laja 19
;de* ji

zaostale številke o,no. Naročnini celokln, M»,

DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Odgovor», urednik: RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) v založništvo ..Dela"; tiska lip. Ri™ al. Totrebianca 12
Leto IX. štev. 19 (448)
TRST - SOBOTA, 18. MAJA 1957
Posamezna štev/25 Lit_
nčišek
nkracij
■ Servai
facii a (Sonja1 tez Nep.
nevi
v Trstu
Vsi v borbo
Droti atomski nevarnosti
'lll|lllllllllllillllillllllllllll!llilllllillllllllllllllll!lll!l!llllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllli™illllillllllllll™,lll™l*IIIH|l'll||lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllll!lll
glasila ^ aprilu letos je ameriška
vlada uradno sporočila, da —Mo v deželah članicah NATO
ija.
plavili oporišča za vodene iz-1 J (Jrelke in da bodo to orožje iz-A T C;”'* v teku 1957. Poročilo A. J ilkvlja še, da bodo atomski 'hoji za to orožje ostali pod l$olutno kontrolo ameriškega L,epe oiveljstva. S tem poročilo naka-1 !Z ZI! da so dežele članice NA-na/e «P’. vk|ju"no Italija, vojaško godba ; sne od Washingtona. Gornji R0reP, ki je bil sprejet spora-"«no z Anglijo na sestanku kmetijski Bermudah, je smatran kot maše izLkoj izvedljiv s strani Atlant-.2. Odd3.ega SVeta. tonija 1 n
čna» (I- Kev'ja «Time», ki izhaja v i željE|h|ew Torku in izraža mnenje le tek^ade v Washingtonu, je objavo Italija pred kratkim članek, ki je tba natolsvcčer ameriškim četam v I-Ovorak-llij£_ Revija označuje te čete «prednjo stražo ameriške j5 in iflske», ki ima nalogo, da podla vn a 2|'ra kopne sile NATO v južni 12. ZivGopj, Ta prednja straža, ki jo ;eretna stavlja 6.000 mož, ima glavni < ^18 30!f.n v licenzi in Veroni ter je 9 15 Račj 0 operativno poveljstvo zn anost iJ Uoiske izstrelke, ki ga ima rafije sl^ei-iška vojska v Evropi. Nje. vij - 22'Pvo najbližje operativno po-jod-unoXfočje je italijanska severovzho-I. in I On meja (Avstrija in Jugosla-
iozemsjj Tako Piše «Time».
13.30 j V določenem trenutku pravi .achma’Bvija z 2ares odvratnim ciniz-
■mnlu. • i vedel
. tudi napadalna šilu (f°ro lliti pripravljena
ncert»	ukcijo. Čim je SETAF
z ztgOV,Vrgla svojo mogočno silo, se 30	Sflž10''« z vso naglico umakniti,
ani ba*yr sovražniku ne bo težko iz-mlajše	oporišč vodenih izslrel-
To pomeni, da bi se čete
Iz kralj ■rtet A<L , . im - 2l{ . >lvalstvo
"""kniie
v zatišje, dočim bi ,	ostalo in bi mo-
i - EziWj hiti žrtev represalije.
Ž°da Američani se ne usta-i vitaO,y’‘' '«‘m. « Associated Press» ’eijalj T ^rpd par dnevi pisala, da je ; - 19.1; lek,i velika «operaeija», ki 2i pri 'a kot cilj «zavojevanje» Se-
jedr-
ko opustoši za nekaj časa cela Tržačani
... prif"» kot ...M TrSt"hr,H' Italije z uporabo
_____g.fSa orožja. Kot pravi agen-
JJa so bili ti atlantski manevri C"rirctska verzija prve velike lovite atomske vojne». Depe. ■ ’ izdana na krovu ameri-'' letalonosilke «Forrestal» je «Vel	da «je bil namen voja-
(II v«f j"" manevrov
);
op.
namen izvežhanjc sil, realnih pogo-
Col'X S° udeležene
atomske vojne». Italijanske se po" "l"'e in zračne sile, ob podpo. naja: S1! T. ameriške, zračne taktične j'5 iz Vicenze, letal, ki so se «KaT'gnila s krova letalonosilke
j arrestai » in «Lake Champ-
;e P°nT‘a» in ameriških atomskih 3 donn^niškil1 oddelkov — pravi de. Enic P ~~ skušajo potisniti nazaj Severne Italije dozdevne i eče» napadalce. Ameriška in. :<Ko se1', rVencija stremi za tem, kot Pairiz» f°l pravi agencija, da podpre ie vidi f#|)rPdovanje v smeri furlanske m MGjizine in rfa	H kakega
se	d„cala mest)).
«Oder i
dei s‘| vidimo govorijo o naših .'"'ovili. V pol ducatu mest, ki
fl jih - ■	............
t treba upepeliti, je gotovo
verdi) i . r°ti tej atomski blaznosti je n	svoj protest 18 nem-
,j ^ znanstvenikov,
ipa^^'h
-	».	—.«,iaiVciiiis.uv, dvignili so
—tlS znanstveniki Japonske, i|i.ruže‘nih držav, Francije, An. nar0r> in drusih aržav.
šče l
Noč
Opoza-
uničevalni učinek so bile odvržene na in Nagasaki, so nem-
.	na
ki
" “	( 1 Znanstveniki podčrtali, da
k M ^ "ka atomska bomba ali gra-lahko uniči srednje veliko . |jj()	dočim termonuklearna,
n- 0b ' i« vodikova bomba lahko ta- coni B.
v Trstu
področja, da je vsako življenje nemogoče, kot bi bil primer premogovnega bazena v Porurju. « Vse ozemlje Zahodne Nemčije pravijo znanstveniki - bj postalo lahko okuženo po radioaktivnosti in ni tehničnega sredstva, ki bi ga mi poznali, katero lahko reši človeštvo pred to strahovito grožnjo».
Nobelov nagrajenec doktor Sehvvoitzer pravi, da atomska blaznost lahko drago stanc vse človeštvo in da je treba dokazati potrebno kompetenco, resnost in pogum zato, da se konča s to blaznostjo. «Dejstvo, da so v naravi radioaktivni eie. menti pravi dr. Schweitzer ki smo jih mi ustvarili, je nezaslišan dogodek v zgodovini človeštva».
Joliot-Curie svari pred nevar. nosijo poskusnih eksploziji a-tomskih bomb in zahteva naj se poskusi takoj ukinejo, ker drugače se bodo v vsej atmosferi razširili radioaktivni elementi, ki zastrupljajo zrak, vodo, rastline in povzročajo kostnega raka in levkemijo.
Danes se že govori o okuženih mestih, o človeških smrtnih žrtvah, o pohabljenih novorojenčkih, vse to kot posledica radioaktivnosti.
Z&hto zahteva ves razumnejši del človeštva, znanstveniki, via-de in stranke, popolno ukinitev atomskih poskusov, prepoved jedrskega orožja, svečano obve. zo, da se ga ne bo več uporabljalo v vojaške namene, naj bodo to bombe ali izstrelki kakršne koli moči, opremljeni z a-tomskimi ali jedrskimi glavami. Vsi se začenjajo zavedati uničevalne sile tega orožja. Če bi se ga začelo uporabljati, bi povzročilo človeštvu nepopisno trpljenje in razdejanje, uničilo bi civilno prebivalstvo, porušilo mesta in spremenilo v kupe ruševin vse to, kar so si narodi zgradili v teku stoletij.
morejo ostati
brezbrižni spričo poziva, ki pri. baja z*vseh strani sveta. Preizkusili so vojno in njene posledice še danes občutijo. Spominjajo se tragičnega bombardiranja 10. junija 1944, ki je v primeri z atomsko bombo le kapljica v Oceanu. In prav ta spomin, trpljenje, ki ga je preživel Trst v zadnjih dveh svetovnih vojnah in posledice, ki so prizadele njegovo gospodarstvo, morajo vzpodbuditi Tržačane, da bodo v prvih vrstah v lej veliki bitki, ki jo vodi tudi italijanski narod, da prepreči da bi Italija postala atomsko o-porišče ameriškega imperializma.
Evo zakaj moramo komunisti, posebno v tem trenutku zastaviti vse svoje sile, da podpremo gibanje partizanov miru, ki energično zahteva, naj narodi razpravljajo in na miren način rešijo svoje probleme, naj razorožijo in se združijo v namenu, da odprejo človeštvu svetla obzorja miru in blaginje, z miroljubno uporabo atomske in jedrske energije.
VITTORIO VIDALI
Intervju s pokrajinskim
tajnikom FIOM o
borbah kovinarjev CRDA
Cilji in perspektive Osnovne zahteve kovinarjev Priprave za pokr. kongres FIOM
tt zvezi z borbo kovinarjev ’ CRDA, ki so v ponedeljek kompaktno stavkali, smo sl a-vili pokrajinskemu tajniku FIOM tov. Semi nekaj vprašanj. Prvo vprašanje se tiče te protestne akcije, njenih ciljev in perspektive.
«Stavka, ki so jo v ponedeljek proglasili kovinarji CRDA je bila protestna manifestacija, ker ravnateljstvo CRDA ni sklicalo sestanka s predstavniki sin. dikatov, da bi se pomenili o zahtevah, ki so bile predložene še pred nekaj meseci. Zahteve so postavile sindikalne organiza. cije v Trstu in Tržiču. Po drugi strani je bila stavka prva strnje. na akcija v podkrepitev zahtev, ki so skoro iste za vse sindikalne organizacije. To je zelo važ-
Enobarvna vlada
Sestanek
mešane
komisije
21. maja se bo sestala v Rimu italijansko - jugoslovanska mešana komisija, ki je bila ustanovljena kot predvideva priloga II. Spomenice o sporazumu. Komisija ima nalogo obrav. travati nerešena in sporna vprašanja in razne pritožbe v zvezi s podpisom londonskega sporazuma od 5. oktobra 1951 in v zvezi s problemi slovenske narodne manjšine na našem področju in italijanske na podio-
čju 15.
Parlamentarni urad naše partije je, v zvezi s prvim sestankom te komisije, vzel že v pretres nekatere važne probleme, ki še niso rešeni. Gre med drugimi za čimprejšnje izplačilo škode in odškodnine za imovi-no, ki so jo državljani zapustili v coni B ob izselitvi. Pri tem problemu je zainteresiranih tisoče oseb in naš parlamentarni urad je že zaprosil poslance K Pl naj intervenirajo v Rimu.
Na dnevnem redu sestanka so še drugi problemi, predvsem glede narodnih pravic Slovencev na Tržaškem in Italijanov v
nova
t) redsednik Italijanske repu--F blike Gronchi je v sredo poveril mandat deinokristjan-skemu senatorju Zoliju, da sestavi novo vlado. Seveda je bil Zoli še prej za to pooblaščen od vodstva D C posebno od Fan. fanija. Po navodilih DC bo Zoli sestavil enobarvno vlado, to je vlado iz samih demokristjanov. V prvih izjavah, ki jih je dal tisku, po razgovoru s predsednikom republike, je Zoli dejal, da ni bilo druge rešitve. Resnica pa je, da hoče DC nadaljevati svojo staro politiko monopoliziranja vsega javnega življenja in diskriminacije pro. ti levičarskim strankam, čeprav tokrat z drugo formulo.
Iz prvih vesti zgleda, da si bodo demokristjani tako-le raz-
delili posamezna ministrstva : zunanje zadeve Fella, notranje Tambroni, finance Andreotti, o. hramba Taviani, zaklad Medici, proračun Zoli, zunanja trgovina Mattarclla. Ni'gotovo če bo Colombo obdržal kmetijstvo, kot ni znano kaj bodo poverili Gemelli. Zgleda, da demokri-stjanski sindikalisti ne bodo prišli v poštev. V svojih načrtih za sestavo nove vlade je DC verjetno predvidela, da ji bo potrebna v parlamentu podpora skrajne desnice. Socialdemokrate so namreč že izjavili, da bodo glasovali proti enobarvni vladi. Predvideva se, da bo Zoli sestavil novo vlado v nekaj dneh ; možno je, da jo bo predstavil predsedniku republi-ke že v ponedeljek.
no, ker imamo tokrat dokaz bistvene enotnosti 15.000 delavcev iz Trsta in Tržiča. Zahteve so plod dolge analize in so med delavstvom globoko čutene. S tem se je ustvaril predpogoj za široko enotnost na bazi in istočasno za srečanje med sindikalnimi organizacijami na vrhu.»
Osnovne
zahteve
delavcev
Katere so osnovne zahteve in kako se izražajo?
«Naša organizacija je zahteve delavcev CRDA tako-le formulirala: znižanje delovnega urni. ka ob enaki plači in zaposlitev mladinske delovne sile ; naj se izročijo lestvice za akordno de. lo ; naj se napravi pogodbe za čas in za tarife ; akordno delo naj se sklene na podlagi dejanskih plač ; izenačijo naj se lestvice za akordno delo za isto delo v raznih podjetjih kompleksa ; delavstvo kompleksa CRDA mora uživati dejanske pogoje kar se tiče plač, akordnega dela, suhakordnega dela in nagrad, kot jih uživajo v ladjedelnicah Ansaldo v Genovi (s lem bi prejel tržaški delavec povprečno 10 V00 lir več na mesec). V drugi skupini zahtev je predvidena re valu taci j a dodatkov za zdrav p < škodljiva in za nevarna dela ; ureditev napredovanja po kategorijah in pravilnih poviškov po sposobnosti; ureditev določil za priznanje proizvodne nagrade uradnikom ; izboljšanje tovarniških menz in rcvalutacija sedanjih doklad. Važen del zahtev se prav posebno tiče ladjedelnice Sv. Roka. za katero se zahteva večjo stabilnost dela in potrebna nakazila.»
Kakšne so značilnosti teh zah-te v?
«Povedal sem že, da so zah-
Občinska kriza v Trstu še vedno nerešena
tt Trstu je občinska kriza še V vedno odprta in v kolikor se lahko razvidi iz uradnih poročil ali indiskretnosli, ni še konkretnih izgledov za rešitev. Večkrat se je govorilo, da DC čaka na rezultate pokrajinskega kongresa in bo šele nato odločila. Toda kongres je za nami, zaključil se je kol je bilo predvideno z uveljavitvijo «demokratične iniciative», kateri pripadajo vsi člani novoizvoljenega vodstva. Ne Zf--la pa, da bi prišlo s te strani kaj novega kar se tiče občinske krize. Zopet se je govorilo o poskusih za rešitev krize v okviru «demokratičnega centra», to je šti-ristrankarskega ali tristrankar-
skega odbora in nato se je prišlo na pozicije enobarvnega odbora, to je odbora samih demokristjanov, z Bartolijem ali brez njega, S tega tira se DC dejansko ni do sedaj zganila, tudi če je položaj vse prej kot pa jasen in dokončen, posebno zaradi zaostritve razkola v notranjosti DC.
Nekateri so čakali na izid po. svetovanj v Rimu za sestavo vlade, ila bi tako lahko zavzeli stališče glede občinske krize. Toda niti v Rimu, kjer je prejel Zoli nalogo za sestavo enobarvne vlade, ki namerava nadaljevati staro politiko, ob dobrohotnem stališču desnice, niso prišli na dan «novi» elemen-
ob 21
i ro
1 dej,:V «"boto
Sestanek naših občinskih svetovalcev
so se
glasb» "istični svetovalci iz jobec |jU " našega področja ter naši
sestali kumu-vseh
__raj*nski svetovalci. Poroči-podal tov. Pogassi, vodja m i 1 $ \v ~ "Tseka z a krajevne usta.
... VjCu' ^ Poročilu je obravnaval elll5\lf organizacijske probleme, «l(,^ailje deželne avtonomije in šče - "ih . at'òne usmeritve krajev, .oni ' '"'Ir; -'"n'b uprav. Sestanka so se jek ] Ì	z'b tudi naši župani tov.
torij" : P,,"’	vriba in Pirc.
so deTahn b°ročilu se je razvila žile in T6 pre d*skus'ja- V diskusiji se e i an k»	govorilo o postopanju
'»	| *"hol "rnih oblasti, ki hočejo
IpoMT%ij0J “mejiti občinsko avto-sredflj',.^aza V° Prihaja posebno do ni v '' !'"skìb ° ®re za odobritev ob-
injig^T'" PrefPrraČUn°V’ V katerih
k' s0 ektura važne postavke, *tvenega pomena za re-
dno delovanje občine, posebno kar se tiče socialnega skrbstva. Istočasno pa vsiljuje občinam
nino INPS, naj občine prevzamejo v svoje roke počitniške kolonije, ki ne smejo biti več mo-
naj povišajo davčna bremena, | iiopol klerikalnih krogov, kar je seveda na škodo revnej- 1 Postavljen je bil tudi predlog
šib slojev.
Z ozirom na to se je podčrta, lo potrebo, da se začne gibanje, ki naj kot v .Italiji podpre par-lamentarne akcijo za povečanje števila izvoljenih članov v pokrajinskem upravnem odboru, s katerim skuša prefekt omejeva-ti občinsko in pokrajinsko avto-nomijo.
V diskusiji so bili iznešeni tudi nekateri predlogi, ki jih bodo naši svetovalci postavili na pristojnem mestu. Tako se bo predlagalo naj bodo otroški vrtci odprti tudi v poletni sezoni, naj se za odmeritev družinskega davka odbijejo pokoj-
naj s.e zahteva od pristojnih o-blasti, da zopet uvrstijo podeželske občine med turistična področja, kar bi prineslo občinam določene koristi.
Podčrtalo se je nadalje potre, bo, da tudi občine in pokrajina podprejo zahtevo za ustanovitev dežele Furlani j a-Julijska krajina ter da podprejo osnutek statuta, ki so ga že predložili v parlamentu poslanci KPI.
Udeleženci sestanka so ugotovili, da se v občinah, ki jih upravljajo komunisti sami ali skupno z drugimi skupinami, občinsko življenje dobro razvija, v duhu demokracije in z
upoštevanjem potreb prebivalstva, kljub oviram, ki jih posivi j a jo prefeklurne oblasti.
Ugotovilo pa se je tudi potrebo večjega števila sestankov občinskih in pokrajinskih svetovalcev z volivci in to za boljše poznavanje teženj in potreb ljudstva.
Pocdinim občinskim in pokrajinski skupini naših svetovalcev se je nato poverila naloga, da v občinskih in v pokrajinskem svetu počastijo spomin Antonia Gramscija, da iznesejo vprašanje termonuklearnih poskusov in zahtevajo njihovo u-kinitev, da podprejo borbo nameščencev krajevnih ustanov za izenačenje plač in da nudijo konkretno pomoč kmetom, ki so utrpeli ogromno škodo zaradi zadnjih vremenskih neprilik.
ti za usmerjanje rešitve občinske krize v Trstu. Poverilnica Zoliju za sestavo enobarvne vlade je dejansko odraz inlc-gralistične politike Fanfanija (eksponenta «demokratične ini. ciati ve», ki ima večino v tržaški DC), ki hoče osredotočiti vso oblast v eno samo roko. Fanfani in Zoli skušata dokazovati, da ni druge rešitve, isto trdijo tržaški pristaši kar se tiče enobarvnega odbora.
Omenili smo pokrajinski kori. gres DC in «rešitev» vladne kri. ze, ker hočemo s tem poudariti, da ti dogodki, ki so se vpleli v problem tržaške občine, prav gotovo niso spremenili položaja. Dejstvo je, da so po. trebe Trsta iste, naše mesto potrebuje delavno občinsko upravo, tako upravo, ki bo v resnici skrbela za koristi Tržačanov in bo sposobna dati svoj dolžni doprinos pri reševanju naših problemov.
Občinska seja je bila preložena na prihodnjo sredo. Toda če sc je to napravilo z namenom, da se nadaljuje po poti manevrov in igračkanja kar ni še nikoli ničesar rešilo — ho nosila D C in vsi tisti, ki se ne bodo držali svojih obvez, še večje odgovornosti. Z naše strani smo jasno povedali naše stališče na številnih zborovanjih, ki so se vrstila te dni v raznih mestnih okrajih. Smo odločno na stališču nasprotovanja stari politiki DC, smo proti «centri-zmu» in proti enobarvnemu odboru ter proti komisarski upravi. Če hi moralo priti do etake «rešitve», bodo Tržačani prav gotovo vedeli komu se morajo za to zahvaliti. In to bodo storili na novih volitval], ki jih bo treba v takem primeru čimprej razpisati.
leve plod izčrpne analize. Gre za zahteve, ki ne rešijo vseh problemov naenkrat, posebno kar se tiče akordnega dela, toda na podlagi teh zahtev se mora ustvariti ozračje^ medsebojnega zaupanja tako, da se bo mogoče pogajati in jih postopoma reševati, ne da bi bili delavci prisiljeni na žrtev, ki jih povzročajo stavke, kot je bila zadnja stavka v Tržiču, ki je trajala 70 dni, ali pa stavka varilcev Sv. Marka, ki je trajala 74 dni in ne da hi podjetja IRI trpela tako veliko škodo. Važna značilnost teh zahtev je njihova razčlenitev tudi za razne kategorije. To omogoča rešitev v okviru podjetja ali delavnice. To so konkretne zahte. ve, ki jih delavci čutijo kot take in zato ustvarjajo pogoje za široko enotnost. Skoro slične zahteve in deloma kot za CRDA so bile predložene tudi za Tržaški arzenal in «Cantiere Navale Giuliano».
Za znižanje
delovnega
urnika
Zahteva za znižanje delovne-ga urnika je, kot se nam zdi, splošna zahteva, ki zajema v nacionalnem merilu cele kategorije. Kaj nam lahko poveš o tej borbi?
«To je res, gre za zahtevo splošnega značaja. Glede tega je važno podčrtati, da ho 23. maja stopilo v enotno stavko, ki ho trajala 24 iv 80.000 žele-zarjev v vsej Italiji, med temi so tudi delavci Uva v Skednju, ki se pripravljajo, da bodo šli v borbo kompaktno. V tej prvi veliki akciji za dosego znižanega delovnega urnika bodo ukinili delo v vseh proizvodnih oddelkih. To je zahteva, po eni strani z globokim socialnim in človeškim značajem in je posebno za Trst. kjer je brezposelnost rakova rana, direktno povezana z akcijo za zaposlitev nove delovne sile v industriji.
Važno je podčrtati dejstvo, da je za dosego tega cilja v prvih vrstah, razen železarjev, ves la-djedelniški sektor v Trstu.»
Da se povrnemo na stavko, hi je bila v ponedeljek; ena izmed njenih značilnosti je bila solidarnost s tržiškimi varilci, ki so se prav v ponedeljek vrni. U na delo. Kaj nam lahko po. veš glede tega?
«Manifestacija solidarnosti delavcev CRDA iz Trsta in Milj je imela brez dvoma pozitiven učinek za borbo tržaških varilcev. Stavka je bila proglašena še predno je bila tržiškim delavcem zagotovljena primerna podlaga za pogajanja. Ze sama napoved naše stavke prejšnji teden, je privedla do tega, da se je ta podlaga izboljšala. Stavka sama in njen uspeh je še bolj vplival v pozitivnem smislu in bo imelo tudi svoj vpliv na pogajanja, ki jih bodo vodili sindikalni predstavniki v Tržiču. Slednji se dobro zavedajo, da imajo za seboj gibanje, ki je že sprožilo borbo in strnjen delovni razred, kate. ri je odločen v svojih namenih.
Kako naj se razlaga nepopustljivo stališče ravnateljstva CR DA, kot kompleksa v okviru IRI?
«Stališče ravnateljstva CRDA n. pr. glede na docela upravičene zahteve tržiških varilcev, ali kar se tiče zavrnitve predloga za pogajanja, v resnici vzbuja začudenje v javnem mnenju, ker gre za stališče, ki ne najde
nobene razlage (tem manj pa opravičila ) gospodarskega ali tehničnega značaja. Očividno je to stališče odraz določene politično - sindikalne usmeritve. Z drugimi besedami, gre za poskus, da bi se ponižalo delovni razred, da hi se razdvojilo, glej primer Tržiča, stavkajoče od suspendiranih (katerih je skoro dvatisoč), da bi se postavilo v slabo luč sindikat, s katerim se ni hotelo začeti pogajanj. Trmoglavost ravnateljstva CRDA je izraz trmoglavosti Confindustrie in njenega gospostva, ki ga še izvaja nad podjetji IRI. Na ta način so podjetja IRI odmanj-kala svoji specifični vlogi. Zato je tem bolj nujna potreba, da se jih iztrga «varušlvu» monopolistov, ki vedrijo in oblačijo v Confindustriji. Treba pa je pod. črtati kot pozitivno dejstvo, da je v Tržiču cilj gospodarjev pro. padel. Delavci ne dopuščajo, da bi se taki temni naklepi uresničili.
Pokrajinski kongres FIOM
Želeli bi vedeti za mnenje o pripravah in značaju bodočega pokrajinskega kongresa FIOM, da s tem zaključimo opis položaja v enem izmed najvažnejših sektorjev dela.
«Kongres ho 8. in 9. junija. Priprave potekajo v ozračju navdušenja in s postavljanjem konkretnih zahtev delodajalcem kar se odraža tudi v diskusijah med delavci te kategorije in na splošno. Kongres bo zanimiv tudi z vidika doprinosa, ki ga bo dal za poglobitev analize tržaškega gospodarskega položaja in za načrt obnove, s posebnim ozirom na vlogo podjetij IRI. Naš kongres si postavlja kot osnovni cilj organizacijsko okrepitev sindikata, ustanovitev tovarniških sindikalnih sekcij v vsaki tovarni in podjetju. Dobro obetajoč je razvoj nabiralne ak. rije za sklad sindikalne solidar. nosti na pobudo CGIL, ki daje že danes med tržaškimi kovina-rii dobre rezultate.
Apel
Centralnega
komiteja
Z*'' entrain! komite Komunistične partije Tr-žaškega ozemlja je na zadnjem zasedanju odobril naslednji apel tržaškemu prebivalstvu :
Centralni komite KP Trsta, spričo strahovite nevarnosti, ki jo predstavljata za vse človeštvo atomska oborožitev in poskusi s ter-monuklearnim orožjem, poziva tovariše, delovne ljudi, vse prebivalce naj pridružijo svoj protest splošnemu protestu, ki ga dvigajo z vseli strani sveta znanstveniki, milijoni partizanov miru. narodi in vlade.
Trst, ki je bil zelo prizadet v obeh vojnah, prav posebno v zadnji, zaradi katere so še danes vidne posledice, bi bil zaradi svoje zemljepisne lege in kot obmejno mesto, med prvimi žrtvami atomske vojne. Naše mesto je praktično v območju atomskega orožja in vodenih izstrelkov z ameriških oporišč v Veroni in Vicenzi in bi bilo neposredno ogroženo tudi od atomskega orožja, s katerim hočejo Združene države opremiti obnovljeno Wermacht v Zahodni Nemčiji. Trst hi bil v središču cone, ki bi jo treba po pravilih «atomske vojne» uničiti.
Zato naj Tržačani z vsemi svojimi silami in z vsako pobudo podprejo akcijo miroljubnih sil, protest Svetovnega sveta miru, ki zahteva od vseh vlad takojšnje prenehanje atomskih poskusov in prepoved vsega uničevalnega orožja. Treba bo zahtevati, da se vladi ZDA in Velike Britanije obvežeta za prenehanje poskusov s termonuklearnim orožjem, v vidiku ukinitve njihove proizvodnje in uničenja njihovih zalog tako, kot je vlada ZSSR večkrat izjavila, da je pripravljena storiti in je celo vztrajno urgirala mednarodni sporazum v tem smislu.
Tržačani naj podprejo akcijo Komunisti "ne partije Italije in ljudskih množic, ki zahtevajo sestavitev vlade, katera bo sposobna doseči ukinitev tujih atomskih vojaških oporišč na nacionalnem ozemlju in izvajati Mfilitifo. ki bo omogočila prepoved termonu-klearnega orožja, razorožitev in nato mednarodno pomiritev.
Tržačani!
Splošni protest vseh narodov, vseh mož in žena, strank in političnih gibanj, ustanov in predstavniških organizmov. lahko ustavi grožnjo termonuklearnega orožja, ki je nosilec strašnih nesreč. Dvignite visoko svoj glas za rešitev miru!
XXIV. “Tisoč milju dirka smrti
Današnja 3. stran «De. la» je v celoti posvečena mladini.
Vsem krožkom in vsem mladim komunistom in simpatizerjem toplo priporočamo, naj se potrudijo, da bo prišla današnja številka »Dela» v širše kroge slovenske mladine.
Tajništvo ZKM
V teku tradicionalne avtomobilske dirke XXIV. «Tisoč milj» je prišlo v nedeljo do strašne nesreče, ki je — poleg nesreče, ki se je pripetila pred dvema letoma v Le Mansu ( Francija) med dirko «24 ur», pri kateri je izgubilo življenje 82 oseb - ena izmed največ jih v zgodovini avtomobilskega športa. Pri dirkalnem stroju znamke «Ferrari», ki ga je vozil portugalski dirkač Alfonso De Portago je v trenutku, ko je v bližini Mantove vozil < brzino kakih 250 km na uro. nenadoma počila guma. Vozilo se je sunkoma zavrtelo, odletelo med skupino gledalcev in nato v jarek. Pri nesreči je izgubilo življenje skupno 12 oseh, vštevši nesrečnega pilota De Portaga in njegovega spremljevalca, ameriškega novinarja Edija Nelsona. Med žrtvami je tudi pel otrok v starosti od 6 do 10 let. \ isti dirki je tragično izgubil življenje tudi nizozemski dirkač Gottingens, ki je v Firencah treščil z vso silo s svojini strojem «Triumph» ob neko drevo. Strahovita nesreča je pretresla vso javnost in to ne samo v Italiji. Od vseh strani so začele prihajati kritike, da je treba avtomobilske dirke na odprtih cestah prepovedati, ker cestno omrežje danes ne odgovarja več razvoju, ki je bil dosežen v avtomobilski proizvodnji. V tem smislu so intervenirale v parlamentu poleg drugih tudi poslanke Marisa Rodano, Giuliana Nenni. Nilde Jotti in Luciana Viviani. V načrtu je baje ukinitev vseh avtomobilskih dirk na odprtih cestah zato. da se v bodoče preprečijo slične nesreče. Kot zgleda je bila v nedeljo zadnja dirka «Tisoč milj». (Na sliki: Zmagovalec XXIV. «Tisoč milj» Piero Tarulli prvi na cilju v Bresci; v desnem kotu :	zadnja slika tragično preminulega dirkača
De Portaga).
t
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Kaj je in kaj hoče doseči
Komunistična partija Italije
V okviru priprav na naš VI. kongres, ki bo odločal o spremembi naše partije v avtonomno federacijo KPI, objavljamo analizo značaja in programa Komunistične partije Italije, ki je bila napravljena na podlagi tez in programatične izjave odobrene na VIII. kongresu KPI. Analiza je izvrsten material za študij in diskusijo v celicah. Drugi del članka bomo objavili v prihodnji številki.
Kaj j
je Komunistična partija
omunistična partija je pred.
straža delovnega ljudstva v borbi za demokracijo, mir in socializem. Ustanovljena je bila leta 1921 in bila je takrat le neznatna manjšina. Uspelo ji je, po zaslugi njene politike, začrtane na podlagi marksizma-leni-nizma, voditi borbo italijanske, ga naroda proti fašizmu in vojni. Po osvoboditvi, ko je bila monarhija strmoglavljena in do. sežena republiška ustava, je bor. ""ba komunistov, združenih z drugimi demokratičnimi silami, omogočila, da so se, kljub reakcionarnemu zapletu in poskusom povratka v fašizem, o-hranile osnovne pridobitve demokracije.
KPI se bori za napredovanje delovnih ljudi in italijanskega naroda po poti- socializma. Samo socializem lahko da vsem delovnim ljudem dejansko svobodo in enakopravnost; samo socializem lahko odpravi izkori. ščanje človeka po človeku, organizira proizvodnjo na podlagi kolektivnih koristi in lahko odpravi brezposelnost.
V kapitalistični družbi, v kateri živimo, je politična oblast v rokah kapitalističnih mogotcev, agrarcev, finančnikov. Via. da je orodje, ki je na njihovo razpolago; to je dejansko «dik-tatura buržoazije». Izgradnja so. cialistične družbe ni mogoča, če se ne odvzame politična oblast teni skupinam in ne preide oblast v roke delavskega razreda in njegovih zaveznikov, ki predstavljajo pretežno večino ljudstva.
Socializem je spremenil obličje sveta
Z zmago sovjetske revolucije 1917 se je v svetu odprlo novo obdobje. V Sovjetski zvezi obstoja že 40 let socialistična družba. Poraz fašizma in druge velike zmage delavskega gibanja v poznejšem desetletju (nove dežele na poti socializma, kitaj, »ka revolucija, osvoboditev kolo. nialnih narodov) so povzročile globoko spremembo v ustroju sveta. Socializem ni več sanja maloštevilnih, marveč je stvarnost, ki zajema 900 milijonov ljudi. Socializem je postal sistem držav. V notranjosti vsake kapitalistične dežele se utrujejo delavska in socialistična giba-nja.
Področje, na katerem gospodari imperializem se je skrčilo, še bolj je propadel ugled kapitalizma in poglobila so se njegova notranja protislovja.
V novih pogojih je ostal brez uspeha poskus najbolj napadalnih skupin imperializma za sprožitev nove vojne. Teža in vpliv sil, ki ljubijo mir, sta tako narasla, da vojna ni več neizbežna.
XX. kongres KP SZ
XX. kongres KP SZ, ki je bil februarja 1956 v Moskvi, je predstavljal etapo osnovne važnosti v razvoju mednarodnega delavskega gibanja.
I.	Natančno je označil, izhajajoč iz ugotovitve obstoja sistema socialističnih držav, nova važna načelna stališča :
a)	možnost, da se izognemo novi vojni, tudi kadar še obstoja v enem delu sveta kapitalistični režim ;
b)	možnost, da se pride v socializem po različnih poteh, na podlagi različne gospodarske, socialne, politične in kulturne stvarnosti vsake posamezne dežele ;
c)	možnost napredovanja k socializmu, ki izključuje nasilje vstaje in se vrši v okviru demokratične zakonitosti, poslužujoč se tudi parlamentarnih instanc.
II.	XX. kongres KP SZ je razgalil napake, ki so bile zagrešene pri gradnji socializma v ZSSR pod vodstvom Stalina, in tudi v deželah ljudske demo-
kracije. Take zgrešene, politične usmeritve so privedle do neopravičljivih omejitev demo. kracije, težkih kršitev socialistične zakonitosti in resnih motenj v odnosih med socialističnimi državami.
Toda te napake niso spremenile socialističnega in demokra. ličnega bistva sistema.
Italijanski komunisti sprejmejo nauke XX. kongresa KP SZ ; smatrajo, da je treba še poglobiti analizo vzrokov, ki so privedli do ugotovljenih napak. Iz te poglobitve analize se lahko pride tudi do pravilnejše ocene glede novih političnih in ideoloških stališč, ki jih je kongres sam izrazil.
kušnje zadnjih mesecev kažejo, da kjer se je to napravilo, kot na Poljskem, se je uspelo okrepiti enotnost partije in ljudstva, za naglo premoščanje napak in šibkosti, za hitrejšo gradnjo socializma. Na Madžarskem pa je nesposobnost partije pri odkrivanju zagrešenih napak in pri pravočasnem popravljanju ter nesposobnost, da bi se postavila na čelo in vodila proces obnove, omogočila razvoj akcije, ki jo je organiziral notranji in tuji razredni sovražnik ter je privedla do tragičnega in pogubnega položaja-
Sovjetska intervencija na Madžarskem je bila žalostna, toda neogibna potreba, ki so jo narekovale obveznosti, izvirajoče iz proletarskega internaciona-lizma. Ta intervencija je preprečila najslabše, preprečila je ustvaritev vojnega žarišča v o-srčju Evrope in prihod na oblast najbolj reakcionarnih sil na Madžarskem.
Italija potrebuje socializem
Odnosi med
komunističnimi
partijami
Opredelitev s strani vsake po. samezne partije svoje lastne poti napredovanja v socializem, zahteva samostojnosti pri iskanju te poti in presojanju izvajanja načel marksizma-lenini-
Zaradi tega ne odgovarja več današnjemu položaju ustanovitev osredotočene mednarodne organizacije za odnose med ko.
Komunisti potrjujejo, da sistem socialističnih držav, ki ima kot svojo podlago priznavanje načela različnih péti razvoja v socializem, mora biti sistem samostojnih držav, kot je potrjeno v sovjetski izjavi od 30. oktobra 1956.
V naši deželi obstojajo resna protislovja in nesorazmerja. Na eni strani se v rokah maloštevilnih privilegirancev kopičijo vedno večja bogastva in vedno večja oblast. Na drugi strani pa so vedno slabši življenjski in delovni pogoji velike večine ljudstva. V zadnjih letih so nekatere kapitalistične skupine zelo razširile svoje gospostvo v našem gospodarskem, socialnem in političnem življenju. Gre za
munističnimi partijami. Sistem velike agrarne in industrijske
dvostranskih odnosov se je pokazal danes kot najbolj učinkovit za zadostitev potrebe medsebojnega spoznavanja in izme. njav izkušenj. Koristno je lahko tudi organiziranje mednarodnih srečanj med predstavniki partij delavskega razreda, da se skupno preučijo problemi, ki so še posebne važnosti.
Italijanski komunisti potrjujejo svojo internacionalistično zavest, svojo globoko in neminljivo hvaležnost Sovjetski zvezi. Sovjetska zveza ostane prvi veliki model socialistične družbe ; Sovjetska zveza in njena partija vršita v socialističnem svetu — kateremu sta os in največja moč — neuničljivo vlogo.
Mednarodno delavsko gibanje mora sprejeti in poglobiti nauke XX. kongresa KP SZ. Iz-
monopole.
Nacionalni dohodek je v zad. njih letih narastel ; v številnih sektorjih industrije se je proizvodnja znatno povečala; v kme. tijstvu se je uvedlo večje število strojev. V nekaterih velikih industrijskih kompleksih so se pojavile nove tehnike in novi avtomatski stroji ; izkoriščanje dela se je organiziralo na znanstveni podlagi, dočim se preučuje, čeprav v zastanku v primeri z drugimi državami, u-poraba atomske energije v industrijske svrhe. Proizvaja se torej več, proizvaja se več bogastva.
Toda kdo ima korist od tega razvoja proizvajalnih sil, uvajanja nove tehnike, od tega po. večanja gospodarskega potenciala in bogastva v naši deželi?
Veliki monopoli ogrožajo demokracijo
Od tega nimajo koristi srednji sloji, katerih dohodek je vedno nezadosten pričo povišanja življenjskih stroškov in večjih potreb.
Nimajo koristi obrtniki, ma. H in srednji proizvajalci, ki so le navidezno prosti, ker v res-niči tisti, ki vodijo in odločajo o vsem (o ceni električne energije in surovin, razpoložljivosti kredita in davčni politiki) so vedno veliki monopoli : mali in srednji proizvajalci so dejan-sko v njihovih rokah.
Nimajo koristi kmetje, ki jih razmere vedno bolj silijo k izse-ljevanju, v brezposelnost in zapuščanje zemlje.
Nimajo koristi mladina in že. ne, za katere je vedno težje do. biti delo, stanovanje, zgraditi si sigurno bodočnost.
Povečala se je beda prebival, siva, nesorazmerje med severom in jugom je še bolj vidno.
Problemi juga in goratih pre. delov so se zaostrili.
Bogastva naše dežele se torej vedno polaščajo samo veliki a-grarni in finančni monopoli. Njihovi dobički vrtoglavo nara. ščajo.
Italija je dežela, kjer so reveži vsak dan večji reveži, boga. tini vsak dan večji bogatini.
Treba je zato razvozljati vozel tega protislovja. Odpraviti je treba ta nesorazmerja in nasprotja : to je mogoče samo, če se naša družba drugače organizira, s tem, da se odpravi vele-gospostvo monopolov in velika agrarna posest in izroči vodstvo države delovnim razredom.
Samo na ta način bo v Ita-
liji zagotovljen tehnični in gospodarski napredek, ki se ho lahko spremenil v stvaren socialni napredek ; povišanje proizvodnje bo v interesu vsega naroda in ho v korist vseh Italijanov.
Zemljiški in finančni monopol, ki hoče ohraniti in okrepi, ti svoje gospodarsko gospostvo, ogroža s tem vso demokratično ureditev italijanske države. V ta namen se poslužuje podpore ameriškega imperializma, stran, ke DC, ki je postala orodje njegove politike, poslužuje se tudi socialdemokratske stranke.
Politika diskriminacije in kle-rikalizacije, odkriti in surovi poskusi povratka v fašizem so dokazali — in to še enkrat — da kapitalistični sloji smatrajo demokratične pridobitve kot ne. kaj začasnega. Stalno skušajo omejevati ali odpraviti demokratične svoboščine državljana, čim čutijo, da napredovanje delovnih sil ogroža njihove gospo, darske privilegije.
Ustava je pridobitev na poti v socializem
Komunisti smatrajo demokratične svoboščine kot neod-stopljivo premoženje delavskega razreda in ljudstva. Borijo se za uresničitev in obrambo pravic, ki jih potrjuje ustava. Republiška ustava je najvažnejša pridobitev, ki sta jo pod vodstvom Komunistične partije dosegla delavski razred in narod.
Republiška ustava potrjuje potrebo širše udeležbe ljudskih množic v oblasti, tudi preko organiziranja in delovanja samostojnih ustanov z zakonodajnimi pravicami, kot so dežele.
Ustava priznava državljanom demokratične pravice in potrjuje, da je treba odstaniti o-vire gospodarskega in socialnega značaja, ki dejansko še orne. jujejo uživanje teh pravic.
Italijanska pot in demokratična metoda
Ustava priznava nadalje pravico do dela, odgovarjajoče plače, skrbstva. Za dejansko uživa, nje gospodarskih pravic in demokratičnih svoboščin, predvidiva vrsto reform v ustroju ; točno omejuje zemljiško zasebno lastnino, kar omogoča, da dobijo zemljo vsi, ki jo obde-lujejo ; predvideva razlastitve s strani države podjetij in kategorij industrijskih podjetij, ki črpajo dobičke iz poglavitnih javnih uslug ali iz virov energije ali iz položaja monopola.
Ustava vsebuje bistvene elemente tega programa razvoja italijanske družbe in države. Ustava je važna pridobitev na italijanski poti v socializem.
Zaradi tega komunisti trdijo, da se v okviru ustave lahko izvedejo na miren in demokratičen način reforme ustroja, ki so potrebne za napotitev naše
dežele po poti socialistične ob-
Dočim komunisti ponovno iz. javljajo, da niso bili nikoli in niso niti danes izvajalci nasilja za nasilje, ponovno poudarjajo, da hočejo braniti, kot v preteklosti, teren demokracije, zato da bodo na njem'gradili sociali, zem. Privilegirani razredi so tisti,, ki se poslužujejo nasilja za obrambo svojih privilegijev. Nasilje privilegiranih razredov je tisto, ki lahko prisili delavski razred, da odpre pot socialnemu napredku s svojo revolucionarno energijo.
Parlamentarni režim, spoštovanje načela svobodno izražene večine, metoda, ki jo predvideva "ustava, da sc večine ustvarijo na svoboden in demokratičen način, so ne samo v skladu z izvajanjem globokih socialnih reform in z izgradnjo socialistične družbe, marveč tudi v današnjih pogojih pomagajo in zagotovijo partijam delavskega razreda pridobitev večine, stik in sodelovanje z drugimi političnimi in socialnimi silami, prihod novega vodilnega razreda.
Parlament Lahko vrši in mo-
Na Kitajskem živahna razprav--o ” notranjih protislovjih” ^
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
(Nadaljevanje na IV strani)
Q rublem notranjih protislovij * ljudstva je v zadnjih mesecih, prav posebno pa v zadnjih tednih osrednji predmet politične debate na Kitajskem. Gornji problem je že iznesla Komunistična partija Kitajske v dveh člankih «O zgodovinski izkušnji diktature proletariata» in «Se o zgodovinski izkušnji diktature proletariata», ki sta bila objavljena po XX. kongresu KP SZ, oziroma po madžarskih dogodkih. Ta problem je še poglobil tov. Maocentung v svojem poročilu, ki ga je podal konec februarja pred vrhovnim državnim svetom. O no. tranjih protislovjih se je razpravljalo tudi meseca marca na nacionalni konferenci za propagandno delo. V diskusijo je na tej konferenci posegel tudi tov. Maocetung. Pozneje se jc o tem razpravljalo v vodilnih organih raznih demokratičnih strank in tudi lisk je posvetil problemu precej prostora.
Izvleček poročila tov. Maoce-limga jc objavilo glasilo. KP Kitajske «Dženmindžibao» v dveh člankih.
Prvi članek izhaja iz splošnega teoretskega upoštevanja «da so protislovja gonilne sile razvoja in napredka vseh stvari» in «da protislovja obstojajo v notranjosti stvari samih», kot «univerzalni in splošen pojav».
Nov vazen socializma
Protislovja
prispevek k teoriji in pra
med ljudstvom in njegovi sovražniki v glavnem odpravljena
Protislovja med ljudstvom in oblastjo
- i
liovo bistvo spreminja vzporedno, kot sc spreminjajo socialni sistemi.
Z odločilnimi uspehi, ki so jih dosegli na Kitajskem v letih 1955-56 v socialistični preobrazbi kmetijstva, obrtništva, industrije ?n trgovine, se je v temeljih končala razredna borba na široki podlagi med ljudstvom in njegovimi sovražniki. To pomeni pravi glasilo KP Kitajske da «jc protislovje med našim sovražnikom in nami, ki je predstavljalo za dolgo dobo poglavitno protislovje v deželi v osnovah ■“»«eno».
Današnja
glavna
protislovja
Glavna protislovja v razvoju kitajske socialistične družbe so
Toda če je res, da protislovja | danes v notranjosti, to je med ne nehajo obstojati, se pn n i« 1 ljudstvom in tista, ki lahko še
Od 28. julija do 11. avgusta bo v Moskvi VI. svetovni
r) o uspelih svetovnih festiva-* lih mladine in študentov za mir in prijateljstvo, hi so se v preteklih letih vršili v Pragi, Budimpešti, Berlinu, Bukarešti in Varšavi, se bo letos, v dneh od 28. julija do 11. avgusta, vršil VI. svetovni festival v Moskvi.
Mladina 140 dežel sveta se z navdušenjem pripravlja na to izredno manifestacijo mladosti in prijateljstva. Predvidevajo, da bo prišlo v Moško za to priliko okrog 30.000 mladeničev in deklet. Samo v Veliki Britaniji je 144 mladinskih organizacij prijavilo prisotnost s svojimi delegacijami ; med njimi bo 250 mladih angleških katoličanov. Na Finskem je mladina izdala poseben časopis «Festival» in pripravlja delegacijo 2.000 oseb. Tudi iz Italije bo odšlo po predvidevanjih 2 tisoč mladincev na festival. Tržaška mladina bo tudi poslala svoje predstavnike. Za udeležbo je potreben osebni potni list in 60.000 lir za potovanje tja in nazaj in stroške bivanja v Moskvi.
Mrzlične priprave v Moskvi
festival mladine

^ V Moskvo bo prišlo iz raznih dežel nad 30.000 delegatov
►	Predvidena velika udeležba angleških mladincev
►	Iz Italije bo šlo na Festival kakih 2.000 mladincev
►	Tudi Trst se pripravlja
Največje priprav,se vršijo v ZSSR, ki bo dala 120.000 udeležencev iz vseh krajev prostra. ne dežele. Več kot 3.000 tolmačev se pripravlja, da sprejmejo goste vsega sveta. Toda tudi med sovjetskim prebivalstvom je opaziti poživelo zanimanje za tuje jezike, da bi se mogli neposredno pogovoriti z mladimi gosti. Gradijo se hoteli in prenočišča, pripravlja se posebna okrasitev Moskve, ki bo v festivalskih dneh vsa v cvetju. Predvsem pa gradijo nove telovadnice, športna igrišča in bazene, ker bo festival povezan s tretjimi mednarodnimi športnimi igrami. Predviden je tudi o-bisk mladih udeležencev festivala v Leningradu, Kijevu, O-desi in Minsku. Za prevažanje gostov je pripravljenih 90 posebnih vlakov in 2.000 avtobusov.
Spored festivala je nadvse bogat in pester. Predvidena so razna srečanja in posvetovanja med mladinskimi predstavniki raznih dežel, ki bodo obravnavali probleme splošnega znača. ja sodelovanja in obrambe interesov mladine ter razna kulturna, znanstvena in politična v pra. šanja. Mimo mladinskega karnevala in velikega plesa v Kremlju, so na sporedu tudi najrazličnejše prireditve in predstave ter športna tekmovanja in dve veliki množični pred-
\ dneh VI. svetovnega festivala mladine in študentov za mir in pri-jateljstvo v Moskvi bo glavni sedež za športne prireditve na novem stadionu «Lenin». Stadion je pravo športno mesto, ki obsega 180 hektarov površine in ima 130 raznih zgradb, med katerimi so največje glavno igrišče (za 103 tisoč gledalcev), manjše igrišče (za 15.600 gledalcev), pokrita športna palača, ki sprejme 14.300 gledalcev, plavalni bazen na prostem. V okviru stadiona je nadalje še 11 nogometnih igrišč, 29 teniških igrišč in 21 telovadnic.
nastanejo in sicer protislovji med proizvajalnimi silami in proizvodnimi odnosi, med nadstavbo in gospodarsko podlago in v raznih povezavah med gospodarskim in političnim sistemom ter protislovja «med naprednimi in zaostalimi elementi, med pravilnimi mnenji in zadržanji ljudstva in zgrešenimi, med ljudskimi množicami in njihovimi voditelji.»
Ta protislovja so docela različna od protislovij med ljudstvom in njegovimi sovražniki. Protislovja med ljudstvom in njegovimi sovražniki so «antagonistična protislovja, ki izvira, jo iz trčenja osnovnih intereso». Protislovja v vrsiah ljudstva pa «izvirajo iz temeljne soglasnosti osnovnih interesov in niso antagonističnega značaja». Zato se morajo «metode, ki jih je rabiti v ravnanju z notranjimi proti-slovji ljudstva, načelno razlikovati od metod, ki se jih uporablja pri ravnanju s protislovji med našimi sovražniki in nami, izvirati morajo iz želje po enotnosti preko kritike ali borbe za dosego nove enotnosti novih pogojev.»
Prvi članek lista «Dženmind. žibao» obravnava predvsem protislovja, ki lahko nastanejo med ljudstvom in njegovimi voditelji. Ta protislovja «izhajajo iz različnih položajev, ki jih imata v državi ljudstvo in voditelji». Po eni strani so ljudske množice neposredno udeležene v proizvo. dnji, po drugi strani pa je zanje na splošno težko vršiti vladno oblast To jih privede, da gledajo na probleme iz enostranskega gledišča in polagajo važnost na takojšnje in delne interese; ni jim lahko razumeti položaja v celoti in vseh težav, ki se pojavljajo pri izgradnji socializma. Voditelji, ki vrše neposredno vladno oblast lahko vidijo kolektivne interesei in z daljšo perspektivo, toda lahko jih privede do tega, da zanemarijo specifični položaj in takojšnje potrebe ljudstva.
Odnosi med množicami in njihovimi voditelji
prikazujejo v perspektivi ge, ki jih je treba izpolfl: ne sme precenjevati teža' bi se s tem samo sejalo dušje.
Želja pc enotn
za dosego t nove enotnost/^
V drugem članku, ki OfiLro objavljen 17. aprila, «D/erj^j.^ žibao» znova govori o fl kako je treba postopati z ^totl njimi protislovji ljudstvi p0V€ za metodo, kot je že re< prvem članku, ki mora i iz želje po enotnosti za 1 RlOTJ nove enotnosti, sledeč vn redu «enotnost	krilu	•	,
enotnost». Leta 1942!	^
razvila v KP Kitajske j uisk. kampanja za popravljanj' dela in ideoloških odklO' partiji. Ob tej priliki se ! inuliral pojem «enotnost ltl cL tika enotnost», «da se' bolezen zato, da- se reši ka». Formulacija tega je bila namenjena sektah r-x lementom, ki so kritiziral1-* OS loške napake, kot bi šlo da se zadene, ne tovariš več sovražnika, in to i' način, da se je komprofl' enotnost partije. Glasilo h tajske pravi, da se je v m letih izkazalo, da je ta «izvedljiv ne samo v note partije, marveč tudi zunf «je to osnovna metoda A vanje protislovij v vrstah stva». Dočim se v borba! ljudstvom in njegovimi S0 ki protislovja rešijo s K: se porazi ali odstrani ati1 zem, se vsa protislovja v
ljudstva lahko rešijo s
Za reševanje protislovij med ljudskimi množicami in njihovimi voditelji, se je treba zato boriti proti nagnenju voditeljev, da bi se ločili od množic, kar se pojavlja v birokratizmu; treba pa je obenem utrditi ideološko delo med množicami, da bodo bolje razumele splošni politični položaj. Za premostitev birokratizma je treba stalno večati kontrolo množic nad voditelji. «Voditelji ne smejo samo poslušati mnenj množic, marveč morajo ta mnenja tudi resno presojati. Ne glede na' to, če so mnenja množic pravilna ali ne, če se lahko uresničijo ali ne, jih morajo voditelji preučiti in dati ljudstvu odgovor. Ge se mnenja lahko uresničijo, je treba to izvesti ; če jih ni mogoče uresničiti ali vsaj ne takoj, je treba vseeno dati ljudstvu vsa potrebna pojasnila.» Zato, da se dvigne politično razumevanje množic, se jim ne sme ukazovati, da naj izvršijo na ta ali drugi način, marveč jim je treba razložiti, zakaj je potrebno, da izvršijo na ta in ne na drugi način. Ko se množicam
in' samokritiko. To zahtf veda, da se kritika izvaja hu enotnosti, da je stva* stalna na vseh ravneh, V nih stikih partije in vlad^ ganov z ljudstvom in stvom samim. «V vrstah stva mora vsakdo, vsaka in organizacija, sprejeti \t\Qj ne kritike. Noben organ I ali vlade, nobena oseba, ; rim koli činom, starostjo.e(!konj gami, življenjepisom in 1 koi pri delu, nima nikakega f Zttklji čila, da bi lahko zavrni*6*' kon tiko». Glasilo KP Kitajsh** kater polemizira s tistimi kofl1;0 mest ki izražajo svojo zaskrblpv. ]\/[a češ da «bi kritika lahk‘se §tev strila in zapletla notranji; dni t< slovja in postavila padh ^ vlado ali voditelje v pasMj. h>r
ložaj.»
'nske
stavi «Za mir in prijateljstvo» in «Slava ustvarjalnemu delu».
Nastopale bodo dramske družine, folklorne skiipine, recitatorji, razni orkestri itd. iz vseh dežel. Predvidevajo, da bo vsakodnevno od 300 do 350 najrazličnejših prireditev.
Skupina sovjetskih atletskih prvakov je naslovila na vse športnike sveta posebno pismo, v katerem jih v imenu plodnih mednarodnih srečanj, ki služijo medsebojnemu razumevanju in odstranjevanju sovražnosti med narodi, vabijo na športno tekmovanje v Moskvo.
Kot smo že omenili, se tudi tržaška mladina pripravlja na to veliko mladinsko srečanje, ki bo ostalo vsem, ki se ga bodo udeležili, v nepozabnem spominu.
ZA VSAKOGAR NEKAJ
Avtomobilist zavozi v drevo ob cesti in razbije avto. «Denarja vam žal ne moremo dati», pravijo pri zavarovalnici, « pač pa dobile avto.»
«Pa naj bo», odgovori avlo. mobilist kislega obraza. «Toda če je to vaše poslovno načelo, takoj odpovem zavarovanje, ki sem ga sklenil za primer smrti svoje žene.»
♦♦♦
Nekega dne se je napotil Schuman k založniku, da bi mu prodal nekaj svojih romanc. Založnik mu je rekel :
«.Žal nimam denarja, pač pa vam dam uro.))
Čez nekaj časa se je Schuman spet oglasil pri založniku.
«Povejte mi, kako to, da vaša ura ne gre?))
«Mar mislite, da vaše romance gredo?)) ga vpraša založnik.
♦♦♦
Dva študenta sedita na klopi v parku in se pomenkujeta o svojih težavah. Prvi je pravkar dobil od doma pismo.
«Oče mi piše, da mi ne more poslati denarja, ki sem ga zanj prosil.))
«Kaj je že popolnoma pozabil, da je tudi sam kot študent potreboval mnogo denarja?)) ga vpraša prijatelj.
«Ne, tega ni pozabil, pozabil pa tudi ni, za kaj je denar porabil.))
♦♦♦
Tramvaj je nabito poln: «Kdo pa od zadaj tako pritiska?)) pravi žena, ki se čisto spredaj brani pritiska za njo stoječih potnikov.
«Gospa, saj bi bilo brez pomena, če bi vam povedal svoje ime, ker me itak ne poznate.))
Birokracija vzbuja
1,1 ob Mille, '•‘je. ki ll°stjo
tned
nezadovoljstva
počile
«Ali je to res? Vzemif^ka 11 mer birokratizma, ki je Prkem , ma eden izmed glavnih ' r'*li kr notranjih protislovij. Kj‘ lil. ].
sloja birokracija, morati pU(|
ljudstvo pač nezadovoljdlugj neki vodilni organ vzpt'ev prj demokracijo in podpira ) 2a j proti birokratizmu, je | možnosti, da bodo za d6L ^ dnbo postala protislovja [rtobij*° ša in bolj napeta. Toda fL, je potrebni pogoj za reši'1,.p tislovij in to je dobra, '’r m pa slaba stvar. Če se ne ' '‘‘ii ra množic v njihovi kritij at°m ti birokratizmu in je uUT lsko dolgo časa nemogoče °kuž
ifj >di
svoja pravilna gledišča 'J "J tei pravilne zahteve, se a1 ‘na i ko postane ta birokrat5nlsal je denca zanje že neznosna-! ‘“lnj p zatečejo k skrajnim “V^ndars zato da se zoperstavijo n «bsod tizmu. Ker protislovja ne protja objektivno obstoj^avj^ , nihče ne more omiliti »FLltifi|)( <’e se jih resno ne načiAlij^^ jih trdovratno skriva. 1>« lij,e. žni rezultat ta, da se b”| p 011 giubila in poostrila. K\]1Cni
Zaradi tega, «če se "TNl^ demo pred sektaškimi ^'Gdel mernimi elementi, ki uFl)tlUin- ' jo kritiko za sejanje raZ^jjjj^ *S,< klevet, morajo voditelj’ U z: ščititi tiste, ki kritizira jii ki
Ul, J
bolj bodo voditelji šči**',. 'anja gično pobudo množic, ... J’ za bodo lahko vodili nirlLljI 1 za
in temboti Plav0
pravilni poti ,Cu..- - , krepila enotnost med '	'*>
in množicami.»
ii
Pra-
Mladi komunisti se pripravljajo na IV. kongres
rav
pra
egovi
i
astjo
erspektivi ba izpoln ‘vati teža' no sejalo
[ enotno borbo je mladina dosegla :
povečanje števila zaposlenih mladincev in deklet : od 5.479 do 18 leta starosti zaposlenih v februarju 1955 na 9.700 do 20 leta zaposlenih v februarju 1 957 ;
uveljavitev zakona o vajeništvu in objavo zadevnega pravilnika o njegovem izvajanju, ki med drugim določa pravico do letnega dopusta za vajence pod 16 leti za dobo 30 dni, za vajence od 16 do 20 let pa za dobo 20 dni ter pravico za vajence, da obiskujejo strokovne tečaje med delovnim urnikom.
Biiotn'
0
)TnostProblemi ki čakajo na rešitev:
mku. ki okrog 6.000 mladeničev in deklet pod 21 lla-.“D/ef letom išče prvo zaposlitev ;
.stopati Z stotine diplomiranih in mladih doktorjev
1	ljudstvj povečuje vsako leto vrste brezposelnih in-
f r;;ir." telektualcev in če bo šlo tako naprej, bo nosti za moralo čez 10 let zapustiti Trst na vsakih dedec vn Jq najmanj 9 mladincev z visokošolsko ata 1912 ^obrazbo, in 5 od 10 v drugih primerih : Kitajske diskriminacija, zastrahovanje so orožje, P}i3 V * 1 k to'	se Sa poslužujejo gospodarji za omeje-
riliki se 'anje pravic, ki jih predvidevajo zakoni -notnost in delovne pogodbe za zaposleno mladino ; >. «da se 0(j jy.000 prošenj za dodelitev stanova-a tega llja je 6.000 prošenj mladih zakoncev.
kritiziral/*osledice zaradi nerešenih
»t bi šlo	j j
problemov :
izselitev mladinskih sil iz Trsta in podeželja :	*
samo v letu 1956 se je izselilo 1.496 Tržačanov med 25 in 34 letom, in 20 odst. vseh izseljencev v isti dobi predstavlja mladino do 16 let starosti ; povečanje nezaupanja in deinoraliza-cije med mladino ; povečanje mladinskega kriminala.
* tovariš* in to J' komprofl' Glasilo * se je v i a je ta io v n o trudi zu n* rie toda z v vrst al1 v borba* ovini i so' njo te' trani a D1 slov j a v ešijo
Za spoštovanje zakona ki ščiti vajence
Večina mladih vajencev se po dovršeni šoli z veseljem oklene svoje zaposlitve in s ponosom misli na dan, ko bo iz vajenca poslal kvalificiran delavec. Toda kmalu sc začnejo tudi zanje skrbi,, predvsem ko se bliža trenutek, ko bi j itn moral gospodar po zakonu povijali plačo. Malo jih je — in ti so posebno srečni — ki ostanejo pri istem delodajalcu vso dobo vajeništva in se pri njem usposobijo. Sedaj je končno postal veljaven zakon, ki ščiti njihove pravice in dolžnost slehernega demokratičnega mladinca je, da s lem zakonom seznani vse one vajence, ki ga še ne poznajo, da se bodo znali braniti pred delodajalskimi kršitvami zakona.
Življenjski in delovni pogoji mladih delavcev
Nekaj intervjuvov z mladinci o njihovih življenjskih in delovnih pogojih :
T. M. je 22-lctni mladenič, ki je začel delati z 12. letom; od tedaj je menjal 18 gospodarjev ter dela sedaj v neki mestni industriji pri enem od tolikih podjetij in ni zadovoljen s svojim delom, ker je malo plačan in mu delo ne dovoljuje, da hi se naučil kakšnega pokliea. Od časa do časa mora delati tudi ponoči in oh nedeljah.
* * *
— Z. G. ima 17 let, začel je delali s 15. letom in je od tedaj menjal 3 gospodarje : dela dve leti kot slaščičarski vaje-nee, zadovoljen je s poklicem, ki si ga je izbral, dela 10 ur dnevno in tudi ob nedeljah, prejema tedensko 2.800 -lir. ne uživa praviee do letnega dopusta, gospodar slabo postopa z njim, potrosi 450 lir na teden za trolejbus s katerim se vozi na delo, ne pozna pravic, ki mu gredo kot vajencu in ki jih vsebuje zakon o vajeništvu, ni vpisan v sindikatu, ni golov, da bo ostal na istem delovnem mestu in se predvsem hoji, da ho odpuščen v trenutku, ko hi moral postati pomočnik in prejeti kvalifikaciji primerno plačo.
* * *
K. L. je 20-letni mladenič, ki je dovršil V. razred osnovne šole; do prvih dni marea letošnjega leta je bil zaposlen v neki trgovini jestvin ; odpuščen
Zapuščina mladih herojev
je dragocen nauk za vse
Vrstijo se krajevni kongresi ZKM
Med številnimi tovariši, ki so posegli v diskusijo, je tovarišica Nadja Sedmak opisala pogoje življenja in dela mladih deklet, posebno tistih, ki doma pletejo rafijo za malenkostno plačo ter poudarila, da morajo komunistična dekleta začeti akcijo za obrambo teh izkoriščanih delavk.
Oh zaključku je bil izvoljen novi komite krožka ter imenovani delegati za IV. kongres
ZKM.
Fo zalitf La izvaj* je st vat ■ivneh, V in vlad-' i in me*
/ vrstah ), vsaka
Morgan iIngres kriških mladih komunistov
oseba, :
itarostjo, e,ikongresna kampanja Zve. lom in 1 Ze komunistične mladine je kakega ‘F zaključni fazi. Te dni so se i zavrni^* kongresi raznih krožkov,
Kitajsk*' katerimi so Sv. Križ, sre-mi koi»;e mesta, Skedenj, ladjedelni.
zaskrbi v. yal.](a ;n v\rzena] d očim .a lahk se številni drugi vršili zad-notranja dni tega tedna, la parto
v pasi'!. Prvimi je bil kongres «inskega krožka v Sv. Kri-I i se je vršil prejšnjo so-|	prisotnosti ne samo
|cl j^jne, marveč tudi članov P' ki so hoteli s svojo pri-.	dokazati čvrsto pove-
jstVv med partijo in ZKM.
'učilo je podal sekretar Vzemita tov. Sedmak, ki je v k’ Je L-*""1 opisal delo, ki so ga nvnili V * i kriški mladi komunisti ' ‘i’ i kongresa do danes in
’ m°?T 1 P°dčrtal dejstvo, da je po idovolj lugi 2km ve.ina mladih vo_
m vzpTtv ^ • i - i	,
. . i pri zadnjih volitvah vo-
1 l)ira J Za Komunistično partijo.
^U’z ^ j0 kampanji za obnavljanje iz-
islovja i(j (
Toda 1’	še nekaj novih tova-
za rešiC' G°'oreč obra, ii, Je mladih komunistov je se ne _ ^edniak opozoril na nevarni kritij nloinske vojne, na sedanje je miij^ko oboroževanje in predeče t “kužbe od atomskih izža-disča nj ter 0 potrebi, da se vsa . lna dvigne v borbi za mir. okra! . je težki gospodarski in znosn».. Uni položaj mladine zaradi i"1	11 "^rske krize našega mesta
lov" VbS°Uil dejslvo- dil se še ve-narodnostne
diti alifou,	^“'vencev, potrjene v
, [ i a c C 'i | j lll(' o sporazumu in da va bo ti(j:lnska vlada še vedno ni se p'^n° Priznala slovenske šo. i. K\jJlCln ko je omenil, da bo , se di'ti.,-, 'erjetno v bodočnosti pri. imi al'iv,.,^ z ZKMI je podrobneje ki up‘l0rtll	'laloge kriških mladih
Iz poročila Evgeni a Curiela na konferenci mladih komunistov' v Milanu, dne 20. januarja 1945.
«... Vsem so znane velike te-žave problemov, ki se jih bo-
V letu 1956 je diplomiralo v Trstu 420 mladeničev in deklet v raznih višjih italijanskih šolah in 51 mladeničev in deklet v slovenskih višjih šolah ;
v istem letu je doktoriralo 183 mladeničev in deklet.
Redki so srečniki, ki so našli svoji izobrazbi primerno zaposlitev. Mnogo se jih je moralo prilagoditi na opravljanje raznih ročnih del, največ pa je še vedno brezposelnih.
# Utrinki iz govora Eugenia Curiela na konferenci v Milanu 20.1.1945
do morali lotiti Italijani, ko bo končno zasijala svoboda demokratičnim in naprednim silam, ki se po vsem svetu borijo proli nacizmu. Toda iz veličine nalog, ki nas čakajo, črpamo moč za našo borbo. Veliko navdušenje preveva posebno nas, mladince, kajti svet ki se bo porodil iz skupne zmage, ne ho več svet poniževanja energije in svobodne volje do miru in napredka.
Katastrofa nacifašistične vojne je pokrila z ruševinami ves civiliziran svet. Kar s<* je zdelo za stoletja trajno, je vojna vihra odpihnila : stare reakcionarne kaste, ki so v senci več-stoletih ustanov ovekovečile svoje tiranstvo, se danes oklepajo preteklosti, ki se ne ho vrnila. Vse je bilo uničeno v vrtincu vojne in vse čaka na oči-
so dosegli 100 odst. ter novih tova-o perspektivah
e razita; nis,°v, ki so; zahteva, da ,diteli' P
,J>.V • Zgtadi športno igrišče, tizirslli J kulturnega in športnega
i ščitik, v«n'
3ŽiC,
mt>°‘ i - t
imboljfXo
ned ''‘H
n^a’ politični in ideološki /iNe mlade komuniste, po-4 mir, za gospodarsko 411 v obrambo narodno-^r?v-e Slovencev.
Slabo plačan trud mladih šivilj
ščevalno ponovno izgradnjo, na svojo smrtno obsodbo ali na svojo pravico do življenja.
Med temi ruševinami in upanji se mora, svobodna in mo-
^illllllllllllllllllllllllUltllllllllllllllHillillllllllllllllllllllllllllllllllSlll
Število porok v Trstu
| stalno upada :
1	I
v septembru 1955 je |
| bilo 322 porok, v sep- | §- temimi 1956	292 po- §
I	rok ;	1
v oktobru 1955	292,	|
| v oktobru 1956 193;
§	. v novembru 1955 I
|	117, v novembru 1956	|
|	84 porok.	|
Vzroki za upadanje -| porok so različni: brez- | | poselnost zaročencev ali I | nestalna zaposlitev ;
premajhen zaslužek ;	|
| nezaupanje in negoto- | | vost za bodočnost ;
pomanjkanje stano- 1 | vanj ; kajti od vseh raz- | | položljivih stanovanj, ki | i	jih je od 350 do 500 let.	[
|	no, se komaj 8 do 9 odst.	|
|	dodeljuje mladim zakon.	\
iilllllllllllllllllllllllllll
umilili
IISIIllllllillllllllllUlllllIMlIH
gočna, uveljaviti sila mladine. Izdana po fašizmu, ki jo je pognal v krivične in protinaeio-nalne vojne, izkoriščana po starem vodilnem razredu, ki je dušil njene sposobnosti in poniževal njeno svobodno pobudo v velikem okviru razrednih interesov, ho morala italijanska mladina postati sila, ki ho rešila Italijo in jo ponovno privedla v svobodo in narodno dostojanstvo.
Svobodna in široka bodo morala hiti obzorja, ki jih bo nova Italija odprla novim generacijam : temne sile reakcije ne bodo smele dušiti svobodno enotnost, kultura ne bo smela biti privilegij redkih, dočim mladinske perspektive in delokrog ne bodo smele biti prisiljene na državne meje, marveč se bodo morale razširiti in zajeti v eno edino silo napredno mladino vsega «veta.
... Z gorečo konstruktivno voljo, ki ju navdaja, premagujoč sleherno potrtost in zbeganost, bo morala italijanska mladina, skupno 7 napredno mladino vseh dežel, uveljaviti zahteve po narodni solidarnosti, gospodarski pravičnosti, nastopu novih ljudskih sil na politirni po. zorniei, uničenju slehernega starega reakcionarnega privilegija, temeljiti reorganizaciji vsega našega življenja, katere uresničitev je pogoj našega vstajenja...
Koliko lepili del znajo ustvariti nežne roke mladih deklet, ki pokazu-jejo včasih izbran okus in smisel za lepoto. Mlade šivilje, vezilje in pletilje dela io z veliko ljubeznijo in veseljem. Toda njihovo dragoceno delo hi včasih res zaslužilo boljše življenje od onega, ki ga imajo v današnjih pogojih v Trstu. Večina šivilj, pletilj in vezilj dela v malih salonih, pri gospodinjah, katerim pogosto nadomeščajo služkinjo in prejemajo za svoje delo kaj borno plačilo. Mnoge od njih ne vedo, da zakon tudi njih ščiti in tudi če vedo, raje prenašajo krivico kol da hi tvegale izgubiti zaslužek.
«... Zveza komunistične mladine TO je prepričana, da se naše mesto lahko gospodarsko obnovi in spet prevzame tradicionalno funkcijo središča mednarodnega prometa. Zato se obrača na vsa mladinska gibanja z vabilom, naj proučujejo in pretresajo vse probleme, ki hi jih morala obnova omogočiti. Ta obravnava, bi morala privesti do izdelave skupnega programa mladinskih zahtev, da se ga v imenu vseh mladinskih gibanj predloži občinam, pokrajini, vladnim oblastem, kot izraz volje vse tržaške mladine. Program bi moral predstavljati platformo za obširno akcijo mobili-ziranja vse mladine in javnega mnenja sploh okrog vprašanja bodočnosti mladine. To hi bil originalen in konkreten način, s katerim hi mladina prispevala v splošni borbi za gospodarsko obnovo Trsta.
(Iz tez za IV. kongres ZKM TO)
je bil, ker mu gospodar ni hotel povišati plače ; po petih letih vajeništva ni dobil kvalifikacije zaradi odpusta; obrnil se je na Urad za delo, da bi mu preskrbeli zaposlitev, pa so mu odgovorili, da za njegovo stroko ni upanja v Trstu : že štiri leta se zanima, da bi se zaposlil kot pomorščak, toda pravijo mu. naj potrpežljivo čaka : skušal si je poiskati sam zaposlitev v kakšni trgovini, pa so mu odgovorili, da je prestar ; mladenič je obupan, ker dela od štirih članov družine samo sestra. za tedensko plačo 600 lir. Glede sindikalne akcije, ki bi jo morali sindikati sprožiti v korist mladih brezposelnih je odgovoril : «ne vem. toda pristal bi na sleherno akcijo katerega koli sindikata v korist mladih brezposelnih)).
G. R. je 19-letni inštalater, ki ie zadnjikrat delal pri propadlem podjetju Giteci in je že 13 mesecev brezposeln : na Uradu za delo mu vedno pravijo naj pride spet pogledat, isto pri nekaterih podjetjih, kjer je prosil za delo. Napravil je razne prošnje za delo pri Aeegat, na občini, v ladjedelnici Sv. Marka, toda doslej ni nobenega odgovora
M. G. ima 23 let in je začel delati s 17. letom; po triletni vajeniški dobi pri istem podjetju je menjal še 5 delovnih mest zaradi česar ni mogel doseči kvalifikacije. Sedaj dela kot težak podajač v gradbeništvu in ni zadovoljen, ker je to delo težko in se čuti ponižanega pred drugimi delavci ; dela 9 ur dnevno toda deveta ura mu ni plačana kot izredna ; ne obiskuje nobenega večernega tečaja, plačo prejema v ovoju, na katerem niso navedene posamezne postavke ; nf čuti se gotovega in sc boji odpusta. Po njegovem mnenju bi se moral sindikat malo več zanimati pri podjetjih, da ne bi odpuščali mladih ljudi malo pred dopolnitvijo vajeniške dobe. da jim ne bi morali povišati plače ; kajti to pomeni uničiti mladeniča za vse življenje, kot se je to zgodilo njemu.
Mladina se vadi za nastop v Moskvi
POZIV
vsem mladincem
Mladeniči in dekleta, borite se združeni za tehnični napredek, ki naj ustvari socialni napredek in zagotovi mladini povišanje plač, znižanje delovnega urnika ob isti plači, odpravo začasnih delovnih pogodb, izvedbo zakona o vajeništvu in odobritev zakonskega osnutka o dopolnilnih popravkih, konec diskriminacij in demokratizacijo zaposlovanja.
Mladeniči in dekleta, zahtevajte združeni reformo šole in strokovnih tečajev, ki mora izhajati iz uresničitve ustavnega načela o obveznosti šole, ter enotno srednjo šolo za vso mladino, ki naj ima značaj svobodne oblikovalne šole, sposobne, da jih privede v enakovreden položaj do vstopa v produkcijo ali v nadaljevanje učenja. Mladeniči in dekleta, zahtevajte združeno od italijanske vlade:
—	avtonomno in nacionalno zunanjo politiko, ki naj se trudi, da bi Jadran in Sredozemlje ponovno postala središče izmenjav med svobodnimi in enakopravnimi narodi in državami: ki naj omogoči vzpostavitev mednarodnih trgovinskih odnošajev med Italijo in deželami Srednje Evrope z ene ter deželami Srednjega m Daljnega Vzhoda z druge strani:
—	ustanovitev integralne proste cone, ki naj privabi v tržaško pristanišče mednarodni promet in omogoči, da naše mesto prevzame spet svojo vlogo središča mednarodnega prometa;
—	organični načrt za gospodarsko obnovo Trsta, ki naj vsebuje vse obljube, dane na predvečer razkosanja in vse koristi, ki bi jih mogel nuditi našemu mestu načrt \ anoni.
Mladeniči in dekleta, borile se združeni za gospodarsko obnovo, ki naj :
—- zagotovi zaposlitev 6.01)0 mladim ljudem, ki iščejo prvo zaposlitev in vsem novim mladincem, ki se vsakoletno pojavljajo na delovnem trgu:
—• zagotovi zaposlitev diplomirancem in mladim doktorjem:
—	zagotovi demokratično zaposlovanje brez političnih in narodnostnih diskriminacij, kot določajo zakoni, na podlagi sposobnosti in potrebe mladinca;
—	zagotovi stanovanje 6.000 mladim zakoncem s priznanjem pravice tej kategoriji na 20 odst. od na novo dodeljenih stanovanj ;
—	izboljša šolsko opremo in razvije šolske gradnje, da se odpravi sedanja preobljudenost mnogih šol in se da slovenski srednji šoli primerni sedež v središču mesta ter se tako odpravijo nevšečnosti, katerim so sedaj podvrženi slovenski dijaki, ki morajo iz vseh krajev prihajati k Sv. Ivanu;
—	omogoči večji razvoj kulturnih, športnih in razvedrilnih pobud mladine.
\ vseli deželah sveta se vršijo priprave na VI. svetovni festival mladine in študentov v Moskvi, kjer si bo mladina ponovno obljubila prijateljstvo in se obvezala, da bo branila mir in svojo srečno bodočnost. Mladinske organizacije bodo poslale najboljše umetniške skupine, ki bodo na festivalu prikazale umetnost svojega naroda. Poleg dramskih skupin, orkestrov, zborov in solistov bodo v velikem številu prisotne tudi folklorne skupine, ki bo- . do nudile verjetno najlepši prizor, ko bodo v narodnih nošah tisočev čudovitih barv zaplesale svoje narodne plese; in tu bo verjetno najtežje presoditi katera je najlepša in najboljša.

DOMACI PROBLEMI I IV VESTI
im
List
zao'
Skoda zaradi mraza
gre v stotine milijonov
m akoj po veliki elementarni -*• nesreči, ki je zadela naše kmetijstvo, se je v četrtek pokrajinski svetovalec tov. Marij Grbec v spremstvu nekaterih strokovnjakov in novinarjev podal na podeželje, da se prepriča o dejanskem stanju. Drugi dan popoldne pa je spet obiskal prizadete kraje, tokrat spremstvu predsednika pokra, jinskega sveta prof. Gregoretti ja in dveh strokovnjakov Kmetijskega nadzorništva, ki so si ogledali uničene njive in vinograde ter se pogovorili z župani in kmeti. Predsednik pokrajinskega sveta je obljubil, da se bo zanimal in posredoval tudi pri vladnem generalnem komisarju zaradi pomoči, ki bi jo bilo treba nuditi prizadetim kmetom.
Kot smo že zadnjič poročali, je škoda ogromna. Uničene so vse trte v zgoniški in repenta-brski občini in večina trt v višjih predelih nahrežinske občine. Nepoškodovani so ostali le vinogradi v višjih predelih dolinske občine, v Bregu, v tr. žaški okolici in v obalnem pasu pod Kontovelom, Križem in Nabrežino. Poškodovan je krompir in fižol, v dolinskih nižjih predelih in delno v miljski občini tudi paradižniki, na IContovelu in Proseku celo cvetlični nasadi. Škoda še ni bila točno ocenjena, toda ni dvoma, da gre v stotine milijonov lir. Močno je prizadeto tudi sadno drevje, zlasti češnje, katerih sadeži so sedaj postali črni in odpadajo.
Zaradi tega bo letos pridelek zelo slab, v nekaterih primerih čisto neznaten. Krompir bo verjetno spet pognal, a bo malo obrodil. Fižol bodo morali kmetje spet posaditi, isto bi morali napraviti s paradižniki, toda težko je nabaviti sadike.
♦	Pokr. svetovalec M. Grbec in prof. Gregoretti obiskala prizadete kraje
♦	Kmetovalci naj sedaj sledijo nasvetom strokovnjakov
♦	Kako in s čim lahko oblasti pomagajo oškodovanim
močnejša v prihodnjem letu. Takoj po tem opravilu je potrebno pognojiti trtam s hitro delujočimi dušičnimi gnojili in naknadno poškropiti z 1-odst. bakreno-apneno brozgo («vedri, jolom»). Vsekakor jih je treba trajno skrbno negovati in zlasti paziti na peronosporo.
Spričo težke nesreče je nujno potrebna učinkovita pomoč o-blasti. Kmetje potrebujejo sedaj semena, sadike, gnojila in škropila, ki jim jih je treba poskrbeti z vladnim prispevkom. Potreben bi bil tudi odpis davkov. Poleg tega, bi morali odobriti razna javna dela v posameznih občinah, da bi
mogli kmetje nekaj zaslužiti, ker jim bo sicer zelo trda predla. Posebno velja to za zgo. niško občino ter del nabrežin-ske in dolinske občine, kjer je poleg vsega tudi zelo občutena breposelnost. Kmetijski stro. kovnjaki bi pa morali stati neprestano ob strani prizadetim in jim pomagati s svojimi nasveti, da se vsaj za prihodnje leto zagotovi boljši pridelek.
Kot tržaški, so žal resno prizadeti tudi kmetje na Goriškem in v Slovenski Benečiji. Tudi tam je uničen ves letošnji vinski pridelek. Po prvih podatkih je samo na Goriškem več kot 700 milijonov H rt škode.
Rezultati razgovorov
o avstrijskem prometu skozi Trst
V
ponedeljek so se zaključili razgovori med italijansko in avstrijsko podkomisijo za tržaško pristanišče. V zaključku posvetovanj je bil podpisan protokol z rezultati zasedanja, ki pa ni bil dan v javnost, ker bo prej predložen obema vladama v proučitev in odobritev.
Izdano pa je bilo uradno poročilo, iz katerega je mogoče sklepati, da so bili doseženi soglasni sklepi glede nekaterih vprašanj, dočim so druga ostala še odprla. Predvsem je bil dosežen sporazum o povečanju števila tovornih vlakov na progi od Trbiža do Trsta in odpravi vseh vmesnih postaj, da bi se prevažanje avstrijskega blaga hitreje razvijalo. Poleg tega bodo imeli prednost vlaki, ki bodo imeli takojšnjo zvezo z ladjami v tržaškem pristanišču. Podrobnejše ukrepe bosta proučili avstrijska in italijanska železniška uprava in jih nato praktično izvedli. Glede železniških tarif pa ni prišlo do nobenega dokončnega sklepa.
Sprejeti so bili tudi nekateri
Prvič po vojni so
gradbeni delavci združeno stavkali
Glede vinogradov so strokovnjaki Kmetijskega nadzorništva v Trstu že svetovali prizadetim vinogradnikom, naj se ne lotijo takoj rezanja, oziroma skrajševanja mladik, ker je bolje poca, kati, da se vidi, kako bodo trte pognale. Zelo verjetno je, da bodo nekateri poganjki, ki se zdijo uničeni, spet pognali in tudi nekaj obrodili. Kjer je mraz vse poškodoval (kjer so mladike popolnoma sparjene in listje suho), je pazljiv vinogradnik gotovo že opazil, da ne. katere oči enoletnega lesa zače. njajo poganjati in bodo tudi ne. koliko obrodile. Ako pa bo potrebno kakšno rezanje, ga bo treba opraviti na način, da se odstranijo tri do štiri zadnje oči, ki so že uničene. Posebno p.ižnjo je posvetiti prvima dvema poganjkoma, ki bosta naj-
■ ponedeljek so 24 ur stav-* kali gradbeni delavci naše. ga Ozemlja. V zvezi s to akcijo, ki je nadvse uspela, smo vprašali za mnenje tovariša Cattonarja, pokrajinskega tajnika Zveze gradbenih delavcev, včlanjene v CGIL. Tov. Gattonar nam je dejal naslednje : «Lahko smatramo, da je stavka uspela z vseh vidikov. Za 24 ur so stopili v borbo združeni vsi delavci in to je prva takšna akcija, ki jo je kategorija grad. benih delavcev izvedla po vojni za svoje specifične zahteve.
Gradbeni delavci zahtevajo predvsem povišanje mezde in produkcijske nagrade, to se pravi, da zahtevajo bistveno izboljšanje svojih življenjskih pogojev, upoštevajoč povišanje storilnosti in povečanje profitov podjetnikov. S tem v zvezi moramo poudariti, da se v tem trenutku gradbeni sektor v Trstu močno razvija.
Ta prva široka akcija — v okviru vsedržavne akcije pod vodstvom vseh treh sindikalnih
Predavanja o LR Poljski
mudi v mesecu aprilu je Cen- J Z velikim zanimanjem je bila J- le, ve Ir MI ti i r ne *tilre v ,loTe. sprejeta tudi razstava poljskih
ter za kulturne stike z deže-lami ljudske demokracije široko razvil svojo dejavnost.
Najvažnejša pobuda Centra je bilo nedvomno predavanje prof. Zancauara v Ljudskem domu v ul. Madonnina o LR Kitajski. Govornik, ki je prikazal napore in trud kitajskega ljudstva, tla si zgradi svojo le. po in svetlo bodočnost, je vzbu-dii izredno zanimanje in pozornost ter je med poslušalci žel veliko odobravanje.
Na lastnem sedežu v ul. S. Nicolò je Center priredil večer češke reproducirane glasbe. Po uvodnih besedah Vittoria Poccecaia, ki je poudaril pomen čeških glasbenikov ter važ. nost njihovega ustvarjalnega de. la ne samo za lastni narod, marveč za ves svet, so navzoči poslušali Dvorakov «Koncert za klavir in orkester», tretje dejanje Smetanove «Prodane neveste» in razne druge simfonije. Ob tej priliki je bila tudi prirejena razstava slik iz dela in življenja Antonina Dvoraka.
V Podlonjerju je Vittorio Poccecai na zanimivem večeru, posvečenem LR Poljski, govoril o socialnem zavarovanju na Poljskem, dočim je domačin Prelc spregovoril o sedanjem razvoju poljske kulturne dejav-nosti. Enak večer je bil prirejen tudi v Barkovljah in pri Magdaleni.
O temi «Kultura v službi poljskega ljudstva» je govorila na Proseku Jelka Gerbec. Po predavanju je bil predvajan za. nimiv poljski film «Chopinova mladost», ki je prvi v pravi luči prikazal lik tega velikega poljskega glasbenika in borca za svobodo lastne domovine.
kinematografskih lepakov, ki je Lila prirejena na sedežu v ul. S. Nicolò in v dvorani v ul. T. Vecellio. Imeli smo priliko ob-ču d o vati resnično umetniška dela svetovno znanih poljskih slikarjev, ki so mojstrsko izrazili na lepenki vsebino poljskih filmov, kol «Varšavska sirena», italijanskih, kot «Srečanja v Villa Borghese» in drugih.
organizacij je vzbudila navdušenje med delavci in utrdila v njih prepričanje, da bo mogoče streti delodajalsko nepopustljivost, ki je premnogokrat črpala svojo korist iz delavske razdvojenosti, če se bo borba nadaljevala z isto strnjenostjo.
Zato je želja vseh gradbenih delavcev, da se ohrani in utrdi enotnost kategorije, za boljši uspeh bodočih borb».
Obvestilo
dvolastnikom
Obveščamo vse dvolastnike, ki nameravajo sekati drva v letu 1957 (jeseni), da se bodo tozadevne prošnje vlagale na revirnih vodstvih ves mesec maj.
Vabimo vse prizadete, da se javijo na sedežu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v ul. Geppa 9 do dne 25. maja za vsa. potrebna pojasnila.
Zveza malih posestnikov Kmečka zveza
pristaniških delavcev v Trstu in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 11. do 12,30 in popoldne vsak dan od 15. do 17. ure ; lahko pa tudi po telefonu št. 28-402 ter pri prosvetnih društvih v Podlonjerju in Skednju. Ker je za potovanje potreben skupni potni list, priporočamo interesentom, da se čim prej prijavijo, kajti le tako je gotovo, da se bodo izleta lahko udeležili.
TAJNIŠTVO SHLP
sklepi glede ureditve in pospešitve carinskega postopka pri železniškem in tudi pri cestnem prometu. Glede pristaniških naprav pa je bilo predvsem sklenjeno, da bodo postavili nove naprave za izkrcavanje jedilnega olja, ki bodo imele zmogljivost 2.000 ton dnevno. Avstrijska delegacija je tudi ugodno sprejela novo pristaniško tarifo, ki bo stopila.v veljavo 1. junija in bo nudila precej olajšav izvoznikom in uvoznikom.
Italijanska delegacija se je s svoje strani obvezala, da bo pri svoji vladi zagovarjala zahtevo avstrijskih predstavnikov z« okrepitev rednih pomorskih zvez proti Indiji, Pakistanu, Daljnemu Vzhodu in Vzhodni Afriki.
Cepljenje
proti
poliomielitisu
Visoki komisariat za zdravstvo in higieno je dodelil našemu področju določeno količino cepiva proti otroški paralizi, ki bo zadostovala za 160 otrok. 60 o-trok bodo izbrali med varovanci v raznih zavodih, ostalih sto pa med onimi, ki jih bodo starši prostovoljno prijavili in dali o-benem dovoljenje za cepljenje. Starost otrok, ki zaenkrat priha. j a jo v poštev, je od 10 mesecev do 3 let.
Cepivo je pripravljeno po Salkovi metodi in nudi precejšnje, čeprav ne stoodstotne garancije imunitete pred polio-mielitisom.
Starši ali skrbniki, ki želijo cepiti svoje otroke, se lahko prijavijo v otroški bolnišnici «B. Garofalo» v Istrski ulici 65 ali pa v kliniki za dojenčke v ul. Gambini v dopoldanskih urah.
V okviru priprav za VI. kongres KP
V pripravah na VI. kongres naše partije so se v zadnjih dveh tednih vršili razni partijski sestanki, na katerih so se obravnavale polilične in ideološke teme. Med drugimi je bil sestanek v sekciji Stare milnice, kjer je govoril tov. Vidali, Sv. Ivana s prisotnostjo tov. Po. gassija. na Greti (Muslin), pri Acegal, v sekciji Sv. Vid in na Opčinah (tov. Giacomin).
Kampanja za rekrutacijo
V kampanji za rekrutacijo v počastitev kongresa je zadnje dni sekcija Tomažič prijavila dva nova tovariša in sekcija Sv. Jakob tudi dva.
Sekcije naj pospešijo svoje prizadevanje za pridobivanje
novih sil v imenu Antonia Gramsci a in na čast VI. kongresu, v medsebojnem bratskem tekmovanju.
Sv. Jakob dosegel cilj
Veselica v Ljudskem domu ob Prazniku dela
Pri nabiranju prispevkov za kongres so je tokrat odlikovala sekcija Sv. Jakob, ki je dostavila 70.000 lir in s tem dosegla svoj cilj. To je prva večja sekcija, ki je izpolnila svojo obvezo in zato gre šentjakobskim tovarišem vsa pohvala. Nadalje je osrednja uprava prejela naslednje vsote : sekcija Tomažič 19.100 lir, Pončonr- 14.000, Ko-lonkovec 12.565, sekcija Školjet 4.090, Barkovlje 4.900, Opčine 3.600. Sekcija Sv. Ana je poslala nadaljnjih 5.920 lir in se s skupnim zneskom 34.000 lir, ki ga je doslej dosegla, močno približala cilju.
J j'
poli
ZA TED DNI
: 3o
Sobota, 18. — Erik m 4 Nedelja 19. — CelestiiT
Ponedeljek, 20. — Beril Torek, 21. — Feliks (zadnji krajec)
Sreda, 22. — Emil L Četrtek, 23.	— Dez
(Željko)
Petek 24. — Marija pot I
‘Tl
j!
Zgodovinski dnevi
21. 1942 so v Ljubljani-li sekretarja KPS S Tomšiča.
K
Kaj je KPI
(Nadaljevanje z 2. strani)
Danes, v soboto 18. maja oh 17. uri bo v Velikem Repnu uradna otvoritev javnega kopališča, ki ga je zgradila reperita-brska občinska uprava.
ISa dan~ Prvega maja se je popoldne zbrala velika množica tovarišev in prijateljev na ploščadi Ljudskega doma v ul. Madonnina, da v prijetnem razvedrilu prebije zadnje proste ure. Prisotnim sta spregovorila tovarišica Marija Bernetič in tovariš Vittorio Vidali, ki sta zlasti obžalovala, da je tržaški delavski razred danes razdvojen in so zato njegove borbe težje. Pozvala sta na enotnost vsega delovnega ljudstva, ker je to edini način, da se reši izkoriščanja in si ustvari boljše življenje.
Izlet SHLP v "Postojno
Slovensko . hrvatska ljudska prosveta iz Trsta bo s sodelovanjem’ prosvetnih društev priredila dne 16. junija t. 1. enodnevni izleti v Postojno, kjer si bodo izletniki ogledali znamenito jamo in na Vrhniko, kjer bodo obiskali rojstno hišo slovenskega pisatelja Ivana Canka. rja, citar devetdesetletnica rojstva je potekla 10. maja t. 1.
Vsa podrobnejša pojasnila do. bite na sedežu SHLP v Domu
intervencija za rešitev
občinskih problemov v Barkovljah
TT četrtek je inž. Visintin » sprejel občinskega svetoval, ca Franca Gombača in pred stavnico barkovljanske sekcije KP Jelko Gerbec, ki sta zaprosila za razgovor zaradi vrste občinskih vprašanj, ki se tičejo Barkovelj.
Najprej sta tovariša razložila zadevo barkovljanskega pokopališča. Domačini se namreč
Odprto pismo prof. Paladini!
Prejeli smo v objayo naslednje odprto pismo, ki ga je Franc Štoka naslovil prof. Gio-vanniju Paladini! :
«V dnevniku «Il Piccolo» od dne 26. aprila t. 1. je bil objavljen članek o komemoracijah, ki so bile v našem mestu ob priložnosti 25. aprila. V tem članku je tudi izvleček Vašega govora, ki ste ga imeli na proslavi oblet, niče 25. aprila. Ob tej priložnosti, kot poroča «Il Piccolo», naj bi Vi, ko ste omenili naspro. tja, ki so nastala po podpisu znanega sporazuma med Osvobodilno fronto in CLN v Milanu, izjavili, da so se ta nasprotja «rešila s tem, da je OF prijavila nemški SS člane CLN Julijske krajine, kar je privedlo do žrtvovanja Felluge in Frau-sina».
Podpisani zahteva v imenu preživelih antifašističnih akti. vistov okrajnih odborov kakor tudi okrožnega odbora OF za
Trst. ki so se sestali zaradi te izjave objavljene v omenjenem dnevniku, da Vi, gospod profesor, demantirate klevetniško i. zjavo proti tržaški Osvobodilni fronti, kleveto, ki žali vse gibanje in spomin na vse tiste, ki so pod vodstvom tržaške OF izgubili življenje v borbi proti naci. fašizmu v našem mestu in na našem ozemlju. Ta izjava žali tudi spomin njihovih sorodnikov, kot tudi tistih, ki so se vrnili iz nacističnih taborišč in končno tudi tistih, ki so se do zadnjega trenutka borili proti nacističnemu ókupatorju v našem mestu do likvidacije zadnje sovražne postojanke v Trstu.
Slovenski antifašisti zahtevajo, kot tudi jaz osebno, da zanikate omenjeno izjavo. V nasprotnem primeru morate kot časti vreden mož dokazati z dejstvi to, kar naj bi bili izja-vili».
FRANC ŠTOKA
pritožujejo zaradi visokega zne. ska 3.000 lir ki ga morajo plačevati družine pokojnikov za kopanje grobov, ter zaradi površne priprave za pokop (pripetila sta se dva slučaja, da so morali pogrebci čakati dalj časa na mrazu, da je občinski nameščenec pripravil grob) in o-benem zaradi nizke nagrade, ki jo občina dodeljuje čuvaju. Svetovalec Gombač je predložil resolucijo s približno 500 podpisi družinskih poglavarjev, ki zahtevajo, da se odpravi znesek za kopanje grobov in da se poskrbi za večjo nagrado občinskemu nameščencu.
Inž. Visintin je izjavit, da ta vsota ni obvezna, da je družine pokojnikov niso dolžne plačevati, da eventuelno, po starem običaju lahko vsakdo prispeva s spostovoljnim zneskom. Za ostalo se bo zanimal in sporočil odgovor.
Nadalje sta mu zastopnika iz. nesla potrebo, da se poskrbi za ureditev proti k Gašperetom, ki je v neznosnem stanju, za kana. lizacijo v tem kraju ker se umazana voda steka na cesto, ter za postavitev ograje ob potoku, ker je nevarno za otroke in prevozna sredstva. G. Visintin je obljubil svoje zanimanje, vendar je izjavil, da ta dela pridejo v poštev ob priliki drugega proračuna.
Tovariša sta prosila inženirja, naj se zanima za čimprejšnjo u. reditev poti, ki se od Bele ceste vije k Cjakom. Že pred časom so namreč domačini od Cj ako v poslali na občinski svet
pismo, s katerim prosijo, da se omenjena pot uredi, ker je v zelo slabem stanju, a služi ne le prebivalstvu tistega kraja temveč tudi turistom, ki so namenjeni na Napoleonsko cesto. V tem smislu je interveniral v občinskem svetu tov Gombač. Po tem interventu, se je merodajni zastopnik Tehničnega tirada podal na mesto, ugotovil, da je pot res potrebna popravila ter obljubil, da bo občina poskrbela za material. Toda za dela bodo morali poskrbeti domačini sami, pod nadzorstvom izvedenca Tehničnega urada. Prebivalci so na to pripravljeni, le da se cesta uredi in nestrpno čakajo na začetek del.
Končno sta tovariša iznesla še potrebo, da se postavi na cesti pod Gašpereti javno smetišče, ker tamkajšnji prebivalci nimajo primernega kraja za odlaganje smeti, in so jih primora-
ni metali v podcestni jarek, kar kvari zrak in seveda ni v skladu z higienskimi zahtevami.
Inž. Visintin je vzel na znanje in obljubil svoje zanimanje za vsa ta vprašanja.
V ponedeljek bo izšel
«GIOVENTÙ’»
posvečen IV. kongresu
ZKM.
List objavlja med drugim članke «Mladina in IRI», o tečajih za rekva-lifikacijo, o šoli, o festivalu v Moskvi.
Vsi mladinski krožki naj pravočasno sporočijo število izvodov za izredno razprodajo.
Pregled
bikcev
Obveščamo zainteresirane živinorejce, da se bò vršil v mesecu juniju pomladanski pregled za potrditev bikov.
Zakon ne dovoljuje držati ne. potrjenih, nad 10 mesecev starih bikov ali za katere ni v teku prošnja za potrditev.
Vsi lastniki, katerih bikci bo. do prihodnjega junija stari 10 mesecev, morajo torej predložiti svoji občini do konca tega meseca prošnjo na posebnem obrazcu, ki se dobi istotam naslovljeno. na Pokrajinsko komi. sij o za potrditeev bikov . ulica Ghega 6, I.
Ravno tako morajo predložiti prošnjo lastniki že potrjenih bikov, katerih potrditev poteče meseca junija.
Vsa potrebna pojasnila se do. hijo na sedežu komisije ali telefonano na štev. 23-927.
Za mir in proti atomski grožnji
ra vršiti aktivno vlogo, bodisi za preobrazbo dežele v demokratičnem in socialističnem smislu, kot tudi za preobrazbo v uovo socialistično družbo, pod pogojem, da se poleg njega razvijajo sile neposredne demokracije, ki zagotovijo nadaljnji razvoj in premoč socialistične demokracije. Ne obstoja nobeno posebno načelo, ki bi izključilo obstoj več strank v deželi in vladi v teku gradnje socialistične družbe in svobodno sooči-tev med različnimi ideologijami.
Možnost demokratične poti v socializem najde podlago v spremembah, ki so nastale v mednarodnem ustroju in razen tega tudi v novih velikih perspektivah, ki sc odpirajo delavskemu razredu v vsaki deželi za razširitev njegovih zavezništev.
Tudi v italijanskih mestih in vaseh niso samo delavci, kmetje brez zemlje* in brezposelni, ki zahtevajo demokratično in socialistično preobrazbo dežele. Moreča politika monopolov in iz nje izvirajoča protislovja, vzbujajo skupni interes za to preobrazbo med prebivalstvom na jugu, mladino, ženskimi množicami in novimi plastmi mestnega in podeželskega srednjega sloja : malimi posestniki, obrtniki, malimi in srednjimi proizvajalci, intelektualci.
Na osnovi te stičnosti gospodarskih in socialnih interesov se ustvarja možnost trajnega zavezništva ne samo med delavskim razredom in revnimi kme. ti, marveč tudi med delavskim razredom in širokimi plastmi mestnega in podeželskega srednjega sloja.
V demokratični družbi, ki se razvija v socializem, bodo ti sloji lahko vršili funkcijo, ki bo socialno koristna in napredna. Za te sloje bo prinesel prehod na nove odnose, socialističnega značaja ali socialistične, gospodarske koristi in kar se njih tiče, se bo izvedel na podlagi njihovega svobodnega pristanka.
( JV miai jevan je prihod n jič )
Radi L ODDAJ1;»
---	“''in ob
SOBOTA,: 12. Zivlj^Un iz usode -	13, Razne bčega.
skladbe •- 16. Utrinki izciina sti in tehnike - 18. Slavij,^ j
-	18.30 Glasba za na>še„0
-	19.15 Sestanek s poS; , z
mi - 21.15 Strauss: «It.. e *■' opereta v 3. dej.	1 a Pr
NEDELJA: 9. Kmeti/ Posta daj a - 10. Prenos maše®* Sorn niče Sv. Justa - 12. L Dem za najmlajše - Antonijjulec, «Ugrabljena grofična» t Fran . 13.30 Glasba po želji,(jj^ ( Glasba Franza Lebarji , .. 1 Mussorgski: Slike iz ra aj'lz" 17. Slovenski zbori,0 “ _ Brahms: Koncert za vi' ln^a<*' orkester - 20.30 Jacque.#ta pa« bach: «Hoffmannove pf* knji, k e», opera v 3 dej. '»uta p PONEDELJEK:	1-2. k borbe
nje in svet - 12.55 (k ;n j
Cergoli - 18. Schumani\rul tet v B-juru op.	1
18.30 Z začarane police Radijska univerza - f
nost in tehnika - 21.l5jržašk.a
dela slavnih mojstrov -h poi-. grafije slovenskih ki 1
revij - 22.16 Vokalni
Pa v
TOREK: 12. Sredožel
H)
zave in dežele - 13.30-po željah - 18. Krene), cert št. 3 za klavir in 1 19.15 Zdravniški vedej Radijski oder: Frederi^yp.-.
ti o 1 A • «Urn n ualaru lrnfl	* "
«lindi
dale: «Drug veter», kod'
3 dej.	blov,
SREDA:	12. Iz zg1 Vl
zdravilstva - 13.30 OPv verture - 18. Stohr: So e poz flavto in klavir op. 6lj.Cs, ko Pisani balončki, rad. tt‘61 pa najmlajše - 19.15 Radij*11» i,ep verza - 21. Obletnica Ititi, Vl ČETRTEK: 1-2. Iz krkku 1 živali - 13.30 Kmečka itt», -18.24 Koncert tenoristu 1 l’ na Pertota - 19.16 Sola esP»s - 21. Dramatizirana zi *a bi Ezio D’Errico (IV. Metl"st"jer noči: «Nota ki ubija» |lnteres< del - 22. /Nove knjige' mora daje.	f še dru
PETEK: 12. O 13.30 Glasiba
vita'
<ato, d
P° željjrVe. di
Mozart: Kvintet v 18.30 Z začarane police ’ da b
Ol ‘
Radijska univerza - 2K s i)0se
ditve in umetnost v ^tVeé d
21.15 Velika -dei a slavij •Penil, strov - 22. Velika arh*1 man odkritja -	22.16 Str» insta,
Ognjeni ptič.	k, ,
Na I,
1	^'"'itno
Sekcija KP pri Sr. Jakobu ^ Največji nemški atomski znali. je v okviru kampanje za mir in »tveuiki «o že sklenili, da sc ne proti atomskemu oboroževanju | bodo več posvečali atomskim-
izdala naslednji poziv prebival, stvu okraja:
Po vsem svetu se dviga klic: «Prenehajte z atomskimi poskusi, z vsemi strašnimi posledicami, vključno z radioaktivnostjo, ki je že tako razširjena v svetu»
Radioaktivnost — nam pravijo znanstveniki — se širi po zraku, po vodah in po rastlinstvu, povzroča atmosferske motnje, okužuje z rakom in levkemijo, ogroža življenje otrok, skrajšuje življenje odraslih.
Kot obmejno mesto, je Trst vedno drago plačal v vojnah in plačuje še danes. Nahajamo se prav v središču Evrope in zato bi bili pri morebitnem atomskem spopadu med prvimi prizadeti in uničeni.
Medtem so že prišli ameriški izstrelki z atomskimi glavami v Verono in Vicenzo. Nahajajo se torej manj kot dvesto kilometrov od Trsta.
Danes se približujemo trinajsti obletnici tragičnega 10. junija 1944, ko je bilo toliko naših someščanov ranjenih in ubitih pri Sv. Jakobu, kot žrtve zavezniških bombardiranj. V njihovem svetem spominu se moramo združiti vsi, katere koli vere ali prepričanja, in zahteva, ti prenehanje atomskih poskusov.
raziskavam za vojne namene. Pritisk svetovne javnosti je že prisilil angleško vlado, da je za sest tednov odložila svoje poskuse. Toda ostaja nam malo časa, da dvignemo svoj glas :
Za dosego in utrditev miru !
Šolsko
obvestilo
Ravnateljstvo Državne nižje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je čas za vlaganje prošenj za sprejemne in razredne izpile ter za nižji tečajni izpit do 25. maja.
Vsa potrebna pojasnila se dobijo v tajništvu šole v ul. Scuola Nuova 12, II.
Javna zborovanja
o sodobnih vprašanjih
Naša partija je v tem tednu priredila vrsto okrajnih javnih zborovanj, na katerih se razvija protest proti termonuklear. tlim poskusom z zahtevo, da se ukinejo in se doseže sporazum, ki naj prepove uporabo atomskega in vodikovega orožja. Go. verniki objasnjujejo na teh zbo. rovanjih tudi naše stališče glede vladne krize in posebno še glede krajevne občinske krize.
Velik uspeh je imelo zborovanje, ki ga je v ponedeljek or. ganizirala sekcija Sv. Ane na trgu Valmaura. Pred veliko množico ljudi je govoril tovariš Vidali. Uspeh zborovanja ima posebno važen pomen spričo provokacij, ki so jih par dni
prej uprizorili begunski pretepači v namenu, da zastrašijo prebivalstvo in zavirajo demokratično dejavnost.
V	torek se je vršilo v ul. Ma-nunzio zborovanje, na katerem je govoril občinski svetovalec Tonti ; v sredo je v ul. Orlan-dini govoril občinski svetovalec Sajovitz ; v četrtek pa svetovalec Radich na trgu Giuliani.
V	prihodnjih dneh so na sporedu naslednja zborovanja : danes ob 18. uri v ul. Solitario . občinski svetovalec Tonti ; v nedeljo ob 11. uri na trgu Bonomea (Greta) - obč. svetovalec Muslin ; isti govornik bo imel zborovanje tudi v ponedeljek na trgu Gioberti.
Slovensko nar»,
Ne
mlad
gledališče -
za Tržaško ozedredi -------------—>"* na
V soboto 18. 1. m. ob C‘konui
,Mje, d
— v Sv. Križu - ji.
Armand SalacrO
ZGODBA Zl St
prej s« v j 01 mia
dramatična fars»le L' v treh dejanj,h
'“«lin«,
Gostovanje gledal^
uuaiuvtiiiju yiBti»,j--,..
Slovenskega prim
iz KOPRA 6 pr
Jadi
V	sobolo 18. I. m. ob
V	nedeljo 19. I. m. ob 1
v dvorani na stadionu «PrVMn«! Pa
uta
Vrdelska c. 7	'h, (lr-,n
Moreto y Caban''1 lluzš
Dona Dia..........
komedija v treh dej* 5 slikah
-J
s<
K I N
Opčine
Sobota, 18. maja: «iKrudnih ■ «ina “Iti,.
ramid» (La regina "Itio, ramiti); film cineTi>stj.)n. Warner	Bros.	Ju,,.» *'
Nedelja,	19.	maja:	se	jtU,' Jp
Ponedeljek 20. maja: senf 0,11 Torek, 21 maja: «KazeV "m -stigo)'; film Unioflf16 preti Sreda, 22. maja: «CU|! ' stilaj so); barvni film UT*1h jmj, Četrtek,	23.	maja:	se	pv mi|
Prosek	Lj* *8 3
Sobota, 18 maja: «Jti*ji«|at “N1 valorosi); film	a°z
Nedelja, 19. maja: s« lja dlne Sreda, 22. maja:	s*a '
Cherie»; film	'n
Mladini pod 16 povedano.
lA
G ' °ePrt
L MSI
l0 obl
Nabrežina - postajPr,
Sobota, 18. maja:	Ven
sužnji» (Schiavi da 1 Ionia); barvni fiW tshill / bia.	K , 7
Nedelja, 19, maja: *e ' "Jl