39. številka. Ljubljana, v soboto 16. februvarja. XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prej.-man za a vstrlj sko-oge rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v«e leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ♦> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trunkirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniStvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, nGledališka stolna". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Gospodom trgovcem in obrtnikom na Kranjskem. Časti ti T-pjalfi! 29. dne tega meseca bodo po vsej deželi dopolnilne volitve za trgovsko in obrtno zbornico Kranjsko in sicer volijo trgovci pet odbornikov, obrtniki dva odbornika. Ljubljanski magistrat, na deželi pa c. kr. okrajna glavarstva pošljejo vsakemu volilcu glasovnico, katera je ob jednem tudi izkaznica. Na to glasovnico naj vsak zapiše imenu in stanovulišča tistih mož, katere on voli in potem naj podpiše svoje ime. Kdor pa sam pisati ne zna, naj jo podkriža, oni pa, kateri je ime volilca pisal, naj se podprte še i pristavkom „pisalec imena'. Tudi žene trgovke ali obrtnice imejo volilno pravico, ali one volijo po svojih poslovodjah, to je, njih glasovnico podpiše poslovodja. Tako podpisana glasovnica in izkaznica pa se ne da uradnemu slugi, ki jo prinese, ampak naj se pošlje zapečatena ali nezapeČatena naravnost volitvenei komisiji trgovske in obrtne zbornice v Ljub'jano. Napisu naj ae pa pristavi „o volitvemh zadevah", da ni treln. plačati poštnine. Smejo se pa tudi glasovnice v zavitku poslati kakemu rodoljubu alt pa uredništvom naših slovenskih časnikov v Ljubljani, ki bodo za to skrbela, da jih volitvena komisija gotovo dobi. Vse glasovnice pa naj se odpošljejo o pravem času, da do določenega 28. dne t m. volitvenej komisiji gotovo tudi v roke pridejo. Dragi rojaki! kakor dosehmal, tako mora biti tudi sedaj naša skrb, voliti v velevažni zastop može, katerim je napredek in korist dežele pred vsem na srci. Po vsestrannkera preudarku in dogovoru z odličnimi trgovci in obrtniki Vam priporočamo rojake, ki so zastopali že mnogo let trgovski in obrtni stan v zbornici, deloma pa tudi nove moči, o katerih smo prepričani, da bodo hodili isto pot. Udeležite se vsi te volitve in volite vsi soglasno Vašega zaupanja popolnem vredne može, da bode naša zmaga sijajna. Naši kandidatj«> so: ZZa "trg-o^rslcl razred.: Gospod Alfredi Ledenik, trgovec in mestni odbornik. | Gospod .lan. Knez, mlajši, trgovec in posestnik. ,, Josip L«»zar, trgovec. j „ Frun Kolinan, trgovec, hišni posestnik in mestni odbornik. Vaso Petričič, trgovec, hišni posestnik in mestni odbornik. Za o "tor "t 1^.1 razred.: Gospod »lun. HI. Ilorak. rokovičar, h'šni posestnik in mestni odbornik. | Gospod Miha Pakič, trgovec, hišni posestnik in mestni odbornik. V Ljubljani 16. februvarja 1884. Narodni centralni volilni odbor. Iz državnega zbora. Z Dunaja 15. februvarja. Profesor Suess je govoril s svojim znanim patosom. Pravilo, da se vadi pred zrcalom, kako se mej govorom obnašati, roke na prsi polagati, glavo vzdigovati, oči na kvišku obračati in Be zdaj Bem, zdaj tja sukati. Sicer pa se ne more tajiti, da je imel nekatere dobre „Sihlagerje" v svojem govoru. Bil pa je še bolj sentimentalen, kakor po navadi. Vidi pred seboj popolno reakcijo, absolutizem, zati ranje vseh ustavnih svoboščin. Jako nesrečen je bil v socijalno-gospodarskih nazorih. Če m velicih kapitalistov, bogatinov, kje bo delo en obrtnike, zlasti v luxus-pridelkih. Kaj pa, kadar do tega pride, da bode le še par neizmerno bogatih kapitalistov, vsi drugi pa berači ? In po sedanjem potu jadramo v to obljubljeno deželo Itotschildov in drugih Pinkelesov. V istem smislu, kakor Lienb&cher, je tudi Lichten stein o v kiub vlado vprašal: Ali je vlada pripravljena, precej ali vsaj v najbližji prihodnjosti, vsakako pa še v tej sesiji predložiti načrte zakonov, s katerimi bi se zaprečiio neomejeno razkosanje zemljišč in se napravijo kmetski domi (Heimstlitten), se zabranjuje obremenjen je kmetij z dolgovi na previsoke obresti in se dedno pravo na kmetih tako uravna, da se kmetija pri rodbini ohrani. Že letu 1880 je llnhenwsut s 90 poslanci v seji 4. decembra vlado interpelov&l, kaj misli storiti v povzdigo kmetskega Btanu, kajti rastoči hipotekami in drugi dolgovi na kmetih, rastoče število eksekutivuih dražeb kmetij in eksekutivnih stroškov, izseljevanju kmetskega ljudstva kaže, da se more le po naglih in energičnih sredstvih kmetijskki stan pred pogiuom rešiti. Od tiste interpelacije so tri leta miuola, vlada je nekaj storila, pa glavne želje so nerešene ostale in kmetski stan je čim dalje tem huje v stiskah; tedaj poslednji čas, da pride vlada z neobhodno potrebnimi predlogi, katere je že pred tremi leti obečala. Lienbacherjevu interpelacija pa se glasi: Ali namerava vlada še v tej sesiji predložiti načrte zakonov, po katerih se 1. kmetski nerazruSljivi domi (Heimstiitten) ustvarjajo, 2. poBebno dedno pravo na kmetih določuje, in 3. hipotekami dolgovi z visocimi obresti v take z nižjimi spremenjajo? V denašnji seji je bil predložen zakonski načrt, s katerim se povekša znesek za zidanje p red ar 1-ske železnice za 5,700.000 g!d., tako da bo ta železnica veliala državno kaso ogromno vsoto 41,300.000 k Ide Za to ogromno vsoto bi se dale zidat: vse železnice, kur jih po slovenskih tleh na Štajerskem in Kranjskem želimo, dobili pa ne bodemo nobene na državne stroške, ne na Štajerskem iu ne na Kranjskem. Ako se pomisli, da se bodo tudi na Gališkem in Češkem zidale državne železnice, za katere LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) III. Poglavje. Car a nj e. (Dalje.) — Kaj molčiš starec! Ali nemaš zelišča ali korenine, s katerim bi jo pričaral? Govori, naštej mi kake so čarovne trave, govori čarovnik! — Milostljivi gospod, knez Afanasij IvanoviČ, kake ti hočem našteti? Vsakovrstne trave so. Bodeča neža, ki se nabira na Petrov dan. Ako ž njo pokadiš pušico, vselej boš zadel. Svišč, ki raste na Lisjej gori pri Kijevu. Kdor jo nosi pri sebi, si nikdur ne nakoplje carjeve jeze. Zviti koren, ako iz njega izre?eš križ, in ga obesiš na vrat, vsi se te bodo bali kakor ognja! Vjazemski s«* bridko zasmejal: — Mene se že tako vsi boje, — rekel je on, — meni ni treba tvojega zvitega korena. Imenuj druge trave. — Adamova glava, rastoča po močvirjih, katera razrešuje porode in prinaša darove. Močvirni golobec, ako greš na medveda, pij izvleček iz go-lobca in noben medved se te ne dotakne. Reveuku, kadar jo ruješ, zdihuje kakor človek, a če jo nosiš pri sebi, nikdar ne utontš. — Ali ni več drugih V — Kako, da bi jih ne bilo, milostljivi gospod, je praprot, komur se posreči utrgati njen cvet, lahko si pridobi vse zaklatte. Ivan in Marija, kdor jo dobi, ta na najslabšej klelu prehiti najboljšega dirjalca. — A take trave ne veš, da bi se deklica zaljubila v koga, ki se jej zdi zoprn? Mlinar bil je v zadregi. — Ne vem, milostljivi gospod; a je odpirača, če se ž njo detakneš ključavnice ali železnih vrat, takoi odjenjajo. — Vreg naj te vzame s tvojimi travami! — zakričal je jezno Vjazemski, in uprl svoje mračne oči v mlinarja. Mlinar je povesil oči in molčal. — Starec! — zakričal je Vjazemski, grabeč ga za vrat, — daj mi jo, slišiš? daj mi jo, daj mi jo, vrag! brž mi jo daj! In tresel je mlinarja t obema rokama za vrat. Mlinar je mislil, da se mu je zadnja ura približala. Pa pri tej priči spusti Vjazemski starca in pade k njegovim nogam. — Usmili se me ! — zaplakal je, — ozdravi me! Obdaril te bodem, za su?nja pojdem k tebi! Usmili se me, starec! Mlinar se je še bolj prestraši!. — Knez, bojarl Kaj je s teboj? Kaj delaš! Saj jaz sem samo mlinar Davidovi«" ! . . . . Kaj je s teboj! ■— Jaz ne ustanem, doker me ne ozdravlfi! — Knez! knezi — rekel je mlinar s tresočim glasom, — začeti norava. fas hiti ustani. Zdaj je se bo kacih 70 milijonov gld. potrošilo, potem je opravičeno, da pričakujemo tudi za naše dežele kako drobtinico. Vsaj slovenski poslanci neso obstinatni, ako vlada od njib zahteva kako glasovanje, jej ne delajo nobenih sitnosti in preglavice. Še pomagajo jej v ne ravno prijetni stvari, kakor so izjemne naredbe, katere sta branila le dva od Slovencev izvoljena poslanca, dočim so vsi drugi klubi desnice molčali in se ni hotel nobeden poslancev niti iz poljskega, niti iz češkega in še celo iz Lichtensteiuovega kluba ne k besedi oglasiti. Dr. K op p spada mej bolj suhoparne govornike in tudi danes ni mogel poslušalcev prav ogreti, dasi je topleje govoril, ko drugekrati. Polemizoval je proti 1 lohfiiw.ii t ii in poročilu veČine in potem skušal dokazati, da za take onlonance vlada ni mela nobenega pravega povoda. Kopp očita vladi in večini, da z nobenim zares koristnim delom ne pride naprej in da imenitni predlogi po cela leta v odsekih leže, na primer predlog o regulovanji duhovenske plače. Naglost se le kaže pri odpravljeuji ustavnih svoboščin. Trdi, da že zdaj Dunajčonji spoznajo, kaj se s tem: naredbami namerava. H koncu govora navadni plosk na levici. Poročevalec dr. Tonkli dokazuje potrebo izjemnih naredeb in se čudi levici, da ona, ki je postavo 1. 1868 sklenila, se zdaj ustavlja, ko gre zoper anarhistično rovanje, ko je tedaj popolnem opravičena, leta 1868 je levica pritrdila jednacim na-redbam, ko jih nikakor ni bilo treba. Se ve da je šlo tačas proti Češki opoziciji. Primerja poročdo dr. Sturma od I. 1868 z današnjim, v katerem se navaja cela vrsta dejanj, dr. Sturm pa le govori o nameravanih izgredih. Vsaka vlada mora skrbeti za mir in red, za varnost premoženja in osobe. Tonkli je precej obširno govoril, pa v zbornici je bil tak nemir, da je to močno motilo poslušalce. Govor je bil pohvaljen. Predlog, naj se glasuje po imenih, ni bil vzpre-jet. Predlog manjine se je potem ovrgel, predlog večine pa se je s 177 proti 137 glasom vzprejel. Govor g. dra. Vošnjaka v državnem zboru dne 12. febrnvarja 1884 (Po atenogratičnem zapianiku.) Jaz bodem predležeči načrt zakona podpiral le z malimi besedami, ker se je itak že obširno o njem govorilo iu ker so se navajali vsi razlogi, ki so zanj. Pred v<*em pa moram izraziti svoje opravičeno začudenje, da se izmej mnogih juristov visoke zbornice niti jeden ni za besedo oglasil in da se je trem zdravnikom prepustilo, potegniti se za zakon. (Veselost.) Morda ae jo to zgodilo zaradi tega, ker gre pri tej priliki za čisto humauitarno vprašanje in imajo v tacih vprašanjih zdravniki prvo besedo. Zdravnik obiuje z vsemi slojevi prebivalstva od najvišjega do najeižjega, in on je ua)prej v stanji, videti vso bedo, ki vlada zlasti v nižjih krogih pre-bivastva. Njemu je tudi možno, v dotiko priti s takimi osebami, ki so bde po jednakih obsodbah Skodovane na svojem zdravji. Ker mi je iz lastne skušnje več tacih slučajev znanih, hočem je v kratkem navesti, da pokažem, kako potreben je ta zakon in kako koristno da bode uplival. V okrožne sodnije Celjske področji, ki ga imam jaz čast tukaj zastopati, bilo je v uovejšem času več tacih slučajev, ki so vzbudili veliko senzacijo in o katerih je bi! govor tudi v časopisih. Jeden slučaj tiče se posestnika v Črešnj^vci pri S'ovenskej Bstrici. Pričel se je že 1. 1876 a do konca dognati bil je še le prošlo leto. Dotični posestnik bil je pri okrožni sodniji v Celji v 14. dan aprila 1877 obsojen na 14 mesecev ječe zaradi obrekovanja, katero bi bil zakrivil druzemu posestniku nasproti. Kljubu vsem prizivom, čeravno je mislil, da more dokazati, da je po nedolžnem obsojen, moral je nastopiti kazen. BI je osem mesecev v ječi in še le potem se mu je po milosti cesarjevej odpustila ostala kazen. Ves ta čas sedel je v j^či v svesti, da je po nedolžnem obsojen in v resnici se mu j«, ko je bil odpuščen posrečilo, dohiti duka/ilna sredstva in dokazati, da je tožnik, vsled čegar objave je bil k tej težkej kazni obsojen, priče podmitil. Pričela se nova preiskava pri okrožuej sodniji v Celji in zdaj 80 obsodili tozitelja zaradi rasta ljenja veličanstva, zaradi razžaljenja cesarske hiše in zaradi goljufije na 18 mesecev ječe. Prvo obsojeni moral je, kakor rečeno, svojo kazen večinoma prestati in bil tako škodovan na svojem premoženji, na svojej časti, na svojem zdravji. Činitelj bil je srečneji. Obrnil se je do najvišjega sodišča z ugovorom, da je zločin zastaral in ne le ta činitelj, ampak tudi njegovi pomagači bili so po spoznanji najvišjega sodišča kazni oproščeni. Činitelj ostal je tedaj brez kazni, nedolžno obsojeni moral je pa prestati svojo kazen ter bil vsled tega, dočim je bil prej premožen posestnik, popolnem uničen. (Govornik pripoveduje potem drug slučaj iz Slovenjega Gradca, katerega smo pa itak že v našem listu priobčili.) Ti dve pravdi imati politično primes, zato tudi te zadeve nečem dalje razpravljati Čudno je na vsak način, da ste bili dve osobi po c. kr. okrožni sodniji v Celji obsojeni na tako težki kazni, ako-ravno se je pozneje pokarala njijina nedolžnost. Zopet drug slučaj prišel mi je prošlo leto na znanje in imel sem priliko, govoriti sam s dotičuim nesrečnežem. Kmetski funt, tudi iz Slovenjo-Bistri-škega okraja bil je po okrožni sodniji v Celji zaradi hudodelstva tatvine obsojen na jedno leto ječe. Ta zatoženec trdil je takrat in pozneje v jedno mer, da je po nedolžnem obsojen in klical je Boga in vse svetnike za priče, da ou tatvine ni zakrivil. Kljubu temu moral je v ječo. Ko je leto dnij pre sedel, prišel je s plučno tuberkulozo domov in ako ravno je bil poprej krepek fant, je v nekoliko mesecih za to boleznijo umrl. (Čujte! na desnici.) Gin-Ijivo bilo je čuti, kako je ta ubogi človek malo dnij pred svojo smrtjo pred pričami in v pričo župnika zopet zatrjeval, da je bil po krivem obsojen, in da more zaradi te krivice zdaj celo smrt pretrpeti. Malo tednov po njegovej smrti pripeljali so soduijski znanega tatu, ki je mej drugimi obstal tudi ono tatvino, zaradi katere je bil kmetski faut obsojen, po nedolžnem obsojen. Predstavljati si moremo tugo dotične obitelji, žalost matere, čije rednik je bil imenovani kmetski faut iu katera zdaj ni vedela, kam se obrniti, da bi dobila kaj odškodovanja. Reči se sicer more, tem ljudem je pravni pot odprt, obrnejo naj se do odvetnika, ta bode njih pravo že zastopal. A ti ubogi ljudje na deželi podvržejo se osodi, vrhu tega nemajo, da bi šli k odvetniku, potrebnega denarja, da bi mogli uporabljati in plačati pravno pomoč (klici: Ex offo!), tedaj so brez vsake pravne zaštite, ker neso v stanji, da bi se branili in zagovarjali. (Konec prita.) K statistiki Koroške. Kakor zadnjič slovenski Štajar, tako hočemo na podlagi c, kr. statističnej centralnej komisiji izdanega imenika krajev premotriti tudi vojvodino Koroško, oziroma njene slovenske pokrajine. Razgled ni posebno vesel, a pri obstoječih razmerah bil bi lahko še neugodneji. Kljubu nemškemu pritisku biva slovensko prebivalstvo na Drave desnem bregu še zdržema in ker je v vednej in tesnej dotiki s slovenskim prebivalstvom Kranjske, ker se deloma rekrutuje iz Kranjske, smemo sklepati, da se slavnega pesnika Kolarja prorokovanje, ka je Korotaa nekdaj bila zibelka, a zdaj je rakev slovenstva, še ne bo tako obistinilo, vzlasti, ako bode naša brižnost za Koroško iskrenejša, nego jo bila do sedaj. Vsa Koroška broji 49.420 hiš, s 348.730 prebivalci, mej katerimi jih 170 136 moškega, 178.594 ženskega spola, 241.585 Nemcev, 102.252 Slovencev, zidov pa 114. Če primerjamo Koroško Kranjskej, zapazimo takoj, da je Koroška mnogo redkeje obljudena, nego ii Kranjska, kajti po obsegu ima par štirjaških milj več, a vender dobrih 150.000 prebivalcev menj. Temu je uzrok deloma hribovski značaj dežele, deloma pa velike in prostrane kmetije, ki še neso zapale novodobnemu blagoslovu razkosavanja in parceliranja brez konca in kraja. Če vzamemo v pregled posamične kraje, glavno mesto Celovec prvo na vrsti, Celovec ima 803 hiSe, 18,747 stanovnikov, mej njimi 17.119 Nemcev, 629 Slovencev, zidov pa 94, za toliko mosto sigurno preveliko število. V okrajnem glavarstvu bv. Mokorja (Hermagor) nahajamo v sv. Mohora sodu. okraji nasproti 5294 Nemcem 4779 Slovencev in so naši rojaki v občinah Brdo (1520:80), Gorice (644: 10).. sv. Štefan (1896 : 50), Blače (665 : 1) v velikej večini, par vasic je čisto slovenskih. Sodnijski okraj Kotje broji pa samo 28 Slovencev. To okrajno glavarstvo je vele malo, vsega vkupe 18.248 prebivalcev, nema tedaj prave opravičenosti svojemu obstanku. Okrajno glavarstvo Celovška okolica broji 8695 hiš z 61.282 prebivalci in dasi je soduijshi okraj Feldkirchen popolnem nemak, je vender nasproti 34.319 Nemcem 26.559 Slovencev, ki prebivajo v sodnijskih okrajih Borovlje in Celovška okolica. V teh dveh okrajih imajo Slovenci odločno večini, zlasti v Boroveljskem okraji je nekoliko čisto slovenskih občin in vasij, v Bistrici je nasproti 1528 Slovencem le 36 Nemcev, v Verici 1258 : 4, v Podljubelji 2088 ; 65, o Medbrovuici 1174 : 4, v vsem okraji 9151 Slovencev, a 835 Nemcev. Tudi sodnijski okraj Celovške okolice, dasi je glavno mesto blizu in ima kolikor toliko upliva, je razmera še ugodna. Nahajajo se še polnem slovenske vasi in občine, kakor Grabitanj s 1981 Slovenci proti 91 Nemcem, Hodiže (1578 : 58), Kotma-raves (1284 : 63) Bileja ves (čisto slovensha), Sv. Martin (1282:122), Sv. Mihael (1504:84), Migarje (1027 : 20), Poreče (601 : 127), Skoiiče (1277 : 14), Sv. Tomaž (1087 : 562), Dolčja ves (1031 : 13) vkupe 17.408 Slovencev proti 13.800 Nemcem. Dalje v prilogi. bilo temno, ter nesem videl več tebe in ne vem, kje siV Hitro, hitro, začniva! Knez je usUl. — Začni, rekel je, — jaz sem pripravljen. Oba sta umolknila. Vse je bilo tiho. Samo kolo, osvetljeno od meseca, je še dalje ropotalo in vrtelo se. Kje v daljnem močvirji kričal je kosec. Sova je skovikala v gostem lesu. Starec in knez šla sta k mlinu. — Le glej pod kolo, knez, jaz bodem pa šepetal. Starec se je ulegel na zemljo, od strahu je še vedno težko dihal in šepetal je neke besede. Knez je gledal pod kolo. Minulo je nekaj minut. — Kaj vidiš knez ? — Vidim, da se usipljejo biseri in cekini. — Ti bodeš bogat, knez, najbogatejši v Rusiji ! Vjazemski je izdihnil. — Le še glej, knez, kaj vidiš? — Vidim, da se bijejo sablje druga ob drugo, a mej njimi zlate spone. — Srečo bodeš imel na vojiščih, srečo v car-skej službi. Le še glej, in povej, kaj vidiš? Zdaj se je vse stemnelo, voda se je skalila. A zdaj je voda porudečela, kakor kri. Kaj pa to pomeni ? Mlinar je molčal. — Kaj pa to pomenja, starec? — Dovolj je, knez! Dolgo gledati ni dobro, pojdiva ! — Zdaj so se potegnile bakraste niti, kakor krvave žile, zdaj se mi vidi, da se klešče odpirajo in zapirajo, zdaj . . . — Pojdiva, knez, pojdiva, zdaj je že zadosti za tebe! — Čakaj, — rekel je Vjazemski, suvajoč proč mlinarja, — zdaj vidim, da zobčasta žaga hodi gori in doli, in izpod nje brizga kri. Mlinar hotel je proč potegniti kneza. — Kaj je starec, meni je slabo, slabo mi je po vsem životu . . . Ob, kako mi je slabo ! Knez je sam skočil proč. Menda je sam razumel, kar je videl. — Hočem samo še vedeti, ali ljubi ona koga druzega ? — Ali imaš, bojar, pri sebi, kako reč od nje? — To-le, kar sem našel pri vraticah! Knez je pokazal moder trak. — Vrzi pod kolo! Knez je vrgel. Mlinar izulekel je izpod pazduhe glinasto posodo. — Potegni jeden požirek! — rekel je moleč posodo knezu. — Knez je pokusil. V glavi se mu je začelo vrteti, pred očmi se mu je stemnilo. — Zdaj poglej, kaj boš videl? — Njo, njo! — Samo? — Ne. ne samo! Dva sta: ž njo je rudečelas mladenič v rudečem kaftanu, samo njegov obraz se ne vidi . . . čakaj, bližata se drug drugemu . . . vedno sta bliže in bliže . . . prokleti vrag, polju-bujeta se; bodi proklet, čarovnik, proklet, proklet! Knez je vrgel mlinarju pest denarjev, odvezal svojega konja od drevesa, skočil na sedlo, iu zaslišalo se je ropotanje konjskih podkev po gozdu. Pa kmalu zginil je ropot v daljavi, in samo kolo je še v nočuej tišini ropotalo in vrtelo se. (Daljo prih.) Priloga „Slovcnskemn Narodu" St. 39. 16. febrnvarja 1884. V okrajnem glavarstvu Beljaškem je okraj Paternijonski skoro čisto nemSk (25 slovenski govorečih), v sodnijakem okraji Potklošterskim pa je 2180 Nemcev, a 5699 Slovencev, ki so najbolj na-gromadeni v občinah Smerče (2170 : 91) Strajaves (2169 : 25). dočim je v Podkloštru 2064 Nemcev, 1360 Slovencev. Najboljši izmej vseh okrajev je Ružeški, ki Šteje 287 Nemcev a 7987 Slovencev. Ves okraj je sestavljen samo iz dveh občin, Rožek s 4630 in Vrba s 3692 prebivalci. Rožek je od nekdaj že na iih koroških rodoljubov slavno domovje in ondi osnovana posojilnica avedoči, da so so se tudi v gmotnem oziru postavili na lastne noge. Okraj Trbiž, na meji treh jezikov, šteje 6867 prebivalcev, mej njimi 4226 Nemcev, 2469 Slovencev, slednjih je tedaj dobra tretjina. Naše najboljše občine so: Žabnica (866 : 33), Ukove (994 : 21) in Volčja ves (340 : 1). V 80dnijskem okraji Beljaškem imamo nasproti 20060 Nemcem samo 6273 Slovencev, izmej katerih jih je v občini Bekitanj 3366 (Nemcev 131), pri sv. Marija na Žili 1259, v Verubergu 1614, druge občine so pa večinoma izključno nemške. Beljaško okrajno glavarstvo ima vkupe 58.409 prebivalcev, 34.453 Nemcev, 22 413 Slovencev. Preostaja nam de okrajno glavarstvo Velikov-ško, ki ima vsega vkupe 8030 hiš in 53.506 prebivalcev, mej njimi 45.222 Slovencev. V vseh Štirih sodnijskih okrajih: Pliberk, Dobrlaves, Kapla in Veli* kovec so Slovenci v velikej večini. V Pliberškein okraji so občine Bistrica, Tolsti vrh, Libuče, Libe-liče, Blate skoro izključljivo slovenske, ker so nemške manjine prav neznatne, občina Prevali pa Šteje 5097 Slovencev nasproti 842 Nemcem in to, ako-ravno je pri tamošnjih fužinah nastanjenih mnogo tujcev. lato tako, razmerno še boljši je v okraji I)o-brlovškem, vse občine Dobrlaves, Galicija, Klobas niča, Sv. Kancijan, Rikarjaves in Žetaraves so večinoma slovenske in v vsem okraji je 9456 našincev proti 302 Nemcem. Ta okraj je tudi zaraditega znamenit, ker se v njem v Žetarivesi prideluje viao, znano pod imenom ffSittersdorferu. Da je bilo v Koroškej vinstvo nekdaj bolj razširjeno, kažejo nam krajna imena vasi: „Vinogradi" itd., pod katerim imenom nahajamo 8 vasij. Kapla, brez dvojbe izmej najmanjših sodnijskih okrajev v vsej Avstriji ima 5215 prebivalcev, mej njimi 4384 Slovencev. Občine so v vsem okraji tri, Kapla, kjer je Nemcev glavno taborišče, čisto slovensko Jezero in Bela s 3088 Slovenci proti 190 Nemcem. Sodnijski okraj Velikovški 17.310 prebivalcev, mej temi 13147 Slovencev. Najmočnejše občine so: Djekše, Grebinj, Vobre. Ruda in Vajsenberg. V mestu Velikovci je 1516 Nemcev, a le 188 Slo vencev. Opravičen je sklep, da so nam pri zadnjem popisovauji Nemci in nemškutarji par tisoč sloven ski govorečih odtihotapili, a vender v najboljšem slučaji ne moremo za Koroško več Sloveucev raču-niti, nego tretjino vsega prebivulstva. Mej Nemci so pa Slovenci kaj redko zastopani, jedini Št. Pavelaki okraj dela nekoliko izjeme, ker ima 1729 Slovencev izkazanih, drugi sodnijski okraji imajo neznatna Števila Althofen, Eberstein, Breze in Sv. Hema niti jednega Slovenca. Koroška ni še izgubljena, treba le nekoliko več zanimanja in resnega dela. Desni breg Drave more se ie ohraniti, treba le primernih sredstev in nekoliko naklonjenosti oziroma ravnopravnosti od strani vlade. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 16. februvarja Interpelaciji poslancev Lienbacherja in Lichten-steina na vlado, da bi še v tem zasedanji predlo žila potrebne zakone proti propadu kmetijstva, sti hudo razburili nemške liberalce. Po jezi-kovnej debati bo se že domidljevali, da je veljava konservativcev v planinskih deželah omajaua, ker so ti razen Lienbacherjeve trojice vsi glasovali proti nemškemu državnemu jeziku. Ti dve interpelaciji bosti pa zopet utrdili veljavo konservativcev in iz-Ubrisali slabi upliv, katerega je zapustila jezikovna debata. Da to jezi liberalce je naravno, ker jim iz-podkopava nado, da bi še kedaj prišli do večine v državnem zboru. „N. fr. Pr.M se pa tudi jezi proti temu, da bi *e po posredovanji vlade, kako ponižale obresti od dolgov na kmetijskih posestvih. Da to ne ugaja Židovskim oderuhom, to si vsak lahko misli. Levičarski listi naravnost taje propad kmetijstva, njib še neso prepičale mnogoštevilne dražbe kmetijskih posestev. Konservativcem očitajo, da s tem le hočejo zagotovit* svoje mandate, in vznemi-rujejo kmetsko prebivalstvo, vzbujajoč v njem nade, katere se ne dajo izpolniti. Konec tega pa bode vrenje mej kmetskim ljudstvom, kakor je mej delale, in vlada bode morala tudi za kmetsko okraje proglasiti izjemne naredbe. Da pri tej priložnosti tudi morajo vladi dati kako brco je naravno, očitajo jej, da je sama s svojim koketiranjem z de-lalci zakrivila sedanje anarhistične nerede. Da ima taka pisava levičarskih listov samo namen črniti vlado in konservativce, ter naščuvati proti njim kmetski stan, je jasno. Ogerskl mininisterski predsednik Tisza prišel je na Dunaj, obiskal je zbornico poslancev in bil nekaj časa pri debati o izjemnih naredbah. Tisza prišel je na Dunaj, da poroča cesarju o raznih zadevah, tudi o hrvatskih. Tisza se je pri tej priliki tudi z grofom Taaffejem posvetoval o nekaterih skupnih zadevah, ki žo dolgo čakajo rešitve. Tudi se bodo zdaj sklenilo o zaključenji ogerskega državnega zbora in razpisu novih volitev. Ogerski državni zbor bode rešil do Konca meseca aprila vse predloge, ki so se mu predložile, potem se bode pa razpustil in razpisale v juniji nove volitve. Predvčeraj bil je Ti3za vsprejet pri cesarji, potem se je pa pogovarjal z grofom Kalnoky-jem. Viianje države. Severna ruska zemstva obrnila sn se do vlade, da naj uravna razmere mej delavci in gospodarji zastran zaslužka, da se odvernejo socialistične nevarnosti, ki bi utegnile škodovati kmetijstvu in obrtniji. — Skoro vsi drugi listi so z veseljem pozdravili prihod Giersa v Beč, samo poljski ta dogodek o bj a snujejo v pesimističnem smislu. Tako je nek poljski časopis nedavno trdil, da zbližanje avstrijskega in petrogradskega kabineta nikakor ne odstranjuje vojne nevarnosti v Evropi. „Dziennik Polski" je pa prinesel na prvem mestu dopis iz Dunaja, kateri daje razumeti, da obisk ruskega ministra ne bode ostal brez posledic za avstrijsko notranjo politiko, in ker Poljaki pripadajo tudi k avstrijskim narodnostim, misli dopisnik, da se bode ta sprememba notranje politike najprej proti Poljakom pokazala. Nobene dvojbe ni, da so se razmere mej Rusijo in Avstrijo jako zboljšale, in vsled tega bode položaj avstrijskih Poljakov postil težav-uejši. Na dalje pravi dopisnik, da še nikdar, od kar je grof Taaffe na krmilu se Poljaki neso nahajali v tako ugodnem položaji, kakor dosedaj in vlada je jako zadovoljna z umnim postopanjem poljskega kluba; a obisk Giersa bode vse to spremenil. Poljaki klub se bode moral odreči od mnogih svojih želj, da se ne kompromituje. „Ruskij Kurjer" se čudi poljskemu listu, da sedaj izraz-; tako bojazen, ko je Giers dal Evropi dokaze svojega miroljubja in celo zagotovil, da se Rusija ne misli utikati v za« deve balkanskih držav in osodo Slovanov, ki se nahajajo pod avstrijskim in turškim gospodstvom. T angleškej s p od njej zbornici je Gladstone obširneje poročal o egiptovske] krizi, posebno je zagotavljal, da Anglija ne misli dotakniti se nikakih pravic turškega sultana v Sudanu. Potem se je nadaljevala debata o nezaupnici, katero je predlagala opozicija. — Gordon je poročil angleškemu generalnemu konzulu, da je telegraf mej Gbartumom in Šendijem napeljan. On je na potu v Ghartum in misli, da ni treba imeti nikakih skrbij za ta del Sudanu; vsi ljudje so mirni. Vlada bode za sudansko ekspedicijo zahtevala 250.000 funtov sterlingov kredit.. Telegram angleškega podkonzula iz Suakima javlja, da se je ve>i, da se odpošlje angleška ekspedicija, hitro razširila, in jako potrla ustajnike. Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) V ponedeljek v 18. dan t. m. predstavlja se Nestroyeva burka „Danes bomo tiči". Ta burka je za predpustni čas, kakor nalašč, zato jej želimo zanimanje in naklonjenost našega občinstva, slednje si UBOjamo opozarjati tudi na to, da s to predstavo obhaja naš izredno marljivo delujoči in zaslužni regisseur g. Gćcelj A t i i i d e s e 11 e t n i c o , odkar je prvokrat v sv. Petra cerkvi nastopil kot pevec. — (Stoletnico svojega ustanovljenja) praznovale bodo prihodnje leto 1885, Ljubljanske fare: frančiškanska, sv. Jakoba in Trnovska sv. Janeza, kajti vse so bile ustanovljene I. 1785. Stoletnica praznovala se bode v vseh treh finali jako slovesno. — (Prof. dr. Binder,) ki je meseca novembra m. 1. v Ljubljanskoj kazini pri slavnosti „Turnvereiuau, tedaj nepolitičnega društva, govoril političen govor, ter Ščuval na Slovence, bil je te dni pri c. kr. okrajnem glavarstvu Ljubljanske okolice obsojen na 20 gld. globe. — (Jok in trepet in škripanje z zobmi.) V „Laibaicher Schulzeitung" št. 3 z dne 10. t. m. čitamo sledečo notico: Einstellung der ZuBendung unserer Zeitschrift. Mit heutigem Tage wurde ©4 bisherigen Abonnenten und Vereinsmitgliedern, die ibren Verpflichtungen in Bezug auf die Begleichung ihrer Riickstande nicht nachgekommen sind und daruber auch keine Er-klarung abgegeben haben (možno je tedaj tudi malo „glihati!" Op. vred.) die vveitere Zusendung unseres Organes ein gest elit. (Grozno!) Es bat den Anschein, als ob Einzelne unsere Admini-stration zu den aussersten Schritten driingen vvollten (Mi bi take ljudi kar brevi manu v šolsko sobo zaprli, potem pa na nje pozabili. To bi bilo najhujše maščevanje. Kaj ne, gosp. Sima ?) so vveit geht deren Lethargie. Wir dUrften iibrigens »pater einmal auch mit Namen kommen und raltthellen. In welchen groneren Or-ten die Erper absolut „ein i m Sinne. der Schulgesetze redigiertes deu-tsches Fach- (???) blatt aus Furcht vor ge-vvissen Hetzern nicht lesen vrollen. Ein so ge-ringes Mass von Selbstandigkeit und Fortbildungssin verdlent entschleden gebrandmarkt zu irerden. Es ist bezeichnend, dass sich in jtingster Zeit selbst das Amtsblatt (Et tu mi lili'.-) wiederholt gezvvungen sah, gegen bekannte kurzsichtige Larmmacher, d«e die zvveite LandeBsprache ganz ausrotten (Oj, kakšni Atile so to V) zu Felde zu ziehen. Und Lebrer konnen sich von solehen nur um ihr eigenes Ich besorgten Leuten noch beeinHussen lassen? (Gospod Sima pa ni „besorgt um sein eigenes Ichu, ampak le za naročnike „Laib. Schulztg.l") Mbge die Erkenntniss fiir derartige Standesgenossen nicht zu spat kommen! Citirali smo prav veliko nemškega, upamo pa, da nam naši čitatelji tega ne štejejo v zlo, saj so navedeni članki prava pravcata fotografija g. Sitne, njegove oholosti in nepremišljenosti. To hoče biti strokovnjak, ki se togoti in razsaja, da nekateri uči* telji nečejo čitati niegovih duševnih izrodkov in hoče dotičnike zaradi tega objavljati imenoma? Gospod Sima bi, da ima oblast, odpravil takoj vso slobodno voljo, vsak čitatelj moral bi naročati „Laib. Schul-zeitungu, kdor tega ne stori, nema samostalnosti, nema sposobnosti za napredek, za izobraženje. Mnogo smo že čitali prosjačenja za naročnino, a kaj jedna-cega ie ne, za tako moledovanje in pridušanje naj si gosp. Sima takoj naroči lončeno kolajno pri g. Drelseju, preverjeni smo, da jo dobi zastonj. In tacemu listu na čelu je zapisano: „Verlegt und herausgegeben vom krain. Landes-Lehrerverein". Kaj bi Se bilo, da je g. Sima Se nadzornik? A Bog že ve, zakaj je kozi roge zakrivil. — (Milosrdnih nemilosrdnost.) V četrtek dne 14. februvarja pripeljala je neka mati svojega deset let starega fantiča na Ljubljanski magistrat. Joka je je pripovedovala, da je fantič v deškem sirotišči na Poljanah, da so ga pa ondi že dlje časa sleherni dan pretepali, ker ima to napako, da vsaki dan posteljo zmoči. Pregledali so potem fantiča ter našli, da je po hrbtu doli do pol nog ves razbit. Magistratni uradnik, ki je v navzočnosti druzih gospodov slečenega fanta ogle lal, rekel nam je, da tako neusmiljeno raztepenega otroka še v svojem življenji ni videl. Pregl- lal ga je potem mestni fizikus g. dr. Kovač, ter oddal svoj par ere, in to se je včeraj v petek dopoludne izročilo državnemu pravdništvu. Mi poročamo le to, kar se je v pričo verodostojnih gospodov konstatovalo, ki so pripravljeni to vsako uro s prisego potrditi. Ako bo pa morebiti kdo temu kaj oporekal, ter hotel občinstvo slepiti, kar je včeraj v petek tudi obče man klečeplaz že poskušal, govorili bomo obširneje o tem in o druzih dogodkih, o katerih pa že vrabci čivkajo po strehah Ljubljanskih. Za danes končujemo le z besedami strokovnjaka, da se kaj tacega zna le zgoditi tam, kjer vlada: „Emporende Rohheit und padagogiseher Unverstaud der Leitung". — („Slovenskoga Gospo da r j a" ) zadnje (7.) številke ne bode, ker je zaplenjena. Uzrok, tej konfiskacij je uvodni člauek z napisom: „Minister Konrad pa štajerski Slovenci", v katerem se opisujejo jako neugodne šolske razmere na dolenjem Štajerskem. — („Obrtnika") izšla je 2. številka. Vsebina: Koliko je storila vlada za izpeljavo obrtne postave? — Naprednjaštvo v zadrugah. — Preskrb-lj en j e delavcev. — Domače zadeve. — Razne stvari. Prav dobro pisan je prvi članek, ki jako rezko označuje pri nas udomačeno sistemo nPatra Lmgsam-a", po katerej do sedaj nemarno še niti jedne zadruge. — Obrtnik stane za vse leto 1 gld. 80 kr., za pol leta 90 kr. — (Noto izvoljeni cestni odbor) z« Ljubljansko okrajno glavarstvo, se je konstituiral in izvolil načelnikom: Andreja Kneza z Viča, namestnikom g. Jakoba Matjana iz Zgornje Šiške. Drugi udje cestnega odbora so gg.: Lovro Kavčič iz Medvod, Jože Zore z Dobrove, Ivan Šenk z Iga, Fran KoSčak z Grosupljega in Martin Bavdek iz Vodmata. — (Iz Črnomija) se nam piše 14. febr.« Imenovanje vodje tukajšnjega okr. glavarstva gosp. Henrika Jagrič-a c. kr. okrajnim glavarjem uzbudilo je zadovoljnost in veselje. Mesto Črnomelj v zvezi z narodno Čitalnico in ognjegaškim društvom priredilo je novoimenovanemu c. kr. okr. glavarju na večer dne II. t. m. lepo serenado. Ob 8. uri zvečer pričeli so pokati topiči; iz mestne hi.e ustopi oddelek ognjegascev v polnej paradi z raznobojnimi svetilni-cami v rokah. Njim se pridružijo de pevci, zastopniki mesta, Čitalnice, požarne brambe itd. ter sprevod jo zasnče po glavnem trgu pred stanovanje g. okr. glavarja. Zbor je tu zapel čvetero pesnij: 1. Mladini; 2. Sveta noč; 3. Luna sije od Heidricha in 4. Cesarsko himno. Živijoklici odmevali so od strani zbranega Ijndstva. Drugi dan se mu je vsestranski čestitalo. — (V Slatini) ima 17. t. m. polit, kmetsko društvo ob poln Štirih popoludne v gostilni „zur Sonneu svoj letni občni zbor s sledečim programom: Poročilo o delovanji društva, volitev novega odbora in odseka za pregled društvenih računov in „razni nasveti in govori." Zvečer ob 6. uri začne se veselica 8 tombolo. K veselici so uljudno vabljeni vsi sosedni rodoljubi. — (Popravek.) V poročilu o občnem zboru „Kmetske posojilnice za Ljubljansko okolico" stalo je v nekaterih številkah včerajšnjega našega lista po tiskarskej pomoti: revnemu, mesto reservnemu fondu. — Nadalje nam je o plesu narednikov dostaviti, da ta ples prirede vsi naredniki Ljubljanske garnizije. Razne vesti. * (Najboljši paša.) Ko je Osman paše, še predno smo mi zavzeli Bosno in Hercegovino, pot »val po teh deželah, pride v nekem selu v ban, kjer najde 80 letnega starca. Prične ž njim razgovor in ga vpraša, koliko paš da on pamti v Bosni? „Toliko, kolikor let sem star!" — „Pa kateri paša bil je najboljši?" — „Ker vprašaš," pravi starec, n moram ti povedati resnico. Dober si ti, dobri so bili vsi, kakor tudi dni, ki jih je k nam poslal. Jednega vem, ki je iz Carigrada semkaj gredo*, na potu umrl, in ta je bil najboljši— Osman je dobil, kar je iskal in dal je sttrcu cekin. ftospod Jul. Bittner, lekarnar, Reichenan, Sp.-Av. Zaradi odličnega zrakcčistilnega upliva Vašega „Co-niferen-Sprita", prosim Vas, pošljite mi z nova pa tijo „Co-feren-SpriU" in razpršilnega aparata po postnem povzetji. — Ni Vaše vprašanje, ali se smejo objaviti zgornje vrste, dovoljujem to tem rajši, ker upam s tem pripomoći razširjenju splošne porabe tega koristnega desinfekcijskega sredstva. Z velespoštovanjem Dr. Josip Anton Strelni«, (792) Burgring 16, Gradec. Kje se dobiva, povedano je v inseratu tega Usta. Tiijcl: dne 15. februvarja. Pri Nlonu i Fritsche z Dunaja. — Zimmermann iz Gorice. — Fritdmenn z Dunaja. — de Sante iz Trsta. — Goli z Dunaja. Pri Malici: Schwarz z Dunaja. — Stern iz Prage. — Dirscb z Dunaja. Tržne cene v LJubljani dne 16. februvarja t. 1. Meteorologijo poročil«. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ . . Oves, p ... Ajda, „ ... Proso, r ... Koruza, „ ... Leća * ... Grah „ . . . Fižol r ... Krompir, 100 kilogram«. ir . Maslo, kilogram. . Mast, n • ' Speh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, P . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko , „ Koštrunovo „ „ i Kokoš ........ Golob........ ! Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 k v. metre . t mehka, , „ „ i Čas opatov ari j a Stanje barometra v mm. Tem. peratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ti ua 7. zjntraj 740 25 b*. — 0-8'JC al. jvz. obl. 400 m. 2. pop. 740 90 mm. -f- l-6aC z. »1 obl. »o •h 9. zvečer 741 28 mm -f 08°C z. v /.h obl. snega. Srednja temperatura -f- 0*5°, za 0*8° nad normalom. JD'u.za.siJslsza, borza dne* 16. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta......... Srebrna renta .... .... Zlata renta......, . 5°/, marčna renta........ London........ . . Napol. .......... C. kr. cekini. ,..... Nemške \i i.:o ..... 4°/0 državre srečke iz I. 1854 250 gld Driavne srećke iz 1. 1864. 100 gld •l1 avstr. z'ata reuta, davka prosta. , Ofc.ska zlata reuta 6°/0......121 it n » - .. .... „ papirna ronta 5°/0 ..... 5°/0 štajerske zemljišč, od /ez. obrig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. /.(Mulj. obč. avstr. 4'/./', zlati zast. listi . Prior, oolig. Elh&abetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srećke. * . . . . 100 gld. Rudolfove srečke . . . , 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 79 gld. 80 ki 80 40 n 101 • 70 w 95 — 844 ■ — 307 ■ 30 121 t 45 y 61 5 n 70 n 59 ii 25 n 123 ■ — n 172 — It 101 50 121 • 70 n 90 05 1 87 ■ 75 ft 104 n — 117 n 25 n 120 25 ■ 106 ii 20 m 1.05 * 25 n 173 f — n 20 n — * 114 ti — Nesrečna katastrofa v Casamicciola. dnč 28. julija je bil švicarski fabrikant ur Ivan Demus iz Cbaux de Fonds na otoku Ischia zasut in se je ondu v 41. letu svoje dobe zadušil. Kljunu vsemu poizvedovanju postavljenega kuratorja Giacoma Bulatti v Neapolji se neso našli niti sorodniki, niti pravni dediči, vsfed tega je vse premoženje pripadlo državi. Pošiljatev, inejoča v sebi 2463 pristnih švi-c.irskih ur in zlatega k inča, ki je bila via Dunaj namenjena v iztok, pridržal je špediter Fr. Rauvauxfila v 7. dan avgusta, ter v 15. dan oktobra izročil pod-pisanej trgovini z onimi in zlatim kitičem, naročivši, da naj se vse bla<*o, samo d» se pokrije carina in in voznina, tedaj »koro santo nt odda, ter se ku-ratorju omogoči izvesti zapuščinski račun. Vse ure so repas'rane in na minuto regulovane in je samo graviranje pokrovov in facon pristnih zlatih kinčev toliko stal, kolikor se zdaj za vse zahteva. 350 žepnih ur na valjček Iz najfinejšega francoskega double-zlata, ali pa z dobro posrebrenim ni-kljeviui pokrovom, najfinejše gravirane in giljoši-rane, z dobro pozlačeno verižico, zlati facon, fino na minuto repnsirane. Vse vkup samo gin. 4.95; taiste iz prav era 131otnega srebra, po c. kr. uradu puncirane, težko pozlačene, samo gld. 6.60. Iste ure na valjček iz pravega 14 karatnega zlata, puncirane, prej gld. '15, zdaj za slepo ceno samih ai«. 17. 250 ur na sidro iz najfinejšega francoskega double-zlata ali pa z dobro posrebrenim nikljevim pokrovom, fino gravirane in giljosirane, na 15 prislnih rubinih tekoče, s preciznim kolesiščem, kaza'cem za sekunde in krasno verižico, fino repasirane, samo gld. 7. Iste ure na sidro iz pravega 13 lot-{] nogu srebra, puncirane in pozlačene, samo gl. 11.50. [j 200 WasMngtonsk"h remontoir-ur iz dčbro po-srebrenega niklja ali double-zlata, navijočih se brez ključka, z mehaničnim premikanjem kazalcev, fino F na sekundo regulovane, s preciznim kolesiščem, j najboljša ura na svetu, cena s krasno verižico samo E gld. Š.50. 180 srebernih remontoir-ur iz dobrega 13lotnega srebra, puncirane, navijajočih se brez ključka, z mehaničnim premikanjem kazalcev, plosnatim steklom, emajliranim kazališčem in sekundnim kazalcem, na minuto regulovane, izvrstna ura. Prejšnja cena gld. 25, zdaj za slepo ceno gld. 13.50. Za pravilni tek se jamči 5 let 217 pravih zlatih prstanov s ponarejenimi briljant', v vseh velikostih, pristno 6kar. zlato, po c. kr. uradu puncirano, v finem baržunastem za-bojčkn, par samo po gld. a.75. 184 parov briljantnih uhanov ali bunčio v pristnem 6fcar. zlatjm okviru, po c. kr. uradu punci ranem, s krasnimi biseri, v finem baržunastem za-bojčku, par sumo gld. 8.75. 222 parov uhanov iz pravega 6 karatnega zlata, punci ranega po c. kr. uranu, s pristnimi korali in z zabojčkom, par samo gld. 1.50. 164 medaljonov iz irancoskega double-zlata, z umetnimi biseri, samo gld. %.50. 150 butičarc za napr ;je ali ovratnike iz pravega 6kar. zlata, punciranega po c. kr. uradu, s krasnimi ponarejenimi biseri, z zabojčkom vred samo po gld. l .so. 250 gumbic za srajce iz pravega 6 kar. zlata, punciranega po c. kr. uradu, s čudovita lepo ponarejenimi biseri, po gld. I.ho. Vsi kinči so tako krasno bruteni in imajo tako lep blesk, da se ž njimi lahko prihrani vsak pristen kinč, ki stane toliko novcev. Naročila po pošti ali telegrafu, ki sc zvršujejo samo po poštnem povzetji ali s pri dejane \o0to, naj se pošiljajo na (52—4) Schweizer-Uhren und Goldwaaren-Gommissionsnans WIEN, Leopoldstadt, Schiffamtsgasse 20. Posušene zdravilne zelišča, korenine in cvetje, kakor tudi (107—5) suhe borove mladike kapnlejo se po rlsokej eenl v vsakej količini. Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu tega lista pod A. R. H. 107. 5000 1 (788—15) i (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl. Ii. Storch v Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Zoper jot iK<>! Radgostski rožiiovsli mako-rastlinsU celtlički. priporočajo se posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico! Veliko število priznanskih pisem razpolagajo B6 v prepričanje. _ Gospodu lekarju J. Selchertu v Rožnavr. Uže tri mesece boleha moja soproga za nevarno pljučno boleznijo. Ker se mi je od množili stranij priporočalo, prosim, da mi pošljete povratno 1 zavitek Hadgo8tskega čaja in 2 škat. maho-rastlinskih coltliČ-kov. Naslov: Župan v Crešnjevci poleg Ilirske B'strice. Gospodu lok ar j u J. Seichertu v Roinavi. S tem vaa prijazno prosim, pošljite mi svojega izvrstnnga RadgostBkeva univerzalnega čaja, ki me je popolnem ozdravil mojega dolgoletsega hudega katara v želode«, zopet 2 zavitka preje ko mogočo, po poštnem povzetji. Preverjen sem, da bode ozdravil tudi mojo soprogo, ki za isto boleznijo boleha. Prosim vas pa na dalje tudi, da mi pošljeie še dva zavitka vaših maho-rastlinskih celtličkov, katere rabijo moji otroci zoper oslovski kašelj. Se spoštovanjem udano F. Mttller, vodja. Konov, na Češkem, '26. aprila 1878. Vaše blagorodje! Izvolite mi brzo poslati s poštnim povzetjem 2 zavitka Radgostskega univerzalnega čaja in 2 škat-Ijici Roinavskih celtličkov. — Oboje se je dobro obneslo. Naslov: Theresla Zoululj, calo dei tintr>ri, 111. piano časa UaUovič a Zara (Dalmacija1. Vase blagorodje 1 Ker se mi je vašo izvrstno zdravilo od mnogih stranij toplo priporočalo, zato vas prosim, da mi kmalu pošljete s poštnim povzetjem 3 zavitke Rtd-t,ost8kega univerzalnega čaja in d šk. maho-rastlinskih celtlčkov. Udani Ivan Poduška, 2 •ovec grofa Choteka v Neštinu pri K'oku v Sremu. Od tega po adravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za l4dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. nv. v. Jedna originalna škatlja Rožnovskih malio-ra3(.linskih celtlič-kov 50 kr. Za kolek in zavijanje pa lO kr. posčbe. Kadgoatsk i univerzo I ni čaj in Ko ..nov* k I uiako-rnatllnski celtlički dobivajo se vedno le v lekarni J. Seicherta v Koinovi na Moravskom), in razpošiljajo so naročila na vse strani proti uši nc.iai povzetju. Da je pa p n, občinstvu bolj priročno, imajo tudi za!->ge sledeči lekarji: W. Mayr v IJabl|aut, W. Ktinig v Maribora, S. Mittelbacb in J. Cejbok v Zagrebu, Barmherzige Brlider in A. Nedved v Gradci, A. Marek in J Kupfer-schmied v CelJI, 0. Russbeim v Lipnlcl, Carl Grabacher v JI umu. J- IUing v Kol-.nimiiiiu, W. Thurnwald v «'olo>-oi. Zalo gr& napravile se bodo v vseh lekarnah i u večjih prodaj alnicah materijalnega blaga. ipf~ Doktor Horstova. Jedino prarn voda za oči, prinjuna natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okrepljenje in vzdržanje vida v vsakej staroBti; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišni ali stari prisad na očeh, pege na rožnici in kašo ter odpravi sitno Bolzonje. Izvirna steklenica z navodom za rabo velja 70 kr., za kolek in zavoj lO kr. več. l*rava se dobi samo naravnost iz lekarne v kopališči Rožnavi. £JC£~~ ltoinoveki evet aa aivee, hitro in trajno o'.dravija putiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah, Iivirna aklenica 70 kr. av. v., za kolek in zavoj 10 kr. več. Pravi se dobi samo naravnost iz lekarue v Rožuavi (Moravska;. (693-13) »♦»♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»e»o Umotn« (32—11) X :zobft ta zobovja t x ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu z X brez vsakih bolečin ter opravlja ploinbovanjn in * ♦ vse lobne operacije ♦ I zobozdravnik A. Paichel, | ^ poleg Hr»deckyjevega mostu, I. nadstropje. * ♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦»»♦•♦»♦ ZLcfLa/trj.© znižane cene. neposredno ls Hmiibarita razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti Karol Fr. Burghardt, Hamburg, v žakljih po 43/* kg. notto, poštnino prosto z zavitkom vred nemudoma po poštnem povzetji. f> kg. av. v. gld. Moooa, pristno arabska, plemenita „ „ „ „ 6.30 Menado, izvrstnega okusa . . . „ „ „ „ fi.40 Ferl-Coylou, jako fina in mila , „ „ „ „ 5.40 Melango (zmes), posebno priporočati „ „ „ „ 5.30 Ceylon Plantation. |tko slastna „ „ Java, zlatorumena, jako fina „ „ Cuba, modroz.dena, briljantna . . „ „ Afrik. Moooa, fina in zdatna . . „ „ Santos, lina in močna.....„ „ Rio, okusna........„ „ OaJ v izvrstnej izberi, */s kilo od av. v. gld. 1.— (318—31) do gld. 6.—. 4.70 4.70 390 3 M 3.25 Mala k nun ari j a na Kranjskem odda se pod jako ugodnimi pogoji. Ta kupčija daje nekaj stotakov čistega dobička na leto, in je primerna za neoženjene ali oženjena osebe, posebno pa za krojače, druge obrtnike in š vilje, kakor postranski zaslužek; odda se za 200— 300 gold. — Natančneje se izve v Fr. muller-jevem anoncljskeni bur*nu v I.Jut.-I|anl. (100-3) ^V^nli dan V „NARODNI TISKARNI" v JLJiil>lj«.iii je izšel in se dobiva Turgenjeva roman: 3STO"V. Preložil M. Mdlovrh. Ml. 8°, 32 p61. Cena 70 kr. Ka znižano ceno ae morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsejra: Stenografija, »pisal dr. Bibič. — Životopisje, spisal Bajč Bož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Ijevstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurlič. — N. Machiavelli, spisal dr. Bibič. — Pisma Iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Tr*štvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelira, spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. II. zvezek, ki obsega : Erazem Tatenbari, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velia........25 kr. V. zvezek, ki obsega 'Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin llostnik. Velja.................96 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal //. Uevihre, poslovenil Davorin llostnik. — Cerkev in drž«va v Ameriki, francoski spisal E. Laboulage, poslovenil Davorin llostnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 zvezko naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke 5 kr., za „N0V* pa 10 kr. sveže predpustne krofe. J. Foderl-ova pekarija sladčic v Lingerjevih ulicah. (29—6) Prevažanje ljudij in blaga v AMERIKO najbolje in najceneje pri (238—24) ARNOLD-u RElF-u, ^tfro.SSSr?"* Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTTTJM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri pleMuh. Izpallli in osivelih las« ii. Uspeh po večkraitnem močnem utrenji Zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld« 50 kr. in v steklenicab za poskus po 1 gld. j. O *-oli m I~Vll.ll.tl I I<>11:« Zdravilno pivo iz sladnega izločka. Proti občnemu oslabljenju, bolečinam v prsih in želodcu, sušici, red-kej krvi in nerednim opravilom spodnjttelesnih organov, izkušeno krepilo za okrevajoče po vsakej bolezni. Cena steklenici 56 kr. I v; i 11: i I I.. 11.» Bonboni iz sladnega izločka za prsi. Proti kašlju, hripavosti, zaslizetiju nepresegljivo. Zaradi mnogoterib posnemanj naj se pazi na višnjev ovitek in varstveno znamko pristnih sladnih bonbonov (slika izumitel a). V višnjevih zavitkih po 00, 30, 15 in 10 kr. Zaslužni diplom mej narodne zdravstvene razstave v Londonu 1881. leta za medicinske tvariue in aparate v pospeševanje zdravja. Podpisi: Nj. veličastvo kraljica Viktorija angleška. — Nj. kr. visokost vojvoda Edinburški. — Spencer, predsednik razstave. — John Eric Erichsen, načelnik odbora. — Mark. H. Judge, tajnik. I Vlili IXo:f*to>>- Koncentrirani sladni izleček. Za bolne na prsih in plutah, zastarel kašelj, katare, bolezni v grlu. — Sigurnega uspeha in zelo prijetno za uživati. — V Haconih po 1 gld. 12 kr. in po 70 kr. I vini Iloilovn S 1 a d n a čokolada. Jakorediln.t in krepilna za osebe s/ni^/o^ra telesa in živcev. Zelo okusita in posebno priporočati, kjer je zanživanjo kave kor vzburjajoče zabranjeno. Zavoj '/4 klg- po 1-80 gl., 90 in BO kr.; zav.,j kltf. 2'40 gl., 1 60 gl. in 1 gl. Proti kašlju, liripa\osli. bolečinam v prsih in želodcu, oslabljenju, sušici, slabej prebavljivosti, najuspešnejše krepilno sredstvo za okrevajoče po vsakej bolezni. 58 krat odlikovano, m Ustanovljeno 1817. Izumitelju in jedinemu izilelovatelju pristnih preparatov iz sladnega izlečka, gospodu IVANU HOFF-u, c. kr. dvornemu založniku, c. kr. svetniku, «1*ornemu založniku skoro vtteh evropskih suvereno v- I>uiih) 1.« Tioamiska /,alu«a: Cirabcu. liiiiiinti^liiissi' s., tovarna: <*raben- liof, llriiuniTNl ritaše 2. Priznavanja in naročila viHocih in najvišjih oseb leta 1882.: Cesarski visokosti nadvojvoda Karol Ljudovik, nadvojvoda Friedrich, kr. visokost princ WaleB-ki, princesa de Ligne, vojvodinja Oidenburška, princesa Runss, gč. pl Fercnczy, čitateljica Nj. veličanstva naše presvetle ceBarice, angleška lionne (varuhinja) Nj. cesarsko visokosti princese Marije, Valerije, obitelj Metteruicb, Clam-Gallus, lvaracsonyi, liattbyanyi, Kommer, nj. vzviš. fcm. Filipovič, grof VVurmbrand itd. itd. — Priporočan«) po zdravuiškib prvakih, profesorjih dr. Hambergor, Schrotter, Scbuitzler, Granicbstiitten in mnogo drugih Dunajskih. Pet najnovejših poročil in zahval za ozdravljenje meseca septembra 1883. z Dunaja in z dežele. Stotisočeri, ki so že nad vsem obupali, bili so rešeni po Ivan Hoffovih sladnih preparatih (zdravilno pivo iz sladnega izločka), da so zadobili nazaj ljubo zdravje ter se ga še zdaj vcse.lč. 'Samolast.no izrečene besede ozdravljenih.) Vaše blagorodje! Celo leto sem trpel na mučnem želodčnem kataru in Kašlji: zaman so bili vsi leki, dokler ncecin rabil Vaših izvrstnih Ivan Hoffovih sladnih preparatov. (Jez nekaj mesei ev izostane kašelj, tek se vrne, in moje zdravju je bilo po Vašem Ivan Iloffovem zravilcem pivu iz sladnih izločkov popolnem popravljeno. Vzprejmite mojo iskreno zalivalo. Ob jednetn piiložiui zahvalo v ogerskem jeziku, razglasite jo po Širnem svetu. Mezokovacshaza. Dr. Alojzij Xa«>, župnik. Vafie visokorodjel Prosim Vas, da mi takoj kakor hitro možno pošljete 13 steklenic Vašega Ivan Soffovega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov in dva zavoja sladnih bonbonov po poštnem povzetji. Z veseljem konštatujem, da VaSe fabrikate prav rad rabim, ter da mi ugajajo in koristijo. Z visokim spoštovanjem St Andrej pri Beljaku, 5. septembra 1883. M. pl. Pcichl, vodjema soproga. Zdravniško priznanje. Oastno mi je Vam naznanjati, da so so Ivan Iloffovi sladni preparati doslej pri vseh mojih bolnikih, kateri so že dolgo trpeli na težkem sopenji, slabem teku in prebavljenji, prav dobro obnesli; zatorej Vas vnovič prosim, da pošljete s poštnim povzetjem in naslovom: „G. Ivanu Guschallu v Brnu" 28 steklenic zdravilnega piva iz sladnih izlečkov in 3 zavoje sladnih bonbonov. Spoštovanjem Grottava, 9. septembra 1883. I>r. Josip Froile, prakt. zdravnik. Dunajsko poročilo o ozdravljenji. Dunaj U. septembra 1883. Ne morem si kuj, da bi se Vam ilkreno ne zahvalila za čudovito ozdravljenje želodčnega katara, kateri je mojega moža že štiri mesece pestil. Mož moj je rabil razna sredstva, a kal brez uspeha, dokler slučajno ne čita v listih polivalo Vaših čudovito delujočih Ivan Hoffovih sladnih preparatov. Poskusil je ž njimi, in že po kratkem zauSivanji Vašega Ivan Hoffovega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov mu je odleglo,' in sedaj, po jedenindvajseti steklenici je moj mož popolnem ozdravel. V/prejmite mojo in mojega soproga srčno zahvalo ter prosim, da to pismo objavite v blagor jednako bolujočih. Z visokim spoštovanjem I iiinja 1'latenik, Neufiinlhaus, Goldschlaggassc 28. Najnovejša Dunajska zahvala s 7. dne septembra 1883. Prosim zopet za 13 steklenic Ivan Hoffovega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov, kajti, če ga le osem dnij ne zauživam, imam poželjenje do njega. Uživam ga zdaj že dve leti ter sem se prepričal, da mi ugaja, zatorej ae ne bi protivil, ako se to tudi javno oznani. Dunaj v 7. dan septembra 1883. Spoštovanjem Fran IJargeizi. kouditor, Mariahilferstrasse 62. Zahtevajo naj se samo prvi pristni Ivan Iloffovi sladni preparati z varstveno znamko, katera je po c. kr. trgovinskem sodišči na Avstrijskem in Ogerskem registrovana (slika izumiteljeva^. Nepristnim izdelkom drugih nedostaje zdravilnih sokov zelišč in pravilno izdelovanje Ivan Hoffovih sladnih preparatov ter po izjavah zdravnikov uiogu celo škodljivo uplivati na zdravje. Prvi, piistni, slizo razsnujoči Ivan Iloffovi sladni bonboni za prsi zaviti so v višnjev papir. Naj so izrecno le taki zahtevajo. "W Ivan Hoffovi bonboni iz sladnega izlečka v višnjevih zavojih po 60, 30, 15 in 10 kr. Glavno zalogo v Ljubljani ima: Peter Lassnigg, trgovec s špecerijami, .658—19* Nadalje imajo zaloge: V Reki: Nic. Pavačii, droguist; v Gorlelt G. Christofoletti; v Mariboru: /<'. /'. Holasek, na glavnem trgu; v 1'tuji: J. Kasi lekarnar; v Čelji: J. Kupfersehmidt, lekarnar; v Kranj i : Fran Dolence, trgovec. O P* i—• »— rV O < P ti Parts. I liondoii. I ■»luliimuvsi;!. | Gradec. | Hamburg*. | Frankobrod na Ji. | Kcw-York. Prodaja hiše. V NiiiHr:ii«'iu pri Litiji ae iz p oste roke proda hiAn *t. 2», stoječa im dobrem kraji, na trgu, prav tik eerkve, pripravna za vsako kupčijo, v katerei je zdaj pri tleh cemetitarija, c. kr poštni urad in pekarija. V prvem nadstropji sti dve stanovanji po 3 sohe in vse, kar k nj m prip.ida. S hišo se pr>'d t še jedno stransko poslopje, njiva, travnik in ilel gozda. Več se zve pri lastniku F. K. v hiši same j. 1101—3) Št. 2105. Razglas. (102—2) mešani salseu (rastlinski sok) dobiva se jako fin in svež po jako riizkej eeni, kg. po 60 kr., na debelo pa se ceneje, pri (84—5) na Stolnem trgu št. I, na oglu Špitalskih ulic v Ljubljani. ♦♦♦♦♦♦♦ (98—3) : Obleka na obroke!! | : : : : DUMI, Marialiilferstrasse 25. Obleka za gospode. I Obleka za dame. Ogrtači, Pomladanska obleka, spomladanska obleka, | dežni plašči, salonska obleka itd. ' ženska ogrinjala itd. Modno, reelno, ceno prodaja tudi v provincije na mesecu« obroke J že dolgo let obstoječa in sloveča prodi« jalni« u * narejene uioAke in ženske obleke ♦ M. W0LF, DUNAJ, VI., 3^taenno. (111-2) .Tlarjeta lireijar v Ilir. Bistrici. 1 i Pivovarna bratov Kosler-jev. Iz; vi~*s»tiio zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz (83—53) ZIJ MAYER-jeve piva v steklenicah v Ljubljani. ► » » I 5 Računski sklep Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice registrovane zadruge z omejenim poroštvom v Ljubljani, za drugo upravno leto 1883. C C Doiiarni i>fom«t. | kr. Strošltl: 1 kr. Gotovine tinti 1* januvarja 1883 2987 34 1 5 Sprejete obresti...... i 2800 37 Deležnikom izplačani dobiček Hranilne uloge...... 29969 60 za leto 1882 ......i 500 _ Dobodki takse „uradni stroški" 156 10 Povrnjene hranilne uloge . . 8158 09 Vruena posojila...... 82976 — Obresti zanje.......j 171 08 27 67 Konto „uradni stroški" . . . 95 22 I*ob< jila......... 4710O Prehodni zneski ...... 29 57 Gotovina v blagajnici in nalože- 1 nega pri dru/.ib denarnih zavodih 12857 02 68915 ss 68915 98 liCoiito ac^iaLfro in dobička,. De"toet: gld. kr. Ored.it: Tg~ld. kr. Izplačane obresti hranilnih ulog Kapitalizovane obresti hranilnih Za leto 1884 vzprejete obresti posojil........ Za leto 1882 vzprejete obresti Odbitek pri vrednosti inventara Uradni stroški...... 4 '/, f/, obresti deležnikom . . 171 1092 687 15 61 95 4ro 08 91 20 17 82 22 _ 86 Na novi račun pripisani ostanek dobička iz leta 1882 . . . Zaostalo obresti......| V letu 1882 za leto 1883 vzprejete obresti posojil .... Dohodek takse „uradni stroški" 2800 419 156 52 37 85 42 10 B488 26 26 VfZITNICE priporoča „NARODNA TISKARNA" v Ljubljani. Odlikovano s srebrno svetinjo o prvi mejnarodnl farma-oevtliki razstavi na D a naj 1 18 83.1., potem: na huji IS80, t Gradci I.SSO, t TeSinn IS8D, t Ilebi 1X81. Bittner-jev 1 Coniferen-Sprit Podoba steklenice Hittnor-JoveRa „Coni-ft>ren-Spritau z rmipriilnim upu ratom. j« nato rt'o, nepokvarjen, desti-lat-ijski produkt iz smreke, oživljajoče in desinfektnjoče sredstvo za bolniške sobe «>ri Iiv<*i stalno delo. Hl I I I 1 1 1 1 I 1 1 I M I 1 111 (96-3) I Silsinoa. gld. kr. Inventar........" 15"> 60 Posojili......... 37162 — Zaostale obresti...... 6 85 Gotovina iltič 81, deceinhra 1SK."> in naloženega pri drugih denarnih zavodih..... 12857 02 Pasiva: gld. kr. 100 deležev po 100 gld.. . . "lOOOO'_ Rezervni fond......I 500 _ Hranilne aloge od 45 strank . 36590 50 Kapitalizovane obresti hranilnih j ulog.........i 1092J 91 Za leto 1884 vzprejete obresti i pout»jil 4l/i°/o obresti deležnikom Čisti dobiček..... , 687 450 'i 859 50180 20 SIJ 17 \ Iijubljaui, dne 27. januvarja 1884. Za ravnateljski odbor: J. Knez m. p., ravnatelj. Ant. Knez m p., M. Bavdek m. p., blagajnik. kontrolor. Z glavnimi in polnočnimi knjigami primerili in v redu našli: Za nadzorstvo: Angnst v. Wnrzbach m. p (110-2) V. Jenko m. p., odbornik. Drd. J. Kotnik m. p. Za predpustno saisono priporočam svoju bo^atti zalogO cvelll«, iievesAliiib vencev in pnji<» lanoVj fiili'«-/inialiiiln>v. vetru i ae. Ciplc in liiiltm vsake vrste, n.tilaljt, 8vitlol>arvastih nt! umov. l»roealo%, sutiiiu, turlatanu, t itptl Iu«li jsKt balit*ti& in bo- binetfi« Na novo upeljano: g I a c e - r o k o v i c e najboljše kakovosti vseh \rst in barv, na izbčro za gospodo in gospe. Z velespoštovanjem (ft3—5) J. S. BENEDIKT. S3KSE Odlikovano z 18 svetinjami in n|in-čevall Imenitnih in inerodajnih osob in korporacij kot ■ i u j l»o I i iu» j-ceut'iHii ii nt ».s za obutev in za usnje za kuuj-sliti opravo in pri vozovlb« in Be že več let rabi za lovske in popotne čevlje na NiijviSjem dvoru in ml njega najvišjih lovskih prijateljev, iln, pri izletih v gore od Nj. Veličanstva cesarice. .,f SCHUTZ-tT von J.BENDIKin &^p-^^ FRUHER ^ Glavna zaloga za Kranjsko pri S0HUS€HN1K&WBBRR V I ju tiliiiit i. Cena: v škatljah po 5 kilo 10 gld., 2'/. kilo 5 gld., v takoim. '/, škatljah (40 deka) 1 gld., V,škatlje(18deka) 50 kr., l/i Skatljo (8 deka) 25 kr., 100 kosov i/, škatclj pa 12 gld. 50 kr. Vojakom in pro-dajaleem na drobno nad 5 gld. rabat i franko poSiljatev. T'dntHi j v. od' •"dnik M:»kso A r m i 5. lina in tisk „Narodne Tiskarne 1188 5 4