Listek.
313
Občni zbor »Matice Slovenske« za leto 1887 bil je dne 18. aprila t. 1. v mestni dvorani v Ljubljani. Udeležilo se ga je okoli 50 društvenikov. Društveni predsednik g. profesor Jožef Mam je v daljšem govoru razvil program Matičinega delovanja, poudarjal, da društvo napreduje, četudi počasi, omenjal, da je »Matica« dn^ 4. februvarija zvršila 24. leto svojega obstanka in da bode tedaj prihodnje leto praznovala petindvaj-setletnico svojo. Z ozirom na to okornost bi bilo pač želeti še živahnejšega zanimanja za »Matico«, da bi mogla dostojno praznovati 25. leto življenja in delovanja svojega. Govornik konečno izreka potem zahvalo gg. odbornikom, načelnikoma obeh odsekov, g. blagajniku, ki že petnajst let spretno opravlja težki svoj posel, izvrstnemu g. tajniku, o katerem naznanja, da ga je odbor v zmislu pravil brez razpisa na novo potrdil za daljša tri leta, kar je občni zbor odobruje vsprejel v pdmnjo.
Iz sklepnega računa za leto 1887. posnemamo, da je imela »Matica« v tej dobi l3 2^7 gld- 35 kr' dohodkov in 9720 gld. 80 kr. troškov. Skupno premoženje se je leta 1887. pomnožilo za 2114 gld. 53 kr. ter znaša zdaj 52.19'! gld. 80 kr. — Dohodki leta 1888. so proračuujani na 6060 gld., troški na 55O0 gld., od zadnje vsote spada na izdavanje knjig za tekoče leto 3300 gld.
Dolg glavnici, ki je leta 188 j., znašal še nal 10.000 gld., zmairjšal se je leta 1887. za 900 gld. 56 kr. ter znaša zdaj še 7729 gld. 94.1/2. kr.
Račun o tujem premoženji, kateremu upravlja drvš^veni odbor, kaže, da znaša zaklad za Vilharjev spomenik 326 gld. 60 kr., zaklad za Gostov spomenik 1156 gld. 88 kr. in Jurčič-Tomšičeva ustanova za literarne namene 2500 gld. 39 kr. Iz obresti te ustanove sta bili do dne 31. decembra 1887. 1, razpisani dve častni nagradi po 200 in po 100 gld. za dve izvirni povesti Odboru sta došla dva rokopisa, o katerih v kratkem izreče sodbo svojo. Zaklad za Vodnikov spomenik je »Matica« izročila odboru, ki se je ustanovil v ta namen, da postavi Vodniku na javnem prostoru v Ljubljani dostojen spomenik.
Iz obširnega poročila g. tajnika E. Laha povzdmamo te točke:
Leta 1887. je odbor izdal troje knjig: 1. Letopis, uredil Fr. Leveč, 2 D". Lam-petov »Uvod v modroslovje« in 3. Gogolove »Mrtve duše« v Gorenjčevem prevodu. Vse tri imenovane knjige obsezajo 52 tiskovnih pol. Tudi za leto.; so doslej določene tri knjige, namreč: Letopis za leto 1888. Urednik prof. dr. L. Požar. Večina spisov je že go tova, nekaj jih utegne priti kmalu, gotovo pa o pravem čaui. To knjigo, obsez-ijočo okoli 20 tiskovnih pol, bode spet tiskala »Narodna Tiskarna«. — 2. »Slovenci in leto i8}8.« kulturno-zgodovinska stvarna razprava, obsezajoča okoli 18 tiskovnih pol, spisal prof. J, Apih. Rokopis gre te dni k Blazniku v tisek - 3 Erjavčevi Izbrani spisi, I del, uredil Fr. Leveč. Knjiga bode kot III. zvezek »Zabavne knjižnice« obsezila okoli 15 tiskovnih pol. II del te knjige izide prihodnje leto. Tiskala jo bode »Katoli-ka Tiskarna«. Pravico do izda ve si je »Matica« pridobila od varuha pokojn kovih dedičev. Ako se izmed dveh povestij, ki sta odboru došli na razpis častne nagrade iz Jurčič-Tomšičeve ustanove, prisodi kateri razpisana nagrada, izide potem obdarjena povest kot četrta društvena knjiga v Milčevi tiskarni.
Društvena knjižnica je dobila zadnje leto 280 knjig prirastka. — Književna zaloga je znašala koncem decembra 1887. leta 17.127 knjig in 1827 zemljevidov, zmanjšala se je tedaj tekom lanskega leta za 539 knjig in 247 zemljevidov. Pri zalogi je skupila »Matica« lani nad 300 gld. —Leta 1885. je plačalo »Matici« društveii;uo 1130 letnikov, za leto 1886. že 1196 letnikov, za leto 1887. doslej že 1297 letnikov, nekaj jih utegne še priti, tako da jih bode gotovo nad 1300. Ustanovnikov je vedno nekoliko nad joo.
Ko je tajnik zvršil poročilo svoje, oglasi se g dr. J. Vosnjak in nasvetuje, naj občni zbor društvenemu odboru za vsestransko vspešno in marljivo delovanje njegovo iz"
Listek.
reče popolno svoje priznavanje in svojo zahvalo, in občni zbor je ta nasvet soglasno odobril. ,
Nato se oglasi g. prof. dr. Lovro Požar ter v daljšem korenitem govoru, katerega je skupščina živahno odobravala, najprej obžaluje, da» Matica« nikakor nima toliko društveuikov, kolikor bi jih morala imeti razmerno s številom slovenskega razumništva, kajti ogromna večina inteligentnih Slovencev, katerim je »Matica« v prvi vrsti namenjena, ni še zastopano v društvu. Mariborskim Slovencem n. pr. bi se gotovo vsak hudo zameril, kdor bi jim rekel, da je med njimi samd 40 inteligentnih narodnjakov, kajti samd toliko je med njimi »Matičinih« društvenikov. Celjskim Slovencem bi gotovo tudi nihče ne ugodil, kdor bi jim očital, da je v obmestji celjskem samo 19 razumnih domoljubov — in venclar je samd toliko vpisanih v »Matico«. In kaj bi rekla slovenska Ljubljana, ko bi kdo vstal ter rekel: »Vsa Ljubljana šteje samo 260 inteligentnih Slovencev!« — in vendar je samo toliko ljubljanskih Slovencev matičnjakov! »Matica Slovenska« je namenjena razumništvu slovenskemu, naj bi se torej vsak vpisal, kdor misli, da spada med razum-ništvo. Število matičnjakov bi se moralo podvojiti in potrojiti, kajti sedanje število nikakor ne odgovarja resničnemu številu inteligentnih Slovencev. G. dr. Požar završuje svoj govor z gorkim pozivom do vseh inteligentnih narodnjakov, naj pristopijo »Matici«.
Pri dopolnilnih volitvah v odbor so bili izvoljeni gg. prof. Anton Bartel, notar dr. Jarnej Zupanec, prof. dr. Jakop Ske"t, prof. M. Pleteršnik, Ivan Vilhar, prof. Vilibald Zupančič, prof. Fr. Suklje, prof. M. Žolgar, prost dr. Anton Jarec in prof. Ivan Majciger, ki so dobili od 188 oddanih po 187 —168 glasov.
Naposled v odborovem imeni predlaga, prof. Leveč naj se § 36. opravilnega reda odslej glasi tako: »Tajnikovo službo odbor po razpisu oddaje praviloma na tri leta. Ako se je pa odbor po večletnem tajnikovem službovanji uveril o njegovi popolni sposobnosti, sme ga tudi brez razpisa potrditi za daljšo dobo« Ta odborov predlog se je vsprejel po kratkem razgovoru s to izpremembo, da so se v tekstu besede »za daljšo dobo« izpreme-nile v besede »za večletno dobo«.
Konečno se je gospod predsednik navzočnemu gospodu županu ljubljanskemu Petru Grasselliju zahvalil, ker je za občni zbor »Matici« prepustil mestno dvorano.
Iz teh kratkih črtic vidijo gg. čitatelji »Ljubljanskega Zvona«, da je tudi 1. 1887. »Matica« kolikor toliko napredovala bodisi v dušnem, bodisi v gmotnem oziru in da je društveni odbor storil vse, kar mu je v zdanjih razmerah možno storiti. Tisti, ki očitajo »Matici«, da je delovanje njeno premalo živahno, da izdava premalo knjig, da so njene knjige prejednostavne, vzemo naj v poštev, da odboru ni možno živahneje in vspešneje delovati, dokler se število društvenikov suče vedno samo okoli 1600. Preverjeni smo, da bi se moglo to število brez posebnega napora povišati na 2000 do 2500 društvenikov, ko bi se vsi faktorji, ki vplivajo na mnenje slovenskega razumništva, združili z društvenim odborom, njegovimi funkcijonarji in poverjeniki v zložno delovanje na vsestranski prospeh »Matice Slovenske«, in potem bi tudi društveni odbor v marsikaterem oziru lože ustrezal razuovrstnim željam društvenikov svojih. Besede, katere je g prof. dr L. Požar v tem oziru izpregovoril na občnem zboru »Matičinem,« so zlate besede in od vsega srca želimo, da bi si jih dobro zapomnilo takozvano — razumništvo slovensko.
Slovensko pisateljsko podporno društvo. Občni zbor tega društva je bil dne" 14. aprila v steklenem salonu čitalničnem. Predsednik g. dr. J. Vošnjak pozdravi društ-venike, konstatuje sklepčnost po § 12. društvenih pravil ter prehajaje na dnevni red da besedo tajniku g. prof. Antonu J?azčut ki poroča o društvenem delovanji to:
»Veseli me, čestita gospoda, da Vam morem poročati, da je bilo miuolega društvenega leta delovanje odborovo, kakor društveno sploh, živahno kakor še nikoli dozdaj.
314
Digitalna knjiĹľnica Slovenije - dLib.si