SOCIALISTIČNE
REPUBLIKE SLOVENIJE

Številka 35	Ljubljana, petek 25. oktobra 1985
1452.
Ma pedl&gl 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 25/85) Zakonodajnopravna komisija Skupščine SR Slovenije na seji dne 2. 10. 1985 določila prečiščeno besedilo zakona o samoprispevku.
Prečiščeno besedilo zakona o samoprispevku obsega: zakon o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), ki je začel veljati 8. 2. 1973, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 17/83), ki je začel veljati 27. 5. 1983, in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 25/85), ki je začel veljati 20. 7. 1985.
St. 21-2/85
Ljubljana, dne 2. oktobra 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Zakonodajno-pravne komisije
dr. Miha Ribarič I. r.
ZAKON O SAMORP1SPEVKU (prečiščeno besedilo)
1.	člen
Delovni ljudje in občani lahko uvedejo samoprispevek za zgraditev objektov oziroma za zadovoljevanje drugih skupnih potreb v krajevni skupnosti na področju urejanja naselij in drugega prostora, otr-.š e-ga varstva in socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture ter rekreacije, komunalne dejavnosti, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, varstva človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje skupnih potreb.
S samoprispevkom zbrana sredstva se smejo uporabiti le za namene, za katere je bil samoprispevek uveden.
2.	člen
Samoprispevek se lahko uvede, če je zgraditev objektov oziroma zadovoljevanje drugih skupnih potreb iz prejšnjega člena predvidena š samoupravnim sporazumom o temeljih plana oziroma v planu krajevne skupnosti za ustrezno srednjeročno obdobje in če so v samoupravnem sporazumu o temeljih plana oziroma v drugem ustreznem planskem aktu predvidena sredstva za izvajanje ustrezne dejavnosti.
3.	člen
Samoprispevek uvede pristojni organ krajevne skupnosti za območje krajevne skupnosti ali za del tega
območja.
Izjemoma lahko uvede samoprispevek občinska skupščina, če gre za zgraditev objektov oziroma za izvajanje del iz 1. člena tega zakona, ki so namenjena za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in obča-
Cena 120 dinarjev	Leto XLIi
nov na območju občine. Občinska skupščina lahko uvede samoprispevek, če je zgraditev takih objektov predvidena z dogovorom o temeljih družbenega plana oziroma z družbenim planom občine za ustrezno srednjeročno obdobje in če so v samoupravnem sporazumu o temeljih plana predvidena sredstva za izvajanje ustrezne dejavnosti.
Samoprispevek se lahko uvede le, če so se občani
na ustreznem območju z referendumom vnaprej' izrekli za njegovo uvedbo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se z aktom o razpisu referenduma lahko določi, da se občani ,iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona izrečejo o samoprispevku s podpisovanjem.
4.	člen
Občani imajo ob enakih pogojih enake obveznosti glede plačevanja samoprispevka.
Z aktom o uvedbi samoprispevka je lahko določeno, da imajo občani, katerih dohodki ne presegajo določenega zneska, pri plačevanju samoprispevka posebno olajšavo.
5.	člen
Samoprispevek se sme uvesti največ za obdobje petih let.
6.	člen
Občanom mora biti zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom.
7.	člen
V	aktu o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka mora biti navedeno:
1.	območje, za katero naj bi se uvedel samoprispevek ;
2.	namen, za katerega naj bi se uvedel, ter program za uporabo sredstev;
3.	skupen znesek, ki je potreben za izvršitev programa. in višina sredstev, ki naj bi bila zbrana s samoprispevkom;
4.	obdobje, za katero naj bi se samoprispevek uvedel;
'5. vrsta, osnova in višina samoprispevka;
6.	olajšave pri plačevanju samoprispevka;
7.	način sodelovanja v pripravljalnem postopku za razpis referenduma in način osebnega igjavtjanja delavcev na začasnem delu v tujini ter zavezancev iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona;
8.	organ, ki bo odgovoren za zbtnmje TB&rtir, la organ, ki bo odgovoren za izvajan>p del;
9.	način nadzora nad zbiranjem in uporabe » samoprispevkom zbranih sredstev.
8.	čhm
V	aktu o uvedbi samoprispevka mora biti določen način odmere in plačevanja samoprispevka ter način, kako se uporabljajo sredstva, ki ostanejo po zadostitvi potreb, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden.
S.	člen
Zavezanec za samoprispevek je občan, ki ima na območju, na katerem je uveden samoprispevek, stalno prebivališče.
Ce je samoprispevek uveden samo v denarni obliki, je zavezanec samo tisti občan, ki ima lastne dohodke.
Ce se uvaja samoprispevek za zgraditev objektov oziroma za izvajanje del, s katerimi naj bi se izboljšali tudi pogoji za uporabo nepremičnin občanov na določenem območju, se lahko zavežejo za samoprispevek od nepremičnine oziroma dohodkov od nepremičnine tudi občani, ki imajo take nepremičnine, čeprav nimajo stalnega.prebivališča na tem območju.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka imajo pravico sodelovati v pripravljalnem postopku za razpis referenduma in pravico osebnega izjavljanja z referendumom ali podpisovanjem.
10.	člen
Samoprispevek se praviloma uvede v denarni obliki. Samoprispevek se lahko uvede tudi v delu, v materialu, v prevozu in drugih storitvah, če je to glede na namen uvedbe in možnosti občanov ustrezneje.
Nedenarne obveze samoprispevka se lahko izpolnijo tudi v denarju. Denarna vrednost nedenarne obveze mora biti določena v aktu o uvedbi samoprispevka.
Ce se uvaja samoprispevek za obdobje več let, je z aktom o uvedbi samoprispevka pristojni organ krajevne skupnosti lahko pooblaščen, da v naslednjih letih določi novo denarno vrednost nedenarnih obveznosti samoprispevka v skladu z ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu, ugotovljeno po podatkih Zavoda SRS za statistiko.
11.	člen
Osnove za določitev samoprispevka v denarju so:'
—	osebni dohodki delavcev in drugih delovnih ljudi, zmanjšani za davke in prispevke iz osebnega dohodka,
—	drugi dohodki občanov po zakonu o davkih občanov, razen dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic ter
—	pokojnine.
Izjemoma se samoprispevek lahko določi od nepremičnin, od prevoznih sredstev ali od storitev in podobno, če gre za samoprispevek, s katerim naj bi se izboljšali pogoji za njihovo uporabo.
12.	člen
Samoprispevek se ne more uvesti od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od inva-validnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih Invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno« pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Zavezanci samoprispevka v delu ne morejo biti noseče žene in matere, ki imajo otroke do 7 let, občani, ki so zaradi bolezni in invalidnosti nesposobni za delo, otroci do 15. leta starosti ter moški, stari nad 60 let, in ženske, stare nad 55 let.
13.	člen
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, oziroma med akontacijo osebnega dohodka in zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Ce ni z aktom o uvedbi samoprispevka drugače določeno, obračunava in odteguje samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin, izplačevalec dohodka oziroma pokojnine; samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom • opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost oziroma dosegajo dohodke iz avtorskih pravic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku, pa pristojna uprava za družbene prihodke.
Izplačevalec osebnih dohodkov iz delovnega razmerja preneha obračunavati in odtegovat, samoprispevek delavcu za čas, ko njegova akontacija osebnega dohodka ne presega zneska, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost, določenega z zakonom.
Občani, ki imajo stalno prebivališče na območju, za katero je uveden samoprispevek pt. dosegajo dohodke izven območja SR Slovenile, so dolžni na zahtevo organa, ki je določen za pobirani? samoprispevka. predložiti podatke o dohodkih, od katerih se plačuje samoprispevek.
14.	člen
Zavezanec, kateremu obveznost samoprispevka ni bila predpisana s posebno odločbo, lahko zahteva, da se njegova obveznost ugotovi s pismeno odločbo. T iko odločbo izda pristojna uprava za družbene prihodke.
Zavezanec ima pravico do pritožbe zoper odločbo iz prejšnjega odstavka v 15 dneh po prejemu odločbe. O pritožbi odloča posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina.
15.	člen
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. Pri nedenarnih obveznostih se izterja nadomestna denarna vrednost.
Ce bi izterjava samoprispevka ogrozila nujno preživljanje zavezanca in članov njegove družine, se samoprispevek lahko odpiše po postopku in no način, kot ga določi občinska skupščina s svojim predpisom.
16.	člen
O	uporabi sredstev samoprispevka se sestavi zaključni račun.
Zaključni račun sprejme organ, ki je uvedel samoprispevek, in ga objavi na način, kot je bil objavljen akt o uvedbi samoprispevka.
17.	člen
Pravica do odmere In Izterjave samoprispevka In pravica zavezanca za vračilo preveč plačanega samoprispevka zastara v treh !e*ib po nastanku obveznosti oziroma po izvršenem plačilu.
18.	člen
Organizacija združenega dela ali druga družbena pravna oseba, ki ne obračuna, ne odtegne ali ne vplača odtegnjenega samoprispevka (drugi odstavek 13. člena), se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 5.000 do
50.000	dinarjev.
Odgovorna oseba pravne Osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev.
Občan, ki ob izplačilu osebnih dohodkov delavcem ne obračuna, ne odtegne ali ne vplača odtegnjenega samoprispevka (drugi odstavek 13. člena), se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev.
Občan, ki organu, določenem za pobiranje samoprispevka, na njegovo zahtevo ne da podatkov ali da nepravilne podatke (četrti odstavek 13. člena), se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev.
19.	člen
Odloki oziroma sklepi o uvedbi samoprispevka, ki so bili izdani pred uveljavitvijo zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73), se do poteka dobe, za katero je bil samoprispevek uveden, izvršujejo po dotedanjih predpisih.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena se določbe 14., 15., 17. in 18. člena tega zakona uporabljajo tudi za izvrševanje odlokov oziroma sklepov o uvedbi samoprispevka, ki so bili izdani pred uveljavitvijo zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73).
20.	člen
Z dnem uveljavitve zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) prenehajo veljati določbe XIV. poglavja zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 7/69. 40/69, 25/70 in 46/70) v zvezi z določbo drugega odstavka 261. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72).
21.	člen
Določbe 12. člena ter prvega in tre-ega odstavka
13.	člena tega zakona se uporabljajo tudi za izvrševanje aktov o uvedbi samoprispevka, ki so bili izdani pred uveljavitvijo zakona o spremembah In dopolnitvah zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 25/85).
1453.
Na podlagi 13. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/85) je določila Zakonodajnopravna komisija Skupščine SR Slovenije na seji dne 2. oktobra 1985 prečiščeno besedilo zakona o davku na promet nepremičnin.
Prečiščeno besedilo zakona o davku na promet nepremičnin obsega: zakon o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72) in zakone o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 39/74, 11/79, 23/83 in 27/85). v katerih je naveden dan uveljavitve in uporabe teh zakonov.
St. 421-2/85
Ljubljana, dne 2. oktobra 1935.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Zakonodr ino-nvnvne komisije
dr. Miha Ribarič L r.
ZAKON
o davku na promet nepremičnin (prečiščeno besedilo)
1.	člen
Na promet nepremičnin v Socialistični republiki Sloveniji se plačuje prometni davek.
Davek na promet nepremičnin (v nadaljnem besedilu: prometni davek) se plačuje po določbah tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter po odlokih občinskih skupščin.
Prometni davek vpelje občinska skupščina z odlokom.
2.	člen
Prometni davek je dohodek občine.
Prometni davek se odmerja in pobira v občini, na katere območju je nepremičnina.
3.	člen
S prometom nepremičnin je po tem zakonu mišljen odplačni prenos lastninske pravice na nepremičninah, prenos pravice uporabe zemljišč v družbeni lastnini pa le, kadar je, vsaj ena od pogodbenih strank občan ali civilna pravna oseba.
Za promet nepremičnin iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje tudi zamenjava ene nepremičnine za drugo neprerpičnino.
4.	člen
Prometni davek se ne plačuje:
1.	pri prenosu nezazidanih stavbnih zemljišč, kadar je ena od pogodbenih strank občina ali sklad stavbnih zemljišč;
2.	če proda občan, društvo ali druga civilna pravna oseba kmetijsko zemljišče, kmetijsko zemljišče z gospodarskim. poslopjem ali gozd organizaciji združenega dela, ki se ukvarja s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo, kmetijski zemljiški skupnosti ali občanu, ki se šteje za kmeta po zakonu o kmetijskih zemljiščih, ima status združenega kmeta po zakonu o združevanju kmetov in je zdravstveno in pokojninsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Ce občen tako pnoohtjano kmetijsko zemljišče, kmetijsko zemljišče z gospodarskim poslopjem ali gozd odtuji pred pretekom petih let od dneva pridobitve, ali če mu v tem roku preneha eden cd pogojev iz prejšnjega stavka, Id so bili upoštevani ob uveljavitvi oprostitve plačila davka, se davek naknadno odmeri, razen če odda navedene nepremičnine družbenopravni osebi zaradi uveljavljanja pravice do preživninskega varstva kmetov;
3.	če odda kmet zemljišče družbenopravni osebi zaradi pridobitve pravice do preživnine po predpisih o preživninskem varstvu kmetov;
4.	če odkupi občina ali sklad stavbnih zemljišč nepremičnino, ki je potrebna za uresničevanje sprejetih prostorskih sestavin družbenih planov oziroma prostorskih izvedbenih aktov; oprostitev velja tudi za nakupe nadomestnih nepremičnin za občane, prizadete v zvezi z izvajanjem navedenih aktov;
5.	če gre za prenos dolžnikove nepremičnine v družbeno lastnino, da se s tem poravnajo obveznosti do družbene skupnosti;
6.	ob prenosu lastninske pravice na nepremičninah na tuje diplomatsko ali konzularno predstavništvo, če velja vzajemnost ir) na druge mednarodne organizacije, za katere je v mednarodnih sporazumih dogovorjena oprostitev;
7.	če gre za prvo prodajo stanovanjske hiše ali stanovanja kot posameznega dela stavbe vključno z garažo občanu, kadar je bila hiša oziroma stanovanje zgrajeno s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev; za stanovanjsko hišo oziroma stanovanje se šteje tudi nedograjena stanovanjska hiša oziroma stanovanje; oprostitev se prizna pod pogojem, da kupec oziroma njegov zakonec nista lastnika vseljive stanovanjske hiše ali stanovanja, katerega površina presega 120 m2; v primeru solastništva zakoncev na stanovanjski hiši ali stanovanju njuna skupna deleža ne smeta presegati te površine; če je kupec oziroma njegov zakonec imetnik stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini, se oprostitev prizna pod pogojem, da je družbeno stanovanje po nakupu stanovanjske hiše oziroma stanovanja izpraznjeno v roku dveh let; zavezancu se ob prodaji izda odločba o začasni oprostitvi plačila davka; če v roku dveh let davčnemu organu ni predloženo potrdilo stanodajalca, da je kupec stanovanje v družbeni lastnini izpraznil, se zavezancu odločba o začasni oprostitvi nadomesti z odločbo o odmeri davka;
8.	če gre za prenos nepremičnine iz naslova razlastitve ali drugih zakonskih ukrepov ali na podlagi kupne pogodbe, ki je bila sklenjena namesto razlastitve; davka na promet nepremičnin tudi ne plača druga oseba za nepremičnino, ki jo v enem letu od dneva izplačila odškodnine oziroma kupnine proda lastniku razlaščene oziroma prodane nepremičnine, in sicer od zneska odškodnine oziroma kupnine, ki je bila kupcu izlačana za razlaščeno oziroma odkupljeno nepremičnino;
9.	če gre za prenos lastništva kmetijskih zemljišč ali gozdov v zvezi s kmetijskimi prostorsko-ureditve-nimi operacijami;
10.	če gre za prenos nepremičnine v okviru programa ljudske obrambe;
11.	če gre za prenos nepremičnin od ustanovitelja na pogodbeno organizacijo združenega dela;
12.	če gre za prodajo stanovanjske hiše ali stanovanja občanu, ki je zaradi svoje invalidnosti trajno vezan na uporabo invalidskega vozička ali je slep, ali je tak invalid drug njegov družinski član, in je konstrukcija novega stanovanja glede na stanje invalidnosti ugodnejša;
13.	od dela kupnine za prodano stanovanjsko hišo ali stanovanje, ki jo prodajalec položi na račun oskrbe v socialnem zavodu;
14.	od kupnine, prejete za prodajo oziroma zamenjavo nepremičnin, ki jo prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, v katerega se bo preselil sam oziroma njegov ožji sorodnik; oprostitev se prizna tudi za del kupnine, vložene v nakup ali gradnjo garaže, če se ta kupuje ali gradi s stanovanjsko hišo ali stanovanjem, v katerega se bo preselil prodajalec oziroma njegov ožji sorodnik; za ožje sorodnike se štejejo zakonec, otroci, posvojenci, starši in tisti, ki jih je zavezanec po zakonu dolžan vzdrževati; oprostitev je možno uveljaviti v roku dveh let po izvršeni prodaji: če prodajalec izkaže, da bo kupnino vložil v gradnjo oziroma nakup stanovanjske hiše, stanovanja ali garaže, se mu izda odločba o začasni oprostitvi plačila davka; če tak zavezanec v roku dveh let po izvršeni prodaji ne dokaže, da je vložil kupnino v nakup oziroma v gradnjo stanovanjske hiše. stanovanja ali garaže, se odločba o začasni oprostitvi nadomesti z odločbo o odmeri davka.
Če zavezanec, ki je bil na podlagi določbe prejšnjega odstavka oproščen davka oziroma njegov
ožji sorodnik, kupljeno ali zgrajeno stanovanjsko hišo, stanovanje ali garažo pred pretekom petih let odtuji ali, če v tem roku iz stanovanjske hiše ali stanovanja izseli, se zavezancu davek naknadno odmeri; davek se naknadno ne odmeri, kadar pride do odtujitve, stanovanjske hiše ali stanovanja z garažo zaradi spremembe kraja zaposlitve ali upokojitve zavezanca oziroma njegovega zakonca, sklenitve ali razveze zakonske zveze, smrti zavezanca ali njegovega zakonca, v primeru rojstva aii,, posvojitve otroka ter v primeru nastopa invalidnosti zavezanca oziroma njegovega družinskega člana; zavezancu se davek naknadno ne odmeri tudi, kadar pride do odtujitve stanovanjske hiše ali stanovanja z garažo, v katerega se je preselil njegov ožji sorodnik, če so pri njem izpolnjeni prej navedeni pogoji;
15.	od kupnine, prejete za prodajo nepremičnin, ki jo prodajalec uporabi za nakup aii gradnjo poslovnega prostora, v katerem bo opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost; oprostitev je možno uveljaviti v roku dveh let po izvršeni prodaji; če prodajalec izkaže, da bo kupnino vložil v nakup ali gradnjo poslovnega prostora, se mu izda odločba o začasni oprostitvi plačila davka; če zavezanec v roku dveh let po izvršeni prodaji ne dokaže, da je vložil kupnino v nakup ali gradnjo poslovnega prostora, se odločba o začasni oprostitvi nadomesti z odločbo'o odmeri davka.
Zavezancu se davek odmeri naknadno:
—	če v kupljenem oziroma zgrajenem poslovnem
prostoru v roku enega leta po uveljavitvi oprostitve rte prične opravljati gospodarske ali poklicne dejavnosti ;	.
—	če v kupljenem oziroma zgrajenem poslovnem prostoru preneha opravljati dejavnost, ali če odtuji poslovni prostor pred pretekom petih let od pričetka opravljanja dejavnosti;
16.	če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi11 uporabnikov družbenih sredstev občanom za opravljanje delavnosti, ki iih določi občinska skupščina; občinska skupščina določi tudi pogoje, pod katerimi se priznava davčna oprostitev",
17.	od kupnine, prejete za prodajo nepremičnin, ki jo prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo kmetijskega gospodarskega poslopja oziroma za nakup kmetijskega zemljišča zaradi opravl-anja kmetijske dejavnosti pod pogojem, da pridobi status kmeta po "zakonu o kmetijskih zemljiščih in status združenega kmeta po zakonu o združevanju kmetov ter bo na podlagi opravljanja te dejavnosti zdravstveno in pokojninsko zavarovan; oprostitev je možno uveljaviti v roku dveh let po izvršeni prodaji; če prodajalec izkaže, da bo kupnino vložil v nakup ali gradnjo kmetijskega gospodarskega poslopja oziroma v nakup kmetijskega zemljišča, se mu izda odločba o začasni oprostitvi davka; če zavezanec v roku dveh let po izvršeni prodaji ne dokaže, da je vložil kupnino v nakup ali gradnjo kmetijskega gospodarskega poslopja oziroma v nakup kmetijskega zemljišča, se odločba o začasni oprostitvi nadomesti z odločbo o odmeri davka.
Zavezancu se davek odmeri naknadno:
—	če v roku enega leta po uveljavitvi oprostitve ne začne uporabljati kupljenega ali zgrajenega kmetijskega gospodarskega poslopja oziroma kmetijskega zemljišča za kmetijsko dejavnost in če v tem roku ne pridobi statusa kmeta, statusa združenega kmeta in se zdravstveno in pokojninsko ne zavaruje na podlagi opravljanja te dejavnosti;
— če pred potekom petih let od pričetka opravljanja kmetijske dejavnosti odtuji kmetijsko gospodarsko poslopje ali kmetijsko zemljišče oziroma preneha izpolnjevati pogoje iz prejšnje alinee.
Če je bila oprostitev priznana za prenos gradbenega objekta, velja tudi za prenos zemljišča pod stavbo in prenos zemljišča, ki je potrebno za njeno redno uporabo.
Davek na promet nepremičnin se ne plačuje tudi v primerih, ki jih določa poseben zakon.
5.	člen
Zavezanec za prometni davek je prodajalec nepremičnine. V postopku za odmero prometnega davka iraa položaj stranke tudi kupec, kadar pogodbeno prevzema obveznost plačila davka.
Pri zamenjavi nepremičnin je davčni zavezanec udeleženec v zamenjavi, ki daje v zamenjavo večvredno nepremičnino.
6.	člen
Davčna osnova za prometni davek je prometna vrednost nepremičnine takrat, ko nastane davčna obveznost. Davčna osnova je lahko tudi dogovorjena prodajna cena, če ta po mnenju davčnega organa ustreza prometni vrednosti nepremičnine. Pri gradbenih objektih je davčna osnova prometna vrednost in razlika med prometno in gradbeno vrednostjo. Gradbena vrednost objektov se ugotavlja po predpisih republiškega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve, o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj.
Pri zamenjavi nepremičnin se ugotovi davčna osnova vsake nepremičnine posebej, na tej osnovi ugotovljena razljka pa se obdavči po stopnjah, ki veljajo za večvredno nepremičnino.
S prometno vrednostjo je mišljena cena, Vi bi se dala doseči za nepremičnino v prostem prometu takrat, ko nastane davčna obveznost.
Če se vzame za davčno osnovo dogovorjena prodajna cena, se tej ceni prišteje tudi vrednost vseh obveznosti (davki, dolgovi, storitve itd.), ki jih prevzame kupec, razen davka na promet nepremičnin, kot tudi vrednost vseh bremen, s katerimi mu je omejena pravica popolne uporabe kupljene nepremičnine.
Če se kupec pogodbeno zaveže plačati prometni davek, se davek odmeri od osnove, ki ustreza prometni vrednosti, ugotovljeni s cenitvijo.
7.	člen
Prometno in gradbeno vrednost nepremičnin ugotavlja davčni organ. Davčni zavezanec lahko predloži davčnemu organu gradbeno vrednost nepremičnine, ki jo je ugotovil stalni sodni cenilec.
Lastnik, uporabnik ali uživalec nepremičnine je dolžan dovoliti dostop na zemljišče in v objekte tistim, ki so poklicani ugotavljati prometno vrednost nepremičnine.	f
8.	člen
Davčna osnova za odmero prometnega davka pri prenosu kmetijskih zemljišč ne more biti nižja od zneska odškodnine, ki bi jo lastnik dobil po obstoječih predpisih.
9.	člen
Stopnje prometnega davka se določajo glede na prometno vrednost kvadratnega metra nepremičnine, pri gradbenih objektih pa tudi glede na gradbeno vrednost objekta.
Stopnje prometnega davka za kmetijska zemljišča so proporcionalne. Stopnje prometnega davka za ne-
zazidana stavbna zemljišča in za druga zemljišča, ki. se ne uporabljajo v kmetijske namene, so progresivne. Stopnje prometnega davka na prometno vrednost gradbenega objekta so proporcionalne, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo pa so progresivne.
Progresivne stopnje se določajo po sistemu stopničaste progresije.
Stopnje prometnega davka so lahko različne za posamezna območja v občini.
Če gre za prenos gradbenega objekta, se vrednost zazidanega in pripadajočega funkcionalnega zemljišča
vključno s stroški komunalne ureditve zemljišča prišteje k vrednosti gradbenega objekta in uporabi stopnja, predpisana za gradbene objekte.
Če gre za prenos gradbenega objekta, za katerega ni mogoče ugotoviti uporabne površine (kozolci, vrtne lope, ograje, škarpe, parkirišča, plesišča itd.), se davek odmeri glede na celotno Vrednost objekta po najnižji stopnji za gradbene objekte.
Če lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom, odtuji pred pretekom petih let od pridobitve, se mu odmeri višji davek, kot je odmerjen po stopnjah, določenih po občinskem odloku v skladu s prejšnjimi odstavki tega člena. Višino povečane stopnje davka predpiše občinska skupščina.
10.	člen
Stopnje prometnega davka določa občinska skupščina z odlokom.
Občinske skupščine morajo uskladiti lestvico davčnih osnov z gibanjem cen nepremičnin v roldh, ki ne morejo biti daljši od dveh let.
Valorizacija davčnih osnov za gradbene objekte se izvrši na podlagi indeksa gibanja cen gradbenih objektov v družbeni lastnini, kot ga v začetim leta za preteklo leto ugotovi in objavi republiški upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve.
Valorizacija davčnih osnov za kmetijska zemljišča se izvrši na podlagi indeksa gibanja cen kmetijskih proizvodov v preteklem letu, kot ga v začetku leta za preteklo leto ugotovi in objavi republiški upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
Zaradi usklajevanja davčne politike v SR Sloveniji občinske skupščine z medsebojnimi dogovori usklajujejo višino stopenj prometnega davka. Pobudo za medsebojno dogovarjanje dajejo občinske skupščine neposredno, lahko pa jo da tudi Izvršni svčt Skupščine SR Slovenije.
11.	člen
Davčna obveznost nastane takrat, ko je sklenjena pogodba o prodaji oziroma zamenjavi nepremičnine.
Izjemoma, če j.e za prenos nepremičnine potrebno dovoljenje državnega organa ali kakšen drug pravni akt, nastane davčna obveznost takrat, ko je zavezanca sporočeno dovoljenje oziroma ko postane pravni akt pravnomočen, čeprav je bila pogodba sklenjena prej.
Če zavezanec ne napove pravočasno davčne obveznosti, se mu odmeri davek, kot da bi bila davčna obveznost nastala na dan napovedi oziroma na dan odkritja davčne obveznosti.
Zavezancu, kateremu je bila odločba o začasni oprostitvi plačila davka po določbah 7. točke prvega odstavka 14. točke in prvega odstavka 15. točke 4. člena tega zakona nadomeščena z odločbo o odmeri davka, se davek odmeri, kot da bi davčna obveznost na-
stala na dan, ko poteče rok za izpolnitev pogojev za
davčno oprostitev.
Zavezancu, kateremu je bila priznana oprostitev po določbah drugega odstavka 14. točke in drugega odstavka 15. točke 4. člena tega zakona, se ob naknadni odmeri davka odmeri davek, kot da bi davčna obveznost nastala na dan odkritja, da zavezanec ne izpolnjuje pogojev za davčno oprostitev.
12.	člen
Zavezanec mora napovedati nastanek davčne obveznosti v petnajstih dneh, ko je obveznost nastala, davčnemu organu občine, na katerem območju je nepremičnina.
Napoved se vloži na posebnert} obrazcu. Zavezanec je dolžan davčnemu organu hkrati z napovedjo predložiti listine, na podlagi katerih se nepremičnina prenaša.
Če imata prodajalec oziroma kupec stalno prebivališče izven občine, na območju katere je nepremičnina mora davčni organ o izvršenem prometu obvestiti davčni organ občine prodajalca oziroma kupca.
13.	člen
Davčni organ mora zavezancu izdati odločbo o odmeri prometnega davka v tridesetih dneh po prejemu
napovedi.
Če davčni organ v tem roku ne more ugotoviti davčne osnove, začasno odmeri davek po napovedani
davčni osnovi.
V	enem letu po izdaji odločbe o začasni odmeri mora davčni organ izdati odločbo o odmeri prometnega davka, s katero nadomesti začasno odločbo. Če začasna odločba v tem roku ni nadomeščena z novo odločbo, se taka odločba šteje za odločbo o dokončni odmeri davka.
14.	člen
Brez dokaza, da je plačan prometni davek, ni mogoče overiti podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini oziroma na prenosu pravice uporabe zemljišča v družbeni lastnini.
15.	člen
če je zavezanec ali kdo drug na račun davka plačal več, kot znaša davek po dokončni odločbi, ima pravico zahtevati vračilo preveč plačanega davka.
Če se pogodba o prenosu nepremičnine razdere po volji strank, preden 'je opravljen prenos na novega pri-dobitelja, ali jo sodišče z odločbo o prenosu izreče za neveljavno, ima zavezanec pravico zahtevati, da se mu plačani prometni davek vrne, če- pa davek še ni bil plačan, se odločba o odmeri davka razveljavi.
Če se pogodba o prenosu nepremičnine zaradi kakšne ovire ne more izpolniti, ali se izpolni samo deloma, ima zavezanec pravico zahtevati, da se mu plačani prometni davek vrne v celoti oziroma ustrezen del.
16.	člen
Glede pritožbe, odprave ali spremembe odločbe po nadzorstveni pravici, obračunavanja in pobiranja, vračanja in prisilne izterjave prometnega davka ter glede zastaranja se uporabljajo določbe zakona o davkih občanov, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
V	primerih, ko zavezanec ne napove pravočasno davčne obveznosti, prične teči zastaralni rok za odmero davka na promet nepremičnin z dnem napovedi ozi-
roma odkritja davčne obveznosti, vendar se davek na promet nepremičnin ne more odmeriti po preteku desetih let od sklenitve pogodbe o prenosu nepremičnin.
Prisilna izterjava prometnega davka od družbeno pravnih oseb se izvrši po predpisih, Id veijajo za prisilno izterjavo davčnih obveznosti teh oseb.
17.	člen
Zavezanec — organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija, skupnost ali druga pravna osgba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 30.000 dinarjev:
1.	če davčnemu organu v predpisanem roku ne napove davčne obveznos.ti ali mu ne da podatkov, ki jih ta potrebuje za odmero davka na promet nepremičnin (prvi in drugi odstavek 12. člena);
2.	če na zahtevo davčnega organa ne dovoli dostopa na zemljišče in v objekte (drugi odstavek 7. člena):
3.	če da neresnične podatke davčnemu organu z namenom, da bi dobil vrnjen davek na promet nepremičnin, uveljavil davčno oprostitev ali dosegel nižjo odmero davka na promet nepremičnin (4.člen, prvi od stavek 6. člena in 15. člen).
Odgovorna oseba v organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji, skupnosti ali drugi pravni osebi ter odgovorna oseba v družbenopolitični skupnosti ali drugem državnem organu, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 5.000 dinarjev.
■ Zavezanec — občan ali civilna pravna oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo najmartj 10.000 dinarjev.
18.	člen
Direktor Republiške uprave za družbene prihodke izda navodila o izvajanju odmere in izterjave prometnega davka ter o vodenju evidenc.
19.	člen
Občinske skupščine so dolžne svoje odloke o davku na promet nepremičnin uskladiti s tem zakonom do
31.	12. 1985.
Do uveljavitve občinskih odlokov o davku na promet nepemričnin se davek od dohodkov iz premoženja, doseženih s prodajo nepremičnin, še naprej odmerja po določbah prvega in drugega odstavka 86. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85).
1454.
Na podlagi 21. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS. št. 27/85' je Zakon od a j no-pravna komisija Skupščine SR Slovenije na seji dne 2. oktobra 1985 določila nrečiščeno besedilo zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju.
Prečiščeno besedilo zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in nravosodju obsega: zakon o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 8/ROV ki je začel veliati
15.	aprila 1080 in zakon o spremembah in donolnitv-'1-zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopol-
/
njevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 27/85), ki je začel veljati 3. avgusta 1985.
St. 117-13/85
Ljubljana, dne 2. oktobra 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Zakonodajno-pravne komisije
dr. Miha Ribarič
ZAKON
o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in
pravosodju (prečiščeno besedilo)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta zakon ureja pripravništvo, strokovne izpite in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe delavcev v upravnih organih in upravnih organizacijah, strokovnih službah skupščin družbenopolitičnih skupnosti in njihovo h izvršnih svetov, v rednih sodiščih, sodiščih združenega dela in drugih samoupravnih sodiščih, javnih tožilstvih, javnih pravobranilstvih, organih za postopek o prekrških, v službah pravne pomoči in delovnih skupnostih odvetnikov in odvetnikov, ki opravljajo odvetniško dejavnost z osebnim delom samostojnp kot poklic (v nadaljnjem besedilu: organi).
Zakon določa tudi pogoje o strokovni sposobnosti, ki jih morajo izpolnjevati sodniki, javni tožilci in njihovi namestniki, javni pravobranilci in njihovi namestniki, odvetniki in sodniki za prekrške.
2.	člen
Delavci imajo pravico in dolžnost, da si stalno izpopolnjujejo strokovno izobrazbo in razvijajo svoje strokovne sposobnosti za delo. ki ga opravljajo v organih.
3.	člen
Organi so dolžni skrbeti za usposabljanje pripravnikov, za stalno in organizirano izpopolnjevanje strokovne izobrazbe delavcev ter zagotavljati materialne, kadrovske in druge pogoje za izvajanj? pripravništva :n za pripravo ter izvajanje programov strokovnega izpopolnjevanja.
II.	PRIPRAVNIŠTVO
4.	člen
Pripravnik po tem zakonu je delavec, ki po pridobljeni strokovni izobrazbi prvič sklene delovno razmerje ter delavec, ki se začne prvič usposabljati za dela in naloge, ustrezne strokovni izobrazbi, ki si jo je pridobil med trajanjem delovnega razmerja.
Delavec, ki si med trajanjem delovnega razmerja pridobi višio stoonjn strokovne izobrazbe v isti usmeritvi in začne op-nvlinti tej izobrazbi ustrezna dela in naloge, se ne šteje za pripravnika, če je podobna ali . enaka dela in nalose opravljal vsaj toliko časa, kolikor traja zn pridobljeno strokovno izobrazbo predpisana pripravniška doba.
5 člen
Pripravnik se med pripravniško dobo strokovno usposablja pod vodstvom mentorja, ki ga določi pred-
stojnik organa. Mentor skrbi, da strokovno usposabljanje pripravnika poteka po programu, spremlja in - usmerja delo pripravnika in po poteku pripravniške dobe oceni njegovo delo.
6.	člen
Za organizacijo in izvajanje pripravništva je odgovoren funkcionar oziroma predstojnik, ki vodi organ.
Program pripravništva obsega splošni in posebni
del.
Splošni del programa je enoten za vse pripravnike iste stopnje strokovne izobrazbe in obsega spoznavanje vloge, dela in organizacije orgajia, v katerem se opravlja pripravništvo.
Posebni del programa obsega praktično usposabljanje pripravnika za opravljanje del in nalog s področja, za katerega si je pridobil strokovno izobrazbo in na katerem se usposablja med pripravniško dobo.
Funkcionar oziroma predstojnik, ki vodi organ, predpiše na podlagi programa pripravništva program pripravnikovega dela.
Pripravnik mora biti seznanjen s programom svojega dela.
7.	člen
Ce je za opravljanje določenih del in nalog v organu oziroma organizaciji ali skupnosti potrebno spoznavanje dela v drugem organu, lahko pri organu opravlja del pripravništva tudi pripravnik, ki je v delovnem razmerju v drugem organu oziroma organizaciji ali skupnosti pod pogoji, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu organa, pri katerem bo opravljal del pripravništva.
Organ je v skladu s kadrovskimi in materialnimi možnostmi dolžan omogočiti pripravniku ali drugemu delavcu opravljanje pripravništva.
8.	člen
Pripravniška doba traja za dela in naloge, za opravljanje katerih je potrebna:
—	srednješolska izobrazba — šest mesecev
—	višješolska izobrazba — devet mesecev
—	visokošolska izobrazba — dvanajst mesecev.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka traja
pripravniška doba pripravnikov, ki se usposabljajo za dela in naloge sodnika, javnega tožilca, javnega pravobranilca, odvetnika in sodnika za prekrške dve leti.
Delavcu, ki si med trajanjem delovnega razmerja pridobi višjo stopnjo strokovne izobrazbe v isti usmeritvi oziroma strokovno izobrazbo v drugi usmeritvi in se začne usposabljati za samostojno opravljanje tej izobrazbi ustreznih del in nalog, se predpisana pripravniška doba skrajša na polovico.
Pripravniška doba se ustrezno podaljša, če je bil pripravnik začasno odsoten z dela več kot 30 dni, razen zaradi letnega dopusta in udeležbe na mladinsBh delovnih akcijah.
9.	člen
Ce predstojnik organa na predlog mentorja oceni, da je pripravnik pri opravljanju pripravniškega programa in delovnih nalog posebno uspešen in je s tem dokazal, da si je pridobil izkušnje, potrebne za opravljanje dela v svoji stroki, mu lahko skrajša pripravniško dobo in dovoli, da opravi strokovni izpit pred potekom redne pripravniške dobe.
V primerih iz prejšnjega odstavka se pripravniška doba lahko skrajša največ za eno četrtino.
10.	člen
Pravilnik o programu in organizaciji pripravništva za pripravnike, ki se usposabljajo v državni upravi in pravilnik o programu in organizaciji pripravništva za pripravnike, ki se usposabljaje v pravosodju, izda funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, pristojen za upravo in pravosodje: k pravilniku za področje državne uprave si predhodno pridobi mnenje funkcionarjev, ki vodijo druge republiške upravne. organe, k pravilniku za področje pravosodja pa mnenje predstojnikov republiških pravosodnih organov.
III.	STROKOVNI IZPITI
11.	člen
Strokovni izpit po tem zakonu opravljajo:
—	pripravniki, ki se usposabljajo v državni upravi oziroma v pravosodju,
—	delavci, ki jih k opravljanju strokovnega izpita po tem zakonu zavezujejo drugi predpisi ali splošni akti (v nadaljnjem besedilu: delavci, ki niso pripravniki).
Delavci, ki niso pripravniki in pripravniki iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona, ki so že opravili strokovni izpit v skladu z drugimi predpisi, opravljajo strokovni izpit po programu, ki ga za vsak primer posebej določi funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, pristojen za določeno področje. Program obsega vsebine, pomembne za delo v državni upravi oziroma v pravosodju, ki niso bile zajete s programom strokovnega izpita, ki ga je delavec že opravil.
Pripravniki opravljajo strokovni izpit po končani pripravniški dobi, delavci, ki niso pripravniki, pa v roku enega leta od sklenitve delovnega razmerja oziroma od razporeditve k delom in nalogam, za katere se zahteva strokovni izpit.
12.	člen
S strokovnim izpitom se ugotovi, ali je pripravnik sposoben pridobljeno znanje in izkušnje uporabljati pri samostojnem opravljanju del in nalog, za katere se je usposabljal.
Pri delavcih, ki niso pripravniki, se s strokovnim izpitom ugotavlja sposobnost samostojnega opravljanja del in nalog, ki so značilne za določeno področje v državni upravi oziroma v pravosodju, na katerem delavec dela.
13.	člen x
Strokovni izpit obsega splošni in posebni del.
Program splošnega dela strokovnega izpita je enak za pripravnike iste stopnje strokovne izobrazbe. Splošni del izpita se opravlja ustno.
Program posebnega dela strokovnega izpita je prilagojen delom in nalogam, za katere se je pripravnik usposabljal oziroma delom in nalogam, ki jih bo opravljal delavec, ki ni pripravnik. Posebni del izpita se opravlja pisno in ustno.
14.	Sen
Program splošnega dela izpita obsega: osnove političnega sistema socialističnega samoupravljanja s posebnim poudarkom na skupščinskem sistemu ter na vlogi, položaju m organizaciji organov državne uprave, pravosodnih organov in organov družbene skupnosti; družbenoekonomsko ureditev s posebnim
poudarkom na družbenoekonomskem položaju m samoupravljanju delavcev v delovnih skupnostih organov. •
15.	člen
Pripravnik, ki se usposablja za dela in naloge sodnika, javnega tožilca, javnega pravobranilca, odvetnika in sodnika za prekrške, opravlja posebni del strokovnega izpita .(v nadaljenjem besedilu: pravosodni izpit) iz naslednjih pravnih področij:
—	samoupravno organiziranje združenega dela. družbenoekonomski odnosi delavcev v združenem delu in postopki pred samoupravnimi sodišči; strokovnega izpita (v nadaljnjem besedilu: pravo-in civilno procesno pravo;
—	kazensko-materialno in procesno pravo, pravo gospodarskih prestopkov in prekrškov.
Ustni del izpita se opravi iz vseh treh pravnih področij iz prejšnjega odstavka. Pismeni ' del izpita je praktična naloga iz enega izmed pravnih področij iz prejšnjega odstavka, ki si ga izbere kandidat.
16.	člen
Pravosodni izpit lahko opravlja tudi diplomirani pravnik, ki se kot pripravnik ni usposabljal za opravljanje del in nalog iz prvega odstavka prejšnjega člena, če ima kot diplomirani pravnik najmanj tri leta delovnih izkušenj na pravnem področju, od tega najmanj eno leto v pravosodnih organih.
Diplomirani pravnik iz prejšnjega odstavka, ki je že opravil strokovni izpit v skladu z drugimi predpisi, ne opravlja splošnega dela strokovnega izpita, pravosodnega izpita pa ne opravlja iz tistih pravnih področij, iz katerih je strokovni izpit že opravil. Pravna področja, iz katerih mora diplomirani pravnik v takem primeru opraviti izpit, določi republiški upravni organ, pristojen za upravo in pravosodje.
17.	člen
Pripravniki, Id se usposabljajo za dela In naloge v državni upravi oziroma v pravosodju, opravljajo posebni del strokovnega izpita iz splošnega upravnega postopka in iz materialnih in procesnih predpisov s področja, za katerega so se usposabljali. Delavci, ki niso pripravniki, pa opravljajo posebni del strokovnega izpita iz splošnega upravnega postopka in iz materialnih in procesnih predpisov s področja, na katerem delajo.
Izpiti iz materialnih In procesnih predpisov se
opravljajo po naslednjih področjih:
—	ljudska obramba in družbena samozaščita,
—	notranje zadeve,
—	mednarodni odnosi,
—	finance in davčna dejavnost,
—	družbeno planiranje,
—	gospodarstvo,
—	urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve,
—	geodetska dejavnost,
—	premoženjsko pravne zadeve, evidenca nepremičnin,
—	informiranje,
—	družbene dejavnosti,
—	splošne upravne zadeve, organizacija uprave In kadrovska dejavnost, delovna razmerja, strokovna opravila za skupščine družbenopolitičnih skupnosti
in njihove izvršne svete,
—	izvrševanje kazenskih sankcij,
—	administrativnotehnična opravila.
Izpit iz splošnega upravnega postopka se opravlja ustno, iz posameznega področja iz prejšnjega odstavka pa ustno in pisno.
18.	člen
Kandidat opravlja strokovni izpit pred komisijo, ki ima predsednika in najmanj dva člana.
19.	člen
Uspeh strokovnega izpita oceni -izpitna komisija glede na znanje kandidata iz splošnega in posebnega dela strokovnega izpita z oceno "lepit opravil-" ali -izpita ni opravil«.
Ce izpitna komisija negativno oceni kandidatovo znanje iz splošnega dela izpita, kandidat ne more nadaljevati z opravljanjem posebnega dela izpita in se šteje, da izpita ni opravil.
20.	člen
Kandidat, ki strokovnega izpita ni opravil, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ga določi izpitna komisija.	s
Kadar kandidat opravlja strokovni izpit iz 15. člena tega zakona in izpitna komisija negativno oceni njegovo znanje iz posameznega pravnega področja, lahko določi, da izpit s tega področja ponovi v roku, ki ga določi izpitna komisija.
Če je praktična naloga s tega področja pozitivno ocenjena, je kandidat ne ponavlja.
21.	člen
O opravljenem strokovnem izpitu izda izpitna komisija kandidatu potrdilo. Pri strokovnem izpitu iz 17. člena tega zakona Se v potrdilu navede tudi p i-ročje, iz katerega je kandidat opravljal strokovni izpit.
22.	člen
Funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, pristojen za upravo in pravosodje, predpiše programe in določi način opravljanja strokovnih izpitov ter imenuje predsednike in člane izpitnih komisij.
IV.	IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNE IZOBRAZBE
23.	člen
Izpopolnjevanje strokovne izobrazbe delavcev po tem zakonu obsega stalno in sistematično posodabljanje, dopolnjevanje, razširjanje in poglabljanje znanj, potrebnih za uspešno opravljanje del in nalog, ki so jim poverjene in so pogoj za opravljanje teh del in nalog.
Vsebina in obseg Izpopolnjevanja strokovne izobrazbe mora izhajati iz funkcije organov in njihove vloge v procesu razvijanja samoupravnih socialističnih odnosov, ciljev družbenega mrvo j* le kadrovske strukture organa.
24.	člen
Sredstva za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po tem zakonu se zagotavljajo v okviru sredstev za delo organa.
Način zagotavljanja sredstev za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe odvetnikov, ki opravljajo odvetniško dejavnost z osebnim delom samostojno kot poklic, uredi Odvetniška zbornica Slovenije s statutom ali drugim samoupravnim splošnim aktom.
25.	člen
Organi zagotavljajo izpopolnjevanje strokovne izobrazbe delavcev tako, da ugotavljajo, katera znanja so potrebna za opravljanje določenih del m nalog, jih opredelijo v splošnih aktih in v skladu s tem planirajo in programirajo izpopolnjevanje strokovne izobrazbe, ga izvajajo in preverjajo njegovo učinkovitost; pri tern organi in delavci delovnih skupnosti teh organov sodelujejo med seboj in z izobraževalnimi organizacijami.
Na območjih, na katerih je z zakonom ali s statutom občine določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, določijo organi v samoupravnem splošnem aktu, za katera dela in na-, loge je delavcem organov potrebno znanje italijanskega oziroma madžarskega jezika.
Pravice in obveznosti delavcev v zvezi z izpopolnjevanjem strokovne izobrazbe po tem- zakonu se določijo s samoupravnim splošnim aktom delovne skupnosti organa.
26.	člen
Izpopolnjevanje Strokovne izobrazbe 'delavcev sd izvaja po programu.
Program obsega skupni, splošni in posebni del.
Skupni del programa je enoten za vse organe državne uprave in pravosodja ter obsega aktualne teme s področja družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema.
Splošni del programa obsega teme, ki so skupne za posamezna področja državne uprave in pravosodja.
Posebni del programa obsega teme, ki so glede na naloge posameznih organov specifične za njihovo delo.
27.	člen *
Delavci delovnih skupnosti organov obravnavajo programe izpopolnjevanja strokovne izobrazbe in način njihovega izvajanja ter druga vprašanja, ki se nanašajo na izpopolnjevanje strokovne izobrazbe.
Organi in delavci delovnih skupnosti teh organov usklajujejo med seboj vsebino, obseg in način izvajanja skupnega in splošnega dela programa.
Za usklajevanje skupnega in splošnega dela programa so odgovorni:
—	v državni upravi funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, za področje iz pristojnosti organa,
—	v pravosodju predstojnik ustreznega republiškega organa,
—	za odvetnike Odvetniška zbornica Sloreelje.
28.	člen
Po opravi jeni uskladitvi skupnega tat sfdo&suga
dela programa predpiše program izpopolnjevanja strokovne izobrazbe funkcionar oziroma predstojnik, Id vodi organ, po predhodnem mnenju delovne skupnosti.
Program izpopolnjevanja strokovne izobrazbe za odvetnike sprejme Odvetniška zbornica Slovenije.
28.	člen
Programi so srednjeročni in letni.
S srednjeročnim programom se okvirno določajo smotri, vsebina in obseg izpopolnjevanja strokovne izobrazbe ter potrebna finančna sredstva.
Z letnim programom se določijo zlasti teme, ki bodo obravnavane v tekočem letu, opredelijo metode, oblike in trajanje izpopolnjevanja strokovne izobrazbe, način preverjanja pridobljenega znanja ter potrebna finančna sredstva. Letni program se predpiše do konca leta za naslednje leto.
30.	člen
Za vsako obliko izpopolnjevanja strokovne izobrazbe je potrebno pripraviti ustrezno gradivo in izbrati take metode ter oblike dela, ki vzpodbujajo aktivnost, usklajenost in samostojnost delavcev pri izobraževanju.
Izpopolnjevanje strokovne izobrazbe se izvaja v obliki samoizobraževanja, študijskega sestanka in problemske razprave, konzultacije, tematskega posveta, seminarja, tečaja, s praktičnim opravljanjem del in nalog, s strokovno prakso, s študijem posameznih predmetov na visokih šolah ter z drugimi oblikami, ki jih določa program izpopolnjevanja strokovne izobrazbe.
31.	člen
Organi so dolžni preverjati učinkovitost izpopolnjevanja strokovne izobrazbe oziroma oblik, v katerih se to izpopolnjevanje izvaja.
Znanje, ki so ga delavci pridobili pri posameznih oblikah izpopolnjevanja strokovne izobrazbe, se lahko preizkusi s testom, s pismenim ali ustnim zagovorom, seminarsko nalogo, izpitom, s preizkusom spretnosti oziroma usposobljenosti za določeno delo ter z. drugimi oblikami preizkusa znanja.
V katerih primerih se opravi preizkus znanja ter način opravljanja preizkusa, se določi s programom izpopolnjevanja strokovne izobrazbe.
O opravljenem preizkusu znanja se delavcu izda potrdilo.
32.	člen
Republiški upravni organ, pristojen za upravo in pravosodje, skrbi za metodološko enotnost programiranja, sodeluje pri organizaciji izvajanja programov, spremlja njihovo izvajanje in daje organom drugo strokovno pomoč.
V.	PREIZKUS STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI
ZA DEJANJA V UPRAVNEM POSTOPKU
33.	člen
Preden izda funkcionar, ki vodi upravni organ, uradni osebi tega organa pooblastilo za odločanje o upravnih stvareh oziroma za dejanja v postopku pred izdajo odločbe, se mora prepričati, ali ima uradna oseba potrebno znanje za opravljanje dejanj, za katera jo pooblašča.
Preizkusi se znanje določb splošnega in posebnih upravnih postopkov ter drugih predpisov, ki jih uradna oseba neposredno uporablja pri opravljanju dejanj v upravnem postopku.
Preizkus znanja iz prejšnjega odstavka mora v roku šestih mesecev od dneva imenovanja opraviti tudi delavec, ki je imenovan za inšpektorja.
34.	člen
Preizkus znanja po prejšnjem členu se opravi
pred komisijo, ki jo imenuje funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, pristojen za upravo; za upravljanje preizkusa znanja lahko pooblasti ustrezno izobraževalno organizacijo.
35.	člen
Preizkusa zna'nja ne opravlja uradna oseba oziroma inšpektor, ki je opravil strokovni izpit za visoko ali višjo izobrazbo, katerega sestavni del je tudi upravni postopek.
Funkcionar, ki vodi upravni organ, oprosti preizkusa uradno osebo oziroma inšpektorja, ki je v zadnjih treh letih uspešno opravljal dela in naloge pri reševanju upravnih zadev.
VI.	POGOJI O STROKOVNI SPOSOBNOSTI ZA OPRAVLJANJE DOLOČENIH DEL IN NALOG
36.	člen
Pogoje o strokovni sposobnosti za opravljanje del in nalog sodnika, javnega tožilca in njegovega namestnika, javnega pravobranilca in njegovega namestnika in odvetnika izpolnjuje delavec, ki:
1.	ima pravosodni izpit;
2.	ima tri leta delovnih izkušenj na pravnem področju kot diplomirani pravnik;
3.	si je izpopolnjeval strokovno izobrazbo v skladu s tein zakonom oziroma drug,mi predpisi.
37.	člen
Za sodnika posebnega sodišča združenega dela. ki je v delovnem razmerju pri sod šču, je lahko izvoljen diplomirani pravnik, ki ne izpolnjuje pogojev iz 1. točke prejšnjega člena, če funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, pristojen za pravosodje, ugotovi, da se je z dosedanjim delom usposobil za opravljanje te sodne funkcije.
38.	člen
Za sodnika za prekrške je lahko izvoljen delavec, ki izpolnjuje pogoje iz 1. in 3. točke 36. člena tega zakona.
39.	člen
Za predsednika Vrhovnega sodišča SR Slovenije, za predsednika Sodišča združenega dela SR Slovenije in za javnega tožilca SR Slovenije ie lahko izvoljen oziroma imenovan diplomirani pravnik, ki je s svojim strokovnim in družbenopolitičnim delom dokazal, da je primeren za opravljanje te funkcije.
40.	člen
Dela in naloge strokovnega sodelavca za opravljanje pravnega dela pri rednem sodišču, sodišču združenega dela, javnem tožilstvu, javnem pravobranilstvu in organu za postopek o prekrških lahko opravlja diplomirani pravnik, ki izpolnjuje pogoje iz 1. in 3. točke 36. člena tega zakona.
41.	člen
Diplomirani pravnik, ki je bil kot pripravnik v delovnem razmerju za določen čas pri rednem sodišču, sodišču združenega dela, javnem tožilstvu, javnem
pravobranilstvu ali pri kateri od organizacijskih oblik pravne pomoči in je opravil pravosodni izpit, se lahko v skladu s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih teh organov kot strokovni sodelavec strokovno usposablja zaradi pridobitve potrebnih delovnih izkušenj za dela in naloge iz 36. člena tega zakona.
VII.	POSEBNE DOLOČBE
42.	člen
Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za strokovne delavce Ustavnega sodišča SR Slovenije, če ni z aktom tega sodišča drugače določeno.
43.	člen
Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za strokovne delavce družbenega pravobranilca samoupravljanja. Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije določi, katero vrsto strokovnega izpita po tem zakonu opravljajo pripravniki, ki so se usposabljali za dela in naloge strokovnega delavca družnega pravobranilca samoupravljanja.
44.	člen
Določbe tega zakona ne veljajo za sodnike, ki niso v delovnem razmerju pri sodiščih.
45.	člen
Določbe 10. člena prve alinee prvega odstavka in drugega odstavka 11. člena ter 22. člena se ne uporabljajo za delavce v državni upravi, za katere program in organizacijo pripravništva ter strokovne izpite urejajo posebni predpisi.
46.	člen
Določbe 33.. 34. in 35. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za delavce, ki v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenih organizaci.iah in društvih odločajo v zadevah iz prvega odstavka 33. člena tega zakona.
' VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47.	člen
Delavci, ki niso pripravniki, pa jih k opravljanju strokovnega izpita po tem zakonu zavezujejo drugi predpisi ali splošni akti in so v državni upravi oziroma v pravosodju sklenili delovno razmerje pred uveljavitvijo tega zakona, morajo strokovni izpit opraviti v roku, ki ga določi funkcionar oziroma predstojnik. ki vodi organ. Ta rok ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od dveh let.
Obveznost iz prejšnjega odstavka ne velja za delavce, ki so do uveljavitve tega zakona najmanj pet let opravljali v državni upravi oziroma v pravosodju dela in naloge s področja, iz katerega bi strokovni izpit morali opraviti.
48.	člen
Pripravniki iz drugega odstavka 3. člena tega zakona, katerih pripravniška doba je bila po dosedanjih predpisih določena na eno leto, sklenili pa so
delovno razmerje pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in zaključijo usposabljanje po- doslej veljavnem prdgramu pripravništva, razen v primeru, da se sami odločijo za usposabljanje po novem programu.
49.	člen
Pogoje o strokovni sposobnosti za opravljanje del in nalog sodnika za prekrške izpolnjujejo tudi sodniki za prekrške, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona opravljen izpit za sodnika za prekrške po dosedanjih predpisih.
50.	člen
Pogoje o strokovni sposobnosti za opravljanje del in nalog iz 36., 38. in 40. člena tega zakona izpolnjujejo tudi delavci, ki so bili že po dosedanjih predpisih izenačeni s tistimi delavci, ki so opravili pravosodni izpit.
S pravosc^dnim izpitom po tem zakonu so izenačeni tudi sodniški in odvetniški izpit, izpit za nižjega pravnega referenta, opravljen do 29. decembra 1955 pred republiškim upravnim organom, pristojnim za pravosodje ali javnim tožilstvom Ljudske republike Slovenije ter drugi izpiti, ki so bili po dosedanjih predpisih izenačeni s sodniškim, odvetniškim oziroma pravosodnim izpitom in jim je obstoj teh pravic priznan z odločbo republiškega upravnega organa, pristojnega za pravosodje.
S pravosodnim izpitom je izenačen izpit, ki ga opravijo oficirji pravne službe m vojaški uslužbenci Jugoslovanske ljudske armade kot diplomirani pravniki, če je program obsegal pravna področja iz 15. člena tega zakona.
51.	člen
Funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, pristojen za upravo in pravosodje, izda izvršilna predpisa iz 10. člena tega zakona najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona,
52.	člen
Z dnem, ko začne veljati zakon o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 8/80) neha veljati zakon o pravosodnem izpitu (Uradni list SRS, št. 28/72) in 32. člen zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74).
1455.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo) drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih in vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2'85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE
IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz do-
hodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 8/85, 10/85, 13/85, 14/85, 15/85, 16/85, 17/85, 18/85, 19/85, 21/85, 23/85, 24/85, 25/85, 26/85, 27/85, 29/85, 31/85, 32/85, 33/85, 34/85)
I.	V tabeli I »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 5 občina Črnomelj:
— v stolpcu	9	stopnja	1,10	nadomesti	S	. stopnjo
0,90 — v stolpcu	10	stopnja	1,00	nadomesti	s	stopnjo
0,75 — v stolpcu	13	stopnja	0,37	nadomesti	s	stopnjo
0,30 — v stolpcu	15	stopnja	1,10	nadomesti	s	stopnjo
0,83 — v stolpcu	18	stopnja	11,19	nadomesti	s	stopnjo
10,65 — v stolpcu	19	stopnja	15,05	nadomesti	s	stopnjo
14,80 — v stolpcu	20	stopnja	10,84	nadomesti	s	stopnjo
10,30. 2. Pri zaporedni številki			15 občina Kamnik:			
— v stolpcu	11	stopnja	5,68	nadomesti	s	stopnjo
6,28 — v stolpcu	18	stopnja	10,49	nadomesti	s	stopnjo
11,09 — v stolpcu	20 stopnja		10.14	nadomesti	s	stopnjo
10,74. 3. Pri zaporedni		številki	37 občina Ormož			
— v stolpcu	14	stopnja	0,34	nadomesti	s	stopnjo
0,32 — v stolpcu	18	stopnja	12,11	nadomesti	s	stopnjo
12,09 — v stolpcu	20	stopnja	11,76	nadomesti	s	stopnjo
11,74. 4. Pri zaporedni številki 47				občina Slovenj Gra-		
dec: — v stolpcu	9	stopnja	1,36	nadomesti	s	stopnjo
1,00 — v stolpcu	10	stopnja	0,80	nadomesti	s	stopnjo
1,30 — v stolpcu	11	stopnja	5,80	nadomesti	s	stopnjo
5,50 — v stolpcu	13	stopnja	0,45	nadomesti	s	stopnjo
0,44 — v stolpcu	14	stopnja	0,36	nadomesti	s	stopnjo
0,33 — v stolpcu	15	stopnja	0,89	nadomesti	s	stopnjo
0,82 — v stolpcu	16	stopnja	0,40	nadomesti	s	stopnjo
0,35 — v stolpcu	18	stopnja	11,31	nadomesti	s	stopnjo
10,54 — v stolpcu	19	stopnja	14,84	nadomesti	s	stopnjo
15,29 — v stolpcu	20	stopnja	10,96	nadomesti	s	stopnjo
10,19. 5. Pri zaporedni		številki	52 občina Šmarje			
— v stolpcu	11	stopnja	5,50	nadomesti	s	stopnjo
5,70 — v stolpcu	18 stopnja		11,01	nadomesti	s	stopnjo
11,21 — v stolpcu	20	stopnja	10,66	nadomesti	s	stopnjo
10,86.
II.	V tabeli II. pod A a), b) in c) »Prispevki iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 5 občina Črnomelj:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,27 nadomesti s stopnjo
0,18
—	v stolpcu 6 stopnja 13,12 nadomesti s stopnjo
13,03.
2.	Pri zaporedni številki 47 občina Slovenj Gradec:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,86 ■ nadomesti s stopnjo
9,30
—	v stolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo
0,22
—	v stolpcu 6 stopnja 12,81 nadomesti s stopnjo
12,22.
3.	Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje:
—	v stolpcu 3 stopnja 13,00 nadomesti s stopnjo 14,50
—	v stolpcu 6 stopnja 15,99 nadomesti s stopnjo 17,49.
III.	Sprememba pregleda stopenj davka in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu'SRS.
St. 420-13/84
Ljubljana, dne 18. oktobra 1985.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r.
1456.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na predlog Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti statuta Zveze skupnosti za zaposlovanje S i Slovenije, sprejetega dne 25. 4. 1979, in spremenjenega statuta iste zveze, sprejetega dne 28. 3. 1981, po javni obravnavi dne 7. 10. 1985
odločilo:
I.	Določbe 15. in 16. člena statuta Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 19/79 in 10/82), ki urejajo način sprejemanja statuta zveze skupnosti ter sprejemanja odločitev, nanašajočih se na program skupnih nalpg, plan sredstev, poslovno poročilo ter razporejanje sredstev za delo organov in delo strokovne službe niso v neskladju z ustavo in zakonom.
II.	Določba 15. člena istega statuta, po kateri se odločitve v drugih zadevah sprejemajo v skupščini z večino glasov prisotnih delegatov, se razveljavi.
III.	Statut, ki ga je skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije sprejela dne 28. 3. 1984. ne velja in se ne sme uporabljati, dokler ne bo objavljen v Uradnem listu SR Slovenije.
Obrazložitev
Predlagateljica predlaga, da ustavno sodišče oceni ustavnost in zakonitost 15. in 16. člena statuta Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 19/79 in 10/82) ter 19. člena novega statuta, ki ga je skupščina zveze sprejela dne 28. 3. 1984. V 15. členu prvo navedenega statuta je med drugim določeno, da se statut zvezne skupnosti ter odločitve, na-
našajoče se na program skupnih nalog, plan sredstev, poslovno poročilo in razporejanje sredstev za delo organov in delo strokovne službe, sprejemajo v skupščini zveze s soglasjem vseh delegatov skupščine. Ce soglasja ni, se po 16. členu statuta izpelje poseben usklajevalni postopek. Če pa tudi na naslednji seji soglasje ni doseženo, lahko sprejme skupščina sklep z dvetretjinsko večino vseh delegatov skupščine. Odločitve v drugih zadevah se po 15. členu tega statuta sprejemajo v skupščini z večino glasov prisotnih delegatov. V 19. členu novega statuta, iti ga je skupščina zveze skupnosti sprejela dne 28. 3. 1984, pa je določeno, da skupščina odloča o vprašanjih iz svojega delovnega področja z večino glasov vseh delegatov skupščine z dvetretjinsko večino glasov vseh delegatov skupščine pa odloča, ko sprejema finančni načrt, zaključni račun in statut, ali če je tako določeno z drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
Predlagateljica meni, da določbe prvega in drugega statuta, po katerih lahko skupščina sprejema finančni načrt, zaključni račun in statut z dvetretjinsko večino, niso v skladu z ustavo in zakonom in dh je 19. člen novega statuta poleg tega tudi v nasprotju s 16. in 17. členom samoupravnega sporazuma o združitvi v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82). Po njenem mnenju zveza skupnosti ne more v omenjenih zadevah sprejemati odločitev z dvetretjinsko večino, to se pravi, s preglasovanjem, marveč se te odločitve lahko sprejmejo le s soglasjem' vseh skupnosti. Razen tega izpodbija predlagateljica ustavnost' novega statuta v celoti, ker ni bil objavljen v uradnem listu.
Ker predlagateljica predlaga oceno statuta, ki je bil sprejet 25. 4. 1979, in oceno noveliranega statuta, ki je bil sprejet 28. 3. 1984, je ustavno sodišče najprej obravnavalo vprašanje, kateri od obeh statutov na dan ocene dejansko velja in se lahko uporablja. Ugotovilo je, da novi statut v uradnem listu ni bil objavljen, pač pa ga je zveza skupnosti objavila v posebni brošuri, ki jo je poslala vsem občinskim skupnostim za zaposlovanje in nekaterim drugim zainteresiranim dejavnikom.
Po prvem odstavku 258. člena ustave se samoupravni splošni akti ne smejo uporabljati, dokler niso ustrezno objavljeni, po prvem odstavku 577. člena zakona o združenem delu pa samoupravni splošni akti pred objavo ne morejo začeti veljati. V drugem odstavku iste zakonske določbe je predpisano, da se samoupravni splošni akti objavljajo na način, ki ga določa samoupravni splošni akt, če zakon za posamezne vrste samoupravnih splošnih aktov ne določa drugače. To velja tudi za način objave, ki ga za samoupravne splošne akte, ki so splošnega pomena za delovne ljudi in občane, določa ustava v drugem odstavku 258. člena. Po tej ustavni določbi se omenjeni splošni akti objavljajo v glasilih družbenopolitičnih skupnosti.
Ker je statut republiške zveze skupnosti za zaposlovanje samoupravni splošni 'akt, ki je splošnega. pomena za delovne ljudi in občane v republiki, glede na navedeno ustavno in zakonsko določbo velja in se sme uporabljati šele potem, ko je, objavljen v republiškem uradnem listu. V konkretnem primeru ta pogoj ni izpoln en. Zato se novi statut ne sme uporabljati, pač pa še vedno velia in se sme uporabljati statut iz 1979. !e‘a, ki je bil sl '"dno z ustavo objavljen v republiškem uradnem glasilu.
V	zvezi s predlogom za oceno 15. in 16. člena tega statuta je ustavno sodišče ugotovilo tole:
Področje zaposlovanja ureja v SR Sloveniji zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82). Ta zakon med drugim določa, da se delavci in drugi delovni ljudje združujejo v samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje na podlagi tega zakona in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne skupnosti (6. člen). S samoupravnim sporazumom se določijo pravice in obveznosti delavcev in delovnih ljudi, zaradi katerih se združujejo v skupnosti za zaposlovanje, naloge te skupnosti, njeni organi in njihove pristojnosti ter druge zadeve skupnega pomena za delavce in delovne ljudi, združene v skupnosti (8. člen). Skupnosti za zaposlovanje se po 13. členu zakona združujejo v zvezo skupnosti za zaposlovanje na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo. S tem sporazumom določijo izvajanje skupnih zadev s področja zaposlovanja in se dogovorijo o skupnem programiranju, o združevanju sredstev, potrebnih za uresničevanje načela vzajemnosti in solidarnosti na področju zaposlovanja, in o opravljanju drugih skupnih nalog.
Zakon o zaposlovanju ne določa konkrfetnih pristojnosti skupščine zveze skupnosti in tudi ne ureja načina sprejemanja sklepov, marveč prepušča ureditev teh vprašanj samoupravni odločitvi udeležencev samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo skupnosti, ki morajo pri tem upoštevati na ta vprašanja se nanašajoče določbe ustave in zakona o združenem delu.
V	53. členu ustave je določeno, da pravice, obveznosti ih odgovornosti v medsebojnih razmerjih v samoupravni interesni skupnosti urejajo samoupravni sporazum' o njeni ustanovitvi, njen statut in drugi samoupravni akti. V 136. členu ustave je določeno, da samoupravno interesno skupnost upravlja skupščina, ki jo sestavljajo delegati, ki jih delovni ljudje in organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti kot člani interesne skupnosti volijo in odpokličejo. Pobliže ureja pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti ter način njihovega odločanja zakon o združenem delu. Le-ta v 483. in 486. členu določa, da delegati v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti delujejo po smernicah članic samoupravne interesne skupnosti, ki so jih izvolile, in da se določbe zakona o združenem delu, ki se nanašajo na pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov v delavskem svetu delovne organizacije, uporabljajo med drugim tudi za delegate v organu upravljanja samoupravne skupnosti, če zakon ali samoupravni splošni akt v skladu z zakonom ne določa drugače. Zato je pri samoupravni ureditvi odločanja v zadevah, ki spadajo po samoupravnem sporazumu v skladu z zakonom v pristojnost skupščine zveze samoupravnih interesnih skupnosti, treba smiselno uporabiti določbo 528. člena zakona o združenem delu. Iz te določbe izhaja, da o vprašanjih, za katera zakon ali samoupravni sporazum o združitvi ne predpisujeta osebnega izjavljanja delavcev oziroma soglasja vsake temeljne organizacije, odloča delavski svet delovne organizacije z večino glasov delegatov vseh temeljnih organizacij, če ni po samoupravnem sporazumu in zakonu potrebna drugačna kvalificirana večina. To pomeni, da o zadevah, glede katerih
niti zakon o zaposlovanju niti samoupravni sporazum o združitvi v zvezo skupnosti ne predpisujeta soglasja vseh občinskih skupnosti za zaposlovanje, odloča skupščina zveze skupnosti bodisi z navadno večino vseh delegatov skupščine bodisi z drugačno kvalificirano večino, kot je pač za konkretne zadeve določeno v samoupravnem sporazumu o združitvi v zvezo skupnosti in v skladu z njim nadrobneje urejeno v statutu zveze.
Ustavno sodišče ugotavlja, da je določba 15. člena še vedno veljavnega statuta iz 1979. leta v tistem delu, ki določa, da se odločitve v zadevah, za katere ni določen poseben način sprejemanja, sprejemajo z večino glasov prisotnih delegatov, ne pa z večiho glasov vseh delegatov skupščine, v nasprotju s 483. in 528. členom zakona o združenem delu. Niso pa v neskladju z ustavo in zakonom o zaposlovanju in tudi ne v nasprotju z zakonom o združenem delu tiste določbe 15. in 16. člena navedenega statuta, ki urejajo način sprejemanja statuta ter sprejemanja odločitev, nanašajočih se na program skupnih nalog, plan sredstev, poslovno poročilo in razporejanje sredstev za delo organov zveze skupnosti in delo njene strokovne službe. To velja tudi za ureditev v 19. členu novega statuta, ki pa bo začel veljati in se bo lahko začel uporabljati šele, ko bo ustrezno objavljen. Za oceno, ali je ta določba glede na 256. člen ustave v nasprotju s samoupravnim sporazumom o združitvi v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, pa ustavno sodišče ni pristojno, marveč spada ta ocena v pristojnost sodišča združenega dela.
Glede na navedeno je ustavno sodišče v zvezi z oceno 15. in 16. člena statuta iz 1979. leta odločilo, kot je razvidno iz izreka pod I. in II., v zvezi z oceno statuta iz 1984. leta pa, kot je razvidno iz izreka pod
III.	te odločbe.
To odločbo je Ustavno sodišče Socialistične re-pbblike Slovenije sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Česnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
St. U I 46/85-15
Ljubljana, dne 7. oktobra 1985.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r.
1457.
Na podlagi 232. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82, 22/83) je Republiški štab za civilno zaščito na 14. seji dne 7. junija 1985 sprejel
SKLEP
o ustanovitvi in podeljevanju priznanj Republiškega štaba za civilno zaščito 1
1
Za pomembne dosežke in prispevek pri razvoju in krepitvi civilne zaščite ter pri praktičnem izvajanju zaščite in reševanja prebivalstva, materialnih in drugih dobrin v miru, ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnih 'in izrednih razmerah, se ustanovijo in
podeljujejo priznanja Republiškega štaba za civilno zaščito.
2
Priznanja Republiškega štaba za civilno zaščito so:
1.	zlati znak civilne zaščite
2.	srebrni znak civilne zaščite
3.	bronasti znak civilne zaščite.
Priznanja Republiškega štaba za civilno zaščito se podeljujejo delovnim ljudem in občanom, pripadnikom, enotam in štabom za civilno zaščito, pripadnikom, enotam in ustanovam teritorialne obrambe in JLA, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom oziroma organom teh organizacij in skupnosti.
3
Zlati znak civilne zaščite se podeljuje za posebne zasluge pri razvoju in krepitvi organiziranosti, pripravljenosti in delovanja civilne zaščite ter za dosežke, ki so posebnega ali širšega pomena za nadaljnji razvoj dejavnosti za zaščito in reševanje ljudi ter materialnih in drugih dobrin.
Srebrni znak civilne zaščite se podeljuje za izredno požrtvovalnost in hrabrost pri zaščiti in reševanju ljudi ter materialnih in drugih dobrin.
Bronasti znak civilne zaščite se podeljuje za zasluge in uspehe pri organiziranju, usposabljanju in pripravljanju civilne zaščite oziroma za pomemben prispevek k uspešnosti , praktičnih akcij civilne zaščite.
4
Priznanja Republiškega štaba za civilno zaščito
podeljuje Republiški štab za civilno zaščito praviloma ob Dnevu civilne zaščite.
5
Republiški štab za civilno zaščito podeljuje priznanja iz druge točke tega sklepa na predlog organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, štabov za civilno zaščito, upravnih in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti, organov družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev, štabov za teritorialno obrambo in poveljstev Jugoslovanske ljudske armade.
6
Sredstva za izdelavo priznanj Republiškega štaba za civilno zaščito zagotavlja Republiški sekretariat za ljudsko obrambo s svojim finančnim načrtom.
Administrativno-tehnične in druge naloge v zvezi s podeljevanjem priznanj Republiškega štaba za civilno zaščito opravlja Republiški sekretariat za ljudsko obrambo.
7
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 17/68
Ljubllann dnp 7. junija 1985.
Poveljnik
Pepubliškega štaba
za civilno zaščito
Ivo Samec 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1458.
Na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 36/83) ter 59. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 38. seji zbora združenega dela dne 3. oktobra 1985 in na 37. seji zbora občin dne 3. oktobra 1985. sprejela
ODLOK
o najvišjih najemninah za poslovne stavbe in poslovne prostore na območju ljubljanskih občin
1.	člen
Najvišje najemnine za poslovne stavbe in poslovne prostore na območju ljubljanskih občin se določajo po metodologiji, predpisani s pravilnikom o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81) po naslednjem obrazcu:
Vp X K
N m =---------
12 X 100
Vp = (revalorizirana vrednost poslovnega prostora) = število točk x vrednost točke X uporabna površina X korekcijski faktor (za popravek končne vrednosti poslovnega prostora glede na razpon nosilnih elementov — konstrukcija) in
K “ letna stopnja najemnine izražena v •/* od revalorizirane vrednosti poslovnega prostora
Najvišje najemnine za poslovne stavbe in poslovne prostore, ki jih oddajajo v najem organizacije združenega dela v okviru svoje poslovne dejavnosti (javna skladišča, garaže ipd.) se ne določajo po tem odloku.
2.	člen
Naj vis j a dovoljena letna stopnja najemnine (K) je odvisna od namembnosti in lege poslovnega prostora. V
Najvišje letne stopnje najemnin (K v •/•) so:
Namembnost	A	C	Območje D	B
1. skupina	4,5	4,5	4,5	4,5
2. skupina	6,0	6,0	6,0	6.0
3. skupina	30,0	12,0	10,0	8,0
V 1. skupini so naslednje dejavnosti: zdravstveno varstvo (1301), družbeno varstvo mladine in socialno varstvo (1302), izobraževanje (1201), dejavnost in varstvo kulturnih dobrin (12032), kulturno izobraževalne in sorodne dejavnosti (12033). kulturno-umetniške dejavnosti (12034), organi družbenopolitičnih skupnosti (1401), družbenopolitične organizacije in društva (1404), samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti (14023), odvetniške storitve (110904).
V	2. skupini so naslednje dejavnosti:
—	trgovine z živilskimi proizvodi na drobno (07011)
—	restavracije družbene prehrane (080123)
—	deficitarna obrt določena v občinskih odlokih o namembnosti poslovnih prostorov.
V	3. skupini so vse ostale dejavnosti.
Območja zajemajo:
A: ožje poslovno območje: Prešernova cesta; Cesta VII. korpusa od Gosposvetske do Titove, Trg OF, Resljeva cesta, Kopitarjeva cesta, Krekov trg, Ciril-Metodov trg, Mestni trg, Stari trg, Levstikov trg, Gornji trg, Rožna cesta, Cojzova cesta, Aškerčeva cesta, Trg mladinskih delovnih brigad in območje, ki ga naštete ulice omejujejo.
B: Občinski centri opredeljeni v občinskih odlokih o namembnosti poslovnih prostorov.
C: Ostalo območje naselja Ljubljane.
D: Vse ostalo območje ljubjanskih občin.
3.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 50.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki določi najemnino višjo od najemnine, kot je izračunana po 1. in 2. členu tega odloka.
Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena z denarno kaznijo od 200 do 5.000 din.
4.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 5.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, če določi najemnino v nasprotju s 1. in 2. členom tega odloka.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o najvišji najemnini za poslovne stavbe in poslovne prostore na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 17/80).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-1/85
Ljubljana, dne 3. oktobra 1985.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje 1. r.
1459.
Na podlagi 8. člena zakona o kulturnoumetniških dejavnostih in o posredovanju kulturnih vrednot (Uradni list SRS, št. 10/84) ter 64. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2'82) je Skupščina mesta Ljubljane na 38. seji zbora združenega dela dne 3. oktobra 1985 in na 37. seji zbora občin dne 3. oktobra 1985 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu Mestnega gledališča ljubljanskega
1	člen
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k statutu Mestnega gledališča ljubljanskega.
2.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-4/85
Ljubljana, dne 3 oktobra 1985.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje 1. r.
CELJE
1460.
Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) je skupščina Občinske raziskovalne skupnosti Celje na seji dne 8. oktobra 1985 sprejela
SKLEP
o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka Občinski raziskovalni skupnosti Celje za obdobje januar—september 1985
1
Temeljne organizacije združenega dela in drugi uporabniki občine Celje vplačajo ob vplačilu mesečne akontacije prispevka za Občinsko raziskovalno skupnost Celje tudi razliko med plačanim zneskom akontacij tega prispevka za obdobje januar—september 1985 in obračunano obveznostjo tega prispevka na dohodek, ugotovljen s periodičnim obračunom za isto obdobje.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
Celje, dne 10. oktobra 1985.
Predsednik skupščine Občinske raziskovalne skupnosti •	Celje
mag. Mirko Doberšek, 1. r.
CERKNICA
1461.
Na podlagi 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS. št. 8/82), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) In 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82), je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne
2.	oktobra 1985 sprejela
ODLOK
o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju občine Cerknica
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
,	1. člen
Ta odlok ureja pogoje dobave in način odjema pitne vode iz javnih vodovodov, pravice in obveznosti
uporabnikov in upravljalcev javnih vodovodov glede na naprave oskrbo in transport vode, priključitev na vodovodne ormežje, vgrajevanje in vzeli zevanje vodomerov. odčitavanje m obračun porabljene vode, prekinitev dobave vodejn odgovornosti upravljalcev in uporabnikov v zveži z dobavo in odjemom pitne vode.
2.	člen
Uporabnik pitne vode je vsaka fizična ali pratma oseba, k' uporablja vodo iz javnega vodovodnega omrežja ali koristi hidrant.no omrežje — požarno vodo.
Upravljalec objektov in naprav za zajemanje, dovajanje in čiščenje pitne vode v občini Cerknica je »Komunala- Cerknica in krajevne skupnosti, ki oskrbujejo s pitno vodo uporabnike na območju posameznih krajevnih skupnosti.
3.	člen
Naprave in objekte za zajemanje in dovajanje pitne vode delimo glede na način upravljanja in odgovornosti za vzdrževanje na naprave in objekte upravljalca in na naprave in objekte uporabnika (navodilo o podrobnejši določitvi, kaj se šteje za sekundarno, primarno in magistralno omrežje komunalnih objektov in naprav — Uradni list SRS, št. 27/85).
II. NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV
4.	člen
Naprave, za katere je odgovoren uporabnik, so vse notranje vodovodne instalacije, vključno s priključnim ventilom in priključkom.
Uporabnik je odgovoren tudi za bMrantno omrežje, ki služi varovanju objekta oziroma skupini objektov, katerih je lastnik oziroma uporabnik v primeru, da je vodomer pred hidrantnirn omrežjem. Te naprave in objekti so last oziroma osnovno sredstvo uporabnika in z njim upravlja in razpolaga.
5.	člen
Naprave in objekti, za katere je odgovoren nprav-
Ijalec so:
a)	primarni objekti in naprave:
—	za zajemanje, zbiranje, transport in čiščenje vode za območje občine
—	za predelavo in kondicioniranje
—	vodohrami
—	transportni cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohramov
—	tranzitni cevovodi med več naselji
b)	sekundami objekti in naprave:
—	omrežje za oskrbovanje sosesk
—	delov sosesk ali manjših naselij za neposredno priključevanje uporabnikov
—	omrežje za preprečevanje požarov — hidrantno omrežje
—	omrežje za vzdrževanje javnih površin
<4 vodovodni priključki z vodomeri.
6.	člen
Naprave in objekte za oskrbo s pitno vodo delimo glede na rabo na:
a)	naprave in objekte individualne rabe,
b)	naprave in objekte skupne rabe.
Naprave In objekti za oskrbo prebivalstva s požarno vodo ter omrežje za vzdrževanje javnih površin, so objekti skupne rabe.
Vsi ostali objekti in naprave pa so objekti individualne rabe.
III.	PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE
7.	člen
Za priključitev na vodovodno omrežje si je investitor dolžan pridobiti soglasje upravljalen.
8.	člen
Upravljalec je dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek pod pogojem, da je uporabnik predložil dokumentacijo, predpisano z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. št. 18/84) ter da razmere na območju, na katerem se uporabnik priključuje, dovoljujejo novo potrošnjo.
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljalec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah ter pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
9.	člen
Upravljalec mora v soglasju za priključitev objekta uporabnika na vodovodno omrežje podati:
—	minimalne odmike objektov od vodovodnega omrežja
—	navodilo o zaščiti vodovodnega omrežja, od vpliva ostalih objektov,, posebno novogradenj
—	pogoje glede trase, globine in profila priključnega omrežja '
—	podatke o zahtevanem profilu vodomera
—	podatke o lokaciji, obliki in velikosti odmer-nega jaška.
Upravljalec je dolžan pri novogradnjah predpisati v soglasju poleg pogojev priključitev iz prejšnjega odstavka, tudi:
zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani v ožjem, širšem ali vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali predvidenih za zajem pitne vode
—	pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem ter potrebne odmike objekta od vodovodnih objektov in naprav
—	pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda.
10.	člen
Uporabnik si mora poleg soglasja upravljalca za priključitev objekta na vodvodno omrežje, pridobiti tudi soglasje lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, po katerih poteka priključna trasa.
11.	člen
Uporabnik si mora pridobiti soglasje upravljale«
za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za pitno vodo.
12.	člen
Upravljalec izda k lokacijskemu dovoljenju za objekt načelno soglasje, h gradbenemu dovoljenja za
objekt pa dokončno soglasje
Uporabnik je dolžan priložiti:
a) vlogo za izdajo načelnega soglasja:
—	lokacijsko dokumentacijo
—	situacijo z vrisanim objektom in predvideno lokacijo trase priključka v M 1 : 1000 ali v Ml: 500, v dveh izvodih
—	opis speeiličnosti objekta, zlasti glede količine predvidene porabe vode
b) vlogo za izdajo dokončnega soglasja:
—	lokacijsko dovoljenje in situacijo objekta v M 1 : 1000 ali v M 1 : 500, ki je sestavni del objekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
—	projekt vodovodnih instalacij
—	podatke o uporabni tlorisni površini poslovnih objektov oziroma stanovanjskih površin pri družbeni gradnji.
Uporabnik, ki prosi za izdajo soglasja za gradnjo objekta, ki ' ima vpliv na objekte in naprave za pitno vodo, mora podati upravljalen tudi podatke o tehnoloških odpadkih oziroma nevarnih snoveh.
13.	člen
Upravljalec je dolžan izvesti priključke uporabnika na vodovodno omrežje pod pogojem, da je uporabnik izpolnil pogoje soglasja, da je poravnal predpisano priključno takso ter da je predložil upravljalen izjavo o brezhibnosti interne vodovodne instalacije.
14.	člen
Vodovodni priključek je spojna cev od sekundarnega vodovodnega omrežja, vključno z vodomerom.
Vodovodni priključek izdela upravljalec na stroške uporabo ha. po končani gradnji pa ga uporabnik prenese v upravljanje upravijalcu. Stroški vzdrževanja priključka in vodomera so zajeti v ceni vode oziroma vzdrževanja vodomerov.
t5. člen
Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika posebej, pri čemer se mora upoštevati velikost in namembnost objekta ter količina porabljene vode.
16.	člen
Upravljalec je dolžan izdati uporabniku tudi soglasje za začasno priključitev na vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev iz 8. člena tega odloka. Upravljalec določi v soglasju poleg ostalih pogojev, tudi rok odstranitve začasnega priključka.
17.	člen
Vsa dela na javnem vodovodnem omrežju ter hišnih priključkih izvaja in nadzira upravljalec.
IV.	VODOMERI
18.	Sten
Uporabnik j« dottan zgraditi hi raAritaratl prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehnični mi predpisi, navodili in pogojih soglasja opravljale«. Prostor, v katerem > vgrajen vodomer, awa biti dostopen pooblaščenim delavcem upravfjalca vodovoda.
18. tiem
Vodomer mmacetl apraratjalac na atiaMoa iporab-
nikov za vsak vodovodni priključek.
Velikost in mesto vgraditve vodomera sta raseid-
na iz	** Maje -ngiivaja
Vodomer nadzoruje, pregleduje in vzdržuje uprav-Ijalec.
Uporabnik ne sme brez soglasja upravljalen izvesti prestavitev vodomera, zamenjavo in druga dela na vodomeru.
20.	člen
V	hišni instalaciji so lahko montirani tudi interni vodomeri, ki pa služijo uporabniku za interno porazdelitev potrošne vode oziroma kontrole.
21.	člen
Upravljalec je dolžan prevzeti v upravljanje obstoječe vodovodne priključke uporabnika, vključno z vodomerom pod pogojem:
—	da je vodovodni priključek izveden v skladu s soglasjem upravljalca,
—	da je opravljena kontrola vodomera oziroma, da je vgrajen nov vodomer.
Ob prevzemu vodovodnega priključka in vodomera v upravljanje izdelata upravljalec in uporabnik zapisnik.
22.	člen
Vsako okvaro na vodovodnem priključku ali vodomeru je uporabnik dolžan prijaviti upravljalen vodovoda, le ta pa je dolžan okvaro popraviti v najkrajšem možnem času.
Uporabnik ima v primeru kadar je o točnosti vodomera deljeno mnenje, pravico zahtevati kontrolo točnosti vodomera.
Ce se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, nosi stroške preizkusa upravljalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
23.	člen
Stroški nastalih okvar na vodovodnem priključku in vodomeru po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika.
V.	ODČITAVANJE IN OBRAČUN
24.	člen
Vzdrževanje objektov in naprav za pitno vodo se financira s ceno vode.
25.	člen
Uporabniku se zaračuna količina porabljene vode v m3 po stanju odčitka na vodomeru.
26.	člen
Cena m3 vode ter cena vzdrževanja vodovodnega
priključka in vodomera se določi skladno z določili zakona o komunalnih dejavnostih in skladno s predpisi o oblikovanju cen.
27.	člen
V	primeru, da je v objektu več uporabnikov vode, ti določajo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema račune in skrbi za poravnavo računov. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznih uporabnikov iz prejšnjega stavka, je obveznost Lastnika — upravijaka takega objekta.
tt. Sen
V	primeru, da upravljalec alt uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati porabe
vode, se obračuna za čas okvare pavšalna poraba vode
na osnovi povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju.
29.	člen
Uporabnik je dolžan poravnati upravljalcu vodarino v 15. dneh po izstavitvi računa.
V	primeru, da uporabnik ne poravna vodarine v določenem roku, po prejemu računa, ga je upravljalec dolžan opomniti in v opominu navesti posledice neplačanega računa. Kolikor uporabnik ne plača računa v roku, ki mu je dan z opominom, lahko upravljalec prekine dobavo vode brez predhodnega opozorila.
Uporabnik je dolžan posredovati ugovor zoper račun za porabljeno vodo v roku 15 dni po prejemu računa. Upravljalec je dolžan ugovor obravnavati v roku 8 dni ter v roku 15 dni posredovati uporabniku rešitev.
VI.	PREKINITEV DOBAVE VODE
30.	člen
Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi prekine z dobavo pitne vode, poleg primera iz drugega odstavka prejšnjega člena, še v naslednjih primerih:
—	kadar stanje hišne instalacije ogroža zdravje in življenje uporabnikov pitne vode
—	če je priključek na vodovodno omrežje izdelan v nasprotju s pogoji soglasja upravljalca ali brez soglasja
—	če uporabnik brez soglasja upravljalca dovoli priključitev drugega upo-abnika na svojo interno instalacijo
—	če uporabnik onemogoča delavcem upravljalca pregled vodomera ter hišne instalacije
—	če uporabnik brez soglasja upravljalca opravlja posege v naprave i'n objekte, ki jih ima v upravljanju upravljalec
—	če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije)
—	če uporabnik ne dovoli vgraditve ali zamenjave vodomera.
Po izrecni želji uporabnika je upravljalec dolžan izvesti začasno prekinitev dobave vode na stroške uporabnika.
31.	člen
Upravljalec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi del na vodovodu, na območju kjer se opravljajo dela, vendar mora o tem pravočasno obvestiti preko javnih sredstev obveščanja uporabnike, na katere vpliva prekinitev.
32.	člen
Uporabniki niso upravičeni do odškodnine v primerih prenehanja dobave vode zaradi večjih okvar (poškodb) na objektih in napravah za pitno vodo ali zaradi dovoljenih instalacijskih del.
Upravljalec je tudi v teh primerih dolžan v čim krajšem času obvestiti uporabnike o vzrokih nastale prekinitve ter o času trajanja.
33.	člen
V	primeru pomanjkanja pitne vode upravljalec določi v soglasju z izvršnim svetom skupščine občine,
prednostno zadovoljevanje uporabnikov, ki so ga uporabniki m upravijalci dolžni upoštevati.
VII.	OBVEZNOSTI IN NALOGE UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV
34.	člen
Obveznosti upravljalca pri oskrbi in dobavi vode
so:
—	redna kontrola in izvajanje ukrepov za dobavo higiensko neoporečne vode
—	v okviru sprejetih programov vodooskrbe na nivoju občine, skrb za zadostno količino pitne vode
—	redno vzdrževanje in kontrola objektov ih naprav za pitno vodo ter gospodarno ravnanje z objekti in napravami
—	redno vzdrževanje hidrantskega omrežja
—	obveščanje uporabnikov o prekinitvi dobave vode
—	obveščanje komunalne skupnosti občine Cerknica ter pristojnih organov o izrednih razmerah na vodovodnih omrežjih
—	skrb za reden obračun porabljene vode
—	izdajanje soglasij v skladu z določbami tega
odloka.
35.	člen
Obveznosti uporabnika so:
—	redno vzdrževanje naprav in objektov, ki so v upravljanju uporabnika
—	omogočanje dostopa do vodomera
—	redno vzdrževanje internega hidrantnega omrežja
—	uporaba glavnega hidrantnega omrežja le v primeru požara
—	javljanje upravljalen o napakah, poškodbah na glavnem omrežju ali vodovodnih priključkih
—	upoštevanje navodil o gospodarnem ravnanju z vodo ter varčevanju v času izrednih razmer
Uporabnik, ki jemlje vodo iz omrežja brez vodovodnega priključka preko hidrantov, si mora za to pridobiti soglasje upravljalca.
VIII.	KAZENSKE DOLOČBE
36.	člen	,
Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din se kaznuje upravljalen javnega vodovoda:
1.	če zaradi planiranih del na javnem vodovodu začasno prekine dobavo pitne vode, pa o tem predhodno ne obvesti uporabnika (31. člen),
2.	če ne vzdržuje hidrantnega omrežja (34. člen),
3.	če izvede priključek brez soglasja (13. člen),
4.	če ne upošteva sprejetega sklepa o prednostnem zadovoljevanju uporabnikov vode (33. člen)
5.	če ne prevzame v upravljanje vodovodnega priključka v primeru, da so izpolnjeni pogoji iz 21. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od -500 do 3.000 din se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljalca javnega vodovoda.
37.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če odvzame vodo iz hidranta brez soglasja upravljalca (drug' odstavek 35. člena)
2.	če se priključi na javno omrežje brez soglasja (11. člen).
3.	če ne zgradi in ne vzdržuje prostora za vodomer ali če ne omogoči delavcem upravljalca kontrole vodomera in odčitavanja (18. člen),
4.	če ne upošteva navodil in sklepov glede prednostnega zadovoljevanja potreb > po pitni vodi (33. člen),
5.	če ne prijavi okvare na priključku oziroma če ne odpravi okvare na interni instalaciji (prvi odstavek 35. člena),
6.	če v postavljenem roku ne uredi vodovodnega priključka in vodomera za prevzem v upravljanje (prvi odstavek 39. člena).
Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
38.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje za prekršek posameznik:
1.	ki stori prekršek iz prvega odstavka 37. člena tega odloka,
2.	če namerno poškoduje vodovodno omrežje, objekte in naprave,
3.	zgradi, obnovi in razširi priključek brez soglasja upravljalca vodovoda,
4.	dela priključek na vodovodno omrežje, pa ni zato strokovno usposobljen oziroma'nima tovrstne registracije ali obrtnega dovoljenja.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39.	člen
Uporabniki, katerim je bila priključitev izvedena pred uveljavitvijo tega odloka, so dolžni v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka urediti vodovodni priključek tako, da bodo izpolnjeni pogoji 21. člena tega odloka ter dani pogoji za prevzem vodovodnega priključka in vodomera v upravljanje.
Upravljalec je dolžan v navedenem roku prevzeti v upravljanje vse obstoječe vodovodne priključke in vodomere, ki bodo izpolnili pogoje določene s tem odlokom.
40.	člen
V primeru, da uporabnik ne izpolni pogoje v roku iz 39. člena tega odloka, lahko upravljalec preneha z dobavo pitne vode uporabniku. Pred prenehanjem dobave mora upravljalec postaviti uporabniku določen rok, v katerem mora urediti vodovodni priključek in vodomer ter rok prenehanja dobave pitne vode.
41.	člen
' Prenos objektov in naprav v upravljanje uprav-Ijalcem iz drugega odstavka 2. člena tega odloka se izvrši po določbah zakona o komunalnih dejavnostih.
42.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe Medobčinskega inšpektorata občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna ter komunalna inšpekcija občine Cerknica.
43.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o upravljanju in vzdrževanju javnih vodovodov, vodniakov in kanalizacije, objavljen v Glasniku, št. 63/63.
44.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-6/85
Cerknica, dne 7. oktobra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r.
1462.
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), določil pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) in 140. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na 32. redni seji zbora krajevnih skupnosti dne 2. oktobra 1985 sprejela
ODLOK
o določitvi in spremembi imen ulic in cest na območju naselja Cerknica
1.	člen
Na območju naselja Cerknica se na novo imenujejo ulice:
1.	Turšičeva ulica: se odcepi od novo imenovane Ceste v Dolenjo vas in poteka proti zahodu, ta se priključi na obstoječo Cesto 4. maja nasproti Osnovne šole Cerknica,
2.	Cesta v Dolenjo vas: se odcepi od Ceste 4. maja pri Meletovi hiši in se konča na katastrski mej: k. o.
Dolenja vas,
3.	Cabranska ulica: se odcepi od Ceste 4. maja pri hiši št. 51 in poteka po območju avtobusne postaje, ter se priključi na novoimenovano Cesto v Dolenjo
vas,
4.	Kovačeva ulica: se odcepi od Ceste 4. maja pri hiši št. 78 'in se konča med hišama Videm št. 40 in 41. Drugi krak te ulice zajema še sedanje hišne številke Videm 45, 46, 53, 54 proti Osnovni šoli v Cerknici,
5.	Bračičeva ulica: se odcepi od Vidma med sedanjo hišno št. 9 in 12 in se priključi na Notranjsko cesto pri hiši št. 71. Drugi krak te ulice se odcepi pri sedanji hiši Videm št. 11 in se slepo konča južno od hiše Notranjska cesta št. 20,
6.	Zidanškova ulica: se odcepi od Notranjske ceste nasproti hiše št. 22 in poteka proti severovzhodu do novo imenovane Petrovčičeve ulice (konča se nasproti hiše dosedanja št. 30, Kamna gorica),
7.	Petrovčičeva ulica: se odcepi od Notranjske ceste pri hiši št. 30 in poteka^ proti severu do hiše št. 28 Kamna gorica, kjer se konča,
8.	Hacetova ulica: se odcepi od Notranjske ceste hiše št. 39 in poteka proti severu in zavije proti zahodu ter se konča pri hiši št. 68 Kamna gorica,
9.	Popkova ulica: se odcepi od novo imenovane Hacetove ulice pri htil Kamna gorica it. 60 In poteka proti vzhodu ter »e priključi na Notranjsko cesto v bližfni hiše Notranjska cesta št. 43,
10.	Casermanova ulica: se odcepi od Ceste 4. maja nasproti hiie št. 16 in poteka proti zahodu (Za vrtovi) od Ceste na Jezero, kjer se konča nasproti hiše št. 8.
Spremeni se:
1.	Kamna gorica: se odcepi na Notranjski cesti pri hiši št. 38 in poteka proti zahodu ter se konča pri hiši Notranjska cesta št 13,
2.	Cesta na Jezero: del ceste na odseku Za vrtovi se preimenuje v Casermanovo ulico.
2.	Sen
Območje ulic in sistem oštevilčbe stavb je vrisano v osnovnem grafičnem prikazu območij teritorialnih
enot ROTE, ki ga vodi na temeljnih topografskih načrtih Geodetska uprava Rakek.
3.	člen
Geodetska uprava Rakek izvede spremembe po tem odloku na terenu in v evidencah v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-1/85
Cerknica, dne 4. oktobra 1985.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Cerknica
Zdravko Zabukovec 1. r.
IDRIJA
1463.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS,* št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih piana Občinske skupnosti otroškega varstva Idrija za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Idrija na seji dne 11. oktobra 1985 sprejela
SKLEP
o povečanju višine družbenih pomoči otrokom v občini Idrija
1
Skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Idrija ugotavlja, da so na podlagi tretjega odstavka 16. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic izpolnjeni pogoji za medletno povečanje družbenih 'pomoči otrokom v občini Idrija.
2	*
Na podlagi ugotovitve iz 1. točke tega skiepn bo Občinska skupnost otroškega varstva Idrija povečala družbene pomoči otrokom za 30 °/o od h oktobra 1985 dalje.
3
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1905 dalje.
St. 193-1/85
Idrija, dne 11. oktobra 1985.
Predsednik skupščine
Občinske skupnosti otroškega varstva Idrija
Stane Jereb 1. r.
KOČEVJE
1464.
Na podlagi drugega in tretjega odstavka 3. člena in tretjega odstavka 6. člena zakona o komunalnih
dejavnostih (Uradni list SRS, št. W82j, Iti. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81), 9. Sena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št 6/79 in 2/82), je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o komunalnih dejavnostih na območju občine Kočevje
1.	člen
Odlok o komunalnih dejavnosti na območju občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 19/84), se spremeni
in dopolni tako, da se za 9. členom dodajo novi 10.,
11.	in 12. členi.
Nov 10. člen odloka glasi:
»Uporabniki komunalnih storitev morajo obvezno uporabljati in plačevati komunalne storitve v naslednjih komunalnih dejavnostih:
—	oskrba naselij s pitno vodo
—	odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij
—	oskrba naselij s toplotno energijo
—	urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih in drugih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev
—	javna razsvetljava, elektrika
—	urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost.
Uporabljanje in plačevanje komunalnih storitev je obvezno le, če so komunalni objekti in naprave za opravljanje navedenih dejavnosti v naselju in z njimi gospodari komunalna organizacija združenega dela, KS ali druga organizacija.
Uporabniki so dolžni plačevati komunalne storitve, katerih uporaba je obvezna, če so bile storitve dejansko opravljene v določenem oziroma dogovorjenem obsegu in kakovosti. Komunalne storitve se zaračunavajo in plačujejo po cenah, ki se oblikujejo v skladu z veljavnimi predpisi.-« '	*
2.	člen
Nov 11. člen odloka o komunalnih dejavnostih glasi:
»Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek:
1.	če ne uporablja komunalnih storitev, za katere je predpisana obvezna uporaba (10. člen)
2.	če noče plačevati komunalnih storitev, katerih uporaba je obvezna in so bile dejansko opravljepe v določenem oziroma v dogovorjenem obsegu in kakovosti (10. člen).
Z denarno kaznijo od 300 do 5.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«
3.	člen
S tem odlokom se doda odloku o komunalnih dejavnostih v občini Kočevje še 12. člen, ki določa, da
se prejšnji to. in H. člen preimenujeta v 13. in 14. člen.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Sb363-2W-3ti
Kočevje, dne 2. oktobra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Kočov^e Ježe Nevi* L r.
IMS.
Na podlagi 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82), je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1985 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Kočevje
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, razpolaganja s stavbnimi zemljišči, urejanja stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih obihočjih, namenjenih za kompleksno graditev ter upravljanja z denarnimi snediefcvi namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, se v občini Kočevje ustanovi sklad stavbnih zemljišč (v nadaljnjem iiesedilu: sklad).
2.	člen
Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, s tem odlokom ter ž njegovim statutom.
Sklad se vpiše v sodni register.
3.	člen
Sklad opravlja naslednje naloge:
1.	financira pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev;
2.	ureja stavbna zemljišča v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev;
3.	oddaja nezazidana stavbna zemljišča, s irnltcri mi upravlja občina;
4.	upravlja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter razpolaga s temi sredstvi skladno s svojim finančnim načrtom;
5.	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ia predpisi občinske skupščine.
Naloge iz prejšnjega odstavka sklad opravlja po svojih organih, strokovni službi in organizacijah združenega dela.
4.	člen
Sredstva^,sklada so:
1.	denarna sredstva, zbrana Iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča;
2.	denarna sredstva, pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investitorjem;
3.	denarna sredstva, zbrana iz prispevkov investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča;
4.	druga sredstva (prispevki po SS in druga sredstva).
Sredstva iz prejšnjega odstavka se združujejo na računu sklada.
5.	člen
Podrobnejšo organizacijo in delovanje sklada določi njegov statut, ki ga sprejme upravni odbor sklada in potrdi občinska skupščina.
_ II. IME IN SEDEŽ SKLADA
C. Sten
Sklad nastopa v pravnem prometu in nasproti tretjim osebam z imenom: Sklad stavbnih zemljišč občine Kočevje.
Sedež sklada je v Kočevju, Ljubljanska c. 26.
UL PREDSTAVLJANJE IN ZASTOPANJE SKLADA
7.	člen
Sklad predstavlja in zastopa predsednik uprav-nege odbora sklada.
Predsednik upravnega odbora sklada sklepa pogodbe in podpisuje za sklad, razen v zadevah' pisarniškega poslovanja.
Pogodbe o oddaji del urejanja stavbnega zemljišča sklepa predsednik upravnega odbora lahko le na podlagi sklepa upravnega odbora, pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča pa lahko sklepa predsednik upravnega odbora le na podlagi odločitve komisije za oddajo stavbnega zemljišča sklada.
0.	člen
V zadevah pisarniškega poslovanja podpisuje za sklad funkcionar občinskega upravnega organa, ki opravlja za sklad administratlvno-tehnična in druga opravila. Administrativno-tehnična in druga opravila bo opravljal v breme sredstev sklada oddelek za gospodarstvo občine Kočevje.
9.	člen
Predsednik upravnega odbora sklada in funkcionar upravnega organa iz prejšnjega člena 'tega odloka lahko pooblastita vsak zase v mejah svoje pristojnosti drugo osebo za zastopanje sklada.
IV.	ORGANIZACIJA SKLADA
10.	člen
Organi sklada so:
1.	upravni odbor sklada
2.	komisija za oddajanje stavbnega zemljišča
3.	stalna ali začasna delovna telesa, ki jih določa statut sklada
11.	člen
Upravni odbor je naj višji organ upravljanja sklada in odloča na svojih sejah o vseh bistvenih vprašanjih poslovanja in delovanja sklada.
Pristojnosti in način dela upravnega odbora sklada ureja statut sklada.
12.	člen
Upravni odbor sklada ima predsednika in 10 članov.
Predsednika m člane upravnega odbora imenuje za dobo dveh let občinska skupščina izmed svojih delegatov, od katerih je več kot polovica iz vrst delegatov za zbor združenega dela.
Imenovanje predsednika in članov upravnega odbora se izvede po postopku in na način, ki ga določa statut občine oziroma poslovnik občinske skupščine za imenovanje predstavnikov občine v organe upravljanja organizacij združenega dela.
Predsednik in člani upravnega odbora so za svoje delo odgovorni občinski skupščini.
13.	Sen
Komisija za oddajo stavbnega zemljišča odloča o oddaji stavbnega zemljišča za graditev in jo imenuje upravni odbor sklada.
Sestav komisije, postopek in načia njenega Imenovanja ureja statut sklada.
14.	člen
Administrativno tehnična in druga opravila za sklad opravlja oddelek za gospodarstvo občine Kočevje kot njegova strokovna služba.
Notranjo organizacijo občinskega upravnega organa odredi izvršni svet občinske skupščine v skladu s 'sporazumom, ki ga sklene z upravnim odborom sklada.
V sporazumu iz prejšnjega odstavka se določi tudi obseg in vrsta nalog, ki jih upravni organ opravlja za sklad, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Na upravni organ se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti sklada oziroma njegovih organov.
15.	člen
Posamezna strokovna dela, zlasti dela strokovno tehnične narave, ki so povezana z dejavnostjo sklada, sklad odda s pogodbo organizaciji združenega dela.
V.	PROGRAMIRANJE IN FINANCIRANJE NALOG SKLADA
16.	člen
Sklad z vsakoletnim programom opredeli naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu.
Sklad oblikuje program nalog na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine.
17.	člen
Na podlagi programa nalog iz prejšnjega člena sprejme sklad finančni načrt, s katerim opredeli potrebna sredstva za izvajanje programiranih nalog in višino sredstev za delovanje organov sklada in njegove strokovne službe.
18.	člen
Letni program nalog sklada, njegov finančni načrt-in zaključni račun sprejme upravni odbor sklada, potrjuje pa te akte občinska skupščina.
VI.	KONSTITUIRANJE SKLADA
19.	člen
Sklad stavbnih zemljišč se konstituira z izvolitvijo upravnega odbora sklada in z vzpostavitvijo notranje organizacije upravnega organa v smislu 14. člena tega odloka.
Konstituiranje sklada ugotovi izvršni svet skupščine občine s sklepom.
Na podlagi ugdtovitvenega sklepa iz prejšnjega odstavka in tega odloka priglasi vpis sklada v sodni register funkcionar upravnega organa 14. člena tega odloka.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Z dnem vpisa sklada v sodni register preneha z delom stavbna zemljiška skupnost pri SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje.
Sredstva, pravice in obveznosti SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje glede urejanja, upravljanja in razpolaganja s stavbnim zemljiščem se prenesejo na sklad.
21.	člen
Priprave za imenovanje predsednika in članov upravnega odbora sklada in za vzpostavitev notranje organizacije upravnega organa iz 14. člena tega odloka morajo pristojni organi občinske skupščine opraviti najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
Konstituiranje sklada se opravi najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 35-3/84-3/1
Kočevje, dne 2. oktobra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r.
LITIJA
146G.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št.' 23/76) in odloka o določitvi in pooblastitvi organov, ki opravljajo družbeno kontrolo cen v občini Litija (Uradni list SRS, št. 17/85), ter 250. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28 83) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 92. seji dne
15.	oktobra 1985 sprejel
SKLEP
o cenah geodetskih storitev 1
1. člen
S lem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih, organizacij in skupnosti. <*• u4*ev in civilnopravnih oseb, ki tih opra v!ja oh ••in-ki vp’ avni organ, pristojen za geodetske zadeve občine Litija.
2.	člen
Cene iz 1. člena tega sklepa so:
Zap.
št.
Vrsta in obseg dela
Cena
geodet.
storitve
din
1. Parcelacija
1.	Navezava	na geodetsko mrežo	1.875
2.	Parcelacija
2.1.	Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha
na dva dela	8.400
2.2.	Za vsak	nadaljnji 0,3.ha	2.475
2.3.	Za vsako dodatno novo parcelo	2.100
2.4. Parcelacija gozdnih parcel —' cena se poveča za 50 %>
2. Parcelacija na osnovi zazidalnih oziro-
ma ureditvenih načrtov
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.875
2.	Parcelacija za obod
2.1.	Za vsak lom meje oboda	1.725
2.2.	Za vsako novo nastalo parcelo	2.100
3.	Ekspropriacija dolžinskih objektov
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.875
2.	Kektometer (100 m) ekspropriacije	12.150
4.	Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.875
2.	Določitev meja
2.1.	Za grafično izmero za 2 mejni točki	6.450
2.2.	Za vsako nadaljnjo mejno točko	2.100
2.3.	Za numerično izmero za 2 mejni
točki	3.600
2.4.	Za vsako nadaljnjo točko	1.425
2.5.	Prenos meja gozdnih parcel — cena se poveča za 50 °/o
5.	Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.875
2.	Ugotovitev meje
2.1.	Za 2 mejni točki	4.950
2.2.	Za vsako nbdaljnjo	mejno točko	1.425
6.	Posnetki za lokacijsko dokumentacijo in posnetki novozgrajenih stavb in objektov
1.	Do 0,5 ha	6.375
2.	Za vsakih nadaljnjih	0,25 ha	2.100
7.	Zakoličbe stavb in objektov
1.	Stanovanjska stavba	ali garaža	3.600
2. Industrijska zgradba — po dejansko porabljenem času
8. V izjemnih primerih, kjer ni mogoče
zaračunavati stroškov po ceniku se uporab-
lja naslednje ume cene:
—	za terensko geodetsko delo ura po	750
—	za pisarniško geodetsko delo ura po	675
—	za figur antsko delo ura po	350
—	za risarsko geodetsko delo ura po	390
9.	Cenam storitev po tem ceniku se dodajo materialni stroški (mejniki, količki, kilometrina...) in stroški figuranta po dejansko uporabljenem času.
3.	člen
Dohodki, ki se ustvarijo s to dejaveoetjo so prihodki proračuna občine Litija in se namenjajo za razvoj in modernizacijo geodetske službe ter materialne stroške občinske geodetske uprave.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3ti-2/85
Litija, dne 15. oktobra 1985.
Predsednik IzvrSnega sveta Skupščine občine Litija
Zvonimir Bric 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 1461.
Na podlagi drugega odstavka 39. člena in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18-1133/84) in 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35-1626/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 36. seji zbora združenega dela dne 1. oktobra 1985 in na 35. seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. oktobra 1985 sprejela
ODLOK
o sprejetju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka BS 111/2 — Gmajna Črnuče
I.	SPLOŠNA DOLOČILA
1.	člen
Sprejmejo se spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zaizdalnega otoka BS 111/2 — Gmajna Črnuče, ki je bil sprejet z odlokom o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 111/2 in zazidalnega otoka BS 114/4 — Črnuče (Uradni list SRS, št. 26/74)
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta je izdelal ZIL TOZD Urbanizem-LUZ, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23, pod št. 3259 v juniju 1985.
2.	člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta so izdelane za del zazidalnega otoka BS 111/2 — Gmajna Črnuče, ki je omejen na zahodu in jugu s Cesto Ceneta Stuparja, na vzhodu s Primožičevo ulico in na severu s Cesto v Pečale. Meja tega območja poteka po vzhodnih mejah zemljišč pare. št. 240/3, 305/26, 240/5, 304/8, 304/3. 989/6, 241/76, 241/74, 241/72, 241/70, 241/69, 241/68,	241/67,	241/68,	230/6,	247/25,	247/23,
247/22, 248/7 in 247/30, po severnih mejah zemljišč pare. št. 252/15, 1020/1, 1020/2 in 1020/3 ter po zahodni in južni meji zemljiičjt pare. tL »85/2 k_ e. Črneče.
3.	tiect
Prostorske poeaje # realizacije imridmlm zaeoov* doiočajo;
—	zazidalna situacija, Id določa pogoje za funkcionalne in oblikovalske rešitve območja,
—	rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvec.
II. ZAZIDALNA SITUACIJA
4.	člen
Zazidalna situacija, ki določa pogoje za funkcionalne in oblikovalske rešitve območja prikazuje:
—	razporeditev objektov in odprtih prostorov,
—	njihovo okvirno namembnost,
—	njihovo velikost oziroma površino,
—	pripadajoče funkcionalne površine oziroma površine, ki bodo v zasebni rabi, in njihovo ureditev,
—	javne' odprte površine po namenu in njihovo ureditev,
—	ureditev zelenih površin.
5.	člen
Predvideno zazidavo tvorijo bloki, sestavljeni iz dveh, treh ah štirih stopniščnih elementov, s podolžno osjo S-J, z orientacijo stanovanj V-Z, nanizani ob osrednji peš poti tako, da so vhodni deli dveh nasproti ležečih objektov vezani na skupno dostopno peš pot, medtem ko se na drugi strani objekta pritlična stanovanja podaljšujejo v vrtove.
Tlorisne dimenzije enega stopniščnega elementa so 17,10 X 11,80 m (pri dvojčku in četverčku) ali 17,10 X 10,90 m (pri trojčku). Tlorisne dimenzije celega bloka znašajo:
—	dvojček B 29—-30: 34,65 X 11,80 m (408,87 m*)
—	trojčki B 1—3, B 23—25, B 26—28, B 31—33: 51,82 X 10,90 m (564,84 m2)
—	četverčki B 4—7, B 8—11, B 12—15, B 16—19,
B 34—37, B 41—44, B 45—48:	68 09X11,80 m
(814,08 m2).
Dimenzije objektov so povzete po projektih, ki jih je izdelal SCT TOZD Projekt Ljubljana (PGD, PZI — arhitektura, D. N. 194, marec 1984, vodja projekta Sežun Marjan, dipl. inž. arh.).
6.	člen
Funkcionalno zemljišče posameznega bloka je opredeljeno tako, da sega do 3 m široke poti z obojestranskimi utrditvami na vhodni strani, do 1,60 m široke poti na strani z vrtovi ter do peš povezav v smeri vzhod-zahod, ki bloke obdajajo. Površine so razvidne iz načrta gradbenih parcel. Znotraj funkcionalnega zemljišča segajo površine vrtov pritličnih stanovanj v globino 4,50 m.
7.	člen
Na vzhodnem robu območja, ob Primožičev! ulici, je predvidena trgovina osnovne preskrbe tlorisnih dimenzij 25,00 X 16,00 m (toleranca ± 0.50 m) z okvirno površino 400 m2. Funkcionalno zemljišče zajema prostor med peš potmi, parkingom in Primožičevo ulico (vključuje tudi dostavno rampo). Objekt bo pritličen, streha dvokapnica ali šotorasta. Dostop do objekta za dostavna vozila je na južni strani (razširjen odcep tat Primožičev* ulice, ki vodi tudi v parktng) in se po klančini spusti z* 6.95 m (ob razkladalni rampi). Peš dostop je predviden z osrednje peš poti na severni strani objekta (glavni vhod). Kompresorska postaja ki strojnice prezračevalnih naprav morajo biti v sklopa objekta; kolikor bodo locirane na strehi objekta, mora biti izvedeno dušenje hrupa v skladu s prvdptoi.
*. Oen
Na območju blokovne gradnje sta predvideni
dve otroški igrišči na razširjenih ploščadih ob osred-
nji peš poti, tretje pa vzhodno od stanovanjskega bloka B IG—19 in severno cd obstoječega VVZ do umetnega griča, ki ga ločuje od parkirnih mest in služi kot protihrupna zaščita Igrišče južno od VVZ se navezuje na zelenico z umetno brežino, ki se pozimi uporablja za sankanje, nanjo pa je tudi naslonjen tobogan. Elementi ureditve igrišč so: peskovnik za male otroke, večji peskovnik, opremljen s plezali in gugali ter -klopi in mize, ki so situirane na popločenih površinah. Elementi so povzeti po katalogu elementov ureditve, izdelanih za stanovanjsko sosesko MS 4,5 — Fužine, s soglasjem avtorja (Bevk Justin, dipl. inž. arh.).
9.	člen
Zasnova zelenih površin določa obvezno zasaditev drevja ob parkirnih prostorih (zaščita pred soncem). Javne zelenice je treba urediti kot. travnate površine s skupinami dreves ali grmovnic (ob vhodih v stanovanjske bloke, počivališčih in otroških igriščih). Z grmovnicami je treba zasaditi tudi brežine ob vrtovih pritličnih stanovanj.
10.	člen
Individualno zazidavo na območju obdelave tvorijo obstoječi "objekti in sicer: 28 prostostoječih stanovanjskih hiš, 2 stanovanjska dvojčka ter pomožni objekti (garaže, gospodarska poslopja). Vertikalni gabarit. je (K) P, P + 1. ali P -r 1 z izkoriščenim podstrešjem. Strehe so dvokapnice. Horizontalni gabarit je najmanj 7,00 x 8,00 m m največ 10.00 x 17,00 m. Dostopi do posameznih objektov so razvidni iz grafičnih prilog.
V okviru individualne zazidave so možne funkcionalne dopolnitve objektov (garaže, manjše dozidave, adaptacije) ob upoštevanju ustreznih odmikov od sosednjih objektov in po strokovni presoji ZIL TOZD Urbanizem-LUZ.
11.	člen
Na območju obdelave deluje enota VVZ za 112 otrok. Objekt je sestavljen iz dveh traktov z igralnicami in povezovalnega gospodarskega trakta. V zahodnem traktu so jasli, v vzhodnem .prostori za večje otroke. Objekt je pritličen in tlorisno razgiban. Okvirne tlorisne dimenzije objekta so 40,70 X 32,00 m. Streha je delno dvokapnica in delno enakopnica, kritina je salonit temne barve, pas med bivalnim in servisnim delom pa ima ravno streho. Dovoz do vrtca je možen po dovozni cesti s severne strani (do gospodarskega dvorišča in internega parkinga), urgentni dovoz pa vzdolž vzhodne in zahodne fasade. Peš dostop v objekt je z južne poti po internih peš poteh. Na vzhodni strani zahodnega trakta je urejena zelenica za otroke iz jasli, ob vzhodnem traktu pa igrišče za večje otroke.
III.	FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV
12.	člen
Funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav določajo:
—	načela glede organizacije programa po etažah predvidenih objektov,
—	okvirne etažne površine za posamezne programe,
—	dopustne višine objektov,
—	največje horizontalne gabarite objektov ter najmanjše obvezne odmike od sosednjih objektov in od javnih odprtih površin,
—	smeri glavnih dostopov in dovozov,
—	načela glede oblikovanja zunanjosti in orientacije fasad.
13.	člen
V stanovanjskih blokih, sestavljenih iz dveh ali štirih stopniščmh elementov, so v etaži po 3 stanovanja (v mansardi 4), to je 13 stanovanj v enem elementu in 26 ali 52 stanovanj v celem bloku. V trojčkih sta po1 2 stanovanji v etaži, to je 8 stanovanj v enem elementu in 24 stanovanj v celem objektu. Podstrešja so izkoriščena za shrambe in sušilnice. V vsakem bloku je prostor za hišni svet in plinska kotlarna (pn trojčku oboje v srednjem, pri dvojčku ločeno v enem in drugem, pri četvorčku pa v obeh srednjih stopniščnih elementih). Pri vseh objektih (razen pri dvojčku) je po eno stanovanje končnega stopniščnega elementa predvideno kot duplex, tako da delno sega na podstrešje. V vhodnih delih so prostori za shranjevanje koles in otroških vozičkov.
Bruto gradbena površina enega stopniščnega elementa
	dvojčki in četverčki m*	troj čki ra*
— pritličje (vključno		
z vhodnim delom)	257,75	214,00
— 1.	2. nadstropje	444,60	402,60
— mansarda	226,0,5	200,65
— podstrešje	203,50	176,90
	1.131,90	994,15
Stanovanjska površina		
enega stopniščnega elementa:		
— pritličje	. 174,60	163,75
— 1. + 2. nadstropje	247,20	325,50
— mansarda	161,50	158,95
— podstrešje	16,50	28,70
	699,80	676,90
14.	člen
Vertikalni gabarit stanovanjskih blokov je P + + 2 + M z izkoriščenim podstrešjem. Kota pritličja je 1,36 m nad koto urejenega terena pri vhodnem delu; vrtovi so za 0,30 m pod koto pritličja. Maksimalna višina kapi je 10 m, višina slemena pa 17,5 m nad urejenim terenom in varira glede na višinsko regulacijo in orientacijo objekta (na zahodni strani so višinske razlike manjše).
15.	člen
Največji horizontalni gabariti objektov (toleranca ± 0,20 m) so:
34,56 X 11,80 m pri dvojčku
51,82 X 10,90 m pri trojčku 1
68,99 X 11,80 m pri četvorčku
z vhodnimi deli tlorisnih dimenzij 6,20 (2,80) X X 7 m. Najmanjši obvezni odmiki med dvema blokoma (brez vhodnih delov) so 19 m na vhodni strani in 18 m na strara z vrtovi.
16.	člen
Objekti so dostopni z osrednje peš poti, ki poteka v smeri V-Z, po dostopnih poteh, ki se nanjo pravokotno priključujejo in povezujejo vhode, sekundarne peš poti pa jih povezujejo z ostalimi deli območja (parkingi, igrišča). Dovozi so predvideni po dovoznih cestah, ki se s površinami za parkiranje in garažiranje ustavljajo na robu zazidave, do objektov pa je možen le urgentni dovoz (intervencijska vozila).
17.	člen
Vsaka skupina stanovanjskih objektov mora biti kvalitetno ih enotno oblikovana. To velja za kritino, naklon strešin, strešne zaključke, okenske in vratne odprtine, odtočne cevi, ograje pri balkonih in vrtovih, vhodne dele in podobno. Vrtovi pritličnih stanovanj so lahko urejeni individualno; skupno je le obvezno popločenje, enotne lesene ograje in zasaditev brežin z grmovnicami. Strehe objektov so asimetrične dvokapnice s slemenom nad vhodnim delom objekta. Naklon strme strešine je 60°, položne pa 25°. Kritina je etemit rjave barve. Čelne (severne in južne) fasade objektov morajo imeti opečno fasadno oblogo.
IV.	REŠITVE PROMETNEGA, ENERGETSKEGA, VODOVODNEGA IN KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA TER OMREŽJA ZVEZ
18.	člen
Rešitev prometnega omrežja:
območje prometno napajajo obodne (stanovanjske) ceste: Primožičeva ulica, Cesta v Pečale in Cesta Ceneta Stuparja, ki se posredno navezuje na Titovo cesto. V notranjost območja vodijo dovozne ceste s površinami za mirujoči promet, ki se ustavljajo na robu blokovne zazidave. Širina cestišča je 6,0 m pri parkirnih cestah in 5,0 m v odsekih, ki služijo za povezavo.
Za blokovno zazidavo je predvidenih 427 parkirnih • mest in 62 garažnih boksov v garaži tipa duplex (P + 1) v severozahodnem delu območja. Tlorisne dimenzije garažne hiše so 41,10 X 20,60 m v pritličju in 41,10 X 22,00 m v nadstropju. Dimenzije so povzete po projektu SCT TOZD Projekt Ljubljana. Streha je dvokapnica in kritina salonit. Individualne stanovanjske hiše in bloki bodo varovani pred nivoji hrupa s parkirišč z aktivnimi protihrupnimi ukrepi: z ograjami iz betonskih elementov višine 1,20 m. Ob ograjah je možna zasaditev grmovnic.
Peš poti, ki povezujejo vhodne dele blokov, širine
3.0	m z obojestranskimi utrditvarhi v skupni širini
5.0	m se navezujejo na periferne dovozne ceste in omogočajo dostop za intervencijska vozila (gasilci, prva pomoč. LM, dostava). Osrednja peš pot naselja, ki poteka v smeri V-Z. širine 3,0 m je namenjena izključno pešcem, le do objekta VVZ je z vzhodne strani dovoljen dostop za intervencijska vozila z obojestransko utrditvijo širine 5,0 m. Ostale (sekundarne) peš poti so široke 1,60 m.
19.	člen
Rešitve energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja in omrežja zvez:
trase, zmogljivosti, lege priključkov in lokacije transformatorskih postaj, prižigališč in hidrantov ter ostale podrobnosti v zvezi z rešitvami energetskega,
vodovodnega in kanalizacijskega omrežja in omrežja zvez so prikazane v grafični prilogi z enakim naslovom.
Elektro omrežje:
bloka z označbo B 41—44 in B 45—48 bosta priključena na obstoječo TP Črnuče II (pri vzhodni skupini blokov). Vsi drugi bloki, garažna hiša in nekateri obstoječi objekti bodo priključeni na TP Črnuče V. (zahodno od Ceste Ceneta Stuparja).
Javna razsvetljava:
zahodni del blokovne zazidave bo na javno razsvetljavo priključen preko prižigališča P 2 (na zahodni strani Ceste Ceneta Stuparja), vzhodni del pa preko prižigališča P 3 (severno od garažne hiše ob Primo-žičevi ulici).
Plinsko omrežje:
plinsko omrežje je navezano na obstoječo napeljavo, ki oskrbuje obstoječe bloke na vzhodni strani območja. Razvod se nadaljuje od vzhoda proti zahodu. Stanovanjski bloki bodo ogrevani preko plinskih kotlarn, ki so locirane na podstrehah (v enem izmed stopniščnih elementov) in priključene na- plinsko omrežje.
Vodovodno omrežje:
vodovodno omrežje je priključeno na primarno vodovodno omrežje v črnuški Gmajni, ki sestoji iz osnovnega kroga profila 125 mm in na bodoči primarni vod profila 300 mm, ki je navezan na vodarno Jarški Brod. Hidranti so razporejeni v razdaljah 80—100 m.
Kanalizacijsko omrežje:
kanalizacijsko omrežje je zasnovano ločeno za sistem meteornih voda, ki so speljane v potok Črnuš-nica, in za sistem odpadnih voda, ki odtekajo proti jugu do zbirnega kanala po Titovi cesti in dalje proti čistilni napravi. Na območju obdelave je kanalizacija delno že zgrajena in poteka po Cesti Ceneta Stuparja, Primočičevi ulici in po območju VVZ. Separatorji olj za odvodnjavanje meteornih voda iz' manipulacijskih, parkirnih in garažnih površin so predvideni pred iztekom meteornega kanala v Črnušnico.
Telefonsko omrežje:
krajevno telefonsko omrežje na območju KS Cr-nuče-Gmajna in tudi območje blokovne zazidave bo priključeno na RATC Bežigrad in na novo RATC Črnuče.
V.	ETAPE IZVAJANJA NAČRTA
20.	člen
Prva gradbena etapa zajema stanovanjske bloke z označbo B 31—33, B 34—37, B 41—44 in B 45—48. Obenem je potrebno izvesti dovozno cesto s parkingi (z dvema priključkoma na Cesto Ceneta Stuparja), parkinge, ki so dostopni s Primožičeve ulice, podaljšek osrednje peš poti (južno od VVZ) ter primarne (ob vhodih) in sekundarne peš poti znotraj funkcionalne celote. Postaviti je treba 3 smetnjake (ob dovozni cesti na označenih mestih) in urediti prostor med objektoma B 34—37 in B 41—44 (otroško igrišče trikotne oblike in umetni grič). Ostali objekti bodo zgrajeni v naslednji gradbeni etapi po prestavitvi daljnovoda v daljnovodni koridor na severu. Pred vsako gradbeno etapo je potrebno izvesti ustrezne dele (sklope) komunalnega omrežja.
21.	člen
Zemljišče, ki je predvideno za gradnjo ▼ drugi gradbeni etapi, je treba že v času prve gradbene etape pripraviti na gradnjo (izvesti je treba nosilne tampone za stanovanjske bloke).
VI.	KONČNA DOLOČILA
22.	člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta so
delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri Občinskem komiteju za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo občine Ljubljana Bežigrad,' pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem-LUZ in TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, pri Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana, pri Mestni geodetski upravi mesta Ljubljana, pri krajevni skupnosti Črnuče Gmajna in pri Urbanistični inšpekciji Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane.
23.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane.
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-27/75-8
Ljubljana, dne 10. oktobra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Vlado Beznik 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1468.
Na podlagi 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83) in v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. oktobra 1985 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu Srednje lesarske šole v Ljubljani 1
1
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k statutu Srednje lesarske šole v Ljubljani, Ljubljana, Aškerčeva 7, sprejetega na referendumu dne
4.	oktobra 1984.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-32/83
Ljubljana, dne 2. oktobra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek 1. r.
LOGATEC
1459.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, ŠL 39/74) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78, 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. oktobra 1985 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Logatec za leto 1984
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Logatec za leto 1984. Zaključni račun proračuna vključuje tudi sredstva posebne partije proračuna in sredstva rezerv občine Logatec.
2.	Ben
Zaključni račun proračuna občine izkazuje:
din
—	prihodke	66,280.686
—	odhodke	66,025.202
—	razlika prihodkov	nad	odhodki	255.484
Sredstva posebne partije proračuna izkazujejo:
—	prihodke	249.061
—	odhodke	249.061
—	razlika prihodkov	nad	odhodki	—
Sredstva rezerv občine Logatec izkazujejo:
—	prihodke	2,492.933
—	odhodke	350.000
—	razlika prihodkov	nad	odhodki	2,142.933
3.	člen
Razlika prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna občine Logatec v višini din 255.484 se prenese v proračun za leto 1985.
4.	člen
Razliko prihodkov nad odhodki po zaključnem
računu sredstev rezerv občine Logatec v višini 2,142.933 se prenese za isti namen v leto 1985.
5.	člen
Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Logatec za leto 1984 je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/83
Logatec, dne 17. oktobra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Rudi Lipovec 1. r.
1470.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78, 5/82)
je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. oktobra 1985
sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu
občine Logatec za lete 1985
1.	člen
Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine
Logatec za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 13/85) tako,
da se glasi:
din
Skupni prihodki proračuna	znašajo	115,658.000
od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	115,358.000
—	za razporeditev v tekočo
proračunsko rezervo	300.000
2.	člen
Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja za proračunsko leto 1985.
St. 010-4/85
Logatec, dne 17. oktobra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Rudi Lipovec 1. r.
1471.
Na podlagi 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) in v zvezi z družbenim dogovorom o priznavalninah udeležencev na-rodno-osvobodilne vojne (Uradni list SRS, št. 6/85) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 16. oktobra 1985 sprejela
ODLOK
o družbeni skrbi za udeležence narodno-osvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane
1.	člen
Udeležencem narodno-osvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, žrtvam fašističnega nasilja ter njihovim družinskim članom, se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka.
2.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči se lahko podelijo samo prosilcem, ki imajo stalno bivališče na območju občine Logatec.
3.	člen
Priznavalnine in druge oblike pomoči se lahko podelijo:
1.	udeležencem narodno-osvobodilne vojne, ki so vstopili v NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943
in, ki jim je po predpisih o pokojninskem in invalid-
skem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeležencem NOV, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta-borca NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943,
2.	ženam udeleženkam NOV, ki so vstopile v NOV de L 7. 1944 in, ki jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo,
3.	udeležencem NOV, ki so vstopili v NOV, do
1.	7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. 5. 1945 dvojno vttet v pokojninsko dobo,
4.	udeležencem narodno-osvobodilne vojne, bi so vstopili v NOV po 9. 9. 1943 oziroma po 13. 10. 1943 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo,
5.	borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912 do 1918.
4.	člen
Izjemoma se lahko podeli priznavalnina in druga pomoč:
1.	aktivnim udeležencem NOV, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami,
2.	udeležencem NOV, ki so vstopili v NOV po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo,
3.	aktivnim udeležencem NOV, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času NOV v dejanskem trajanju,
4.	žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne.
5.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
L stalna priznavalnina
2.	stalna družbena pomoč
3.	občasna priznavalnina
4.	enkratna priznavalnina
5.	enkratna družbena pomoč
6.	pomoč za šolanje otrok
7.	pomoč za zdravljenje
8.	zdravstveno varstvo
9.	pomoč oskrbovancem v domovih upokojencev
10.	pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj.
6.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo po tem odloku prosilci iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek prosilca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratne nainižje pokojnine za polno pokojninsko dobo (v nadaljnjem besedilu: najnižja
pokojnina), ki jo določi Skupnost pokojninskega in
invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto.
Prosilci iz 4. in 5. točke, 3. člena in 4. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek prosilca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo 80 odstotkov najnižje pokojnine.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku se štejejo vsi dohodki iz preteklega leta razen osebne in družinske invalidnine po zakonu o vojaških invalidih in zakonu o civilnih invalidih.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek ne upošteva.
Za prosilce iz L, 2. in 3. točke, 3. člena tega odloka, ki nimajo dohodkov, se lahko prizna priznavalnina do višine najnižje pokojnine. Za prosilce iz 4. in
5.	točke, 3. člena in 4. člena tega odloka, ki nimajo dohodkov, se lahko prizna priznavalnina do višine 80 odstotkov najnižje pokojnine.
7.	člen
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo poleg premoženjskih razmer prosilca in oseb iz 6. člena tega odloka tudi zdravstveno stanje upravičenca in družinskih članov, čas udeležbe in osebni prispevek prosilca v NOV ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti starost.
O višini stalne priznavalnine in drugih pomoči odloča komisija za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov Skupščine občine Logatec.
8.	člen
Pravico do stalne družbene' pomoči pod pogoji iz
6.	člena tega odloka imajo tudi zakonec in družinski člani, ki so pridobitno nezmožni, umrlega udeleženca NOV in drugih vojn iz 3. in 4. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal in, če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka.
Citiranim prosilcem se lahko podeli tudi druge pomoči iz tega odloka.
9.	Člen
Uživalci stalne priznavalnine, zakonec in družinski člani pridobitno nezmožni imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom irt splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
10.	člen
V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialno ekonomskih okoliščin upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, izjemoma zadrži priznavalnino v enakem znesku tudi v naprej, če bi po presoji komisije znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma r okolju v katerem živi. Komisija lahko v takih primerih podeli tudi druge oblike priznavalnine.
11.	člen
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine ali stalne družbene pomoči se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine ali stalne družbene
pomoči so dolini med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Logatec o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje priznavalnine. Spremenjeni
pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca
po nastanku.
12.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč se po tem odloku lahko podeli upravičencem iz 3. in 4. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti v družini, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Višina pomoči je lahko največ 150 odstotkov najnižje pokojnine in ni odvisna od pogojev navedenih v 6. členu tega odloka.
Enkratna družbena pomoč se lahko podeli tudi
drugim sodelavcem NOV.
,	13. člen
Pomoč udeležencem NOV za šolanje otrok, se lahko podeli v mesečnih zneskih, če otroci ne prejemajo štipendije 'ali druge pomoči za šolanje.
Pomoč za šolanje se lahko prosilcem podeli, če njihov povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 120 °/» najnižje pokojnine in, če se otroci uspešno šoLajo. Pri izračunu se upoštevajo kriteriji iz 6. člena tega odloka.
Pomoč za šolanje se lahko dodeli:
—	za učence srednjega usmerjenega izobraževanja do 50 odstotkov najnižje pokojnine
—	za študente višjih in visokih šol do 65 odstotkov najnižje pokojnine.
Prosilcem, ki so samohranilci družine, se pomoč za šolanje otrok lahko zviša za 20 odstotkov nad merili iz prejšnjega odstavka.
14.	člen
Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih, se lahko podeli prosilcem iz 1. točke, 3. člena tega odloka, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno.
Izjemoma se lahko odobri pomoč v naravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem NOV in drugih vojn, staršem in vdovam padlih borcev NOV.
Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se podeli pomoč po naslednjih kriterijih:
—	udeležencem NOV, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino
—	upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člena v »kupnem gospodinjstvu ne presega 136 odstotkov najnižje pokojnine.
Pomoč lahko znaša celotno oskrbo. Vsem ostalim prosilcem iz 3. m 4. člena tega odloka pa komisija lahko odobri delno kritje oskrbe, glede na ceno hotelskih storitev.
15.	člen
Ce udeležencem NOV In drugih vojn izl3. Člena tega odloka, ki so oskrbovanci domov upokojencev po
poravnavi celotne domske oskrbe ne ostane od dohodkov 20 odstotkov najnižje pokojnine, se lahko dodeli priznavalnina za osebno rabo v višini največ 20 odstotkov najnižje pokojnine.
16.	člen
Komisija skupaj z občinskim odborom ZZB NOV .Logatec obravnava tudi nerešene primere stanovanj prosilcev iz 3. člena tega odloka in zakoncev umrlih borcev NOV.
Vloge z mnenji in predlogi komisije in OO ZZB NOV posreduje upravni organ Samoupravne stanovanjski skupnosti Logatec.
Pri odločanju o stanovanjskih posojilih se upoštevajo kriteriji, sprejeti v samoupravni stanovanjski skupnosti in stanovanjski banki.
17.	člen
Komisija je za svoje delo odgovorna Skupščini občine Logatec. Pri svojem delu upošteva določila tega odloka in predloge krajevnih organizacij ZZB NOV, občinskega odbora ZZB NOV, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter posameznikov.
Sklepe sprejema z večino glasov.
18.	člen
Zoper upravno določbo na podlagi sklepa komisije, ki jo izda upravni organ Skupščine občine Logatec, pristojen za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, je možna pritožba v roku 15 dni po prejemu odločbe na Republiški komite za borce in vojaške invalide v SR Sloveniji.
19.	člen
Sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnin iz tega odloka, se zbirajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine iz lastnih sredstev občine ali republiških dopolnilnih sredstev.
20.	člen
Z dnem ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni pomoči udeležencev NOV in drugih vojn ter njihovim družinskim članom v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 22/77) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 18/79).
21.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-13/77
Logatec, dne 17. oktobra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r.
MOZIRJE
1472.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79), je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. oktobra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1985
1.	člen
Spremeni se 2. člen odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 14/85) tako, da se glasi:
Skupni prihodki proračuna občine Mozirje za leto 1985 znašajo 204,386.000 din, od tega:
din
—	razporejeni prihodki	202,484.059
—	tekoča proračunska rezerva	1,901.941
2.	člen
Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov sta sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRŠ, uporablja pa se od 1. januarja 1985.
St. 010-14/85
Mozirje, dne 15. oktobra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik 1. r.
ililanca prihodkov in razporeda prihodkov rebalansi ranega proračuna občine Mozirje za leto 1985
prihod.	Prihodki	Znesek	^men	Odhodki
’ 1	Davki od dohodka in oseb. dohodka	58,240.000	>	01	Sredstva za delo upravnih organov	140,238.950
2	Prometni davki	115,571.000	02	Negospodarske investicije	3,317.467
3	Davek na prihodek od premož. in		04	Intervencije v gospodarstvu	3,367.189
	premoženjskih pravic	3,195.000	05	Prenesena sredstva drugim	21,432.695
4	Takse	6,540.000	06	Sredstva za družbene dejavnosti	16,377.605
5	Prihodki po posebnih predpisih,		07	Sredstva za druge splošne družbe-	
	prihodki upravnih organov in drugi			ne potrebe	15,525.600
	prihodki	18,250.000	08	Izločena sredstva rezerv	3,946.045
7	Prenesena sredstva	2,590.000	09	Drugi odhodki	180.449
	Skupaj prihodki	204,386.000		Skupaj odhodki	204,386.000
1473.
Na podlagi 70. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82) ter 73. in 226. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) in 153. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. oktobra 1985 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in organizaciji štabov in enot' civilne zaščite v občini Mozirje
I. USTANOVITVE IN ORGANIZACIJA ŠTABOV CIVILNE ZAŠČITE
1.	člen
Za vodenje enot civilne zaščite, usmerjanje, delovanje občanov in delovnih ljudi za osebno in vzajemno zaščito, organizacijo in izvajanje reševalnih ukrepov civilne zaščite, se ustanovijo štabi za civilno zaščito.
2.	člen
Štabi t' civilno zaščito organizirajo, usmerjajo in pripravi.- .j delovne ljudi in občane za osebno in vzajemno zaščito, usposabljajo enole civilne zaščite, odrejajo, organizirajo in usmerjajo izvajanje reševalnih in zaščitnih ukrepov, ter vodijo zaščitne in reševalne akcije ob neposredni vojni nevarnosti, v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah in v izrednih razmerah.
3.	člen
Ustanovijo se:
1.	občinski štab za civilno zaščito
2.	štab civilne zaščite v krajevni skupnosti
3.	štabi civilne zaščite v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela.
4.	člen
Štabi za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni organu, ki jih je ustanovil, pristojnemu komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter višjemu štabu civilne zaščite.
5.	člen
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet občinske skupščine, štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti imenuje svet k’"'7 * * lo"ne skupnosti. Štab za civilno zaščito v temeljni In drugi organizaciji združenega dela imenuje delavski svet oziroma njemu ustrezen organ upravljanja.
6.	člen
Občinski štab za civilno zaščito je operativni in strokovni organ za organizacijo, pripravljanje in vodenje civilne zaščite v vojni, naravnih nesrečah in drugih nesrečah in v izrednih razmerah.
7.	člen
Občinski štab za civilno zaščito sestavljajo:
1.	poveljnik štaba
2.	načelnik štaba
3.	član štaba zn operativne, organizacijske in učne zadeve
4.	član štaba za materialno tehnično oskrbo
5.	član štaba za zaklanjanje, komunalno dejavnost in zatemnjevanje
6.	član štaba za tehnično reševanje, odstranjevanje ruševin in maskiranje
7.	član	štaba	za	zaščito pred	požari in poplavami
8.	član	štaba	za	zaščito pred	gozdnimi požari
9.	član	štaba	za	evakuacijo,	nastanitev in social-
no delo
10.	član štaba za radiološko-biološko-kemično zaščito
11.	član štaba za prvo medicinsko pomoč in asa-nacijo
12.	član štaba za zaščito in reševanje rastlin in živil rastlinskega izvora
13.	član štaba za zaščito živine in živil živalskega izvora.
8.	člen
Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti sestavljajo:
1.	poveljnik štaba
2.	načelnik štaba
3.	član štaba za prvo medicinsko pomoč in asa-nacijo
4.	član štaba za protipožarno zaščito, reševanje iz ruševin in ob poplavah
5.	član štaba za preskrbo in socialno delo
6.	član štaba za zaklanjanje in zatemnjevanje
7.	član štaba za radiološko-kemično-biološko zaščito
8.	član štaba za prvo veterinarsko pomoč.
9.	člen
Štab za civilno zaščito v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela sestavljajo:
1.	poveljnik Štaba
2.	načelnik štaba
3.	član štaba zb prvo medicinsko pomoč In asana- '
cijo
4.	član štaba za radiološko-biološko-kemično zaščito
5.	član štaba za zaklanjanje in zatemnjevanje
8.	član Štaba za protipožarno zaščito, reševanje iz ruševin in ob poplavah.
10.	člen
Člane štabov za civilno zaščito se imenuje izmed strokovnjakov, ki glede na strokovno izobrazbo lahko uspešno opravljajo dolžnosti v štabih za civilno zaščito.
11.	člen
Štabi za civilno zaščito morajo izdelati načrte za izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin.
Načrte civilne zaščite sprejmejo organi, Id so štabe imenovali.
II.	USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ENOT CIVILNE ZAŠČITE
12.	Člen
Za zaščito In reševanje prebivalstva, materialnih
In drugih dobrin ob vojnih akcijah ob naravnih' In drugih nesrečah ter izrednih razmerah, se ustanovijo enote za civilno zaščito.
13.	člen
Enote civilne zaščite v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela organizirajo delavski sveti oziroma njim ustrezni organi.
Eliote civilne zaščite v krajevnih skupnostih organizirajo sveti krajevnih skupnosti.
Enote civilne zaščite v občini organizira izvršni svet skupščine občine.
Enote civilne zaščite v stanovanjskih hišah ustanovijo hišni sveti. Ce hišni sveti to dolžnost opustijo, ustanovi in organizira enoto civilne zaščite svet kla-jevne skupnosti.
14.	člen
Enote civilne zaščite so splošne in specializirane.
15.	člen
Specializirane enote civilne zaščite so namenjene za opravljanje posameznih vrst ukrepov.
Ustanavljajo jih občine, krajevne skupnosti in temeljne in druge organizacije združenega dela.
16.	člen
Splošne enote za civilno zaščito se ustanovijo za izvajanje manj zahtevnih ukrepov in nalog civilne zaščite v stanovanjskih hišah, poslovnih in drugih stavbah, v manjših naseljih, krajevnih skupnostih in manjših temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih.
17.	člen
Vrsto, velikost in število enot civilne zaščite se določi na podlagi ocene ogroženosti občine, krajevne skupnosti, temeljne in druge, organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti pred vojnimi dejstvovanji ter naravnimi in drugimi nesrečami.
18.	člen
Izvršni svet občinske skupščine lahko na predlog občinskega štaba za civilno zaščito določi temeljne in druge organizacije združenega dela, ki morajo ustanoviti specializirane enote civilne zaščite in reševanje na območju občine.
19.	člen
Enote civilne zaščite opravljajo v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah in v izrednih razmerah zlasti naslednje naloge:
—	nudijo prvo pomoč ranjenim in poškodovanim
—	odstranjujejo ruševine, gasijo požare in rešujejo ljudi in materialne dobrine
—	izvajajo dekontaminacijo ljudu, živine, objektov, zemljišč in materialne tehničnih ttodetev
—	izvajajo oskrbo ogroženega in prizadetega prebivalstva
—	bevajajo »Mitaanefjo, epct*™" *
prebivalstva in materialnih dobrin
—	nudijo prve veterinarsko pomoč oboleli in
ranjeni živim
—	odkrivajo, odstranjujejo In dezaktivirajo ne-
eksptodinuie obojne predmete
—	izvajajo zatemnjevanje, maskiranje in zakla-njanje prebivalstva in materialnih dobrin
—	usposabljajo delovne ljudi in občane za osebno in kolektivno zaščito, reševanje ljudi in materialnih dobrin
—	sodelujejo pri odpravljanju posledic na eiektro objektih, PTT objektih, komunikacijah ter na drugih objektih, ki so nujni in pomembni za življenje ljudi
—	opravljajo naloge narodne zaščite.
Poleg navedenih nalog se lahko določijo še druge naloge za zaščito in reševanje v skladu z zakonskimi
predpisi.
Občinski štab za civilno zaščito lahko odredi, da so posamezne enote civilne zaščite dolžne opravljati reševalne akcije izven območja delovanja.
III.	FINANCIRANJE PRIPRAV IN DELOVANJA CIVUsNE ZAŠČITE
20.	člen '
Delovni ljudje in občani zagotavljajo sredstva za uresničevanje načrtov in programov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in način, kot zagotavljajo uresničevanje drugih potreb v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
21.	člen
Glavni viri financiranja civilne zaščite so:
—	sredstva, ki jih delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ;n v delovnih skupnostih zagotavljajo za uresničevanje svojih programov civilne zaščite iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnih skupnosti;
—	sredstva, ki jih delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, združujejo ,na temelju samoupravnega sporazumevanja in financiranja nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite splošnega pomena;
—	sredstva samoupravnih interesnih skupnosti za financiranje nalog civilne zaščite
—	sredstva proračuna občine za financiranje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	sredstva krajevnih skupnosti, ki jih namenjajo za potrebe civilne zaščite
—	sredstva za financiranje graditve zaklonišč
—	sredstva občanov, ki jih namenjajo za lastne
priprave za osebno in vzajemno pomoč
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Izvršni svet občinske skupščine po potrebi izda navodilo za izvajanje tega odloka. Oddelek za ljudsko obrambo Skupščine občine Mozirje skrbi za izvajanje tega odloka in v ta namen izdaja strokovna navodila.
23.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi in organizaciji štabov in enot civilne zaščite v občini Mozirje (Uradni list SRS. št. 17/77).
St. 010-17/85
Mozirje, dne 15. oktobra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik 1. r.
SEVNICA
1474.
Na podlagi 98. in 102. člena statuta občine Sevnica ter 161. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS (Uradni list SRS, št. 1/80) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1985 sprejela
SKLEP
o dopolnitvi družbenega plana razvoja občine Sevnica za obdobje 1981—1985
1
Družbeni plan občine Sevnica, ki ga je Skupščina občine Sevnica sprejela dne 14. 5". 1981, se dopolni :
1.	Na koncu VIII. poglavja investicijske naložbe se doda besedilo:
Za potrebe industrije je kompleksna graditev predvidena z zazidalnim načrtom industrijske cone mesta Sevnica, ki obsega območje južno od železniške proge Zidani most—Dobova in reko Savo. za potrebe obrti v družbenem in zasebnem sektorju pa je kompleksna graditev določena z zazidalnim načrtom cone Boštanj, ki obsega območje vzhodno od železpiške proge Trebnje—Sevnica, med Savo in cesto od kapelice proti železniški postaji Boštanj.*
2.	V X. poglavju, 5. točki stanovanjsko gospodarstvo se za prvim odstavkom doda besedilo:
»Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja je določena na območju mesta Sevnica in naselij Šmarje, Boštanj in Krmelj, to je za območja, za katera so bili izdelani zazidalni načrti.*
ir
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-4/85-3
Sevnica, dne 28. junija 1985.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Jože Bavec 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA
1475.
Na podlagi dogovora o skupnih izhodiščih za določanje cen stanarin, komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) in na podlagi 278. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica na 103. seji dne 8. oktobra 1985 sprejel
SKLEP
o povišanju cen stanarin v občini Slovenska Bistrica
1.	člen
Cene stanarin se v občini Slovenska Bistrica povečajo za 35 •/».
2.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost Slovenska Bistrica bo nove cene iz 1. člena tega sklepa pričela uveljavljati 1. oktobra 1985.
t
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep 'o povišanju cen stanarin v občini Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 3/85).
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati naslednji dan po objavi.
St. 1/3-38-43/84
Slovenska Bistrica, dne 15. oktobra 1885.
Predsednik Izvršnega sveta *	Skupščine občine
Slovenska Bistrica Stanislav Kovač, dipl. inž. 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
MM.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 35. in 44. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni bs* SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) in 168. člena statnta občine Slovenske' Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela, na seji zhcca krajevnih skupnosti in na seji drožbenopoKtičnega zbora, dne 1. oktobra 1985 sprejela
ODLOK
e zaključnem računu preračuna ubOre Slovenske Konjice za leto 1984
1. člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Sto-venske Konjice za leto 1984, katerega sestavni del je zaključni račun (sredstva rezerv) občine Slovenske Konjiee.
2. člen
Zaključni račun proračuna izkazuje:
din
—	prihodke
—	odhodke
—	presežek prihodkov nad odhodki
130,010.322^3
129,941.953,90
68.968,53
3.	člen
Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje:
din
—	prihodke	3^38.662,65
—	odhodke	—
—	presežek prihodkov nad
odhodki	3,538.662,65
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki iz 2. in 3. člena tega odloka se prenese v naslednje leto.
5.	člen
Zaključni račun proračuna občine in sredstev rezerv za leto 1984 je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Slovenske Konjice, dne 1. oktobra 1985.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek I. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1984
Vrsta priti.	Prihodki	Znesek	Štev. glav.	Razporeditev prihodkov namena		Znesek
i	Davki na dohodek in iz osebne-		01	Dejavnost organov družbenopoli-	
	nega dohodka	63,652.222,00		tičnih skupnosti	90,133.514,80
2	Davki	43,809.750,50	02	Ljudska obramba	3,615.400,00
3	Takse	4,794.034,00	03	Dejavnost družbenopolitičnih or-	
5	Prihodki po posebnih predpisih	7,653.826,00		ganizacij	6,755.000,00
6	Prihodki upravnih organov in		04	Negospodarske investicije	316.743,00
	drugi prihodki	9,311.368,00	08	Socialno skrbstvo	8,754.969,00
	Prisp. rep. za pokritje dovoljene		09	Zdravstveno varstvo	107.526,50
	porabe	366.000,00	10	Komunalna dejavnost	1,306.404,00
	Prenešena sredstva iz preteklega		11	Dejavnost krajevnih skupnosti	. 1,920.000,00
	leta	423.721,83	13	Odstopljeni prihodki	12,758.001,50
			16	Intervencije v gospodarstvu	753.523,00
	X.		17	Tekoča proračunska rezerva Izločena sredstva od davkov ob-	66.000,00
				čanov	2,159.000,00
	X.		18	Izločena sredstva rezerv	1,295.872,00
	X.				129,941.953,80
				Presežek prihodkov	68.963.5'
	skupaj	130,010.922,33			130,010.922,33
1477.
Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) 'in 169. člena statuta občine Slovenske Konjice na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. oktobra 1985 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta prenove starega mestnega jedra Slovenske Konjice
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt prenove starega mestnega jedra Slovenske Konjice, ki ga je izdelal Razvojni center Celje pod št. 13/83 in obsega tekstualni del, grafične priloge in pravilnik. .
2.	člen
Osnutek zazidalnega načrta prenove je bil razgrnjen lna javni vpogled s sklepom Izvršnega sveta
Skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 1/85).
,	3. člen
Zazidalni načrt prenove starega mestnega jedra Slovenske Konjice je stalno na vpogled organizacijam in občanom pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za urbanizem.
4.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinski urbanistični inšpektor.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-3/84-1
Slovenske Konjice, dne 1. oktobra 1985.
Predsednik
.	Skupščine občine
Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
1418.
Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi drugega odstavka 12. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 33/81) in 186. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) na seji zbora združenega dala in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. oktobra 1985 sprejela
ODLOK
o gospodarjenju z javnimi potmi I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se na območju občine Slovenske Konjice določa način gospodarjenja z javnimi potmi, to je uporabe, upravljanja, vzdrževanja in varstva javnih poti ter zagotavljanje sredstev za te namene.
2.	člen
Javne poti so dovozne poti, vaške in poljske poti, gozdne poti ter druge krajevne poti, ki so v javni rabi in so družbena lastnina in niso razvrščene med regionalne in lokalne ceste.
II. GOSPODARJENJE Z JAVNIMI POTMI
3	člen
Javne poti upravlja in vzdržuje krajevna skupnost na svojem območju.
Krajevne skupnosti so dolžne javne poti vzdrževati tako. da ie ha njih mogoč promet, za katerega so namenjene, ob pogojih, ki so določeni v zakonu o cestah, v predpisih, ki so izdani na' njegovi podlagi ter v predpisih o varnosti cestnega prometa.
4	člen
Krajevne skupnosti lahko s pogodbo poverijo vzdrževanje javnih poti na ustrezno organizacijo združenega dela.
5	člen
Krajevne skupnosti samostojno urejajo promet na javnih poteh, z izjemo priključitve le-teh na javne ceste v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi cestnega prometa ter odlokom o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Slovenske Konjice.
O javnih poteh vodijo krajevne skupnosti ustrezno evidenco javnih poti in evidenco prometne signalizacije.
6	člen
Krajevne skupnosti imajo pravico in dolžnost, da z javnimi potmi gospodarijo v skladu z naravo in namenom javne poti in na način in pod pogoji dogovorjenimi v planu razvoja krajevne skupnosti ter v samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske skupnosti za ceste.
7.	člen
O razvrstitvi javnih poti med javne ceste oziroma lokalne ceste odloči na predlog posamezne krajevne skupnosti in ob uporabi osnov in meril, dogo-vorienih v Samoupravni interesni'skupnosti za ceste Slovenije, občinska samoupravna Interesna skupnost
za ceste s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa.
,	8. člen
Sredstva za vzdrževanje javnih poti se oblikujejo iz namenskih sredstev, določenih v planskem dokumentu samoupravne interesne skupnosti za ceste, in prispevka občanov ter sredstev organizacij združenega dela v skladu s programom in planom razvoja« krajevne skupnosti ter drugih namensko določenih sredstev.
9.	člen
Uporabniki katerih vozila zaradi izvajanja investicijskih del, proizvodnih ali storitvenih dejavnosti trajno ali začasno čezmerno uporabljajo javno pot, so dolžni plačati povračilo sorazmerno uporabi in poškodovanju javne poti.
10.	člen
Poti morajo biti po potrebi opremljene s prometnimi znaki, katere postavitev in odstranitev odreja upravni organ, pristojen za promet. Predlog za postavitev prometnih znakov lahko poda tudi KS in inšpektor za ceste.
11.	člen
Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na javnih poteh se lahko vršijo samo s soglasjem nprav-Ijalca ceste in z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa za promet.
12.	člen
Da se preprečijo škodljivi vplivi okolice na javno pot in cestni promet in obratno je ob javnih poteh 3 m širok varovalni pas. V varovalnem pasu se ne smejo graditi stanovanjske hiše in druge stavbe ter naprave.
Za ograje, razen za tiste, ki so postavljene na vrhu podpornega ali opornega zidu, je varovalni pes širok 3 m.
Za graditev v varovalnem pasu po 1. alineji tega člena izdaja soglasje upravljalec ceste, če ni ogrožena varnost prometa In če to dopuščajo predpisi o urejanju naselij.
13.	člen
Prepovedano je začasno ali trajno zajesti javne pot, izvajati na njej kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo, stresati, puščati ali metati na javno pot kakršnekoli predmete ati material ali delati karkoli podobnega, kar bi lahko poškodovalo javno pot ali objekte na javni poti ali pa oviralo in ogrožalo promet na njej.
14.	člen	1
Da se prepreči poškodovanje javne poti ter oviranje in ogrožanje varnosti prometa je prepovedano:
1.	odvajati na javno pot vodo, gnojnico, odplake ter druge tekočine;
2.	puščati na javni poti sneg ali led, ki pada ali zdrsne na javno pot;
3.	ovirati odtekanje vode z javne poti;
4.	vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne druge predmete, kot tudi pluge, brane ali drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora;
5.	postavljati ob javni poti ograje, zasajati živo mejo, drevje, .trto ali druge nasade, nameščati les.
opeko ter druge materiale ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost javne poti ali
drugače ovir* ali ogroža promet, ali če se s tem poškoduje javna pot;
6.	opravljati brez ustreznega zavarovanja na zemljišču ati stavbah ob javni poti kakršnakoli dela, ki
bi tttpgrrila poškodovati javno pot aK ovirati ati ogrožati promet;
7.	poškodovati prometno signalizacijo.
15.	Ben
Javne vaške aii poljske poti hi droge krajevne poti, ki so vrisane v geodetskih mapah in ki že več let ne sžutlio javni rabi, se lahko prenesejo v kmetijski zemljiški sklad Kmetijske zemljiške skupnosti občine Slovenske Konjice.
Prenos tega zemljišča izvrši na predlog upravljalen ceste z odločbo ali pogodbo, upravni organ skupščine občine, ki je pristojen za premoženjskopravne zadeve.
Pred izdajo odločbe ah sklenitvijo pogodbe mora 'upravni organ . zahtevati pismeno mnenje krajevne skupnosti na katere območju leži določena nepremičnina — pot.
Spremembo kulture in odmero zemljišča mora izvršiti Geodetska uprava občine Slovenske Konjice.
ID. KAZENSKE DOLOČBE
16.	člen
Organizacija združenega, dela ali druga pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od
1.000	do 300.000 dinarjev:
1.	če zaradi izvajanja investicijskih del, proizvodnih ali storitvenih dejavnosti trajno ali začasno čezmerno uporablja javno pot in ne plača povračila sorazmerno uporabi in poškodovanju javne poti (9. člen),
2.	če prekopava, podkopava ali opravlja druga dela na javnih poteh brez dovoljenja krajevne skupnosti ali v nasprotju s pogoji iz tega dovoljenja (11. člen),
3.	če brez soglasja pristojnega upravnega organa za promet gradi v varovalnem pasu stanovanjske hiše, druge stavbe ali naprave, ki se v tem pasu brez soglasja ne smejo postaviti (12. člen),
4.	če začasno ali trajno zasede javno pot, izvaja na njej kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo, stresa, pušča ali meče na javno pot kakršnekoli predmete ali material ali dela karkoli podobnega kar bi lahko poškodovalo javno pot ali objekte na javni poti ali pa oviralo ali ogrožalo promet na njej (13. člen),
5.	če odvaja na javno pot vodo, gnojnico, odplake ter druge tekočine (1. točka 14. člena),
6.	če pušča na javni poti sneg ali led, ki pada ali zdrsne na javno pot (2. točka 14. člena),
7.	če ovira odtekanje vode z javne poti (3. točka
14.	člena),
8.	če vlači po cesti hlode, veje, skale in podobne druge predmete, kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora (4. točka 14. člena),
9.	če postavlja ob javni poti ograje, zasadi živo mejo, drevje, trto ali druge nasade, namešča les, opeko ter druge materiale ali predmete, če se š tem poslabša ali onemogoči preglednost javne poti ali drugače
ovira ali ogroža promet, ali če se s tem poškoduje javna pot (5. točka 14. člena),
10.	če opravlja brez ustreznega zavarovanja na zemljišču ali stavbah ob javni poti kakršnakoli dela, ki bi utegnila poškodovati javno pot ali ovirati ali ogrožati promet (6. točka 14. člena),
11.	če poškoduje prometno signalizacijo (7. točka 14. člena).
Z denarno kaznijo od 250 do 50.000 dinarjev se kaznuje tudU odgovorna oseba v organizaciji združenega dela ali dragi pravni osebi, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
17.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 300.000 din se kaznuje za prekršek tudi oseba, ki pri samostojnem opravljanju dejavnosti z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, če stori kakšna dejanja iz prvega odstavka 16. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo od 250 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi posameznik, če stori kakšno dejanje iz prvega odstavka 16. člena tega zakona.
18.	člen
Za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojen komunalno cestni inšpektor Slovenske Konjice.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Določbe 11. člena tega odloka se ne uporabljajo za območja, ki so urejena s prostorskimi izvedbenimi akti.
20.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o lokalnih in nekategoriziranih cestah (Uradni list SRS, št. 55/72 in 8/73).
21.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-4/85-5
Slovenske Konjice, dne 1. oktobra 1985.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
1479.
Izvršni svet Skupščine obične Slovenske Konjice je po 37. in 43. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter po 184. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) na seji dne 16. oktobra 1985 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta stanovanjske cone — 4 Zreče
I
Na javni vpogled za 30 dni od dneva objave tega sklepa se razgrne osnutek spremembe zazidalnega načrta stanovanjske cone 4 Zreče.
H
Spremembo zazidalnega načrta stanovanjske cone 4 — Zreče je izdelal Razvojni center Celje pod št. 17/85 v mesecu avgustu 1985.
Sprememba načrta obsega tekstualni del in grafične priloge.
HI
V'času javne razgrnitve lahko k osnuticu spremembe zazidalnega načrta stanovanjske cone 4 — Zreče poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija, oziroma skupnost.
IV
Osnutek spremembe zazidalnega načrta je razgrnjen na sedežu Skupščine občine Slovenske Konjice — oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. soba št. 35 in na krajevni skupnosti Zreče vse uradne dni med uradnimi urami.
V
. j *dep se objavi v Uradnem listu SRS in na obcmsk. oglasni deski v Slovenskih Konjicah.
St. 350-2/85-8
Slovenske Konjice, dne 16. oktobra 1985.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine
Slovenske Konjice
Janko Kovač 1. r.
1480.
Svet krajevne skupnosti Skomarje je po 2. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3 73, 17/83 in 25/85), 12. čiena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77'. sklepa o razpisu referenduma za uvedbo enkratnega krajevnega samoprispevka na območju krajevne Skupnosti Skomarje (Uradni list SRS. št. 31/85) in izida referenduma dne 29. septembra 1985, na seji dne 30. septembra 1985 sprejel
SKLEP
o uvedbi enkratnega krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Skomarje 1 II
1
Na območju krajevne skupnosti Skomarje se na podlagi odločitve na referendumu dne 29. septembra 1985 uvede enkraten krajevni samoprispevek za modernizacijo ceste Zreče—Skomarje na odseku Ošlak proti Skomarju.
II
Samoprispevek plačajo:
a) delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v krajevni skupnosti Skomarje in, ki se ukvar-
jajo s kmetijstvom kot glavno dejavnostjo — v znesku
60.000	din na gospodinjstvo,
b) drugi delovni ljudje in občani, ki imajo prebivališče v krajevni skupnosti Skomarje ter občani, ki imajo nepremičnine v krajevni skupnosti Skomarje, čeprav nimajo stalnega prebivališča v krajevna skupnosti Skomarje — v višini 30.000 din na gospodinjstvo.
Samoprispevek se lahko plača v gotovini ati z lesom, ki ga občan oziroma delovni človek odda GG TOK Slovenske Konjice.
Ul
Sredstva, zbrana na podlagi osnov is IL točke tega
sklepa, se bodo uporabila za modernizacijo ceste Zreče—Skomarje na odseku Ošlak proti Skomarju, ki bo potekalo po sprejetem programu, ki ga je sprejel svet krajevne skupnosti skupaj s sklepom o razpisu referenduma.
IV
Delovni ljudje in občani plačajo samoprispevek takoj po sprejetju odločitve na referendumu oziroma najkasneje do konca meseca oktobra 1985.
V upravičenih primerih lahko na pobudo delovnega človeka oziroma občana svet krajevne skupnosti odobri obročno plačilo samoprispevka.
V
Za pravilno in namensko porabo sredstev samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti, Id o zbranih in porabljenih sredstvih poroča zboru občanov.
Sredstva se zbirajo na žiro račun krajevne skupnosti Skomarje št. 50720-645-62233.
VI
Prisilno izterjavo izvede Uprava družbenih prihodkov Skupščine občine Slovenske Konjice po zakonu o davkih občanov.
VII
Ta sklep prične veljati osmi dan po ‘ objavi v Uradnem listu SRS.
Skomarje, dne 30. septembra 1985.
Predsednik krajevne skupnosti Skomarje
Karl Beškovnik ml. I. r.
1481.
Volilna komisija krajevne skupnosti Skomarje daje po 11. členu zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77)
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu dne 28. septembra 1985 za uvedbo enkratnega krajevnega samoprispevka v KS Skomarje
Referendum je razpisal svet krajevne skupnosti
Skomarje s sklepom o razpisu referenduma za uvedbo enkratnega krajevnega samoprispevka na območju
krajevne skupnosti Skomarje (Uradni list SRS, št 31/85) za modernizacijo ceste Zreče—Skomarje na odseku Ošlak proti Skomarju.
Referendum je bil 29. septembra 1985.
Volilna komisija je na podlagi glasovalnih spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za uvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zalconom in ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 179 volilnih upravičencev glasovalo 167 volilcev, da je »ZA« glasovalo 157 volilcev, »PROTI« glasovalo 10 volilcev, neveljavnih glasovnic ni bilo, 3 volile! pa se niso mogli udeležiti glase-vanja iz razlogov, navedenih v 1. odstavku 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja.
Na podlagi navedenega izida glasovanja volilna komisija ugotavlja, da je predlog ta uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Tako ima svet krajevne skupnosti Skomarje v smislu 21. člena zakona v referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja in 2. Sena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi enkratnega krajevnega samoprispevka.
Volilna komisija KS Skomarje
Člana:
Majda Drozg L r.	Predsednik
Karel Beškovnik ml. 1. r. Karel Beškovnik st. 1. r
ŽALEC
1482.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 617., 618., 622., 628. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76 in 57/83), 1. in 9. člena zakona o sprejemanju začasnih . ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/78, 39/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela
SKLEP
o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Hmezad — Celjske mlekarne p. o. Celje I
I
Skupščina občine Žalec ugotavlja, da so v delovni organizaciji Hmezad — Celjske mlekarne Celje nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in, da so huje oškodovani družbeni interesi, kakršne izrecno določata 1., 6. in 9. točka 619. in I. in 2. točka 620. člena zakona o združenem delu in 1. člen zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine, zato sprejema naslednje začasne ukrepe družbenega varstva: 1. V delovni organizaciji Hmezad — Celjske mlekarne p. o. Celje, se imenuje začasni kolegijski poslovodni organ, ki ga sestavljajo:
— predsednik: čulk Andrej, mag. ekonomije, individualni poslovodni organ Hmezad — Interna banka Žalec,
—	član Janše Jože, dipl. ekonomist, podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Hmezad Žalec,
—	član: Kampuš Alojz, ing. agronomije, vodja zemljiškega oddelka v DSSS SOZD Hmezad Žalec,
2.	Začasno se omejijo naslednje samoupravne pravice delavcem pri odločanju po delegatih v delavskem svetu in zboru delavcev delovne organizacije:
—	pri sprejemanju letnega plana delovne organizacije
—	pri določanju poslovodne politike in ukrepov za njeno izvajanje
—	pri ukrepih za izvajanje letnega plana
—	pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov oziroma predlogov, s katerimi se ureja notranja organizacija dela in razvid del in nalog
—	pri imenovanju in razrešitvi delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
—	pri odločanju o zahtevah za varstvo pravic delavcev
—	pri odločanju osebne obračunske postavke delavcem
—	pri odločanju o razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, v skladu s samoupravnimi splošnimi akti,
3.	Začasno se omejijo pravice delavcev pri uresničevanju kadrovske politike in sicer pri:
—	sklenitvi delovnega razmerja
—	razporejanju delavcev
—	prenehanju delovnega razmerja.
4.	Začasno se omejijo pravice delavcev pri odločanju o odgovornostih za delovne obveznosti v disciplinski komisiji.
II
Začasni poslovodni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti poslovodnega organa delovne organizacije, ki jih ima po ustavi, zakonih in samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije ter odločanju o vseh tistih zadevah, za katere so začasno omejene pravice, odločanje v delavskem svetu, zboru delavcev, komisiji za delovna razmerja in disciplinski komisiji iz 2., 3. in 4. točke I. poglavja tega sklepa.
Začasni poslovodni organ zastopa in predstavlja delovno organizacijo.
Začasni poslovodni organ mora najkasneje do 30. septembra 1986 izvesti postopek imenovanja poslovodnega organa Hmezad — Celjske mlekarne p. o. Celje.
Začasni poslovodni organ se imenuje za čas od uveljavitve tega sklepa do 30. septembra 1986.
III
Začasni organ je dolžan sproti obveščati občinsko skupščino, njen izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih in pri odpravljanju razlogov, zaradi katerih so bili oškodovani družbeni interesi.
IV
Delovna organizacija Hmezad — Celjske mlekarne p. o. Celje, je dolžna noriti vse stroške, ki jih zahteva izvajanje začasnega ukrepa družbenega varstva.
Nadomestilo osebnega dohodka predsednika in članov začasnega organa delovne organizacije se odmeri v skladu s samoupravnimi splošnimi akti organizacije v kateri združuje svoje delo in se poveča za 50 °/o, refundira pa se v breme Hmezad — Celjske mlekarne p .o. Celje.
V
Za spremljanje uresničevanja začasnih ukrepov družbenega varstva je po tem sklepu pooblaščen izvršni svet.
VI
Začasni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register.
sima
političnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985	ims
USTAVNO SODIŠČE SB SLOVENIJE
145«. Odločba o oceni ustavnosti in zakonitosti 15. in 16. člena statuta Zveze skupnosti za zaposlovanje Sit Slovenije, sprejetega dne Z5. 4. 1979, in o neveljavnosti spremenjenega statuta iste zveze, sprejetega dne 28. 3. 1984	1816
VII
Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju.
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
VIII
Pouk o pravnem sredstvu: zoper sklep o zičasnem ukrepu družoenega varstva imajo prizadeti, zoper katere je izrečen začasni ukrep, sindikat tn družbeni pravobranilec samoupravljanja pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo na Sodišče združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve.
St. 010-1:85-1/1
2alec, dne 10. oktobra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Viljem Petek I. r.
POPRAVEK
V odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o od-V.todnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, objav! lenem v Uradnem listu SRS. št. 9-458/85 z dne 22. 111	1985 se besedilo v sedmi vrsti
preambule popravi tako, da pravilno glasi:
»Uradni list SRS, št. 5/82 in 7/85)-“.
Vodja
,	skupne strokovne službe
Skupščine občine Ljubljana Šiška
Nada Perič-Vlaj 1. r.
vsebinx
Stran
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1457.	Sklep o ustanovitvi in podeljevanju priznanj Republiškega štaba za civilno zaščito	1818
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1458.	Odlok o najvišjih najemninah za poslovne stavbe in
poslovne prostore na območju ljubljanskih občin (Ljubljana)	isis
1459.	Sklep o soglasju k statutu Mestnega gledališča ljubljanskega (Ljubljana)	j
1460.	Sklep o vplačilu razlike med obračunano in pla-
čano obveznostjo prispevka iz dohodka Občinski raziskovalni skupnosti Celje za obdobje januar—september 1985	1820
1461.	Odlok o pogojih dobave in načinu odjema pitne
vode na območju občine. Cerknica	1820
1462.	Odlok o določitvi in spremembi imen ulic in cest
na območju naselja Cerknica	1824
1463.	Sklep o povečanju višine družbenih pomoči otrokom v občini Idrija	1824
1464.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o komunalnih dejavnostih na območju občine Kočevje. 1825
1465.	Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Kočevje	1825
1466.	Sklep o cenah geodetskih storitev (Litija)	1827
1467.	Odlok o mre^etlu sprememb in dopolnitev zazidal-
nega načela za del zazidalnega otoka BS 111/2 — Gmajna Črnuče (Ljubljana Bežigrad)	1828
1468.	Sklep o soglasju k statutu Srednje lesarske šole v
Ljubljani (Ljubljana Vič-Rudnik)	1831
1469.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Logatec za leto 198*	1831
1470.	o•',r»k o STir<imprat,ah in dopolnitvah odloka o proračunu občine L gatec za leto 1985	1831
1471.	Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoos-
vobodilne vojne <n drugih vojn ter njihove družinske člane (Legate'1 1	1832
1472.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine
Mozirje za leto 1985	1834
1473.	Odlok o ustanovitvi in organizaciji štabov in enot
civilne zaščite v občini Mozirje	1835
1474.	^klen o dopolnitvi družbenega plana razvoja občine
Sevnica za obdobje 19S1--1985	1837
1475.	Sklep o povišanju cen stanarin v občini Slovenska
Bistrica	i$37
1476.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1984	1 837
1477.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta prenove starega mestnega jedra Slovenske	Konjice	1838
1478.	Odlok o gospodarjenju z javnimi potmi (Slovenske
Konjice)	1S38
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
1 7'>kon o samoprispevku (prečiščeno besedilo)	1805
M33. ^a' o" o davku na promet nepremičnin (prečiščeno
besedilo)	1807
1454.	o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpo-
polnjevanju strok . re izon-azbe delavcev v državni upravi in pravosodju (prečiščeno besedilo)	1810
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1455. Spremembe in dopolnitve DT*e,vleda stopenj davknv iz osebnega dogodka, store1" n^isp^vkov iz osebnega dohodka in stopenj nrisr.•*vV.,iv iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbeno-
1479.	Sklep o Javni razgrnitvi spremembe saaldalnega
načrta stanovanjske cone — 4 Zreče (Slovenske Konjice)	1840
1480.	Sklon o uvedbi enkratnega krajevnega samopri-
spevka na območju krajevne skupnosti Skomarje (Slovenske Konjice)	1841
1481.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu v KS
Skomarje (Slovenske	Konjice)	1841
1482.	Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni oiganlzaclj' Hmezad — Celjske mlekarne
p. o. Celje (Žalec)	1843
— Popravek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča (Ljubljana Šiška)	1843
PREDPISI O DAVKIH OBČANOV IN O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN
Zaradi velikega zanimanja za prečiščeno besedilo zakona o davkih občanov, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 32/85, in zakona o davku na promet nepremičnin, katerega prečiščeno besedilo bo tudi objavljeno v eni izmed prihodnjih številk, bomo oba zakona v prečiščenem besedilu objavili v posebni brošuri. Sočasno opozarjamo, da Uradnega lista SRS, št. 32/85 ni več na zalogi in bomo zato vsem tistim, katerih naročila nismo mogli izpolniti, poslali omenjeno brošuro.
Sprejemamo prednaročila!
URADNI LIST SRS
Kardeljeva c. 12
Ljubljana
Zakon o delovnih razmerjih Zakon ozaposiovanio m zavarovanju
za primer brezposelnosti
(druga izdaja - 1685)
■*
V tej zbirki Je objavljeno uradno prečiščeno besedilo zakona o delovnih razmerjih, ki ima seveda novooštevilčene člene Da bi se izognil težavam, ki sc jih povzročale razlike med starim (mnoge organizacije imajo v samoupravnih splošnih aktih navedene člene zakona še po prejšnjem oštevilčenju) in novim oštevilčenjem členov, smo v oklepajih navedli tudi oštevilčenje členov, ki je veljalo do objave prečiščenega besedila.
Uvodne besede k drugi izdaji te zbirke je napisala tudi tokrat mag. Anica Popovič, dotaknila pa se je zlasti zadnje novele zakona o delovnih razmerjih (nočno delo) in pa spremembe zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z
izgubo.
(012692)
Cena: 350 din
Nmnm* apeejc«*: CZ Uradni let SRS, Ljubljana, Kardeljeva 12. p p. 379ATB
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1985 1358 din. Inozemstvo 3500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VTI — Telefon direktor uredništvo, sekretar, šef računovoctotva 224 323, prodaja 224 337. računovodstvo naročnine 211 814 — 2lr.> račun 50100-603-40323 — oproščen^ prometnega davka po mnenju. Republiškega komiteja za informiranje, št. 421-1/72