Leto V., štev. 22! Ljubljana, petek, 19. septembra 1924 Poštnina oavšaiirana. Cena 2 Din Izhaja ob i zjntraf. Stane mesečno 20-— Din inozemstvo 30*— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo t Miklošičeva cesta it 16/L Telefon it. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo t Ljubljana, Prešernove ul.it 54. Telef. it. 36u Podružnici* Maribor, Barvarska ul. t Celje, Aleksandrov« t* Račun pri postn. čekor. zavodu štev. 11.812. Ljubljana, 18. septembra. V Ženevi, na bregovih krasnega Le-manskega jezera, diplomatje celega sveta z vrnemo in naporom iščejo čarobno formulo, ki naj bi po desetletnem strašnem klanju in kaosu zagotovila človeštvu zlato dobo vernega miru in prijateljskega sožitja. Istočasno pa se na mnogoštevilnih točkah zemeljske oble odigravajo dogodki, v katerih ni prav nič videti o kakem novem. spokorjenem človeškem rodu. Ne meneč se za lepe razprave gospodov diplomatov, izrečene v ženevski »reformacijski dvorani*, gredo vojne, upori, državljanske vojne, politični umori, požigi, zarote po. stari uglajeni poti naprej. Skoro na vseh kontinentih se preli-m kri. V Maroku se čete španskega diktatorja Prime de Reviara obupno branijo pred zmagovitimi napadi upornih Rifancev, v Sudanu se še niso posušili krvavi sledovi zadnjega upora, okoli Meke v Arabiji se nadaljujejo srditi boji, v. Gruziji na Kavkazu se je vnela krvava vojna med boljševiki in domačini, na Kitajskem imamo zopet državljansko vojno po vseh predpisih itd. In v naši ljeposredni bližini ni boljše. V Albaniji vlada po zadnji državljanski vojni grozovit teror zmagovalcev, Italija je ravnokar pokopala najnovejšo žrtev ogorčene politične borbe. In Bolgarija postaja pravcata balkanska Mehika, kjer igrajo v političnem in strankarskem življenju najznamenitejšo ulogo puška, bomba in nož. Tudi razorožitvena ideja se v praksi nič kaj ne izvaja, če izvzamemo Dansko, ki je reducirala svojo vojaško moč na 8000 policajev, ker njena armada v sili itak ne bi nič zalegla. Vsi drugi se pridno oborožujejo na suh^m in na morju, v zraku in pod vodo. Japonski mornariški minister izjavlja, da mora na vsak način dogotoviti še nekaj bojnih ladij, pacifistična Macdo-naldova vlada je brž po svojem nastopu dala graditi dve novi oklopnici, da se «zmanjša brezposelnost delavstva*, zunanji minister Duca. je izjavil v Ženevi, da Rumunija ne more odložiti najzanesljivejšega obrambnega sredstva, dokler se ne bo čutila varne. In. zaenkrat se ne čuti vamo. Celo »levičarska Davidovič - Koroščeva vlada je zvišala za par tisoč milijonov naš vojni proračun. Premagane države, Nemčija, Madžarska, Bolgarska pa itak pri vsaki priliki tarnajo, da je število njihovih vojakov premajhno za »vzdrževanje reda», in stalno prosijo za zvišanje. V taki svetovni atmosferi torej razpravlja peto zasedanje Zveze narodov. Ni čuda, da uspehi teh razprav še niso vidni in da se ni vdajati prelepim upom. Formula o rasodišču, ki jo bo tretja komisija predložila plenarni seji, nikakor ne bo vsebovala sredstev, ki bi v bodoče, onemogočila vojne. Problem bo rešen le na zunaj, bistvena nasprotstva bodo pa ostala. To bistveno nasprotje se posebno jasno vidi iz tozadevnih' stališč. Francije in Anglije kot glavnih zastopnic ene in druge strnje. Francija si želi trajnega miru ravno tako iskreno kakor Anglija; tudi je pripravljena priznati kompetenco mirovnega razsodišča, zahteva pa, da se Zvezi narodov da na razpolago tudi fizična sila, ki bo zagotovila spoštovanje njenih pravdorekov. Francija je izpostavljena nemški revanži. zato zahteva, da Zveza narodov jamči integriteto njenih mej. Vsled tega naj se člani Zveze narodov obvežejo, da bodo v slučaju napada prihiteli z oboroženo silo napadenemu na pomoč. Dokler pa Zveza, narodov ne more dati tega zagotovila, vidi Francija edino jamstvo za mir v ohranitvi lastne vojaške sile, v natančni kontroli nad razorožitvijo Nemčije in v obrambnih zvezah 7, državami enakih interesov. Angleško stališče posebno drastično izraža »The Observer*. od 7. t. m., ki pravi, da hoče garancijski pakt, kakršnega zahteva Francija, »pretvoriti Zvezo narodov v organizacijo zmagovalcev za posvetitev plena in za večno stereotipirati meje novega evropskega zemljevida... Ce bi Zveza na tak način delala mir, bi napravila sama sebe za osrednjega organizatorja pravičnih vojn.» Zato Anglija odklanja garancijski pakt. Edino rešitev pa vidi v arbitraži, v obveznem mirovnem razsodišču in v vstopu Nemčije, Amerike in Rusije v Zvezo narodov. Ce te tri velike države vstopijo v Ligo, se bodo dala vsa svetovna vprašanja res kompetentno reševati in bo tudi mirovno razsodišče razpolagalo z zadostno mora-Učno silo, da onemogoči krvave konlikte. Kot sankcije proti eventualnemu napadalcu bodo v tem slučaju zadostovali koraki gospodarskega in finančnega značaja. Angleški recept je torej jako meglen i/i nihče ne ve, če bo v bodočnosti napra--noralična avtoriteta »Društva naro- Radic ne odneha NAVZLIC TEMU TRDI «HRVAT», DA MANJKA LE ŠE KRALJEV POD-PIS NA UKAZU ZA RADICEVSKE MINISTRE. — BEOGRAJSKE VERZIJE. Beograd, 18. septembra, p. Danes je bil dan razpravljanja o posledicah včerajšnjega sestanka. Optimistične verzije, ki so se širile o doseženem sporazumu, se niso mogle držati in danes se tudi v vladnih krogih priznava, da so se pojavile pri razgovorih z Radičevimi delegati težkoče, pristavlja pa se, da je do oktobra še časa dovolj za nadaljevanje razgovorov. Poluoticijelna napoved, da bodo novi ministri še ta teden imenovani, se ie vsekakor izkazala za netočno. Vlada skrbno prikriva, v čem je včeraj obstojalo glavno nasprotstvo. Iz neke izjave drja Mačka pa sledi, da so radičevci odklonili vsako koncesijo na račun svojega programa. Dr. Maček je po-vdarjal, da je bistvo sporazuma v tem, da vsaka stranka vladinega bloka ostane pri svojem programu. HRSS je sicer pripravljena vstopiti v vlado, toda ona ostane pri svoji zahtevi po posebni hrvatski državi in se tudi republikanstvu ne odreče. Danes opoldne je dobil g. Davidovič iz Zagreba poročilo, da je predsedništvo HRSS odbilo stališče drja Mačka. O posledicah tega sklepa se ugiba različno. Eni so mišljenja, da bo vlada se umaknila ter nadaljevala pogajanja na podlagi, ki .io želi Radič, drugi sodijo, da je to nemogoče. Največ je takih, ki menijo, da bo skušal g. Davidovič celo stvar odgoditi na poznejši čas in s tem tudi vprašanje imenovanja radičevskih ministrov. Danes je bil v Belju vojni minister general Hadžič, ki je kralja informiral o položaju, jutri potuje tja baje notranji minister Petrovič. Nocoj je min. svet dalje časa razprav- ljal tudi o politični situaciji, a ni prišel do nobenih zaključkov. Zagreb, 18. septembra, r. Današnji »Hrvat* navaja ined svojimi beograjskimi brzojavkami, da radikaiski poslanci doznavajo iz dvornih krogov, da se rekonstrukcija vlade, torej tudi vstop radičevcev ne izvrši prej, dokler Radič nc pride v Narodno skupščino in dokler nc poda posebne izjave. Vsekakor po njihovih informacijah rekonstrukcije ne bo pred 20. oktobrom. Zagreb, 18. septembra, r. »Hrvata poroča: Podpredsednika HRSS gg. dr. Maček in Predavec sta se vrnila danes zjutraj v Zagreb in podala svoja poročila predsedniku Radiču. Na konferenci strankinih šefov v Beogradu so bili sprejeti soglasno predlogi o vstopu HRSS v vlado in sicer tako, kakor sta to zaupnika HRSS predlagala. To pomeni, da dobi HRSS štiri portfelje. Verzije o junktimu med vstopom HRSS v vlado in rešitvi hrvatskega vprašanja niso resnične. O tem se je razpravljalo samo v splošnih konturah. Vstop HRSS je posebna stvar, rešitev srbsko-hrvatskega problema pa druga stvar. Ministrske listnice bodo tako razdeljene, kakor se je javljalo. G. Vesenjak dobi ministrstvo ver, dr. Behmen pa ministrstvo narodnega zdravja. Dr. Maček iu Predavec sta izjavila g. Davidovicu, da se takoj vrneta v Beograd, kakor hitro nastane potreba za to. Predlog o vstopu HRSS v vlado, kakor tudi razdelitev ministrstev in osebe novih ministrov bo razpravljan še v ministrskem svetu, potem pa odnese minister Petrovič ukaze na podpis kralju v Belje. Beoešev načrt za ohranitev miru PREDLOGI PODKOMISIJE ZVEZE NARODOV. — KAKO NAJ SE ZA- GOTOVI AVTORITETA RAZSODIŠČA Ženeva, 18. septembra, s. Načrt o raz-1 nega odstavka člena izhaja, da se moreta orožitvi, razsodišču in jamshih, ki ga; eventuelno tudi obe državi, ki sta v spo- Nove kombinacije? KONFERENCA MIN- PREDSEDNIKA DAVIDOVICA S PREDSEDNIKOM NAR- SKUPŠČINE JOVANOVlCEM- poročilih se vidi, da je položaj na Bolgar* Beograd, 18. septembra, r. Danes dopoldne je obiskal min. predsednik Davidovič predsednika Narodne skupščine Jovanoviča s katerim je dalj časa konferiral. Oiicijelno se razglaša, da je bil predmet razgovora sklicanje parlamenta, ki naj bi se sestal 10. oktobra. Po drugi verziji pa je šlo za važen političen razgovor. G. Davidovič je sondiral teren, kako si zamišlja opozicija na-daljni razvoj dogodkov za slučaj, da bi prišlo do preloma z Radičem. Koliko je resnice na tej verziji, ki se tudi še zvečer trdovratno vzdržuje v sicer dobro podu-čenih krogih, se ni dalo ugotoviti. Res je, da velik del Davidovičevega kluba pritiska naj bi se iskal drugačen izhod iz sedanje situacije. Pred sestankom Davidoviča z Jovano-vičem je min. predsednik konferiral z drjem Korošcem in Nastasom Petrovičem. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Beograd, 18. septembra, p. Nocoj je bila od 18. do 20. seja ministrskega sveta, na kateri je zunanji minister dr. Marin* kovic poročal o brzojavkah, ki jih je sprejel o položaju v Bolgarski. Po teh skem naravnost obupen. Četaši se med seboj nadalje koljejo. V krajih, v bližini naše meje se vrše srditi boji. Ministrski predsednik Davidovič je obvestil tovariše o svojih konferencah 7. dr. Mačkom in Predavcem, in povedal, da ni mogel z njimi doseči sporazuma. Zato se čaka, da se radičevci povrnejo iz Zagreba z novimi navodili od svojega še* fa Radiča, da bi se mogla nadaljevati pogajanja. Vlada je razpravljala nadalje o ukazih notranjega in gradbenega ministrstva, s katerimi bo zopet odpuščenih ali upo* koienih mnogo uradnikov. Pretresali so tudi ustavitev izvršitve razsodb v agrar* nih tožbah v Dalmaciji, posebno pa prav* no veljavnost odločitve ministrskega sve* ta iz meseca marca 1921., ki se nanaša na ta predmet. — Vršila se je kratka razprava o zakonskem projektu proti korupciji. Končna redakcija se bo izvrši* la na jutrišnji seji. Dr. Marinkovič je sporočil, da dobi naša država kot prvi obrok vojne od* škodnine s strani Nemčije po Da\veso* vem načrtu za mesec oktober 4 milijone zlatih mark v robi. predlaga dr. Beneš zasedanju Zveze narodov v smislu posvetovanj podkomisije v končnoveljavno rešitev, obsega med drugim naslednje tečke: V členu 1. se določa obligatorično sodstvo stalnega razsodišča, ki ga priznajo države brez posebnih konvencij kot obligatorično. V členu 2. so izrecno navedeni pridržki, ki so po členih 12., 13. in 15. potrebni v korist razsodišča ali Zveze narodov. Po tem členu more zasedanje Zveze narodov razpravljati o potrebi revizije obstoječih pogodb. Za slučaj spora vrši Svet Zveze narodov funkcije razsodišča, ki odloča z navadno večino glasov. Člen 3. veli, da ima edinole Svet Zveze narodov pravico izvesti postopanje, ako bi se kak spor predložil drugi instanci kakor razsodišču Člen 4. predvideva kontrolne odredbe, ki jih more odrediti Svet proti vojaški ali gospodarski mobilizaciji v kakem konfliktu. Člen a. definira pojem ■mapadalcas ter veli: «Vsak podpisovalec mora pravilno predložiti svoja sporna vprašanja. Država, ki ne bi tega takoj storila, ki ne bi najavila v členu 2. predvidenih odredb ali ki ne respektira razsodišča, se smatra za nepokorno. Njeno postopanje se bo smatralo za nevarnost ali kršitev svetovnega miru, ona sama za napadalca in se bo postavila izven zakona^. V členu 6. se priporoča določitev demilitariziranih con sporazumno z udeleženimi državami kot prikladno sredstvo za ohranitev miru ter se določa kontrolna pravica Sveta Zveze narodov. Člen 7, ki natančno določa sankcije, obvezuje države, da odkrito in dejansko sodelujejo, da se izvede pakt Zveze narodov in da se upre jo vsakemu uporu proti temu. Podpisovalci se obvežejo, da bodo prišli na pomoč napadenim državam. Iz konč- ru, smatrati kot napadalca, ako obe odklanjata razsodišče. V tem primeru se uporabijo sankcije proti obema državama, Zveza narodov naj no svojem gospodarskem in finančnem komiteju, po razoro-žitveni komisiji in svoji stalni vojaški komisiji že naprej izdela načrte za izvedbo blokade za gospodarsko in iinanč-no sodelovanje med napadeno državo in državami, ki jim bodo prišle na pomoč. Po členu 8. morejo države v naprej določiti. katere vojaške sile se bodo dale na razpolago za izvedbo sankcij. Po členu 9. se obvežejo države čimprej potom Zveze narodov sklicati razorožitveno konferenco, čije program naj izdela Svet Zveze narodov. Ta konferenca se mora vršiti v roku, ki se bo določil, sicer dobijo države, ki sklenejo to pogodbo, zopet svojo akcijsko svobodo. V členu 10. in 11. se določa, da se morajo spori predložiti stalnemu mednarodnemu razsodišču in da stopi protokol za one države, ki so ga ratificirale, v veljavo z dnevom ratifikacije. PLENARNA SEJA. Ženeva, 18. septembra, j. Plenarna seja Zveze narodov se ne bo sestala jutri dopoldne, kakor je bilo prvotno nameravano, temveč šele v soboto dopoldne ob 10.30. Jutri dopoldne bodo zasedak še komisije. S0VJETI PROTESTIRAJO PROTI — MIROVNIM PRIZADEVANJEM ZVEZE NARODOV. Moskva, 18. septembra, s. Moskovsko časopisje daje duška ogorčenju nad sklepom Sveta Zveze narodov, po katerem uaj bi ta poiskal sredstva in pola, da se v Georgiji povrne normalno razmerje. Listi pravijo, da je Zveza narodov ravnala tako na inicijativo Macdonalda in Her-riota. Konec kovinarske stavke v Avstriji OBE STRANI NEZADOVOLJNI- — KOMUNISTI HUJSKAJO PROTI OBNOVITVI DELA. — SPOPADI S POLICIJO- Dunaj, 18. septembra, s. Stavka ko* vinskih delavcev se je danes končala. Konferenca obratnih svetov jc sklenila delo v celoti vzpostavilo. • Dunaj, 18. septembra, j. Zveza indu* strijalcev je na svoji današnji plenarni konec stavke ter odobrila včerajšnje do* 1 seji sprejela pogodbo, sklenjeno z mezd« BEOGRAJSKI NUNCIJ PRI PAPEŽU. Rim, 18. septembra, j. Nuncij Pelegri-netti je bil danes sprejet od papeža v avdijenci. Poročal mu je o verskih razmerah v Jugoslaviji. NEUSPEH REVOLUCIJE V GEORGIJI- Pariz, 18. septembra, j. Protisovjetsko georgijsko poslaništvo v Parizu priznava v komunikeju v listih, da so Rusi zopet gospodarji položaja. Ta komunike veli, da so se georgijski insurgenti in večina intelektualcev umaknili v gore. Gibanje pričenja zavzemati popoln značaj guerilske vojne. ITALIJA IN MAROKO Rim, 18. septembra, j. S kritičnim položajem Špancev v Maroku se bavijo sedaj tudi tukajšnji listi. Zadeva je pričela interesirati tudi vlado. Večkrat se v političnih krogih izraža mnenje, da je Italija na ohranitvi status quo v Maroku najmanj tolliko interesirana kot Španija in ne sme tam pripustiti nobene izpremem-be v korist kake druge evropske države. dov» v Ženevi na velesilo, ki si bo privoščila malega soseda, kaj večji vtis, kot ga je letos napravila na Mussolinija, ki je navzlic tej uvaženi instituciji nemoteno obstreljeval nezavarovani Krf. Za male države bo mirovno razsodišče Zveze narodov bržkone ravnotako strog in tudi močan sodnik, kot so doslej bile raz-m veleposlanike konfercnce, velike sile bodo ca šle oo svojih putih, Konec ^absolutizma v Španiji? Pariz, 17. septembra. Iz Madrida po* ročajo, da se je včeraj vršil pod kralje* vim predsedstvom kronski svet, ki so sc ga udeležili vsi člani direktorija, ki se nahajajo v Madridu. Takoj po kronskem svetu je kralj pozval k sebi načelnika generalnega štaba generala Weylerja, I katerega je že prej večkrat sprejel. V : madridskih političnih krogih tolmači jo to tako, da namerava kralj takoj, ko se vrne general Primo de Rivera iz Maroka, v:niti se k konstitucionelnemu režimu in poveriti sestavo nove vlade generalu Weylerju, ki bo poklical v njo osebnosti iz starih političnih strank. BOLJŠEVIKI ZASEDLI ANGLEŠKI OTOK- London. 18. septembra, s. Reuterjev urad javlja iz Moskve: Po vesti ruske | brzojavne agenture je ruska ladja dne 20 avgusta izobesila sovjetsko zastavo na otoku Vrangel, na katerem je 21. decembra preteklega leta polarski raziskovalec Stefansson razobesil angleško zastavo. MADŽARSKI NOTRANJI MINISTER NAPADA ZUNANJEGA. Budimpešta, 18. septembra, j. Notranji minister Ivan Rakovszkv nastopa danes v j listih proti komunikeju, ki ga je izdalo zunanje ministrstvo glede vzpostavitve1 diplomatskih odnošajev do sovjetske Ru- j sije ter veli, da o taki vzpostavitvi sploh ne more biti govora, temveč ie o ob"o- j vit vi gospodarskih odnošajev. govore z industrijalci. Tudi današnja plenarna seja industrijalcev je po ostri debati akceptirala te dogovore. Kljub temu hujskajo komunisti v nekaterih no* tranjih okrajih mesta dalje. Prišlo je tudi danes do manjših spopadov s policijo. V nekaterih obratih se jc delo žc danes r.im komitejem kovinskih delavcev, in sicer samo z večino glasov ter s pripom« bo, da se je to zgodilo le pod pritiskom razmer ter v spoznavanju položaja ko* vinske industrije v Avstriji. Tudi med delavstvom se opaža velika nezadovolj« nost. Zlasti se komunistični elementi no* zopet pričelo. Pričakuje se, da se bo jutri ] čejo povrniti na delo. , Zmede v Bolgarip se nadaIime?o NEMIR! SO BOLJŠEVIŠKO DELO? - NOVI POBOJI. — PRENEHA- NJE VPADOV V JUGOSLAVIJO tihern. V vseh bojih se postavljajo redne čete r.a stran Protogerova. MIR NA NAŠEM OZEMLJU. Beograd, 18. septembra, p. Ministrstvo za notranje posle je izdalo danes poročilo, ki pravi: Medsebojno klanje voditeljev bolgarske četa.ške organizacije je nedvomno mnogo vplivalo na neuspeli komitske akcije. Prebivalstvo Južne Srbije se je uprlo večnemu vznemirjenju in hudodelskim činom četaških tolp in se je obrnilo proti njim. ki imajo za svoj glavni cilj plenjenje in izsiljevanje. Te tolpe so se zadnje čase omejile le na ropanje. Da je res tako, dokazuje slučaj s komitsko četo r.ekega Maksima Stregova, ki je prišel iz Albanije. kier so bolgarski četaši uporabljali Korčo kot bazo za svoje vpade na desni breg Vardarja. Med organizirano prebivalstvo Je bilo razdeljeno orožje in kmetje se sedaj branijo sami. ako pride k njim r vas kaka četa ter podpirajo tudi orožnike pri zasledovanju teh tolp. Kjer so se pokazali banditi, so jih kmetje napadli, razbili in skoraj vse uničili Da bi se obnovila komitska akcija !n zlomil odpor naš-ga prebivalstva, je če-taško vodstvo forsiralo okrog 20. avgusta prestop nekaterih tolp na jugoslovensko ozemlje. Toda prebivalstvo je hitro napadlo roparje, čim so bili nazna-Beograd. 18. septembra, p. Zunanjij njer.; -n jn, j,, skupaj z orožniki zasle-r.)inist»r dr. Marinkovič je danes spre- j dovalo. Tolpe so bile obkoljene, razbite jel našega poslanika v Sofiji Rakiča, ki j ■„ ?korai T=e uničene. Kar se jih je mo-mu je poročal o poslednjem krvolitju na rešiti, so zbežali v divjem begu. Mo-Bolsrarskem. Potem je spiejel zunanji i raia roparjev in njihova bojazljivost je minister holgarskesa poslanika na našem 1 -re]0 pndla. Mnogo sc iih je predalo brez dvom Vakarevskega. jbo;a. Od 20. avgusta pa do danes J-> bilo Caribrod, 18. septembra, p. Boji v od 10 roparjev v nekem kraju prijetih okolici Džurnaje traja:o dalje. Streljanje j 11. 8 pa jih je padlo v boju. se Saje tudi ra raši strani. Potrjuje se | Tako jc četaška akcija propadla (e vest. da je bil umorjen poslanec Zan-i prod smrtjo voditelja Todora Aleksaiu kov. Ubitem poslanca Hadži Pimov.i so drova. Po nocojšnjih poročilih so prijeli hotnli prijatePi svečano pokopati, na'orožniki in kmct'e pri Carevskom Bum-vlada teora ri pustila. Zato so ga sorod-! iu v srezu prilepskem še dva četa š a in niki in prijatelji pokopali popolnoma na i pregnal; komite družine Petra - cr.š". Sofija, 18. septembra, r. Morilca Todora Aleksandrova, Vlahov in Vretena-rov. sta se skrila v selih Limunovo in Sv. Vrač, odkoder vodita obrambo proti Protogerovu. Vlada je odposlala v ogrožene okraje številne čete. Bojev se udeležuj jr> vladne čete na strani Protogerova. Sofijski tisk označa krvave nemire kot delo sovjetske Rusije in tudi, da je pripravljal Aleksandrov krvav boj proti zemlje.delcem. Z druge strani razglaša bolgarska vlada, da so se pri nekaterih umorjenih našli dokumenti, po katerih se ima v okrožju Petrič proglasiti sovjetska republika. Vojvoda Aleko Vasiljev, ki ;e bi! v nedeljo tudi umorjen, se je baje dogovoril s sovjetskimi zastopniki, da se 15. t. m. proglasi v Pe-triču prva balkanska republika, ki bi obsegala oni del Macedonije, ki ima pripasti Bolgarski. Beograd. 18. septembra, p. Po brzojavki iz Sofije je bilo tekom včerajšnjega dne ubitih v okolici Džumaje in Ne-kropola okrog 80 četašev. Značilno je. da vse bolgarsko časopisje. posebno pa vladno, proslavlja Todora Aleksandrova in nacrlaša, da ie nje-gova smrt za vso Bolgarsko velika nesreča. Listi ga slavi;o kot junaka neodvisne Makedonije in poudarjajo, da je Bolsarska z njim izgubila svojega najboljšega sina. Klerikalna ofenziva na slovenske davkoplačevalce NIKADR ŠE NI PEL DAVČNI VIJAK TAKO OSTRO, KAKOR SEDAJ! Parola je torej: denar izžemati Naša SLS je od julija sem absolutna gospodarica v vladi. Ima štiri ministre, tvori znaten del vladnega zastopstva. Njena situacija v vladi je bistveno drugačna nego je bila situacija JDS v prejšnji vladi, v kateri ni imela ministra - Slovenca. V parlamentu sedi le en zastopnik demokratov iz Sloveni-ie. Klerikalci so obetali takojšnjo popolno pr omembo davčnega sistema, če pridejo" na vlado. Minula sta dva meseca. Niti priprav ni videti za izenačenje davkov. Finančni minister Spaho je odredil '.nižanje davkov v Bosni. Glede Slovenije pa je izšla začetkom avgusta odredba vlade, da naj se gleda, da priteče v njene blagajne več direktnega davka, češ, da je večja potreba vsled izvedbe uradniškega zakona tolika, da je nevarnost, da uradništ.vo ne dobi plač, ako davčni vijak ne zapoje še bolj. Odgoditve plačila so se začele preklicevati. In tako je avgusta t. 1. začela klerikalna ofenziva na slovenske davkoplačevalce. Klerikalci argumentirajo, da močan del klerikalnih volilcev plačuje itak le indirektni davek, vsled tega naj se tudi ostalim vijak nategne bolj tessio! Obenem so klerikalci svojim priga-njačem izdali parolo, naj bi po novih zvezah v vladi vsaj glavne klerikalne veljake zaščitili, češ. ostali naj plačajo, kar se Iz njih iztisniti da. Tako n. pr. tvrdka Hudovernik - Resman v Radovljici uživa kljub ■ogromnim dohodkom prednosti napram drugim. ______ _ _ iz Slovenije/in sicer iz industrije, obrti, kmeta, nameščenca, samo da se zaščiti nekatere glavne veljake. Vsled tega so začeli deževati plačilni nalogi, ki so večinoma sneti kar iz zraka in so v nasprotju z rezultati ko-misijonalmb poizvedb in ugotovitev. Šrsiclji in konfidenti, to pot v tesni zvezi s farovži. delujejo na vso moč. Se nikdar, odkar obstoji naša država, se v davčnem oziru ni postopalo- tako ostro in nepravično, kakor to pot. Sedaj pritisnite! To je geslo finančnega ministra. Ljudstvo naj »občuduje^ klerikalne ministre, Id so dnevno vozarijo po svetu ter »ogledujejo* svoje resorte, ono naj strme posluša, kako nameravajo gospodje preganjati korupcijo — medtem pa mu davčni sveder neusmiljeno vrta po žepu. Kar se je avgusta in septembra, zgodilo, je žal za celo leto merodajno in so najbrž ne bo več dalo popraviti. Ljudje se pridušajo in preklinjajo, a klerikalni poslanci, ki so prej hujskali na vso moč, zmigujejo z rameni . . . Po vseh poizvedovanjih se more reči. da je naložene osebne dohodnine dvakrat toliko kakor pod radikalno vlado! Krivice se niso odpravile, pač pa pomnožile, ker so zdaj še strankarski nasveti stopili zraven in je farov-ško špiceljstvo igralo veliko ulogo. Režim »avtonomnih-, klerikalnih ob-ijubkarjev, četudi bo kratkotrajen, bo stal Slovenijo težke milijone samo na direktnih davkih. liko število strank klerikalnega ali nemškega političnega prepričanja. Kako se je gospodarilo svoj čas. kažejo najbolj neurejene razmere, v katerih je moralo prevzeti Mestno hranilnico gerentstvo in j pozneje ravnateljstvo. Na prejšnja vojna posojila so se dajala strankam tudi čisto nepravilno posojila brez sejnih skle pov proti vojnim obligacijam. Ob preobratu so osebe, ki so imele prvo besedo v ravnateljstvu, med njimi prejšnji župan dr. Jabornegg, prodale svoja vojna posojila hranilnici ter so morale biti potem šele tožene in potom razsodbe primorane. da so vrnile dotične. deloma zelo visoke zneske: velike vsote pa so ostale neizterljive ter je bila hranilnica na ta račun silno oškodovana. Sedanjemu ravnateljstvu so je posrečilo, da so papirji brez vrednosti malodane popolnoma izločeni, da je bilanca postala vi-soko aktivna in da sme biti mestna občina in celjsko meščanstvo zares ponosno na svojo Mestno hranilnico. Ako ima nemškutarski p.">mflet o priliki nemških obe. volitev, ko govori o strankarskem izkoriščanju mestnih zavodov in naprav, v mislih nerodnosti pod bivšo nemško upravo, potem bi bilo dobro, da bi glavni govornik tega nemšku-tarskega bloka dr. Skoberne povedal svojemu poslušalstvu iz tega žalostnega kapitelna še nekaj več, kajti gotovi ne bo v tem oziru v zadregi. makedonstvujuščimi — in to se sedaj izvaja z ono krvavo temeljitostjo, ki je lastna bolgarski politični šoli. Če so s to razlago pojasnjeni vsi viri, ki so povzročili medsebojni pokolj po Bolgarskem, jc seveda šc vprašanje. Zm enkrat imajo Bolgari še vedno zagrnjena vsa okna, da lahko v temi opravijo posel, ki jim je najnujnejši.., Zahteva levičarskih faš*stov Povodom uboja Rim, 15. septemhra. fašistovskega poslan + Ako se ustava ne menja... ne tw niti revolucije niti pleinenjaških kričavo-sti več, temveč vse nekaj lepšega. Zagrebški «Obzor» namreč, proslavljajoč vsestranski pomen vstopa radičevcev v vlado, daje med drugim tudi tole zanimivo perspektivo: «Danes imajo Hrvati in Slovenci v ministrskem svetu večino in bodo držali v svojih rokah enajst ministrstev; lahko pa pride tudi čas — ako ss ustava ne izpremeni — da bodo vsa ministrstva v rokah Hrvatov ln Slovencev...* Cujmo in čakajmo, kaj še pride! + Radič svari Davidoviča. V torek popoldne so se pri ministrskem predsed- ca Ca-alinija piše znani poslanec faši-1 niku zglasili njegovi zaupniki iz Hrvat-stovske stranke Farinacci, voditelj levi- j ske z dr. Ribarjem in Angjelinovičera na čar=kih fantov v listu »Cremona nuo-; čelu ter z njim dalje časa konferirali. va», da so za uboj Casalinija odgovor-1 Stvar ni baš velepolitične važnosti, zam- " . . I _;_________H/, io »e+A/* vlad: nemška večina na mestnem n-".gistrr ko je bila Mestna hranilnica pod ne: odgovor, so bile njihove prošnje zapečatene^. Katoliški iarizeji, na dau z imeni dotičnili todličnih mož> in »kompetentke! Dokler se pa to ne zgodi, ostanete popolnoma prostaški lažnjivci! Dokažitc! Navajate neki »sklep* bivšega višjega šolskega sveta, po katerem ne bi mogla v Ljubljano nobena učna oseba izpod 10 službenih let. Da sc tak sklep v bivšem višjem šolskem svetu ni nikdar napravil, o tem ve prav dobro vaš kanonik Nadrah. Ako pa bi se hotel izvajati, bi morala iz Ljubljane marsikatera Slom-škarica, ki ni službovala na deželi uiti minuto. Kdo je vendar nastavil učit. Ven-cajzovo. Knezovo in »še mnogo, mnogo drugibs? Divje preganjanje za časa 2er-javove in Jelenčeve »komande*? Da, Slap šak je prišel v Moste, Fr. Zemljanova v Ljubljano, Lužar h višjemu šolskemu svetu itd., itd. Gospoda, to je bilo takrat, ko ie bila moč na naši strani! Iz Janka Polaka se nikar ne norčujte, da je «znani nikov na Dunaju. Boljševiki so obetali makedonstvujuščim energično denarno ter diplomatsko pomoč in obljubili samo* stojr.o Makedonijo v okviru velike bal* kanske fedcracijc. Velik del makedon* stvujuščih, osobito iz federalistične stru* je, je pričel simpatizirati s temi načrti, ki so sc kosali na Dunaju, nasprotovala pa jim jc druga struja s T. Aleksandrovom in P-otogerovom na čelu. Tekom zadnjih treh, štirih mesecev sc jc mnogo pisalo o zvezah med boljševiki in makedostvu* juščimi; tudi ime Aleksandrova se je imenovalo v tej zvezi. Osobito je vzbu* dilo pozornost poročilo o razgovorih med Todorom Aleksandrovom in Rakovskim v Londonu, na katerih so baje dogovori za skupno delovanje izdatno napredovali, j se po njihovem nasvetu zo- Toda vest o tem sestanku se je deman še to! Doslej nismo vedeli, da je »največji škodljivec slovenskega učiteljstva* Luka Jelene. To nam je odkril včerajšnji »Slovcnec*, kajti doslej smo bili uverjeni da je to slovenski — farovž, pa ostanemo tega mnenja še v bodoče. — Napreden učitelj. -f Glasilo celjskih tiemškutarjav Cillier Zeitung brani nemškutarsko listo z vsemi mogočimi argumenti. M. dr. pravi: »Vidite, kako so Nemci korektni in miroljubni. Oni niso sestavili svoje liste, temveč so sc pridružili slovanski stranki. Ta nasvet so Nemcem dale baš razne demokratske veličine kakor dr. Žerjav, dr. Kramer in drugi. Sedaj, ko lenemu številu udeležencev podal jasno politično sliko in razložil sedanje stanje naše stranke. Sledila jc zanimava debata, ki je trajala do poldne. Posamezni klubi so najprej t-vnifi zastopnike v volilne komisije, na-. m kc prošnje so bile kratkomalo v-dno od'-te. Danes se dajejo posojila samo iz v dika, ali je podana varnost iu je piojel kar je poročal župan o protestni rovanju industrijcev zoper povišanj cen biti električnega toka. Zupan izjavlja, da je zborovanje poteklo zelo nestvarno in da v tržaških »Novicah*. Bilo je nekako sredi maja 1. 1918. — pripoveduje pisec — ko je prispelo iz ruskega ujetništva v Radgono nekaj tisoč Eiož Večinoma so bili to Slovenci, potem tudi nekaj Italijanov in Furlauov, k? so služili v 97. polku. Ti možje, de'o-ma p-.epojeni od revolucionarnih idej, ki so jih prinesli iz Rusije, deloma iz pri-i'0i:c mržnje do rnilitaristične in reakcionarne Avstrije, so začeli na tihem agi-tiiati po gostilnah v Radgoni in drugih okeliških vaseh. Glavni vodja in duša te vstaje je bil Melihen, sin .učitelja iz na-ih krajev. Takrat sem bil jaz sklod'-r.;nik v eni izmed mnogih radgonskih kasarn. Čutil sem, da visi nekaj težkega c zraku in da bo zdajci padlo z vso silo. In res! Bilo je 25. maja, nekaj minut po 'i. mi zvečer. Kar plane nekdo v sobo s krikom: »Na noge!» Mah; ma je zašumelo kot v razdraženem psnju. Grozen ropot orožja in nebrzdani kriki vsevprek. Začelo se je streljanje. Bodi tukaj poved:-no, da je bilo tudi nekaj oficirjev tu, ki so sicer r.a tihem simpatizirali, niso. se pa dejansko udeležili upora, temveč so le tekali v temi semint.ia brez pravega namena. Med tem časom se je tudi Maniacco nahajal pri «Waffenme:stru5, kjer se mu je posrečilo razdati patrone in nekaj orožja, V pojasnilo naj navedem tu, da je bilo le malo patron, ker so vojaški predstojniki odredili delno razorožitev moštva, radi neljubih dogodkov, ki so se odigrali 14 dr:i prej v Judenburgu (upor 17. polka). Pozvani so bili telefonično vojaki iz drugih krajev in že pozno v noč so prispeli v Radgono 1. madžarski polk in 7. polk iz Celovca, in tudi nekaj artiljerije. Streljanje je trajalo do jutranjih ur in padlo »a nekaj žrtev na obeh straneh. Ker pa je upornikom zmanjkalo patron, so se morali udati. Uporniki so bili razoroženi; ista usoda je zadela tiste, ki so se razpršili po okolici Koj potem se je zbralo vojaško sodišče in začela se je preiskava. Na smrt je bilo obsojenih več kot 70 mož, od katerih pa je bilo mnogo pomiloščenih po prizadevanju nekega poslanca. Prvi obsojenci so bili odpeljani 27. maja za kasarno in tam ustreljeni. Bil je to Melihen in še neki drugi vojak, katerega ime sem pa žalibog pozabil. Ostalih šest obsojencev so ustrelili dne 29. maja. V sredini so korakali obsojenci, pred njimi duhovnik, okoli njih pa jaoean vojaški kordon. Po poti so prepevali: Guarda la luna, come che la cair.ina, že blizu kraja ločitve od tega sveta, pa je zadonela tuž-na slovenska: O.i zbogom očka, manrca, brat, zdaj se vid'mo ... zadnjikrat! Peli so jo vsi, pel jo je tudi Maniacco... Obsojenci so dospeli za neko kasarno (tam je mnogo vojaških poslopij), na jugovzhodni strani. Obkrožil jih je dvojni vojaški kordon. Streljalo je osem vojakov, štiri kleče, štiri pa stoje. Oficir je mesto običajnega ukaza «reuer» dajal le kratko znamenje z roko in vsakikrat je padla žrtev, zadeta od osmih krogel v glavo. Bila je na tleh pomešana slovenska in italijanska kri. Maniacco, ki pa ni nič zakričal, kakor nekateri listi pišejo, za njim P. Hvala iz Pečin, dalje neki Slovenec iz Juh Krajine, katerega ime mi ni znano, za njim je prišel na vrsto A. Vencelj iz Loga pod Mangartom, potem neki Hrvat iz Pazina, ki je par sekund pred smrtjo glasno zakričal: cživio Slovenac i Hrvnt!» Njemu je sledil Rudolf Ukovič, doma iz Hrušlce, ki ni hotel imeti zavezanih oči, pa so mu jih s silo zavezali. Šesta in zadnja žrtev, ki je padla, mi ni znana. Treba je še orne niti preznnčilno zadržanje okoli stoječih nemških civilistov. Po vsaki salvi so jim zaigrale oči in malo je manjkalo, cla niso ploskali od radosti. Največje zadoščenje pa so imeli avstrijski krvniki s tem, da so morali obsojenci gledati, kako padajo njihovi tovariši pod streli. Žrtve so bile zmetane vse vprek na neko vojaško «furo» in na tak način tudi pokopane. 97. pešpolk pa je bil premeščen takoj za kazen v Szekes-Fehervarv (Stuhlweissenburg)». Nemslmtarska lista v Rogatca Rogatec, 17. septembra. Rogatec se diči že desetletja tudi kot izrazito vsenemško gnezdo, katero je negovala rajnka Avstrija z uradniškim aparatom in kapitalom nemškutarskih pijavk med tamošnjimi revnimi domačini po kamenolomih nad trgom. Po vzgledu Rog. Slatine hočeta mariborska advokata dr. Muhleisen ia dr. Orossel tudi v Rogatcu s preperelimi ostanki avstrijske nemškutarije. brezsrčnih kapitalističnih pijavk in nezavednih domačinov vzpostaviti nemštvo v Rogatcu, v rogaški občinski hiši in nato s pomočjo nem-škutarskega občinskega sveta nadaljevati sistematično germanizacijo celo ob Sotli. Na ta način bi si izkoriščevalci krvavih žuljev našega ljudstva najlažje še nadalje nemoteno polnili svoje nenasitne žepe. Toda v nedeljo bo naše ljudstvo, ki sicer stopa v volilni boj za občino ločeno s tremi listami, pokazalo, da nam privandrani nemškutarji ne bodo v občinski hiši gospodarili. Gospodarijo naj magari v Berlinu, ako se jim že hoče časti in oblasti, pri nas pa je po-turicam leta 19tS. za vedno odkleukalo. Vseeno pa je treba postaviti nositelje te rogaške nemško - kapitalistične liste javno na sramotni oder, da bo ljudstvo vedelo, kateri trgovci, obrtniki, trosfil-ničarji so njegovi sovražniki. Njihovo prijazno lizanje in hinavstvo jim ne bo več pomagalo. Komando skrahirane nemčurske garde je zopet prevzel trgovec B e r i i s g, ki je bil ponižen Sloven-ček, ko njegova kasa še ni bila tako nabasana. Spada med one stare generale ki mislijo, da je nemškutarija bolj «no-bel». Dobil bo ob pravem času zasluženi «tnš». Drugi je vema kopija svojega komandanta, čevljarski mojster Pose h. Prišel bo čas, ko bo vlekel dreto in si požvižgaval lastnim podplatom onstran Spielfelda. O hipnotiziranem Kuneju ne govorimo. Bolj zanimiv je hauptnem-škutar P r e a z, kateremu pa bodo naši ljudje njegove cukraste "mamice*- že tako zapoprali, da bo pomnil svojo štev-no kandidaturo. Hrvački žganjar Tepeš je moral dokumentirati nemštvo na komando upnika Poseha. Ravno toliko nemške krvi ima čevljar Medved, ki hoče v občini braniti predvsem interese špiritistov. Kolar G e i s e r pa upa, da bo postal zopet «fajerberkumandant». Tudi gostilničar Šani B r e z i u š e k molče trobenta kot osmi kandidat brez upa zmage pred zadnjim priveskom mizarjem P i m p e 1 o m, ki pa sicer rogaških maanatov baje niti sam ne mara, Da bo tudi sedmina te rogate- purgarije «no-bel», maršira na čelu namestnikov muzi-kant W u t h o 1 e n. ki jim bo »zaplozal ta zadno». Mizar O z v a 1 d i č je prišel šele lani iz Zetal in že ga ie Berlisg patentiral za čistokrvnega »tajčpurgerja*. Koga bi ne bilo sram, voliti ljudi, ki šc danes zatajujejo kri slovenske matere! Radičeva rezidenca Nakup velike Prpičeve palače na Zrinjevcu v Zagrebu, kjer Radič že doslej prebiva, a se bo odslej še lažje geriral v vsej luksurijoznosti, vzbuja splošno zanimanje. O kupčiji pa prinaša osobito zagrebška »Riječ* nekatera interesantna razkritja, ki v pravi luči razgaljajo radičevsko korupcijo. «Riječ» decjdirono navaja, da se industrijalec Milan Prpič nahaja v vrlo težkem gmotnem položaju in se že zdavnaj želi znebiti svoje palače, seveda z;a primeren denar. Lani jo je ponujal na dvoru, toda tudi dvor nima hrkaval in med smrčanjem vzdihoval, j v Murski Soboti in v Beltincih, opetovano Aci se je ustrašil in se že hotel urnih ! prcdbacivalo, da se je udeležila brezver* korakov obrniti proti mestu. Takrat pa j ske slavnosti. smatram kot član takrat« je prevladala njegova plemenita narava, j pripravljalnega odbora potrebno. Gotovo ni hudoben človek, si je mislil, j d« lnu dam nekoliko pojasnil. V prvi Morda mu je posta'o celo slabo in potrebuje pomoči. Stopil je previdno izza drevesa in se prav potiho priplazil za hrbet mladega moža. Nek »j časa ga je opazoval stoje, ko pa je pričel neznanec bolestno zdihovati, se je ojunačil ter ga potresel za ra;. e. »Kam prijatelj?«, ga je vprašal z blagim glasom. Neznanec, od katerega je udaril duh po vinu, je iz-buljil oči in odvrnil z jecljajočim glasom: «Na pokopališče!-- Aci je pogleda! z belino oči proti nebesom in vzkliknil potiho: «0, obupanec!» Neznanec je bil čedno opravljen in je držal pod pazduho usnjato torbico za spise. Pričel mu milijonov za razmetavanje. Ko pa se Je prigovarjati v zaritih in jokajočih be- je Radič vrnil v Zagreb, mu je Prpič pod pretvezo raznih za volilni fond njegove stranke unosnih špekulacij ponudil palačo. --Kar ne zmore kraljevina, bo zmogla republika!* je samozavestno pritrdil Radič in Prpič si je oddahnil. »Slobodni Dom» sam navaja, tla je Prpieeva palača cenjena na 40 milijonov kron. toda Prpič je zahteval 56 milijonov. Torej 10 milijonov preveč! Kupčija .je sklenjena. A koliko bo mrtvo zidov je neslo obresti za vloženi kapital? In odkod sploh Radiču naenkrat toliki milijoni za nerentabilno stvar. Da zamaže svojim volilccm oči, sčdah. naj no izvrši svojega namena, končno pa ga je skoro posilil jok, kajti v njem se ie oglasila brezmejna dobrota. Neznanec pa se je dvignil raz klopi-ce, stegnil roko in pokazal proti Sv. Križu. «Na pokopališče!* Zamajal se je še enkrat in krenil po poti. Aci se je stresel. V glavi mu jo ostal spomin na lepo povest, v kateri nagradi obupan zakonec nekega mladeniča, ki ga reši zadnji trenutek, da si ne požene v glavo krogle. Ta razočarani zakonec pozneje zopet srečno vzljubi ter podari rešitelju pol premoženja.. Skrivnostna sila ga je gnala za. oburancem. Ta je venomer godrnjal pijane besede ter kazal s prstom piše Radič, da morajo njegovi poslan- • proti domu pokojnih. Iz žepa mu je gle-ci oddati vse nezašlužene dnevnice | dalo morilno orodje in Acitu je pohajala sapa. Prijel ga je pod pazduho in mu pričel prigovarjati znova. Sl:kal mu je /.ivljenje v naikrasnejših barvah, govoril mu je o lepih dekletih, pa o peklu in hudičih. Govoril je tako lepo, da se je čudil sam in se potiho vprašal, odkod vendar ve vse te stvari. Neznanec pa je majal z glavo, buljil pred se in stegnil sempatja roko. Rabila sta dolgo časa predno sta prišla do prvih hiš pred pokopališčem. Aci je javkal naprej in naprej, tujec pa je, ker se mu je pehalo, včasih bolestno zastokal. Potem pa se je pTed eno izmed hiš naglo okrenil ter vrgel glavo pokonci. Aci je odskočil. samomorilski kandidat pa je potegnil iz žepa orožjem Aci se je pribulil skoro k tlom, pijani neznanec ga je nekaj časa začudeno opazoval, nato pa zamomljal nekaj kakor: »hvala». «0 sedaj se zgodi> je zastokal plemeniti Aci, »in jaz moram biti priča...» Ta hip se je nekaj zabliskalo in neznanec vse (kadar niso v Beogradu). Ker ta zaključek velja nazaj, to je od 1. maja dalje, je na razpolago (!) okrog 8 milijonov kron teh dnevnic. Radičevi poslanci pa šele morajo vračati, kar sc že potrošili . . . Tako torej Radič žonglira z milijoni. »preostala. vsota » (okrog 50 milijonov) naj bi se nabavila z nadaljnimi dnevnicami in «s prispevki hrvatskega selmštva in inteligence ter Hrvatov v Ameriki!» Siromaki doma in preko morja naj torej odrinejo svoj krvavo »risiužeci denar, da se bo par zastonj-fcarjev šopirilo po najelegantnejši palači v Zagrebu! To je najnesraiunejša »Ija-eka seljaskih in delavskih žepov v korist vojnega dobičkarja Prpiča, brezvestnega uzurpatorja Radiča in ožjega kroga njunih korupcijonistov. !Swv lissce Ljubljana, 18. septembra. _ =e vtaknil ključ v ključavnico. »Zdaj Mehkosrčui Aci je kolovrati! po peri- ?em pa doma!» je vzkliknil in požrla feriji mesta. Ni se mu ljubilo še v nje-1 tema, govo skromno sobico in še manj v še j Aci pa -- Aci je odšel proti Ljublja-skromnejšo posteljo. Preje je posedal v j nij ves zasanjan v svo,jo veliko Dobroto, gostilni, čital časopis, si podil od obraza jesenske muhe in včasih uprl svoj mili jiogled v natakarico. Ona se je za neznatnega Acita kaj malo zmenila in se pridno pomenkovala z gostom v kotu z GORENJSKE. V prijazni vasi ie ki je delal vtis konjskega trgovca. Imel j služboval uč;t„lj> nc_ stud !;ons. _ tako je tudi mamre takih ljudi m je sempa-, ge je sam p,edstav!jai svojemu šefu in i izgubi!, tja natakarico podjetno vščipnil v bo-1 ueiteljevanjs !e omenjal. — Veselo je ! * Isti ke. Natakarica se je njegovemu početju • poskoči!i kc ,-e z^del Z;1 nast0p nove | leto 1925 je izšel. Izdala in založila ga smejala in mu hudomušno pomigavala j vlade Ta dika> ki ci ve£ y našC2n stanu j ie istrska Književna zadruga, ki je pred — saj sc nas je sramoval — se je takoj I kratkim pubiicirala zvezek istrskih na nato javil odboru »Slomškove zveze« za i rodnih pesmi, sprejem in dal inicijativo za izjavo v «Slovencu», da sc za enkrat novi člani nc vrsti je predbacivanjc, da je bila omenje« na slavnost brezverska, grda laž. V od« boru so bile zastopane vse stranke brez izjeme in sta igrala vlogo samo narodnost in patrijotizem. Če je bila proslava brez« verska, zakaj pa je sodelovalo v odboru pet gospodov iz vrst SLS? Zakaj sc ie služila v Beltincih sv. rnaša? AH je potem g. župnik v Beltincih tudi brezverec? Zakaj so se slavnosti udeležili bogosiov« ci? Zakaj številne požarne brambe in druge korporacije? Zakaj je vodi! pevski zbor pri sv. maši g. Špragcr, ki gotovo ni bre::verec? Zakaj so se udeležili slavnosti zastopniki vojaških in civilnih oblasti? In ravno zato, da bi stvar bila popolno« ma nepristranska, se je napravila slavnost pod firmo prekmurskih dobrovoljcev, katero društvo ni v nobeni stranki, čc« ravno to govorijo nekateri oeebni sovrdč« niki dobrovoljcev. Načelstvo veržejske uniformirane garde je bilo dobro pouče« no, za kaj je šlo in baš iz tega vzroka sc je iz srca rado odzvalo vabilu pripravljal« nega odbora. Za drugikrat bi vam pa priporočal, da se o vsaki stvari boljše informirate, da ne boste trosili okoli laž« njivih in izmišljenih stvari ter delali s tem razdora in sovraštva v svoji župniji. Če Vam je pa toliko ležeče na tem, da se Vaša dekliška zveza ui udeležila ome« njenih slavnosti, ker jc nismo povabili, Vam bodi v Vašo tolažbo povedano, d-i se ni vabilo nobene ženske korporacije katoliških društev, ker bi sc potem moralo vabiti tudi pravoslavne, luteran« ske, mohamedanske in druge, ki eksisti« rajo v naši državi. To pa zato, ker je bila proslava nepristranska narodno=patriio« tična. To Vam v pojasnilo. — Topolovcc Rajko, član takratnega pripravljalnega odbora. Iz Primeri a * Težka nesreča pri Grljanu. V pondeljek popoldne se je pripetila v Grljanu ob Tržaški cesti težka nesreča. Delavec Tomaž Josetič rodom iz Dalmacije se je kopal v morju ob vznožju griča. Tedaj se je utrgala stena ter ga pokopala pod sabo. Nesrečneža so takoj prepeljali v tržaško mestno bolnišnico, kjer so ga operirali, a njego\o stanje je bilo take težko, da ni prebolel zadobljenili ran tci je v sredo, podnevi v velikih mukah izdihnil. * Odmevi krvavega zločina v Avčah. Cilateljem «Jutra» je prav gotovo še v dobrem spominu strašni zločin, ki se je odigral pred par tedni v Avčah in katerega žrtev je postala gospa Gorup. roj. Ga-brijelčič. Morilca Lusiczkega in njegove ženo. ki sta bila tedaj ranjena, so prepeljali v goriško bolnišnico. Gospa Lusicz-ky je sedaj že okrevala ter je 10. t. m. zapustila bolnišnico. Zločinec pa še vedno leži v bolnišnici. Gotovo je, da bo tudi on v kratkem okreval, levo oko pa bo vsled lastnega strela v glavo popolnoma bih Istrski koledar «Frauina i Jurina> za s prstom. Navsezadnje sta pila bratovščino, kar je Acita, ki je natakarico ob-ožaval že pol leta, spravilo do tega, da si je potem obrisal solzo, glasno zahr-kal, pljunil in plačal ter odšel pod zvezdnato jesensko nebo. Tu se je spre-letaval okrog ko vešča, se zagledal zdaj v svetiljko ob robu mesta, pa zopet v kako polrazsvetljcno okno v veliki stanovanjski kasarni, za katerim je mirno dihalo mlado dekle, smrčal utrujeni delavec ali zajokal otrok. V duši mu je vstajalo nekaj velikega, neobsegljivega. Pričel si je potiho časti-tati, da je skrajno dober človek, kajti on potrpi razne stvari, ki bi druge spravile iz ravnotežja in ki postajajo v takem stanju hudobni in zakrknjeni. Vzklikni! je vzbičen: O Aci, ti si pa mož, tako dober mož ... človek! Stopil je ne * Zločin pri Renčah. V nedeljo po polnoči je naletel neki mož na cesti med 2i-v »Slomškovo zvezo«. — I goni in Renčami na Kanalskem na ranjen sprejemajo Hinavec! KRŠKO. Zadnji čas imamo silno slabo luč. Miglja, da sploh ni mogoče ničesar delati. Ljudje so zelo nejevoljni. Apeli« ramo na merodajne faktorje, naj napra« vijo red. SLOVENSKA BISTRICA. V soboto, dne 20. t. m. ob 20. uri in pol priredi «Ma« riborski trio» pod vodstvom g. Pavla Rasbergcrja, režiserja opere in operete mariborskega narodnega gledališča, v ho« telu Beograd kabaretni večer z zanimivim sporedom. VERŽEJ. Ker se je od strani veržej skega župr.cga upravite' Perovšcka ca z razbito glavo, ki se ie v mlaki krvi zvijal v smrtnih bolečinah. Pozneje se je dognalo, da je ranjenec, ki je na prevozu v bolnišnico umrl, 4Sletni Josip Gorenje iz Novega mesta. Pokojnik je bival v Renčah ter je nabiral preostali vojni materi:al. Radi tega nabiranja je prišel v konflikt z dvema drugima nabiralcema iz Rer.č, ki sta se maščevala nad svojim konkurentom s tem, da sta ga umerila. Enega zločinca, po imenu Zigon, so orožniki prijeli in zaprli, njegovega pomaga-ča Mozetiča pa še niso našli. * Letošnji redni občni zbor akad. fer. društva nad niim obsodbo, ki bi se teristika oseb od fanatika Nepokoja pa do simpatičnega starčka patrijarha Gri-mauija, izpiljena pesniška dikcija, vse to daje povesti trajno literarno vrednost. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi je bito p: Ljubljansko operno gledališče. V soboto 20. t. m. se poje priljubljeno J. Straussovo delo ■-Netopir-, ki se ni izvajalo v Ljubljani že več let. V glavnih v Ljubljani, dobi Pa se tudi po vseh knji-| vlogah nastopijo gospa Lovšetova ter go- ^ 1 x 1----iTi,nl..:.r4 in ^MirrrtiAv?* rftcnn. garnah. francoskim igrokaz?:*!. enesančnega gledališča v Ber-svoj repertoar fran-Therese Raquin>. Pripr.v so bile že v te-repo vod udruženja n-mateljev. ki so zahte-takoj odstavi. Ob- lej bo praznoval s slovansko cerkveno j enem so gledališki ravnatelji izrekli ki-mašo, predavanjem ter z razstavo slik i tegorično zahtevo, da se francoska drama hrvatskih umetnikov, katerih -prvak ie v j v Nemčiji sploh bojkotira. Osijeku prof. Gjurič. Najdeni Piiškirovi rokopisi. Iz Lcu- Zastopnik iugo-Iovenskik glasbeni- dona poročajo, da so nekje v novgoredski kov ra dunajskem kcpjjrcsu za glasbo, j guberniji v Rusiji naleteli na deset Pu- spodični Thalerjev?, in Sfiligojeva, gospo d je Danilo, Kovač, Mohorič, Peček, Šu-belj, Zupan in drugi. To zanimivo Straus- _ _ ' sovo delo v resnici zasluži naslov kla- J sedaj na Dunaju, kjer se udeležuje med- i tive. med drugim Napoleonovo vojno svo-' Ljubljanska drama. Okoli 30 let je že minilo, odkar je bil g. Stojkorič ju-. . . , , „ naški igralec, poln ognja in sile. Odtlej: sično komične opere ter si je utrlo pot, narodnega -kongresa za glasbo. Po ° ,______ ___lil__-nr. nnre Inm nACKill-n t Iluion nnrruvi r Predsednik jugoslovenske zveze glasbe- škinovih doslej neznanih rokopisov. Ro-nikov iz Zagreba g. Jozefovič se nahaja j kopisi obdelujejo različne sujete in mo- | z Egiptom, carja Nikolaja I. in obse- je živel večinoma težko življenje" potujo- i na vse velike svetovne odre. v Berlinu. ze vesti nce ČIMBIM! ,• Četrtek popoldne. Od daleč trara. fc-ara, činčin in bum in tamtadra. Vojaki primarširajo, zarjaveli, nekoliko prašni, v polni opremi, z jeklenimi čeladami, krasno disciplinirani, s strtim nim korakom. Poedino čete po j o. Lep in navdiiiftioč pogled. Na čelu koraka godba, Id veselo reže vesele koračnice in melodije. Pred c Evropo* se naglo zbere vou-ka gruča občinstva, radovednežev, navdušencev, pa tudi godrnjaoev. Saj vemo, kako je. Dva neznanca se pogovarjata, — rlrug drugemu neznanca, in kritično pravi prvi: ..Glej. kako marširajo! To so dečki! pravi drugi, ckaj bodo ti ušivi Srbih <Čimbim!> zazveni ta hip slastna m mastna klofuta po licu, ki takoj zaradi kakor roža jesenska. Razgovora je konec, oba sobesednica odideta, rdečelični proti Siski, «udarnik^ pa 'proti pošti. Prvi precej naglo . Občinstvo se smeje, vojaki korakajo*, ffodha pa dalje reže svoje ooskočne in čfetadra. M. A. L. * * Razvitje orjimaškcga prapora v Zagorju. Vlada je dvignila prvotno prepoved razvitja prapora mestne Orjune v Zagorju ob Savi ter se ta slavnost vrši v nedeljo 21. t. m. Z ozirom na vesti, ki jih širijo zlasti klerikalci, da pride ta dan Orjuna v Zagdrje izzivat spopade in prelivat kri, je oblastni odbor Orjune izdal proglas, v katerem označuje te govorice kot peklenske laži in lopovska na-migavanja, ki imajo prozoren namen na-hujskati ljudstvo in. izzvati novo krvo-prelitje — da bi poOem potuhnjeni obre-kovalci kovali iz delavsldh in orjunaških kosti svoj politični kapital. Oblastni odbor in mestna zagorska organizacija proglašata: Orjuna ima dne 21. t. m. namen, razviti v Zagorju prapor svoje mestne organizacije in prav nič drugega! Ta namen bo izvršda v popolni miroljubnosti in odkritem prijateljstvu vseh poštenih ljudi brez razlike strankarskega prepričanja. Izdane so točne odredbe, ki jamčijo za absoluten red in mir, v kolikor sla red in mir odvisna od Orjune. Zagorsko prebivalstvo naj se ne boji z naše strani prav r.ikakega neprijateljskega nastopa in naj se ne da zapeljati brezvestne-žem, ki bi radi že vnovič pisali svoje kle-fe račune z nedolžno krvjo. Orjuna ni sovražna nikomur, najmanj pa delavstvu, in ne izziva in ne napada nikogar, kdor ne vzdigne roke zoper njo! Dokaz lega so naša razvitja praporov v Radovljici in Domžalah, dokaz tega bo nedeljska prireditev v Zagorju. Vsekako pa ja ukrenjeno vse, da v slučaju kakega, pa bodi le najmanjšega incidenta ne bi moglo biti ne dvoma ne prerekanja o tem, kdo ga je zakrivil. Orjuna ga ne bo zakrivila. Naše upanje in naša iskrena Eelja je, da ga ne bi zakrivili niti nasprotniki njenega programa. Zdravo! * Imenovanja v železniški službi. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se bivši ravnatelj zagrebške direkcije imenuje za ravnatelja subotiškega železniškega ravnateljstva. Za načelnika v prometnem ministrstvu je imenovan viš. nadz. Alojzij Pregelj. Ža načelnika prometnega oddelka v Ljubljani je postavljen viš. nadz. Benedek od ljubljanskega inšpektorata. * Poljski novinarji v Beogradu. — V Beograd je prispela skupina 34 poljskih novinarjev, ld so po kratkem boravku odpotovali dalje v Carigrad, kjer si bodo ogledali poljsko razstavo lokomotiv in lokomobilov. Na povratku ostanejo poljski novinarji nekoliko dni v Beogradu. * Prihod dr. Laskerja v Beograd. Znani svetovni šahovski mojster dr. Lasker pride 19. t. m. iz Berlina v Beograd. Hc-ograjski šahisti mu pripravljajo prisrčen sprejem. * Smrtna kosa. V Novem mestu je včeraj umrl posestnik in trgovec g. Mihael Mramor, star 60 let. Pogreb pokojnika se vrši jutri, v soboto ob pol 17. Bodi naprednemu in narodnemu možu blag spomin! * Izpiti za učitelje gimnastike v srednjih šolah se bodo vršili dne 4. novembra in nadaljnje dneve v prostorih kr. moškega učiteljišča v Zagrebu, Meduli-čeva ulica 23. Kandidati, ki žele polagali izpit, morajo vložiti kolkovano prošnjo na ravnateljstvo izpitnega poverenstva za ušiteljstvo gimnastike na srednjih šolah v Zagrebu (pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere). Prošnji je vložiti zrelostno izpričevalo, krstni list, zdravniško izpričevalo o sposobnosti za telovadnega učitelja z ozirom na telesno zdravje in event. potrdilo o obiskovanju kakega praktičnega sokolskega tečaja. * Iz grške Macedonije r Jugoslavijo. Kakor znano, je srbsko prebivalstvo na grškem ozemlju izpostaljeno mučnemu preganjanju. Po vesteh iz Beograda se bo naša vlada skušala sporazumeti z Grško glede izselitve našega prebivalstva iz ozemlja grške Macedonije, kjer živi nad 200.000 Srbov, ki so po mirovni pogodbi prišli pod grško oblast. * Za trgovske in industrijske nameščence (organizirane in tudi neorganizirane) priredi razna predavanja socijal-no-političnega značaja v teku letošnje zime . Kraj in čas predavanja se bo pravočasno po časopisih objavil. Po predavanju so bo vedno otvorila debata in udeleženci bodo lahko dobili vsa potrebna pojasnila. Vstop k predavanjem bo dovoljen tudi poslodavcem. * Tečaj za konserviranjc sadja in ze- nimj beležkami« pač že sami popravili, ienjave se vrši dne 25., 26. in i7. rep u— Predavanje v higijenski razstavi. tembra t. 1. (četrtek, petek in sobota) na' y sob0to dne 20. t. m. ob 16. uri predava državni vinarski in sadjarski šoli v Ma v higijenski razstavi dr. Tekla Kenk, riboru. Pouk je teoretičen in praktiče- ' asistentka zavoda za socijalnodiigijensko ter traja dnevno od 9. do 12. in od 14. > za5čito dcce v Ljubljani «0 rahitis». — iio 17. ure. Poleg drugih načinov kon-1 vstCp prost. serviranja se bo obravnavalo izčrpno su- u— Mestno kopališče na Ljubljanici šenje sadja z raznimi sušilnimi napravami. Zanimanci in zanimanke naj prijavijo svojo udeležbo z dopisnico najpozneje do 24. septembra ravnateljstvu zavoda. * Elektrifikacija Ptuja. Jlesto Ptuj dobi v kratkem električno razsvetljavo. Električni zadrugi se je po dolgotrajnih pogajanjih posrečila ugodna rešitev elektrifikacije. Gradnjo električnega omrežja je prevzela tvrdka cTransformators v Ljubljani, ki je stavila najcenejšo ponudbo. Tudi potrebna finančna sredstva so zagotovljena in se bo torej z delom lahko takoj pričelo. Najkasneje v šestih mesecih bo električna razsvetljava v občinah Ptuj in Breg že funkcijonirala. * Predor pod Ivani planino. V ministrstvu saobračaja izdelujejo projekt, po katerem naj bi se zgradil skozi Ivanj planino v Bosni nov tunel 40 do 50 metrov .1 nižje kakor sedanji. Tak tunel bi bil ve like koristi, ker vlačijo danes vlake skozi tunel po dve lokomotivi, a skozi tunel gre dnevno po 400 vagonov. Ko se otvori promet na progi Užiče-Vardište, bo šlo skozi tunel do 800 vagonov dnevno. Ako se zgradi nov tunel, bo napetost znašala le približno 16 pro mile in bo za vlak zadoščala po ena lokomotiva. Troški novega tunela so preračunani na okroglo 100 milijonov dinarjev, prihranilo pa bi se na ta način letno okolo 80 milijonov dinarjev in bi se torej troški gradnje že v dveh letih pokrili. * Društvo kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo ima sedaj svoj sedež v Mariboru (vinarska šola). Člani imajo redne prijateljske sestanke vsak torek zvečer v j ravnost izpred stanovanj. Tako je n. pr. mariborskem Narodnem domu. Udeležba i odpeljal neznan tat trgovcu R. P. 16. t. m. ni obvezna, a se priporoča radi potreb- j novo rdeče pleskano kolo, vredno 300 D, nih razgovorov o stanovskih in kmetijsko-strokovnih zadevah. Pri sestankih so dobrodošli prijatelji kmetijskih strokovnjakov in pospeševatelji kmetijske stroke. Organizacija je nepolitična. Direktor Andrej Žmavs, tč. načelnik. * Tragičen konec bogataša. Dimnikarski mojster Franjo Lojda v Daruvaru je bil pred dvajsetimi leti premožen posestnik. Pozneje se je udal pijači. Prodal je posestvo iu zapravil denar ter se kot postopač klatil po Slavoniji. Nedavno je silno pijan prišel zopet v Daruvar in ker ni imel denarja, je prenočil v nekem kanalu. Vsled deževja je voda narasla in Lojda je utonil v kanalu. Zjutraj so ga perice našle mrtvega. * Razbojniki v Pruski gori. Na cesti Irig-Novi Sad skozi Fruško goro so prošlo sredo razbojniki napadli nekega meniha in nekega mesarja. Menih je srečno ušel, mesarja pa so razbojniki popolnem oropali. Časi Jovana Čaruge se vračajo. * Aretacija komunistov. — V baškem Gradištu je žandarmerija aretirala tri osebe, pri katerih so ob priliki hišne preiskave, izvršene povodom aretacije doktorja Milana Bugarskega, ki je kot uradnik prometnega ministrstva izvršil več goljufij, našli več komunističnih spisov. Vso trojico so izročili okrožnemu sodišču v Novem Sadu. * Lov na medTeda. Trgovec Alojzij Troha v Babnem polju je ustrelil te dni medvedko, ki je tehtala 80 kilogramov. * Pogreb Avstrohrvata. V Watsonvilleu v Ameriki na žalost in sramoto še danes obstoja nekako avstro-hrvatsko društvo, ki se diči s staro zastavo. Nedavno je to društvo spremljalo za krsto svojega člana Božo Gluhana. Avstrijska zastava seveda ni manjkala pri pogrebu. Čikaška «Jugoslavija» v tem povodu ostro napada je prinesel pred nekaj dnevi inieresantne podrobnosti o okoliščinah, ki so dovedle io izvršitve smrtne kazni nad miss Edith Cavell v jeseni leta 1915. (Kakor se morda nekateri naših čitateljev še spominjajo prvih časov vojne, so dali Nemci, ki so divjali po Belgiji, postreliti med irugimi nesrečnimi žrtvami tudi več žensk, o katerih so sumili, da so v zvezi z njihovimi sovražniki. Med njimi je bila tudi Angležinja miss Cavell, ki je delovala kot usmiljenka v belgijskih bolnicah.) r obedujejo in pijo čaj. Ondi stoji Orišir stolec na visokih nogah: tam tudi vise um ki iih imaio na svetu zbosr teara. da nihajo z nihalom in zvonijo. Iz obednice lahko prideš v sobo, kjer stoje rdeči naslonjači Tu so na prepro gah naeečkani nekaki madeži, ki se rili Griša dosihflob še ni smel dotakniti. Potem sledi še ena soba, kamor drugi ne smejo, kajti v tisti sobi nnvadno biva oče — oseba, ki je izmed vseh najbolj zagonetna! Pestunjo in mamo še razumoš: one Grišo oblačite hranita in ga dajeta v posteljo, ali čemu je pravzanrav oče na svetu — tega ui moči doumeti. Potlej obstoji še ena zagonetna oseba — teta, ki je poda ja Griši boben. Pride odnekod, rotem pa izgine in nekoč spet pride. Kam neki izgine? Griša je večkrat pogledal pod posteljo, za kovčeg in pod zofo, ali tam je ni bilo . . . V novem svetu, kjer solnee žge na ravnost v oči, je toliko papanov, mam in tet, da ne veš. koga bi šel pozdravit. Najstrašnejši in najgrši izmed vseh pa so konji. Griša opazuje njihove dvigajoče se no?o in ne more ni-V-sar razumeti. Pogleda pestunjo, da bi mu pomagala uganiti, kaj je to, ali pestunja molči. Zdajci začuje strašan topot ... Po bulvarju se odmerjenih korakov dviga naravnost k njemu četa vojakov: vsi imajo rdeče obraze in nosijo nekake brežovke. kot jih imajo pri njih doma v koy>allici. Griša trenečo no vsem životu cl gro- ze in proseče gleda pestunjo, če". je-H to nevarno ali ne? Pestunja pa nič ne beži in ne ječe — to pomeni, da ni nevarno. Griša spremlja 7. očmi vojake in začenja sam korakati po njihovem taktu. Cez bulvar s te če ta dve veliki mački; obe imata dolge mustaee. ir ••• iezik in kviskn zavihane repe. Orisa meni, da mora tudi on teči. in beži za mačkama. — Stoj! — vpije pestunja za njim in ga surovo prime za l.rbct _ Kam hoče5? Ali ti je kdo dovolil da delaš norije? Glej. onrlile sedi neka druera pestu-nja iu drži majhno korito s kitajskimi oranžami. Griša gre mimo nje in molče vzame eno oranžo. — Kaj pa dp-laš? — vpije zadaj njegova popotna tovarišica, ga udari po 1 roki in iztrga oranžo. — Bedak! Potlej bi Griša rad pobral košček stekla, ki mu leži pod nogami in blešči ko svetiljka, toda boji da bi ga pestnnia ne udarila po roki. — Moj poki on! — začirie Griša ne nadonia skoraj nad sam™ ušesom močan, debel fflas in ugleda visokega moža s svetlimi gumbi. Na veliko njegovo radost poda mož pestunji reko. jo ustavi in se jame z njo razeovarjati. Leck solnea, tfrušf vozov in konjev, svetli gumbi — vse to ie čudovito novo, vendar pa ni prav nič strašno, tako da Griia občuti na- sla-lo v duši in jame heiietati. — Pojlimo! Pojdimo! — vpij možu s svetlimi gumbi i:i ga vleče za šk.ic. — Kam pojdemo? — vprašuje mož. — Pojdimo! — se mudi (.••• \ Rad bi povedal, da bi bilo dofcro. če bi bili vzeli s sabo še papana, mamo in mačko, aH jezik govori vse drugo, le tega ne, kar je treba. Pestunja se šc malo pomerlcuje. na to pa zavije 7. bulvarja in popelje Grišo v večje dvorišče, koder še leži sneg. Za njima gre tu li mož s svetlimi gumbi. Oprezno se izognejo snežnim kupom in lužam ter prispejo po umazanih in temnih stopnicah v sobo. Tu je v.-liko dima in jo čutiti sopuh p-čenke; okoli peči se suče reka ženska in tira ži kotlete. Kuharica in pestunja se >0-ljnbita in' sedeta z mošTš;m vred na klop. Začno potihoma govoriti. Te^no zavitemu Griši postaje nezn'-:nr vroče in ?atrhlo. — Čemu jc v^e to? — razmišlja in opazuje svet okoli sebe. Gleda temni strop, burklje z dvema rogovoma, peč, ki ga zre z velikim, črnim žrelom. — .Jla-a-ma! — vzdrhti in nt,če. -.-- T:o, no, no! — kriči pesfcrj* — Počakaj! Kuharica postavi ra mizo stekleni co. dva kozarca in rnroge. <">be ženski in mož, ki nosi svetle gumbe, trkajo s kozarci in nekoHkokrat pijejo; mož objame včasih kuharico, včasih pa i>e- j-tiinjo. Potem janu-jo tiho [X-ti. Griša se izteza k pirogom in mu jili. dajo košček. Je in gleda, kako pest«-. nja pije . . . Tudi njemu bi se hotele piti . . . — Daj, daj! — prosi. Kuharica mu ponudi, da srkne 12 njenega kozarca. Griša mežika z očmi, kremži obraz, kašlja in še dolgo potem krili z rokami; kuharica ga venomer gleda in se mu posmehuje. Ko se vrnejo domov, jame Griša pripovedovati mami, stenam in poste-; Hi.'kje je bil in kaj videl. Ne govor; I samo z jezikom, ampak tudi z obrazom In z tobaL Kaže, kako blešči j solnee in bež^ konji, kako ga gleda I strašna peč in k?'ro kuharica pije . . . i Zvečer ne more zaspati. Vojaki, ve-Ske mačke, konii. kos stekla, korito z oranžami, svetli gumbi — vse to se i" zbralo v kepo in davi njegove možgane. Obrača se z boka na bok. mrmra in ko naposled ne more več prenesti vznemirjenja, udari v jok. _ Glej ga, vročino ima! — pravi mama in mu položi roko na čelo. — Kje si jo neki nalezel? - '_ prgi _ se joka Orisa. — Odšla je odtod, peč! _ Bržčas je preveč snedel . . . —' ski<*p', mama. In Griša. ki so ga razpalili vtisi novega, pravkar odkritega življenja, dobi žličko riciuusa. Prevel B. B. Neumestna šikana občinstva in trgovstva Dosedaj je smel denaturirani špirit prodajati vsakdo, ki je dobil dovolilnico od financ, obiastva. Dovolilnico je do« bil le trgovec, ki je bil v dohodarstvenem oziru neoporečen pod pogoji, ki so iz« ključevali vsako zlorabo. Dogajali so se vsi mogoči dohodarstveni prestopki, nik* dar pa se ni zgodilo, da bi kdo porabljal denaturirani špirit za druge nego običajne namene, ali celo za uživanje. Odkar se je žganjekuha oprostila vsake kontrole in tudi davščine, je zloraba denaturiranega špirita tem bolj izključena. Kljub temu pa je zakon o taksah in pri« stojbinah prepovedal prodajo denaturi« ranega špirita vsem točilcem pijač. Na eni strani jim je naložil občutne točarin« ske takse, na drugi strani jim je omejil prodajo predmeta, po katerem je v Slove« ni ji, ker se porablja za kurivo, polituro itd. živahno povpraševanje. Vsi točilci pijač morajo sedaj vsled strogega izva« janja prepovedi vračati dovolilnice in prenehati s prodajo denaturiranega špiri« ta. Kakor trgovcem, tako tudi občinstvu ne more biti prijetno, da prvi ne morejo nudti svojim odjemalcem tudi denatu« riranega špirita, občinstvu pa ne, ker mora od prodajalne do prodajalne po« vpraševati, kje bi se moglo nabaviti gorivo. To so nevzdržne razmere, ki so tem« bolj občutne, ker prepoved stvarno ni utemeljena in tudi ne zadosti prcmišlje« na. Ako bi generalna direkcija posrednih davkov, ki je predlagala uzakonjenje pre« povedi, zadevo natančneje proučila, bi morala brez dvoma priti do prepričanja, da je taka prepoved nepotrebna, ker so interesi finančne uprave že s dosedanjimi kavtelami zadostno zaščiteni. Kakor se nam zatrjuje, je Trgovska zbornica v Ljubljani že ponovno opozo« riia na nujno potrebo, da se prepoved razveljavi in takoj ukine odvzemanje do« volilnic. Doslej žal ni imela uspeha. Svojo akcijo je pred kratkim ponovila. Upamo, da bo pri novem finančnem ministru našla več razumevanja, vsaj v takih in podobnih primerih, v katerih ne gre za interese državnih financ, ampak edino za odpravo neumestne in neutemeljene odredbe, ki kljub svoii navidezni malen« kosti vendarle globoko posega v interese trgovstva in posredno tudi občinstva, ki ima interes na tem, da se nc monopolizira prodaja gorljivega špirita v rokah ne« katernikov in na ta način izloči iz trgov« ske konkurence. Ko M se nai širilo poznavanje gob Pričela se je doba za nabiranje gob. Toda kakor vsako leto bo tudi letos v naših gozdih segnilo dobrih gob za milijonske vrednosti, ker jih ljudje ne poznajo. Priznati ie sicer treba, da se je pri nas v Sloveniji pričelo živahnešje zanimanje za gobarstvo, odkar smo dobili strokovno knjigo z izrazitimi barvnimi slikami («Naše go'oe». Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvnimi tabelami. Sestavil Ante Beg. Cena v platno vezani knjigi 100 Din), vendar pa smo v tem oziru še vedno daleč za sosednjimi državami, kakor so Francija, Češkoslovaška, Nemčija, Italija in druge. V naših gozdih rase približno 200 vrst užitnih gcb, med temi je nad 50 dobrih, približno toliko srednjedebrih, ostale pa so manj vredne. Pri tem velikem številu pa je strupenih le 6 — 7 vrst. Ni torej treba posebnega truda, da se naučimo teh par strupenjač natanko spoznavati in jih na prvi pogled zanesljivo ločiti od užitnih vrstnic. Mnšnico (amanita musca-ria) pozna pri nas že vsak otrok. Vražji goban (boletus satanas) in njegova dva vrstnika (svinjski in volčji goban — boletus luridus, b. lupinus) so redke in isto tako lahko prepoznati po rdeči barvi na kocenu in pod klobukom. Strupene aii krompirjeve prašnice (scleroderma vul-gare) tudi ne bo noben pameten človek pobiral, ker ima umazane bradavice, črno vsebino in zoprn duh. Težje je ločiti bljuvno golobico (russula eruetica) od stičnih užitnih sovrstnic. Največjo pozornost pa je treba posvečati strupenemu knkmakn ali krompirjevki. ki rase v treh barvali (bela — amanita \ertia, rumenkasta amanita mappa, zelena — amanita phalloides) po vseh naših gozdih in pašnikih od rane spomladi do pozne jeseni Ta strupenjača je najbolj nevarna. Naravnost malomarnost je, da se pri nas šolske in druge oblasti prav nič ne pobrigajo, da bi se med narodom, v prvi .vrsti potom šolske mladine, temeljito poglobilo spoznavanje strupenih gob. Po naših šolah še vedno vise stare nemške tabele z zastarelimi in obledelimi slikami gob. pri tem so označene za strupene tudi take gobe, o katerih je Ze davno znanstveno dognano, da so užitne in celo dobre. Obenem z imenovano knjigo so izšle tndi nove moderne tabele za šo1? toda ne vprašajte založnika, koliko sol' jih je naročilo. Niti vse srednje šole v Sloveniji ne. Zaradi take malomarnosti odpade'naši državi vsako leto večinili-jonsko premoženje, ker propade v naših gozdih na vagone dobrih gob, ki bi se lahko prodale na domačih trgih, se izvažale suhe ali konservirane, dajale tečno prehrano posebno revnejšim slojem, obenem pa bi imeli lene zaslužke revežLin vsi taki, ki niso za težko delo sposobni (mladina, starčki in starke, invalidi, brezposelni itd.) Žal še nimamo v državi nobene industrije za racijonalno izkoriščanje tega gozdnega bogastva (sortirano enotno sušenje, konzerviranje, izdelbva-uje gobjega praška in ekstrakta). Najnovejši čas se je v Ljubljani napravil začetek z delniško družbo «01jiva». Želeti bi bilo, da se podjetje razvije in izpopolni za vse zgoraj omenjene namene. Da se razširi splošno spoznavanje gob in vsestransko gospodarsko izkoriščanje in da bo mogla prospevati tozadevna industrija tudi na najširši osnovi, v ta namen bi bilo treba: 1. V vse šole goratih pokrajin (v osnov ne in srednje) naj bi se pri prirodoznan-stvenem pouku uvedlo tudi poučevanje o gobah. 2. V ta namen bi si naj vsaka šola nabavila omenjeno knjigo in obe stenski tabeli. 3. Najprej pa bi moralo biti učiteljstvo dobro podkovano v tej stroki. V ta namen bi naj prirejali strokovnjaki za časa glavne gobie sezone, to je od avgusta do novembra, pardnevr.e praktične teča-je za učiteljstvo po okrajih. Dopoldne bi" naj bilo teoretično razpravljanje, popoldne pa skupni izleti v gozde. 4. Vsaj po vseh večjih mestih bi se naj prirejale razstave svežih gob. Pri vsakem razstavljenem eksemplarju bi moralo biti vidno označeno ali je dobra, manjvredna, sumljiva ali strupena. Pri užitnih še poleg tega način uporabe (za svežo pripravo za sušenje, konzerviranje, ekstrakt itd.). Take razstave naj bi bile brezplačno pristopne vsakomur, posebno pa šoiatn. Event. bi se določila malenkostna vstopnina za kritje stroškov. 5. Dobri poznavateiji gob naj bi prirejali predavanje na podlagi svežih izvodov, pozimi pa s pomočjo modelov in dobrih. slik. Po predavanju naj bi bil skupni izlet z vsemi interesenti v gozde. 6. Ustanavljala bi se naj društva prijateljev gob, da bi se člani medsebojno poučevali in prirejali skupne izlete. 7. V vseli večjih krajih, ki so blizu gozdov, naj bi se ustanavljale gobarske zadruge, ki bi imele svojo nakupovalnico in skupno sušilnico. Za pravilno posušene gobe je prav lahko dobiti odjemalce. Sveže gobe bi se naj pošiljale centrali, oziroma na trge v mesta, kakor pošiljajo razne podeželske mlekarne vsak dan sveže mieko. Posušene take vrste gob, ki niso za izvoz, naj bi se zmlele v gob-ji prašek, oziroma prodajale tozadevni tovarni v mletje. Seveda bi morale imeti take nakupovalni«: strokovno izvežbano osobje. Za tak posel bi se posebno lahko usposobile ženske. Za izvežbanje takega strokovnega naraščaja bi zadostoval enkratni tedenski teoretični in praktični tečaj. 8. Tržno nadzorstvo za gobe bi se moralo poveriti strokovnjaku, da se ne ponovijo komični slučaji, ko je hotel tržni organ prodajalki uničiti eno izmed uajžlahtiiejših gob (blagva, karželj, latinsko: amanita caesarea), češ, da so to strupene mušnice. 9. V bližini tržišča, kjer se v mestih prodajajo sveže gobe, naj bi se postavila omarica, v kateri bi bile pod šipo dobre slike vseh užitnih gob, ki rasejo v dotičnem okolišu, zraven pa imenik vseh gob, ki se smejo prinašati na trg. Po možnosti naj bi se v tej omarici tudi razstavljali naravni, vsaki dan sproti iz gozdov prineseni eksemplarji. Na podlagi teh razstav bi začeli okoličani prinašati na trg, vedno več novih vrst gob, ki jih sedaj še ne poznajo. Tudi kupovalci bodo dobili zaupanje do novih vrst, ker jih vidijo odobrene in priporočene v,razstavni omarici. 10. Glavno pa je, da država namesti resnične strokovnjake kot inštruktorje za gobarstvo kakor imajo take na Francoskem, v Švici in na Nemškem. A. B. Tržzia rsoroHia S hmeijskega tržišča. N ii r n b c r g, 17. septembra. Prodanih 200 bal. Mirno, pa čvrsto. Hmeljarji zahtevajo višje cene. — Zaščita domače obrti v Sarajevu. Sarajevski obrtniki, ki se bavijo z malo domačo obrtjo, nameravajo predložiti preko Udruženja trgovcev finančnemu ministru peticijo, v kateri bodo zlasti naglašali zaščitne tarifne mere za domačo obrt. Zahtevali bodo, da se poviša carina na vse tuje predmete, ki se proizvajajo ali se morejo producirati pri nas, da bi se na ta način moglo konkurirati z našim blagom na tujih tržiščih. = Izvoz tobaka na Češkoslovaško. Uprava državnih monopolov je sklenila prodati na Češkoslovaško 300.000 kg to« baka, in sicer direktno s češkoslovaško 1361; valute: dolarji 70 do 71, avstrijske] ške tekme in določitev drsalnega progra-« krone 0.1020 do 0, madžarske krone 0 do j ma. V smuškem in drsalnem športu se 0.10, lire 310 do 0; efekti: bančni: Trgo ; bo skušala organizirati tndi po ©so med-30 do 31, Eskomptna 108 do 112, Polje- narodna tekma. Vsi klubi morajo iz- delska 20 do 21, Kreditna 114 do 116, Hipo 59 do 60, Jugo 103 do 106, Ljubljanska kreditna 221 do 230, Obrtna 0 do 69, Praštediona 915 do 917, Ri.iečka puč-ka 115 do 117.50, Slavenska 100 do 104, Srpska 138 do 140; industrijski, trgovinski: Šečerana 880 do 900, Isis 66 do 69, Narodna šumska 0 do 70, Gutmann 890 do 915, Slaveks 190 do 220, Slavonija 77 do 80, Strojne 150 do 0, Trboveljska 0 fcdo 455, Vevče 123 do 135, državni: 7 odst. posojilo 73, agrarne obveznice 24 do 25, Vojna škoda 114 do 115. BEOGRAD. Tendenca je bila danes slaba, ker je manjkalo blaga. Tečaji 60 bili zato višji kot včeraj. režijo. — Naš izvoz v Italijo. V prvi polovici letošnjega leta je bilo iz naše kraljevine izvoženega v Italijo blaga v vrednosti 1 milijarde 800 milijonov dinarjev. _ Izvoz jajc v mesecu juliju. Meseca julija letošnjega leta je šlo iz naše države 1864 ton jajc v vrednosti 4.5 milijonov dinarjev. Največ iajc se je izvozilo v Švico, potem pa v Avstrijo in Italijo. — Cena suhih sliv je letos žc v zgodnji jeseni zelo visoka. Producenti v Srbi i i zahtevajo za 70—75 Din 11.75, za | 80—85 Din 10.75, za 95—100 Din 9.75. za | 110—120 Din 8.75, franko vagon Valjevo. j Marmelado prodajajo po 0—9.50 Din za j kg, franko vagon proizvodna postaja. Šport RAZPIS SREDNJEŠOLSKIH ATLETSKIH TEKMOVANJ ZA PREHODNO DARILO ŠPORTNE ZVEZE V svrho splošne propagande ter čim večjega razvoja lahkoatletičnega gibanja med dijaštvom slovenskih srednjih šol, razpisuje LLAP lahkoatletična tekmovanja za prehodno darilo Športne zveze, ki sc vrše 28. t. m. na igrišču Primorja, Kg, iranKo vagon pro.zvoona P dopoidne ob 10„ popoldne ob 14. uri. = in predaje. Dne 4 oktobra op 3 Tekinovanja raz_ se bo vršila, pri ravnateljstvu državnih J , - ,, pri železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave, terpentina. in sikativa ter glede dobave hrastovega lesa za skret-nice; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotiei glede dobave raznega železa. — Dne 6. oktobra pri upravi državnih monopolov v Beograda glede dobave embalaže iz jute iu blaga = nju živali. V primeru dvorna o navodilih, nahajajočih se na potnih listih, sc imajo carinarnice obrniti do obmejnega vete* rinarja za pregled in ugotovitev starosti in zdravja živaii. — Ukinjenje ugadestne tarife za se« zonski prevoz blaga. Prometni minister je razveljavil svojo prejšnjo naredbo o znižani tarifi za prevoz blaga. Odslej se bo plačevala vozarina po redni tariO tudi y zimskih mesccih.. ZAGREB. V efektih je tendenca nespremenjena. Od bančnih papirjev je bilo zanimanja večje za Eskompino, ki se je začetkom sestanka trgovala po 108, dočim je zaključila po 110, po katerem tečaju je bilo še precej kupčije. Trgo je za- ubijana 18. septembra 1924 Ia, sladko, prešano, franko Ljubljana 75! na znanje ter prevzamejo posamezni nado 0; vino', belo. dolenjsko, štajersko, stavniki ureditev materijala. Na predlog franko nakl. posl. | zagrebškega Ski-kluba se sklene posre-| dovati pri SPD glede enotne ureditve po-seta zimskih postojank. Za pestavo skakalnic se pripravijo do prihodnje seje de-finitivni predlogi za Tržič, Kranjsko goro in Ljubljano. — Tehnični odseki preskrbe do prihcdnie seje točne predloge glede zimskosportnega tekmovanja oso-i.ljiičevala po 29 do 30, Jugo pa po 103i bito aoločitev tekmovalnih prog za srau-do 105. Promet je bil srednji. V devizah je bila začetkom sestanka tendenca slaba. vsled česar so bili tudi sklepni tečaji za nekoliko točk nižji ket včeraj. Kasneje se je opazilo pomanjkanje blaga na tržišču, kar je učvrstilo tendenco, ki se jo držala do konca sesfanka in so zaključni tečaji beležili porast napram začetnim. Zahteve je bilo precej, dečim je bil promet zaradi pomanjkanja blaga minimalen. Trgovalo so je v glavnem v devizah na Dunaj, Italijo in Švico. — Notirale so deviio: Dunaj 0.10045 do 0.10245, Bu-dimpešia 0.075 do 0.95. Italija, izplačilo 312.90 do 315.90. ček 811.95 do 314.95. Lonnon, izplačilo 319 do 322, ček 319.50 do 322.50, New-York. ček 71 do 72, Pariz 384.10 do 389.10, Praga 213.90 do 216.90. Švica 134» do 1859, ček 1351 do SKRČENJE PROGRAMA BODOČIH OLIMPIJSKIH IGER. Pripravljalna konferenca za praški olimpijski kongres je razmišljala o vprašanju skrčenja programa olimpijskih iger. Sklenilo se je, da se kongresu predlaga, nai traja vbodoče olimpiada le petnajst dni (tri nedelje). Ietemacijonalni komitž daje mednarodnim olimpijskim zvezam na znanje sledeče izpremembe, o katerih se bo razpravljalo na kongresu v Pragi, ki se sni-de v maju prihodnjega leta. Atletika. — Ukinjenje pešhoje na 10 tisoč metrov, troskoka, cross-countryja moštev, 3000 m moštev, steeple-chassa in dekathlcna. Telovadba. — Ukinjenje tekmovanja vrst in znižanje števila tekmovalcev posameznih držav na štiri telovadce in enega namestnika. V ostalem neizpreme-njer.o. Kolesarstvo. — Kot edina vrsta tekmovanja se predvideva za vbodoče cestna dirka. Borenje. — Ukinjenje borenja moštev. Rokoborba. — Izbira naj se med moderno in klasično rokoborbo in naj se skuša znižati število razredov od šest na pet. Boksanje. — Število razredov naj sa zniža od osem na pet Veslanje. — Obdrži naj se dosedanji program, izbira pa naj se med tekmovanjem dvojk in štiric. Plavanje. — Želeti je, da se ukine tekmovanje moštev, water-polo pa naj se uvrsti med fakultativna tekmovanja. Jahanje. — Predlaga se, da se program razdeli v dva dela: v jahanje v ia-halnici.in v praktično jahanje na prostem. Modemi pentathlon naj ostane, priključi pa se naj mu še olimpijsko streljanje. Fakultativna tekmovanja. — Tekmovanje jadrenic (ki pa morajo biti vse enega tipa); jahanje (preko ovir in cross-country); zimski šport (drsanje, smučanje izvzemši curling); lahka atletika (nogomet, tennis, polo, vvater-polo, h očke-', basket-ball, rugbv): tekmovanja, v vseh teh športnih panogah naj se pripuste U pod pogojem, če se prijavi najmanj Šeft narodov za tekmovanje. Kakor je iz gornjega razvidno, bo program olimpijad — seveda če bo kongres v Pragi vse te predloge sprejel — znatno skrčen, kar bi bilo le v korist olimpijski ideji, ki je baš letos silno trpeli vsled prevelike obsežnosti programa. Lastnik in izdajatelj Konzorcij . Odgovorni urednik P r. B r o z o » i <\ Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Ljubljana ?06 ti?.d morjem Kraj opazovania Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beojrad Dunaj . l'raga . Iuomost V Ljubljani barometer viSji temper, višja Solnce vzbaja ob 5-34. zaha;a ob 18 ! i Dunajsko vremensko peročilo. Včerajšnje oblačno vreme je kmalu prenehalo. Vremenski noložai kaže na uadal;ce milo jesensko vreme. Napoved za petek: Lepo vreme. . , , cb Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine ni ni 7. 768-7 150 brez vetra megla — 14. 766 0 23 6 eever jasoo — 21. 76? 4 16-2 „ w — 7. 767 9 15-0 brezvetra »1 — 7. 7659 140 9» več. iasno 7. 7. 765 8 160 jagozapad oblačno 1-0 7. fr. Merljak: Pec in o Metornji (Konec.) V kulturnem pogledu jc bi'a Metohija za časa turškega gospodarstva pravo gnezdo nereda, umazan jsti in muslimanskega ianatizma; orijent v najhujšem pomenu besede. Civilirizan Evropejec kratkomalo ni smel niti v Peč niti v Djakovi-co; še na konzule so streljali, kadar so prišli tjakaj. Sicer pa opravka tam tako ni imel noben tujec in je prišel, če je prišel bolj iz radovednosti, kakor pa z namenom, da naveže s tamošnjim ljudstvom kake stike na licu mtsta. Edino Črnogorci se niso strašili teh svojih neposrednih sosedov, s katerimi so leto za letom po dva, tri mesece «ratovali;> in po tej asezijb pa trgovali. Drugi so prišli z Metohijanci v stike le v Mitrovici na Kosovem, v Plevlju in v Skadru. Peč «e bila za turške vlade tako strahovito umazana, da so imeli ponekod celo neke vrste vzpenjače za bege in age, da se niso pogrezali preveč v blato, kadar so hodili po mestu in pazarili.. Pasje ^zalege ie bilo toliko, da so jo morali Črnogorci, ko so zavzeli mesto, streljati in moriti z otrovanim mesom. Džamij in bodž je v Peči izredno mnogo, tudi der-viši so radi prihajali v Peč obhajat svoje pobožnosti in bržkone še prihajajo, toda njih major se je nahajal tisti čas, ko sem jaz živel v Peči, v Djakovici. Šolstvo :e bilo za turškega gospodarstva na jako nizki stopnji. Deca je hodila v mehtebe (turška osnovna šola) ta se je učila izključno le verstva; bila je seveda v rokah hodž. V mehteb in sploh v vse šole je smela samo moška deca, dočim so deklice vzgajale in učile doma matere, v boljše hiše so prihajale tudi posebne vzgo jiteljice. ki so jih imenovali hodžice. Kdor se je hotel za silo naučiti turški pisati in čitati, je vstopil, ko je dovršil mehteb, v roždijo, t i. v meščansko šolo; |e višjo izobrazbo pa je dosegel na ida-fliji (gimnaziji), katera je bila priključena roždiji. Mehteb je trajal štiri leta. ravno toliko roždija, a idadija tri leta oziroma z roždi.o skupaj sedem let Po vseh teh šolah so poučevali skoro izključno hodže. Za izobrazbo hodž je imel mufti poseben seminar (medrec). Vsa ta pečanska šolska kultura pa se je štela med manj vredne od itak že malo vrednih turških šol. Zato so boljše turške rodbine. - Aruavti tako niso hotel' pošiljati svojih otrok v šolo, razven v mu in podjeten. V odporu proti Turkom in Arnavtom je bil čudovito žilav in vztrajen vzlic svoji drugače mirni nravi. O velikonočnih praznikih je stara navada, da se zbirajo Pečanci v patrijaršiji, ki je oddaljena četrt ure od mesta, in tam rajajo ter plešejo kolo. Za turških časov je bilo to jako nevarno, zakaj Turki in Arnavti so ob takih prilikah narod vedno napadali: in ni ga bilo leta, da bi pošiljati SVOjm OtrOK V SOiu, ia/.v^,i V ■ . , Vplikl nru-i m , ,, , , .... j.„„nH hnliSn nc pad o po neka.i Srbov \ veiiM no^i na mehteb - katere so videle drugod bohso p -rtve tur;kih in arnavt izoornzbo, šolale svo e sinove raje v Ca - strdov iz zasede. Vzlic temu je na rigradu m v Skoplju. Resnica pa je da ^ .„,„.„, An nrn„-n je celo tudi turška oblast sama posku tako zasukal, da bo lepega dne mimo gospodov opazovalcev Marsa na Jung-frau priplavala (kakor muha na žum;. Ribnica, zavita v svoj tradicijonaieii mrak, in bodo gospodje r.a Jungfrau prepričani, da imajo pred seboj Mars, oznanjali svetu svoja nova razkritja, trdeč: «PIanet leži pred nami sedaj kot na dlani. Megla, v katero je bil planet zavit, se razpršuje. Zloglasni kanali, m so stoletja delali človeštvu preglavice, so razkrinkani.® Poročilo pran: «Cim bolj smo napenjali oči ki so postale šala tu in tam izboljšati idadijo v Peči, ki je bila pravi monstrum svoje vrste. V ta namen se je lotila večkrat zidati novo poslop.e, toda do izvršitve zgradbe ni prišlo, zakaj Arnavti so streljali na zidarje in jim ponoči sproti podirali, kar so podnevi sezidali. Iz tega je razvidno, da je imelo v Peči glavno besedo pravzaprav turško, pravilneje poturčeno pleme, v uveljaviti se nikdar ni moglo do dobra, ker je vsak hip naletelo na ar-navtski odpor. Arnavti sploh niso dovolili, da bi se popravljale ali gradile niti ceste. Gospodariti so hoteli sami in po svojih običajih ter so se vedno ur'rali vsaki drugi oblasti, tudi turški. Kar ie bilo Arnavtov rimekatolikov so imeli svojo posebno osnovno šolo. Vzdrževala jo je bivša Avstrija potom prizrenskega konzulata. Tudi v Djakovici se ;e nahajala taka šola na stroške bivše Avstrije. Še najboljje je bilo preskrbljeno za izobrazbo Srbov v Peči. Ti so imeli svoje zasebne osnovne šole in so jih vzdržavali deloma sami. deloma s podporami iz Srbije. Ne višjo izobrazbo so pošiljali Srbi svoje sinove v Prizren, kjer je bila tako-zvana teološka preparandija, na gimnazijo in učiteljišče v Skopl;e ter v Aleksi-nac v Srbiji (učiteljišče). Celo v Beogradu in v Zagrebu so se šolali nekaterniki. Ženske so se šolale večinoma v Solunu. Srbski živel.i v Metohiji, sosebno v Peči ln v Djakovici ter po okolici obeh teh dveh mest ni bojevit. Nasprotno, jako miren in dober narod je to; biser po razu- rod vztrajal "do "konca programa svojč Zfr&JgSjfZ 5K5 veselice, polegel mrtvece poleg sebe m , razloteinui, c u.anaij\ i manifestiral na ta način svoje pravice e črke, vehke črke. Uu w ^m pn pred versko fanatično tolpo. Dekleta in | tem od napora lezle i z žene se niso smele javno kazati, zakaj i --'»O ' ' "ilL ua u - -mohamedanski fanatizem v Peči je bil tak, da takisto kakor svojim ni dovolil niti pravoslavnim niti rimokatoliškim ženskam, da bi hodile po ulicah nekritih obrazov, zato so zarajale srbske žene in dekleta po običajnem prečestovanju na dvorišču zgradb pravoslavnega ccrkvcno šolskega odbora v mestu samem. Seveda je to dvorišče zaprto in popolnoma skri- Franc Križman, trgovina z lesom.» Hvala bogu, torej konec Marsovih kanalov. — le te sveže črke na nekem poslopju so se bliščale pred našimi izbuljenimi o čin i, ki so silile vzhičenjs proč od glavo skozi daljnogled k črkam, katere je do danes ves učeni svet imel za kanale. — Sedaj je jasno, — se glasi dalje po- io pred javnostjo z dotičnimi zgrTdbTmL roeilo h -ČvJo Na žensko Arnavt ne strelja; če jo hoče Men m kakor. e dol«»no^e W ubiti, jo ubije navadno s sekiro ali pa s|U Marsovci lojitanjo, rese kamenem. V splošnem je ^am« Jt^Marsovcem šran.ka I ^pTa^prebivald, napenjajoč uše prizanesl,iv Samostan v Peu M»truar- ru™_je nekateri sa. ali ne tuli spet v bližini grajski !Ual llSfZ&Č^iS ki bi odgovarjalo javt0. _ Pr,zne»>o še enkrat opa, si naši cerkvi, se sklepa, da iz tradicije 17jii ta prizor, bilo je pa suho in prah, i ali njih listnega izročila še pripada ta k tej! oni k drugi stranki. Političnega trotoarju, ga kolesarka patrieijskega ?tanu vrže s kolesom s trotoarja. C« pa se pri tem pokvari kolo, mora plebe-iec v najugodnejšem slučaju poravnati vsaj škodo. Ko pa prihaja tihi mr.uk. se opaža, neka tajkistveno konfirzr.2 kot epidemija se razširjajoča promenada izključno patricij.-l.ih kratko-fcri-Lh nfe.a na kolesih, ki v cik-caku pfl-pegači^e prhutajo iz zida v zid, iz tro-toarjn ua trotoar, v smrvu strah v-.-*a. ki so -ijajo tedaj na uiho. Astronomi so mr> i ja, da se da tc vrste premena ia Marsovih Evinih hčera primerjani z drstenjem rib pri nas. Oblast skrbno pazi, da so trotoarji za kolesarje vedno prosti in brez defektov. Culi smo tudi. — pravi poročilo — da je radiotelefon dajal znake avtorao. bila. In res smo z aparati na mostiču pred nekim gradom zapazili, kako se je pojavil tuleč avto. Videli smo. da ni njegov glas na orebivalce nič manj učinkoval, kakor pri nas rjovenje leva v puščavi na govedo v stajah. V tem hipu so bile ulice prazne, vse se je poskrilo, avto je v diru zdrčal po ulici in strele blata so sikale v zidove, vrata in okna. Nato se polagoma in oprezno pojavili o teh dveh samostanih, ki ju ima v viso kih čislih, veliko legendarnih zgodbic. Mars ali Rifcirca Ribnica je daleč od sveta — svet zase. S tem pa še nočem trditi, da je že planet, z več ali ma,nj lunami, ki sc danes nahajajo v gotovem ozvezdju, toliko in toliko tisoč kilometrov od Marsa. — Vse to je stvar bodočnosti in astronomov. —Astronomija pa letos napreduje. Ameriške ra-diopostaje so že slišale, kako na Marsu trava raste. Pa bogve, da se ne bo enkrat svet kaže jasno. 8 Vsaka j 1 beseda j 50 par fanatizma ni opažati med njimi, ker valijo krcle fles) s hribov vsi skupno v dolino in jih pridno oddajajo bitjem s petelinjim perjem za klobukom. Opaža se. da je tam popolnoma drugačen družabni red nego pri nas. Bit a so razdeljena le v dve strogo ločeni kasti: na vozeče se patri'-i;> in na pes ce-plebejce. — Prvi se vozijo s kolesi, na vozeh in tudi v avtu — toda čujte in strmite — izklicno pn trotofir-n: pešec - olebejec mora po blatu _ sredi ceste. Ce se predrzne plebejec iti po aa—M '-jujhu^^- Stavbna parcela | Dijakinja k-iterega je vzdignil oni avto, nam ji zakril' planet in še dane« pratika ne Poročilo končuje z besedami: Vsi kaže. da se na Marsu bližajo anarhiji, — pri nas v Evropi bi se za tak družabni red lepo zahvalili P. S. Verjemite mi, da bodo gospodje na Jungfrau prišli sami na to, da to. kar so opazovali in tu opisali, ni bil Mars. — Dvomim pa, da bi kdaj verjeli, da so opisali kraj, ki leži sredi Evropskim doli na lepem Dolenjskem. Plebs. z« popisovanji" t! „2e»lt»«" »stka fceseii 1 Din . „„v- i nin _ Prlobčujelo »e le mali oglasi, kl t. bes-d. m p»r f,. .Dopisni*- 1. - be'e znane tovarne Erard - Parla lesni e.'„.. en Enpbonlan, samolgralnl UK»„.t,r 9919" muzlkallčni Instrument z več ..Kapital 9919 • ploščami ter en olepševalni dlvan. po zelo nizki ceni naprodaj. Naelov pove upr. „ J utra". 19G01) Trgovina meš. blaga na podružnico Mariboru. „Jutra ■ Be jjiuut. zu 19621 p0Te Upr. „Jutra", 19607 Modistka Horvat Ljubljana, Stari trg, prodaja bele klobuke od 150 do 200 Din, dvobarvni 170, enobarvni 140 Din, različne baržuuaste ln druge novosti po najnižjih cenah .— 2alni klobuki v zalogi. 1908 2 čevljarska pomočnika sprejme takoj Josip Stel-mano Ljubljana, Cesta na Loko št. 22. 19217 Pridnega učenca močnega, poštenih 3taršev in E dobrimi šolskimi spričevali, se sprejme v trgovino mešanega blaga na deželi. Naslov pove uprava „Jutra" 19444 Čevljarskega pomočnika spretnega, za fino delo, ki zna samostojno delati, Iščem Za takoj. Biti mora dober krojiiec: mesto stalno, plača po dogovoru. — Cenjene ponudbe na: M. Golik, Brod-Moravice (Hrvatsko). 19441 Trgovski uradnik s prakso, vešč vseh plaar- , niških poslov. Išče službo. 19533 j Cenjene ponudbe na upravo ' „Jutra" pod značko „Staln--služba 9S30". Perje kokošje, gosje in gosji puh ter račje, oddaja veako množino po zmernih cenah tvrdka E. V aj d a, Cakovec. 1883 Pekovski pomočnik išče mesta v Ljubljani — Ponudbe na uprave „Jutra" pod „Pek 9970". 19604 Kavarnarji, pozor! Dva skoraj popolnoma nova biljarda, se prodasta. Pojas-stama i ni'a daie: Matija Perko, ml-i«.r-!n - zarska tvornica, šiška-LJub-ljana. - Telefon štev. 372. 19488 Šivilja v Ljubljani tuja, dobra moč, kl je delala več let na Dunaju in v Zagrebu, se priporoča tem potom cenjenim damam na dum. — Cenjene dopise na upravo „Jutra" pod .,Šivilja 9995" 19606 Oprava spalne sobe veS postelj, tapecirana garnitura, divan, stoli, mize, železne peči. tehtnica, vinski sodi, sesalka za vino in več drugih stvari, se radi selitve zelo poceni proda. — Ogleda se na Prulah št. 17. 19457 Novo pisalno mizo Ia namiznih jabolk prodam 2 vagona. Ponudbe pod šifro ..Štajersko sadje" na upravo „Jutr&". 1S019 2r.ga v gozdnem kraju ln na Btal-nl vodi. se da v najem. — Proda so tudi 100 hrastov. . Naalov pove uprava „Jutra" 19465 Ne zamudite ugodne prilike! Lepo stanovanje, v prometn. kraju nad Ljub- ljano, se odda v najem, oz. proda takoj z vbo opravo In zalogo blaga. — Poleg Je tudi stanovanje dveh sob ln Trgovska hiša v Mariboru, tik glavnega kolodvora, s stanovanjem, proda Oset Andrej, gostilna Na- _______... obstoječe lz 1 Bobe. kuhinje. Jedilne shrambe, drvarnice ln hodnika, elektrika, vodovod — 100 korakov do tramvaja (zraven vojaške bolnice) — se zamenja s primernim v sredini mesta. — Ponudbe sprejema: Ločnikar Ijanskl vojni okrug. Dve harmoniki .inie oven SOD ID trtvrBtnl, ena nova, a druga nritiiciin Potreben kapltk° i tudi v dobrem stanju (Izde-200 000 DI n—P o n u d b e^a lek Lubas) proda po nlzk, " „„., Ina/ko ceni Rudolf Kos, gostilna upravo ..Jutra pod značko j _ „Mala najemnina 98871j)353 | s J 19609 Za novoporočence trgovskega poklica, se nudi "ljub- 1 ugodna prilika z nakupom ! dobro vpeljane, več let ob- __I stoječe trgovine z mešanim ------' blagom na Gorenjskem. V Dve do tri sobe prodajo se nudi trgovina « aa uset Anurej, .»--i vso upravo In zalogo, kakor rodni dom v Mariboru. 19320 | z balkonom, s souporabo ko- tudj stanovan]e z vsem po-palnice. v novi vlit, se od- ftrebn|m pohištvom, obstoječe dajo. Kje, pove upr. ,Jutra . 2 Bob ln prttlklln. Potre-1&5al i ben kapital 300.000 Din. - --I Opremljeno Je vae v prošlem I letu na novo! Ponudbe na I upravo „Jutra" pod Sllro v bližini mesta ali v mestu, .UgodnoBt na Gorenjskem išečeta novoporočenca brez 9366". 18352 Spalni divan, Naprodaj posestvo 1 ' j 1 ' se odda finemu mirnemu go-boo ln lepše stole, k u p 1 m. T bližini Rimskih Toplic — > :ipoliu, kateri bi plačal na-Naslov pove uprava „Jutra" ; iznos 18 oralov njiv, travni- ; jeB!nino za S mesecev na-19536 | fcov In gozdov Hiša, gospo- | prej Cenjene ponudbe z --! darsko poslopje v dobrem ...imr, nnri »n Enodružinska vila nova, z velikim vrtom, se zaradi družinskih razmer zeio ugodno proda. — Stanovanje takoj na razpolago. Posredovalci izključeni — Ponudbo pod ,,Enodružinska vila" na upravo ,.Jutra". 19564 Prazno sobo otrok. Naslov „Jutra". pove uprava 19549 Elegantna soba se odda finemu mirnemu go- (dobri mlekarlcl) s teleti, sg-prodajo na Poljanski c. 55. 19591 apuuu, učit« • i"" -• — jemnlno za 6 mesecev na- ^^ ^^ y podruin_lcl stanju. — Natančne Informa I clje se dobijo pri g višjem I nadz. Kokalju. Smarjeta pri proti takojšnjemu plačilu KUnakih Toplicah. 19553 pri odjemu, bukove hlode t Kupim s1"!1" i prt). Centene ponuope z na- "..e«. dobrem ycdb0 naslova pod značko • ..Jutra ------- Oktober" na upr. ..Jutra". 1 19518 Gospodična A. P. 19 užnl 19599 v Celju. Stavbišča dolžini 0'95, 1'—, 1'05 in 1'15 m, debelina od 25 cm naprej; bukove hlode od 2'50 m dolžine naprej, debelina yMe~hlSeJ ln'lndustrlJo imam od 30 cm naprej; bukova in l2ro'{pna T prodajo, radi hrastova drva ter oglje; — I . ,, k,h rnrtner. po zelo ________! Dvoje srcuanin / Večja prazna so'-a ozir. 2 manjše, se Išče za ------------------takoj. Cenjene pnmiribe na v Ljubljani, pripravna za upravn ,,jutra" pod značk V.I!. ln InHunt rl li, Imflni .._____. nnir" ,.Prazni 9917' 19479 ' zlatih ribic. Iščeta 2 mlada : črnolasa ribiča — v svrlio skupnega lova. Dopise pod šifro ..Mrežica" — „Trnik". 19600 Tovarnar sukna sprejme v Izdelovanje suknji vsako množino ovčje volne; zamenjam tudi sukno za volno. — Razprodajam tudi sukno na drobno po znižanih cenah. — Josip Trlplat, I Moste-žirovnlca. 1945 J Pozor Ce posetlte Maribor, oglasite se v Narodnem domu pri novem gostilničarju O b e t u. 19315 smrekove deske III. vrste, vsako demenzljo ln količino. Ponudbe z navedbo cene lu množine na upravo „Jutra" pod šifro ..Takojšnje plačilo 9S48". 1923S družinskih razmer, po zelo nizki ceni. Reflektanti naj pišejo pod šifro ..Zelo pečeni 9946" na upr. „Jutra" Suhe gobo Proda se zidana hiša Velika zračna soba i utra -> posebnim vhodom, se ta-19576 koj odda 2 boljšima gospodoma z zajtrkom. Naslov v 19428 upravi „Jutra". sltulran. želi dopiso-20—241etno intell- Na dobro domačo hrano se sprejme več gospodov ali gospodičen s 1. oktobrom.— Naelov pove uprava ..Jutra" 19593 Krojači in krojačicc! Po mori Izdeluje vsakovrstne kroje (muštre) za I troaa se ziuana niša --vati z ZO—nletno imen- 4am0 m gospode Knafeij i. 3 -aibn.» hie- 2-3 necnremljene sobe ^'^Tn^rg benija & nitko ki ae takol nit/«« *> T nadatr. 19614 w .^t^SSS«« ^jtZ^ ^^m Bssr-^nsg n« • Knm>kHn ITmberto. do Peter Grilc v11"11 2 čevljarska pomočnika za splošna dela. Išče Jože Kaplan v Krškem. Plača po dogovoru, 19608 Hišnika iščem za: novo vilo. Zena bi opravljala dela na vrtu. — Samo manjša in poštena stranka se sprejme. Natančne ponudbe pod ..Hišnik 994-1" na upravo „Jutra". 19569 Pridna služkinja Ee proti dobri plači takoj sprejme. Kavarna Prešeren, Ljubljana. 19573 Samostojen vrtnar Služkinja za podievu želi premenltl mesto v stal tudi mlado dekle se išče no 8,u*ho- Nastop po dogo-za lahka sobna In kuhinj! i.^asl0T P°T6 ska dela Stanovanje mora ..Jutra - 1JjS0 Službe išče mlad, sposoben ln priden uslužbcnec; sprejme mesto skladiščnika, paznika pri rudniku ali kakem Industrijskem podjetju. Nastopi lahko takoj. Vprašanja na upravo ..Jutra" pod značko ,J5\ T. Sava". 10602 Gospodična izurjena v špecerijski Btro-kl In vEeh pisarniških delih, želi premenltl službo Ponudbe pod ..Poštena" na upravo ,,Jutra". 19612 Mesto natakarice ali blagajnlčarke, želi 19- letno dekle Naslov: Marija ! Puklavec, Slatine 17, Refi> a ob Pakl. 19584 na: Kaneklln Umberto, do D)d (orehovo), proda Zadnikar, ; 17. septembra Jesenice, ho- Kran. Sp Slška, Kmetijska ulica tel „Puar". od 17. sept. do_______ 295. 19603 19. sept. Kranj ..Stara po- | šta" In od 20. do 21. sept. | y mestu Rpdfroni Klane, 19626 se iščejo, najraje okraju. Ponuaoe na na uprav0 upravo ..Jmra" pod znamko ..Gorenje" „St. Jakob". 19335 , " „Jutra 19613 št Sodi se bodo prodajali na Glavnem trgu boru. soboto Uradniški zimski piašč želeTtilčarskl, popolnoma do- Ljubljana, hotel ..Tivoli". — . . ... - ,,v„. Resneje pa Milano I. Via (Nemška Avstrija) se takoj deli' Orso 6, Italija. Prevza- Pro'a lepa h 5a ■ '7 «"»«ml Mari- tnem v zastopstvo za- kuhnjo sedlarsko 'b115'-19557 i"SO rrvovrstne firme. lnrsko delavnico (Lakirerel) lajoi * 19146 Povsod električna razsvet- j ljava, četrt ure od poBtaje. : zraven tudi sadonosnlk In ' 1 oral zemlje. — Cena zelo se ------ 1 nizka Naslov pove uprava Poljanska cesta št. S jutra" 19588 Bergman) SP-'' (Citaška) Naslovi dijaških stanovanj Trgovec Zahvala. Podpisani se predsedstva Večjo pisalno mizo bro ohranjen ln površnik, ! dobro ohranjeno, se kupi se po nizki ceni proda. — ! Ponudbe na: Tovarna lese s tirJ _ __________ 1 gClStnnlčar ln posestnik na In ravnateljstvu ..Združehift prometnem kraju Slovenije, papirnic Vevče, Gorlčane in I želi znanja z gospodično ali Medvode" Iskreno zahvalju- vdovo, ki bi posedovala do Jem 2a prelepo uspelo prl- 100.000 Din v svrbo raz- redltev povodom mojega od- ' širjenja trgovine. Le resne likovanja z zlato kolajno. I ponudbe za takojšnio ženi- za SOletno službovanje pri dobilo pri ge. Likar, tev Je poslati na upravo imenovani tvrdki — Ivan doDiJo pri ge. _ JutrJa,. >jSaE:ec 27". Kotnik, obrntovodja Zdru- ^9302 ' 19583 - ženlh papirnic. 19561 Naslov pove uprava ,,Jutra" 19605 nih žebljev, Tacen p"<1 Šmarno goro. 19438 «Ica» kamero ,,Sirene 135", 9X12. malo rabljeno ter nekaj kaset In drugih potrebščin, s« proda za 1200 Din. Novak, Privoz št. 17. Kupim suhe gobe po najvišji ceni In vsako množino. — Ponudbe z na-. vedbo cene z vzorcem na: Ivan Sever, Velenje. 19374 lyo6i i Biijar «Seifert» Kupim morale Imeti pri starših aii drugih svojcih. Naslov pove uprava „Jutra". 1962S Kot skladiščnik --I ali kaj podobnega, iščem .... , v ., ! stalno službo v LJubljani. Mlmarskega pomočnika N Mantlnel 95'190. brez suk- j 70/70, 80'SO m™. I«i pol i»no- ' ni- i" ^ krnele Drav rale a5/i0 (34/6S) 4u/su dobro" ohranjen, ,7pr o^fa j (38/78. 4 m dolge jelovl aU . kompletno za 3000 Din - smrekovi I ln II. vr-te v Kavarna ..Slon" v Ljubljani veukl množiri Cene v lirah " 10532 franko Postojna z navedbo 5 državnega časa. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Morali". 19270 učne kni za priletnega in zanesljivega. - — . sprejme talco. »?snik. Laško : zanesljiv ID 629 1 Žensk? šivalni stroj 1 citre, 1 omara za obleko, 1 par zimskih čevll.-v St 37. talno službo v LJubljani. 1 kredenra. 1 stelaža za ^ - - ia željo natančne podatke. , čevlje ln .1 cvetlično stojalo, ^e naprej k u P Mlhnel i Dopise pod ..Samostojen ln se po nftM ceni proda_ na (^Iine^ naprej, ku ^ j na Lipove plohe n suhe, od 7 c ™Ju?ra'- ^Tram-.Sihar^ Š^Vl. pošta 19508 J vjjBki lemliSi. J Domžale. 196c_ osnovne, meščanske, srednje in strokovne šole b 131111T1SH0VHE mm i? Ljubljani Prešernova ulica St. 54, nasproti glavne post©. «g Peridlcus sgfi^gs^E^s^s^s^gs^SB^ss^ss^Rs«* JSIL Roman po ustnih, pisanih in tiskanih tirih 37 Mali Janezek je že lirustič: nizek, a plečat, da bi se lahko z medvedom ruval. Bal se me je spočetka, a kmalu se mi je približal ixi postala sva prijatelja. V Ljubljani pa mu ni prav nič všeč. Lepše je bilo v Bohinju. Dolgčas mu je po kravah, kozah in oveah, po gorskih tratah, pečinah in hudournikih. In po solncu in svobodi. Tam je bilo vedno jasno, tu vlada večna zadušljiva megla; lam je gledal orjaške snežnike, tukaj dolgočasno barje; tam je smel vriskati in prepevati, begati ure in ure po krajini, tu se skoraj ne sme oglasiti, nikdar zatrieati iz dna srca in ganiti se more komaj slo korakov, a že ga kličejo in karajo. Kamor stopi, povsod je prepovedano, zagrajeno, tuja lastnina. 6, ko bi imel vsaj eno kožico! Pasel bi jo, se pogovarjal ž njo, tekel ž njo v hrib, gori in doli, poiskal dolinico ter kričal iu pe.l Kakor ptiček je, ki so ga ujeli v planini in zaprli v tesno gajbico. «V šolo pojdeš>, sem mu dejal. cGospod postaneš.> On pa je začel jokati: «Nočem v šolo! Nočem postati gospodih Mar sluti .nesrečni deček, kako bedni smo — cgospodjei-? Mar sluti, da smo na slabšem kakor pastirji? — Očka pa je srečen in ponosen. Ljubljanski hišni posestnik! Koliko dela in skrbi ima s svojo hišico! Ves dan štorklja po stopnicah, zdaj v podstrešje, zdaj v klet, pa v drvarnico, zabija žeblje, pribija desnice, beli, barva, pleska, koplje, grabi, zasipa . . . nikoli si' ne da pokoja. Hišico hoče imeti kakor škatlico lično in čjstp. Razvadil se je po župniščih, ki jih je vzdrževala v največji snažnosti Micika. Vznemirja se in psuje, ako se mu tla le nekoliko onečedijo, in že vihti metlo. T Svilene flor nogavice ..... 39 Din Volneni jumperji .... 63 Din ^fe^T5 Zimske irieot rokavice 25 Din Cršp de Chine 95 Din in 130 Din Damsko perilo kos 39 Din, garnitura 84 Din in razno drugo blago po konkurenčnih cenah. A. Šinkovec nas!. K. SOSS ISostai trg 19- 1919/aII registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani Sv. Petra cesta it. 19 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi. 1853a na katerega se vljudno vabijo vsi kupci in mesarji, ki želijo kupiti prvovrstno planinsko živino. Za obilen obisk se priporoča 4863/a ofcčina Zabukovje. Pristni vinski na prometni cesti, z uporabo polic, najemnika, ki bi plačal najemnino za eno leto naprej. — Cenjene ponudbe pod navedbo stroke in naslova pod šifro „Po-moč" na Aloma Comoanj, Ljubljana. 4861/a h lllllilMI liHMBI^m— Ssfe-srala. Za mnogobrojne uokaze srčnega sožalja povodom smrti našega nepozabnega soproga, brate, oziroma strica, svaka iu zeta, gospoda višjega revidenta državne železnice v pokoju so najsrčneja zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika spremili v tako mnogobrojnem številu k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščiui, g. velikemu županu dr. Spornu, darovalcem vencev in cvetja ter gg. pevcem za v srca segajoče žalostinke. V Ljubljani, dne 18. septembra 1924. 4876/a Žalujoča rodbina Zirerjeva. Za priročno uporabo priredil M. Kostanjevec Cena 10 Din s poštnino 11 Din. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi Ljubljana zdrav, olupljen smrekov in jelkov les od 2 do 7 m dolg, 13 do 26 cm debel. Ponudbe z navedbo množiDe ia o-značbo dobavnega časa na Albert Ofner, lesni tr-eovec, Karloveo. 4844/a lepa, moderno urejena 4873/a Brez posebnega obvestila. na račun izučenim reflektantom, po možnosti oženjenim, ki morejo položiti primerno kavcijo. Primerno stanovame poleg restavracije. Pismene ponudbe z navedbo višine kavcije, referenc ter prepisov izpričeval na pisarno odvetnika dr. Beno Sabothya v Kranja. Tužnim srcem javljamo pretresujočo vest, da je naš nad vse ljubljeni in skrbni soprog, oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za Industrijska podjetja in razpeeava na debelo Fižol, koruzo, suhe gobe, orehe, pozna jabolka kupuje po najvišji dnevni ceni trrdka Škerbec & Gaspari, Maribor, Aleksandrova cesta 19. htotam dobite prvovrstno špecerijsko in koloni-alno blago po najnižjih cenah. 4862a posestnik in trgovec danes ob 4. uri pop. v 60. letu nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega vrši se v soboto, dne 20. septembra 1924 ob pol 5. uri popoldne. Novo mesto, dne 18. septembra 1924. Žalujoč! rodbini Mramor-Kobe vsake vrste ln vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete HRIBI- nmm 211900 ZR mm' D-8 linOLUv. - llUiiUm cesti Iter. 15/1L —- 9IINAJSKJL GESTA št. 4 (v lastni stavb!) KAPITAL in REZERVE Din 18,300.000 Izvršuje vse bančne posle najtocneje in najkulantneje, Brzojavi: Trgovska T.lefoni: 139, 146, 458 PODRUŽNICE Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica