*r OBLIH"** Leto lXXIIm št. 67 Ljubljana, sreda 22. marca 1939 Cena Din 1.- izftaja vsak dan popoldne izvzemsl nedelje tn praznike. — InseraU do 80 petit UREDNIŠTVO IN CPRAVNISTVO Podružnice: MARIBOR. Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2 50. od 100 do 300 vrst a Din S. večji InseraU petit r JITRI java k of1i»v* nli~» * telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon St 65; vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. inseratnJ davek posebej. — >Slovenskl Narod« m u »mah a, »naiijcva ««ca s*ev. o podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—, za. Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 31-22, 31 23, 31-24, 31-25 ln 31-26 SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Angleški kralj o sodelouairu s Francilo Predsednik francoske republike Lebrun je bil včeraj v Londonu sprejet z mogočnimi manifestacijami — Pomembni politični zdravici poglavarjev britanskega in francoskega imperija LONDON, 22. marca, c. Včeraj popoldne sta prispela v London na službeni obisk angleški kraljevski dvojici predsednik francoske republike Lebrun in njegova sopioga. Na londonski postaji st? ju počakala in pozdravila kralj Jurij in kraljica Elizabeta s predsednikom vlade in mnogimi ministri ter drugimi odličniki. Kralj in predsednik sta se prisrčno pozdravila, ravno tako tudi kraljica in ga. Lebrunova. Pri vožnji v mesto so ogromne množice, ki jih cenijo na več ko milijon ljudi, prirejale predstavniku Francije nepopisne ovacije, potem pa navdušeno manifestirale, za prijateljstvo med Anglijo in Francijo. LONDON, 22. marca. AA. (Reuter:) Snoči se je vršila velika slavnostna večerja v Beli in Zlati dvorani Bucking-hamskega dvorca na čast predsednika francoske republike Lebruna in njegove g spe. Večerji so prisostvovali: angleški kralj in kraljica, predsednik Lebrun z gospo ter 195.najuglednejših osebnosti, med njimi kraljica Mary z vsemi člani kraljevskega doma. Večerji so prisostvovali med drugim predsednik vlade z ministri, veliko število poslanikov ter canterburškv nadškof. Pri večerji so se posluževali znamenitih zlatih krožnikov in drugih posod iz bogate državne zbirke .Angleški kralj je nosil modro admiralsko uniformo. Zdravica kralja Jurija VI. LONDON, 22. marca. AA. O priliki večerje, ki sta jo angleški kralj in kraljica priredila snoči na čast predsedniku francoske republike Lebrunu in njegovi gostje v Buckinghamskem dvorcu, je angleški kralj imel govor v katerem je med drugim dejal: Z velikim zadovoljstvom vstajam, go-S] i predsednik, da vam in vaši gospe - elim dobrodošlico v naši prestolnici. Kraljica in jaz nikoli ne bova pozabila obiska, ki sva ga v juliju minulega leta napravila v Franciji in ob kateri priliki nama je bil prirejen nenavadno prisrčen sprejem s strani francoskega naroda. V sedanjem času se podnebje Londona ne more sporejati z bleskom pariškega sonca meseca julija, toda pri vsem tem ni potrebno zagotavljati vam, s koliko topline in občutka vas sprejemamo v tem velikem mestu in istotako v vseh ostalih delih kraljestva. Naš narod pozdravlja v vaši osebi, gospod predsednik, upoštevanega šefa velikega naroda, s katerim nas veže prijateljstvo. Francosko-angleški odnošaji so mnogokrat predmet proslave z izbranimi in svečanimi besedami, toda nikoli niso imeli tako velikega pomena kakor danes. Naša dva naroda lahko vržeta pogled na niz stoletij zgodovine, ki niso izpolnjena samo z junaštvom, temveč tudi z velikimi uspehi na znanstvenem in umetniškem polju. Praksa demokratičnih vlad je omogočila našima narodoma ustanove, preko katerih se naj-zgovorneje kaže izraz svobode in pravice, ki ju naša dva naroda enako ljubita. Naša dva naroda se zavedata tudi skupnosti interesov, ki ju vežejo. Naši državniki so zaradi tega mogli v ozračju popolnega medsebojnega zaupanja delovati ter sem prepričan, da se bo to sodelovanje naših dveh vlad nadaljevalo, da bi se tako napravila največja usluga miru. Naši dve vladi sta odločni v tem, da napravita vse kar je v njunih močeh, da bi se številna resna vprašanja in problemi, na katere naletimo danes na svetu, rešili na prijateljski način. Naši dve vladi pa ne bosta sodelovali pri nobeni ureditvi s kršitvijo onih načel, ki morajo vladati v odnosa jih med poedi-nimi državami. Mi popolnoma uvidevamo težave, ki nam ležijo na potu, toda istotako je v nas prepričanje, da lahko gledamo v bodočnost z zaupsnjem, zavedajoč se svoje sile, svojih intelektualnih kreposti in drugih vrlin, s katerimi se odlikujeta oba naša naroda posebno v trenutkih nevarnosti. Svoja čašo dvigam v vase zdravje, gospod predsednik, in v 2diavje vaše gospe ter za veličino in napredek slavnega francoskega naroda. Odgovor francoskega prezidenta Predsednik francoske republike Lebrun je odgovoril z naslednjo zdravico: »Noben dokaz simpatij mi ni dražji, kakor dobrodošlica, ki jo je Vaše Veličanstvo naslovilo name in mojo ženo in v kateri je Vaše Veličanstvo omenilo obisk, ki sta ga z Njenim Veličanstvom kraljico napravila francoskemu narodu, ki vama je ob tej priliki manifestiral svojo globoko vdanost. Na aklamacije, ki jih je vama priredil Pariz, so prišle aklamacije Londona šefu francoske države. Imel sem priliko, da pri prvem obisku tega velikega in ponosnega mesta vidim, kako je to kraljevsko mesto občutilo ono, kar nas združuje, kakor da želita obe prestolnici vsemu svetu dokazati naše želje, za katere ne obstojajo moralne meje. Prijateljstvo naših dveh držav je zakoreninjeno v moralni zavesti ter se danes pojavlja kot naraven in nujen pogoj njihovega obstoja. Medsebojno razumevanje postaja vedno bolj globo- ko ter se jača na vseh poljih, tako da vidimo, da sta se oba naša naroda izjavila za skupna načela, ki predstavljata tako za poedince kakor za celotne narode najvišji razlog, za katerega se živi, kajti svojo načelnost in svojo moč črpamo ravno iz tega ideala, kar nam daje vedno več hrabrosti, da se ga tudi v naprej držimo. Nas občutek časti, pravice, človeškega dostojanstva, spoštovanja sporazuma in dane besede, naša udanost svobodi govora, mišljenja in tiska, ne-vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, ljubezni do miru, to vse so naša načela, ki se jih držimo. Vedno kadar so naša načela nekje na svetu doživela neuspeh, se je naše javno mnenje dvignilo, ter zahtevalo od vlad, da pojačajo oborožitev, da bi se okrepila varnost države ter s tem podprl splošni mir. Na ta način se potrjuje naša želja, da delamo za obnovitev mednarodnega zaupanja, ker sicer za noben narod ne bi obstojal niti mir niti pravo blagostanje. Prepričan sem, da delajo francoski in angleški državniki za ves svet, ako podpirajo ta načela ter se trudijo, da bi svet prišel iz današnjih gmot nih dni. Klajpedsko ozemlje se priključi Nemčiji Na zahtevo nemške vlade je litovska vlada pristala na odstop klajpedske pokrajine, ki jo bodo Nemci najbrž že danes zasedli LONDON, 22. marca. AA. (Reuter). Poluradno se poroča, da je litovska vlada sklenila sprejeti vse nemške zahteve ter ji izročiti takoj klajpedsko ozemlje. KLAJPEDA, 22. marca. AA. (Reuter) Litovski guverner za Klajpedo Gailius je potrdil sinoči, da je Nemčija poslala Litvi ultimatum, v kateri je zahtevala naj Litva odstopi Nemčiji klajpedsko ozemlje. KOVNO, 22. marca. c. Litovska vlada je na svoji sinočni seji pristala na zahtevo Nemčije, naj ji takoj odstopi klajpedsko ozemlje. Danes se sestane litovski parlament, da odstopitev ratificira. Litovska vlada je izdala v zvezi z od-stopitvijo dva komunikeja. V prvem pravi, da je nemški zunanji minister Ribbcntrop sporočil litovskemu zunanjemu ministru ob priliki njegovega obiska v Berlinu, da Nemčija zahteva odstopitev klajpedskega ozemlja na podlagi narodne samoodločbe. Nemčija je smatrala, da je postalo razmerje med Nemci in Litovci v klapedskem ozemlju prenapeto in da bi moglo to dovesti do intervencije nemške vojske. Litovska vlada je že začela umikati svoje čete s klapedskega ozemlja ter je že tudi sestavila delegacijo, ki naj uredi vse formalnosti pri predaji ozemlja. Pričakujejo, da bodo nemške čete vkorakale že danes. Nemška poročila Berlin, 22. marca. Iz Kovna poročaj j: Po svojem povratku v Kovno je včeraj 21. marca od 14. do 18. litovski zunanji mi- nister Urksis poročal ministrskemu svetu o rezultatih svojih razgovorov z Ribben-tropom. Iz poročiia je bilo razvidno, da je Ribbentrop stavil zunanjemu ministru predlog, naj Litva vrne Nemčiji Klajpedo, češ da je to edino zadovoljiva in možna rešitev. Pripomnil je, da bo Nemčija v primeru doseženega sporazuma upoštevala gospodarske interese Litve in ji dala na razpolago tudi luko v Klajpedi. Zunanji minister je omenil, da to tudi odgovarja želji prebivalstva Klajpede, in*da je ureditev tega vprašanja važna za bodoče odnosa je med Nemčijo in Litvo Minister je nato prečital tudi poziv prebivalstva v Klajpedi. ki zahteva svoje pravice. Razpoloženje je tako, da je neobhodno potrebno, dokončno urediti klajpedsko vprašanje, da se tudi na ta način preprečijo spopadi. Potem ko je zunanji minister podal sliko o splošnem položaju in rezultatih svojih razgovorov, je ministrski svet na seji zelo dolgo in podrobno proučeval nastali položaj ter sklenil sprejeti nemške predloge. Posebna litovska delegacija bo odpotovala v Berlin, da v zvezi s tem uredi vsa potrebna vprašanja. Berlin, 22. marca w. Vest. da je Litva pristala na odstopitev Klajpede Nemčiji, je v vsem klajpedskem ozemlju zbudila radostno razpoloženje med tamošnjimi Nemci. Davi ob 8. je bilo vse ozemlje okrašeno z zastavami s kljukastim križem, ob 9. se je pa na glavnem trgu KlajDede zbrala ogromna množica, ki je vzklikala Hitlerju in se mu zahvaljevala za rešitev. V Berlinu pravijo, da ni bilo ultimata BERLIN, 22. marca. AA. (DNB). Z obveščene strani izjavljajo, da vesti, ki krožijo v inozemstvu, da je Nemčija poslala Lit-vanski ultimatum, ne odgovarjajo resnici. Dr. Maček o nujnosti rešitve hrvatskega vprašanja Včeraj dopoldne je sprejel dr. Maček v svojem stanovanju v Zagrebu dopisnika »Asociated Press« iz Beograda in mu pojasnil svoje poglede na pereča politična vprašanja, ki zanimajo zdaj ne samo Jugoslavijo, temveč tudi inozemstvo. Dr. Maček je pojasnr! vzroke nezadovoljstva Hrvatov in njegove korenin« v preteklosti. Med drugim je dejal v svoji izjavi ki jo d^.nes prinašajo tudi zagrebški in beograjski Hsri: Zahteve Hrvatov so sprejemljive brez omejitve ne samo za Srbe ki za državo Jugoslavijo, temveč rudi za zapadne demokracije. Hrvati so pripravljeni iskreno priznati skupne meje s srbsko dinastijo, zahtevajo pa v teh mejah ki pod to dinastijo brezpogojno svojo svobodo. To vprašan je se mora hitro uredi ti. Jaz bi bil pripravljen poslati svoje zastopnike v vlado, ki bi obsegata vse poli- tične s?le v državi, torej v koncentracijsko vlado: ne v vlado, ki bi bila njena ntailoga podaljševati sedanje stanje v neskončnost, temveč v v'ado, ki bi takoj storila naj-resnejše ukrepe, vodeče h končni ureditvi hrvatskega vpra tmja_ Po mojem mnenju je v sedanjem mednarodnem položaju prišel skrajni trenutek, da se sporazum med Srbi m Hrvaiti uresniči —, tem bolj. ker zdaj noben resen politični faktor v Srbiji ni proti ureditvi tega vprašanja. Za to je vsa srbska opozicija, pa tudi bivši najhujši nasprotniki zadovoljitve hrvatskim zahtevam, nosilci svoje-časnega režima r 5fr* - "T' ^ ki so pri zadnjih volitvah kambdirali na moji listi. Čeprav niso z menoj sklenili nobenega političnega sporazuma, vem vz razgovorov z njimi, da so tudi oni prepričani, da je ureditev hrvatskega vprašanja nujna potreba. Zahvaljujem se Vašemu Veličanstvu in Nj. Vel. kraljici za ljubeznivi sprejem, ki ste nama ga priredili. Dvigam čašo na zdravje Vašega Veličanstva Nj. Vel. kraljice, Nj. Vel. kraljice Mary in kraljevskega doma, za blagostanje kraljevine Velike Britanije ter izražam najlepše želje za napredek britanskega imperija. Manifestacije na ulici London, 22. marca AA. (Reuter). Snoči se je za časa slavnostne večerje v Buckin-gbamski pa\ači zbrala velika množica ljudstva, ki je spremljalo vsako gibanje, ki se je opazilo v palači, i glasnim vzklikanjem Obie>k Lebruna britanski prestolnici je glavni predmet londonskega tiska, ki prinaša številne fotografije o včerajšnjem sprejemu. Vsi listi pišejo navdušeno ter naglašajo, da francosko-angleško prijateljstvo ni bilo nikoli iskrenejše kakor v sedanjem času. Odmev v francoskih listih Pariz, 22. marca AA. (Havas) V komen- ' tarju Lebrunovega obiska v Londonu piše i »Figaro«: Mi nismo dvomili, da bo London I toplo pozdravil predsednika francoske republike. Vedeli smo, da bodo aklamacije, ki mu bodo prirejene, veljale vsej Franciji, tako kakor so Francozi v juliju minulega leta istočasno izražali spoštovanje in prijateljstvo napram velikemu prijateljskemu narodu in napram suverenu, ki ie inkarnacija tega naroda. Z ozirom na razmere, skozi katere koraka današnja Evropa, pa imajo manifestacije v Londonu Se prav poseben pomen. »Epoque« piše, da predstavlja Lebrunov obisk v Londonu v današnjih razmerah dogodek ogromnega pomena. »Temps pripominja k ootovaniu. da bo Lebrunov obisk v Londonu pokazal vsemu svetu tesno solidarnost "el;kih demokracij. To potovanje bo še boli okrepilo obču+ek »povprečnega Angleža«, ki ie r kazal Dre J praško tra^ečHio globoko sočutje, ki je prekašalo vznemirjenost »novnrečnega Francoza«. Ob'sk bo dal AngMji :n Franciji impulz za nove napore in novo ?nergijo za ohranitev svetovnega miru. »Oeuvre« piše, da ie bila noukrepitev »prisrčnega sporazuma < mod Anglijo in Francijo v današnjih motn;h dr^h potrebna, celo boli potrebna, kakor v letih 1912, 1913 in 1914. Francozi in Angleži mornio po besedah samega Chamborlaina braniti skupnost svojih interesov in t ne samo materialnih, temveč tuđi moralnih. Razlika med letom 1914 in srdnniim čnsnm je samo v tem. da se nihče ne bo mogel izgovarjati na to. da je smatral nrijatoljstvo samo za platonično. ^Journal« piše, da Francozi in Angleži branijo skupni ideal svobode, poleg tega pa skupne osDodarske in vojaške interese Francn^Vo-.mgleška solidarnost je zasnovana na solidnih osnovah idealov in interesov. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Bolgarija se pridružuje balkanski vzajemnosti Velik odmev bolgarskega obiska v Turčiji — Pričakovanje skorajšnjega pristopa v Balkansko zvezo Carigrad, 22 marca. e. V tukajšnjih političnih krogih smatrajo, da je bil glavni pomen prihoda dr. Kjuseivanova v Turčijo okrepitev zvez med Balkansko zvezo in Bolgarijo. Obisk dr. Kjuseivanova je turška javnost razumela kot izraz dobrih odnošajev med obema vladama in obema državama. Car igra jski politični krogi smatrajo, da je cilj tega prijateljstva sporazum Balkanske zveze z Bolgarijo. Službeni komunike, izdan po sestanku dr. Kjuseivanova s predstavniki Turčije, je povzročil veliko zadovoljstvo v turški javnosti, ker je v njem na najbolj jasen način izražena misel skupnega političnega nastopa vseh balkanskih držav. Oni dsl komunikeja, ki pravi, da z ozirom na dogodke v Evropi samo solidarnost balkanskih držav jamči mir ne samo za države balkanskih narodov, temveč v veliki meri za vso Evropo, je napravil globok vtis. S tem je bilo potrjeno, da Bolgarija z istimi očmi gleda na bodočnost Balkana, kakor države Balkanske zveze. Sporazum Balkanske zveze z Bolgarijo se razvija v taki atmosferi, da postaja že stvarnost. Turski listi pišejo: Smo na poti, ki bo Bolgarijo pripeljala k Balkanski zvezi. Največji del poti je že za nami in smo že skoraj dosegli končni namen. Ni dovolj, da je Bolgarija samo prijateljica Turške, temveč je prišel čas, da vidimo to državo v krogu Balkanske zveze. BUKAREŠTA, 22. marca. Vsi današnji rumunski listi prinašajo poročila k biva. nju bolgarskega ministrskoga predsednika dr. Kjuseivanova v Ankari in Carigradu in v glavnem p?^črtavajo vsobino komunikeja glede solidarnosti balkanskih držav za zagotovitev miru na jugovzhodu Evrope. Listi izražajo nado, da bo Bolgarija kmalu pristopila k balkanski zvezi. »Tirn. pul« prinaša pomočila pod velikim naslovom »Solidarnost vseh balkanskih držav —■ garaccija za mir >Romania« upa, da bo Bolgarija šla preko majhnih političnih nasprotij, ki se dajo na lep način likvidirati in da se bo zavedala, da je rešitev Balkana samo v geslu >Balkan Balkancem!« Por'obno pišejo tudi drugi listi in večinoma iziažajo nado. da se bo Bolgarija kmaiu znašla v Balkanski zvezi Seja Velikega fašističnega sveta RIM, 22. marca. AA. Zasedanje velikega fašističnega sveta je trajalo snoči globoko v noč. Poročilo o seji bo izdano pozneje. Rim, 22. marca. w. Snoči ob 22. je imeJ veliki fašistični svet svojo sejo, po kateri je bil izdan naslednji komunike: »Veliki fašistični Svet je glede na grožnje za ustvaritev zveze demokratskih držav in Sovjetske Rusije v enotno fronto proti totalitarnim državam mnenja, da to ni fronta mira, temveč fronta, ki prinaša vojno. Dogodki v Srednji Evropi imajo svoj izvor v Versaillesu in veliki fašistični svet v tem hipu izjavlja, da se popolnoma strinja s politiko osi Rim—Berlin.« Stališče Združenih držav VVASHINGTON, 22. marca. AA. (Reuter) Na merodajnem mestu trdijo, da bodo Zc-dinjene države v primeru, da bodo evropske velesile dale izjavo proti napadalcem, izdale slično izjavo tudi s svoje strani. Na včerajšnjem sestanku z novinarji je Roosevelt odklonil vsako izjavo glede dogodkov v Srednji Evropi. Roosevelt je samo dejal, da niso osnovane vesti o tem, da bi on predlagal izvajanje splošnega gospodarskega bojkota Nemčije. Washlngton, 22. marca. AA. Državni podtajnik ministrstva za zunanje zadeve je izjavil novinarjem, da Zedinjene države ne bodo prisostvovale konferenci ki naj bi se sklicala v zadevi Češkoslovaške. Amerika še ni z nobeno zainteresirano vlado izmenjala mnenja glede tega vprašanja. Češka dobi koncentracijsko vlado PRAGA, 22. marca. AA. (Štefani). Dr. Hacha je poslal predsedniku vlade Bera-nu pismo, v katerem ga obvešča o razpustu skupščine in senata. Istočasno je Hacha povabil na sejo okoli sto čeških politikov, s katerimi se bo pogajal o ustanovitvi nove koncentracijske stranke. Trgovinska pogajanja med Rum u mjj o in Nemčijo prekinjena BUKAREŠTA, 22. marca. AA. Trgovinska pogajanja med Rumunijo in Nemčijo so bila začasno prekinjena ter odnotuie šef nemške de^e?acije danes ali jutri v Berlin po nova navodila. Smrt slovitega letalca PARIZ, 22. marca. AA. (Štefani). Znani letalski konstmkter Jacque? Breguet je snoči umrl v 57 letu starosti. Italijanski sezonski delavci v Nemčiji Monakovo, 22. marca. AA, (Štefani) Prvi del italijanskih delavcev, ki bodo letos delali v Nemčiji, je prispel v Rosen-heim, kjer so jih prebivalci in predstavniki oblasti prisrčno pozdravili. Računa se, da bo letos delalo v Nemčiji 35.000 italijanskih delavcev. Sorzna poročila. Curih, 22. marca. Beograd 10.—, Pariz 11.775, London 21.83, New York 444.75, Bruselj 74.825, Milan 23.40, Amsterdam 236.—, Berlin 178.25, Praga -■ Varšava 83.50, Bukarešta 3.37. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, aređa, 22. marca 1933. Štev. 67 Za zboljšanje našega kmetijstva Dve debeli knjigi kot plod lanske ankete na banski upravi Ljubljana. 22. marca Vprašanje izboljšanja našega kmetijstva ima splošen gospodarski značaj in je življenjsko za Slovenijo. Čedalje bolj prodira spoznanje, da Slovenije ne bo rešila sama industrializacija, vsaj v doslednem času ne. Razen tega pa zadnje čase nekateri pojavi nikakor ne budijo upanja na zadovoljiv razvoj inCustria'izacije naše banovine, ko prihaja čedalje bolj do izraza težnja, da se tudi starejša industrijska podjetja preselijo iz Slovenije na jug. Lani je bila na banski upravi anketa o izboljšanju življenjskih pogojev riašega kme tijstva. Ptod te aLkete sta dve debeli knjigi, polni dragocenih izsledkov o naših najpomembnejših gospodarskih, socialnih ter kulturnih vprašanjih. Prva knjiga je izšla lani, druga pa necavno. V prvi knj'gi so izšli agrarno politični referati ankete, v drugi pa agrarno tehnični in tudi nekaj poročil iz agrarno kulturnega in socialnega dela ankete. K tema knjigama spadata tudi 2. in 3. številka Študij Socialno ekonomskega instituta v Ljubljani; izšli sta s podporo in sodelovanjem kmetijskega odseka banske uprave pod naslovom :>Sccialni problemi naše vasic ter zbudili v javnosti veliko, čeprav še ne zasluženo pozornost. Druga knjiga vsebuje 35 referatov iz agrarno tehničnega in 3 referate iz agrarno kulturnega in agrarno socialnega dela ankete, že število razprav nam priča o obsežnosti knjige; obsega 441 strani revij-skega formata. Ker je znatno obširnejša kakor piva, je tudi dražja, vendar jo banska uprava prodaja izpod knjigotrške cene. Knjiga ima pač svojo vrednost le, če ne bo obležala v knjigarnah. Zato bi bilo morda tudi priporočljivo, da bi izšli nekateri referati posebej v brošurah, da bi jih kmetje in drugi zanimanci kupovali še lažje ter da bi bile izdaje še oolj popularne. Za marsikoga je tako debela knjiga prevelika porcija učenosti, a razen tega takšna knjiga tudi ni dovolj priročna. Vendar je pa treba predvsem naglasiti, da knjiga, ki vsebuje toliko dragocenega gradiva, ne rcr/re biti namenjena le kmetu, le enemu stanu. V nji bo moral iskati odgovor na razna naša pereča gospodarska, socialna na tudi kulturna vprašanja marsikateri inteligent. Sploh se bo morala naša inteligenca mnogo bolj približati naši vasi. če bo hotela saditi in odločati o bistvenih vprašanjih našega naroda, še vedno se prema o zaveda, kako tesno je povezana usoca meščana, obrtnika in industrijskega delavca z življenjem našega kmeta ter razvojem kmetijstva, če ne bo. mo znali temeljito izboljšati pcgojev za napredek našega kmetijstva, bodo ostala vsa naša gospodarska vprašanja nerešena. Toda ne le gospodarska; ogrožen je ves narod in mnogi znaki kažejo, da je že nabavljena sekira na njeg:ve korenine. Naše kmetijsko vprašanje je narodno; njegovo bistvo je v tem, da smo majhen narod, ki živi v pasivni pokrajini, premalo industria'izirani in kjer je večina prebivalstva kmečkega. Zemlja ne mere prehrani'i prirastka kmečkega prebivalstva in ne daje dovolj kruha tudi kmečkemu prebivalstvu, čeprav ne bo več naraščalo. Prebivalstvo z dežele išče zaslužka v me. stih, ki mu ga pa ne morejo dati, ker industrija in obrt celo hira a, namestu da bi se razvijala. Onemogočeno je pa tudi izseljevanje. Mars kaj se v kmetijstvu seveda lahko izbo'jša. S smotrno, splošno gospodarsko organizacijo, tako da se bodo bolj razvile kme'jske stioke. ki so donosnejše; z uvajanjem sodobnejših, racionalnih metod v kmetijsko delo. z uporabo znanstvenih ;z-sledkov pri rastlinah in živalih; s finančnimi kreditnimi ukrepi ter z večjo uporabo umetnih gnojil; z zemljiškimi reformami, z združitvijo premajhnih posestev in tako dalje. Na mnoga, če ne na vsa ta vprašanja najdete odgovor v knjigi >Za izboljšanje življenjskih pogojev kmetijstva.« V resnici b; bila velika škoda, če bi se ne okoristili s tem tako dobrim gradivom, temeljitimi razpravami, ki obravnavajo zadeve vseh naših kmetijskih strok. Takšne ankete bi bile brez pomena, če bi na njih referenti le precrtali svoje referate, Čeprav bi biii njihovi izsledki objavljeni kakor so zdaj — če bi na pod^gj vsega tega gradiva ne znali najti smernic za nujne ukrepe. Toliko dobrega gradiva strokovnjakov ne sme ostati le neizrabljen kapital. Njihove ugotovitve o pomanjkljivosti našega kmetijstva morajo biti upoštevan opomin kakor tudi morajo biti njihovi na sve* i za izboljšanje cenjeni kakor navodila, ki jih daje zdravnik bolniku. Nedvomno ie, da je v našem kmetijstvu marsikaj bolnega, toda za bolezen so tudi zdravila. Massenetova opera »Werfher« Gjungjenac kot Lota in Gostič v naslovni partiji sta žela toplo priznanje Ljubljana, 22. marca Kdo govori o juristu, sodniku in odvetniku ter poznejšem ministrskem predsed-n.ku Goetheju ? Pesnik Goethe pa je slaven in ljubljen po vsem svetu, in njegova dela so izvečine živa še danes prav tako kakor v dobi, ko je živel in delal za vse človeštvo največji nemški genij. Ko je prakticiral na sodišču v VVetzlarju, je dož-vel z Loto Kestnerjevo ljubezenski roman, ki ga je opisal v svojem in sploh prvem nemškem romanu ^Trpljenje mladega VVertherja*. L. 1773 je izšel Goethejev *G6tz BerlichinškU shakespearskega duha in sile, prva nemška velika izvirna drama in že leto nato >Werther«, ki je zrevolu-cioniral nemško slovstvo, nemški narod in zajel duše po vsi Evropi. Milijoni src so drhteli ob VVertherju in baje je celo Napoleon, pravkar oženjen z Jcžefino, vzel s seboj v kovčegu Goethejevega VVertherja. ko se je odpravil preko Alp, da zavojuje Italijo in velik del Avstrije. Takrat ga je imel pač s seboj tudi v Ljubljani. . . še danes čutimo, da je pisatelj svoj roman do vsth globin preživel in doživel do zaključnega strela iz revolverja. Mnogo nežnih, sanjarskih, srečnih in bednih duš je uživalo ob tem romanu, a preveč jih je bilo takih, ki so šli za nesrečnim VVerther-jem, >odgrniii zastor in stopili na drugi breg« v večnost Čudno je. da je francoski skladatelj Mas-senet uglasbil besedilo po VVertherju kakor je Goethejev Faust zaživel novo operno življenje v mojstrovini Gounodovi. In čudno je. da je Francoz po umetnini Nemca ustvaril morda res svojo najbolj globoko, bolestno in do vseh globin pretresljivo očarljivo operno delo. Massenet je prečutil in dočutil Wertherja s silo in krasoto, ki nas poraza, se igra neusmiljeno z naš mi srci, a nam daje tudi neskončno krasnih užitkov. Seveda je treba imeti sposobnost, da si dovzeten za nežnost, hrepenenje, sentimentalnost, da doživljaš s skladateljem in pesnikom. V današnji kruto trezni in cinično roparski dobi je pač taka dovzetnost pravi dar božji, če pa si kljub vsemu rešil tisto najboljše in najlepše, ki dela naše življenje še vredno živeti, najdeš v Masseneto-vem VVertherju, v njegovi melodiki, v spevih in še zlasti v orkestraciji nešteto mest. ki te silijo k občudovanju. Ako je mogoče pokazati na viške v tej operi, si poslušaj zaključni duet VVertherja in Lote v 1. dej., Wertherjev samospev v 2. dej., pa vse 3. dej. ob Lotinem čitanju Wertherjevih pisem, ob prvem in zadnjem poljubu nesrečnikov ter zaključno tragično slovo. Posebno opozarjam na motiv v orkestru v 2. dej. in v predigri 3. dejanja, motiv prekrasen in strašen, da drhtiš in se le iztežka braniš solz. Kakor rečeno, za tako uživanje moraš imeti duševno in srčno razpoloženje, drugače morda porečeš, da ti je dolgčas in da je opera borna glede dejanja! Zakaj kakor roman je tudi opera čisto notranje doživljanje, vse v najnežnejšlh pastelnih barvah ter so veseli, otroški celo vinsko objestni momenti le kontrasti, ki dvigajo tragiko tem više. O romanu in operi pa so kajpak tudi povsem nepotrebne sodbe. Marikdo je ob Goethe je ve m VVertherju zaničljivo zamahnil, češ »Mehkužna solzavost in smešna občutljivost!« — marsikdo pa je tudi že zapisal, da je Massenetov VVerther >slad-koben«, da je »stiakač solznih žlez« in torej za sodobnega muzikalnega moža »neužiten«. • • Kakor kdo hoče, more ali mora! — Res je. kar je zapisal F. Bruyr ob S5-letnici krstne uprizoritve »VVertherja«: »Ta opera je zavzela mesto med Faustom in Carmen. Lakmejo in Man on. torej med deli, ki so dosegla na tisoče uprizoritev«... Letošnje premierske uprizoritve nisem gledal v prvih dveh dejanjih. Tako sem mogel o zelo lepem in uspešnem debiju ge. St. Pavlovčičeve poročati le glede zadnj-h dveh slik m. dej. Snoči je pela prvič Loto ga. Zl. Gjun-gjenac, a naslovno partijo g. Gostič. Tovariš mi je povedal, da je bila prva repriza orkestralno in pevski dovršenejša in ubra-nejša glede zbora točnejša. Gjungjenac je dala Loti vso poezijo in šarm, je bila v igri na vrhuncu, pevski odlična, dasi glasovno ne povsem razpoložena in prodorna. Vsa kreacija pa je iznova posvedočila njeno zrelo, zmerom učinkovito umetnost. Prejela je mnogo cvetja, bila klicana na rampo, ob zaključku predstave pa zlasti po mladini nenehno aklamirana. Pevski izvrsten, glasovno svež in neutru-jen, v igri do krasnih detajlov izdelan, prinašajoč psihološke fine poteze, ki dokazujejo njegov velikanki napredek, je g. Gostič zopet doživljal junaka od kraja do konca vprav vzgledno. V petju je prinesel prav posebno lepo nekaj intimnih točk s polglasom, ki kaže nov vzpon. Seveda je žel priznanje celo med dejanji in navdušenje po vseh slikah, prav toplo pa po zaključku opere. Prav dobro in zelo simpatično se uveljavlja z otroško, naivno dušico Zofijo naša marljiva Rib'čeva, pevski in glasovno je prav zadovoljiv M. Delničar kot Albert, ki se igralski pač še sprosti, prikupen in prisrčen je sodnik Zupan, prav pogumen, v igri razgiban in glasovno lepo ustrežljiv Schmidt A. Sladoljev in prijeten pivec pevec Johann Perkp. Zbor je bil polno zadovoljiv, orkester odličen, tako da je dirigent Ncffat zaslužil poziv na rampo. Drag. Zupan je opravil svoje režisersko delo z okusom in točnostjo. Dekoracije in kostumi kakor vsa uprizoritev zasluži torej naše iskreno priznanje. Fr. G- Živilski trg Ljubljana, 22. marca Za presojo živilskega trga pred velikimi prazniki, za kar se gospodinje najbolj zanimajo, je zdaj že nekaj znakov, čez dober teden dni se bo na trgu že začela velikonočna konjunktura. Upamo lahko, da dotlej ne bo znatnih sprememb v cenah, z zanesljivostjo pa lahko tudi napovemo, da blaga ne bo vsaj manj, 6e že trg ne bc založen še mnogo bolj. Pričakovali smo. da bo najprej začelo primanjkovati nekaterih vrst domače zelenjave, ki so bile naprodaj vso zimo. Vendar se zdi. da BO zalege trnovskih zelenja-aaric neizčrpne. Motovilca in radiča bo dovolj, dokler ne bo začela prevladovati že berivka, ki so jo začeli prodajati pred tednm. Kaže. da bo domače zelenjave dovolj tudi pred prazniki. Sicer bi pa zdaj domače zelenjave niti mnogo ne pogrešali, ko je toliko uvoženega blaga. Nekatere vrste uvoženega blaga so se letos hitreje pocenile kakor prejšnja leta. Prvi gTah v stročju je bil naprodaj po 16 din kg, zdaj je pa že po 12 din. Novi krompir se je pocenil na 8 din kg. Naprodaj je tudi že zelena koleraba, in sicer po 16 din kg. Vendar je to blago za marsikoga še luk-sus. Mnogo cenejša je uvožena salata, ki jo kupujejo tudi revnejše kupovalke. Manj gre v denar zadnje čase cvetača, ker se je podražila za 1 do 2 din pri kg ter jo prodajajo po 4 do 5 din kg. Perutnine m mnogo naprodaj, pač zato, [ ker je zdaj gospodinje ne kupujejo, saj se mesec nagiba že h koncu in ker je tudi treba misliti na veliko noč. Nekatere t skrbne gospodinje sicer začno kupovati ■ perutnino nekaj tednov pred prazniki, da ' jo same opita jo. Tudi jajc ni posebno mnogo naprodaj, najbrž zato. ker jih nekatere prodajalke hranijo za prodajo pred prazniki, pa tudi zato, ker zdaj kupčija še ne cve'-e dobro. Cene so ostale nespremenjene in letošnji pirhi ne bodo posebno poceni; pred prazniki jajca ne bodo cenejša. Zdaj so v splošnem po 10 din 16 ko. madov. Pred prazniki se torej ne bo podražila zelenjava, pa tudi jajca bodo prodajali v splošnem po nespremenjenih cenah, nekoliko dražja bo pa morda peruUiina zaradi večjega povpraševanja ,toda samo, *e bo blaga malo. Nekoliko dražji bodo morda Ie mlečni izdelki, vendar se gospodinje lahko tolažijo, da bo trg tako dc-bro založen kakor je bil pred božičem ter da se zaradi tega mlečni izdelki ne bodo mogli znatno podražiti. Na trgu se je tudi že začela prodaja butaric. Tudi moda butaric se spreminja vsako leto. Letos so naprodaj predvsem majhne butarice. zelo dekorativne ter primerne za namizni okras, naprodaj so pa tudi umetni cveti in podobni >k:aski, ki bi jih trgovci lahko porabljali za okrasitev izložb. Velik požar v škofiji Loki Posestniku Francetu Kržišniku je zgorelo malone vse, kar je imel Skofja Loka, 21. marca Na periferiji škofje Loke, vprav tam, kjer pričenja Poljanska dolina, je danes ponoči gorelo. Žrtev požarne nesreče je postala domačija posestnika Franceta Kržiš-nika, ki je ob vse. Ogenj se je razširil s toliko naglico, da ni bilo mogoče rešiti niti gospodarskih prostorov, niti stanovanjskega dela poslopja. Hiša je b-la krita z opeko, pozidana pa je bila tako, da je krila ista streha ves Kržišnikov dom z gospodarskimi prostori vred. Ogenj se je pokazal po 2. uri in sicer v drvarnici in na podu. Kdove kako bi bilo, da nista bila zakonca Volčičeva, soseda nasproti Kržlšnika, čuječa. Volčič Anton je šel še ob dveh zjutraj na stran, pa ni opazil ničesar. Kmalu pa je pogledala njegova žena Ana na uro in skozi okno. Brž je opazila, da zajema močan ogenj drvarnico in pod. Prvi hip je celo mislila, da gori njim, potem šele je spoznala, da gre za Mehlnov dom. kakor se pravi pri h ši po domače. Le na pol opravljena sta hitela Volčičeva klicat Kr-žišnikove. ki so spali v srednjem delu hiše. Volčič je šestčlansko Kržišnikovo družino zbudil. Pravijo, da baš zadnji trenutek, kajti vsi Kržišnikovi so bili malone že v smrtni nevarnosti. Kolikor je mogoče sredi noči. ki je bila še izredno mrzla in vetrovna, so jeli spravljati opravo, obleko in živino na prosto. Na kraju nesreče so bili tudi že gasilci. ki so stopili urno v akcijo, čeravno so napel' vse sile, ni bilo Krlišnikovega doma mogoče rešiti. Hiša je bila izdatno založena z senom in otavo, les pa je itak gorel, kakor slama. Od južnega dela stavbe se je razs ril požar na stanovanjski del in odtod še na zadnji konec. Ogenj je uničil Kr-žišnikovim dokaj oprave, vse poljsko in gospodarsko orodje, krmo in sploh skoro vse, kar so imeli v hiši. Požar je bil viden daleč v Poljansko dolino. Spravil je na noge škofjeločane, ki jih je predramil gasilski rog. Zaradi velike množine krme. ogenj v trenutku ko to pišemo še ni zadušen marveč un čuje še poslednje ostanke Kržišnikovega doma. Gasilci so imeli mnogo dela. da so ogenj vsaj lokalizirali. V nevarnosti je bila Volčičeva hiša, da se zaradi silne vročine in neposredne soseščine vsak hip vname. škodo cenijc na preko 50.000 din, ki je krita le deloma z zavarovalnino. Ogenj je bil brčas podtaknjen. Trume ljudi hodijo danes ogledovat pogorišče. Zdi se, da na tem prostoru nove hiše ne bodo zidali. Sedanja Krž šnikova hiša je stala tesno ob banovinski cesti na zgornjo stran, na spodnjo pa ob cesti, ki pelje skozi Karlovec na Spodnji trg. Nevaren slspar Ljubijma, 22. marca Komaj 261etnega Jožeta Wimmerja, pri-scojnega v Laško, so že p:leti zaprli v kaznilnico v Staro Gradiško in sicčr zaradi številnih prevar in ta'vin. Fant pa je izredno prikupen, navidezno ponižen in ubogljiv in je zato na paznike in druge v kaznilnici napravil najboljši vtis. Zaradi lepega vedenja so ga na jesen izpustili na /rogojni enoletni odpust, kar si je VVimmer najbolj želel. Komaj pa je bil zunaj, je je Jože spet pokazal ,kaj zna. Ni se dolgo mudil v Laškem .marveč je zneva krenil po svetu in prišel v Gornji grad, kjer 3e dobil mesto pri avtoprevezniku M. Caslu. A Gornjega grada se je Wimmer večKrat pripeljal z avtom v Ljubljano in pričel znova slepariti. Pri dveh tvrekah si je oskrbel kar šest novih radijskih aparatov, ki jih je naroČil za razne ljudi :n jih gladko pod ceno prodal, ^cčfm tvrdke, ki so /nu aparate zaupale n»o prejele niti pare. Ker so mu v Gornjem gradu postala tla prevroča, je službo zapustil, popreje pa ukradel svojemu gospodarju dokumente, ki se jih je kasneje pesluževal pri svojih sleparijah. Za reka j časa je Wimmer izginil v Maribor, kjer je ponovno zagrešil več manjših slepaiij. po'em je pa pobegnil v Celje, kjer je goljufal zasebnike, trgovce in natakarice po gostilnah. Potlej se je zopet pojavil v Ljubljani, kjer se je ponudil neki tretji tvrdki z radijskimi aparati za zastopnika in tudi to ogoljufal za več aparatov. Medtem pa je sleparil tudi privatnike ,ki jim je obljubljal, da jim preskrbi zelo poceni radijske aparate in pobiral na račun večje in manjše zneske, kakor je pač nanesk). Ko so mu bili pretekli teden že za petami, jo je VVimmer odkuril proti morju, kjer so ga pa v Kastvi prijeli, preden je mogel pobegniti v Italijo, kamor je bil namenjen. Slepar je moral z eskorto nazaj proti Ljubljani a se ie takoj pripravil na beg. ki se mu je tudi posrečil. Na neki po-stajici je smuknil skozi vrata vagona in ušel zasledovalcem izpred oči. Eskorta se je vrnila, a VVimmer se je že v soboto zopet pojavil v Ljubljani kjer se je zatekel v Moste in v neki trgovini nakupil za dobrih 1000 din blaga "na račun nekega trgovčevega znanca. Blago, ki ga ni plačal, je takoj nekje zastavil in do večera popival po Mostah. Zvečer si je poiskal prenočišče v nekem zasebnem stanovanju, iz katerega pa je že pred jutrom izginil, po-preje pa okradel svojega sostanovalca. Od nesel mu je nekaj obleke, uro in še nekaj drugih predmetov. Kam je mladi slepar izginil, zaenkrat ni z^ano. verjetno pa je. da bo kmalu spet našel druge žrtve, ki jih bo skušal prav tako ogoljufati, kakor dosedanje. Zasledovani VVimmer je srednje postave, ovalnega obraza z oblim čelom, sivih oči in kostanjevih las. Na desni roki mu manjka kazalec. P~dje*ni slepar je navadno prav čedno oblečen, ima zelo prijazen in prikupen nastop in zna tudi govoriti tako zaupljivo, da mu vsakdo nasede. ponovno izvoljeni gg. Oto Rob za predsednika in odborniki Kozina. Jalen, Kodrič. Snedic, Ažmanova. Koželj, Kirandon, Pod-Usnik; v nadzorni odbor pa ga. Holcha-kerjeva. Pollak in Mohor. Občni zbor mladega društva »Poljanam je dokazal, da se da tudi z malenkostnimi sredstvi doseči lepe uspehe saj so tekmovalci zasedli odlična mesta na tekmah v borbi s pripadniki bogatih klubov. Doseči še boljše rezultate pa bo težko dokler se bo moral klub boriti za obstanek in omogočati udeležbo na tekmah svojim članom le, če blagajna to slučajno dopušča. V bodočem poslovnem letu bo treba vsekakor upravi prelomiti z nezaintere-siranostjo naše javnosti za delovanje našega smučarskega kluba, ki si je stavil težko nalogo popularizirati smučarski šport in vzgojiti kader dobrih smučarjev-tekmo-valcev, ki bodo zastopali barve našega mesta. — Kranj : Reka 2 :2 (0 :2). V nedeljo je kranjska enajstorica morala zopet na vroča ljubljanska tla od koder bi prav lahko prišla poražena, če se nebi v drugem polčasu malo bolj potrudila. Res je vplivalo na igralce nekoliko neznano igrišče in pa nekompletna postava, vendar bi morali tudi že v prvem polčasu zaigrati bolj odločno, kajti le netaktični igri Reke se je treba zahvaliti, da naše moštvo ni pustilo obe točki v Ljubljani. V drugem polčasu so Kranjčani prevzeli iniciativo in sta z lepimi streli Vrečar in Djukič izenačila in postavila rezultat, pri katerem je tudi ostalo. Sodil je tekmo g. Vrhovnik. — Veter je napravil veliko škodo. Veter, ki je pihal v sredo in četrtek je povzročil na vej krajih precejšnjo :ikodo, saj je razbil številna okna pa tudi opeke je dvignil raz streh in je bila nevarnost, da bi opeka, k: je padala a hiš. pasante poškodovala. Le srečnemu naključju smemo pripisati, da epeka, ki jo je dvignil veter s palače Pok. zaveda, ni ubila voznika in delavce, ki so se mudili pod stavbo v času. ko je močan sunek vetra dobesedno raztrgal severni del strehe in se je opeka vsula na Koblarjevo ulico. Škoda, ki jo je povzročil veter na palači Pokojninskega zavoda se ceni nDišavnicah in zdravilnih rastlinah v domačem vrtu . ob 19. v kemijski dvorani na I. državni realni gimnaziji v Vegovi ulici Modna revija ob 16.30 in ob 21. v v-dvorani Kazine Krajevna orgamzacija TNS za dvorski okraj občni zbor ob 20. v gostilni Derenda, Cesta 29. oktobra DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1. Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta. Snežne razmere Poročilo tu jskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS z dne 22. BL 1939 Rateče-Planica 870 m: —4, solnčno, osojno 15 cm snega, sren, prisojno kopno. Planica-Slatna 950 m: —3, soineno, 20 cm snega, sren, Planica-Tamar 1108 m: —3, solnćno. 40 cm snega, osojno pršie. prisojno osrenjen, Peč-Petelinjek 1440 m: —3, solnčno, 40 cm snega, osojno pršič, prisojno n?r. - njen, Pokljuka 1300 m: —6, šolnino, 5 cm prši- ča, 45 cm podlage, Dom na Komni 1520 ni: — 9. solnčno, 5 cm pršiča, 145 cm podlage. Dom na Voglu 1540 m: —t, solnčno. 140 cm snega, pršič. Sedmera jezeru 1683 m: —13, solnčno. 5 cm pršiča, 200 cm podlage, Staničeva koča pod Triglavom 2332 ni: —10. solnčno. 15 cm prsiča. 250 cm podlage, Dom na Krvavcu 1700 m: —8, solnčno, 50 cm snega, osojno pršič. pr.sojno osrenjen, Senjorjev dom 1522 m: —10. delno oblačno, 10 cm prš ča, 30 cm podlage. Koča pod Kopo 1377 m: —10, solnčno. 55 cm snega, osrenjen, Iz Ptuja — Prvi spomladanski dan nas je presenetil 8 snegom. V noči od ponedeljka na torek je namreč snežilo tako. da so bile zjutraj vse strehe pobeljene, kakor tudi travniki in hribi. Temperati: ra je zelo padla in imamo občuten mraz. — Zborovanje JUU za ptujski srez se je vršilo v soboto. Vodil ga je predsednik g. Zupančič Drago. V svojem poročilu je pozival tovariše k večji udeležbi na zborovanjih ter obenem poročal o delu vodstva JUU za učiteljske pravice. Učitelj Praprotnik je predaval o Samčevi brošuri ^Slovenski stavek«. Samčev :> Slovenski stavek« je učiteljstvu najtopleje priporočal že glede na to, ker je dokazano, da je stari slovniški pouk na ljudskih šolah rodil dosti lepše uspehe, kakor pa pouk po novih, metodah. Predavatelj je za lepo predavanje žel burno odobravanje. Govoril je še učitelj švajger o kritiki .nakar se je razvila živahna debata. Ob zaključku je še predsednik navzoče opozoril na proslavo 70-letnice ptujskega učiteljskega društva, ki se bo vršila na enem prihodnjih zborovanj. — Mostni predsednik dr. Remec se ?kupno z mag'st ratnim ravnateljem Zavadlalom mudi že nekaj dni v Beogradu radi intervencije pri finančnem minstrstvu za odobritev mestnega proračuna. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda. 22. marca: Potovanje v Benetke. Red Sreda Četrtek. 23. marca: Kaj je resnica. Red A Petek, 24. marca: ob 15 uri: Upniki, na plan! Dijaška predstava. Globoko znižane cene Sobota. 25. marca: Kaj je resnica? Izven. Znižane cene Nedelja, 26. marca: ob 15. uri: Pikica In Tonček. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Ob 20. uri: Upnki, na plan! Izven. Znižane cene OPERA Začetek ob 20 uri Sreda, 22. marca: Tosca Premierski abonma. Gostovanje Vere Majdičeve Četrtek, 23. marca: Jesenski manevri. Red Četrtek Petek, 24. marca: Roxy. Izven. Znižane cene Sobota, 25. marca: ob pol 17. uri: Materinska proslava Krščanskega ženskega društva. Ob 20. uri: VVerther. Gostovanje Josipa Gostiča. Red B Nedelja, 26. marca: ob 15. uri: Pod to goro zeleno. Izven. Cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Madame Butterflv. Gostovanje Rosette Pampanini. Izven 0 Gdčna Majdičeva bo gostovala drevi v naslovni vlogi Puccinijeve opere »Toscac. Umetnica je že večkrat pela to vlogo na našem odru in imela vedno velik uspeh. Cavaradossija bo pel Franci. Scarpio — Primožič, Angelottija — Dolničar, cerkovnika — Zupan pastirja — španova. Ostale vloge: Rus, Mencin in Perko. Dirigent: dr. švara. Režija: prof. Sestova. Predstava bo za premierski abonma. eter. h7 »SLOVENSKI NAROD«, fltai, H mm 1BS9. Stan 8 ■ Gospodarski položaj Slovenije Dogodki zadnjih dni nalagajo tudi našim gospodarskim krogom Ljubljana, 22. marca Današnjo plenarno s-ejo Zbornice za TOI Je otvoril predsednik g. Ivan Jelačin z ugotovitvijo, da je sklepčna, ker je navzočih 40 zborničnih svetnikov, 7 se jih je opravičilo. Predsednik je pozdravil zastopnika banske uprave načelnika dr. Rateja in prečital naznanila. Ban dravske banovine je odobril zbornični proračun za leto 1939 v znesku 3,790.142 din dohodkov ter 3,783.459 din izdatkov, torej s presežkom 6683 din. Ban je tudi odobril, da sme zbornica za pokritje potrebščin oobirati dokla-de in prispevke, ki jih je zbornični svet sklenil Nadalje je odobrila banska uprava povišanje taks za obrti m novo t<*kso z* potrdila za dosego znižanega prispevka za Bratovsko skladnico, Dotrdila za dobav j industrijske soli in za trošarine prosto nabavo raznega trošarinskega blaga . Zbornično predsedstvo je nekaterim uradnikom in pripravnikom dovolilo začasne dr3ginjske doklade. Zbornica je protestirala proti odvzemu zemljišča, ki ga je mestna občina uporabila za regulacijo Dolenjske ceste. Zbornica zahteva za porabljeni svet odškodnino 27.000 din. Na poziv oblasti je zbornica imenovala v posvetovalni odbor za organiziranje in pospeševa- nje avtobusnega prometa dr. Cirila Pavlina, v reklamacijski odbor za pridobnino v Novem mestu Ivana Podboja, gostilničarja v Ribnici, častne sodnike na DOdročju ape-lacijskega sodišča v Ljubljani, to je v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu in Murski Soboti, kakor tudi prisednike za obrtno sodišče in za obrtno prizivno sodišče v Ljubljani. Za člane ravnateljstva SUZOR-a v Zagrebu je zbornica imenovala zbornična svetnika Ivana Avseneka in Miloša Hohnjeca. Za namestnika umrlega člana zbornice Geze Vezirja, ki je bil član gost'nskega odseka, je zbornica imenovala hotelirja Ludvika Vukana iz Dolnje Lendave. Navzoči člani so s klici *Slava« počastili rpomin umrlega tovariša Vezirja. Predsednik Ivan Jelačin je nato prečital nekaj važnih odstavkov iz Doslovnega poročila z izjavo, da živimo v.težkih časih in da moramo biti budno na straži in na svojem mestu, da obvarujemo vse tiste pridobitve, za katere smo se desetletja borili. Pozval je svetnike, naj bodo složni bolj kakor kdaj prej, kajti iskrena sloga in sno-razum sta nam danes Dredvsem ootrebna. Navzoči člani so z odobravanjem snreje-li predsednikovo naznanilo. Iz poslovnega poročila na plenarni seji Gospodarski položaj Slovenije po važnih političnih spremembah Današnja plenarna seja Zbornice za TOI j v Ljubljani je že tretja seja pod vtisom | važnih političnih sprememb z dalekosežni-mi gospcdarsko-političnimi posledicami. Na lanski plenarni seji dne 7. aprile, smo morali ugotoviti, da je bila Avstrija likvidirana. Na proračunski seji dne 19 novembra lani smo poročali, da je češkoslovaška republika okrnjena z izgubo sudet-skega ozemlja, danes pa moramo ugotoviti, da je bratska Češkoslovaška razpadla in prenehala obstojati kot samostojna in svobodna država. Njeno ozemlje je zasedla Nemčija, kar pomeni za našo zunanjo gospodarsko-politično situacijo popolnoma nov položaj. vprašanje hranilnic rešeno v Škodo interesentov Pretekla zimska doba štirih mesecev od zadnje plenarne seje je dala važne gospodarske in zakonodajne dogodke v naši državi. Posebno važno spremembo za bodoči razvoj prilik v našem gospodarstvu pomenita uredba o samoupravnih hranilnicah in pravilnik o ustanavljanja poslovnih rezerv in rezervnih fondov. Zbornica je v posebni spomenici prikazala ogromno zaslužno delo, ki so ga imele naše samoupravne hranilnice na kulturnem, socialnem in gospodarskem polju ter je prišla do zaključka, da naj bi v bodoče uredba omogočila, da se pridobitve naše štedljivosti in varčnosti ohranijo tudi za bodoča pokolenja. Zbornica je v ilustracijo navedla, da je institucija hranilnic s svojim dolgoročnim in cenenim kreditom omogočila, da se je v zadnjih petih desetletjih zgradilo na področju Slovenije 63 poslopij za občinske urade, 58 občinskih poslopij za stanovanja, 42 mostov, 29 gasilskih domov, 24 električnih central, 19 občinskih podjetij, 16 bolnic, 13 zavetišč in sirotišnic, 12 klavnic, 11 cerkva, 7 javnih kopališč 6 sodnij, 3 vojašnice, 3 plinarne, 2 poslopji za sreska na-čelstva, 2 gledališči, 2 muzeja in 2 cestni železnici. Komentar je spričo teh številk odveč, Ce pomislimo, da ima danes pretežna večina našega trgovstva v teh zavodih svojo največjo rezervo za poslovne in obratne kredite, postane pač jasno, da smo imeli mnogo interesa, da bi mogočna zgradba našega hranilništva ostala ohranjena tudi za bodoče v neokrnjenem obsegu. Dne 2. decembra lani je bilo to vprašanje rešeno v škodo naših interesentov. Obstoječe hranilnice, ki iih je v Sloveniji 29, se imajo po tej uredbi v letu dni prilagoditi novim predpisom, kar je pri današnjem stanju denarnih zavodov že tehnično neizvedljivo. Jedro izprememb je v tem, da predpisana investicijska politika onemogoča, da bi se z denarnimi sredstvi, ki jih nabirajo samoupravne hranilnice nod svojim okriljem, cplojeval neposredno okoliš, iz katerega izvira štednja, marveč bo moral namesto dosedanje svobodne ocene položaja razporediti investicije po strogo tn v naprej odrejeni lestvici, ki izključuje nabavo nepremičnin, dolgoročna posojila občinam, ki reducira višino dolgoročnih posojil privatnikom na polovico dosedanjega in Dredoisuje naiaeanje presežka razpoložljivih denarnih sredstev pri Državni h1'Dotekarni banki, doČim so bila do-slei naložena sredstva v glavnem pri domačih privatnih denarnih zavodih. Postavljeni smo nred dovršeno dejstvo, da je uredba v veljavi in da doslej vsi odločilni činitelii niso doseeli, da bi se uredba spremenila ali da bi se vsai nieno iz-vaianie zaradi nosebnm prilik v Sloveniji odgodilo. Smatramo da ie treba akciio za odoravo nesnrejemliivih do^čb te uredbe nadaljevati. Rezerve vseh hranilnic izka-zuieio sed^i rx> izvršenih odnisih 1° 38 3 mil'iona dinarjev in bi no novi uredbi rs^ smele vse skuoai imeti več kak^r 383 milijonov d?r>ariev hraniTnTh vio?. doč;m dejansko znašajo vloge 958 6 milijona din. NEPRAVILNA REŠITEV INVALIDSKEGA VPRAŠANJA Druga uredba, ki zadeva interese najširših gospodarskih krogov, je uredba o invalidih, V veljavi je od 2. decembra lani. Načelno moramo ugotoviti, da je rešitev invalidskega vprašanja moralna dolžnost države in da bi bilo treba za preskrbo vojnih žrtev v državnem proračunu določiti potrebno vsoto. Način reševanja invalidskega vprašanja, kakor ga določa uredba o invalidih, pa nikakor ni pravilen • ' f^ - - t t * ' v .---*" -"' / , ,i m. 4 Invalidska uredba je poleg zakona o zadrugah že drugi zakon, ki v najvažnejših točkah podira načela, na katerih je zgrajen obrtni zakon. Nova invalidska uredba ustvarja obenem nov fond, ki zelo obremenjuje naše gospodarstvo, poleg tega pa daje brez ozira na ' predpise obrtnega zakona zaščitenim osebam pravice, katerih obseg in učinkovitost m v naprej niti oceniti ne da, • Tudi glede pravilnika o stvarjanju poslovnih rezerv moramo žal ugotoviti, da ni prinesel pričakovane olajšave in da je položaj ostal nespremenjen, BISTVENO POSLABŠANJE NASE ZUNANJE TRGOVINE V naši zunanji trgovini se je položaj ob koncu lanskega leta bistveno poslabšal. Dočim je bila trgovinska bilanca L 1937 aktivna za 1038.6 imhjona din, je skopnel aktivni saldo ob koncu L 1938 na borih 72 milijonov dinarjev. Izvoz 1. 1938 je nazadoval v primeru z L 1937 za 1225 milijonov din, uvoz pa je nazadoval le za 258.4 milijona din. Klirinške države ob la *ajo tudi še koncem L 1938 67°/o našega izvoza in 69.5° • našega uvoza. To Domeni za nas težko in enostransko odvisnost od gospodarske in finančne politike klirinških držav, katerim je naš zunanji trrovski promet izročen tako rekoč na milost in nemilost Primamljiv preferencialni sistem držav s prohibitivno zaščito lastne agrarne produkcije je pritegnil skoro ves promet naših najvažnejših izvoznih predn.etov nase, povzročil s tem skok cen v tuzemstvu, ki so se razvile daleč preko svetovne paritete ter nam sedaj onemogočajo v. k izvoz v države s svobodnim deviznim prometom V zadnjem času odločilni činitelji polagoma uviefevajo pogreške naše d* "danje devizne politike. Ako hočemo, da se naš izvoz v devizne države zopet razmahne, je predvsem potrebno, da ministrstvo financ odstopi od svoje zahteve o odku - deviz po nižjem tečaju. Promet deviz je padel od 3470 milijonov na 2318 milijonov din, kar pomeni nazadovanje za 53.198/o. Tudi turisti iz deviznih držav so sko *aj popolnoma izostali, pošiljatve naših izseljencev pa so padle od 289.4 milijona na 253.1 milijona din, torej za 63 milijonov din. Naša devizna situacija se je tako poslabšala tudi zaradi likvidacije Nemške Avstrije. Ob koncu preteklega leta smo imeli v aktivnih kliringih 463.4 milijona din terjatev, dočim smo dolgovali 249.4 milijona din. Naša na kapitalu revna država je postala zaradi iznajdbe klirinških obr, ču-nov upnik inozemstva v blagcvnem prometu. Naše terjatve do Nemčiie sj se povečale tekom preteklega leta za 194 milijonov din. Nemčija stalno forsira višji tečaj marke, da lahko ceneje nakupuje živila v Jugoslaviji V našem blagovnem prometu z Italijo so nastale v zadnjih desetih letih tolike spremembe, da je danes Italija do nas v saldu aktivna, dočim smo pred 10 leti imeli še nad 700 milijonov din aktivnega salda do Italije. Glede te države se nahaja naše gospodarstvo pred novo situacijo, ki nam narekuje nove naloge. Naprava kliringa nas sili k i-akupom v državah, ki niso konkurenčne in kjer nam blago samo ne konvenira, Da ga moramo hočeš nočeš nabaviti, ker ie promet z deviznimi državami Dod strogo kontrolo 5n vezan na uvozno dovoljenje Narodne banke. S 14. februarjem se je obseg uvozne kontrole povečal za nadaljnjih važnih 90 predmetov. Uvozna kontrola nas praktično in stvarno le še bolj sili k nakupom v klirinških državah. Pomanjkanje plačilnih sredstev s svobodnim deviznim nrometom se občuti že od lanske jeseni. Z redukciio uvoza sirovin iz deviznih držav je naša industrija postavljena pred nov zelo zložen problem. Nemožnost nabave sirovin iz prekooceanskih držav Dostavlja nevarnost, da se bo morala Drodukcija zmanišati. kar bo imelo za Dosledico odoust delovnih moči. Poizkusi, da bi se naravne sirovine nadomestile z umetnimi, niso imeli zadovoljivega uspeha Od trgovinskih Dogajanj z inozemstvom v zadnji dobi je omeniti predvsem nov trgovinski sporazum s Francijo, s katerim bo naš izvoz v Francijo za 40% večji od našega uvoza iz Francije, tako da se bo lahko presežek aktivnega salda norabll za Dlačilo naših fina^čmh obvemosti naDram lastn'kom državnih posojil v Franciji. Pričakuje se. da se bo naš izvoz v Francijo lahko podvojil, V NOTRANJI TRGOVINI PROMET VECJL A REZIJA TUDI VEČJA Na notranjem tržišču smo zabeležili porast prometa v večini trgovinskih strok za povprečno 10°/», vendar se zaradi povečanja režije zaslužek ni mogel v istem razmerju povečati. Režija se je povečala zaradi raznih novih dajatev in bremen. Uredba o državnem in b.movinskem cestnem skladu je uvedla celo vrsto novih davščin. Tudi z uvedbo melioracijskega sklada so bila uvedena nova bremena. Posebno mlini in žage bremen ne bodo zmogli. Tudi zavod za pospeševanje zunanje trgovine uvaja nove takse. Mimo teh bre-nen pa so se povečala tudi ie obstoječa bremena. Naša davčna oblastva po vrsti uvajajo za odmero pridobnine ia družbenega davka rigoroznejšo prakso. Tudi glede taks je praksa čedalje bolj ostra. Položaj denarnih zavodov bi se lahko označil kot stacionaren. Likvidnost denarnih zavodov zelo polagoma, toda vendar stalno napreduje. Nad 22*V« vlog pa je še vedno nelikvidnih, kar pomeni v devetem letu takega stanja težko oviro za normalizacijo našega denarstva. Pa četudi bi bile vse vloge likvidne, smo še vedno daleč od normalnih prilik. Danes državni zavodi daleč prekašajo privatne in te etatizem v bankarstvu kakor v industriji zadobil odločilno premoč v vodstvu kredita in industrijske politike. Za Slovenijo je to težka ugotovitev, ker se vsi državni in privilegirani zavodi upravljajo po načelih najskrajnejše centralizacije. TEZKOCE V NAŠI INDUSTRIJI V naši industriji so se pojavile mnoge težkoče. Za uporabo surogatov so potrebne nove investicije. Naš izvoz lesa je lani nazadoval za 232 milijonov din, pa nima niti v novem letu izgledov za zboljšanje. Kovinska industrija je bila polno zaposlena. Proizvodnja električne energije je napredovala za več ko 10°/o. Tekstilna industrija je zaradi redukcije uvoza sirovin težko prizadeta. Industrija oapirja je nazadovala v izkoriščanju kapacitete, čeprav se je število zaposlenega delavstva povečalo. Pričakovana javna dela na cestah v jeseni se niso razpisala. Na gorenjski Drogi se je končno pričelo z razširjevanjem važnejših postajališč. Nova proga Št. Janž—Sevnica je bila oddana prometu. Tudi na progi Zidani most—Zagreb so izvršena vsa dela za nasipanje gornjega ustroja. Znatni nedostatki poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa, kjer zaostaja modernizacija naprav in prilagoditev službe daleč za gospodarskimi Dotrebami, so predmet stalne budne nažnje zborničnega urada. Zbornica je v vseh važnih vprašanjih otvorila obširne ankete. Obrtni referat je posvečal glavno pažnjo vprašanju zavarovanja obrtnikov. Prvotno navdušenje za zavarovanje se je znatno poleglo, ko so zaznali interesenti za višino prisoevkov. Večina združenj se je izrekla pod danimi pogoji proti obveznemu zavarovanju. POSPEŠEN PROCES PRESELJEVANJA INDUSTRIJE Novi finančni zakon stopi s 1. aprilom v veljavo in je za 762 milijonov din večji od tekočega. Tako znatno povečanje proračuna daleč ni v skladu z izboljšanjem prilik v našem gospodarstvu. Za pokritje povečanih izdatkov se je uvedla oosebna pavšalna doklada kar za dobo 10 let. Ta nova doklada se bo v Sloveniji mnogo težje občutila kakor v drugih delih države Obenem se s 1. aprilom povišujejo tudi ; železniške tarife linearno za 5*-nem prometnem davku je vnesen v Dro-računu znesek 2.9 milijona din, kar je v kričečem nesorazmerju z deleži, ki iih dobivajo druge banovine. Hudo breme, ki zadeva naše gospodarstvo, ie breme socialnega zavarovanja. OUZD ie pi-dnisal lani na prispevkih za bolniško zavarovanle skupaj 99,856.380 din, zaostanki neplačanih prispevkov so znašali koncem 1 1933 sKunaj 26 384.720 din ali 26.42°/o celotnega predpisa. Blagaina Tr^ovsk^a bolniškega in podpornega društva v Ljubljani je predpisala skupaj 9,906.636 din. Ob koncu navaja poročilo še nekaj podatkov o poslovanju zborničnega urada, v drugem delu pa podrobnejši rtiegled važnih akcij zborničnega urada, zlasti akcij, o katerih v dvanajstih obsežnih okrožnicah doslej pripadniki še niso bili obveščeni. Poročilo nadzornega odbora Predsednik je prečital nato poročilo o računskem zak'jučku Zbornice m TOI za leto 1938. čisto /bor ni ono premoženje izkazuje ob koncu leta 1938. 2,717.743 din m jo plode na zaključek v letu 1937. večje zal 47.165 din. Nadzorni odbor j« temeljito ia podrobno pregledaj vse zbornične knjige m sestavrl zapisnik s predlogom za razresni-co in odobritev, kj ga je prečita! zbornični svetnik g. Jakob Zadravcc. Soglasno so člani sprejeli njegov predlog glede sprejetja računskega zaključka zbornice, fonda za zgradbo muzeja kra'ja Aleksandra 1. Ze-dinitelja za umetno obrt in fonda zborničnega zavoda za pospeševanje obrti. Zborničnemu generalnemu tajniku g. Ivamu Mo-horiču kot rrčunodajalcu je plenum dal cbsolutorij. Sporazum glede avtonomije obrtnega odseka Predsednik Jelačin je prečital izjavo, ki je bila sprejeta od članov medodsekovne-ga odbora gilede avtonomije ob-tnega odseka. S 33 glasovi proti 10 je bil dosežen sporazum v tem smislu, da se Zavod za pospeševanje obrti izloči iz obrtnega odseka in postane samostojen zavod, katerega bo zbornica podpirala. Industrijski, trgovski in gostinski odsek so bili za tak sporazum # prid:-žkoTTU da bodo razpravlja'i o morebitni ustanovitvi samostojnih zbornic, če w» obrtni odsek ne bo držal sporazuma. Načelnik obrtnega odseka g. Ogrin je prečital izjavo, s katero je odklonil sporazum sklenjen na seji medodsekovnega odbora. Zahteval je v svojem in v imenu J tovaTi.-xjv iz obrtnega odseka popolno avtonomijo obrtnega odseka in sicer, naj se reši to vpraMnje do 1. junija, sicer se bodo obrtniki odločili za samostojno zbornico Podpredsednik zbornice in načelnik obrt nega odseka g. Ogrin je sedel med zbor-ničnimi svetniki v prvi klopi vn ne poleg predsednika, kjer je n'egovo običajno mesto. Zbornični svetnik Rebek je na to izjavo v imenu manjšine obrtnega odseka izjavil. sriemamo, da je združenje imelo skupaj 133.744.78 d m dohodkov in da prebitek znaša. 54.649 din. Čisto premoženje združenja (denarne vloge, inventar, dom) znaša skoraj 2 milijona, 1.913.099 din. Zato je pa tudi proračun precej visok, za sedanje poslovno leto je določen na 531.922 din. Izmed zastopnikov je zboTovafce najprej pozdravil v imenu mestne občine dr. Bri-lej. Skušal je zagovarjati mestni davščini, ki naše gostilničarje in hotelirje najbolj vznemirjata. Dokazoval je, da mnogi gostilničarji plačujejo pavšalirano davščino na potrošnjo, tako nizko, da se ne zdi neznosno breme, češ, le okrog 100 jih plačuje nad 100 din pavšala. Razen tega pa gostilničarji s to davščino lahko ob remene goste ter jim je ni treba plačati iz svojih žepov. Prav tako hotelirji niso prizadeti s hotesko davščino, saj jo plačujejo tujci, in upoštevati je treba, da mestna občina porabi dohodke iz te davščine za pospeševanje turizma in za podpore gostinski gospodinjski šol L — Končno se je govornik dotaknil tudi izdajanja koncesij za gostinske obrate. Število gostinskih podjetij v Ljubljani zadnja leta upada in letos je okrog 10 odst. manj obratov kakor lani. Koncesije se izdajajo Ie na račun opuščenih obratov. To je tudi priznal predsednik Dolničar, češ da lani ni biLa izdana v Ljubljani nobena koncesija, pač pa je bila letos ena. Zavračal je pa dr. Brtlejev zagovor mestnih davščin. Davščine na potrošnjo ne morejo prevreči na goste, ker se gostje branijo poravnati zvišani račun. Ta davščina se jun pa zdi tudi krivična, češ da je ne plačuje nihče drugi; tako bi se n. pr. trgovci odločno uprli davščini na potrošnjo. Prav tako se hotelirji ne morejo kratkornalo tolažiti, da bodo davščino na prenočTče plačali gostje. Upoštevati je treba zlasti, da je v Ljubljani okrog 600 zasebnih sob za prenočevanje gostov in zasebni; i ne plačajo nobenega davka. Tujci se pač izogibajo dragih prenočišč m zato hotelir jem ne more biti vseeno, ali je uveden davek na hotelske sobe ali ne. Obširno se je pečal v svojem govoru z mestnima davščinama tudi predsednik zveze C Majcen, ki je poAnfesio orisal deio- vanje osrednje or*j.vnizaci iv ter se dotakni vseh aktualnih gostinskih stanovskih zadev Govoril je tudi o de'u gostinskega odsek n ZTOI, Ko je razpravljal o mestnih davščinah, je naglasil potrebo primernega zastopstva gostinskega stanu v mestnem svetu in zborovalci so podprli njegove besede-z živahnim odobravanjem. Govorila sta še dr. J. Koce in ravnatelj dr C. Žižek, ki je» naglasil skupnost interesov ter stremljenj gostinske stroke in Zveze za tujski promet češ, tujskega prometa ni brez gostinstva česar se naši prop^gatorji turizma zelo dobro zavedajo in da nam narava sama na rek u je, naj izkoristimo pokrajinske lepotc. ki so naše bogastvo. V ta namen pa mora jo složno sodelovati vsi pospeševatelji tuj sk ega prom e ta. Po blaigajniškem poročihi je poroča«! t imenu nadzornega odbora J. Skerlen. Vsa poročila m predlogi so bili soglasno sprejeti, pač se pa zborovalci niso mogli zedi-niti glede nabave kletarskih naprav. Vsa vprašanja so bila razčišjena v glavnem že med poročili, tako da pri raznotero^rib ni bilo ra'zpravijanja. Iz Radeč — Odprta noč in dan so groba vrata. Pretekli teden je po dolgotrajni bolezni umrl g. Gašper Kuhar, železniški uslužbenec na Loki pri Zidanem mostu. Pokojni je bil odločno naprednega, mišljenja, član Sokola ter je kot tak užival ugled daleč naokoli. Doma je bil iz št. Juiija pri L-iki. kjer je imel veliko posestvo. Udeležil ae je svetovne vojne na ruski fronti, kjer je bil ujet. Mnogo let je prebival v Tasken- tu in Turkestanu, o Čemer je vedel veliko povedati. Prehodil je vso Rusijo. Po svetovni vojni se je vrnil domov. Toda kai bolezni je prinesel s seboj s fronte. Poleg užaloščene vdove zapušča pet hčerk In enega sina. Ob številnem spremstvu domačinov so ga pokopali na pokopališče t Št. Juriju pri Loki. Naj v miru počiva! Preostalim nase Iskreno sožalje! — Sokolski film za mladino. >Oj leti sivi Sokole!« V petek 24. ob 14. in 20. uri ter v soboto 25. t. m. ob 20 uri se bo predvajal v tukaj£njem kinu »Jadran« sokolski film »Oj leti sivi Sokol!«, ki je namenjen tudi ljudskosolski mladini. Ker je film velikega nacionalnega in vzgojnega pomena, ga priporoča tudi ministrstvo prosvete vsej naši mladini in ostali javnosti — Občni zbor Športnega kluba SK Radeče. V soboto bi se moral vršiti v gostilniških prostorih hotela »Jadran« občni zbor SK Radeče. Zaradi premalega Števila navzočih članov je bil občni zbor preložen na kasnejši čas. — Občni zbor naših Orilmetodarjev. Na cvetno nedeljo dne 2. aprila ob 15. uri as bo vršil v gostilniških prostorih hotela »Jadran« občni zbor naših Cirilmetodarjev nakar te sedaj opozarjamo vso našo javnost. — Velika tatvina ▼ loškem tnpnisču, Pretekli teden se je priplazil ponoči vlomilec v župniake na Loki pri Zidanem mostu ter odnesel župniku mnogo pre kaje nega mesa in raznih predmetov v skupni vrednosti za 4.000 din. vlomilec je prišel v župnišče po lestvi, odkoder je skočil skozi okno na hodnik. Od tu je kaj lahko odnesel nakradeno meso in drugo. Vlom je bil prijavljen zidanmoškim orožnikom, ki bodo poskrbeli, da bo prišel vlomilec čim prej v roke pravica. — Radijske motnje. V Radečah, kakor na Zidanem mostu je precej radijskih naročnikov, ki pa se zaman pritožujejo da so radijske motnje včasih tako velike, da je izključen vsak sprejem. Naročniki pa so posebno se nejevoljni, ker ne morejo zaradi motenj slišati poročil o važnih svetovnih dogodkih, za katere se zanima ves svet. Naprošamo poštno direkcijo v Ljubljani, da poskrbi vas potrebno sa odprava tata nedostatkov. ' Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, arođa, S2. mara 1980. Stev. f>7 DNEVNE VESTI — Trgovin-ki promet z bivšo Ćeakoslo. vaško. V zvezi z okupacijo Češkoslovaške je bil naš izvoz tri fini ustavljen, ker ni brilo znano kako se bo plačevalo izvoženo blago. Naši merodajni krogi so se začeli takoj pogajati z Nemčijo in dosežen je bil sporazum, da se bo do nadaljnjega plačevalo vse v bivšo Češkoslovaško uvoženo blago, kakor doslej, t. j. potom kliringa v češkoslovaških kronah, ki se bodo obračunavale po dosedanjem tečaju. Ker nam dolguje Nemčija nad 20,000.000 mark v kliringu, mi pa Češkoslovaški nad 74 milijonov Kč, je verjetno, da bo Nemčija uredila te terjatve tako, da bo češkoslovaško krono obračunala kakor doslej z 10 Kč za eno marko. Če se zgodi to, se bo klirinški dolg Nemčije naši državi znižaj za okrog 7.5 milijonov mark. — Tolmačenje uredbe o zaščiti denarnih zavodov. Trgovinski minister je izdal naslednje avtentično tolmačenje odst. 1. člena 19. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov: Znižanje obrestne mere, odrejeno denarnim zavodom v odlokih O odobritvi odgoditve izplačila, se nanaša izključno na stare hranilne vloge in vloge po tekočih računih, ne pa tudi na druga posojila zavodov. — Planinci — smučarji imajo v soboto m nedeljo dva prosta dneva na razpolago, da morejo izrabiti sedanje solnčno vreme v planinah za spomladansko smuko. Odločiti se je treba za primerno smučišče ter izbrati: Komna ima najprostranejše smuške terene ter najlepše smuške izlete v svoji okolici, snega je 150 cm. Enako je V dolini Triglavskih jezer, ki ima 200 cm snega; izborna je smuka s sedla Hribaric koča je redno oskrbovana Nad Triglavskim ledenikom, ki ima dovolj snega za krepak razmah, je oskrbovana Staničeva koča. kamor se najlažje pride skozi dolino Krme; oglasite se predhodno pri gorskem vodniku Lahu Gregorju v Mojstrani, da dobite ključ od koče v Zgor. Krmi, ki Vam nudi zasilno zavetišče, ako ga potrebujete. Na Črni Prsti nad Bohinjem bo za ta dva praznika oskrbovana Orožnova koča, ki ima v svoji okolici lepa smučiSča. Na Vršiču je še nad pol metra snega, Erjavčeva koča je oskrbovana; lep je prehod preko Slemena v Tamar. Kamniške planine so visoko zasnežene ter je na Krvavcu še 70 cm, na Veliki planini pa 40 cm snega, ki je sicer na prisojnih straneh osrenjen, dopoldan pa ga solnce omehča v zrnat sneg. Kdor želi sicer napraviti prijeten izlet, naj pohiti k »Zlatorogu« ob Bohinjskem jezeru ali k vznožju Kamniških planin, v Dom v Kamniški Bistrici. Podrobne informacije o snežnih prilikah, o spomladanskih smuških turah in vse ostale podatke o planinstvu dobite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova c. 4/1. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št 23 z dne 22, t. m. objavlja razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1939-40. s pravilnikom za izvrševanje proračuna itd. in razne objave iz »Službenih novin«. V ^SS^VS?^ ,ZDELAVI NE0OS66LSVE, V NIZKI CENi BREZKONKURENCNE fc SAEL22Juiljana<, Oosposvetaka cesta 12. S. T dobro rooeo gostilno na prometni cesti, in dvosobno stanovanje se odda. Pojasnila: Ciber, Cojzova cesta. 991 POSEST novo hišo in nekaj zemlje takoj prodam. Potreben kapital din 20.000.—» drugo lahko pozneje. Dolinar, Latkova vas 81, št. Pavel pri Preboldu. 986 malo posestvo ~ 20 minut od Celja proda Jazbec — OstroŽno št. 59 pri Celju. 987 OBLEKO lepo narejeno, računam delo 100 din. Krojač Bostele, Dalmatinova 3. 99$ službe Beaada 00 par. davek posebej. Nalmnnlftj snemk 9 Dtn ŠOFERJA MEHANIKA iščemo za avtobus in tovorni avto, ki je v stanju polotiti pri* merno kavcijo. Nujne In podrobne ponudbe na Poeta m, pretinac br. 27, Zagreb. 976 FRIZERKO dobro izvežbano, takoj sprejmem. Plača din 1.000 mesečno, stanovanje in zajtrk. Nujne ponudbe: Salon Lukec, Crikvenica, Primorje. 988 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din LES Imam cca 6 kuo. m popolnoma suhih lipovih hlodov od 2 do 4 m dolgih in 40 do 100 mm debelih. Ivan Rus. Grosuplje. 975 SEMENA prava erfurtska, uradno preizkušena, dobite v trgovini pri M. WIDMAYER LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje št. 3 Podružnica: Tvrševa c 51 Stojnica: Nabrežje 20. septembra KUPIM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din AVTO majhen, dobro ohranjen, takoj kupim. Zlatko Simunac, Kranj. 974 STAnOVAnJA Seseda 50 par. davek posebej, Naimanlšl znesek R Din ENOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo in pritiklinami ižčeta dve odrasli osebi za april ali maj, najraje v Šiški ali Za 3ežigTadom. Ponudbe na upravo pod »reden plačnik€. 944 AKO PKOUAJAS KUPUJKA OGLAŠUJ V MALI OGLASNIK „SLOV. NARODA44! Makulatura! papir proda oprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica stev. 5 oioioioioioioioioioioioioic narodna TIskarna i LJUBLJANA ^MMBMOSTM ta MAJe"ufUfit fitev. 67 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, M. marca 193t. Stran 8 Gasilci brežiške župe so zborovali Pri 22 požarih so preprečili gasilci lani nad dva milijona Škode Brežice, 20. marca. Zadnjo nedeljo prejšnjega meseca je bila V Brežicah VI. redna skupščina gasilske župe brežiškega sreza pod vodstvom župnega starešine g. Smodeja Josipa iz Sevnice. Po ugotovitvi sklepčnosti je otvoril starešina glavno skupščino in naslovil prvi pozdrav Nj. Vel. kralju Petru H., pokrovitelju jugoslovenskega gasilstva kraljeviču Tomislavu in Nj. Vis knezu namestniku ter pozval navzoče, da stoje zakl-čejo iskren pozdrav vladarski hiši. Potem je pozdravil navzočega zastopnika upravne oblasti g. dr. Jarca, nakar je podal obširno poročilo. Za njim smo čuli poročila ostalih funkcionarjev In posnemamo iz njih najvažnejše podatke. Lani v frebruarju sta podala na svoji mesti ostavko takratni župni starešina g. Zorko Franjo in župni tajnik g. Amon Josip, oba iz Brežic, v glavnem radi nezdravih razmer pr nekaterih četah in radi prezaposlenosti v službi. Glasom čl. 41. t. 5. zakona o organizaciji gasilstva je župna uprava na svoji seji 6. 3. 1938 izvolila za župnega starešino takratnega namestiuka g. Sn^odeja Josipa, za podatarca no g. Sc-tina Antona, za župnega tajnika pa g. Skergeta Leopolda. Na tej seji so se poudarjale ponovno velike zasluge, ki sta si jih pridobila oba odstopajoča funkcionarja za razvoj župe. Razen teh sprememb pa je ostala župa tudi za bodočo poslovno leto* v celoti tako zasedena, kakor preteklo leto. V preteklem poslcvnem letu se je poslovanje župe zelo pomnožilo. Došlih do-r in okrožnic je bilo 593, odpravljenih pa 797. skupno 1.390. Glavno pisarniško poslovanje sta vodila starešina in tajnik v Sevnici, kjer prebivata, dočim so bile v Brežicah le uradne ure v župni pisarni vsako prvo nedeljo v mesecu od 10. do 12. ure za tekoče zadeve. Tajniško poročilo jo grajalo nekatere čete ,ki zelo neredno in zanikamo poslujejo in povzročajo s tem župni upravi nmogo nepotrebnega dela. Na n-.crodajn:h mestih je dosegla župa izredno podporo din 5.900.— za 7 čet, kojih okoliš je bil prizadet po lanski vremenski katastrofi. Statistika brež:ške gasilske župe: ob koncu leta 1938 je bilo v župi 31 prostovoljnih :ih čet z 905 rednimi. 514 podpornimi ter 27 častnimi člani. Ustanoviti pa se namerava še nova četa Koprivnica pri Raj-henburgu. V območju gasilske čete je 257 paradnih oblek. 314 delovnih krojev, 4 pra-~ri. 4 2 mehanični, 1 raztezalna in navadn h lestev, 12 motornih 26 ročnih - irikolnih in 3 ročne dvokolne brizgalne r precej drugih priprav in orodja v skup-vrednostl din 268.874.—. Vrednost vseh premičnin znaša din 430.—. vrednost in-tarja din 69.713.—, pri četah pa je g : ••.me din 63.674.50, tako. da izkazuje skupno premoženje župe. če se odbije dolg i znesku din 31.202.—, znesek dji 1 mil. 601.959.50. ih vnj je bilo skupaj 234 ur in jc bilo navzočih 2.148 članov, orodnih vaj pj* 253 ur s 2.194 članov. Osrednji odbor gasilske zajednice je v i tozad. predpisa podelil v območju • upe 12 tovarišem — članom srebrne zaslužni križce za požrLVovalnost na gasilskem polju. Nadalje pa sta bila odlikovana o.»a člana za 50 in 40 letno in 2 člana za SO in 20-letno vestno in vzorno službovanje. Gasilcem je nujno potrebna Šola in iz-i razba. Zato je gasilska zajednica pri-ia lani več strokovno-tehnčnih tečajev, T.h se je Lz območja niše župe ude-h žilo več članov. Izpite so položili: 2 člana z odliko, 8 članov z dobrim uspehom. Le-□je leto pa se je udeležilo tečaja 12 čla-• :n so položili 4 izpite z odliko, 8 pa obrim uspehom. Tudi naša župa je pri-ia tri strokovne tečaje in sicer enega tajnike, enega za blagajnike in enega poveljnike. Ti tečaji so bili nujno poradi napredovanja župe, kajti bost zahteva od gasilcev polne čuječ-in brzoga napredovanja, sicer jih :n bi stali nepr.pravljeni. Iz->a našega naraščaja pa je posebno na burne čase, v katerih živi-i vojni bo ravno zaledje naj-o in tu bo igralo ravno gasilstvo o vlogo, če bo znalo prav in vešče i -roje gasilce. Glede obrambe pred napadi iz zraka se je doslej premalo sto-r n je ravno zato naloga gasilstva, da svoje delo v bodoče usmeri tudi v ta pra-vec. žalostne jše poglavje v brežiški gasil-skJ župi pa tvorijo finančne prilike. Ga-atrujen po svojem dnevnem delu, žrtvuje svoje žuljave roke in plemenitost s v korist svojemu bližnjemu ter za . nje narodnega premoženja. To vse dela z golega nagona in sc- pri tem prosto-voljnem in mnogokrat smrtnonevarnem delu ne pomišlja tvegati svojega življenja. Toda zdi se da je ta žrtev premajhna. Pro-svčiti mora n mnogokrat čuti tudi žaljivih in to samo zato, ker pobira prostovoljne prispevke, da si zamore četa nabaviti opremo in orodje, ki je gasilcu tako potrebno, kot vojaku orožje. Poleg tega se tudi čete na vse načine trudijo z raznimi prireditvami da dobe denar za nabavo prepotrebnega orodja. Pri tem nastane vprašanje, ali se je dosedaj gasilstvo dovolj upoštevalo in ali je sploh dolžnost gasilsk.h čet, da si morajo same nabavljati opremo in orodje, ki služi v obrambo splošnosti predvsem dotične občine. V splošnem se občine zavedajo važnosti gasilske organizacije. Vendar pa je v naši župi na žalost še nekaj primerov, ko gasilskim četam občine ne votirajo niti naj-potrebnejš.h podpor. Ce ne bi bilo prostovoljnih gasilskih čet bi morale občine izključno same skrbeti za požarno varnost svojega okoliša in bi brez dvoma morale globoko seči v ta namen v blagajno. Kako se morajo gasilske čete naše župe boriti, da dobe sredstva za nabavo orodja, nam jasno pokažejo proračuni posameznih čet. Za leto 1939 predvidevajo čete dohodkov din 155.037, od katerih odpade na podpore občin din 28.116.—, podpore iz 42^ 9c gasilskega sklada din 15.500.—. Tako si bodo morale naše čete na kakoršenkoli način priboriti din 71.421.— dohodkov, da si zasigurajo uspešno delovanje. V območju naše župe je bilo lani 22 požarov in sicer 11 malih. 8 srednjih in 3 veliki. Pri gašenju je sodelovalo 475 gasilcev ter je trajalo gašenje skupno 2 dni in 18 ur. Na zavarovanih poslopjih je bilo 18 požarov ter din 464.225.— škode, na nezavarovanih pa 4 požari in din 24.000.— škode. Naši gasilci so preprečili najmanj za din 2.235.000.— nadaljne Škode. Ob zaključku skupščine je bil z velikim odobravanjem in aplavzom sprejet sledeči predlog župne uprave: Za velike zasluge, katere si je pridobil tovariš Zorko Franjo pri ustanovitvi gasilske župe sreza Brežice in večletno marljivo vodstvo iste. se izvoli za častnega starešino ter mu uprava podeli častno diplomo. Trošarine v prejšnjem stoletja in dandanes Mestnih proračunov bi ne smeli povećavati na račun vasi Ljubljana, 22. marca. V času pToriK"unekih razprav bo marsikoga zanimala sodba o trošarinah, ki so postale tako težko breme za preb:valsrtvcs da so tožbe čedalje pogostejše. Ker jc pri nas še mnogo zagovornikov trošarine, naj opozorimo, kaj bodi o trošarini »Zadružna zastava«. »Iz dmeva v dan čitamo, kako mešata zidajo šole. odp-i-ajo velike kulturne uisrtanove, pa tudi o tem. da mestni proratalih odbornikov, pa jc bil soglasno iz-voljon dosedanji predsed nik g. Fr. Lieber. V zahvali za zaupanje je g predsednik še enkrat poudaril potrebo t&snega sodelovanja vsega članstva, da se prebrodi težko stanje, v katerem sc klub trenutno nahaja Zavzel se bo za zahteve predgovornikov, ki so se zavzemali za znižanje najemnin za igrišče in klubske prostore. Obljubil pa je tudi, da bo uprava ▼ bodočem letu posvečala posebno pažnjo tudi naraščaju. S tem je bilo zaključeno uspelo zborovanje, ki nam je razgrnilo težko stanje SK Kranja, ki bi moral prednjačiti vsem podežeLskim klubom. Upajmo, da se bo upravi že v letošnjem letu posrečilo izboljšati položaj ktuba. Potrebna pa je podpora tudi s strani javnosti, ki rada kritizira klubovo delovanje, ne uvidi pa, da brez denarnih sieostev ni mogoče dcnscči uspehov. Z Jesenic — Dobro obiskan sejem. Na Jožef ovo je prišlo z Zgornje savske doline, z blejskega in bohinjskega kota ter z dežele mnogo ljudi na Jesenice na sejem. Po prihodu popoldanskh vlakov so se s kolodvora po Kralja Petra cesti vile cele procesije ljudi. Na sejmišču je bila taka gneča, da so se množice ljudi le z veliko težavo prerinile skozi. Kupčija je bila razmeroma dobra. Najbolj je Slo v denar perilo, obutev, pletaraki izdelki, razno orodje in drugi važni in potrebni predmeti. Cesta, ob kateri so bde postavljene stojnice, je bila pred kratkim na debelo posuta z ostrim kamenjem. To kamenje so ljudje namesto banovinskega cestnega valjarja celi dan pridno tlačili, tako da je sedaj zopet gladka. Klub temu, da so čevljarji prodali mnogo čevljev, je marsikateri meščan, a tudi okoličan prinesel popoldne predrte podplate domov. — Hijene na pokopal'šču. V zadnjem času so neznani zlikovci pod varstvom teme temeljito opravili svoje hijensko delo. Z nekaterih grobov in spomenikov so odnesli vse, kar se je dalo odnesti. Odnesli so z nagrobnega spomenika celo marmornato svetilko, katera za tatove nima nobene praktične vrednosti. Posebno na grobu pok. ing. Peklarja so temeljito opravili svoje grdo delo in napravili rodbini znatno škodo. Varnostni organi bodo morali tudi pokopališču posvetiti vso pozornost, da ne bodo razne hijene nemoteno vršile svoje delo. Sobota, 25. marca. 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč cerkve. — 10.30: Verski govor (dir. Ciril Potočsnik) — 10.45: Plošče. — 11: Koncert godbe 40. pp. Triglavskega, dirigent višji ka.pelnik Ferdo Herzog. — 12.30: Koncert opernih spevov .Poj3 tenorist g. Ivan Ruesh, igra radi jslii orkester. — 13: Napovedi, poiročila. 13.20: Nadaljevanje koncerta opernih spevov. — 14: Otr:£ka ura (Sla vica Van cajz). — Oddaja prekinjena od 14.30 do 17. ure — 17: Kmetijska ura: Naše kmetijstvo in produktivne zadruge (dr. Jože Basa j i. — 17 30: Domač koncert radijskega orkestra. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura; Nove smeri v slovenski glasbeni umetnosti (dr. Drago-tin Cvetko) Ljubljana. — 19.50: Pl<»sče. — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Vesel večer s Ferdom Plemičem (Kleinmayerjem). Rokopis pripravil Niko Kuret, izvtajajo člani radijskjs igralske da^ižiiie .sodelujejo Fantje na vasi, vedi ing. Ivan Pengov. — 22: Napove* di, poročila. — 22.15: Duet citer (E. Mea, soLits in M. Hebein). Konec ob 23. uri IZ TURČIJE Oče: Zdaj pa srečno pot, dragi sin, vstopiti moraš. Alah te bo spremljal na poti. Sin: Kaj misliš ooe, da se bo peljal Al-lah v tretjem razredu ? Za drugi razred mi namreč nisi dal .denarja. E. Kirchberger 31 „Pot čez mrliče" _. johunsk" roman — Pojdite! Vstopila sta na ozek hodnik, kjer se ni videlo niti en korak naprej. Freund je segel do nekakšnem mehaničnem sklepu v steni in stena se je ->o-pet vrnila na prejšnje mesto. — Pošteno se bodo morali truditi, preden najdejo ta vrata — je mrmral zadovoljno. — Če bi se jim posrečilo najti gumba — in to se jim bo najbrž posrečilo, ker sem nalašč stopil na deščico tako, da moli ena stran iz tal — bo vse odvisno od U ga, na kateri gumb pritisnejo. Upam, da pritisnejo na pravega. Tiho sta stopala naprej, zadevajoč ob goste pai-čevine, ki so se jima lepile na oči. Izpod njunih nog so bežale miši, ki jih je bilo tu vse polno. Kar se je mož ustavil. Helena se je ustavila nekaj korakov za njim. — Kaj torej početi z vami? — je dejal hladno. — Obljubil sem vam, da vas zadavim. Moral bi to storiti in pustiti vas tu — bi se vsaj miši veselile mastnega prigrizka, ali pa bi odleteli z njimi v zrak. Toda vi imate samokres — ao, tudi če bi ga ne imeli, bi tega ne storil, zdaj že ne. Vi delate proti tej državi in zdi se, da uspešno. Nemci i a je grdo ravnala z menoj, ko je hotela mojo smrt. Zakaj naj bi bil jaz tako takten, da bi ji pomagal še naprej proti nevarnim ljudem? Helena se je zasmejala tej filozofiji, izgovorjeni v suhem humorju. — Kaj pa vaša čast? — je vprašala. Iz njenega vprašanja je slišal roganje. — Čast? Pustite me pri miru s častjo, kadar gre za vrat. In pa nikar ne pozabite, da vohun nikoli nima časti. Delo za domovino? Dobro, teda izborno plačano. Ti pojmi niso za naju. Nekaj vam predlagam. Postali ste prav tako preganjana zver kakor jaz. Saj sem vendar storil eno uslugo tej državi, preden sem odšel. Dokumentov o vas nisem uničil. To pomeni, da ne boste mogli nikoli več delati za svojo državo. To pomeni, da pošljejo za vami najsposobnejše ljudi, da bi vas ubili — čeprav ste že zdaj za nje brez pomena. Mi, Nemci, se znamo osvetiti. Najdejo vas, čeprav bi morali preiskati vso vašo republiko od hiše do hiše. Vi še ne poznate vse naše organizacije. Vidite, da mislim na vse. Listin in valjarja nisem uničil, ker sem zasledoval svoj določeni načrt. Hotel sem vas postaviti v isto vrsto s seboj, da bi bili preganjana divja zver, kakor sem jaz. Zakaj? Ne iz osvete, ker ste mi všeč. V trenutku, ko sem bil še nemški uradnik, bi vas bil v interesu svoje domovine mirne duše zadavil. Zdaj sem samo človek in všeč ste mi Vem, da nisem lep. Toda če prav premislite svoj položaj, boste sprejeli mojo ponudbo glede skupnega potovanja v Italijo. Helena je pri teh besedah obstala. Niti za hip ni dvomila, da misli ta človek odkrito. Zadrhtela je od gnusa, ko je ledeno odgovorila: — Pojdite naprej — merim na vas — pojdite! Mož spredaj je molčal. Kar se je začulo trdo: — No, kakor hočete. O svojem življenju odloča vsak človek sam. Od nekod od spredaj ie naenkrat zapihal hladen veter. Hodnik se je na vseh straneh tako zožil, da sta se morala pomikati naprej z bokom in skliuče-na. Potem sta pa naenkrat prišla v velik prostor, kjer je bila najbrž klet. —Zdaj sva na drugem koncu Hamburga — je dejal mož in prižgal vžigalico. Pogledal je na uro: — Točno pol dvanajstih je. Biti morava previdna, kajti zdaj imajo najine fotografije vsi policaji in detektivi v mestu. Najbrž telefonirajo v vse obmejne kraje. Upajva, da se nama posreči uiti. Spremim vas do meje... Odprl je kletna vrata. Prišla sta v sosedni prostor, kjer je smrdelo po bencinu. Mož je prižgal luč. Garaža. Majhen športni avto s polno posodo bencina. — Morali se boste izpremeniti, da bi vas ne spoznali na prvi pogled, — je dejal zamišljeno. — Potem je pa privlekel na dan šofersko obleko in jo dal Heleni. — Oblecite tole. V desnem naprsnem žepu imate vse dokumente, glaseče se na ime Albert Fuchs. Pomnite, da vozite političnega okrajnega glavarja Kriegerja. Mehanično je oblekla šofersko obleko. Ni se ozrla na moža, ki se je oblačil za njenim hrbtom. Potem je pa segla v žep in potengila iz njega dokumente. Iz črno vezane knjižice je zrl na njo lep obraz črnolasega moža, ki ji ni bil niti malo podoben. — T> vas ne sme motiti — je uganil Freund njene misli. — Policija ne pregleduje fotografij tako natančno. Če bi pa kdo izmed radovednežev podvomil, da je ta leeitimacija res vaša, boste takoj streljali. Zavedajte, da ustreli brez oklevanja on, če ne ustrelite vi. Zadrhtela je. Potem je pa malomarno potisnila roke globoko v žepe šoferske obleke in se obrnila-Malo je manjkalo, da ni kriknila od nresenečenja. Za njo stoječi mož ni bil prav nič podoben Freun-du. Videla je pred seboj debeluhastega moža z zlatimi naočniki in s kratkimi, rdečimi brčicami. Celo o oraz je imel rdeč. Prav tak je moral biti okraj-ni glavar. Niti na bele rokavice ni pc^abiL — To je dobro, mar ne? — je praial veselo. — Ir-.enitno — je pritrdila. — Seveda, samo ne vem, če nama bo to kaj pomagalo. Oni zelo dobro poznaio tako preoblačenje. Dvignil je težko roleto. Pred njima se je razprostirala tiha predmestna ulica. Sedel je zadaj v avto, Helena pa k volanu. Motor je zabrnel in avto je odpeljal iz garaže. Zavil je proti drugemu koncu ulice, Freund je izstopil in potegnil roleto doli. — Tudi take malenkosti kakor ponoči odprta garaža, lahko privedo policijo na sied, — je zamr-mral. Potem je avto poskočil na asfaltu in zdirfal v črno noč. xvn. Pot čez mrliče — Morda bi bilo bolje ogniti se Dresdenu? — je dejal Freund suhoparno, obrnjen k Heleni. — Vozite po tej cesti proti zapadu — in pazite na to kotanjo. Stran 6 »SLOVENSKI NARO D«, sreda, 22. marca 1939. štev. 67 Piccard se hoče spustiti 10.000 m globoko s cevkami v ust^h Kovinasta obla, v kateri se Poročali smo že, da se namerava znan belgijski učenjak prof. P ccard, osvaja lec stratosfere, spustiti na dno morja nekje v Tihem oceanu, kjer je morje globoko nid 10.000 m. Ta senzacionalna vest je po.meje utonila v vrtincu dogodkov ob koncu lan skega leta. Zuaj prehaja zopet v javnost tem bolj, ker je stopil prvotni načrt iz okvira ug.banj in domnev ter dobi) točnejše oblike. Prizadevanje proučiti morsko dno že od nekdaj živi v človeštvu, saj je že stari Ar-stotel govoril o potapljačih, ki so se spuščali pod morsko gladino. Pozneje so ljudje izpopolnili svoio potapljaško opremo Z uporabo kovinastega zvona, nataknjene-ga na glavo in oprtega na ramena. V zvon se je potiskal zrak s pomočjo črpalke. Ta primit.vna oprema se rab. še zdaj, samo na manjše globine, največ do 15 m. V večjih globinah se poveča pritisk vode na telo tako, da je v nevarnosti celo življenje. Da bi mogel potapljač vzdržati v večjih globinah je treba da odtehta pr t sk zraka, ki ga vdihuje in s katerim je napolnjen njegov skafander, pritisk vode. S povečanjem pritiska vdihavanega zraka se pa pospešuje razkroj dušika v krvi in drug h snoveh, zlast. pa v maščobi. Tako si lahko pojasnimo, zakaj se mora potapljač spuščati v večjih globinah tako počasi. Ce bi se namreč spuščal hitro, bi nastala nagla izprememba v pritisku zraka in posledica b. bila, da bi se naglo razvijal v telo vsesani dušik in bila bi nevarnost, da se žile zamaše. Zato ni mogoče spustiti se nad 20 do 30 m globoko pod mor sko gladino brez posebne potapljaške opreme in obleke, ki sama pren se velik pritisk vode ter omogoča potapljaču dihanje pri normalnem pritisku. Potapljaška obleka pa seveda ovira potapljača. Razne tipalke, klešče in podobno, s katermi mora biti opremljen, so samo omejenega pomena. Bolj ali manj je potapljač navezan na opazovanje, kar pa v mnogih pr merih zadostuje. Želo udobno potapljaško pripravo je preizkusil VVilliamson Ki ie puščal s bo potapljal, ne bo privezana, tokom Bccbo svoje ladje prožno cev tolikega obsega, da je bilo mogoče zlesti skozi njo. Na koncu cevi je pritrdil kov nas to oblo in skozi njeno okence je opazoval morsko dno. Seveda tudi ta sicer zelo udobna naprava ni za globino nad 15 m, vendar se je pa z njeno pomočjo posrečilo posneti zan mive prizore za film 20.000 milj pod morjem. Kako se je potapljal Beebe Prvi, ki se je spustil 906 m globoko pod morsko površino, je bil Američan Beebe. Bcebe ni dolgo razmišljal pri zberi oblike telesa, v katerem se je hotel spustiti na dno morja. Odločil se je takoj za okroglo obliko, ki je nud la najvčjo varnost Že s tem, da učinkuje tlak na oblo na vsej njeni površini navpično in je torej usmerjen proti njenemu središču. Pritisk v morskih globinah se poveča na vsakih 10 m približno za eno atmosfero tako, da znaša že v globin 1.000 m 100 kg na 1 cm2. Zato je moral tudi Beebe pr merno dimenzirati debelino st-me svoje potapljaške oble. Prostora v nji ni b lo mnogo, saj je znašal premer samo 1.45 m, jeklena stena je bila pa debela 3.75 cm. Skozi tri okenca je lahko opazoval zunanji prostor, znotraj je pa imel razen znanstvrnih aparatov posebno napravo ki ie omogočala dihanje in regenerirala zrak. Dalje je imel telefon za zvezo s površino n močno svetlobno napravo, s katero je od znotraj osvetljeval zunanje predmete. Obla je visela na jekleni vrvi. noseči tudi kabel z žcami kakor za telefon ter dovod električnega toka k električnemu žarometu. S tako opremljeno oblo je napravil Beebe mnogo poskusov, najprej brez posadke, za ugotovitev da-li je obla zares dovolj tesna. Pri tem so oblo opetovano potegnili iz morja do dveh tretjin napol-nieno z vodo. Sele pozneie ie zlezel v oblo Beebe. Bilo je jeseni leta 1P32. ko se je Beebe s svojim prijateljem Bartolom spustil 630 m globoko v morje. Po prvem uspehu je bilo treba marsikaj popraviti in šele leta 1934 je B^ebe svoj poskus ponovil. Spustil se je 906 m globoko. Tam je znašal prit sk na njrgovo oblo ž^ 7.000 t~n na okenca pa 19 ton. Beebova opazovanja so bila zelo zanimiva, toda motilo ga je močno gusranje oble. Plccarilov načrt Najsenzacionalnejše na Piccardovem načrtu je to, da se hoče spustiti na morske globine v prosto plavajoči ne pa privezani obli. Torej prav tako kakor se je dvignil v stratosfero. Obla se bo prosto spuščala v globino, zanašali jo bodo morski toki. Tako bo lahko Piccard nemoteno opazoval ž vlje-nje v morju. V nekaterih karakterističnih globinah se bo obla ustavila potem pa spuščala naprej. Piccard je prepričan, da se mu bo to posreč.lo, ker predvideva vse možne ovire in ker se bo zopet priprav 1, da jih bo lahko premagal. Njegova obla bo merila v premeru 2 m m narejena bo iz ocelolitine. Da se bo lahko nemoteno potapljala bo imela zgoraj valjarju podobno plavut, v kateri bodo po vrsti pritrjene posode, napolnejne z oljem in paraf nske plošče. Dve različni snovi hoče vporabiti za to, da bi se lahko po potrebi dvignil s pomočjo parafinskih plošč, če bi mu olje iz posod izteklo. Za nemoteno spuščanje v morske glob ne bo pod oblo pritrjena li-I jaku podobna posoda, napolnjena z zrnastim železom. To železo se bo postopoma vsipalo iz posode potom posebne cevke, skozi katero bo napeljan električni tok Železna zrna bodo tako magnetizirana in bodo sama zapirala odprt no. Cim bo pa zopet vključen električni tok se bo jelo železo znova vs pati iz posode. Tako se bo lahko Piccard v svoji obli spuščal v morske gladine ter ustavljal kadar bo hotel. Razen tega bo Piccard spuščal v oblo nekaj vode. Ves lijak z obtežitvijo bodo držali na obli močni elektromagneti in tako bo lahko Piccard po potreb: na mah odstranil vso obtežitev in se dvignil na površje. Treba bo samo izključiti električni tok. Da je dosegel morsko dno, mu bo si-gnarizral okrog 5 m dolgi kabel, ki se bo Piccard s spodnjim koncem dotaknil morskega dna in tako omogočil nekakšno plazenje oble nad dnom v varni razdalji od nevarnih tal. Zanimiva bo tudi razsvetljava zunanjega prostora. Razsvetljevala se ne bo od znotraj, temveč bo žaromet na površju oble, zvezan z elektromagnetom, da ga bo lahko Piccard ločil od oble, kadar bo hotel. Zveze z morsko glad no pa P.ccard ne bo imel. Sele ko se bo spet dvigal iz morja, bo lahko po radiu signaliziral, kje je. Pri tem bo pa tudi izstreljeval dimne rakete in v primeru sile bo pokril morje daleč naokrog s fluresceinom. kar se bo dobro videlo tudi iz letala. Na dnu morja se bo mogel Piccard zanašati samo na preciznost in varnost svoje oble in morda še na to, da spodnji toki ne bodo vrgl. oble ob pe-č ne, ali zanesli v jame, iz katerih bi se ne mogla izmotati. Najprej se hoče Piccard spustiti 5.000 m globoko. Tudi za ta začetek bodo potrebn železni živci, saj ni izključeno, da bo ostal Piccard s svojim spremljevalcem za vedno na dnu morja. Električno uho namestil človeškega Za industrijo zelo važen izum ameriškega inženjerja H. Hardinga Ameriški inžerur. po svojem očetu generalni ravnatelj Harlowe tvreike H. Ha ding je pokaz-al na sestanku ameriškega zavoda rudni jk i h in kovinarskih inženirjev aparat, ki po zvoku avtomatično vodi tok rude v jekleni mlin. Ha ding je prevzel po očetu vodstvo metalurgične tovarne, kjer drobe med drugm rudo v posebnem mlinu. Ta mlin je izumil Hardingov oče. V mlinu kroži boben, v katerem je mnogo drobnih jeklenih kroglic V boben polagoma spuščajo rudo. ki se v njem zmelje v prašek. Izumiteljev sin in novi ravnatelj družbe 6ta podrobneje proučila delovanje tega mlina. Znano je bilo, da je pri določeni hitrosti spuščanja nove rude kapaciteta mlina največja. To hitrost pomaga spoznati zvok. Če teče ruda v mlin počasi, začne mlin močno Šklepetati. Če teče ruda preveč hitro, se izpremeni zvok v rahlo bobnenje. Morali so posebej izučiti delavce, da spoznajo po zvoku mlina, kako je treba spuščati vanj rudo Mladi Harding je pa opazil, da se na delavčevo uho ne more dovolj zanesti. Delavec sicer dela pri stroju po svoji najboljši vesti, toda njegovo uho dojema zvok različno po tem da-li je utrujeno ali spočito. da-l; posluša pred obedom ali po njem. Raz'ika je lahko znatna. Zato sc je obrnil Harding za pomo: k robotu. Namesto človeškega je postavil električno uho. Delujoči mlin pošilja zvok v parabolični reflektor, od koder prehaja na mikrofon Mikrofonski tok e v zvezi z ga!vanometrom. ki se giblje med dvema kontaktoma. Če je zvok pravilen, se gal-vanometer ne dotakne nobenega kontakta Čim pa zvok pada in narašča, se nagne gal-vanometer na eno ali d ugo stran in ko .se dotakne kontakta vključi drugosmerni tok. Ta potem odpre ali zapre dotok rude no potrebi. Električno uho je tako obuirljivo da razločuje zvočni padec ali naraščanje ene četrtmke decibella Je torei 80 do 100 krat občutljivejše od člove'kega ušesa Podjetje ima zdaj v obratu 75 takih strojev. Ta naprava bo gotovo igrala v industriji še važno vlogo. Višina zvoka w njegova intenzivnost sta važna momenta za pravilno delovanje cele vrste strojev. Električno uho bo lahko v vseh takih p im.rih opravljalo delo najzanesljivejšega paznika. Sir Julien Cahn je plačal vso opremo laboratorija in kril tudi vse druge stroške za leto dni. Porodnišnica, kjer so ta laboratorij ustanovili, lahko pomaga tudi drugim zavodom, ki bi nujno rabili za dojenčke materino mleko. Ravnatelj ca babiške-ga oddelka asistentka Dareeva je izjavila, da hrani s konserv ranim materinim mlekom več otrok in da se zelo dobro počutijo. Mleko jemljejo materam s steri'izirano se-salko, potem ga pa pasterizirajo inpo-stavijo za 24 ur v ledenico, kjer zmrzne. S tem je konservirano. Nemška letala za Japonsko Svet se še živo spominja rekordnega poleta kapitana Henkea in njegovih tovarišev iz Berlina v Tokio. Njegov svečani start je bil lani 28 novemb-a Legalo se je na povratku zadržalo na otoku Manilla. V bližini otoka se je pokvarilo krmilo, letalo je padlo v morje in se potopilo. Toda potegnili so ga iz morja in popravili tako hitro, da se je vrnilo v določenem času in sicer 7 januarja. Rekordni polet n» bil važen samo v športnem pogledu, temveč rudi v trgovskem in njegove posledice so se kmalu pokazale. Japonci so te dni sklenili pogodbo glede dobave petih prometnih letal Foker-wulf tipe Condor To je najmodernejše prometno letalo za velike daljave, kovinast eno-krovnik z dvema kabinama za 26 potnikov. Letalo ima 4 motorje po 720 HP, doseže hitrost 330 km na uro in se lahko dvigne 6100 m vi oko. Doslej so Japonci rabili večinoma ameriška prometna letala. Kondenzirano mleko za dojenčke Neka londonska porodnšnica je naslo-rila nedavno po radiu nujno prošnjo na doječe matere naj bi se katera priglasila in sprejela novorojenčka ki mu je bila umrla mat' nekaj ur po porodu in ki je bil preveč slaboten, da bi ga mogli hran ti umetno. Priglasile so se štiri žene, izmed katerih so zdravniki zbrali dve. Otrok je bil rešen. Razen požrtvovaln h mater se je pa oglasil tudi milijonar sir Julien Cahn ki je dal narodnemu fondu za zaščito mater in otrok na razpolago denarna sredstva za potrebne ukrepe v vseh podobnih primerih, ki bi se pripetili v bodoče. V Queen Charlotte Maternity Hosp4talu so ustanov'li laboratorij, kjer konservirajo materino mleko z zmrzovanjem tako. da vzdrži po več tednov ali celo mesecev. Rim najmirnejše mesto Po tri leta trajajočem intenzivnem delu se je končno italijanskemu prometnemu ministrstvu posrečilo napraviti iz Rima najmirnejše mesto na svetu Najmir-ne;še v tem smislu da zdaj v v?em Rimu ne slišiš avtomobilske hupe Strogo je namreč prepovedano vsako hupanje Av-tomobilisti so se temu prilagodili in zdaj so v«: zadovoljni — oblasti, pešci in av-tomob;Hsti. Zanimive so izkušnje, da prepoved hu-pania ni povzročila nobenih prometnih težkoč. Niti hitrost prometa ni trpela. Zato je pa pad1© število avtomobilskih nesreč za celih 40^ Rim ima 67.000 avtomobilov Pri tolikem številu avtomobilov je tako veMko nazadovan ie števila prometnih nesreč ze^o pomembno Po zgledu Rima ?o prepovedali avtomob'li«tom hu-psnje tudi v Milanu. F^-enci. Neaplju in še nekaterih drugih italijanskih mestih. Proti]! linski avtomobili Izn^vrjivi Ansrlež: so ieli izdelovati iv-tomr-trle. ki so se ze^o dob^o bnesli kot protiplinski. v novem avtomobilu se bodo lahko vojaki ar" . pa todi civilist: mimo vozili rx> krajih. <~kužnih s strupenimi plini. Ne bo se j:m treba bati. da bi se za^tiumli. kajti avtomobil ie narejen, tako. ca strupeni plini ne morejo r>rod»reti vanj. Nove *?vt orobile so že preizkusili v kra-t?h. okuženih s stnipenrmi plini in obnesli so se zelo dobro. Izd-e'ovarije protip'inskih avtomobilov je pa zelo težko in drago. Okenca, vratca in sspodr-jo kareseriie mora-'o biti ''zdelam tako da re propuščajo zreka V mirnem Času "majo novi svtomob'Ii to prednost da ljudem v njih ni treba požirati prahu in da so obvarovani tudi vsakega prepiha. Mnogo važnejšo vi: g o bodo igrali ti avtomobili v vojni, ker bodo omogočali stik med poedinimi vojaškimi formacijami na bojicu in v zaledju, ki ga lahko sicer stuupeni plini prepicičijo. POSOJILO — Prijatelj, pocodi mi sto din. — Pri najboljš. volji ti ne morem ustreči, ker jih .mam samo devetdeset. — Nič ne de, daj mi teh devetdeset, deset mi jih pa ostaneš dolžan. Litografije slikarja Mihe Maleša Maleš je naš nafpf jiovitejši In naj originalne jši tvorec _ sedanje generacije Ljubljana, 22. marca Slikar Miha Maleš je, reki bi lahko, najo.j »obde.an-i sovenski umetnik generacije, ki se je začela uveljavljati kmalu po prevratu Je pa tudi Miha Maleš naj-plodovitejši tvorec iz te generacija in gotovo tudi na.originalnejši. Zato ni čudno, da je njegovo delo vzbudilo pozornost mno gih umetnostnih kritikov in esejistov, ki so skušali Maleševo umetniško hoten.e in umetniško tvorbo v običajnih formulah umetnostne kritike izražati. Pred dnevi je izšla študija o litografijah Mihe Maeša. Napisal jo je Stane M kuž. Priobčil je 35 najznačilnejših litografij Mihe MaJesa iz dobe. ko je umetnik delal na akademiji v Pragi. Pravilno ugotavlja pisec, da so te litografije za osebni umetnikov razvoj in za časovni slog izredno važne. Objavljene litografije so nastale v Pragi od 1. 1924. do I 1927. Razstavljene so bile v Ljubljani, Zagrebu Beogradu, pa tudi v tujini, tako v Rimu, Firenci, Varšavi, Kra-kovu in Pragi. Sedaj se nahajajo po večini v javnih in zasebnih umetniških zbirkah. Namen reprodukcij, ki so odlične, je tudi, pravi avtor, da se obširneje pokaže ta umetnost to je risbe na kamnu, ki je pri nas tako malo znana in spoštovana Za dobo ko je prišel Miha Maleš v Prago, je bilo značilno, da ji je bilo več do vsebine kakor do oblike. Zato je tipičen pojav te dobe izreden porast grafične panoge v slikarski umetnosti. Grafična umetnost se razbohoti vedno, kadar je potrebno izpričati novo vsebinsko resnico. V nadaljnjem avtor oceniuje in pojasnjuje obliko in vsebino M a leševi h litografij, počenši z »Marijo« iz 1. 1924, ki priča, da tedaj Maleš še ni zapustil realne forme, katera mu je služila za kar najbolj ja.no Liražanje notranje vsebine. Iz tega leta je bolj epična »Pravljiciisc, litografiji vLjubezen« in »T.ha ljube^ca*. p;i katerih je resnična oblika že močno okrnjena. Določena linija se je že umaknila impresionističnemu načinu oblikovanja. Figura je samo simbolični izraz vseb.ne. Upodobljena je ideja ljubezni. V isto vrsto spada tudi »Bolnik« Dobro pojasni avtor nato slikarjevo iskanje novih forma.nih problemov. »Melanholijo^ označuje av»or kot eno prv-lh »maleševskiiu. Slikar-ka ploskev je razdeljena v rafinirano pretehtane oblikovne vrednote. Realna poioba je postala sredstvo za posredovanje čustev in misli. L. 1926 pomeni v Maleševcm pojmovanju umetnostnega predmeta nov korak naprej. Litografije iz tega časa kažejo, da se bavi predvsem z motivno tendenčni-mi problemi (V baru. V predmestni gostilni, Delavska družina, Una cum uno, Visoka pesem.) L 1926 je nastala tudi »Bajka«, ki kažf, da je umetnik prispel v svojem razvoju dc stopnje, na kateri gradi svoj svet povsem Lz lastnega čustvenega sveta. -»Dekliški akt« iz l. 1927. križa, kako samovoljne gleda umetnik na resnično naravo. V tem času je Maleš končavaJ graditev svojega osebnega sveta umetnosti. V sledečih delih se očituje da je Maleš dosegel vsebinsko in oblikovno urav-novešenost. Avtoi ugotavlja ob koncu: Dosledno je zaznavan razvoj Maleševega umetnostnega prepričanja v pričujočih litografijah. škoda da je prekinil to pln-dovito delo, ko je odšel iz Prage. Nova knjiga za naše obrtnike in umetnike Album „Moderno slovensko pohištvo po narodnih motivih" Ljubljana. 22. marca Leta 1921 je prof. O. Grebanc po geslu: probudimo naš narodni slog! ustanovil društvo »Probudo«-. Ko je prihodnjega leta priredil po večjih krajih Slovenije potovalno razstavo svojih del in stremljenj, je prerokoval, da ga daset let še ne bo nihče razumel. V resnici ie trajalo celih šestnajst let, preden so njegovi globoko zamišljeni načrti predrli tako daleč, da iih je sprejel v svoj program celo referat za pospeševanje obrti pri Lanski upravi ter jih uresničil v obliki albuma p^d naslovom Moderno slovensko pohištvo po narodnih motivih. Ta album, ki je pravkar izšel, obsega dvakrat po dvanajst lis lov barvanih predlog in risb. Kakin 28 pokrajin Slovenije je tukaj zastopanih s sebi primernimi, po tamkajšnjih demačih motivih naštudirani-mi kosi pohištva, kakor so miza, stol m klop, postelja, omara z ogledalom, police namestu nočnih omaric in karnise Cena albumu je 250 din, dobi pa se naprodaj le pri avtorju, oziroma pri založbi, v VIII oddelku ban£ke uprave v Ljubljani Oblike pohištva po teh osnutkih so docela nove, motivi pa so posneti iz zamrle naše ljudske umetnosti. bodo prav vsem šolam zanesljiv kažinot. kako je treba gledati domačo snov. Da. tO dekorativne motive bodo mogla s pridom uporabiti tudi ženska ročna dela. Ker so se plemenitim domačim cblikam žal že docela odtujila, jim bo mogoče na teh podlagah zopet uvesti z materinim nVekom prisesani umetnostni okus in se znebiti tuj stva. Marsikomu bo zraslo tudi vprašanje ali se Grebenčeva smer tudi kai tiče naših inženjer jev in arhitektov. Pa še kako se iih tiče, nikogar bolj ko njih Seveda prvi pogoj, ki ga morajo izpolniti, ie, da na stremljenja te vrste ne bodo več sledali srepih oči Tudi ne smejo več govoričiti. čeS da nI iz ljudske umetnosti še nikoli zrasla visoka umetnost. Prof. Grebene je začel tam, kier je domači ljudski umetnik na deželi nehal. Srni izjavlja, da hoče dati približno sliko, kako daleč bi se razvil na deželi pohištveni slog, če bi ne bil začel propadati Te predloge so torej takšne kakovosti, da spadajo zgol.i na deželo Prav iz tega Da se odpira našim arhitektom silno široko polje dela in ustvarjanja. Kdor se bo v stvar poglobil temeljito in z vso dobro voljo, bo hitro našel korak na- Morda bo kdo izrekel bojazen, češ da bo pohištvo po teh predlogah predrago Na to nam odgovarja sam avtor »Stroški za slovenske hišne opreme ne bodo presegali cen danes običajnih hišnih oprem, ki so napravljene po tujih vzorcih.« Danes izda človek mnogo denarja za sam osnutek. Ko je oprema gotova, se osnutek zavrže, ker ne ugaja nikomur drugemu Pred pohištvom v Grebenčevem slogu pa se bo ljudska duša hitro zavedela, da ima pred seboj nekaj svojega, domačega, zato bc segala po njem. tudi če bo izdelano v celih serijah. Prav izdelovanje v serijah pa bo omogočalo cene novemu pohištvu zelo znižati. Projektivne strokovne risbe albuma v doloČ3n;h merilih so namenjene zgolj strokovnjakom in skrb le teh bo zdni, da si dobe na te i podlagi čim več naročil. Vendar te predioae in risbe nar"čnik<-m ne bodo zadosti Dristopne in tudi ne zadosti razumljive. Ti si bodo želeli perspektivnih slik. ki d^io vsakomur popoln vtis, kako bo izgledal kos Dohištva v sobi Zaradi te-^a bo reklama m^d odjemalci olaišfma. šele ko bodo te nredloge in risbe izdane tudi še v tem smislu. Naslov albuma se bere kakor da stvar ni namenjena nikomur razen našim slove-čim mizarjem. Kdor si oa delo ogleda na-tančneie. bo spoznal, da morejo v njem najti dosti koristnega prav vse umetne obrti Okrasne vzorce bo lahko povzela vsaka obrtna stroka, prilagoditi se bo seveda morala le svoji tehniki in materialu. Naše strokovne šole vseh smeri imajo v Grebenčevem albumu bo^at. nebčroen vir domač:h motivov za pouk dekorativnega risanja. V albumu narisani motivi pa prej. S svojimi osnutki se bo prilagodil zahtevam meščanskega okusa in kmalu bomo doživeli po zaslugah arhitekto . da bo z modernim slovenskim pohištvom okusno opremljena tudi naša meJčan-ka hiša. Tudi semkaj se bosta vrnili stara domačnost in narodna značilnost ter naši sosedje ne bodo več moeli gledati do naših mestih svoj Kulturgebiet. Glavno pa je to: vrnila se nam bo vendar že enkrat vera v lastno moč in veljavo. Dr. J. R. Sokol »Pep^lka« v Sokolskem doma v STSkl. V soboto 25. t. m. bo ob 15. uri v našem domu gostovanje šentjakobskega gledališča s pravljično igro »Pepelko«, ki jo bo režirala ga Polonca Juvanova. Mikavno dejanje spremljajo glasbene in plesne točke" katere je naštudirala gdč. Maša Slav-čeva. Vabimo sokolsko mladino in ostalo občinstvo, da pose ti v čim več-"em številu to zabavno in zanimivo pravljično igro, ki bo s svojo bogato vsebino, inscenacijo ter razkošnimi kostumi navdušilo staro in mlado. TO JE NEKAJ DRUGEGA — Poglej, mamica, tu pred trgovino stoji snežni mož. Snežni mož: Ne verjemi tega, jaz nisem snežni mož. jaz samo čakam tu, da si moja žena izbere blago za novo obleko. RAZSTRESENOST Profesor: Ah, da, čutil sem, kako mi je segla neka roka v žep, v katerem sem imel denarnico, toda mislil sem, da je tq moja roka. Urejuje Josip Zupančič - Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo in inseratni del Usta Oton Christof — Vsi v LJubljani