Šteu. 112. O Ljubljani, g sredo, dne 16. maja 1906. Velja po pošti za celo leto naprej K za pol leta „ „ za fcirt leta „ „ za en mesec „ „ V upravništvu: za celo leto naprej K za pol leta „ „ za četrt leta „ „ za en mesec ,, ,, 26-— 15 — 650 2-20 20-10-— 5-1-70 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Štev. 10 h. Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniSkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Leto XXXIV. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev, 2. — - Vsprejema naročnino, inserate irj reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Hohenlohe pred parlamentom. Dunaj, 15. maja. Porro traetatur materia. Novi min. predsednik, princ Hohenlohe, je zadnje dni sprejel voditelje vseh strank in načelnike raznih klubov. Kot »homo novus« v parlamentu se je najprvo seznanil z merodajnimi politiki, ki so mu izražali svoje želje in zahteve glede vol. reforme. Vse kaže, da je to vprašanje še vedno v stadiju, v katerem je baron (iautsch dne 1. maja izročil krmilo svojemu nasledniku. Princ Hohenlohe je dobil od vladarja nalog, da napravi kompromis med strankami glede števila mandatov in vol. okrajev. Prevzel je torej dedščino po baronu Gautschu, da izplača deleže raznim nadležnim dedičem. Baron Gautseh je bil že ugladil pot kompromisu med Cehi in Nemci. V kritičnem tre-notku pa so mu Poljaki odrekli svojo podporo. Danes so ovire in težave enake, ako ne še večje. Princ Hohenlohe je Poljakom obljubil 100 mandatov za Galicijo; od teh bi jih Poljaki dobili 75, ostale Rusini. Kompromis s Poljaki sicer ni še gotov, vendar je upanje, da se posreči. Večje težave utegne princ Hohenlohe imeti s Čehi in Nemci, ako ne upoštevamo veleposestnikov, ki so trdi in neizprosni. Cehi zahtevajo več mandatov. Gautseh jim je zagotovil 99 poslancev, Hohenlohe jim jc navrgel še dva. S tem pa Čehi niso zadovoljni in našteli so mu dolgo vrsto že znanih zahtev. Gautseh jim je bil obljubil drugo vseučilišče in notranji uradni jezik. Gautseh jc šel, dolg je ostal in češki poslanci so nasledniku predložili zapalo menjico. Vendar bodo morali Čehi tudi princu Hohenlohe še podaljšati plačilni rok. Nevarnejša je zahteva nemških strank, da jim vlada zagotovi kar 12 novih mandatov. Nemci hočejo z Italijani in Rumuni imeti vsaj polovico poslancev. Posl. P r a d e gre še dalje. Ta zahteva tudi za izpremembo volilnih okrajev in število mandatov kvali-fikovano, dvetretjinsko večino. Torej na večne čase. naj se Nemcem zagotovi »veto« glede volilne reforme. Čim dalje se bodo vršila pogajanja, tem daljša bode vrsta pogojev, tem večje bodo zahteve, ako se princu Hohenlohe ne posreči, da v kratkem napravi konec »barantiji«. * + * Nov ministrski predsednik in prvi njegov govor, to je privlačna točka za poslance in radovedno občinstvo. Že pred začetkom seje so se zbrali mnogi poslanci pred ministrskimi sedeži in pred 11. uro sta bili natlačeno polni obe galeriji. Ko pa predsednik podeli besedo princu Hohenlohe, nastane tišina v zbornici. Z močnim, prijetnim glasom prične svoj »deviški govor«: Čast mi je, da se visoki zbornici predstavim kot min. predsednik in minister za notranje posle. Prva točka mojega programa je volilna reforma. (Živahna pohvala.) Splošna in enaka vol. pravica zagotavlja enakim dolžnosti m tudi enake pravice. (Pohvala.) To bode poživilo avstrijsko drž. zavest in tudi parlament. Ako bodo najširši sloji prebivalstva ožje navezani na državne koristi, more država dobiti le nove moči. Politična ravno-pravnost ojači tudi misel avstrijske skupnosti. Ta enakost in politična r a v-nopravnost bode vse ž i v 1 j e pridobila za državo. (Pohvala.) V o-1 i I n a r e f o r m a ne izgine z dnevnega reda; ako se državna potreba in javna pravna zavest zedinita za skupen smoter. je vsak upor brez uspeha. (Živahna pohvala.) Vlada hoče sicer pospeševati tudi rešitev važnih gospodarskih vprašanj, toda vedno ostane v ospredju volilna reforma. Nc odklonite torej moje roke, ki jo vam ponujam, da vršimo skupno delo. (Posl. Schonerer: Mi jo odklanjamo! — Splošen smeh.) Vlada hoče vse storiti, da pospeši hitro rešitev tega vprašanja. Narodna nasprotja bodo delala še mnoge težave, toda na tem polju hočem biti pošten posredovalec. Visoko cenim vsako narodno čustvo. Ker pa sc narodna zavest more strinjati z državno zavestjo in zvestobo, zato vlada z volilno reformo noče pritiskati narodnih strank. Vlada hoče presojati vse narodne želje in pomisleke, da pridobi vse stranke za delo ter tako omogoči volilno reformo. Milijoni avstr. ljudstva dobe politične pravice, zato naj so tudi Stanke pripravljene za žrtve, ako ne škodijo njih narodnim koristim. Volilna reforma je zahteva pravičnosti, zahteva parlamentarizma, ki bode pospešila tudi narodnostno spravo v Avstriji. (Pohvala.) Ako se posreči sprava na polju vol. reforme, bode mogoča sprava tudi v javnem življenju. Zato bode vlada vse storila, da izvrši volilno reformo. (Pohvala.) (i lede avstroogrske nagodbe pravi min. predsednik: Naša želja je, da napravimo trajen red ter se sporazumemo v vseh vprašanjih, ki se tičejo Avstrije in Ogrske. To sporazumljenje pa mora biti lojalno. Izključena pa je vsaka izprememba na škodo Avstrije. (Polivala.) Vlada hoče v vseh vprašanjih postopati v soglasju s parlamentom. Zato upa tudi na njegovo pomoč. Kar se tiče uprave, hoče vlada ustrezati vsem opravičenim željam. V dotiki bode s poklicanimi avtonomnimi faktorji posameznih dežel, da ustreže gospodarskim in kulturnim potrebam vseh narodov. Prva naloga vlade pa je in ostane volilna reforma. Vlada ne pozna višjega smotra, nego jc socialno in narodno utrjena Avstrija. (Živahna pohvala.) # • # Princ Hohenlohe torej ni povedal prav nič novega, iznenadil ni nikogar, ker je v zbornici ponovil le to, kar je izražal zadnje dni v raznih razgovorih s poslanci. Tudi po obliki svojega govora ni nikogar presenetil, pač pa s svojo odkrito in odločno besedo. !'dor je prijatelj volilne reforme, je trdno uverjen, da bode princ Hohenlohe zastavil ves svoj moralni vpliv za volilno reformo. To niso prazne obljube in lepo uglajene fraze, marveč resna beseda resnega moža v resnem trenotku. In ta odkrita odločnost napravi ugoden vtis ter nadomesti govorniško mam-Ijivost. Ravnotako smo prepričani, da princ Hohenlohe ne bode dušil nobene narodne zavesti, ki se strinja z zvestobo do države. Upamo pa tudi, da princ Hohenlohe ne bode samo presojal in precejal na birokraškem re-šetu opravičenih narodnih zahtev, marveč tudi v dejanju izvrševal svojo obljubo ne samo nasproti večjim narodom, marveč tudi nasproti manjšim, ki so doslej stali vedno v ozadju. Vemo pa dobro, da prvi dan ne moremo in smemo razpostaviti iz krošnje vseh svojih zahtev. Kakor za vlado je in ostane tudi za nas prva točka volilna reforma. Ko je ta pod streho, poživi iu premladi se avstrijski parlament tudi za narodno in socialno reformo. Žal, da se je zbornica globoko zarila v močvirje letargije. In ravno zato smo pogrešali v govoru min. predsednika onega govorniškega ognia, ki vzdrami mrzle in zaspane osebe ter uname omahljive dvomljivce. Oglasil se ie namreč vsenemški poslanec H e r z o g ter predlagal razpravo o govoru ministrskega predsednika. Prejšnjim protivni-koni Gautschevega načrta — Poljakom, veleposestnikom, Italijanom in Vsenemcem — pridružili so se danes še Čehi in Rusini in zbornica je s 149 glasovi proti 108 sprejela Herzogov predlog. In ta predlog nima drugega namena, nego, da se zavleče volilna reforma in trati dragi čas s praznimi govori. Govorile so že vse stranke o volilni reformi, niti najboljši in najmodrejši govornik ne bode v zbornici mogel izraziti novih načelnih nagibov za volilno reformo ali proti njej. Stvarni pomisleki so le glede vol. okrajev in števila mandatov. To pa je sedaj stvar kompromisa med strankami v odseku. Zbornica je koncem seje z veliko večino odklonila nujnost vsenemškega predloga glede nagodbe z Ogri. Govoril je grof Stern-berg jako ostro proti vladi in drugim faktorjem. Prihodnja seja je v petek. PO PRVEM HOHENLOHOVEM NASTOPU V DRŽ. ZBORU. Splošno so opažali, da niso nosili ministri v včerajšnji seji odlikovalnih verižic, in sicer za to ne, ker nima novi ministrski predsednik še nobenega reda. O Hohenlohovem govoru so izjavili posamezni voditelji strank: Stransky: »Vladne izjave nimajo za nas Mla-dočelie nobenega pomena več. Novega ministra hočemo soditi po njegovih delih. Der-schatta in Hoffmann Wellenhof sta zadovoljna z nastopom novega moža. Samo glede Ogrske bi si želel poslednji točnejših pojasnil. Na Mar-cheta je napravil Hohenlohe vtis poštenega moža. Želi mu uspeha. Tudi Liharzik jezado-voljen, samo stavek o Ogrski sc mu ne zdi srečen. Grof Lamberg sodi,, da je napravil Ho-lienlohov govor ugoden utis. Boji se le da je govoril Hohenlohe preveč odkrito. Tudi dr. Ebenhoch je zadovoljen. Dr. Gessman pravi, Hohenlohe je odkrit značaj iu da zaupa tudi onim, ki niso vredni zaupanja. Poslanec Ma- LIJIEK. Belo porotno obleko. Arabeska. Češki spisal J. Arbes, poslovenil Er. Virant. (Konec.) Izpočetka je bilo ubogi materi neizrečeno težko in bolestno pri srcu. Pojmila ni več niti najnaravnejših reči in zrla na svojega edinčka z izrazom trpkosti. Zdelo se ji je, kakor bi lastno dete zasmehovalo njeno bolest — in srce se ji je krčilo bolesti... Toda kmalu se je zavedla. Silno je privila dete k svojim razburjenim prsim in je strastno poljubila ... Spoznala jc, da ne sme obupati — da mora živeti za svoje dete ... In od tega trenutka ji ni bilo pri srcu več tako težko.... Živela je pravzaprav životarila, kakor navadno životarijo vdove. Neznatni prihranki in mala dedščina po stariših, ki jih je izgubila že v nežni mladosti, omogočili so ji izpočetka življenje, ki se je dalo še prenašati. Toda zaslužek, ki so ga ii nesla ročna dela in s katerim naj bi sc živela, ni zadostoval, — prihranke je porabila in čez dve leti ie trkalo na vrata preprostega doma pomanjkanje ... Vse se je zgodilo čisto preprosto — čisto navadno -- Zastavila je sicer tudi sedaj kakor žc poprej vse svoje sile; delala je noč in dan z neumorno pridnostjo, dosegla pa ni več, kakor da se je komaj ubranila smrti od gladu-- Ni čuda, če je prodala pomalem vse, kar ji je ostalo iz srečnejših dni: sedaj kak droben nakit, sedaj kos lepše obleke ali pohištva, kar je lahko pogrešala, toda končno je bilo skoro vse, najlepše in najcenejše, prodano ... Pa čudno! Kar bi bila storila na njenem mestu skoro vsaka ženska, to jc Emilija opustila. Bela poročna obleka iz atlasa, ki bi jo bila gotovo vsaka druga vdova v slabih razmerah najprej prodala, je ostala v kovčegu skrbno zravnana. Reva se je sicer često spomnila nanjo in večkrat, zlasti v prvi zadregi, ji je prišlo na misel, da bi jo lahko bolje v denar spravila, kakor katerokoli drugo zlato ali srebrno malenkost, toda kadar jc odprla kovčeg in pogledala na skrbno zloženo obleko, ii je bilo neizrečeno tesno in bolestno pri srcu. Zdelo se ji jc, da jc sploh nemogoče, ločiti se od tega spominka. Varovala je to obleko tudi že za časa svoje sreče; imela jo jc na sebi le nekolikokrat o priliki nekaterih odličnih obiskov, pa na nekaterih plesih, katerih se je udeležila s svojim soprogom. Od tedai jc ležala v kovčegu nedotaknjena Nazadnje, ko ni bilo žc ničesar več prodati, je prišla vrsta tudi na ta spominek. Bilo je čarobno poletno jutro, ko sc je spomnila uboga vdova, ki ni imela ničesar, da bi skuhala preprost obed, na poslednji spominek prejšnje sreče. Obotavljaje sc je pokleknila h kovčegu, ga odprla iu s tresočo roko vzela obleko iz njega. Razloživši jo pred seboj na mizo, se je zamišljeno zagledala predse - Bila je sama v borni sobi. Dete, njen ljubljenec, je sedelo zunaj na dvorišču in se igralo s kupčkom peska in kamenčkov. Mati ga je lahko videla skozi okno; toda ni ga videla - strmela je predse in se vtopila v spomine ... Dolgo je stala nepremično. V žalostni duši so se vrstili spomini: v začetku trpki, bolestni, pozneje pa žc jasnejši in milejši, ko se je spomnila srečnih trenutkov... In zdelo se ji je, da jc zopet ravno tako srečna kakor takrat, ko si je šivala svojo poročno obleko; zdelo se ii je, da zopet obvladuje sladka slutnja njeno dušo iu da ii stiska srce neizrazito blaga tesnoba ... Mimogrede je segla po obleki na mizi. Trenutek jo je držala v roki. nakar jo jc gotovo ni vedela zakaj - začela oblačiti. Vedla sc je pri,tem sicer nekoliko okorno; toda oblekla se je vendar dosti hitro in urno. A zopet je neodločna, v misli vtopljena, nepremično obstala, vpiraie svoj pogled v daljavo ---- Blagi in sladki spomini, ki so se pred trenutki vrstili v njeni duši, so se umaknili ža-lostnejšim in trpkejšini, da, bolestnim spominom. V bledem, skrbi polnem, toda vendar še lepem obrazu sc je zrcalila žalost. Hitro se jc vzdramiia iz te žalosti. Na dvorišču se je zaslišal hripavi, zoprni glas starinarjev — in ta zvok je zbudil v duši uboge vdove najtrpkejši odmev. Bi 'zo je skočila k oknu in pogledala po starinami. Pogled ji je obstal na detetu in dvoje solz se je zaleskctalo v krasnih očeh. Hitro se je obrisala — starinar jc ravno vstopil. Vse se je zgodilo čisto preprosto — čisto navadno. S tresočim glasom je ponudila starinarju obleko, naj jo kupi. Bil jc pripravljen skleniti kupčijo — pregledal je obleko od vseh strani... V tem je zagledal na prsih temen, nekoč s kredo zakrit madež. »Aj! Kaj pa je to! ic vzkliknil in pokazal na prsi. »Nekak madež ...« Mlada vdova se je stresla... Usodna beseda jo je spomnila šele sedaj po tolikih letih čudnega prerokovanja prijate- lacho\vski pravi, da pomenja Mohenlohova izjava, da hoče z vso silo delovati za izvedbo volilne preosnove in da je njegov govor odkrit in pošten. Dr. Funke je izjavil, da je govoril Hohenlohe odkrito, pošteno in poln upanja. Funke sodi, da sicer vsi pozdravljajo upanje ministerskega predsednika da glede rešitve narodnih vprašanj, ko bo rešena vol-preosnova, a da je to pobožna želja, ki jo sicer toplo pozdravlja, a je odvisna od raznih slučajnosti. Zadovoljen je z izjavo glede Ogrske. Zeli samo, da nastopa vlada tudi res tako, kakor je napovedal Hohenlohe. Ustavoverno veleposestvo je včeraj izjavilo v svoji seji, da ostane strankino stališče nasproti novi vladi neizpremenjeno. »Nemško-radikalna korespondenca« piše, da se je izogibal Hohenlohe v vsakem oziru določne izjave. Vsenemci pa pozdravljajo stavek o razmerju z Ogrsko. »Krščansko - socialna zveza« je izjavila, da ne izpremeni svojega stališča nasproti volilni preosnovi. Stranka zahteva volilno dolžnost in zakon, ki zagotavlja volilno svobodo. Stranka pa obsoja kupčevanje z ministrskimi portfelji kot nedostojno sredstvo za izvedbo volilne preosnove. (ilede razmer na Ogrskem vztrajajo krščanski socialci na svojem dosedanjem stališču, a tulipansko gibanje in govori posameznih ministrov onemogočujejo vsako sporazumljenje z Ogrsko. Vsaka slabost vlade v tem vprašanju bi povzročila, da nastopi krščansko-socialna stranka odločno in brezobzirno. Stranka zahteva tudi, naj se nastopi proti terorizmu socialnodemo-kraških voditeljev. Češki klub je sklenil, da vztraja na svojem sklepu z dne 1. majnika. »Bohemia« poroča, da nadvladuje v mladočeških krogih opozicionalno mnenje. A iz taktičnih razlogov opuste demonstrativne nastope proti vladi, da se ne bo moglo trditi, da nastopajo proti volilni preosnovi. Češki klub se pa ne bo tako toplo zavzemal za volilno preosnovo, kakor se je dozdaj. Cehi sodijo tudi, da ta zbornica ne bo rešila volilne preosnove. V debati o Ho-henlohovi izjavi nastopijo češki poslanci dr. Stransky, D\orak in Herold. Nadalje so še naznanjeni kot govorniki o tej zadevi: Her-zog, Gross, Marchet, Hofinann-NVellenhof kot progovorniki, kot contragovorniki pa: Pla-cek, Choc, grof Sternberg in Romanczuk. Hohenlohe je zaslišal včeraj Voglerja in Noskeja, ki sta govorila v imenu dunajskih »svobodomiselcev«. Poljski minister se je posvetoval včeraj dolgo časa s predsednikom poljskega kola. Kompromis med vlado in poljskim kolom je že malone končan, a glede češko-nemškega volilnega kompromisa so še težkoče. Rusinski klub sklicuje 25. t. m. shod rusinskih zaupnikov iz Galicije in iz Bukovine v Lvov. PRORAČUNSKI ODSEK. V proračunskem odseku je poročal včeraj poslanec dr. Stein\vender o položaju in o plačali pisarniških pomočnikov in pisarniških pomožnih delavcev. Na Prochazkovo zahtevo ie izjavi! finančni minister dr. Kosel, da so izboljšali leta 1902 znatno razmere pisarniških uslužbencev. Minister je naglašal. da z ozirom na certifikatiste ni mogoče izpremeniti pisarniških pomožnih mest v uradniška. Tudi ne kaže, da bi postavodaja določevala o službenih razmerah pisarniškega pomožnega osobja, to naj se prepusti odredbam. Za zdaj je voljna vlada, da zviša sedanje dohodke pisarniškim uslužbencem za 100 K na leto, tako da bi znašali najvišji dohodki 1800, oziroma 2380 K. Povišajo sc pokojnine. Določila o odpovedi se omilijo. Posebne ugodnosti dobe 15 let službujoči pisarniški pomočniki. Izvedba vladnih načrtov bi stala nad milijon kron. O predlogu so pričeli podrobno razpravo in so rešili prvih pet paragrafov. Pri glasovanju o S 6. se je pa izkazalo, da je bil odsek nesklepčen in so zato prekinili sejo. Ijice. ki je že pred dvema letoma umrla — in ta spomin jo je skoro omamil. Nehote je položila roko na srce in se s krikom strahu opotekla. Starinar ji je priskočil na pomoč. »Prosim, jutri če vam je mogoče, pridite. jutri ali danes popoldne!« je govorila pretrgano, nevede, kaj bi počela ... Lice ji je žarelo, srce ji .ie silno tolklo, prsi so se dvigale hitro in burno. Priletni starinar se je obotavljal, da, še več, obljubil ji je svojo pomoč, da gre po zdravnika, po sosedo ... »Ne. ne hvala!« je govorila žena pretrgano. »Prosim samo, jutri — nič druzega — pridite jutri!« Obotavljaje se je odšel starinar. Komaj je pa zaprl za seboj vrata, zgrudila se je uboga žena kakor omamljena na napol polomljeni stol. Zlati žarki jutranjega solnca oblivajo z rožnato svetlobo vitko postavo modrooke pla-volaske v snežnobeli obleki z dolgo vlečko. Pred trenutki še bledo lice jc zardelo, ustne so razpaljene, oko to globoko modro oko žari izpod dolgih gostili trepalnic v čudovitem ognju. V tem trenutku je ravnotako krasna in dražestna, kakor je bila takrat, ko je prvič oblekla svojo poročno obleko — toda njena duša jc razburjena, srce takorekoč uničeno ... Zelo dolgo je sedela kakor brez čuta z glavo na prsi povešeno — samo razpaljene ustne so včasih zatrepetale, kakor bi hotela MAŽARSKI BOJKOT AVSTRIJSKIH IZ-DELKOV IN AVSTRIJCI. Dasi ima koalicija že 6 tednov krmilo ogrske ladje v rokah, le ni še izginil tulipan, simbol ogrske opozicije. Mažarske stranke in celo ministri visoko cenijo tulipan, v katerega znamenju vedno bolj bojkotirajo avstrijske izdelke. Neki ogrski minister, sedanji seveda, je na ugovor, da lahko vzbudi tulipansko gibanje nevoljo v Avstriji, rekel: »Nimamo vzroka, da nastopimo proti tulipan-skemu gibanju, ker to je izraz ljudske volje in odškodovanje za samostojno carinsko ozemlje.« Ta odgovor ni presenetil nikogar, saj so sedanji ogrski ministri sami organizirali tulipansko gibanje, ki pomenja bojkot avstrijskim izdelkom. Seveda bi morali nastopiti proti mažarskitn tulipanistom avstrijski ministri. A tega gotovo ne bodo storili, ker so navajeni, da krive svoje hrbte pred mažar-skimi ekscelencami. Ravno nasprotno, z železniškimi tarifi pospešujejo promet ogrskih izdelkov na škodo avstrijskih. Zato bi morali avstrijski krogi bojkotirati ogrsko moko. In zakaj bi morali piti Avstrijci ogrsko vino. Saj pridelajo avstrijski vinogradniki domačega vina dovolj. »Zveza avstrijskih industrijcev« priobčuje o tulipanskem gibanju na Ogrskem velezanimive podrobnosti. Na dnevnem redu je sežiganje avstrijskih reklamnih plakatov. Mladi možje zahtevajo s silo od trgovcev račune, da nadzorujejo, kje je naročil trgovec blago! Javni lepaki in časopisi svare pred njim. Vhode v trgovine pa krase napisi: Psom iu avstrijskim trgovskim potnikom prepovedan vhod. POLOŽAJ NA OGRSKEM. Koloman Szell je določen za predsednika finančnega odseka, za predsednika delegacij iu za predsednika vojnega odseka v delegacijah. »Magyarorszag« poroča, da namerava predlagati večina ogrskega državnega zbora resolucijo, ki obsoja neustavne korake Fejer-varyjeve vlade. Vlada ne namerava ničesar storiti proti nameravani izjavi. Kmetje v csa-nadski in araški stolici so kupili fidejkomis kneza Ypsilanti za devet milijonov kron. Fidejkomis bo parceliralo poljedelsko ministrstvo po posebnem vladnem komisarju in bo trajalo parceliranje eno leto in pol. OGRSKE NARODNOSTI ZDRUŽENE. »Magyar Hirlap« poroča, da se je doseglo združenje zastopnikov narodnostij v ogrskem državnem zboru. Rumuni, Srbi iu Slovaki ustanove samostojen političen klub, ki bo vložil samostojno adreso na vladarja in povzročil debato, da obrne nase splošno pozornost. GROŽNJA S SPLOŠNO STAVKO. Na shodu mariborskih železničarjev dne 13. t. m. je govoril poslanec Schuhmeier o volilni preosnovi. Ostro je grajal poljsko Kolo in Vsenemce. Naznanil je, da hoče poseči soc. demokracija po najostrejših sredstvih, da doseže volilno preosnovo. Njegova stranka hoče tudi preprečiti, da ne izrabijo Cehi in Poljaki volilne preosnove. Ce postane za volilno preosnovo resna nevarnost, hočejo socialni demokratje uprizoriti hipoma splošno stavko, za katero je baje že vse pripravljeno na Dunaju, v Pragi, Gradcu in Brnu. Pozival je železničarje, naj sc udeleže stavke. STAVKE. Avstr o-O g r s k a. Dunajski zidarji še stavkajo. Imeli so včeraj dva dobro obiskana shoda, na katerih so govorili poročevalci jako navduševalno za nadaljevanje stavke. — Mizarji v Inomostu so sklenili, da stavkajo še nadalje, če se ne dovoli s 1. julijem deveturni delavnik. V Vitkovicah ie stavka končana. —• V Budimpešti stavka približno 80 delavcev v dveh parnih opekarnah. Včeraj opoldne so napadli stavkujoči delavci nestavkujoče. Na posredujočo policijo so metali kamne. Šele policiji na konjih se je posrečilo, da jc raz- nekaj izpregovoriti in bi ii besede zamrle na ustnah ... V tem je nekdo lahno potrkal na vrata. Preslišala je in se ui oglasila. Trkanje sc jc ponovilo a ker se tudi sedaj ni odzvala, so se vrata malo odprla in na pragu se je pojavil približno tridesetleten, elegantno oblečen mož prikupljive vnanjosti. Pogledal je po siromašni sobi in njegov pogled jc obstal na lepi plavolaski. sedeči v krasni obleki sredi najbednejšega pohištva v najmamljivejši svetlobi. Pričujoči prizor je tako silno vplival na mladega moža, da je stopil nehote korak nazaj ... Šele čez nekaj trenutkov je stopil nekoliko naprej in s ponižnim glasom nekaj iz-pregovoril. r Sedaj šele je vzdignila mlada vdova glavo. Pogleda obeh sta sc srečala. Vdova je napela vse sile in vstala. Hotela je iti do vrat, toda opotekla se jc in vlovivši se za naslanjalo stola, sc je ustavila. Neznanec je ponovil svoje vprašanje. Šele sedaj je razumela, da vprašuje, če stanuje nekdo v hiši... Odgovorila je s trudom: »Ne — ne stanuje —« in glas se ji je tresel zelo čudno ... Neznanec je odšel. Uboga vdova se je zopet sesedla na stol in zelo dolgo je ostala vtopljena v mučne, bolestne misli... Šele ko se je vrnilo dete. njen ljubljenec, se ji ie zopet zjasnilo lice ... gnala izgrednike. Zaprli so 18 delavcev. — V Oseku ie razpustila policija taborišče stavku j o č i h zidarjev. Mojstri so odpustili 800 zidarjev. — V zeniških železnih in premo-garskih rudnikih (Bosna) stavkajo rudarji. Orožništvo so obmetavali stavkujoči rudarji s kamni in so streljali nanje iz revolverjev. Orožniki so streljali. Trije delavci so bili ubiti, pet je bilo pa ranjenih. Tudi neki orožnik je bil ranjen. V Zenico sta došli iz Sarajeva dve pehotni stotniji. N etn či j a. V Draždanih je sklenilo 2000 stavkujočih livarjev, da prično s pogajanji. KRVAV ŠTRAJK V BOSNI. Sarajevo, 14. maja. V premogovniku iu železniku v Zenici je izbruhnil štrajk. Štraj-kovci so orožnike napadli s kamenjem ter so nanje streljali z revolverji. Orožniki so odgovorili ter ustrelili tri delavce, pet so jih pa ranili. V ojačenje je odšlo v Zenico vojaštvo. STAVKA VOZNIKOV. P ul j, 15. maja. Vozniki stavkajo. Mrliške vozove morajo voziti policijski stražniki. ZA ITALIJANSKO VSEUČILIŠČE. Dunaj, 15. maja. Shod italijanskih vojakov je sklenil, da začne letošnjo jesen veliko agitacijo za italijansko vseučilišče v Trstu. SPOPAD MED NEMCI IN CEHI V OPAVI. V nedeljo je nameravalo več čeških društev prirediti izprevod po Opavi v Gilšnico, kjer je bil pred leti velik češki tabor. Policija je nastopila proti Cehom, a del Cehov je hotel kljub policijskemu nastopu izvršiti nameravani izprevod. Spopadli so se z Nemci. Obe stranki ste metali kamne in rabili palice. Policija je končno ločila Nemce in Cehe. Več demonstrantov in tudi policistov je lahko, trije Cehi so pa težko ranjeni. Zaprli so tudi več oseb, tudi nekega Nemca. DEMONSTRACIJA V LVOVU. V Lvovu so priredili socialisti na nedeljo demonstrativni izprevod po mestu. Peli so delavsko pesem, klicali živio splošni volilni pravici in nosili rdeče deske s poljskimi in ru-munskimi napisi: »Živela splošna, enaka in direktna volilna pravica!« »Proč s kurijami!« Ker policija ni nastopila, ni bilo nikakih izgredov. STRAH PRED NOVO BURSKO VOJSKO. Na Angležkem vzbuja strah popolnoma avtonomistična politika državice Natal v Juž. Afriki. Velika nevarnost tiči v tem, da se ne bi uprla samo vsa zamorska plemena od Kapa do Sambesija, ampak bi se priklopih uporu tudi celo Buri. Vlada v Natalu je odklonila pri sestanku Kafrov vsako umešavanje od strani Angležev. Tako je nastal konflikt, v katerem so pričeli nastopati tudi proti Angliji. Zato se po Londonu boje zopetne burske vojske. Pravi vzrok vse zadeve tiči kakor navadno v strogem, brezobzirnem in naravnost sirovem postopanju Angležev z afriškimi pod-ložniki. USMRTITEV GAPONA. Iz Peterburga javljajo: V Oserku so kazali uradniki kriminalne policije hlapcu tiste vile, kjer je bil Gapon umorjen, razne fotografije, med katerimi je hlapec takoj spoznal sliko Putilina, ki je svoj čas vzel vilo v najem. Tako so prišli zločincem na sled. Včeraj se je pripeljala v Oserki gdč. Usdalov, 20 letna Gaponova prijateljica, ki je zahtevala, naj ji pokažejo Gaponovo truplo. »Jaz bom znorela« - je kričala »a videti ga moram!« A želje ji niso spolnih. V ostalem se jc dognalo da je bil Gapon umorjen 11. aprila. RUSIJA. Načrt adrese na carja je jako radikalen in obsega sledeče točke: popolno pottiiloščenje, splošna volilna pravica, odgovorno ministrstvo, popolna zakonodajalna oblast dume, od- Slekla je svojo poročno obleko, jo zopet zložila v kovčeg in bila zopet uboga, siromašna vdova. Sledeči dogodki so bili še bolj preprosti ko dosedanji. Šc istega dne popoldne je dobila pismo čisto vsakdanje vsebine. Glasilo se je tako: »Cenjena gospa! Oprostite, prosim, da se predrznem izraziti se pismeno. Ko sem iskal danes v hiši, ki v nji stanujete, starega prijatelja, sešel sem se slučajno z Vami in priznavam Vam odkritosrčno, da ste naredili name neizbrisen vtis. Pa oprostite tudi moji odkritosrčnosti, ako povem, da sem takoj povprašal po Vaših razmerah in izvedel najvažnejše; da se Vas predrznem prositi za prijazen odgovor jeli možno med nama kako zbližanje ...« Prečitala je pismo z velikim začudenjem. Izpočetka sc ji je zdelo, da sc nekdo z njo samo šali — toda pozneje Obotavljala se je z odgovorom. Ko je prišel drugega dne starinar, odklonila je uljudno njegovo ponudbo in potem čez nekai dni je odgovorila na pismo ugodno... In čez nekaj tednov je klečala v isti snežnobeli poročni obleki pred oltarjem na strani moža, ki ii je postili ljubeč soprog in njenemu detetu vzoren oče ... govornost carja, odprava smrtne kazni, odprava izjemnega stanja, odprava državnega sveta, revizija temeljnih državnih zakonov, ekspropriacijsko pravo in neomejena pravica za interpelacije po dumi. Ministrski svet se je izjavil za podelitev pomiloščenja, a ni ničesar sklepal o obsegu pomiloščenja. Ministrski svet jc tudi razpravljal o razpustu dume, ker je preveč opozicionalna, a se je izjavil proti, ker bi bil razpust nevaren. Konstitucionalno-de-mokraška stranka ima res jako revolucionarno lice. Vsled suma, da je umorH admirala Kus-miča, so prijeli nekega Paskeviča, ki trdi, da je dijak na peterburškem vseučilišču. OBSOJENI BOLGARSKI LIST. Sofija, 15. maja. Urednik lista »Mir«, ki je očital ministroma Petrovu in Sarovu nepoštene stvari, je bil obsojen na mesec dni zapora in 200 frankov globe. ZOPET ATENTAT V RUSIJI. Varšava, 15. maja. Včeraj usmrčeni so bili z bombo policijski komisar Konstantinov in tri druge osebe. Vojaki so oddali salvo in je bilo 8 oseb ranjenih. TURŠKA SODBA. V Tripolis izgnani Šamil paša je napadel državnega pravdnika, ki naj bi vodil preiskavo proti njemu, in ga ugriznil v grlo. Trdi se celo, da je pregrizel državnemu pravdniku grlo tako, da je ta takoj umrl. Sultan je nato ukazal brzojavno, naj obesijo Šamil paša. Tudi bivši ceremonijar Redvan paša bo najbrže obešen. TURŠKO-EGIPTOVSKI SPOR KONČAN. Turčija je končno sprejela vse angleške zahteve glede spornih vprašanj ob egiptovski meji. Na Turčijo je brez vsake dvojbe vplivalo mogočno angleško sredozemsko bro-dovje, ki ga je Angleška pripravila za slučaj, ako Turčija ne bi bila voljna priznati angleških zahtev. Seja občinskega sveta. Ljubljana, 15. maja 1906. Prosenčev dopust. — Južni kolodvor. Zupan naznanja, da je prosil občinski svetnik Prosenc za dvamesečni dopust iz zdravstvenih razlogov, ki se dovoli. (Smeh med občinskimi svetniki.) Železniško ministrstvo je odgovorilo na svoječasni sklep ljubljanskega občinskega sveta glede smrtnih nesreč na ljubljanskem južnem kolodvoru, da so povzročili železničarji nezgode po lastni neprevidnosti. (Turk kliče: Po navadi zmiraj tako pravijo.) Ministrstvo je tudi zagotovilo, da se prične »zuverlassig« majnika letos z razširjenjem ljubljanskega južnega kolodvora. Protest proti sklepu celovškega občinskega sveta glede neuiško-slovenskih napisov na postajah Celovec—Rož. Občinski svetnik Meglič se zgraža nad sklepom celovškega občinskega sveta, ki je protestiral proti sklepu železniške uprave, da se napravijo na postajah proge Celovec-Rož nemško-slovenski napisi in zahteva samo-netnške napise. To je izraz krute nemške krivice, ki nima vzroka, saj teče železnica po slovenskih tleh. Ta protest je naravnost dokaz nemške absolutne nestrpnosti in potencirane predrznosti. Občinski svet sklene, da se protestira proti temu sklepu pri žel. ministrstvu. Nova parcelacija Dečmanovega sveta. Ze svoj čas je sklenil občinski svet parcelacijo sveta g. Antona Dečmana ob Poljanski cesti, kateri način parcelacije pa ni bil posebno moder ali vsaj praktičen, kakor na-glaša poročevalec g. Šubic. Zato predlaga, naj se dovoli drugačna, kakor je bila prvotna parcelacija. Obvelja. Razširjenje vodovoda. Poroča g. ravnatelj Šubic. Občinski svet ljubljanski sc je pečal že lani s povečanjem ljubljanskega vodovoda. Prvotni vodovod je bil namenjen za Ljubljano, ki bi imela 30.000 prebivalcev, a mesto šteje že zdaj približno 40.000 oseb. Cez 500.000 litrov vode na dan porabijo razna podjetja, na kar se prvotno ni mislilo. Pričakovati je tudi novih odjemalcev Vode. Po sklepu občinskega sklepa je prišel v Ljubljano zgraditelj ljubljanskega vodovoda g. inženir Smrekar, ki je napravil načrte o povečanju vodovoda. Priporočal je še eno glavno dov. cev, poveča naj se naprava v Klečali za črpanje vode tako, da se lahko postavita še dva parna stroja, dva nova parna kotla in izkoplje naj se šc en vodnjak. Projekta sicer ni potreba takoj izvršiti, izpelje se lahko polagoma, (i. ravnatelj Šubic navaja, da je prišlo še I. 1902. na posameznika v Ljubljani 94 litrov, I. 1903. že 98, 1904 že 100 in danes pride 130 do 140 litrov na dan, kar dokazuje, da so Ljubljančani že tako snažni, da jih prekašajo glede snažnosti Ic še Angleži. Zdaj je razmerje tako, da črpajo v Klečah vodo noč in dan. Kadar delata oba stroja.je pritisk vode tako velik, da so cevi vedno v nevarnosti. Delamo danes brez vsake rezerve. Naš vodovod jc napet in izkoriščan do skrajnosti. Za zdaj bi bilo potrebno, da se položi druga glavna cev. Stare cevi merijo 325 mm, nove pa naj bi merile 400 nun. Voda naj bi po dovojalni cevi šla deloma v mesto, deloma pa v reservoir. Nove cevi kaže položiti poleg starih in bi šla nova cev do Erjavčeve ceste, kjer bi sc zasukala proti Vrtači in reservoirju. Dolgi dogovori so se vršili s šišensko občino. Vlada pritiska na razcvitajočo šišensko občino, naj uvede vodovod. A šišenska občina je stavila glede polaganja cevi po šišenskem svetu take težke pogoje, da jih ljubljanska občina pač ne more pritrditi. Siccr pritiska vlada glede vodovoda zopet na Šiško, a mi ue moremo več čakati, ker smo izgubili že itak zaradi pogajanj s šištnsi •ino celo leto. Stro- ški za razširjenje vodovoda so proračunjeni skupno na 230.000 kron. Ker znašajo rezervni vodovodni fondi približno 300.000 kron, in tudi ni potrebno, da najamemo posojilo za razširjenje vodovoda. Gotovo je pa tudi, da se bo obrestovala v vo-dovodovo povečanje namenjena vsota. Občinski svet je sklenil, da se načeloma odobri Smrekarjev načrt o povečanju vodovoda, da se sklene polaganje druge zajemalne' cevi poleg stare, ki naj vodi po Erjavčevi cesti, da izposljuje magistrat dovoljenje za polaganje druge cevi po tujem svetu, da izdela magistrat podrobni proračun o stroških za cevi in drugih potrebščin, da se obrne magistrat takoj na tvrdke in si zagotovi neobvezno dobavo cevij itd. in poizve cene. Poročevalec Šubic je odmaknil nasvet občinskega svetnika g. inženirja Hanuša, ki je nasvetoval, naj bi se novo omrežje ne zvezalo z mestnim omrežjem, marveč bi vodila nova cev neposredno v rese rvoir. l/brisna izjava. — Prisednika za odbor »Dramatičnega društva«. — Pokojnine, vzgojeval-nine in posmrtne četrti po mestnem računskem revidentu Debevcu. Dovoli se izbrisna izjava za pravico, da sme kopati mestna občina ilovico na svetu gospoda Valentina Accetta. Občinski svet imenuje za prisednika v odbor »Dramatičnega društva« občinska svetnika Jožefa Lenčeta in Jakoba Dimnika. Vdovi rajnega mestnega računskega revidenta Ivanki Debevčevi sc dovoli pokojnina letnih 1000, otrokom Pavlu, Rozaliji in Cirilu vzgojevalnina letnih 200 K do 24 leta in pa vdovi tudi posmrtna četrt. Parcelacijske zadeve. Prekliče se sklep občinskega sveta z dne 4. junija 1905 glede štirikota pri parceli šte-103/2 kat. obč. Sv. Petra predmestje Zesch-kotovili dedičev, ker v načrtih zarisan čve-terokot dejansko ne obstoji. Gospod Adolf Perles je prosil, da sme razdeliti svoje posestvo, ki leži ob Metelkovih ulicah za »Zalogo mengiškega piva« v smeri proti Resljevi cesti. Prosil je tudi, naj se zgradi cesta na tem svetu, ki bi vodila od Metelkovih ulic na Resljevo cesto, a ta cesta je opuščena po sklepu obč. sveta v regula-čnem načrtu. Oglasil se je pa tudi g. Hudo-vernik, ki prosi, naj bi se podaljšale Pri-stavske ulice na južni kolodvor. Pri komisiji se je pa naglašalo, da je pač potrebno podaljšanje Pristavske ulice, ni pa potrebna nova cesta od Metelkovih ulic na Resljqvo cesto, ker bi ne bilo mogoče zgraditi primernih stavbišč. Pa komisija je dognala še nekaj. Namreč g. Perles je natihoma brez vednosti občine kar sam parceliral svoj svet in prodal natihoma tri parcele g. Seravalliju, eno parcelo pa obdržal sam. Na ta način se je hotel izogniti, da bi moral ob parcelaciji odstopiti občini za ceste potrebni svet. Nujno je pa res potrebno, da se podaljšajo Pristavske ulice, kar se je zagotovilo že I. 1898. g. liu-doverniku. Občinski svet sklene: Prošnja Adolfa Perlesa se odkloni, zadeva se odstopi pravnemu odseku, da jo prouči, magistrat naj stopi v pogajanja z udeleženci zaradi odstopa sveta glede podaljšanja Pristavskih ulic. V nadaljni seji je odobril občinski svet porazdelitev Parcel Ivana Tonieta, Trnovsko predmestje, deloma tudi prošnji Jurij Auer-jevili dedičev za razdelitev parcel kat. občine Sv. Petra predmestje,kakor tudi prošnjo Franceta Oblaka za tobačno tovarno med progo Južne železnice in Rožnikom na 9 stavbnih prostorov s pripombo, da se mora odmakniti stavbna proga 12 m od proge Južne železnice. Predlog konec seje odklonjen. Občinski svet odkloni predlog gospoda občinskega svetnika Jožefa Turka, ki je predlagal konec seje. Policijski odsek. Na znanje se vzame podžupanovo poročilo, ki naznanja, da je posredovala požarna hramba v 17, reševalni oddelek pa vi42 slučajih v I. četrtletju 1906. Na predlog g. občinskega svetnika Bcrganta se sklene, da kupi občina za snaženje magistratnih uradov in mestnih šol aparat »Atom«, ki stane 376 K. Nov vodnjak se postavi na predlog g. občinskega svetnika Orošlja v Koleziiskih ulicah poleg Repičeve hiše. Vsak posestnik v Kopaliških ulicah pa mora prispevati v ta namen na leto 10 K- Slavnostno sejo napove gospod župan za 19. t. m. ob II. uri dopoldne v proslavo Stritarjeve 70letnice. Naznanja, da bo dovoljen pristop na galerijo za to sejo le z izkaznicami. Tajna seja. V tej seji so sklepali o županovem dopisu glede nasvetov, ki jih stavlja začasni vodja policijskega urada po svojem uradnem potovanju na Dunaj in v Linec, o oddaji dveii invalidnih ustanov in pa o neki posojilni zadevi. Štajerske novice. š Ivan Rebek, protikandidat dr. Korošca. Včerajšnji »Narod« proglaša v skrajno surovem uvodnem članku, ki ga jc spisal Rošev študent iz Dola, kandidaturo g. Rebeka za peto kurijo kot protikandidata dr. Korošcu. G. Rebek je sicer že izjavil v Trbovljah na shodu, da kandidature ne sprejme, ali našim liberalcem je samo na tem, da begajo javnost in rušijo disciplino, zato so popolnoma zamolčali, da je g. Rebek pošteno in možato vsako kandidaturo odklonil. Dobro bi bilo, čc bi g. Rebek objavil v imenu narodne edinosti tudi v »Domovini« in v »Narodu«, da ne kandidira. š Rogaška Slatina. Ob veliki udeležbi st ic vršil pri nas 13. maja osnovni shod »Kat. političnega društva za sodni okraj Rogaški.« S tem je politično društvo za sv. Križ pri Slatini razširilo svoje delo na celi rogaški okraj. Sklicatelj, č. g. nadžupnik Fr. Korošec je na-kratko razložil veliko potrebo političnega društva za naš okraj, v katerem nemškutarska stranka vedno drznejše nastopa. Zupan Mart. Debelak pa je s toplimi besedami zbranim volilcem priporočal kandidaturo dr. Korošca. Enoglasno je bila sprejeta resolucija: Volilci, zbrani 13. maja pri sv. Križu na osnovnem shodu Kat. pol. društva za sodni okraj rogaški, se odločno izjavljajo za kandidaturo dr. Ko r oš ca v Mariboru in hočejo le njemu dati svoje glasove. Novi odbor se je sledeče konstituiral: Predsednik je č. g. nadžupnik Franc Korošec, njegov namestnik: g. župan Martin Debelak, tajnik g. Vinko Ztirtnan, blagajnik g. Matevž Košak. — Novo društvo že priredi tri volilne shode v Rogaškem okraju dne 20. maja. š Nemškutarski poštenjaki v Oplotnlcl. Začetkom tega meseca smo poročali, da je utonil iz Konjic domov gredoč bivši občinski predstojnik v Oplotnici Blaž Kokolj. Takrat se je mislilo, da se je nemškutarski Kokolj med potjo ponesrečil, sedaj je pa prišlo na dan, da občinska blagajna, kojo je Kokolj vodil, ni bila v redu. Revizor deželnega odbora štajerskega je namreč našel, da manjka iz časa, ko je bil Kokolj blagajnik 519 K 13 v., ko je bil nemškutarski Franc Pozne pa 250 K 38 v. Kaj pa če bi bilo v tem primanjkljaju iskati vzroka Kokoljeve nesrečne smrti v vodi? Oplotniški in čadramski Slovenci naj si zapomnijo za prihodnje volitve, kako znajo nem-čurji s slovenskim denarjem gospodariti. Zlasti naj si to zapomni vlada, ki je naše občinske volitve opetovano ovrgla, ker so zmagali Slovenci in tako pomagala Kokolju in Poznetu do občinske blagajne. š Porotno sodišče v Mariboru začne svoje zasedanje 28. t. m. Obravnave bodo naslednje: 28. t. m. proti Francu Sluga zaradi ponarejanja denarja in proti Josipu Grobner zaradi poskušenega umora; 29. t. m. proti Josi-pini Seršen zaradi detotnora in proti Štefanu Rudolf zaradi hudodelstva proti nravnosti: 30. t. m. proti Josipu Spaninger zaradi umora; 31. t. m. proti Petru Požarnik zaradi ropa ter proti Francu Cuš zaradi požiga. š Državnozborske volitve za četrto kurijo (izpraznjeni vitez Berksov mandat) bodo dne 17. julija t. I. Kandidirati namerava gospod dr. Povalej in pa gosp. prof. dr. Verstov-šek. Štajerski liberalci pa bi radi pomagali na Berksovo mesto deželnemu poslancu Rošu. š Samomor obč. tajnika. Pred par meseci se je usmrtil tajnik občine Sv. Krištof pri Laškem trgu, F e r 1 i n c. Nemško časopisje je zagnalo grozen vik in krik proti ravnatelju g. Edvardu Kukec, češ da je on kot računski pregledovalec s svojim odurnim postopanjem gnal Ferlinca v smrt. V resnici je pa bil Ferlinc Ie razkačen, ker ni mogel več tako brez nadzorovanja delovati kot pod prejšnim nemškutarskim občinskim za-stopom. Da je imel g. Kukec s svojim strogim nadzorovanjem malega Ferlinca prav, je pokazala preiskava, ki je dognala, da je Ferlinc poneveril okoli 290 K. To je seveda tudi gnalo Ferlinca v smrt. š Sv. Krištof. Novi občinski tajnik namesto ranjkega Ferlinca je oni gosp. Franc Kranjc, kterega so zaradi njegove narodnosti že večkrat nemškutarji hoteli uničiti, pa se ''jim ni posrečilo. Gosp. Kranjc je kot bivši orožniški štražmešter svoji nalogi bolj kos, kot Ferlinc, a vendar nemškutarji nanj lajajo, dan vhod. Skrivaj in ponoči po zasebnih stanovanjih tergovcev morajo delati avstrijski trgovski potniki. Učitelji na javnih šolah zahtevajo od trgovcev častno besedo, da ne prodajajo avstrijskih šolskih izdelkov. Avstrijski industrijci so pozvali avstr. trg. ministrstvo, naj nastopijo proti gonji na Ogrskem. Ce pa tega noče storiti, groze s samopomočjo. V Avstriji ie dovoli žita, dovoli vina, dovolj tudi živine, da bi Mažari dobro čutili avstrijski bojkot, ki bi jim gotovo ohladil njihovo navdušenje za gospodarski boj proti Avstriji. Bojkot bi seveda morala napovedati tudi finančna uprava ogrskemu tobaku. š Sinrt vsled pijanosti. Dne 12. t. m. zvečer okoli 10. ure je šel Jurij Vranče, viničar pri posestniku Kolariču iz Cirknice (blizu Št. Ilja v Slov. Goricah) precej vinjen domov. Ko je šel čez železniško progo, sc je v pijanosti izpodtaknil in na relzah obležal. Kmalu pa je prišel mimo železniški vlak, ki mu je odtrgal obe nogi iu levo roko. Na mesto došli okrožni zdravnik dr. NVenigerholz mu je dal prvo pomoč in odredil, da so Vrančeta prepeljali v mariborsko bolnišnico. Tam pa je 13. t. m. umrl. Zapustil je ženo in dva nepreskrbljena otroka. š Vojaški begunec. Iz garnizije v Slov. Bistrici je pobegnil neki dragonec, ki se že nad tri tedne skriva po Pohorju, nc da bi ga mogle vojaške oblasti in orožništvo zasačiti. š Palec na roki si je odžagal iz neprevidnosti celjski mizar Baum. Dne 10. t. m. je nekaj delal pri cirkularnižagi iu je pritaknil roko. Palec si je odžagal popolnoma, ostali štirje prsti pa so obviseli na dlani samo še s ko-ščeki kože. š Sv. Janž na Dravskem polju, 15. maja. Tu smo danes odložili delo, imeli smo praznik a ne dan veselja, pač pa ure žalovanja. Predvčerajšnjim nas jc namreč zapustil naš ve-likoletni duhovni oče, č. g. župnik Simonič. Danes spremili srno ga na pot do hladnega groba, bilo jc okoli dvanajst duhovnikov. Zbrali so se župijani stari in mladi. Sprevod vodil je milostni g. prost Flcck iz Ptuja, bivši njegov tovariš pri Materi Milosti v Mariboru pred prihodom oo. frančiškanov je pridigal in sv. mašo pel kn. škof. svetovalec in dekan Gruševnik, stregli so mu gg. Fleck, in dva bivša kaplana tega okraja, Karba in Kralj. Iz pridige bodi povzeto, da je Simonič služboval v Mariboru pri mestno-župnijski cerkvi in pri Materi Milosti, v Selnici, v Ljutomeru, v Ormožu, pri sv. Tomažu, pri sv. Marjeti ob Pesnici, župnikoval je pri sv. Ožboltu ob Dravi, od I. 1874 pa pri sv. Janžu. L. 1899 je tu po-peval zlato sv. mašo, in je torej duhovnik bil 57. let. Lahka mu žemljica! š Iz Št. Lovrenca v Slov. Goricah, »Pol. narodno gospodarsko društvo pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.« ima v nedeljo 20. maja ob 3. uri popoldan v stari šoli javni občni zbor, o volitvi govori naš kandidat g. dr. Korošec, o živinoreji pa g. Jelovšek. š Polenšak pri Ptuju. Cuj in strmi svet! Slavni nemškutarski Vesenjak, bivši kandidat za poslanca, — bivši mnogoletni obč. predstojnik v Zamanjcih, — izgubil je toliko zaupanja pri svojih backih, da ga niso več v lastni občini v odbor volili, tedaj so mu popolnoma županski stol izpodmaknuli. Živeli zavedni Slovenci! Kaj pa bodo rekli očka Bra-čko in vseh teh ljubeznjivi prijatelji?! Dnevne novice. + Dr. Susteršič o govoru ministerskega predsednika. D u n a i, 15. maja. Dr. Susteršič se je izjavil, da je govor ministerskega predsednika jako simpatičen. Stališče Slovencev je odvisno od kompromisa. Upa, da bo vlada pri razdelitvi okrožij se ozirala na opravičene zahteve štajerskih in koroških Slovencev. Kar se tiče parlamentiziranja bi bilo sedanje parlamentiziranje le začasno, da si vlada ugladi pot za volilno reformo. Pravo parlamentiziranje se bo vršilo še le, ko bo izvoljen državni zbor na podlagi splošne in enake volilne pravice, tedaj pa bodo Slovenci in Hrvatje odločno zahtevali tudi tozadevne svoje pravice. + Nemškutarska nesramnost. Ze nekaj dni sem prinaša uradni list posebno usiljivo reklamo za zmašilo »Der Triglav«, katero je zagrešil znani renegat dr. Rudolf Rožnik (sedaj Roschnik). To zmašilo je polno najne-sramnejših napadov na »Slovensko planinsko društvo« in je za turista silno dvomljive vrednosti, ker mu razmere slika tako, kakor si jih žele odpadniki a Ia Roschnik, Vesel itd., ne pa kakor so v resnici. Občinstvo se nujno svari pred nakupom te ničvredne in neprimerno drage brošure tembolj, ker jc triglavsko pogorje v vodniku za državne železnice (cena 60 h) in v vodniku za nove alpske železnice opisano nepristransko in zelo temeljito. Upamo, da bode od poklicane strani renegat Roschnik dobil za svojo brezprimerno nesramnost tak odgovor, da ga bo pomnil svoje žive dni. Obžalovanja vredno je, da se sploh dobi za tako ničvredno stvar založnik. Planinec. + Osebne vesti. Imenovan je okrajni sodnik g. Rihard Pistotnig v Pazinu za deželnosodnega sodnika. Substitut državnega pravdnika g. Andrej Jeglič je dobil naslov in značaj deželnosodnega svetnika. + Edino delo liberalcev.je neprestano obrekovanje naših poslancev. Poslanci »Slovanske zveze« so storili svojo dolžost in jo še bodo nadalje. Poslanec Robič je kot zastopnik štajerskih Slovencev storil vse korake, da doseže kar moči najugodnejšo razdelitev mandatov za Štajerce, in dr. Ploj, ki je prevzel skrb za Korošce in pri vladi posredoval zanje, tudi menda ni zanemaril svoje dolžnosti. »Narodovci« po obračajo vso stvar tako kakor bi »Slovanska zveza« bila sama izdala načrt volilne reforme za ves jug naše monarhije. To kaže Ie, da liberalni poslanci, od katerih izhaja vsa ta gonja, popolnoma ničesa nc vedo, ali pa namenoma pačijo resnico. Tisti sovražnik, ki je kriv prikrajšanja Slovencev, je n e m š k a I ju d s k a s t ra n k a . Dober-nig in Lemisch sta kriva razdelitve koroških mandatov, in dr. Derschatta je veliki »inaclicr za Štajersko. To ve vendar vsak politični otrok. Edino prava politika bi bila ta, da bi vsi Slovenci ostali sedaj solidarni za »Slovansko zvezo« in ž njo vred složno zahtevali zboljšanje načrta volilne reforme. A vsi zahrbtni napadi na »Slovansko zvezo« so Ic pomoč našim narodnim nasprotnikom, ki liberalno Tovarne in sumničenje opazujejo z največjim veseljem. Mi vidimo pa v tem liberalnem ro-vanju še več: Liberalci žele: da bi volilna reforma izpadla za Slovence slabo, ker imajo potem razlog za nadaljne obrekovanje. Liberalci so tisti, ki prodajajo obmejne Slovence kajti oni so podali ministerskemu predsedniku izjavo, da glasujejo za volilno reformo, kakor je na Koroškem in Štajerskem, samo če njim na Kranjskem da možnost, da spravijo dva liberalna poslanca v državni zbor. Ta izjava kaže, da so liberalci zmožni in pripravljeni za vsako predajo, čc bi vlada od njih hotela kaj kupiti. Edini, ki so nastopili pri vladi odločno proti zahtevam nemške ljudske stra-ke, so bili poslanci »Slovanske zveze«. Njihovemu delu se imamo zahvaliti, da ni nemška ljudska stranka še več dosegla v škodo Slovencem, kajti njen namen je bil in je še, potlačiti slovensko zastopstvo še bolj. Proti temu močnemu in brezobzirnemu sovražniku se bori »Slovanska zveza« v času, ko so liberalci celo sprejeli njeno zahtevo, da se ustvari zakon, po katerem bi se moglo slovenski duhovščini prepovedati, da v obmejnih krajih ne sme niti vslovenskem jeziku pridigati. Tu je izdajstvo, tu je prodaja! Proti tem narodnim škodljivcem mora protestirati ves slovenski narod, a to pa povem odkrito, da je danes vsak napad na »Slovansko zvezo« tudi napad na slovenske narodne interese glede volilne reforme, Ce stoji vojak v boju proti sovražniku, je izdajavec oni, ki mu stoji za hrbtom in ga napada, da slabi njegovo moč proti nasprotniku. Liberalci še nikoli niso nič druzega delali ,in le obžalovati je, če jim pomagajo drugi, od katerih tega ne bi bilo pričakovati. + Proti razdružnost! zakona. Z Dunaja poročajo, da je podpisalo štiri in pol milijona oseb izjavo proti razdružnosti katoliškega zakona. To je najboljši odgovor katoliškega ljudstva na protikatoliške izzivače, ki so nastopali za razdružnost katoliškega zakona. Lahko bi se bilo pa nabralo še več milijonov podpisov, ako bi ne bili odločili tako kratkega roka za nabiranje. + Iz Knežaka se nam piše: Kakor smo že sporočili je bil nadučitelja Cesnika rekurz zoper zadnje volitve zavrnjen, in 14. t. m. se je vršila volitev župana. Za župana je bil izvoljen vrli An d r e j U r b a n č i č . posestnik in gostilničar v Knežaku. Na mnoga leta! Svetovalci so: Josip Cuček, trgovec in posestnik v Knežaku, Fran Urbančič, trgovec in posestnik na Baču, Jernej Sedrnak, trgovec iu posestnik v Koritnicah, Josip Fatur, trgovec in po-sestnik v Sembijah. Bog daj, da bi nastopile v občini že enkrat redne razmere. Izvoljeni možje nam jamčijo da se to zgodi. r Občni zbor »Slovenske Matice« se vrši danes ob 6. uri zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma«. — Poštni sel pobegnil. Iz Podnarta je pobegnil pošni sel Šlibar, rodom Kamnogoričan. Odnesel je večjo vsoto denarja baje v Ameriko. Nagajal je tudi katoliškim listom. Naj ostane onkraj luže! — Iz Zagreba. V včerajšnji seji hrvaškega sabora je z veliko večino zbornica sprejela nujni predlog poslanca Popoviča v varstvo poslančeve imunitete. Vladinovci so glasovali proti. Večina jim je klicala: »Sedaj naj se jih fotografira!« Z opozicijo sta glasovala tudi baron Pavel Rauch in pl. Nikolič. Nato so se izvršile volitve v odseke. Prihodnja seja v četrtek. — Združena opozicija je izdala oklic, v katerem poziva, naj se ji naznanijo vsi slučaji, v katerih bi kak uradnik trpel radi svojega glasovanja, da nastopi proti teroriziranju uradnikov. — Srbsko novinarsko društvo je pozdravilo hrvaški sabor. — V Mariboru sta sc te dni sešla Khuen in Tomašič. — Iz narodne stranke je izstopil poslanec Peleš, ki ostane »divjak«. Isto je storil poslanec dr. Tropš. Profesor Zdzic-chowski, poljski učenjak, je prišel te dni v Zagreb, da se seznani z novimi razmerami. V Vrapču pri Zagrebu je umrl župnik Ivan K u č e k. Nagloma umrl je v novomeški okolici lesni trgovec gospod Peter L o g o n d e r. Žrtev požara. Vsled požara v Ratečah na Gorenjskem je obubožal kočar Jožef Kam-poš. Te dni sc jc Kampoš pri Krnici obesil. Umrl .ie vsled z nožem si zadanih ran Žagarjev sin Alojzij Repar pri Toplicah. Re-par se je petkrat zabodel. Tri podzemske jame so našli pri Visokem vrhu na Dolenjskem. Pravijo, da so jame krasne. Umor. V Pulju se je vračal iz vesele gostije z drugimi vred domov Jurij Lizzul, delavec v mornariškem arzenalu, doma iz Zminja. Večja družba, v kateri je bil tudi imenovani, je skupno kupila cel sod vina, katerega so vsega izpili. Med popivanjem se je z Lizzulom spri neki Martin Bille. Na potu domov je pa nekdo izmed pijane družbe sunil Lizzula z nožem v hrbet. Nesrečnež se je zgrudil mrtev. Oblast je zaprla vse, ki so bili pri popivanju navzoči. Razdelitev častnih svetinj za 25letno vspešno delovanje vršila se je v Postojni dne 6. maja jako svečano. Gasilna društva iz Stu-dena, Velikega Otoka in Postojne zbrala so se v paradni opravi pred shrambo za ognje-gasno orodje z zastavo na čelu. Od tod i odkorakala so prostovoljna društva v župno cerkev k sv. maši, katero je daroval o. ka-pucin iz Reke. Po sveti maše postavila se je godba postojnska na čelo imenovanih društev in ob veselili, krepkih zvokih vrle godbe so odkorakala na javni prostor pred občinsko pisarno, kjer so sc razvrstila društva. Gasilna shramba ie bila okinčena z mogočno zastavo; ob hiši, kjer sc jc vršila slavnost, sta vihrali istotako tudi na Soviču. Del hiše na slavnostnem prostoru jc bil okusno s preprogami in zastavami ozaljšan in med zelenjem postavljen cesarski kip. Zbralo se je vse polno prazničnega ljudstva, pa tudi povabljene dame: glavarjeva, Dcklcvova in Vičičeva. Gospod župan G. Piki, spremljan in obdan od občinskih svetovalcev in obč. odbornikov ter trških odbornikov, c. kr. uradnikov itd. je ogovoril načelnika gasilnega društva, razložil pomen slavnosti, bodril odlikovancc k nadaljnemu vspešnemu delovanju, izročil potem gospodu načelniku častne kolajne v razdelitev, katere je c. kr. deželni predsednik naslednjim gasilcem priznal: Habjan Ivanu, Verbič Matiji, Zitko Jakobu, Debevec Štef.. Smrdu Jakobu in Ogrizek Ivanu. Odlikovance je pozval gospod načelnik po imenih in so se postavili pred cesarjev kip v eno vrsto. Govor gospoda načelnika je elektrizoval vse navzoče, marsikomu je zaigrala solza hvaležnosti v očeh, navduševalne, iz srca kipeče besede so našle mesta v srcih vrlih, za blagor sosedov neumorno delujočih mož. Ko je gospod načelnik odlikovance s častno kolajno okrasil, zaklical je presvitlemu prejasnemu cesarju trikratno: Slava!« in vsi navzoči gasilci so se frenetično odzvali: »Slava!« Godba je zaigrala mogočno cesarsko himno »Bog ohrani!«, katero je vse občinstvo razoglavo poslušalo. Ob koncu slavnosti je razdelil gospod župan priznalna pisma. Gospod podna-čelnik Pavel Jurca je prevzel poveljstvo, godba je zaigrala čvrsto koračnico in vsa tri gasilna društva so defilirala pred odlikovanci in dostojanstveniki, med katere je vstopil tudi o. kapucinec, ki je prej sveto mašo daroval. Zvečer ob 8. uri pa je priredil salonski orkester postojinski v gorenjih prostorih hotela pri »Kroni« koncert, pri katerem je sodeloval tudi pevski mešani zbor salonskega orkestra v korist novemu gasilnemu domu.Saj je on položil tudi prvi temeljni kamen gasilnemu domu. Torej prisrčna zahvala in »Na pomoč!« Ljubljanske novice. Kako potuje Buffalo BiH. Za prevažanje tega velikanskega podjetja je potrebna cela armada ljudi in trije lastni nalašč za to prirejeni vlaki. Posamezni vozovi so izdelani po ameriškem sistemu. Dolgi so po 20 metrov, zelo udobni in oskrbljeni z vsemi varnostnimi sredstvi za slučaj nevarnosti. Takoj po večerni predstavi v vsakem okraju odpeljejo vse konje na vlak, ki jih odpelje takoj v drugi kraj, kjer priredi cirkus naslednjo predstavo. Način prevažanja je za vsakogar silno zanimiv. Na vse zgodaj zjutraj prično v kraju, kjer priredi cirkus predstavo, razkladati vozove. Indijanci postavljajo nemudoma svoje vigvame, drugi zopet konjske hleve, kuhinje in druge razne paviljone. Po zaju-treku prično postavljati velikanski amfiteater, ki ima sedeže na treh straneh. Pokriva jih platnena streha. Prostor med sedeži in areno je določen za potrebne dekoracije in uprizoritve bojev. Ce gre stvar dobro izpod rok, je do desetih žc vse gotovo. - Buffalo Bili je privabil v Ljubljano mnogo tujcev, ki z občudovanjem gledajo mnogoštevilne Indijance in druga razna plemena, ki se sprehajajo po Lattermannovem drevoredu. Buffalo Bili je imel pri prihodu v Ljubljano dveurno zamudo, vendar je imel okolu 12. ure skoro vse svoje šotore postavljene. V posebnem šotoru so uslužbenci Buffalo Billa prav dobro kosili. Pojedli so velikega vola. V Lattermannovem drevoredu je danes življenje dunajskega Pra-tra. Postavljeni so tudi mnogi pivotoči, občinstva se pa kar tare. Zanimivo je, da je mestni magistrat računal Buffalo Billu 600 K za prostor. V Zagrebu ie moral plačati za prostor 3000 K. lj V hotelu »Union« je danes zvečer koncert. V vinski kleti koncertuje slavnoznani hrvaški tamburaški zbor, ki potuje na razstavo v Milan. Ij Slovenska opera osigurana. Nemci agi-tirajo po mestu za nemško opero ter ponujajo Slovencem lože v nemškem gledališču, češ, da slovenske opere ne bo več. Opozarjamo torej,, da .ie slovenska opera za sezono 1906-1907 osigurana. lj Stritarjeve slavnosti se udeleži tudi zastopstvo občinskega odbora v Velikih Laščah in deputacija občine Lužarje, domovinske občine Stritarjeve. Oglasi za banket najkasneje d o p e t k a, 1 8. t. m. Stritar pride v Ljubljano v petek z brzovlakom ob polušestih popoldne. Na kolodvoru ga sprejme g. župan Ivan Hribar in časnikarski odbor. Stanoval bo slavlje-nec v hotelu »U n i o n«. V petek zvečer ob devetih mu prirede podoknico pred »Unio-nom« slovenski dijaki-srednješolci. V soboto zvečer, 19. t. m. priredi »Društvena godba« s sodelovanjem »Gasilnega in reševalnega društva« ob polu devetih mirozov; izprevod se bo pomikal od »Mestnega doma« po teh-le ulicah: Kopitarjeve ulice, Sv. Petra cesta, Marijin trg, Prešernove ulice, Šeienburgove ulice, Kongresni trg in Gosposke ulice. Pred hišo banke »Slavije« podoknica, ki jo priredi Stritarju pevski zbor »Glasbene Matice«. Izprevod jse nato vrne preko Turjaškega trga, Brega, Št. Jakobskega, Starega in Mestnega trga pred »Mestni dom«. Ij Vstopnice k slavnostni seji občinskega sveta, ki se priredi v soboto v proslavo sedemdesetletnice Stritarjeve, se dobivajo pri g. tajniku Evg. Lahu na magistratu. Poročil se je včeraj v Ljubljani g. Fr. Križaj, tovarnar in posestnik v Št. Petru na Krasu z gdč. Gabrijelo, Olgo Leskovic, bivšo učiteljico v Planini. Poročal je veleč. g. duhovni svetnik Podb o j iz Toplic. Naše naj-iskrenejše čestitke! lj Umrl je na Mestnem trgu št. 11 gospod Anton M e n c i n i. li Pevska skušnjo moškega zbora »Glasbene Matice« za Stritarjevo podoknico bode v četrtek, dne 17. t. m,, ob 8. uri zvečer v »Glasbeni Matici«. Gospodje pevci se naprošajo, da pridejo sigurno in polnoštevilno, ker se bode pela med drugimi pesmi tudi ena s Stritarjevim besedilom. Ij Redni občni zbor gremija trgovcev se zaradi prepičle udeležbe včeraj ni mogel vršiti in se bo zaradi tega vršil vdrugo prihodnji torek, dne 22. maja t. I., popoldne ob treh z istim dnevnim redom ter ob vsakej udeležbi. lj Soboslikarski, napisnoslikarski in pleskarski mojstri so ugodili, kakor se nam piše, zahtevam pomočnikov ter so se pogajajna mirnim potoni vršila. Pogoji se glase: Izboljšanje plače in deveturni delavnik. Ugodile so se tudi druge važne točke glede potrebe delavstva za današnjo dobo. Delavstvo sta zastopala Anton Petek, slikarski pomočnik, in Franc Cerne, pleskarski pomočnik. lj Opozarjamo občinstvo, da danes v hotelu »Ilirija« prične domače podjetje gospoda Davorina Rovška z Velezanimivimi predstavami elektro-kinoskopa. Predstave se prično danes ob 5. uri popoldne, 6. uri, 7. in 8. uri zvečer. Vstopnina samo 25, 15 in 10 krajcarjev. Predstave se ob tem času vrše vsak dan. Vsak teden nov program. Upamo, da bo občinstvo podpiralo to domače podjetje, ki se bo potrudilo, občinstvo v polni meri zadovoljiti. Ij Zupan Hribar je včeraj, kot smo poročali, slavil tridesetletnico, odkar je glavni zastopnik banke »Slavije« v Ljubljani. »Narod« je Hribarja pri tem tako bagateliziral, da je le kratko notico pomašil med druge manjše dnevne vesti. l.i Prememba posesti. Tukajšnji trgovec s pohištvom gospod Rajmund L a n g je kupil hišo gospoda Josipa Petriča na Martinovi cesti št. 20, kjer si uredi zalogo pohištva. IZ VČERAJŠNJE SEJE DRZ. ZBORA. V včerajšnji seji je grof Sternberg ostro napadal cesarsko vlado, ki sili Ogre, da sc upirajo, iu potem .iih zapira v ječe in jim konfiscira premoženje. Ne Ogri so sovražniki Avstrije, ampak cesarski ministri. Razžalili so verski čut Ogrov, ko so pometali sveta razpela iz šol. Cesarjeva pisarna ne mara grofa Apponyi.ia. Vseh nesreč je kriva politika, ki se dela v Schonbrunnu. Augijev hlev je treba izčistiti, a ne od spodaj, ampak od zgoraj. Nato je napadal socialne demokrate. Veleizdajsko je govoril Vsenemec Stein, ki ga jc predsednik moral opetovano prekiniti. Rekel je, da se brigajo pri volilni reformi Vsenemci samo za Nemce, drugo jim je vseeno če tudi velja krone. Ostro je napadel cesarja, ki s svojimi pismi žali zbornico. (Predsednik ga opominja.) Nato napada Gautscha, da je izkoriščal državo v zasebne svrhe. Ho-henloheja graja, da se ni izrekel za nemški državni jezik in za nemške zahteve. Nemci se morajo rešiti avstrijske države, da bo nemško ljudstvo moglo živeti pod slavno vlado Ho-henzollerjev. (Burno odobravanje Vsenem-cev.) Zbornica je izročila dr. Tavčarjg radi nekega razžaljenja časti. Telefonska in brzojavna poročila. RUMUNSKI KRALJ V GORICI. Gorica, 16. maja. Kralj in kraljica ru-munska sta bila včeraj tu in sta se danes zjutraj odpeljala v Bukarešt. PRINC HOHENLOHE PRED GOSPOSKO ZBORNICO. Dunaj, 16. maja. Danes je princ Hohenlohe ponavljal svoj programni govor pred gosposko zbornico v nekoliko milejšem in toplejšem tonu. Tudi danes je ponavljal, da je volja krone, da se volilna reforma izvrši. Njegove besede so bile tudi danes odločne. Pozival je veleposestnike, naj volilni reformi ne delajo težav, ker prosto jim je kandidirati, in če kandidirajo, bodo mnogi tudi izvoljeni. Glede ogrskega vprašanja je podal isto izjavo, kakor včeraj v državni zbornici. Pozval je gosposko zbornico, naj ga v njegovi težavni nalogi podpira. Češko konservativno veleposestvo je v prinčevem apostrofiranju opazilo ost proti sebi. V veliko presenečenje zbornice je stavil grof Clam-Martinic predlog, naj se otvori o ministrovem govoru debata. Predlog je bil z glasovi levice in desnice sprejet. Debata se vrši v prihodnji seji, ki se še naznani. PRESTOLONASLEDNIKOV A SOPROGA KUMICA. Dunaj, 16. maja. Prihodnjo nedeljo bo prestolonaslednikova soproga kneginja Ho-henberg kumovala zastavi centralnega vodstva »Katoliškega šolskega društva«. ARNAVTSK1 NAPAD. Belgrad, 16. maja. V Brinicih v Stari Srbiji so Arnavti napadli vojaštvo. Ubita sta dva vojaka in dva Arnavta, več ranjenih. Arnavti so ubili tudi častnika Šaven Ešcudija in sina briniškega barjaktarja. NEMIRI V ITALIJI. C a g 1 i a r i, 16. maja. Demonstranti letajo po mestu iu so sežgali hišice užitninskih paznikov, razdrli mestno železnico, postajo in klavnico, več tramvajskih voz so pometali v morje. Od ranjencev je eden umrl. Huj-skajo k splošni stavki. Eakini so pometali blago iz skladišč v morje. Mestu manjka hrane. VELIKA NEVIHTA. Bruselj, 16. maja.'V Litihu je divjala grozna nevihta, ki je provzročila neprecenljivo škodo. Spodnje mesto je poplavljeno. Po ulicah je vode poldrugi meter visoko. Zrušil se je nek 30 m dolg zid. Tivolski most je odnesla voda. Človeških žrtev ni. Okolu 3000 romarjev, ki se sedaj mude v Litihu, ne more domov. Kupujte narodni Odda se takoj dobro vpeljana frjovina Ljubljani Proda se tudi 1035 2 li i š :i v kateri se nahaja pekarija in gostilna. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo .,Slovenca" pod šifro »500«. Iščem tesarskega preddelavca (Vorarbeiter) oziroma p O I i P j a. Vstop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe na naslov Fran Pust 1127 1 mestni tes. mojster, Ljubljana. 1128 Za binkošti. 6-1 Moderne klobuke za dame in otroke, batist čepice in klobučke, cvetlice, trakove i. t. d. priporoča v veliki izberi modistinja Aloj. Vivod=Mozetič Ljubljana, Stari trg 21 Modni salon, trgovina modnega perilnega blaga ter konfekcije. Popravila klobukov ceno Zunanja naročila točno in solidno. »i« Ifl [)()(] m najfinejše rumburške, ostunkov I. kakovost, 1. m 22 kr. IE flftfl met. kanafas ostankov iiJiJil; I. kakovost, 1 m 22 kr. pnnn met. najfinejših Cefir-ostan-JJ^JJJJ kov, I. kakovost, za perilo, bluze in obleke, 1 m 20 kr. mnn met- oksford-ostankov, l. iJJUU kakovost, 1 m 20 kr. Ostanki so dolgi 10-20 met. Najmanj se naroča 40 m po povzetju, zajamčeno pristno blago, kar ni primerno, se vzame franko nazaj. IOOO dvanajstoric barvastih robcerf 57 cm, rdeči, modri in roza ena dvanajstorica gld. 120. Ida Sušicky 11193-1 tkalnica Nachod, Češko. V predilnici in tkalnici v Litiji se sprejme večje število mladih deklic v starosti od 14,—18. leta proti dobri plači v trajno delo. Ondi so zgrajena bivališča za delavke in obsegajo večje število sob z veliko posteljami. Vsaka deklica dobi popolno posteljo z odejo in posteljnim perilom za zamenjavo, dalje predal, ki se zapre; stanovanje, kurjavo in svečavo brezplačno. Tri sestre usmiljenke od sv. križa so prevzele nadzorstvo nad temi deklicami in jih bodo napotovale k snažnosti, redu in lepemu vedenju ter skrbele za njih versko in nravno življenje ter tudi za hrano. Vsled tega se morejo brez skrbi zaupati tovarni tudi deklice v starosti od 14. leta dalje, ker bodo sestre nadomestovale starše. V pri-meii s starostjo si bodo deklice lahko v najkrajšem času pridobile lep zaslužek in bodo svoje prihranke lahko pošiljale domov v podporo svojcev. Vstopiti se more šele s I. junijem, vendar se pa že sedaj sprejemajo prijave. Potrebno je, da se vsaka zglasi s pravilno poselsko knjižico. 860 4-2 Primerna birmanska darila 1 1 v. 1118 1 za deklice in dečke se dobe najboljše in najcenejše. Največja izbera konfekcije za gospode in dame po znižani ceni. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg 5. I I J F. P. llidic & Komp. LJubljana, opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino ..Koroški model" HM«".........................UMU............ zurezune strešne opeke, 1036 30—4 (Strangfalzziegel). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani. Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah, co Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola. sor Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. ~£3t Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. "US Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. a^r Sprejmejo se zastopniki. Priloga 112. Ste*. »Slovenca" dne 16. maja 1906. Od porenskih Slovencev. Essen ob Ruhru na Porenskem, 12. maja. V tem velikem mestu, ki je imelo pred sto leti okrog štiri tisoč prebivalcev, sedaj pa po zadnjem ljudskem štetju 231.396, ki stanujejo v 12.579 hišah, se bo vršil od dne 19. do 23. avgusta občni nemški katoliški shod. K tolikemu naraščaju je največ pripomogla svetovno znana Kruppova tovarna in ogromna tukaj cvetoča industrija. K shodu pride milanski kardinal Ferrari, kolinski kardinal Eischer, paderbornski škof Schneider, miinsterski škof Dingelstad in pomožni škof kolinski Mtiller. Kardinal Fischer, ki je bil 25 let veroučitelj na gimnaziju v Essenu, bo pri-sostoval ves čas shodu. Cerkvena slovesnost bo prvi dan s pon-tifikalno sv. mašo v miinsterski cerkvi, kjer počiva v sredi cerkve v rakvi njeni ustanovitelj, sv. Alfrid, preje po nasledovanju četrti škof v Hildersheimu, ki je umrl, kakor kaže napis na rakvi, 15. avgusta 875. Njegova sestra je bila prva opatinja v samostanu za plemkinje v Essenu. Tik zraven te starodavne, veličastne gotične cerkve je cerkev sv. Janeza Krst., katero je „dala" vlada I. 1873. v porabo za službo božjo starokatolikom. Ker so mnogi katoličani, zlasti v mesto došli tujci mislili, da je ta cerkev rimsko - katoliška in so zahajali v njo k službi božji, katero obhajajo starokatoliki v nemškem jeziku, tedaj je dal napraviti pravi lastnik te cerkve, katoliški župnik pri sv. Janezu, zunaj napis, ki opozarja, da se v tej katoliški cerkvi ne obhaja katoliška služba božja. Res zanimivo ! — Drugi dan bo pontifikalna sv. maša v cerkvi sv. Je-drti, kjer je župnik vč. g. Bornevvasser, ki ima poleg vč. g. župnika v Hambornu, dr. Laak-mana, največ zaslug za duhovno pastirovanje Slovencev, živečih v teh krajih. Prav veselilo ga je, ko je videl te dni mnogo Slovencev v cerkvi, zbranih pri slovenskem govoru. Slovenci v teh krajih niso vsi v čast svoji domovini. Smelo trdim žalostno resnico, da so mnogi prave propalice, ki se prav nič ne zmenijo za versko življenje, in marsikateri pošten naš mož in verna žena tukaj mi pravi, da se zares sramujejo takih svojih slovenskih rojakov. Saj ti tudi v domovini niso bili dosti boljši! Da se taki tudi ne zmenijo nič za domovino in narodnost, je naravno. Njim je vse samo boljši zaslužek, več mark in uživanje! Ubogi taki „Estrajharji", kakor se imenujejo večinoma tukajšnji Slovenci. Potem se ne čudim, če devajo nekateri tukajšnji Nemci vse Slovence v jeden koš, ne poznavajoči vseh razmer in verskega življenja v naši demovini. Marsikateri Slovenec in Slovenka bi tudi tukaj lahko pošteno živela, če bi pravočasno dobila tiste „preklicane papirje", postavno opremljene ni potrebne za sklenitev zakona. Tukajšnji gospodje župniki se večkrat pritožujejo o počasnosti raznih uradov v doposlanju potrebnih listin. Precej je treba dregati, da se jih dobi. K napovedanemu katoliškemu shodu pride tudi dunajski župan dr. Lueger in znani Ri-hard pl. Kralik, ki bo tudi govoril v plenarni seji. Oglasilo se je že doslej nad 60.000 ka-' toliških tukajšnjih delavcev k vsprejemu milanskega kardinala. Književnost in umetnost. " Kaj je torej z alkoholom! To najnovejšo malo prikazen na polju treznostnega gibanja mora vsak z veseljem pozdraviti. Prvič govori o predmetu, ki je danes p o -vsod na dnevnem redu, pred katerim se izobraženec ne more more več popolnoma zapirati; drugič govori kratko, jasno in precizno, da ima čitatelj v malem mnogo povedanega. Piše tako odločno, da mora biti zadovoljen strogi abstinent, pa obenem pa takti zmerno in spravljivo, da mora zadovoljiti i zmernega prijatelja alkohola. Že naslovi sami vabijo k branju: Vino — strup? Ogibajmo se pretiravanja! Razmerje med vodo — in vino-pivci. Kaj bomo pa pili? Kani bodo pa Dolenjci z vinom? „ V 1 a d a n a j pomaga!" Na koncu ima za nameček izvrsten govor dr. B r e -celja, ki pojasnuje vprašanje z medicinskega stališča. — Bilo je naravnost potrebno, kakor pisatelj sam pravi, ta in tudi več malenkostnih vprašanj, ki so se čule že pri vsaki mizi, enkrat pa definitivno pojasniti in rešiti. V knjižici je tudi par slik, obrazov katoliških apostolov treznosti, katerih imena se večkrat slišijo ali berejo. Zadnja slika, dasi ne umetniška, povzema v sebi vse, in je sama na sebi klic na pomoč proti alkoholizmu. Brošuro bo te dni razposlala „ K a t o 1 i š k a bukvama" znanim rodoljubom; drugi jo dobe v bukvami po 7 0 h. Knjižica je priporočila in sprejema vredna. Darovi. Družbi Cirila in Metoda v Ljubljani so nadalje poslali zbirke rabljenih poštnih znamk sledeči p. n. gg.: 151 gospa Resma-nova, vdova postajenačelnika v Ljubljani; 152 Neimenovan iz Vitanja; 153 Jos. Kolenec v Ljubljani; 154 Fran Pergcr, trgovec v Dobovi pri Brežicah; 155 Alb. Sahrey na Jesenicah; 156 Neimenovan v Pazinu; 157 Josip Krof v Kotičah na Koroškem; 158 Janko Mohorko, učitelj-voditelj v Selah pri Slovenjem gradcu; 159 Neimenovan v Ljubljani; 560 Slovenski bogoslovci v Celovcu; 161 Anica Omejčeva v Ljubljani; 162 Neimenovan v Ljubljani; 163 Milena Kavčičeva; 164 I. Kapus; 165 Mici Laasbacherjeva; 166 Uredništvo in upravništvo »Primorski List« v Gorici; 167, Učenci III. razreda v Lembachu; 168 Katarina Kavčičeva pri dr. Košenini v Ljubljani; 169 Milan Znidaršič, veletržec v Matenji vasi pri Pre-straneku; 170 Neimenovan v Ljubljani; 171 Jožica Bonačeva v Ljubljani; 172Katinka Sila-nova v Peračici pri Škocjanu, Koroško; 173 Jakob Hrvatski v Ljubnem v Savinjski dolini; 174 Anica Omejčeva v Ljubljani; 175 Anica Stekova v Ljubljani; 176 Fran Stuhec, kapelan pri Sv. Juriju ob Ščavnici; 177 Štefan Fider-šek v Nemški Bistrici na Štajerskem; 178 Iv. Benkovic, c. kr. kancelist v Višnjigori; 179 Oton Ploj, c. kr. notar v Črnomlju; 180 Lu-cijan Kovačič, c. kr. poštar pri Sv. Luciji ob Soči; 181 Neimenovan v Gorici; 182 Anton Rejec posestnik in občinski tajnik v Šebraljah na Goriškem; 183 Jos. Vogrinec v Novi Štifti; 184 Alojzij Kokalj, župnik v Vurbergu priPtu-ju; 185 dr. Janko Ponebšek, c. kr. fin. tajnik v Črnomlju; 186 Makso Pleteršnik, družbin nadzornik v Ljubljani; 187 dr. Ivan Mencinger odvetnik v Krškem; 188 Malvina Plaper, vrt-narica v Podgori pri Gorici; 189 Evgen Lah, mag. tajnik v Ljubljani; 190 Anton Pucelj v Zlebiču; 191 Uredništvo »Glas Svobode« v Chicagi; 192 Učenke V. razreda Fran Josi-pove dekliške šole v Ljutomeru; 193 Ivan Čolnar, asistent mestne hranilnice v Ljubljani; 194 Tomo Vamberger, posestnik v Spodnji Šiški; 195 Pavlina Ličanova v Ljubljani; 196 Slavica Kodričeva v Gorici; 197 Matija Zem-Ijič, župnik pri Sv. Juriju ob Pesnici, Štajersko; 198 Janko Sch\veiger v Črnomlju; 199 Valentin Bernik, župnik na Homcu; 200 Terezija Kranjec v Loki pri Zidanem mostu. Naprodaj je po ugodni ceni zaradi selitve hiša m kovačnica z nekaj zemljiščem. Vse je prav v dobrem sta nu, dve uri oddaljeno od Ljubljane ob državni cesti; pripravno je tudi za kako drugo obrt. Proda se tudi prav dobra krava. Več pove lastnik Anton Žavbi, kovač, Dragomer 24 Pošta Vič p. Ljubljani. 992 8—7 949 6 se dobč le pri SINGER Ko. akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. ■V Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred Šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, zn katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov. SSidanje rafiev iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiit (groBnic) mini...............................................................nuni 957 3—H na novem centralnem pokopališču 13 vri i najcanejfe ftavitelj novega po^o-palijia po oblastveno odobrenih določilih aa zgradbo pokopališča. Natančneje se potzve v tehnični pisarni g Ferd. Trumler-ja, mestni stavitelj Pred Škofijo št J v Ljubljani 2371 III 1 ta nI s o. u O H ml; o '3 0 >'/> g>& J2 O o. t o 1 IO n'c" > £ O* (N N 2.0 ■ff o M 2 M M m ^ « c -u3 cv. t/i CJ > CJ >N K a C3 S U C • »H -d -i O O M C/l O tu M — n B ni (D <3 ■a * (/} N r— o «3 a w u m .d 2 o Ud 'S> Osebni kredit za uradnike, lastnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na oiebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. 1'osredovalct so izključeni. Naslova kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo UradniSkeg-t društvu na Dunaju. Nlpplin&er-strasse 25. 720 39-1 6 Kdor želi kupiti domačega sta-950 6 rega in novega vina naj se obrne na VINKA VANIČ -a, vinogradnika v Krapini. Vzorce pošljem na zaliUvo. Zaščitna znamka: „Sidro Liniment Capsici comp. Nadomestek za 1 ^ain - Kxpcller jc splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo j cena 80 v., K 1-40 in K 2 so dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v Skat-ljah z naSo zaščitno znamko „Sidro" iz Richterjeve lekarne, potem se ju gotovo prejel originalni izdelek. Richferjeva lekarna pri „zlutem levu" v Pragi Elizabethgasse štev. 6 nova, MT D»«ww razpoUlJan)e. rn Rti 11 stara pod 30 9 let, želi do- biti službo v kakem župnišču na Kranjskem pa tudi drugod. Službo nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravništvo našega lista pod naslovom ,,kuharica". 1069 3-3 Takoj se nastopi služba občinskega in posojilniškega tajnika ""Igm v Knežaku na Notranjskem. Prednost ima, če zna voditi petje. Plača po dogovoru. Ponudbo je vložiti takoj. N e-o ž e 11 j e n i prosivci, ki so vsaj občinskih poslov že vajeni, naj se z event. izpričevali in s potrebnimi pojasnili pismeno obrnejo do Andreja Urbančič, župana v Knežaku. 1124 5-2 Žrebanje 13-8 858 J ■■ C i Slavni dobitek Kron 30*000 K™ Srečke cesarice Elizabetinesa doma po 1 krono priporoča LJubljans*. kreditna banka J. C. Mayer, v Ljubljani. »j eo O O d >1 o <4; o 'u ŽDarteo (flnlon ©tcfter-icno (?o/toflo pi oo >e pije na najinojitn cHvru Soči .v- >amo tn i o'. C. o> ra wii6ev6i>-u rzurm Cjfavni -hej. 19. — ^ p - ^ r- o . o Oo __Zahirala in priporočilo. SI. občinstvu dovoljujem si naznaniti, da sem se preselil na Dolenjsko cesto št. G in otvoril tam mr gostilno pri „Hrvatu". Zahvaljujoč se za doslej tako obilno mi izkazano zaupanje, kot gostilničarju pn „ E r g o I i n u", zagotavljam, da se bodem tudi zanaprej potrudil za pristno in dobro pijačo, izboren cviček ler okusno ceno kuhinjo. — SI. slovenskim društvom priporočam lep vrt, prenovljeno kegljišče in prostor za balinanje. — Priporočam se, da me sl. občinstvo še nadalje podpira. Velespoštovaje 1080 2-2 . . V«?. If Kaj je torej z alkoholom ? % I II n 1122 5 -2 Knjižica v tem aktualnem vprašanju, pisana praktično in precizno se dobiva .*. v Katoliški bukvami po 70 vin. ii II n nn MIQIf A rfeDI 17DH ZDRUŽENIH PIVOVAREN ŽALEC in LAŠKI ■ » ■ ^^ U11W Ca U H TRG » Ljubljani, telef. št. 163. = — priporoča svoj« -= izborno pivo v sodcih in steklenicah. - - Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187. 990 150 Naravni dobri brinjevec 2487 14 se dobi pri L. Šebeniku v Sp. Šiški. Lep lokal obstoječ iz 4 sob, ki se da predelati v 2 lokala po 2 sobi, zelo primeren za trgovino ali pisarne, se odda s 1. novembrom v Sodnijskih ulicah Stev. 4. 1071 2 Več pove kamnosek Al. Vodnik. Hiša v 3 nadstropja, v kateri je dobro vpeljana pekarija, se z gozdom in njivami vred proda iz proste roke pod prav ugodnimi pogoji. Pojasnila daje 1095 3 2 Martin Planinšek, pekovski mojster na Javorniku št. 93. V. BAN izdelovatelj vozov Ljubljana, Dunajska cesta 31 Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih in obrabljenih a. JL _ od navadne do naj-™ " » finejše izdelave po najnižjih cenah. 674 17-15 Popravila se izvrše najtočnejše. Sprejmejo se tudi 3 llČGflci za sedlarsko obrt. 1 -i m Ig ii al m ii m SZISIISISZISI lliajrazi Prodajalna Kat. tiskovnega društva (prej H. Ničman) 810 10 9 m ii m v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 2 priporoča iz svoje bogate zaloge raznovrstnih podob in devocijonallj za pobožnost prve spovedi in za slovesnost prvega sv. obhajila razne spominske podobice n. pr.: Za prvo spoved: navadne oblike 100 komadov po K 2—, 2"40, 4-— itd.; večje oblike (10X15 cm itd.) 100 komadov K 1 20, 5'—, V— itd. Za prvo sv. obhajilo: navadne oblike 100 komadov po K 2 —, 2'40, 3-—, 4'-, 4'40 ; večje oblike raznih predstav v velikosti 10X14 cm 100 komadov.......I< 5" — 11X16 „ „ ...........7'— v „ 14x22 „ „ „ .......n 10'— 19X28 ............... 20- 22X30 „ .............30'— 32X44 .............. 40-— mm Vsako naročilo se izvrši točno, mm 1 m H m ii m Fr. Folatou hrojašKi mojster Ljubljana Trnovske ulice 6 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje 1060 uskakourstne obleke 5 - 3 posebno talarjev, površnikov, sl. p. n. občinstvu pa priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem obleke za jospode In dečKe po najnovejšem kroju, natančno po meri. — Prosim preč. duhovščino, da me blagovolijo počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov. Obenem si dovoljujem opozarjati preč. duhovščino na deželi, da bom v prihodnjih dneh potoval po raznih krajih Kranjske ter si usojal sprejemati naročila. Zunanja naročila točna. Ceneprimčrnoni ko. O- Zdravilišče Toplice na Kranjskem, dol. žel. postaja Straža-Toplice. Akratorvrelec 38" C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, ischias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopelji, separirana kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno. Zdraviliška uprava. 912 S —3 Lepa birmanska darila.'. v Ljubljani. Edini zastopnik —— urar in trgovec švicarskih tovarn „Uulon". Priporočam p. n. občinstvu svojo že obče znano, čez 20 let obstoječo trgovino in največjo in najbogatejšo zalogo. Velika izbira finih briljantov, zlatih, srebrnih in niklastih ur in verižic. Srebrna in kina namizna oprava in najnovejši okraski itd. — Posebno lepa in velika izbera za gg. ženine in neveste po jako nizkih cenah. a> c c — ™ 'č N s - C M ^ ' XJ 0 — j= o 01 Q) ^ X3 O T3 £ S E E £> ni a) •—• u m St. 415. Zlull doubU-nhani II. 1-—. Zlati 14 kur. II. 2'50. Št. 264. Sreb. cll.-rem. z 10 kamni in dvojnim pokrovom fl. 12'—. Št. 298. Srebrna cll.-rem., s 6 kamni II. 4 30. St. 287. Srebrna cll.-rem., s 6 kamni II 5 50, St. 271. Srebrna cll.-rem., z 10. kamni fl. 8 50. Na zahtevo lepi novi veliki ceniki tudi : po pošti brezplačno......—rr SI. 416. Zlati ilouhlč-llhani fl. —90, • vačji II. 1 '20. "Zlati 14 kar, II 2'50, vefijl 2'8(J. 40! 104 —1:9 Leopold Tratnik Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, pozlatim itd. Velika zaloga elektr. svet In kiparskih del. Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. Podružnica iz Berolina. ——. Razstavljeno od 13. do 19. maja: 1097 2-2 Zanimivo potovanje po Peterburgu in carski gradovi. Zahtevajte zastonj in franko mo| veliki, bogalo lluitrovan glavni cenik z nad 100 slikami vseb vrst nlkelnaatth, »rebrnih In zlatih ur z znamko Boakopf, Bab«, Oaien. Sthamiao.en,