napredne stranke odločno protestirajo proti temu obrekovanju. Podpredsednik govori in zvoni. Dr. Pegan se opravičuje, da ni reke1, da je mestni občinki svet ponaredil bilanco, ali ponarejena je, ker ni nič odpisaaega za stroje. Dr. Triller: Vse je odpisano. Vi le bilance čitati ne znate. Dr. Tavčar: Račune prinesite, dokažite! Vse je odpisano! Dr. Pegan trdi dalje, da stane v Ljubljani tok za en mesec več kakor na deželi za celo leto. Dr. Tavčar: Ah, saj ni resen. Ko reče dr. Pegan, pa je vse doka zano! Dr. Pegan nadaljuje, da je mestna občina pred državnozborski-mi volitvami dala plombirati vodomere samo pri klerikalcih. Dr. Triller: Informiral sem se, samo eden je bil plombiran v celem Vodmatu. Dr. Pegan trdi nato, da nastavlja občina v plinarni v službo samo pristaše narodno - napredne stranke. Dr. Tavčar: Koliko napred n jako v ste pa vi namestili pri deželnem odboru! Dr. Triller: Kaj ste pa dela* li v Škof ji Loki! Dr. Pegan: Pogodba s četno železnico tudi ni nič vredna. Dr. Triller: Se nikdar niste videli tako dobre pogodbe! Skoda, da ni bilo takrat dr. Pega na v občini, bi bil on delal pogodo. Dr. Tavčar: Dr. Zajec bi rad imel železnico do tobačne tovarne, čeprav ve, da se ne bi nikdar renti-rala. Dr. P e g a n ima se pripravljenih več listkov, a dr. Lampe mu pose peta menda, da naj neha, nakar tudi govornik takoj preneha z »občinsko upravo«. Pravi le se, da napredna Stranka sedaj prosi vlado pomoči. Reforma je potrebna. Kar ni v sedanjem načrtu, je, da naj se spremeni določba, da naj bodo sklepi tajnih občinskih sej javni, ne pa kakor sedaj, za tri leta tajni. C lede na neobvezno ponudbo, da se prepusti ena tretine mandatov klerikalcem, pravi, da h* zavrnil to ponudbo, ker je bilo prepozno in bi bila v sramoto stranki, ker bi odstopila od svojih načel. Prizna, da zakonski načrt ni poj>olen. (Klerikalci ploskajo, nanrednjaki se smejejo). Dr. Tavčar predlaga konec seje. Podpred>ednik ne ugodi temu predlogu. Dr. Tavčar: No, zdaj bo tudi ve ta kršil poslovnik! K besedi se oglasi nadaljni eon-tra - govornik poslance dr. Oražen. Referent je bil veliko bolj previden, kakor pa dr. Pegan. kajti govoril je nekako bolj z vzvišenega stališča, dočim je dr. Pegan govoril vse vprek. kar spioh ne spada k stvari. Splošno go pa vidi iz vseg-a tega, da je celi načrt napravljen le zato, da bi kolikor mogoče oškodoval narodno-napredno stranko in govornik je prepriča", da bi bili klerikalci, če bi bili le rnog-li, predložili tako reformo, da ne bi bil izvoljen niti eden naprednjak v občinski vet Vse delovanje klerikalcev gre le na oškodovanje narodno - napredne stranke. Seveda so klerikalci svoj čas bili polni najlepših fraz, ko so romali kakor apostoli od mesta do mesta, od vasi do vasi in oznanjali splošno in enako volilno pravico za deželni zbor, to pa le žeto, ker so videli, da .e ne-morejo onemogočiti. Če bi jo bili mogli, bi jo bili gotovo, saj so to pokazali s t^m, da tedaj ko so prišli v deželi do moči, niso prav nič storili v tem ožim. Seveda, bali so se, kajti po splošni volilni pravici bi mogel biti izvoljen tudi kak liberalec a*i socialni demokrat. V občinah je tuui niso uvedli. Vse, kar so govorili svoj čas. *o bile le fraze, vse je bilo le pesek v oči. Pri vsem pa jih je vedno vodilo slepo sovraštvo do narodno - napredne stranke. Nekaj zgledov. Kako sovraštvo goje klerikalci proti narodno - napredni stranki je najboljši dokaz njihovo postopanj«* napram nčiteijstvu. Tu vedo. da imajo opraviti s faktorjem, ki je odvisen od njih, in zato ga brutalizirajo do skrajnosti. Ne gane jih beda učiteljev, beda učiteljskih vdov in >irot, nam pa očitajo, da ne storimo nič za šolstvo. Tu imajo vso svojo moč, t»i naj se izkažejo. Dr. Lampe se bo vsaj Še spominjal shoda v Šmartnem, kj^r je izjavii, da so učiteljem ne bodo zvišale plaee. dokler bodo taki. to se nravi, dokler ne bodo klečali na kolenih pred dr. Lampetom in prosili miloščine. Ravno tako so klerikalci nasprotniki u radništva, to pa zato. ker je nradništvo napredno. Ako imajo res kaj naklonjenosti napram •'.radništvu, naj vendar poskrbe sedrr, na Dunaju, ko imajo baje tako veliko moč. da ne bo k nam prihajalo tuje nradništvo in jemalo kruha domačinom. Ali nikdar še ni bilo čuti, da bi bili kaj storili v tem smislu, še nikdar ni bilo slišati na nobenem klerikalnem shodu kake protestne besede v tej zadevi. (Klic: Gailhofer!) K»t se je ravno cmenil Oailhofer. 'Dr. Zajec: Ta je že Slovenec!) naj ostanem pri tej stvari. Dr. Lampe je hvalil GaiJhoferja, da ni bolj ga uradnika. Sevoda, ker ni bila služba razpisana, se tudi ni nihče ogla.sil zanjo. Izvedel sem pa, da je na Dunaju v minitrstvn izboren slovenski strokovnjak, ki bi bil gotovo prosil za službo, ako bi bila razpisana. Kakor leži klerikalcem v želodcu slovensko učiteljstvo in nradništvo, enako ie tudi prav posebno z napredno Ljubljano, za katero se Je napravil ta načrt reformne volilnega reda samo zato. da bi se ž njim vrgla narodno - napredna stranka. Kakor tudi sicer blatijo klerikalci v svojem časopisju in tudi drugje napredno Ljubljano, kakor je tudi v zbornici, deželni odbornik nastopil in govoril o falzificirani bilanci, tako je tudi ta načrt izšel edino-le iz sovraštva in strankarske strasti. (Deželni glavar zopet prevzame predsedstvo.) To sovraštvo se kaže v vsem delovanju klerikalne stranke. Pokazalo se je zlasti pri nameravani prodaji vojaškega oskrboval išča, katero je prepreči! deželni odbor in s tem znatno oškodoval občino in ljubljansko prebivalstvo. Oškodovani pa niso bili samo davkoplačevalci, temveč tudi obrtniki, ki bi bili veliko zaslužili pri novi stavbi, oškodovana je bila tudi dežela, ki bi bila dobivala od zgradb doklade. (Dr. Lampe: Saj se bo zidalo. Saj bomo še mi zidali eno hišo!) Iz vsega tega se Laže, da k I eri kalee pri njihovem delu ne vodi skrb za ljudski blagor, temveč ediuo le strast in sovraštvo. Nekaj pa je le čudnega pri vsem tem. V nižje«) vstrijskem deželnem zboru, v solnograškem in gornieav-strijskem so sklenili postavo, s katero so vsak drugi jezik razun nemškega vrgli iz *ol in javnih va«topov. Zakaj pač niso klerikalci v«aj to postavili v načrt, da bodi r*»**lovui je-7*k ljubljanske občine izključno slovenski? Ce odpirajo na eni strani Nemcem pot ^* občinski sv**t, naj bi vendar postavili v načrt tako določbo. O tem, da pridejo Nemci v občinski svet, ne bom govoril, dasi ravno sem prepričan, da bo to le povzročilo nepotrebne debate in vzbujalo nacionalne strast', ali z oziroin na prej omenjene sklepe drugih deželnih zborov opozarjam klerikalce še enkrat, naj sklenejo podebno določbo, morebiti se s om le nekoliko otresejo odija, da pridejo z njihovo pomočjo Nemci v občinski svet ljubljanski Ob vsem tem pa naj bodo kleri kalci prepričani, da narodno - napredna stranka nima ?i i kakega strahu. Prepriča««! so, da bodo vrgli narodno - napredno stranko ob tla, ali to se ne Ik> zgodilo tako kmalu, kajti ljubljansko nvaf ■natio ima i oliko zdravega razuma, da i ažurne, kdo iz srca dela njemu v priti, kdo oh le iz strankarkih >zir'»v. Naj pa s*°re klerikalci, kar hočejo, prišel p- bn tudi zanj** dan, ko jih bo vrgel narod tja. kamor spadajo, med sta^o .^aro. (Odobravanje!) Ker ni priglašen doslej nobeden progovornik, dobi besedo posla tih dr. Novak, ki govori nekako tako-le: Zanimali so me argumenti častite levice za iz-premembo občinskega reda ljubljanskega mesta. Stvarnih argumentov je bilo pač kaj malo, če naj ne smatram argum< u te - de dr. Peganove, katerih uspeh |ta kaže jako klaverno prihodnjost klerikalne- stranko. S i 111 pa je dr. Pegan doke r.l svoje neverjetne invektive? Zn svoje trditve, kakor za to, da je bilanca mestne elektrarne ponarejena, je ostal svoje dokaze dolžan, in če se take trditve ne dokažejo, niso to dokazi, pač pa le obrekovanje. Pojasniti hočem, da je bila njegova trditev, da se ni nič zaračunalo za obrabo strojev popolnoma neresnična. Dr. Pegan je pozabil, da se v j ro računu elektrarne votira posebna strojna rezerva, ki se ravno dobiva iz teh odpisov, in iz te rezerve se je I>opravila druga strojna garnitura in napravila tudi tretja. Ko nam je očital, da je bilanca ponarejena, nam je pač hotel reči, da je d^nar nekam izginil. Vseka k o pa je bil dolžan polniti, kje in kako je bilanca ponarejena, česar pa ni storil. Glede šol priznava, da je v Ljubljani res nekoliko pičio poskrbljeno* Vprašam pa, kako je pa v tej zadevi na deželi? Saj je vendar znan.o, kaki prijatelji šolstva ste ravno *. i klerikalci in da v vsem tem kaže* edino le hinavstvo. Pripomnim pa, da je dr. Pegan pozabil klepov občinskega sveta, da se ustanovite dve n« vi šoli. Nikakor pa se ne sme trditi, da se ni storilo nič, nko se to ni sk' uilo že pred leti, ko ni bilo mogoče. Gbnte vzpenjače so se izgotovili le načrti, a do izvedbe teh načrtov ni prišlo. Sicer pa ne trdim, da ne bi se bil kdaj storil kak slab sklep v ol>činskem svetu, ali zaradi vzpenjata pa vendar še ni treba uvajali — pluralnega volilnega sistema. To bi bila vendar največja neumnost. In kako se nameščajo mostni uradniki! Pa vendar ne bo občinski svet prihajal v deputaciji k vodstvu S. L. S. vprašat, kateri in kaki -travniki naj se namestijo, saj tudi vi niste vprašali poslancev narodno-na-predne stranke, ali naj namestite Oailhoferja in druga deželne uradnike. Najboljši dokaz, kako vi nameščate uradnike, ste doprinesli vi sami danes dopoldne ob priliki predloga tovariša Gangla, ki je šel za tem, da se rešite vsakega najmanjšega suma protekcije pri nameščanju uradnikov potom javnega razpisa služeb. Vsakdo je pričakoval, da bodete vi, ki ste tako čisti, tako nedolžni, soglasno pritrdili temu predlogu, toda niste storili tako. temveč rekli ste: ne, mi bomo oddajali službe nori ro* ko, ne pa potom javnega razpisa! Zato pa le nikar očitati korupcije! Nam očitate šolskega svetnika Senekoviča, sami ste pa pozabili, da ste pred kratkim namestili finančnega svetnika Zajca. Greh ie pač greh, ako ga storim jaz, ali pa dr. Lam pe. Ako nam je dr. Pegan očital korupcijo pri volitvah, da mestni urad- niki delajo pri volitvah ta narodno-napredno stranko, rečem le, da je tudi pri vas stvar zelo kočljiva. Kako se le dela po deželi. Vsak kaplan je zagrešil ta greh neštetokrat. Celo spal je pri volilen čez noč, da ne bi mu volilen ušel. Taki so pač naši argumenti za izpremembo mestnega statuta. Imel je tudi dosedanji statut svoje hibe, ali vaša dolžnost je bila, da bi bili stvar zboljšali, ne pa celo poslabšali teh hib. Iu o stvari sarni ste govorili jako malo. Kar vam je dr. Triller očital glede kršitve avtonomije, se ni nihče dotaknil tega vprašanja, dočim je avtonomija naj-| boljše, kar ima ljubljansko mesto. In ta načrt hočete kratkomalo oktroirati mestni občini, celo ne da bi ga ji poslali v pogled. (Dr. Lampe: Ga borno poslali!) Seveda, ko bo že sklenjen. Ena največjih hib predloženega načrta je, da se meje avtonomne občine ljubljanske lahko izpremene, kakor ravno hoče deželni odbor. Prav noben razloček ni tu med Ljubljano in pa Pošavjem. Tak demokratizera, kakor ga tirate tu, gr»j pač predaleč. Ne gledate pa nato, da so s to stvarjo zvezane razne državljanske in druge pnu»eo in da bodete s tem mesto zelo obremenili. IV hi bilo tudi vse res, k^r .je povedal dr. Pegan, vendar pa bi še n*» »»pravićilo določbe, da imajo Posadi enako volilno pravico z ljubljanskimi meščani. Seveda, treba je le k 'vka zendj*» in ta parcela hi se razdelila na deset, dvajset delov in čez »CČ bi bilo dvajset novih volilcev. In potem naj bi imel tak človek več l»r-i\ !«•♦' pri mestnem gospodarstvu, k»kor pa delavec, ki biva že dve leti v občini! Tehničnih napak načrta se ne dotikam, Neumljivo mi j^ le, kako bo mogoče izvršiti vse volitve en dan. Kako pa bo z mašo in krščanskim naukom. Člani komisije gotovo ne bodo mogli biti pri krščanskem nauku. No, pa jaz se ne zanimam za krščanski nauk, zato se te stvari ne dotikam! Glede Nemcev, ki pi idejo po va-šo!'» načrtu v občinski svet, niste poskrbeli, da bi dobili Slovenci drugod enako pravico. S tem, ko ste pripustili Nemce k občinski upravi, ste sami dali orožje iz rok, ker bi bili sicer kot kompenzacijo lahko zahtevali enako pravico za Slovence drugod. Da se Nemcem dobro godi med nami, ste itak že sami preskrbeli z nemško gimnazijo itd. Sicer lahko zatrjujete svojo čisto narodnost, toda dejstva pa govore drugače. Saj pravite, da imate vso moč, vso vlado v svojih rokah, bi potem tudi lahko dosegli vse. Poročevalec se je skliceval na Ca m i la in Vanderveldeja. češ, da sta se pohvalno izrekla o proporc i jo-nalnern sistemu, no jaz pa mislim, da bi dal Vandervelde poročevalcu, ako bi mu ta pokazal svoj proporcionalni sistem, ne dvojke, temveč trojko. Ljubljana vam je pač bila dose-daj tista nepremagljiva trdnjava, katere niste mogli premagati, a prepričan sem. da je tudi sedaj ne bodete, da se to. kar je zgrajeno na sovraštvu in strankarski strasti, ne bo ob-ne>lo! (Odobravanje!) Kot zadnji eontra - govornik se oglosi k besedi nato poslanec dr. Ivan Tavčar. Zdi se mi. da je debata o tej stvari zašla na napačno stezo, kajti govorilo se je o stvareh, ki spadajo popolnoma kam drugam, ne pa k stvari, .laz bom skušal govoriti torej popolnoma stvarno, mirno in dostojno. Z gospodom profesorjem Jarcem kot poročevalcem se ne bom pečal, ker mu je odgovoril že tovariš dr. Triller. Pečati se hočem predvsem z osebo častitega govornika nemške stranke, oziroma stranke veleposestnikov. Gosp.Nlr. Eger je nastopil tu, kar mu pa ne štejem v zlo, kot nekak Germanicus triumphator. Kazal je oeitno zadovoljstvo svoje stranke, da pride, če postane ta načrt zakon, v mestni zastop. Jaz za svojo osebo, morda sem sam s tem prepričanjem v svoji stranki, ne polagam velike važnosti na to. Če pridejo v mestni zastop tudi Nemci, kejti prepričan sem, da se s tem položaj ne bo prav nič izpremenil. Dr. Eger se pač moti, ako misli, da bo postala mestna svetovalnica gorak zapeček zanje, kakor se je izrazil sam. Poskusil je tudi posnemati dr. Pegana v kritiziranju uprave ljubljanskega mesta. Spodtikal se je nad tem, da so se zadnji čas morale doklade zvišati od 25 na 35%. Jaz bi pač poslal dr. Egerja v središče nemštva v nemški Gradec, in tam bi dobi! šele občutek, kako izgledajo občinske doklade. Vsak politik namreč, če je le količkaj objektiven, se mora v resnici čuditi, kako je bilo stolnemu mestu Ljubljani naigoče celih 20 let izhajati s tako nizkimi dokladami, kakor jih nima nobeno provincialno glavno mesto v celi Avstriji. Ali i gosp. dr. Egerjem se mi je pečati v drugi delikatni zadevi. Večina gospodov, ki sede ▼ tej zbornici ob moji strani je res čisto nedolžnih pri tisti pogodbi, ki je veljala svoj Čas v tej zbornici med našo stranko in stranko veleposestnikov. Ne štejem v zlo stranki na desnici, ako se oklepa te pogodbe, ali za nekako nespodobno smatram, da se vleče ta zadeva v zbornico, ker sem jaz edini oklofutan, ker sem jaz edini še iz tistih časov v tej zbornici. Jaz nisem v položaju, da bi mogel poučevati stranko na desnici, kako naj ravna v tej zadevi, izjavljam pa, da je bila dotična pogodba le faktična pogodba. Nacionalnih kori«ti ni zagotavljala nobenih, namen pogodbe je bil, kar odkrito priznavam, antiklerikalen. Jaz t*»ga nisem nikdar tajil in stojim s svojo osebo, za to trdite^: namen pogodbe je bil onemogočenje klerikalne stranke. In ta namen je bil dober. Te taktične pogodbe bi zastopniki veleposestva ne smeli vlačiti v to zbornico s tako brezskrbnostjo, kakor so jo zavlekli v trgovsko zbornico, ker se tu vse obrača edino le proti moji osebi: Odkrito povem, če bi ekscelenca baron Schwegei prišel kedaj v tak položaj, da bi moral sam nositi vse udare« za svojo stranko, kakor sem jih moral jaz leta in leta, pa bi jaz hotel obelodaniti tako pogodbo in bi stopil k ekscelenci baronu Schweglu ter ga vprašal, ali bi mu bilo všeč, da se spravi to v javnost, ne vem, kaj bi odgovoril. Ali je potem tako postopanje taktno, ne vem, kavalirsko pač gotovo ni. Izjavljam pa, da so to moje zadnje besede o tej pogodbi v tej zbornici. Torej z dr. Egerjem nobene besede več! Lahko bi odgovarjal dr. Pegan n, ali mislim, da bo tudi on priznal, da tu ni debata o mestnem proračunu Kaj bi rekli vi, če bi dr. Tavčar začel v mestni zborovalnici go voriti, kakih naprav je treba v de želni blaznici in kakih v bolnici. Rečem le toliko, da s 25% dokladami ni mogoče delati čudežev. Res, so po manjkljivosti v mestni upravi, ali enako je tudi pri deželi in to iz enakega vzroka. Toda proti polemizovanju dr. Pegana moram vendar nekaj omeniti. Govoril je o najrazličnejših stvareh, o katerih nekateriki ne more imeti niti pojma. Govoril pa je tudi, da je bilanca elektrarne ponarejena. Saj je vendar sam deželni odbornik, zakaj pa kot šef ni kaj ukrenil v tej zadevi. Ce je torej res, da je bilanca ponarejena, pa vzlic temu ni storil nič, potem je njegova pregreha res velika. Torej če se kritizira, naj se kritizira pravično, v takih mejah, ki so v dostojnem svetu običajne. V druge stvari se kot podžupan ljubljanskega mesta ne spuščam, ker bi sicer trajalo do polnoči, ako bi hotel odgovoriti na vse. Sedaj pa nekaj o načrtu, ki ga je predložil ustavni odsek. Jaz ne stojim na stališču, ali je izprememba potrebna aH ne, to je postranska stvar, gre le za načrt, kakršen leži pred nami, kateremu gre glavni očitek, da napravlja vtisek, da je napravljen tako, da mora priti narod-no-napredna stranka v manjšino, četudi je v večini. Najprej nekaj splošnih opazk: Pred vsem naglasam, če tudi priznam, da je reforma morda potrebna, da bi bilo za stvar gotovo koristno, če se le hoče postopati pravično, za rešitev tako velevažne legislativ-ne zadeve poiskati primerne kompromisne poti. Važno je tudi vedeti, kako stališče zavzema o stvari zastopnik vlade, in le obžalujem, da ni čutil potrebe, da bi bil tekom te dolge razprave izpregovoril le besedico k stvari. Ce bi se stvar resila kompromisnim potom, bi bilo treba iskati tudi zveze z mestnim občinskim zasto-pom. Da se to sploh ni zgodilo, je napačno in obžalovanja vredno. Zakaj smo proti temu zakonskemu načrtu, zakaj smo ga tako vehementno izpodbijali, se je pokazalo v današnji debati, zlasti iz izvajanj dr. Peganovih, ki jasno dokazujejo, da ves ta operat izhaja iz stran-k a rs t v a. Da skrajšam debato, se hočem dotakniti le glavnih točk. V zakonski načrt sta sprejeta 1 a in 1 b. Drugi paragraf ni tako nevaren, ker določa instanco, katera je pristojna za take ukrepe, ne vem pa, kaj bi počel s § 1 a, s katerim se daje deželnemu odboru oblast, da more od dne do dne izpreminjati obseg ljubljanske občine. Ljubljanska občina vendar ne spada pod okvirni državni zakon. Ljubljanska občina je vendar občina z lastnim statutom, katere obseg se ne more spreminjati brez ustavnega privoljenja.To je naravnost nemogoče. Za kmetske občine je to pač mogoče, za mesta a lastnim statutom pa absolutno ne. Ce se ta zakonska določba spre j me, potem bo cela avtonomija ljubljanskega mesta v rokah profesorja Jarca, dr. Lampeta in dr. Pegana, in ti bodo delali ž njo, kar bodo hoteli. Bojim se, in zato ta zakon izpodbijamo na vso moč, da se bo ta zakon skušal izrabljati v najostudnejše volilne manevre. Po tem § 1 a se na nenavaden način pomnoži lahko število volilcev, ki bodo plačevali morda le po en vinar občinskih doklad. Sprejela se je tudi določba, da naj ženske volijo osebno. Jaz za se nimam nič proti temu, kajti ženskp so v Ljubljani že toliko inteligentne, da morejo osebno izvrševati svojo volilno pravico. In s tem tudi odpade očitanje, kako je ostudno gledati pobiranje pooblastil od ženske do ženske, ko se j« tudi dogodilo, da je ena volilka oddala, po dve pohlastili, samo da se je odkrižala nabiralcev pooblastil. Toda če se je sprejel ta princip, se je odpravila ena napaka, na drugi str m i pa se je odprla pot za prodajo in kupovanje poblastil. ko se je izreklo, da morajo voiiti > pooblastili vsi oni davkoplačevalci, ki bivajo izven občine. Ce hoče kmet iz Tomačevega ali Rudnika vplivati na ljubljansko oh čino, naj pride vsaj osebno volit. Ce so se pooblastila odpravila na eni strani, naj se odpravijo tudi nn drugi. Že pr*»dgovornik dr. Novak je omenil, kako se bo izkoriščal § 1 a v volilne namene. Jaz p<* sem prepričan, do dokier bo sedanja večina v deželi, vlada ne bo nm r-^kla k temu, kakor tudi ne reče sede.] nič. Ko bodete v mestnem zastopu uvideli, da s hišnimi posestniki in delavci ne prodrete, bo hitro poskočilo število volilcev z majhnimi posest vi. Najlepša meja med Ljubljano in Vičem bi bi; a Glinščica, oh kateri je nekaj njiv. Ce bi bilo treba se Ljubljana razširi do Glinščice in takoj je nekaj novih voli'cev. Ljubljanski vodovod je na ljubljanskom polju. Te njive se priklopi jo mestu in zopet je par tisoč volilcev. Zato je taka določba nemogoča, ker bi se izrabljala v volilne na mene . Drugo načelo predloženega načrta je načelo proporcijonalnosti. To načelo je pravično, to prazna celi svet. Ali pravično je Ie tedaj, ako je za vse zastope enako, ali pa vsaj za sosedne. Cesar pa ne morem umeti. je pa to, da bi so ravno Ljubljana sama razlikovala od vseh drugih občin. Zakaj se ne uvede enak sistem tudi v drugih mestih. Ce profesor Jarc odkimava, pravim: bodimo odkritosrčni, ker tam ni treba, ker tam stranka ne rabi v zastopih nobene opozicije. Vi zastopniki veleposestva se bo dete spominjali pozneje časa, ko ste soglasno glasovali za prestop v spe cialno debato o tem načrtu, ki se bo sprejel. Ali verujte mi, taka stvar je kakor magnet, ki vleče nase. Vpraševati se bo začelo, zakaj ni enako tudi pri volitvah v deželni zbor kranjski. zakaj tudi ne enako pri volitvah v veleposestva. In uvedla se bo tudi tam. Ted^j pa menda vaš spomin na to uro, ki vam je danes tako sladak, ne bo več tako sladak. Volilski razredi so razdeljeni ta ko, kakor v vsaki drugi občini, in kakor se voli v Osilnici ali Fari pri Kostehi, se bo volilo tudi v Ljubljani. Profesor Jarc se sklicuje ni Line, ni pa ravno tako velika ta njegova modrost, ki je zelena pognala v tem načrtu, a zrastla je na Predarlskem. Opozarjamo pa na to, da se na Predarlskem, kjer so konservativci v večini, niso upali tako daleč in so dali tri razrede samo občinam do 6000 prebivalcev, dočim imajo občine nad «8000 prebivalcev po štiri razrede. Vi pa hočete Ljubljano poriniti na nivo zakotne predarlske občine. Ce se je odločilo za tak način volilne reforme, potem se je treba ozirati na interes, na davke, ne pa na osebe, da se volilni razredi porazdele po davku, ne pa po osebah. V predloženem načrtu ste vzeti 2/j v L, 8/5 pa v II. razred. Silno krivično je, da volijo v drugem razredu vo lilci, ki plačajo 80 do 90 K davka, pa tudi taki, ki plačajo samo en vinar. Ce se je ozirati na interes, je to krivično, zato pa je treba štirih razredov, kar bi storilo reformo pravičnejšo. V I. razredu je danes v Ljublja* ni 8*00 volilcev, v II. okrog 1500, v III. pa 2400, odslej jih pa bo v I. okrog 1700, v II. okrog 3000, in če v III. pride 1000 delavcev, ima onih 47*00 gotovo večino in uniči volilne pravice delavstva. Kako bo delavstvo vsled tega obračunalo z vami, vi pa z delavstvom, je vaša stvar. Naglasa m še veliko hibo: Zakon bodete sprejeli samo zato. da omogočite sedanji dežel nozborski večini, da pride do veljave. Vidi se to že, ker je način volitve silno težaven, zakon je na vseh krajih odprt, povsod so špranje. Vse to velja za paragrafe od 15. dalje. Za tak način volitev bo treba res posebnega na- vdihnjenega župana, aa do volitve •-•idil tako, kakor so predpisane. Sprejeli ste določbo, da vsi razredi volijo naenkrat. To je mogoče pri občinah s 500 volilci, ne pa v Ljubljani, kjer je 8000 volilcev. Nastale bodo velikanske homatije. C vedi i ste volilne kuverte, voditi se bo moral zapisnik za tiste, ki pridejo volit in za tiste, ki ne pridejo, kje bodete dobili take lokale, kje tako -»sobje ? Ali je res absolutno potrebno, la se vrŠe vse volitve na en dani /,akaj ne za vsak razred posebej t ->tvar je vendar lažja. Tu pa vse na m dan in potem še volilna dolžnost! Vzemimo le en paragraf, da iz-previdite, kake težave se bodo pokazale. Vzemimo $ 25. Ali je volilni predlog veljaven, iko imenujem za I. razred 9 kandidatov, zadnjih 6 pa priklopim 11. razredu? — Vsled tega je lahko ves moj volilni predlog anuliran. Vzemimo § 45, ki določa, da je 'a veljavnost glasovnie potrebno, da ma označbo kake objavljene liste in la je neposredno pod to označbo imenovan kandidat, ki je bil na dotični listi vpisan pod št. 1. Ce sem jaz vpisan na listi pod ^t. 1, pa kdo na svoji glasovnici črta moje ime, je potem glasovnica neveljavna. Vsak volilec mora sani označiti -'asovnici rimsko številko razreda. Ako se označba ne vjema z označbo 'ia kuverti, je glasovnica neveljavna. To se pravi vendar norčevati se 'z volilcev. In sedaj pa določila : »Za veljavnost glasovnice je po-'r^'mo, da ni iz trdega papirja . nemšk: dass er (der Stimmzettel) nicht von steifem Papier ist«. To je vendar preveč. Kaj pa je vendar to »trd« ali >šteif«! Ce je volilna komisija nasprotne stranke in hudobna, ji je lahko vsak papir vretrd! To je vendar nekaj nečuvene-lm. nemogočega! Na tak način je goče razveljaviti nebroj glasovnic, češ. papir je pretrd! Tako ne bi smeli izgledati zakonski predlogi. Takih hib je še nebroj. Program naše stranke nam ne dopušča, da bi pritrdili takemu načrtu, zato smo tudi sklenili, da se pač udeležimo splošne debate, posebne pa ne več, ter da v specijalni debati prepustimo vam. da storite s tem na- j crtom, kar vam je ljubo in drago. Nekaj pa moram še povedati. Danes sneži po Ljubljani in Ljublja- j *a je zavita v sneg. Ta načrt se mi j rudi zdi podoben snegu, ki pada na ■ Ljubljano. Prepričali se bodite, da a sneg ne bo večno ležal na Ljubljani, in tako tudi ta reforma ne bo j večno ležala nad Ljubljano. Tega se j ne bojim. Prepričani bodite, da Ljubljana ne bo nikdar tista kmečka vas, katero hočete napraviti iz nje s tem načrtom. (Živahno odobravanje!) K besedi se oglasi nate deželni predsednik baron Schwarz, ki izjemoma, ne da bi imel kaj v rokah, izjavi, da danes še ni v položaju, da bi mogel povedati mnenje vlade o tem načrtu, ker je odsek poročilo deželnega odbora precej predelal, odsek pa je izgotovil svoje poročilo šele v zadnjih dneh. Odgovoril bo šele po današnji razpravi v tej zbornici. K besedi se oglasi nato poslanec Ar. Šusteršič, ki pravi, da je sicer debate je antipiciral specialno de-pravljalo o načelih, na katerih je zgradil ustavni odsek svoj načrt. Del debate je antecipiral specialno debato. Drugi gospodje so se bavili z ljub janskim občinskim gospodarevom, ki tudi ne spada k stvari. Govornik se hoče držati le načel, na katerih sloni predlagana reforma. Za S. L. S. ni merodajen političen efekt te reforme. Gre se je za to, da tudi za Ljubljano izvaja svoja demokratična načela, kolikor je mogoče. Govorilo se je mnogo o avtonomiji. S. L. S. je avtonomija občin važna in resna stvar, ker je le na njej mogoče zgraditi trdno skalo politične svobode. Zato so tudi predložili reformo občinskega reda za deželo in mesta. Očita se, da je bila reforma za Ljubljano predložena le iz sovraštva do napredne stranke. Ta reforma sloni na istih načelih, kakor reforma občinske reforme za deželo. Ne gre, da bi dežela imela napreden moderen volilni ned, Ljubljana, kulturno središče slovenskega naroda, pa nazadnjaškega. Zato je reforma za Ljubljano tudi potrebna. Odgovarja poslancu Ganglu, da eksistira okvirni državni zakon, ki se ne da spreminjati in ki zahteva primerno interesno zastopstvo, vsled česar je uvedba splošne in enake volilne pravice nemogoča. Ko se je sklepala splošna volilna pravica za deželni zbor, so zastopniki narodno-napredne stranke zagovarjali plura-liteto. Zakaj pluralitetat Zakaj se ne ustanovi čista splošna kurija T Mi hoćemo vsaj en razred splošne in enake volilne pravice Mi nimamo večine, pa bomo tako napravili, kakor se nam dopade. Izvoljeni smo zato, da se vaša načela ne izvajajo. Za to, kar delamo, smo odgovorni svojim volilcein, ne vašim. Tega načrta ni diktiral strankarski egoizem, temveč ga načrt ravno zaprečuje. V načrtu ne leži kršenje avtonomije, če se ni ljubljanska občina vprašala za mnenje. Ni nobenega zakona, po katerem bi se moralo to zgoditi. (Dr. Triller: »To je v bistvu avtonomije!«) Priznava, da bi bilo prav, če bi se bila vprašala mestna občina, saj se lahko deželni zbor ozira na to mnenje, ali pa ne Sklenili smo reformo za vso deželo, pa nismo vprašali nobene občine. Avtonomija je pa samo ena. (Dr. Trii e r: -Večja in manjša pa je!«) Staviti pa hoče predlog v specialni debati, po katerem se bo dala prilika mestni občini, da se izjavi. Glede na izdajanja dr. Trillerja, da so zastopani vsi sloji ljubljanskega prebivalstva v občinskem svetu, seveda ne glede na politično mišljenje. Ali to je podobno nekaki kura-teli, katere klerikalni občinarji ne rabijo, pač pa prosto izvoljenih zastopnikov. Vezana lista ne bo uničevanje volilne pravice, če ne bo s številko 1 zaznamovani kandidat n*. glasovnici. Nekaj inteligence morajo imeti volilci. (Dr. Triller: »Samostojni so!«) in discipline. Nikakor ni krivica, če Posavci volijo v Ljubljani, saj Ljubljančani, ki imajo zunaj kako posest, tudi imajo volilno pravico na Posavju. i D r. Triller: »Saj j<* deželni odbor sam izpočetka predlagal n* K davka, pa ste to pozneje črtali!«) Dr. Trillerju se je zdelo prav, da se je črtala voli na pravica častnih občanov. Izjavlja, da ni vedel, da je izvoljen za častnega občana v Železnikih. (Dr. Triller: »Ali pa bodo šli gospodje volit, ko so se izjavili, da je nečastno!«) Glede volilne pravice mladoletnih pravi, da ne gre mladoletnemu ta pravica, ker nimajo sami svoje odločbe. Otroci vendar ne morejo voliti. (Dr. Triller: »Posavci pa lahko volijo po pooblaščencih!«) O tem se bo še govorilo v specialni debati. Klerikalci ne delajo nikakih koncesij Nemcem, temveč izvršujejo samo svoj program, ne glede na kako drugo stranko. Ce ima narodno - napredna stranka na svoji strani večino ljubljanskega prebivalstva, bo imela tudi večino v občinskem zastopu. In bo jej tudi v korist, ako bo v mestnem zboru močna delavna opozicija. Narodno - napredna stranka se bo pomladila v boju. Vse to bi bilo tudi kompenzacija za klerikalno večino v deželnem zboru. Glede osebne volitve izven občine stanujočih volilcev se bo govorilo v specialni debati. Reforma deželne ustanove je nemogoča brez soglasja vseh strank. Zakaj se ne napravi v kmetskih občinah proporčni sitsem: Med Ljubljano in občinami na dezei je vendar razlika. Proporčni sistem zahteva tudi nekoliko več intelektualne-^ volilcev. Proporcijonalni sistem ie najnaprednejši, Ljubljana je najnaprednejša občina, zakaj ne bi imela najnaprednejšega volilnefra reda! (Dr. Triller: »Taki vici! Teki vici!«) Način volitve ni prekomplici-ran. Volitev vseh treh razredov je prav lahko mogoča en dan. Manipulacija in skrutinij bota nekoliko te-žavnejša, a se bo vendarle lahko lejK) izvršila. Vlada ne more izreči tako hitro svojega mnenja, ker je načrt še zelo svež. Vlada je dolžna predložiti vsak zakon v sankcijo, ako je sklenjen tako, da ne nasprotuje obstoječim zakonom. Glede na pripombo dr. Tavčarja, da bi bilo treba zadevo urediti potom kompromisa; pravi, da je že pred dvema leti svetoval kompromisno pot, ali ta nasvet da ni našel prijaznega odziva. To ni prav! (Dr. Triller: »Saj nas ni treba učiti našega postopanja! V ustavnem odseku smo predlagali izpremembo skoraj vsake pičice!«) »Kjer niso tangirana naša načela, je kompromis mogoč, sicer pa ne!« Govornikova stranka bo glasovala za prehod v specialno debato. Ker ni priglašen noben drug govornik, govori še poročevalec posl. J a r c, ki odgovarja na nekatera izvajanja naprednih poslancev, nakar se sklene prehod v specialno debato. * e Poslanec G a n g 1 je izpremenil svoj nujni predlog v samostalni predlog, katerega odkaže glavar upravnemu odseku. Nato utemeljuje poslanec Lav* renčlč svoj nujni predlog v zadevi regulacije kamniške Bistrice, ki naj as ia prične s letošnjim lotom po izdelanem načrtu. Nujnost je sprejeta in predlog se odkaže upravnemu odseku. Glavar zaključi nato sejo ob 9*35 zvečer. Prihodnja seja v sredo ob 11. dopoldne z nadaljevanjem današnjega dnevnega reda. XXI. seja. Ljubljana, 26. prosinca. Predseduje deželni glavar pl. Š u k 1 j e , oa vladni klopi deželni predsednik baron Schwarz in grof K ii n i g 1. Dnevni red današnje seje obsega 38 točk, med njimi vso silo poročil o prošnjah za podpore. Deželni glavar konstatira sklepčnost in otvori sejo ob 11. uri 40 minut namesto ob 11. uri ter imenuje za zapisnikarja poslanca dr. Novaka in Demšarja. Vložen je nujni predlog posl. P n v s e t a v zad0,*i zvišanja t«ri-f^v pri južni želernici in nujni predlog posl. Lampcta v zadevi podaljšanja žel^znic^ od Metlike do Karlovca. Poslanca Dul°r in Piber sta vložili vsak po en samostalni predlog, lei "e odkaž'*ta upravnemu odseku. Vložena je interpelacija posl. Zabreda v z/devi prodaje žganih pijač v zaprtih steklenicah, ter posl. dr. Susteršiča v zadevi škode povzročene po reki Sori Deželne električne central^. Deželni odber je predložil zbornici obširno poročilo o do>edanjem stadiju, v katerem se nahaja zadeva deželnih električnih central in predlaga: dež'dni zbor izvoli skleniti* Deželni odbor se pooblašča, da nadaljuje pod pogoji, ki so navedeni v poročilu, skupno s c. kr. železnic nim ministrstvom zadevo o »zrabi kranjskih vodnih sil. Poročilo se je od kazalo odseku r" deželna podjetja. 1'ravnava kamniške Bistrica. O tozadevnem nujnem predlogu poslanca Lavrenčiča poroča posl. P o v š e , ki pravi, da je škoda povzročena po Bistrici res velik- ker je v(xla odnesla mnogo humusa in nanesla veliko gramoza na rodovitno zemljo. Vsi veščaki, deželni in državni, priznavajo, da je mogoča najhujša katastrofa. Bistrica je tekla pred sto leti proti Klecam in le malo še manjka sedaj, da si toru t ne odpre ooti. Ministrstvo ima izdelane »načrte, ki so pa potrebni poprave. Odsek priporoča, da naj se tozadevni zakonski načrt čim najprej popravi in uzakoni in se v to svrho, če je treba, skliče izredna seia deželnega zbora. Poleg regulacije Bistrice pa je vreba O'skrbeti tudi za to, da voda ne bo odnašala toliko gramoza Regulirati se bodo pa morali tudi stranski pritoki B; strice. Odsekov predlog priporoča tudi noslanec Lav renči č. Občinski red in občinski volilni red za deželno stolno mesto Ljubljano. Sperialna debata. Ko proglasi glavar, da se začne o tej točki specialna debata, zapuste ooslanci narodno-napredne stranke dvorano. Ostane le posl. dr. Novak kot zapisnikar. Razpravlja se najprej volilni red, potem šele občinski red. Debata o volilnem redu se razdeli v pet delov: § 1 do § 11, od § 12 do § 24. od S 25 do 5 34, od § 35 do § 54, od § 55 do konca. Prvi del. Poročevalec posl. J are priporoča, da se 1—11 sprejmejo nespremenjeni. Prvi govori posl. dr. E g e r , ki nredlagn k § 8 izpremembo, da naj se zadnji stavek prvega tega odstavka glasi: v.Pooblaščenec sme zastopati le enega vol i1 nega upravičenca in se mora izkazati s pooblastilom, ki se nanaša na doHčno dejanie.» Posl. dr. Š.isteršič predlaga k § 4 (Izvrševanje volilne ura vire), da se mu izjema za posestnike v občini ležečih posestev ali v občini iz-. vrš^vanih podjetij, ako ne bivajo v občini, da morajo voliti po pooblaščencih, ne dopade. Predlaga, da se ta odstavek črta. Predsedstvo prevzame namestnik deželnega glavarja baron Liech-tenberg. Poročevalec se priklopi obema predlogoma. Ker ni več nobenega govornika, se glasuje. Sprejmejo se nespremenjeni 1—3, k § 4. se sprejme dr. Šuster šičev predlog, §§ 5 do 7 nespremenjeni, k § 8. sprememba po predlogu dr. Egeria, in ostali paragrafi nespremenjeni. Dragi del. K § 16. predlaga posl. dr. E g e r da naj imajo častni občani pravico v občini, volilci na na4 se rasdele pa davku* Poročevalec as u1avi proti predlogu poslanca dr. Egerja. Volilna pravica se je odvzela občanom tudi v drugih občinah. Da bi se volilci razdelili po davku, pa ne odgovarja demokratičnim načelom stranke. Sprejme se celi odstavek !>o od-sekovem predlogu. Tretji del. K § 43. predlaga poročevalec, da naj se glasi: »Kadar so vsi navzoči volilci oddali svoje kuverte«. Glede § 54. pripominja, da je vsem po dr. Tavčarju grajanim uedo-statkom že od pomagano v § 30. Posl. dr. Šusteršič predlaga k § 25. (Volilni predlog.) glede na izvajanja dr. Tavčarja v glavni debati izpremembo k 4. odstavku. Nadalje k § 42. (Glasovanje) odstavku 3. dodatek, ki določa, da more volilec vendar pozneje še voliti s pravilno kuverto. Končno k § 43. (Konec glasova, nja), da srn- "o po pretečenem volilnem času še voliti oni volilci, ki so prišli š** pred določeno sklepno uro v volilni prostor, ali od volilne komisi je v to določeni prostor, ali so pa ob tem času neposredno pred volilnim prostorom. K § 48. (Ugotovitev izida volitev) predlaga dr. E g e r , da naj dobi tista stranka prvi ostali mandat, ki ni bila udeležena pri oddaji mandatov. Poročevalec se pridruži predlogom d*v ftusteršičevim, zavrača pa predlog dr. Egerjev. Sorejmejo se dr. Šusteršičevi predlogi, sicer pa odsekovi. Dr. Egerjev predlog se odkloni. Četrti del. Sprejme se brez debate. Peti del. Poročevalec predlaga stilistično izpremembo k § 63. Celi oddelek se prejme po predlogu poročevalca. Občinski red. Poročevalec predlaga, da se vsi paragrafi sprejmejo ne*?premenjeni. K besedi se oglasi dr. P e g a n , ki povdarja^ da je v starem § 62. določba, da so sklepi tajne seje tri leta tajni. Predlaga, da se izpremeni tako, da se po tajni seji tekom treh dni napravi zapisnik in potem predloži občinstvu v pogled. Poslanec dr. E g e r predlaga iz-premembe k §§ 1 a in 1 b. K § 40. pripominja, da je diferenciranje doklad krivično, zato bodo Nemci glasovali proti temu paragrafu. K § 70. hoče z ozirom na ulične 'zgrede, ki so se dogajali, staviti predlog, da mora mestna občina povrniti škodo v takem slučaju, ako 6e ji more dokazati, da v svrho javne varnosti ni storila svoje dolžnosti. Dr. Pecan popravi svoj predlog z ozirom ia to, da Še obstoje drugi oddelki tega paragrafa, ki ostanejo v veljavi. Poročevalec se strinja s predlogom dr. Pegana, je pa proti izpremi-njevalnim predlogom dr. Egerja k 1 a, 1 b in 40, ne nasprotuje pa predlogu k § 70. Sprejmejo se nato odsekovi predlogi. Sprejme se predlog poslanca dr. Pegana k § 62., in predlog poslanca dr. Egerja k § 70. Poročevalk predlaga, da s^ sprejmejo tudi členi L. II., III. in IV. Posl. dr. Šusteršič predlaga resolucijo, po kateri naj se povabi cestno občino, da izreče svoje mnenje k pred ležečemu zakonskemu načrtu. Mestna občina sicer nima v tem ni kake odločilne besede, vendar se pa more ugoditi želji mestne občine, da se ji da priliko, da poda svoje mnenje, katero naj se priloži notem k zakonskemu načrtu, ko se bo predložil v najvišje odobrenje. Sprejmejo se členi I, II., III. in IV. ter uvod in naslov. Načrt se sprejme tudi v tretjem branju in tudi resolucija dr. Šnster-šičeva. Po sprejetju cele predlogo, je eden izmed klerikalnih poslancev udaril z rokama skupaj; sic^r je pa vladal v zbornici ponolen mir. Torej nikakega odobravanja, in celo niti veselih lic. Predsedstvo prevzame deželni glavar. Pristava za izreio bikov . plemen Jakov. K tozadevnemu poročilu deželnega odbora predlaga poslanec Demšar, da zbornica takoj preide k razpravi. Sprejeto. Poroča nato posl. grof Barbo ; kaj, ni čuti. Predlog se glasi: Deželni odbor se pooblašča, da ustanovi pristavo za i zrejo bikov-I plemenjakov; pristava bodi izdatno J oskrbljena s pašniki in naj leži v pla-| ninah. Vprašanje, ali naj se ustanovi pristava z dolgoletnim zakupom ali pa nakupom pripravnega in ce-nega zemljišča, se prepušča v rešitev deželnemu odboru* Poslanec Demšar bc ni še popolnoma otre sel svojih pomislekov, upa pa, da bo deželni odbor upošteval mnogostransko izražene želje živinorejcev. Predlaga resolucijo, da naj se deželni odbor pri nakupu plemenjakov predvsem ozira na domaČe živinorejce. Predlog in Demšaijeva resolucija se sprejme. Nato prekine glavar sejo ob 1*25. Seja se nadaljuje ob 4. popoldne. Nadaljevanje seje. Deželni glavar zopet otvori sej4 ob 4. uri 18 minut popoldne. Vlado zastopa dvorni svetnik grof Chorinski. Ločitev kat občine Sv. Križ iz ob čine Dolsko. Kat. občina Sv. Križ sestoji iz vasi Vrh, Zagorica in Križevska vas in šteje 185 duš in trideset hiš. Posestniki te kat. občine utemeljujejo prošnjo za izločitev iz politične občine Dolsko in za priklopitev politični občini Velika vas s sledečimi razlogi: Občinski urad na Dolskem je oddaljen poldrugo uro in pota do tja so slaba in težavna, dočim je v Veliko vas le 25 minut in dobra občila. Z Velikovaščani imajo že skupno eks-kurendo-šolo pri Sv. Križu. Interesi dolincev in hribovcev so popolnoma različni in občina Dolsko, ki leži po večini v dolini skrbi predvsem za dolince, vsled česar vlada med dolinci in hribovci kolikor toliko napeto razmerje. Občina Velika vas pa ima hribovski značaj, in njeni prebivalci iste interese in potrebe. S priklopit-vijo upajo doseči pa tudi zmanjšanje bremen. Končno je vel iko vaška občina majhna in bi se s priklopitvi-jo primerno povečala, obenem pa bi se tudi zedinili občinska in župnijska meja. Ustavni odsek, poročevalec posL dr. P e g a n , predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da poizveduje o tem. je-li delitev umestna ali ne, dalje da povzroči vse za delitev formalno potrebno, če se izkaže delitev umestna, in končno o tem poroča deželnemu zboru v sklepanje. Posl. dr. Krek priporoča pred log. Predlog se sprejme soglasno. Proračun normalnošolskega zaklada. Finančni odsek, poročevalec poslanec grof Margheri, predlaga k tozadevnemu poročilu deželnega odbora: 1. Pri izmeri pokojnin učnega osobja se vštejete dve provizorični leti, pri posebnega upoštevanja vrednih slučajih pa tudi več let, v pokojnino. 2. Draginjska doklada se všteje pri izmeri pokojnine. Ravnotako tudi lokalne in starostne doklade učnega osobja v Ljubljani. 3. Starostna doklada se v bodoč*, računa od časa usposcbljenostnega izpita. 4. Letnina (remuneracija) sn-plentov in suplentk, ki se uporabljajo namesto obolelega ali drugače zadržanega učnega osobja, se določa na 800 K. 5. a) Pri točki »Dotacije in do* neski« se vstavi nova točka s 5000 K pavšalnega kredita za zvišanje doneskov pod 1 do 7. b) Prošnje »Marjanišča« in šolskih sester v Trnovem se izročate deželnemu odboru v rešitev s pooblastilom, da zviša dotaciio. 6. Pri točkah »R^muneracije za kmetijski pouk« in »Remuneracije za ženska ročna dela« se naroča deželnemu odboru, da te postavki v bodoče postavi v proračun deželnega zaklada, ne pa v proračun normalnega šolskega zaklada. 7. Pri točki »Substitucije obolelih in drugače zadržanih učnih oseb« se zviša postavka od 30.000 K na 40.000 K. 8. Pri točki »Denarne podpore v boleznih in drugih nezgodah« se Črta postavek 8000 K vstavi se pa 15.000 K v isti namen pod VI. A »Pouk« pod »Ljudske in meščanske šole« v proračun deželnega zaklada. 9. Proračun normalnošolskega zaklada s skupno potrebščino en milijon 444.693 K in primanjkljajem v znesku 1,382.524 K, ki se pokrijejo iz deželnega zaklada, se odobri. 10. Predlaga se sledeča resoluci ja: Deželnemu odboru se naroča, do pri vladi deluje na to, da bo v bodoče vse prejemke dosedaj še provizorič-nih c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov plačevala država. Poročevalec navaja vso silo nujnih predlogov in prošenj za podpore, oziroma zboljšanje gmotnega stanja učiteljstva. Odsek je sprejel poleg po deželnem odboru predlaganih Še zgoraj navedene predloge. K besedi se oglasi nato poslanec dr. Novak. Visoka zbornica! Poročilo finančnega odreka mt je osupnilo radi tega, ker ne najdem v tem poročilu nikake utehe za naše učiteljstvo, ki bojuje boj za dosego svojih pravic To poročilo kaže, da stara pravda Učiteljstva po volji častite večine v tej zbornici še ne bo v tem zasedanju rešena. Poudarjam, da se to vse zgodi po volji večine v tej zbornici. Prepričan sem namreč, da predmetno poročilo ni soglasno sklenjeno v finančnem odseku, kakor gotovo tudi ne najde sogiašenja z vsemi člani te visoke zbornice. \a rodno-napredni poslanci, v katerih imenu imam čast govoriti, protestiramo proti udarcu, ki se je prizadejal učiteljstvu, da se njegove opetovane in nujne prošnje na zboljšanje gmotnega položaja na tak nezaslišan način dosledno odklanjajo. Večina tega finančnega odseka je prezrla molče krvavo svojo dolžnost, da se ima vsikdar ravnati tudi ona po naukih Kristusovih, ki nas učijo, da delavcem zasuženega plačila ne smemo odtrgovati. Ne govorim iz strankarskega stališča; dvigam svojo besedo tudi za I učitelje in učiteljice, ki iščejo svoj spas v raznih klerikalnih društvih. Prepričan sem namreč, da tudi j ti ravno tako hudo občutijo vso revščino svojega stanu, kakor jo občuti napredno učiteljstvo. Napredno uči-teljstvo sicer misli, da se mu koneč-no mora pravica zgoditi, če tudi ostane zvesto svojim načelom in svojega ! političnega značaja ne spremeni, do-čim so nekateri mnenja, da se da pre- ; je doseči pravica, ako se ponižno z repkom primahlja k gospodarju in mu poliže roko. Neznačajnosti gospoda ne zahtevajte od učiteljstva tudi tedaj ne, ako mu imate pravice deliti! Prisiljen sem bil k tem zadnjim opaž am vsi d obstoječih dveh s1 raj med učiteljstvom in radi nedavnega članka v nekem ljubljanskem dnevniku, ki prav gotovo ni padel iz neba tiskan v list, marveč je bil gotovo in-spiran po kakem političnem infor- j matorju. Ta članek je imel to grozno vsebino, da bo skrbela večina slovenske ljudske stranke za to. da se bo učiteljstvo izstrada val o tako dolgo časa, dokler ne poljubi političnega biti i dr. Lam peta, ki je prevzel tudi to fi- j nančno dolžnost, izjavljati, da za uči- j :e]je ni nikakega denarja v deželi. Gospoda, to postopanje je kruto in nečloveško, in me spominja na srednjeveške španske inkvizicije. Dajte vsakemu svoje in plačajte tudi ljudske učitelje za delo. ki ga opravljajo. Da so ljudski učitelji slabše pla.- j plačani kot navadni hlapci, o tem v tej zbornici ne bode dvoma. Primerjati ljudske šolske učitelje s ce-tarji, češ, da tudi ti niso zadostno plačani, se pravi kazati precejšnje , pomanjkanje razumevanja za vaz- j nost vzgoje otrok. Jaz mislim, da je dolžnost nas j vseh. da dajemo otrokom tako vzgo- i jo, ki jih bo vsposobila za eksistenčni boj v živ jen ju. Ta cilj vzgoje moremo pa le tedaj doseči, če damo uči- | teljstvu priliko, da izvršuje v polni meri svojo nalogo. Nemogoče pa je to od učiteljstva zahtevati, dokler mu ne damo mate- ! rijelnih -redstev za njegov ob-tanek. S sredstvi, kakor jil ima dandanes na razpolago kranjski učitelj, ne more živeti in mu je tedaj tudi nemogo- j će posvetiti se svojemu poklicu v | idealnem smislu. Velikokrat se je v tej zbornici govorih, o bedi učiteljstva, pa nič ne škoduje, če znova to poudarjamo. Številke govore jasnejše o vsej tra- i gični usodi učiteljstva, nego vsi be- j sedni argumenti. Kranjsko učiteljstvo je glede učiteljskih plač prvo za pobožno Tirolsko. Ta faktum lahko zadostuj**. Celo na Tirolskem je našla uči- » feljska beda odmevov v posameznih občinah. Posamezne občine so namreč | sklenile lansko leto, da dovolijo učiteljstvu z vrečo v roki pobirati od soseda do soseda živila. Ali h orete, naj morda tudi sestradani kranjki učitelj i:*r,'<'"i od hiše do hiše? Preve»" ponosen j**' pa tudi mi moramo imeti t diko ponosa, da ne trpimo krivice, ki se godi kranjskemu učiteljstva. Kranjski učitelj je še danes slabše plačan nego oni v Istriji ali Bukovi ni. V Istri ji znaša učiteljska plača v IV. razredu 1200 K, v III. 1440 K, v II. ir,ft0 K. v I. 1020 K. Pri tem pa je določena za istrske učitelje še posebna stanarina v znesku po 240 do 540 K. poleg tega pa ima še petletnice po 1H1 K. 1'čitej na Kranjskem pa ima v IV. razredu 1000 K. v III. 1200 K, v II. 1400 K, v I. 1600 K. Ste narine kranjski učitelj ne dobiva, njegove pet etniče so določene v znesku 80 K. j Predno pride naš učitelj v II. ali I. plačilni razrd, preteče 20 do 25, tudi 30 let. Iz tega morete posneti kako velika razlika je med plačo učitelja v Istri in plačo učitelja na Kranjskem. Tudi Bukovina n. pr. ima boljše plačano učiteljstvo kakor pa Kranjska. Pri vsem tem pa imata Istra in Bukovina določeno 351etno dobo za penzijo, med tem ko naj kranjski učitelj gara celih 40 let, in to navzlic S 56. drž. lj. š. zak. Na vse te pritožbe gospoda nimate drugega odgovora kakor, nimamo denarja. Jaz pa pravim, Vi imate denar za vse, le za učiteljstvo ga nočete dati. Sicer pa je gotovo, da bo država sama prispevala k asanacijam deželnih financ. Gospod deželni predsednik sam je izjavil finančnemu odseku, da je po njegovem mnenju asa nacija gotova stvar, in da se naj na konto te asanacije bednemu učiteljstvu že sedaj začasno zboljšajo plače, dokler se te plače definitivno ne regulirajo. Navzlic temu pa finančni odsek ni ničesar ukrenil za začasno molj-šanje plač. Pogrešani v predloženem poročilu zadevnih predlogov finančnega odseka. Po mojem mnenju se da začasno odpomoči učiteljstvu s primernimi d ra gi n j s k i m i do k 1 a da m i. Pravično hi tudi bilo. da se službena doba takoj določi s 35. leti. V tem pogledu stavim na koncu posebne predloge in upam, da bom mSel na strani večine te zbornice — p r a v i č na s r c a. Gospoda! Izobražen človek ne bo delal nikomur nikeke krivice. Priznavam in uvidevam gospoda, da je finaneijelni položaj dežele neugoden. A posledica temu ne sme biti, da se ravno učiteljstvo pritisne k tlom: kranjsko učiteljstvo ni odgovorno za ti nacije en položaj dežele, ono je deležno le tiste usode, kakor jo ima mor-ki val, ki ga sovražni vet LŽene v skalo, ob kateri M ubije. Ne ubijajte, gospoda, moralično in fizično slovenskega učiteljstva, ki ni ničesar drugega zakrivilo kakor to, da nosi v sebi tisto zavest, katero jim je ueepil Kristusov nauk: da s.* tudi njim ne sme krvavo zasluženega plačila odtegavati. Napravite gospoda konec svojemu sovraštvu do učiteljstva; bodite pravični, bodite plemeniti, s tem si postavite spomenik v prihodnjosti, ki bo pričal o V»is kakor o nas grešnikih: da smo mnogo grešili v političnem življenju, pa -p;*» tudi na tehtnično skiedico dobrih del položili atesta* solzo učitelja-prosjaka. Treba nam je le poguma in dobre volje pomoči učiteljstvu moralno in materijelno in s tem pripomoči tudi. da se dvigne nase domače šolstvo in dvigne kulturni nivo slovenskega prebivalstva. Stavim naslednje predloge: Do ča^u. ko se definitivno izvrši: regulacija učiteljskih pluč, naj se izplačuje oženjenim učiteljem 35%, neoženjenim pa 25 5£ d~aginjska do klada. Določa se v smislu Š T>4. drz šol. zakona službena doba učiteljstva ne :>5 let. Za podpore določeno svoto 150.000 K naj razdeljuj«' deželni odbor sporazumno z odsekom, ki ga v ta namen izvoli vsakoletna učiteljski konferenca. (Živahno Ciilnb riTzajn J Ogla-»i se nato posL dr. i,, a m p e. ivs, ker se je predgovora i- spomnil Lampetovega b;ča. Ni imel -e n.kdar nič opraviti ž njim. Kler ka a stranka je popolnoma demokratična, v kateri so vsi enaki. To } ravi zato, ker mu je dr tk očita i, da je primer- jal učitelje s cestarji. Pravi, da je imenoval razne deželne uslužbence, katerim je tr«-ba zviš;tti plače. Pravi, če kdo govori o deželnem d* !i< itn se to pravi hujskati ljudstvo proti teljstvu. Deželni predsednik reče, krv reče bon*t fide, ker misli, da je res. Pravi, da so klerikalci prijatelj; neiteljstva. Obljubljati pa ne morej nič, ker sedaj ne smeje; dati ničesar. Posl. V i š n i k a r izvaja, da bo to, kar daje proračun ljudke razmere niso bile teke, kakor sedaj. Učitelji so slabše plačani od paznikov v prisilni delavnici. Ueitelj-stvu mora zagotovili dostojna eksistenca. Ljudstvo zahteva dobrih šol, a te so mogoče le, če so učitelji v takem položaju, da morejo vršiti svojo dolžnost. S preganjanjem ne bodete vzgojili značajnih učiteljev. Vzgojili bodete le hinavce, ali kakor je rekel dr. Lucger — »Kniemtseher«. Ne vprašujte pri učitelju, aH je Slomškar ali član Učiteljska društva, sodite jih le po uspehih v šoli. Učitelj je svolK)den državljan in sme vršiti svoje državljanske dolžnosti in pravice, kakor sam hoče. Res je, da naj se javni funkcijonarji drže vsaj nekoliko rezervirano, to velja za vse in naj bi veljalo tudi za duhovnike. Učiteljstvo boli to, da se meri z dvojno mero. Ako se pravi, da so naše finance neugodne, so neugodne tudi drugje. Ali tudi pri nas so se dajale svote, ne da bi se tako natančno pretresale. Sploh je zvišanje doklad absolutno nepotrebne. Državni in deželni služabniki so boljše plačani, kakor učitelji. Sluge imajo nad 1200 K, dočiin je za učitelje dovolj 800 K. Uradniške plače so se jako hitro zvišale, zakaj ;e niso tudi učiteljem, v čimer pa uoče očitati uraduikom boljših plač, temveč \e poudariti, da enakost velja za vse. Navaja številke, kako zelo so narasle potrebščine v drugih strokah. Ako se za to dobi pokritje, zakaj ga ni za učiteljske plače. će se sprejme cestni zakon, se bodo stroški velikansko povišali. Navaja razne točke proračuna, koliko se votira za druye stvari, le za učitelje nič. Finančni odsek je priporočal naklado na pivo za 2 K, ali tudi to se ni porabilo za učiteljske plače. Zemljiški davek vedno pada in ravno tako deželne doklade na ta da vek. Ker govornik pove, da kmet vedno manj plačuje, dobiva pa vedno več, so klerikalei kar naenkrat > si v •gnju. Govornik navaja potem razne davščine. Priporoča službeno pragnntiko za učiteljstvo. Najbolj krivično pri učiteljstvu je, da imajo petletnim* veliko manjše od urautiikov, ki imajo *t* aktivitetne doklad*1. Navaja več potreben* uredb v korist učiteljstvu. Podpira predloge posl. dr. Novaka in predlaga dostuvek, da naj se draginjske doklade priznajo tudi uči-teljstv u. Nato govori poslanec Scholi-i a v e r. izjavi, da bodo Nemci glasovali za odsekove predloge, glasovali pa bodo tudi za predlog dr. Novakov za '>"> draginisko doklado in znižanje službene dobe ua 35 let. K sosedi se oglasi poslanec dr. V i 1 f a n , ki poudarja, da je največja liha našega Šolstva slaba učiteljska plača. Materijelno stanje učiteljstvu se •nora zboljšati, ker to zahteva načelo > delu in delavstvu. Učiteljsko delo ie več vredno, kakor dobiva učitelj sanje. Ni pošteno, umazano je od nas, la dobro delo slabo plačujemo. Ako bomo imeli dobro plačano učiteljstvo. bomo ljudstvu veliko koristili. To zahteva naravnost ljudski interes. Kranjska je gle le plač učiteljeva predzadnja. Suplenti imajo done-Tni 500 K place. To je taka plača, da ie sramota za nas. Provi zori čn i učitelj ima 800 K. Te slabe plače bodo povod, da se bodo moški vedno bolj odtegovali učiteljstvu. Govornik navaja nadaljne dače v raznih razredih in število učiteljev in učiteljic. Slabe plače so krive, da se učiteljstvo vedno bolj in bolj zadolžuje. Ze pri lastn°m denarnem zavodu se ie učiteljstvo precej visoko zadoi-ilo. Učiteljstvu moramo dati tako lačo, kakor jo zasluži njegovo delo. Nato govori posl. J a r o , ki oči-*;t napredni stranki, da ni nič storila a učiteljstvu (Klici: Dvakral smo : boljšali plačo). Klerikalei če kaj »bljubijo, tudi dajo. Naprednjaki so ' zgojili samo nar dvoživk, ki ne vedo. kaj so (Dr. TriJler: Ce so vsi Slom-'karji, bomo glasovali za zvišanje!). Potem govori o Jakličevi aferi. (Dr. Tavčar Jakliču: Kaj se vam je zgodilo? Ukorček ste dobili, ko ste bili sodnijsko kaznovani!) Prizna, da je na Kranjskem učiteljstvo slabo plačano. Ali učiteljska začetna plača vendar ni tako sla ha, saj avskultunti nimajo po eno ali dve leti ni kake plače. I>ežela i mi silna bremena, a navalila jih ji j» država, zato je država ■dolžna, da vzdržuje šolstvo. Regulacija učiteljskih plač je odvisna od drugih faktorjev. Morda vodi naprednjake pri zahtevi regulacije učiteljskih plač čut pravičnosti, **!i misli, da je to le zato. da bi bila večina prisiljena zvišati deželne doklade. če bi se to zgodilo, bi pa vpili, da zapravljajo klerikalci deželni denar. Govori, da je v času klerikalnega gospodstva avanziralo več učiteljev, kakor pa prej. Zgradilo da se je tudi več šol. Očita ljubljanskemu občinskemu svetu, da gradi šolo na Prulab, češ da bodo morali otroci iz Trnovega oreko šentjakobskega mostu na Pru-le in graja, da se zgradi dekliška Šola na Ledini. Graja pploh vse ljubljanske šolske razmere. Kar se sklene v deželnem ?.born, za to nosi sedaj klerikfalna veČina odgovornost. Manjšina ima pravico ostre kritike. Večina pa je le odgovorna ljudstvo. f Oglasi ae nato k besedi poslanec dr. Ivan Tavčar. Oglasil sem se k besedi, da na kratko odgovorim poročevalcu. Moje mnenje je, da je Čisto napačno stališče, na katero se je postavil v tej zadevi poročevalec in da je čisto napačno stališče, katero zavzema leva stran zbornice, vedno trdeč, da je kmetska stranka. To stališče je popolnoma ne vzdržljivo, dokler je kaj meščanskih volileev v deželi in dokler ti meščanski volile! tudi plačujejo davek. Dobro, če se pa hočete proglašati za kmetsko stranko, potem pa tudi sami plačujte davke in iz teh davkov pokrivajte potrebe kmetijstva! Posl. J are : Vi niste storili nič za kmeta. Posl. d r. T a v č a r : To ni res! Le preglejte proračun, pa b >dett* videli, da smo storili za kmet;, vse, kar smo le mogli. Odgovoriti hočem torej na dvojno očitanje. Profesor Jare je trdil, da bo tem slabše za učireljstvo, čira bolj bomo mi kričali po regulaciji učiteljskih plač. — Ce je to vaše stališče pravično, ne vem. Nekaj čudnega bi pač bilo, da bi vi zato, ker mi krnimo, kaznovali potem drugega-, učiteljstvo. Konstatiram ta izrek profesorja Jarca in mislim, da je profesor J are pač nekoliko premalo premislil, predno je izrekel te besede. Sedaj pa nekolike o ljubljanskem šolstvu. Profesor Jare je rekel, da si* mora takoj zgraditi šola v Kolodvor -kem okraju. Tu je predvsem treba pomisliti, koliko stane gradba šole v Ljubljani, koliko pa na deželi. Naš< šole v Ljubljani stanejo po 200.0CH) K. Kje pa naj vzamemo denar zanje ? Omenim naj pri tem le koliko čas;? Ljubljana vsled obstrukcije v deželnem zboru ni mogla dobiti sredst^v za najpotrebnejše stvari V Ljubljani se zgradita sedaj dve šoli, ki bodete stali 400.000 K. Profesor Jare nam je očital, da se zgradi ena šola na Prulab, druga pa na Led ini. To očitanje je popolnoma nelogično. Prebivalstvo pač zahteva, da se zgradi ljudska šola na Prulab. in mi se bomo pač ravnali po željah našega prebivalstva, ker priznavamo, kar mora vsakdo spoznati kot pravilno, da je ta okraj vsled odstranitve uradov mnogo izgubil in je sedaj popolnoma zapuščen. Nekaj se mora torej storiti za prebivalstvo tega okraja tudi v materialnem oziru. Pripomniti na je treba, da je na Opekarski cesti zrastel popolnoma nov del ljubljanskega mesta, ki ima precejšnje število otrok (Klic: Okrotr -to!) Tudi ti bi obiskovali šolo v Pm-•ah. Pri svojih očitanjih pa je profesor Jarc popolnoma pozabil, da se zgradi most z Opekarske ceste na Prule, ker je denar zato že pripravljen in se začne most graditi že letos. Posl. Jarc : Saj ni res! Posl. dr. Tavčar: Z varni je pač težko polemizirati, ker imate vedno nekaj profesorskega na sebi in mislite, da imate v vsakomur, kdor govori z vami, dijaka pred seboj. Glede dekliške šole je bila stvar težavnejša. Sklenilo se je pa, da se zgradi šola na Ledini, kjer je šola gotovo na primernejšem kraju, kakor ;*a kje v kolodvorskem okraju. Nam i je ukazal, naj marke zanj nabirajo delavci in delavke. Ljudje so se seveda uklonili njegovi želji in mu nosijo sednj marke dan za dnevom v njegovo pisarno, ki je tako postala nekak agitacijski lokal za P dmarko«. In go>pod KJsrer j" darežljiv tudi. Kdor mu prinese omot znamk, vsakega obdari s svežnjem vir/m k ali s kako drugo malenkostjo. Ne vemo, ali je tako postoj »a nje dovoljeno ai ne, vsekakor pa, zahtevamo, da nam vodstvo tobačne tovarne pojasni, zakaj mirno trpi. tla je pisarna t.'jnika KKnerja nekaka agentura za > Siidmarkom. Pričakujemo od govora. Shod v Mostah. Dr. 2 e r j a v nas prosi konstatirati, da se je poro-čevalcu o tem shodu urinila pomota vsled hrupa in trušča, ki je včasih zavladal. Govornik ni reke!: »da na-n dno-napredna stranka podpira Sa-lezijance«. Nasprotno seveda je resnica: »pobijati treba delo teh ljudi, ki izže: ajo naše ubožno ženstvo cele Ljubljane z neprestanimi ->ofri« in ko mistično hranilnico. Podelitev t raviee javnosti salezijanski šoli za korigende pa ni bila v rokah narod-no-naprodne stranke. Upirati se ji tudi ni dalo, ker se je šlo za duševno manjvredno mladino, nekake pohab-• ce, ki jih tačas še ni možno dati ligam v oskrbo^-. To pojasnilo radi sprejeti i a mo, da ne bo iz pomote kakih nosporazumljenj. -f- Izjava. Gospod deželni odbornik dr. Pegan je v svoji predvčerajšnji kritiki o mestnem gospodarstvu med drugim tudi omenil, da mu je neki višji uradnik magistrata, ko se je ob zadnjih državnozborskih volit-!. / n- ! » zahtevo pri njeni /glasil, govoril: »In ko bi imeli stokrat prav, tega vam ne dam. Ker je gospod dr. Pegan na medklic: »Kdo je t ■. ? -, odgovoril: »Le vprašajte Von-čino« in ker sem na magistratu jaz edini Vončina, moram resnici na ljubo izjaviti, da se tako, kakor ml gospod dr. Pegan očita, nisem ne njemu in nobenemu drugemu nasproti nikoli izrazil. Sicer pa sem prepri- čan, da bo ljubljansko občinstvo sa- mo, ki moje 351 etno uradno poslovanje dobro pozna, tudi U neutemeljeni napad tako kvalifikovalo, kakor zasluži.« — V Ljubljani, dne 27. januarja 1910. — Vončina, ravnatelj mag. uradov. -f Na Jesenicah vladajo prav čudne nezaslišane razmere. Nečuveno postopanje ondotnega gerenta Čebula vzbuja že nevoljo ne samo pri slovenskih, ampak tudi pri nemških strankah, pozornost pa tudi izven jeseniške občine. Vobče se vse čudi, zakaj se trpi na čelu ene največjih občin na Kranjskem, v kateri bivajo zaradi važne železniške postaje za manj ali del j časa tudi tujci, Čebula za gerenta. To človeče z omejenim obzorjem Mcer, zato pa z večjo domišljavostjo in predrznostjo, katera presega vse meje dostojnosti, podi mirne stranke, katere se v njegovi milosti ne nahajajo, kakor pse iz urada. Z občinskim imetjem pa postopa, ako se že izraz dahkomišlje-no« neče rabiti, pa vsaj brezumno, na škodo občanov, zoper katero postopanje se mora s stališča davkoplačevalcev z vso odločnostjo ugovarjati. Pri sodišču v Kranjski gori je ta neznatna osebica imela že neštetokrat priliko, se zaradi svojega predolgega jezika zagovarjati, rekord obravnav pri sodišču je pa gerent Čebul morda dosegel pretečeni teden s tem, da je bil zaradi škandalozne afere na jeseniškem kolodvoru, nad katero se dostojno tukajšnje občinstvo zgraža, zaradi ponovnega žaljenja v tem slučaju na kolodvoru uruduj« »eega okrajnega glavarja radovljiškega, Zupneka, vsled ovadbe državnega pravdništva v Ljubljani, na 5 dni zapora obsojen. Pričakuje se, da bode deželna vlada tem neznosnim, v&c meje dopustnosti presegajočim razmeram vendar že konec naredila in Čebul u gereiut-tvo, za katero niti najmanjše sposobnosti nima, na željo pretežne večine občinstva odvzela! + Sta jer .»ki deželni zbor je v svoji včerajšnji seji sprejel zakon v varstvo planinskih cvetlic. Gladom tega zakona i■» ore po v cd a no ruvati iz tal s koreninami te-Io planinske cvetlice: planika, murke, avriklje, planinske naglje, ravš, razne vrste enci-ana in spojk. Kdor se proti temu zakonu pregreši, zapade kazni, ki se odmeri z globo v znesku od 2 do 50 K. oziroma z zaporom od 5 ur do dni. TKki občini na Planini se je dovolilo nadaljno brezobrestno r>osojiIo v znesku 0*400 K za zgradbo vodovoda- V isto svrho se je dovolilo tej občini tudi podpora v znesku 2500 K. -»- Za italijansko gimnazijo v Gorici. Po vzorcu v Pulju >o začeli Italijani z živo agitacijo delati n i to. da se že s septembrom t. 1. otvori v (h»rici italijanska gimnazija. V to svrho je pripravljalni odbor izdal apel na vse furlanske občine, naj prispevajo z izdatnimi zneski, da se na ta način omogoči otvoritev italijanske gimnazije in uresniči vroča že-Lja vseh goriških Italijanov. Italijani računajo z vso gotovostjo tudi na znatno podj>oro deželnega odbora in lezel nega zbora, kar je ob sedanji škandalozni Pajer Gregorčičevi zve- | zi prav lahko mogoče! Italijani bodo na ta način prišii do svoje srednje v Gorici, kakršne že in. i Primorju tri, namreč v Trstu, v Kopru in v Pulju, a Slovence noj kar nadalje šikanirajo razni pangeri an-ski profesorji! ► Hrvaški tednik »Riečki glasnik^ na Keki piše sledeče o slovenski organizaciji na Reki: Slovenci no krov! Vsak Hrvat no Keki mora z veseljem pozdraviti najnovejše gibanj«* naših bratov Slovencev, ki prebivajo na Reki. Namen tega gibanja je, da se Slovenci organizirajo in da združeni ramo ob rami z najbližjimi svojimi brati Hrvati delajo na to, da spoštujejo nase skupne pravice. Slovencev je mnogo na Reki, a bili so do sedaj raztreseni, niso se med-ebojno f>ozna!i. niti vedeli eden za drugega. Zadnji čas so se obrnile stvari na bolje. Nafilo se, je namreč nekoliko rodoljubnih S! >v«rie*;v, ki so se odloČili, da združijo vse svoje sile in do sberejo vse Slovence okoli enega prapora. Ta namera je zelo dobra in ker poznamo energijo slovenskega elementa, smo lahko gotovi, da se to posreči. V ta men sta bila na Suša k ti že dva sestanka (bilo jih je že šest), ki so bili — posebno zadnji — dobro obiskani. Zelo nam je drago, da ni bilo na teh sestankih nobenega strankarstva, nasprotno se je poudarjalo, da se Slovenci na Reki ne smejo deliti v stranke Znano je namreč, da je stran karstvo na Kranjskem razvito v največji meri, »a je hvalevredno, da to strankar-stvo n«* bo prodrlo med Slovence na Roki. Mi Hrvati na Reki stavimo velike nade v združene brate Slovence. Naš boj tu na Reki je težak in nam je vsaka pomoč dobrodošla, a posebno nam je mila od naših bratov. VI* ribu* unitis — organizirani Hrvati in organizirani Slovenci na Raki bs* do lahko imponirali ornim, ki pravijo mL Tedaj bo terorizem iredent-ske mafije občutil posledice svoje predrznosti; tedaj bomo lažje prišli da svojih sol, ki nam bodo obvarovalo nase otroka psinjčevaaja. Posebno polagamo na srce snovateljem te organizacije, da posvetijo posebno pažnjo odgoji svojih otrok. Znano je namreč, da je italijanska šola, katero morajo prisiljeni obiskovati tudi slovenski otroci, vcepila mnogim otrokom mržnjo do vsega onega, kar je vsakemu Slovencu sveto in drago. Naj nam bratje Slovenci ne zamerijo, da smo konstatirali to žalostno dejstvo, ker se temu pojavu niti najmanje ne čudimo, ker tudi pri nas žalibog ni bilo nič bolje. Da, ne čudimo se, ako pomislimo, da smo neorganizirani vsak za sebe in kot taki nimamo na umu vzvišenega ideala, da se samostojno razvijamo in tako vzdržimo kot narod, pa makar nam oni, ki imajo moč, ne dajo niti ene šole. Nočemo biti mentorji Slovencev, toda vendar naj nam bo dovoljeno, da jih opozorimo, da posebno pazijo, da se jim otroci ne iz-narode. Ko bo to gibanje Slovencev dovršeno, bi bilo dobro, da stopijo v dotiko s hrvatskimi društvi, ki obstojajo na Reki, da se medsebojno spoznajo, medsebojno f>oniagajo, da v potrebi morejo eden na drugega ra-čuuiti. — Slovenci in Hrvati r Trstu so nam lep zgled solidarnega dela — tako nmrn biti tudi na Reki. Skupni interesi in skupne nadlogo, ki nas tepejo, naj nas zjedinijo! Zato kličemo: Na krov ne samo Slovenci, ampak tudi Hrvati, da tako lažje odbijemo skupnega sovražnika! -f- »Austria erit in orbe uiti mu! « Po dolgih porodnih bolečinah se ima v kratkem proglasiti tudi ustava za Bosno in Hercegovino. Važnejše točke te ustave smo v glavnih potezah že priobčili, nismo pa navedli določbe, ki je sama na sebi tako neznatna-da se je pri proučevanju ustavnega načrte prav lahko prezrla, a je vendar tolike važnosti, da js od nje odvisna vsa vrednost ustavnega načrta. Ta določba se glasi: »Poslancem se zagotavlja imuniteta za njihove govore in glasovanja v deželnem zboru. Ta imuniteta pa se ne razteza na ponatis teh govorov v časopisih, tako da ti govori zapadejo kom'iskoči ji, njih razširjenje pa v slučaja kažnjive vsebine kazenskemu zasledovanju.« Ta., na prvi pogled povsem nedolžna določba, reducira vrednost ustave na minimum. l"va-ievati je treba to-le: Poslanci bosanskega deželnega zbora bodo uživali imunitetu samo kadar bodo govorili v deželnem zboru samem. Ako bodo pa govorili recimo na shodu svojih volioev, bo jih lahko za njihova izvajanja prijel za, vrat državni pravd-nik prav tako. kakor vsakega drugega govornika. Govori jioslancev v deželnem zboru zapadejo konfiskaciji, ako jih priobčijo listi, to se pni vi z drugimi besedami, listom je pod grožnjo takojšnje konfiskacije in kazenskega preganjanja prepovedano poročati o razmerah in debatah v deželnem zboru. Po tem takem bodo razprave bosanskega deželnega zbora tajne in javnost ne bo o teh razpravah smelo izvedeti ničesar drugega kakor končni rezultat glasovanj! Vprašamo, koliko je potem vredno to v i aod solncem. Je pač resničen oni latinski rek: a Austria erit in orbe nitima \v -1 Iz državne železniške služoe. Premeščeni so: aspirant Milan Ce-puder iz Pod na rta v Split; aspirant Albert Rubeča z Bleda v Pulj; asistent Alojzij Mulev z Jesenic k di-rekcijskemu oddelku 7; aspirant Gabrijel Kumar iz Volčje Drage na Jesenice in asistent Hilarij Lavreučič iz Ljubljane v Trst. — Slovensko deželno gledališče. Iz pisarne: Danes zvečer se ponavlja prvič Fallova najnovejša opereta »Ločeno žena« z gdč. Haderbolčevo, gdč. Lvovo, g. Iličičem, g. Povbe-tom. g. Bohuslavom in g. BukAkom v glav ni i vlogah. Ker preobloženi orkester nobeno nedeljo in noben večer ni prost, sta se morali generalni orkestralni skušnji tudi za to opereto vršiti zadnje dopoldne (v torek) in zadnje popoldne. Zato so bili godba in solisti pri premijeri naravno že utrujeni. Opereta pa je temeljito študirana, saj se je »Logarjeva Krista uprizorila že 14. decembra in »Valčkov čar« 28. decembra m. L, zatorej se je dovolj časa posvetilo »Ločeni ženi«, ki je pripravljena z vso skrbjo. Nocoj se je nadejati najlepše predstave. — V soboto se uprizorita dve znameniti drami: svetovnoslav- 9 na drama velikega Norvežana Bjorn-stjerna Bjornsona, ognjevitega prijatelja Slovanov in specijalno Jugoslovanov — »Preko noči«. Dasi je tukajšnja cenzura to prekrasno dramo precej pristrigla, je vtisk tega dela velikanski. Glavno vlogo pastorja Sanga bo igral prvič gost gospod Ignacij Borštnik. Pred to dramo se uprizori prvič znameniti igrokaz slavnega belgijsko - francoskega pesnika Madterlincka »Vsiljenec«. Njegovo x M on no Van no« naše občinstvo že pozna. — V nedeljo popoldne ob 3. je opereta »Logarjeva Krista« ob znižanih cenah, zvečer pa opera »Tosca«. Na sobotno in obe nedeljski predstavi opozarjamo tudi goste z dežele ter jih prosimo, da se za vstopnice oglase pravočasno. —Občni zbor »Splošnega slovenskega ženskega društva« se vrši v nedeljo, rdne 30. t. m. točno ob pol 5. popoldne. V s po red: Nagovor predsednice. Poročila: tajnice, blagajni-čarke in knjižničarke. Volitev odbora- Slučajnosti. Ker se posebna vabila k občnemu zboru ne bodo razpošiljala, vabi odbor najvljudnejše vse č. članice tem potom, da se gotovo polnoslevilno udeleže nedeljskega občnega zbora. — Občni zbor ljubljanskega »Sokola«. Včeraj se je vršil v »Narodnem domu« 46. redni občni zbor ljubljanskega ^Sokola«. Bil je prav dobro obiskan. Zapisnikar je bil br. K. Mi-kuž, o vero vatel ja pa br. Est in Win-diseher. — Starostu br. dr. Murnik je v svojem nagovoru izjavil, da delo preteklega leta ni bilo slabše od dela prejšnjih let; deloma je bilo celo intenzivnejše. V prvi vrsti se je seveda gojia sokolska telovadba. Število telovadcev se je pomnožilo. Pomnožilo se je pa tudi Število vaditeljev in vrhutego je mnogo starih ostalo zvestih. Drugi, ki morda niso čutili poklica za voditeljstvo, so delovali na drugem polju. Omenja blagajnika, ki ta svoj posel opravlja že 25. leto. Javni nastopi so biii obilnejši kot kdaj prej. Spominja se umrlih bratov, predvsem dr. K. viteza Bleivrei-sa in P. Draehslerja, Oba sta bila med ustanovniki »Južnega Sokola«. Spominja se dalje umrlih bratov dr. Hribe rja, J. Žitnika in A. Kapuso. V gospodarskem oziru se je posrečilo doseči vkljub velikim izrednim izdatkom prebitek. Zahvaljuje se za podporo pri javnih prireditvah narodnemu ženstvu. naprednemu občinstvu in naprednemu časopisju. Nato poda br. Rog! U.jniško poročilo, omenja prireditve- minulega leta, med njimi maskarado. kresno veselico ter Miklavžev in Sil vest tov večer. Društvo se je udeležilo tudi priredb drugih, predvsem sokolskih društev. Omenja mednarodno tekmovanje v Luksemburgu, na katero je ljublisnski »Sokol« poslal br. Thalerja kot tekmovalen in H likovnika kot sodnika. Daril je dobilo društvo več, med temi so: volilo P. Draehslerja 200 K, F. Souvan 100 K, Neimenovan 100 K, Glavna posojilnica 100 K. Koncem leta 1908 je bilo 426 članov, med letom jih je vstopilo 118, izstopilo pa 95; sedaj je torej 449 rednih članov; častnih članov je 14. Iz načelnikove-ga poročila, ki ga je podal br. Dre-nik. posnamemo, da je bilo 110 telovadcev, ki so telovadili na 146 večerih, na en večer je telovadilo povprečno po 27 telovadcev. Vajenska telovadba je imela 178 gojencev v 99 večerih, povprečno po 25 na en večer. Pri dijaški telovadbi je bilo 40 dijakov. Prirejali so se poleti pešiz-leti. Blagajnik br. Skale poroča, da je bilo dohodkov 11.766 K, stroškov pa 11.423 K; prebitek znaša torej 343 K. O skladu za »Sokolski dom« poroča br. Mešek. Dohodkov je bilo 1170 K; fond znaša sedaj 3216 K. — Nato predlaga br. Barle imenom preglednikov absolntorij, ker so računi v redu. Sprejeto. Pri volitvah so bili izvoljeni sledeči bratje: starosta dr. Murnik, podstarosta dr. \Vin-diseher, načelnik Drenik ter Bukov-nik, Burgstaler, Kandare, Knific, Kostnapfel, MeŠek, Peterlin, Rogl in Skale; namestniki pa so bratje Bučar, Malner in Mikuž, in praporščak br. Vcrovšek. Pregledovalca računov sta brata Barle in Est. Pravila ljubljanskega »Sokola« se spremene po vzornih pravilih, ki jih je izdelala »Slovenska Sokolska Zveza«. Sprejmejo se pravila za »Ljubljansko sokolsko župo«; na župnom občnem zboru bodo društvo zastopali poleg odbornikov še bratje Ambrožič, Bučar, Malner, Mikuž, Štrukelj in Win-diseher. Ob pol 11. ponoči zaključi starosta občni zbor. — Slavčeva maškara da. Vabila za »Veliki pustni korzo« so se pričela te dni razi>ošiljati. Dasi se jih razpošlje nad 3000 je vendar mogoče, da se koga nehote prezre. Vse te prosimo, da zahtevajo vabila naravnost pri odboru ali pa pri prodajalcih vstopnic. Omenimo pa že vnaprej, da je na »Veliki pustni korzo« vsakdo dobrodošel ako tudi nima vabila v rokah, le maske pa dobe vstopnice izključno proti izkazu vabila na ima, torej naj se blagovole maskovani pravočasno oskrbeti z vabili kakor tudi s vstopnicami. Osebno vabljenje je »Slavec« tudi letos opustil, ravno ta ko se a a zunanje kraje nošiljajo vabila le na zahtevo, ker niso imena vseh rodoljubov znana. Vabila društvom vposla-na pa veljajo tudi za posamezne člane. — Mlekarska pravda se je včeraj vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Bila je namreč vzklična razprava radi prestopka po §§ 11 in 14 zakona o živilih, ki so ga baie zagrešili kmetje iz Škofjeloške okolico osob. iz starološke občine, češ da so nosili v mlekarno nečisto in premalo mastno mleko. Mestni prekupci v. Trstu in na Reki ob vsakem konfliktu s tamošnjim tržnim nadzorstvom zvračajo krivdo na kranjske ralekarice. Zato so uradniki graskega oreskuševališča napravili lov na kmete, ki nosijo mleko v loško mlekarno. Na dnu posod so v mnogih slučajih dognali nečistost, pri mnogih pa tudi, da mleko ni imelo dovolj tolšče. Dognali so pa tudi, da gre mleko iz mlekarne čisto in dobro. Na ovadbo je sodnija naložila kazni 227 kmetom s kazenskimi plačilnimi nalogi. Kazen in preiskovalni troški so znašali več tisočakov. To bi bil hud udarec našemu kmetu. Naša stranka se je za stvar živo zanimala ter dognala, da se kmetom deh> velika krivica, ker je po strokovnjakih priznano, da tamošnje □ leko vsled slabe živinorej.3 in kakovost; krme mnogokrat nima predpisane tolšče, tudi če je povsem naravno iu nepopačeno. Ta defekt se tudi pri ceni upošteva. V mlekarno se res ne nosi mleko, ki bi bilo izčiščeuo in precejeno, ker 1o je ravno nalogo mlekarne, da mleko postavi v tak stan, da je sposobno za prodajo. To pot so tedaj uradniki iz Gradca postopali površno in pretiravali. Tz kakega razloga, ni jasno. Bili so Nemci, ki se s kmetom niso ^nali nič pomeniti. Na shodu v Žabnici je naša stranka odločno nastopila proti tej krivični površnosti in zagotovila obtoženim brezplačno pravdno pomoč. Škofjeloško sodišče je kazni potrdilo, deželno odišče pa glede vskli-cateljev to sodbo razveljavilo in odredilo, da se zadeva dožene po izvedencih in pričah, in se ima vršiti -lova. razprava. O izidu te zanimive zadeve bomo poročali. Zagovornika dr. Frana Novaka namestnik dr. Fettich je pri vsklični razpravi odločno zastopal interese prizadetih kmetov. — Slovensko deželno učiteljsko društvo priredi v soboto, dne 23. januarja v »Narodnem domu« (pritličje, na desno) svoj letošnji III. poučno - zabavni večer, ki bo na njem predaval gospod dr. Gregor Žerjav o »narodnem gospodarstvu«. Gosti dobrodošli! — »Rdeči Prapor« se poslužuje v.e sredstev, ki se jim more človek samo še smejati. S popolnoma zavoženo stavko pri Weiblu, je »fiasko< seveda neizogiben. »Rdeči Prapora zdaj išče žrtev, na katero bi zvalil vso krivdo; našel jo je v osebi nekega Dovča, o katerem trdi, da je čian N. D. O. To je pa debela laž. Naj internacionalni bratci le sami poklep-ljcjo juho, ki so si jo skuhali s svojo stavko. Opozarjamo jih pa, da je skoro v času stavke pri cestni električni železnici uskočil sod rug K^ po-klonivši se tiranu Czelechowskemu najponižneje ter tako izkazal inter-nacijonano solidarnost. Ker Dovč ni član N. D. O., je torej »Rde.či Pro por« obrekovalec. S. Š. — Slavnemu občinstvu naznanja N. D. O., da se njen druži iski večer, ki se vrši na Svečnico ob 6. zvečer, ne vrši vsled nastalih zaprek v areni »Narodnega doma'., temveč v društveni dvorani, v bivšem vojaškem oskrbovališču na Dunajski cesti, nasproti glavne pošte. Igra »Divji lovec« se prav pridno študira, tudi društveni tamburaški zbor se pridno vadi za svoj prvi nastop. Upamo, da se slavno občinstvo gotovo v velikem številu udeleži tega družinskega večera. Na razpolago bodo vsakovrstna okrepčila. Večer se vrši pri pogrnjenih mizah. Vstop je prosL Posebna vabila se ne bodo razpošiljala in upamo, da zadostuje ta poziv. Po igri bo prosta zabava. Torej no Svečnico na nas družinski večer. — Stvarno pojasnilo. Poroča se nam: V torek ste priobčili vest, da jc gdč. A. Z. kot prva Slovenka napravila profesorski izpit na dunajskem vseučilišču. Ta vest m povsem točna. Gdč. A. Z. je napravila kot izredna sluSateljica samo usposobljen ostni izpit za dekliške liceje, in sicer za sedaj šele samo iz slavistike. Tak usposobljenosti izpit za liceje pa ima že nekaj Slovenk. G. V. M. Zalar obenem tozadevno resnici na ljubo izjavlja, da z ono netočno notico ni v zvezi. — Za rezervne častnike in pod« častnike. Vsi eni rezervni častniki in podčastniki, ki se hočejo vdeležiti letošnjih vaj s avtomobili, odnosno mo-torkolesi, naj to osebno ali pismeno naznanijo pri svojih okrajnih dopol- nitvenih poveonistnn no fconea meseca svečana. Navesti je hkrati tndi tipo in storilno sposobnost vozila, kakor tndi če šofer pripada domobranstvu ali stalni četi. Transportne stroške za vozila in šoferje, kakor tudi oskrbo za šoferje, prevzame vojaški erar. Častniki kakor tudi podčastniki dobe za avtomobil 30, za rao-torkolo pa 6 K dnevne odškodnine, katero plača vojaški erar — Trgovski tečaj Fr. Gartnerja. Gosp. Fr. Gartner, mestni učitelj je otvoril »Prvi slovenski zasebni trgovski tečaj«. Dosedaj v našem mestu nismo imeli nobenega zasebnega slovenskega učnega zavoda te vrste, dasi je že davno bila živa potreba. Lastnik je izkušen šolnik, ki že nad 15 let poučuje trgovske predmete na raznih šolah. Poleg tega je najel še priznano dobre učitelje za razne predmete. Zavod je popolnoma nanovo in moderno opremljen. Več v današnjem inseratu. — Odobreni šolski knjigi. Naučno ministrstvo je odobrilo po šol. svet. dr. Jakobu Sketu in prof. Jos. Westru sestavljeni čitanki za prvi razred srednje šole in za prvi razred dekliškega liceja. — Deželna zveza za tujski promet je izdala knjižico »Zimski sport« v kateri so popisane športne priredbe v Bohinju in objavljeni vsi potrebni drugi tehniški in orijentacij-ski podatki. — Osobje tvrdke G. Tonnies priredi tudi letos svoj običajni plesni venček. ki se \rši v soboto 29. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 1 K. Ve-selični odsek se trudi, da cenjenim obiskovalcem vztreže v vsakem ozi-m. Zato vabimo vsakogar, ki zeli dobro, neprisljeno zabavo, da se gotovo udeleži tega olesnega venčka. — Umrla je v Ljubljani v 75. letu starosti gospa Albina baronica Wolkensperg. Pcgreb bo jutri popoldne iz Puštala v Škofji Loki. — Umrla je dne 26. t. m. gdč. Ivanka Jerman, učiteljica za citre v Kol i ze ju. Popravek. V poročilo o shodu v Šiški se je urinila računska napaka — glede obremenitve hiše g. Noča. Na hiši je namreč samo 4900 K dolga in ne 13.000 K. ker toliko bi tudi idhče ne dal. Za L veliki kmečki ples kateri se vrši v soboto, dne 29. t. m. v velikem prostornem salonu g. B a 1 i j a (prej Traun) na Glincah, vlada splošno zanimanje in so že vse priprave v najboljšem tiru. Salon bode bogato okrašen ter bode poleg drugih zabav pripravljen tudi prostor za očeta župana ter grajskega sodnika, katerih prvi bode proti mali odškodnini izdajal ženitvanjska dovoljenja za civilno poroko, drugi pa jih bode po-ročeval ter seveda, ako se bode kateri par naveličal zakonskih sladkosti ter imel dovolj zadostnih vzrokov tudi razporočil. Poleg v vabilih navedenih udeležencev mask in onih v narodnih nošah, je svojo udeležbo prijavil tudi bedasti Avgust ter njegov tovariš s svetovnoznanega cirkusa Amato, oba priznana kot najboljša klovna. Da pa slavno občinstvo ne izve vsega naenkrat, prihranimo si ostale zanimivosti za prihodnjič. Torej, kdor se hoče neprisiljeno zabavati, naj ne zamudi prilike, in naj pride na I. kmečki ples. Okrajna cesta iz Skofeljce čez Gomnišče na Pijavo Gorico je strašno zanemarjena; sedaj, ko je zapadel sneg, pa je sploh nerabna. Hitra od-pomoč je nujno potrebna. Gospod Belec, zgenite se! Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji. Koncem leta je bilo 73 bolnikov, sprejetih je bilo leta 1909 1808 bolnikov; skupaj torej 1881 bolnikov. — Od leta 1881 tekom leta 1909 oskrbovanih bolnikov je zapustilo bolnico: ozdravljenih 1220, zboljšanih 410, neozdravljenih 93, umrlo jih je 65; skupaj 1788. V oskrbovanju jih je ostalo koncem 1. 1909 93 bolnikov. Na vsakega bolnika pride 18*72 oskrbovalnih dni. Povprečno je bilo vsak dan 96 bolnikov v oskrbovanju. Število oskrbovalnih dni vseh bolnikov znaša 35.233. Od odpuščenih 1788 bolnikov je bilo glede vere 1752 rimo-katolikov, 29 grko-katolikov, protestantov 4, mo-hamedanec 1, izraelit 1, orijentalee 1. Za brezplačno odstranitev slabih zob, kakor tudi za obvezo ran oglasilo se je vsak dan mnogo bolnikov. Bolniki, ki hočejo biti sprejeti v bolnico, morajo prinesti s seboj potrebne listine. Neozdravljivih bolnikov in onemoglih starčkov ne moremo sprejemati, ker so prostori v bolnici vedno prenapolnjeni. Ponoči se sprejemajo le ponesrečenci in pa oni, ki nenadoma nevarno ohole. Skikurz za začetnike v Bohinju. Od več strani se je izrekla želja, naj bi se v Bohinju prirejali skikurzi. Vsled tega se vrši v Bohinjski Bistrici dne 30. januarja, 2., 6. in 13. fe bruarja, torej samo ob nedeljah in praznikih skikurz za začetnike. Namen tečaja je, seznaniti udeležence z alpinsko tehniko. Tečaja se udeleži tanko vsakdo, kdor ima ski in as najkasneje do 29. t. m. pod naslovom: Hotel »Turist« v Bohinjski Bistrici prijavi k tečaju. Pristojbine ni nobene. Udeleženci se snidejo v nedeljo, dne 30. t. m. dopoldne ob 10. pred hotelom »Turist« v Bohinjski Bistrici. Podrobnosti naznani udeležencem ustmeno voditelj tečaja. Letni občni z or Sokola v Ilirski Bistrici vršil se je v nedeljo v hotelu Tomšič v II. Bistrici. Delovanje Sokola v pretečenem letu je bilo jako živah no. Razvil se je društveni prapor, Sokoli udeležili so se društvenih priredb na Vrhniki, Voloskem, Bakru itd. Sokol šteje sedaj skupno 68 članov. Telovadi povprečno 30 članov. Naraščaj in posebno še ženski oddelek vrlo napreduje. Sokol si zgradi Sokolski dom, najbrž v teku leta. Novi odbor se je naslednje sestavil: Starosta brat Josip Samsa, podstarosta biat Josip Hodnik, načelnik brat Viktor Tomšič. Odbor: bratje Josip Tomšič, Ivan Tomšič, Fran Samsa, Slenc Anton, Bat išta Anton in Tomšič Anton. Namestni ka br. Alojz Fric in Albert Domla-diš. Pregledovalca računov: Janko Trebar in Aleksander Ličan. Zadnji sneg je napravil dokaj zaprek po železnicah in cestah Na Notranjskem ,ie celo bliskalo in grmelo. Strela je udarila v telegrafne drogove pri II. Bistrici in pretrgala tako vsako zvezo med postajami Sa-pijane in Trnovo-Bisti ica. Jutranji reški brzovlak je moral celi dv» uri čakati na šapijanski postaji. Postajni načelnik peljal se je s samim .'trojem v Trnovo in šele tu izvedel, da je strela uničila brzojavno napravo in tako zakrivila veliko zamudo vlakov. — Sneg je zapadel celo v Opatiji, tudi Reki in Trstu ni prizanesel. — Da ie pri Gornjih Ležečah stroj zaril v tovorni vlak, je železniška uprava, nziroma nje tehniško ost-bje krivo. O tem bodemo poročali v kratkem natančneje! Veliki so zameti na južni železnici, sosebno med Postojno in Rakekom. Snežni plugi čistijo neprenehoma progo. Nič bolje ni v Istri. Avtomobilna vožnja med Opatijo in Trstom je ustavljena. Okolo Materije, Herpelj, Divače so veliki zameti in vlaki proti Puli imajo \elike zamude. V bistriški dolini dežuje neprenehoma, vodovje je že iz>topilo in bati se je velike povodu ji. — V torek je obtičal poštni vlak med Borovnico in Logatcem. S tremi lokomotivam: izvlekli so ga po trudapolnem delu iz snega. Ako burja obišče Notranjsko, bo ustavljen ves promet za nekaj dni. Tovorni promet je itak ustavljen. Prostovoljno gasilno društvo v Ilirski Bistrici priredi svojo olrčaj-no predpustno veselico v nedeljo dne 31. t. m. v hotelu »Ilirija«. Spored je jako zanimiv in upati je velike udeležbe. V večjem kraju na Notranjskem zamrl je te dni ngleflen in jako premožen občan. Sobo so deloma že v črno preoblek!i, pri fari zvonilo je z vsemi zvonovi in napravljen je bil mrtvaški oder. Kar se čez nekaj nr mrlič — prebudi in ke. Baje se je možu na bolje obrnilo in mi mu gotovo želimo, da ne bi še dolgo, dolgo v drugič umrl. Iz Bočne. Čujemo, da priredi v kratkem požarna hramba v P.očni veselico in igro »Krojae FipS' Temu se ne čudimo toliko, kakor nas izne-nadja veselo to, da nastopi naenkrat pod vodstvom učitelja g. B. Zemljica moški in ženski pevski zbor — o katerih doslej še nič vedeli, prvi s Hajdrihovo »Od Urala . . .« in H. Volaričevo »Eno devo le bom ljubil«, drugi pa z S. Gregorčič - Aljaževo >-Ne zveni mi!'« in poleg tega če D. Tenka »Na tujih tleh«, ženski duet s spremIjevanjem harmonija.Gotovo bo marsikoga veselilo, da poseti to ve seljpo — sosebno prijatelje petja A tudi drugače jo spored baje zelo zanimiv. Kakor je videti, se Bočna po-vspenja še vedno više! Le krepko in neustrašeno naprej! Boj za slovensko šolo. Dne 22. t. m. se je sešla v Studencih pri Mariboru uradna komisija, pred katero bi imeli slovenski starši izjaviti, da zahtevajo za svoje otroke slovensko šolo. Komisija je poslovala v občinskem uradu v Studencih. Ze davno pred določeno uro se je zbralo pred uradom kakih 50 nemških in socija-lističnih razgrajačev in pretepačev. Psovali so vsakega Slovenca, ki je hotel pred komisijo, nekaterim so zbili klobuke z glave. Komisiji je predsedoval poslanec Pišek, ki se pa ni prav nič zmenil za divjanje nem-škutarske sodrge. Ni čuda, da je ob takih okoliščinah došlo pred komisijo samo 14 Slovencev, ki so prijavili nad 24 šoloobveznih otrok. 52 slovenskih staršev se ni upalo pred komisijo, boječ se nernškntarskih divjakov. Ti starši imajo nad 100 šoloobveznih otrok in zahtevajo, da se pokličejo v Maribor na e. kr. glavarstvo, kjer bodo varni pred nemškimi tolpami. Dasi nemškutarji že proslavljajo svojo zmago, je vendar Upati, da slednjič zmaga pravična slovenska stvar. Občni .bor »Drastva jugoslovanskih železniških uradnikov«. Preteklo nedeljo, dne 16. t. m. se js vršil v hotelu »Balkan« v Trstu občni zbor »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov«. Bil je za nedeljo povoljno obiskan, ko imajo ravno železniški uradniki z osobnim prometom največ posla, da jim je le teško odtrgati se od postaje. Občnega zbora sta se udeležila državna in deželna poslanca gg. dr. O. Rybar in prof. M. Mandič. Predsednik gosp. R. Golob otvori zborovanje, prisrčno pozdravi zastopnike iz Ljubljane, Koroške, Goriške in Istre; pozdravi tovariša dr. Dereanija iz Gorice in dr. Vaceka iz Bohinjske Bistrice ter državna poslanca gg. dr. Rvbafa in prof. Man-diča. V svojem nagovoru omenja g. predsednik, da je storilo društvo, kar mu je bilo mogoče storiti v prvem letu v danih razmerah. Odbor ne stopa pred tovariše z bog ve kakimi uspehi, ali delovalo in doseglo je več, kakor je sam odbor pričakoval. Težavne so bile razmere, v katerih je društvo začelo svoje delovanje; ali led je prebit, društvo je posta o javen faktor, katerega upošteva železniška uprava sama. — Iz obširnega in vestnega tajnikovega poročila posnamemo, da šteje društvo danes 216 rednih članov — naravnost častno število. Ali razmere se bodo spremenile, posebno če se nemško društvo »Eisenbahnbeamten - Verein« nacionalizira. Društvo je gledalo v prvem letu, da si dobi kolikor možno mnogo članov in mislilo je tudi na podružnice, tako v Ljubljani in na štajerskem. Za ljubljansko podružnico so pravila že vložena — ustanovni občni zbor se vrši že najbrže 13. februarja. Društvo je v »Ligi« s slovanskimi železniškimi organizacijami: z »Zvezo jugoslovanskih železničarjev« v Trstu, s »Spolkom češkvh uredniku železničnih« in »Zemsko Jednoto« v Pragi, z uradniškim društvom »Zwiazkom« in »Samopomoč-jo« v Lvovu — ta »Liga« šteje danes nad 42000 slovanskih železniških uslužbencev. Mogočen faktor je to, s katerim mora resno računati železniška uprava, in za tem faktorjem stoji mogočna »Slovanska Enota« slovanskih državnozborskih poslancev. Društvo je torej z v »Ligi« združenimi organizacijami izdelalo mnogo vlog in doposlalo železniškemu ministrstvu, kakor tudi slovanskim poslancem. Glavne vloge hi bile: težnje in zahteve železniških uslužbencev sploh, reorganizacija na državnih železnicah in proklamacija »Lige«. Društveno stremljenje je bilo, da bi pridobilo jugoslovanskim železniškim uradnikom istih pravic in ugodnosti, kakor jih uživajo njihovi nemški ko>gi. V svrho medsebojnega spoznavanja je priredilo društvo prijateljske sestanke: dva v Ljubljani in enega na Opčinah. Društveno glasilo je »Časopis českeho ufednictva železničniho«. Tajnikovo poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Blagajnikovo poročilo pa izkazuje 1940 K 94 vin. dohodkov in 1311 K 58 vin. stroškov, torej čistega imetja 629 K 46 vin. — Nato je v iskrenih besedah pozdravil zborovalce državni poslanec Mandič ter jim obljubil svojo pomoč, kakor tudi pomoč svojih tovarišev. Državni poslanec gosp. dr. Rvbaf tudi najpri-srčneje pozdravi zborovalce, želi jim največjega uspeha ter jih zagotovi svoje pomoči. Veseli se društvenega delovanja in uspeha; veseli ga, da so se slovenski železniški uradniki oprostili tujega vpliva in si ustanovili svoje stanovsko društvo, ki že danes vživa veliko simpatij ne samo v Trstu, ampak tudi v vsi slovenski javnosti. Oba govora so zborovalci sprejeli z velikim navdušenjem. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik: Ivan Zoreč, asist. drž. želez.; podpredsednika: Josip Dolinar in Karel Zupančič, asistenta drž. želez.; odborniki: Ivan Arhar, rev. jnž. žel., Edmund Bevc, asist. drž. žel.; Herman Boltar, adj. drž. želez.; Milan Ovetnič, asp. drž. žel.; Ivan Novak, asist. drž. želez.; Marcel Jenčič, adj. juž. žel.; Anton Zobec in Josip Že-leznikar, adjunkta drž. želez. Namestniki: Josip Korošec, Radovan Mencin, Anton Valentič, Egidij Goni išček, asistenti drž. želez. Računska preglednika: Feliks Benedek in Štefan Gombač, revidenta drž. železnice. Amerikanske noviee. Ponesrečil se je J.Bezič s Kranjskega.Ko je prižigal v rudniku mino, so eksplodirali plini. Bezič je bil takoj mrtev. Zapušča ženo s sedmimi otroci in ni bil zavarovan pri nobenem društvu. Aretovani »Amerikanci«. Včeraj je na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Večerin aretoval posestnika Ivana Kovača iz Št. Rupe rta in nedoletnega Antona Novaka iz Ravnega v krškem okraju ter Jožefa Lavriča iz Sepovevasi pri Kočevju. Slednja dva je hotel Kovač odpeljati v Ameriko, a ksr pa nista še pokn-vojaskega kruha* sta morala s svojim vodnikom v zapor. Vse tri so oddali deželnemu sodišču. Drobne novice. * Nov bolgarski red. Bolgarska vlada je ustanovila nov red, ki bo nosil ime »red sv Cirila in Metoda«. Ta red se bo podeljeval samo osebam, ki so si pridobile velike zasluge na polju šolstva, znanosti in literature. * Belgijski diplomati v Delgra-du. Te dni prispe v Belgrad belgijska misija, da notifieira kralju Petru, da je zasedel belgijski prestol kralj Albert. Iz Belgr*»da odpotuje belgijska misija v Sofijo in Carigrad. * Zadnja priča turškega gospodstva na Srbskem neka uboga ženica je te dni umrla v Nišu v starosti 111 let. Videla je junaški boj za osvoboditev srbskega naroda izpod turškega jarma, doživela je osvobcd'tev svoje domovine ter zrla pogin kraljevske dinastije Obrej.ovičev. Zenica je bila do zadnjega časa izredno krepka in čila ter je še par dni pred svoio smrtjo nakupovala živila na trgu. * Pariz pod vodo. Iz celega Francoskega prihajajo poročila o velikih povodnjih. Zelo je prizadet predvsem Pariz. Vsa nabrežja so pod vodo. Voda je pop'avila tudi mnogo ulic in trgov. V nekaterih stoji štiri metre visoko. Sekvana še vedno narašča. Ker ni mogoče pripeljati v mesto dovolj živeža, se oglaša tudi že draginja. Zbornica je votirala za podpore 2 milijona frankov. Škode je napravila po vodenj okolo 20 milijonov frankov. * Dohodki ameriških časnikarjev. Amerikanski uredniki dobivajo tako lepe plače, da jih njihovi evropski tovariši lahko po pravici zavidajo. Reporterji velikih listov, kakor: »New-York Kerald«, »Sun« itd. dobivajo letnih 20.000 mark. Uredniki, katerih uvodnike občinstvo rado čita, dobivajo po 50.000 do 60.000 mark. Boljši gledališki kritiki imajo letnih 100.000 mark. Najbolje so plačani vojni poročevalci, ki dobe za vsak dan krog 400 mark. Za časa rusko-japonske vojne je dobil poročevalec lista »Sun« vsak teden povprečno 3500 mark. Telefonsko In brzojavno Odstop francoskega vajnoga poročila. Odsek proti draginji. Dnna] 27. januarja. Odsek proti draginji je imel danes sejo pod predsedstvom poslanca Ivana Hribarja. Nad eno uro so razpravljali o vprašanju, ako ima odsek pravico zborovati sedaj, ko so zbrani deželni zbori. VeČina se je izrekla, da ima odsek pravico zborovati. Rusi nasproti Avstriji. Dnnaf 27. januarja. Tukajšnji listi pišejo, da je zavladalo v zadnjem času v ruskih oficialnih krogih boljše raz- | položenje nasproti Avstriji, kakor je bilo doslej. V Petrogradu, Moskvi in , Odesi so baje nastala društva, ki so si nadela nalogo, da organizirajo odslej potovanja v Avstrijo, mesto v Nemčijo. Ogrski ministri pri prestolonasledniku. Dnnaf 27. januarja. Listi javljajo, da se bodo člani Khuenovega ministrstva predstavili prestolonasledniku na njegovo izrecno željo. Dan avdi-jence Še ni določen. Rešitev hrvatske krize. Radimpešta, 27 januara. M~d hrvatsko srb-ko koalicijo in med za stopniki bivše narodne stranke se je doseg* 1 popolen sporazum Člani bivše narodne stranke z dr. Tomaš'ćem na čelu prevzamejo vlado. Dr. TomaŠić je odpotoval v Zagreb, a sc v par dn* h zopet vrne semkaj, da sc definitivno dogovori z ministrskim predse dmkom glede rešitve hrvatskega vprašanja RndimpeSta, 27 januarja. Odposlanci lirvat&ko >rbske koalicije in bivše narodne stranke so bih včeraj popoldne pri ministrskem predsedniku grofu Khuenu ter mu izročili svoje proporcije o rešitvi hrvatske kriie. Grof Khuen je te pt opozicije sprejel ter pripomnil, da jih bo temeljito študiral. Odhed kraljevića OJoraja is Relfjrad 27. januarja. Kraljevič Gjorgje sc je danes odpeljal v svojo novo posadko v Gornji Milanovac. Na kolodvoru so se od njega poslovili višji častniki. Na peronu je bila postavljena častna stotnija. Kraljevič je bil prav dobre volje in ni delal v tiska, kakor da bi smatral premeščenje v Gornji Milanovac kot kazen. 27. januarja. Položaj je skrajno resen. Dežuje in sneži še vedno. Voda je zopet narasla za 60 cm. Paril 27. januarja. Listi poročajo, da namerava vojni minister genera.1 Brun v kratkem podati svojo demisijo O vzrokih njegove demisije ni znane ničesar pozitivnega. Poslano.*' V včerajSnjem „Posla* nem" je posvetil gosp. Kra» pež meni svojo „ z a d njo besedo11. Zanašam se toraj, da bc besedo držal in stanaprei molčal. Gospod Carl je dal svojo ze znano izjavo za prizane-šeno kaznovanje pred 15 mesci. — Jaz še te izjave ne bi bil porabil, ako se ne bi bile v „Narodni kavarni" tudi za časa njegovega na-takarstva nadaljevale vedne zlorabe mnstmhie in imena mojega izdelka. Moja dolžnost je, varo vati pravice svojega imena in svojega podjetja, kajti brezvestno krušenje teh pravic od mnogih strani, ki se ponavlja, iz edinega vzroka domaćinske nevo-šljivosti, že leta in leta, spravlja v nevarnost dobri glas mojega izdelka in obstoj mojega podjetja. Da je „FLORIAN" želodčni liker odlične kvalitete, svedoči njega renomme izven mej naše domovine; pri tekmovanju na mednarodni higijenični razstavi v Karlovih varih se mu je priznalo prvo odlikovanje med prvovrstno inozemsko in tuzemsko konkurenco. Vsejedno ni nikdo prisiljen, prodajati moj izdelek; ali, da se pod mojim imenom prodajajo falsifikati, tega ne morem dopuščati. Zato naj se mi ne zameri, ako se branim pred napadi na mojo eksistenco in če postopam od naprej brez ozira proti tistimi, kateri me s krivico oškodujejo. Edmund Kavčič, lastnik Rastlinske destilacije „FLORIAN". • Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. j Ustna voda : ! „EUODIIM" ! Specijaliteta za i^vdUce. I ===== Cena 2 kroni. - • j 4813 Glavna zali ga lekarna J L OS. pl Trnk6c:y v L ub! oni. ^ t I Arrar baron Wolkensperg, posestnik fidejkomisne graščine, tn Avgust baron Wolkensperg kot sinova, Avgust Berthold kot vnuk in njegova soproga Selena Berthold naznanjajo v lastnem imenu in v imenu vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene, drage matere, oziroma stare in prastare matere, preblago-rodne gospe line baronice hlhnen roj. pl. Duras ki je danes ob V43. zjutraj po dolgem in težkem trpljenju, previđena s svetotajstvi, v 79. letu starosti blaženo zaspala v Gospodu. Zemski ostanki drage pokojnice bodo v četrtek. 27. t m. ob 2 pop v hiši žalosti, Sodnijska ulica št. 11, slovesno blagoslovljeni, nato pa prepeljani v Škofjo Loko v grajsko kapelo v Puštalu, odkoder bo 28. t. m. ob V,4 popoldne pogreb na farno pokopališče, kjer se truplo položi v rodbinsko rakev. Sv. ma§e posmrtnice se bodo služile v tukajšnji farni cerkvi Marijinega Oznanenja in v farni cerkvi v Škof j i Loki. Ljubljana, 26. januarja 1910. Spretnega stenoarofa imim teke] tfr. Josip rurlaa, odvetnik « LJubljani, Mfkl.4i6.va •L M. 343 6D