Političen list za slovenski
r« p*MI pnjeautt Tclja: Z» oelo leto predplačan 15 sld., la pol leta 8 fld., u četrt leu
1 tld-* la en mesec 1 gld. 10 kr. V MtelBlitnelJl |»rejeai»n velji: Za oelo leto 12 fld., za pol leta « rld.. za eetrt leU 1 fI4., za en meiec 1 fld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. :ilareinin« prejem epravniitvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Kainanlla (inaeratil le sprejemajo in velji triatoona petit-vnU: 8 kr., že te tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., ee se tiaka trikrat Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša
Rokopisi le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Tredniitvo je v Semeniškili uUcah li. it. 2, I., 17.
liha]« VMk dan, iivzemši nedelje in praznike, ob »,6. uri popoludne.
^tev. ITI.
7 Ljubljani, v ponedeljek 28. julija 1890.
Letiult
V^abilo na naročbo.
S L avgustom prične se nova na-ročba na
»SLOVENCA",
h kateri najuljudneje vabi
opravništvo.
Cena naročnini razvidi se na ' g^lavi lista, a na naročnike, ki se ogflaiajo, pa ^ dopošljejo naročnine, se ne ozira.
IV. sliod katol. polit društva v Snilediiiliii.
Katoliško politično društvo je priredilo včeraj dne 27. t. m. svoj četrti shod v prijainem Smledniku ; ob 4. uri zbralo se je v lepi prostorni graščinski dvorani, katero je društvu drage volje za to priliko izvolil prepustiti blagorodni g. graščak baron Lazarini, blizu 300 vdeležencev, udov in prijateljev društva. Odbor so zastopali gg.: Klun, Detela, Povše, Klein, dr. Gregorič, Kalan, Žitnik. Tudi iz Št. Vida, Preske, Mavčič, Vodic, St. Jurja, Kranja, Šmartna itd. bilo je več vdeležencev pri shodu navzočih.
Predsednik društva kanonik Klun pozdravi obilno zbrane poslušalce, omeni veselega dogodka, ki se zvrši ta teden v cesarski hiši, namreč poroke najmlajše hčere presvetlega cesarja, ter povabi navzoče, naj kakor vselej tudi pri tej priliki izrazijo svojo vdanost do viteškega svojega vladarja. — Na to prevzame predsedništvo in vodi zborovanje društveni podpredsednik vodja g. F. Povše.
Prvi poroča preč. gosp. kanonik Klun o delovanju državnega zbora; govoril je nad poldrugo uro ter podili poslušalcem jasno in zanimivo podobo, kako je sedanja večina v državnem zboru, h kateri se prištevajo tudi slovenski poslanci, delovala zadnjih deset let. Prevzela je jako slabo državno
gospodarstvo, naj si bo v državno-gospodarskem, nii-rodnem ali pa političnem oziru.
Državnih dohodkov je bilo vsako leto manj kakor troškov, odtod vedni primanjkljaj. Tako je bilo n. pr. I. 1879, zadnje leto nemško-Iiberaluega gospodarstva, primankljaja 60 milijonov gld. Konservativni vladi in veČini je bila skrb, da odstrani pri-mankljaj, kar se jima je vkljub vedno rastočim troškom tudi posrečilo, tako da nam kaže letni proračun za I. 1890. 2Vj milijona preostanka v državni blagajnici.
V narodnem oziru so vzlasti vladale krivične razmera tudi za Slovence; v uradih in šolah se je šopiril nemški jezik in večinoma so le tujci pri nas beli kruh jedh; marsikaj se je v tem oziru žboljšalo, seveda imamo še mnogo neizpolnjenih želja. V političnem oziru so bili prejšnji gospodarji liberalni to je: naklonjeni in radodarni sami za-se, z vso silo so pa tlačili vzlasti kmeta, obrtnika in duhovnika; od tod toliko za kmetovalca kvarljivih postav, kakor obresti jemati, kolikor kdo hoče, zemljišča razkosavati itd.; za obrtnika prosta obit. Vsak sme prevzeti obrt, kakoršno hoče, tudi ako se je ni učil. To je bilo koristno le za bogatine, vzlasti jude; v verskem oziru pa je z novo šolsko postavo zasekana cerkvi bridka rana, ker jej je mlad'ua, up boljše prihodnosti, izpodmaknena iz njenega varstva. Sedanja vlada se je trudila odstraniti te krivice, žal, da je imela preveč nasprotnikov in premalo poguma, da bi bila tudi dosegla, kar je želela. Obširno je govoril g. poslanec vzlasti o šolstvu, v versktra in narodnem oziru, pojašnjeval je izjavo avstrijskih škofov glede na šolo in pastirsko pismo v tem oziru, ki mora biti katoličanom vodilo pri šolskem vprašanju omenjal, koliko prošenj so tudi Slovenci poslali na Dunaj za versko šolo ter izražal upanje, da preje ne odnehajo od svojih zahtev v tera oziru, dokler se jim te izpolnijo.
Na koncu svojega govora pojašnjeval je gusp. poslanec sedanji nevarni položaj, ker se je vsled mladočeškega hujskanja jako bati, da dobimo zopet nemško-liberalno vlado. Zato pa je treba, da smo
Slovenci na vse pripravljeni in je želeti, da bi složni med seboj varovali vsikdar pred sovražniki svoje svetinje, vero katoliško in materno besedo slovensko.
Za tem temeljitim in obširnim, z glasnim vsestranskim odobravanjem vsprejetim govorom poroča g. graščak in deželni odbornik Oton Detela o delovanju deželnega zbora kranjskega. V začetku omenja, da do sedaj ui imel navade sklicevati svojih volilcev in poročati jim o svojem delovanju ter popraševati po njih željah, ker sam gospodar ie dolgo let predobro ve, kakšne so težnje kmečkega stanu; z veseljem pa porabi shode .Katol. polit, društva", da tudi poroča svojim volilcem o delovanju deželnega zbora. Pred vsem po-vdarja, da je on vsikdar stal trdno pod zastavo: Vse za vero, dom, cesarja, obžaluje, da se uprav naše katoliško politično društvo in njega udje strastno napadajo samo zaradi tega, ker so se drznili društvu dati ime ^katoliško"; omenja, da katoličan se mora kot tak kazati povsod ne le v zasebnem, tudi v javnem življenju, ker zdrava pamet nas tiči, da človeka ne moremo ločiti na dva dela, da bi bil tak sam zd-se, popolno drugačen pa kot poslanec, da hoče torej on kakor dozdaj tako tudi v prihodnje vedno stati in delovati kot Staroslovenec pod staro, utrjeno slovensko zastavo. — Za tem omenja gospodarskega delovanja, našteva postave v korist kmetovalcem, n. pr. o zatiranju predenice, o lovskih kartah, o povračilu škode po lovu in divjačini, o povzdigi živinoreje, o novi cestni postavi, o uredbi zdravstvenih okrajev itd. ter dokazuje s številkami, da vkljub vedno rastočim deželnim troškom vzlasti za šole in bolnišnice se je vendar-le znižala deželna doklada za 12 odstotkov, kar je gotovo dokaz varčnega gospodarstva. In v tem duhu hočejo verni slovenski poslanci delovati tudi v prihodnje v duševni in gmotni prospeh dežele in naroda. — Tudi to poročilo je bilo sprejeto z glasnim odobravanjem.
Gosp. Kržič, načelnik cestnega odbora, izreče na to zahvalo gg. poslancema za njuno plodonosno delovanje in lepo poročilo; g. župan Anton Burger prosi, naj bi deželni zbor blagohotno podpiral
LISTEK.
Marija Pomagaj.	j
(Po izvirniku „lledeatis-'.)	j
VII.
Bilo je uro pozneje — in kako se je Josip v tem kratkem času premenil! Ali je bil to še oni mladeneč, ki je bil na jutro v cerkev stopil bled in britkosten in z upalim obličjem in se je za stebrom ljudem skrival?
Sedaj pa se lepo sveti Josipu jasno obličje, dobil je novo moč, ker mašnikova beseda ni le potolažila njegove žalostne duše, ampak mu tudi po-lajšale srce. Bilo mu je skoraj, kakor bi se mu sanjalo, in gola resnica je bila, kar je slišal. Oče Celestin mu ni le potrdil velikosti Božjega usmiljenja, ampak mu je tudi rekel čudovite besede: „Pojdi v miru, moj sin, in zahvali se naši ljubi Gospej, Mariji Pomagaj. Tvoj oče ni morilec."
In mašnikova beseda je bila tako prepričevalna, tako jasna in resnična, da mu je Josip moral verjeti in zaupati, kakor da bi bil Bog sam iz nebes ž njim govoril. Kako se je godilo ? Kako se je ta reč razjasnila? Kako je bilo, daje Josip verjel očetu
Celestinu. kar bi svojemu očetu nikdar ne bil verjel ? — Jo&ip se ni vpraševal, čutil je le novo veselo življenje v svojih žilah in toplo hvaležnost v svojem srcu.
Klečal je pred Marijinim oltarjem in veselo gledal k Materi usmiljeni. Vedno hoče v spominu imeti, kar mu je Marija storila, vedno hoče v njenem varstvu živeti.
Potem vstane in hiti domov. Z lahkimi nogami gre po kamniti, ozki stezi navzdol. Ni se torej čuditi, da doida Ano in Jerico, ki ste rožni venec molile in počasi hodile. Videlo se jima je na mirnih obrazih, da ste tudi prejeli blagoslov in tolažbo v Marijini cerkvici, pa kako jima je bilo sedaj, ko ju Josip nenadoma prisrčno pozdravi, in vidite njegovo veselo obličje.
„Bog me je rešil bridkosti na prošnjo naše ljube Gospe", pravi ves ginjen. „Kaj li ne! Odpustite mi tudi, ker sera vaji žalil! Nesrečen človek sem bil, pa Bog rai je usmiljenje skazal, in naša ljuba Gospa mi je pomagala."
VIII.
Kako je pa Peter Piroti praznoval Marijin praznik? Ni mu prišlo na misel, da bi šel v cerkev;
v svoji trmi je imel Marijin dan za delavnik. Mreža je popravljal in sušil; ravno jih je hotel sneti, kar stopi k njemu Ivan v praznični obleki. Mladi Ivan je tudi žaloval, da sta si bila oče in brat tako neprijazna, in prav veliko je molil, da bi se ta razmera kmalu premenila, in je tudi svoje upanje stavil na Marijin praznik. Kako bi pa Marija pomagala, če se je njen praznik zaničeval? Gotovo, oče mora z njim iti v cerkev. In zato pride po očeta, in kar si sicer nikoli ni upal — z obema rokama se oklene očetovega vratu ter prosi, rekoč: „Oče, nikar mi ne odrecite, pojdite z menoj na Marijin praznik. Tudi jaz bom mreže popravljal vso noč, toda prosim, zdaj praznujva."
In dasiravno je Peter čmernega obraza in dečka od sebe otresa, Ivan se ga toliko bolj oklepa, prosi in poljubuje očetu ogorelo grbančasto lice, dokler ga ne usliši.
„Naj bo", reče, ,pa pojdivil."
Tako je tudi Peter Piroti slišal očeta Celestina pridigovati in se je vdeleževal lepega veličastnega praznika. Kaj je vendar čutil v svojem srcu? Ali je bil vendar kaj ginjen?
Ivan je večkrat pogledal po očetu, kakšen obraz ima, ali zdajci zgine izpred njega, in kolikor ga tudi

okraj, da bi 4qbiii most i9| Savo, |U vsaj |(aka bližnjo cesta proti j^olodTora f MedTod«.
Gospod 0. Detali obljubi, da s« bode v tm oziru storilo, kolikor bode mogoč|.
Gosp. župnik Jan. Karlia	odbor k|ta-
liškega političnega druStva, d« j« izvolil ravf« Smlednik (| svoj čatrti društveni shod, ter nado, d| ta ^aci« xadnjikr«l, marveč ds se kim)« zopet vidimo.
Predsednik shodu, g. Povše, omenja v sklepnem govoru Slovencem nevarnega položaja; treba torej, da Slovenci stojimo trdno na straži ta vefo in dom, da se ljudstvo podučuje in vzgaja v tem oziru; in ker ima ravno katoliško politično drnštvo ta namen, zato priporoča navzočim to društvo, ki naj postane mogočna trdnjava, ki bode branila Slovencem vsikdar, vzlasti pa ob času nevarnosti, vero in dom.
Z iskreno zahvalo do blagorodnega gosp. La-zarinija, ki je društvenike in prijatelje društva tako blagovoljno in gostoljubno vsprejel pod svojo streho, sklene predsednik shod, ki se je dovršil v vsestransko zadovoljnost, ter pokazal, da ima katoliško politično društvo najtrdnejšo svojo podlago v vernem ljudstvu slovenskem, katerega Bog poživi in mu nakloni mnogo pravih in delavnih prijateljev in vodnikov!
Politični pregled.
v Ljubljani, 28. julija. NotranI« dežele.
Čeiko-nemSka sprava. Izvrševalni odbor nemikih poslancev na Češkem je včeraj zboroval v Pragi ter sklenil, priporočiti Nemcem, naj se vdeleže deželne razstave le tedaj, ako se bode dognala češko nemška sprava. Glede na spravo pa naznanja odbor, da pričakuje od vlade in Cehov, da bodo pritrdili vsem točkam dunajskih obravnav.
Deželni glavar na Solnograškem. Nekateri listi poročajo, da bode namesto grofa Cho-rinskega novi deželni glavar na Solnograškem liberalec, — To torej je Lienbacherjeve agitacije — sad.
Mladohenko drnštvo. Ker je bilo razpu-ščeno mladočeško kmetsko društvo zarad napadov na vlado in Staročehe, osnovalo se je brž drogo društvo: »Deželna zveza čeških kmetov v kraljevini češki". — Bržkone ima to najnovejše društvo isti smoter, kakor pred njim razpuščeno zgoraj imenovano društvo.
Tnanje države.
Rim. »Osservatore Romano" se pritožuje, da so nekaj dnij sem po vseh okoli Vatikana stoječih hišah policijski zastopniki, ki pazijo na kretanje sv. Očeta. To je že skrajna predrznost nesramnih La-honov! Tako zdaj hočejo omejiti še celo njegov sprehod po vatikanskem vrtu.
Bolgarija. Bolgarski listi pobijajo na vso moč poročila evropskih politiških krogov, da mdni princ Ferdinand zapustiti bolgarski prestol. Ta namen podtikajo princu le rnski listi. Sicer ne bi bilo sedaj umestno, da bi princ zapustil prestol, ko je ugodila Turčija bolgarski noti glede na versko vprašanje v Macedoniji živečih Bolgarov in se je nadejati, da ugodi še drugim željam bolgarske države, pred vsem, da bo priznan princ Ferdinand za postavnega bolgarskega kneza.
Rusija. O splošnem evropskem položaju piše »Novoje Vremja" : Vse tako kaže, da se bliža Evropa velikemu prevratu. Napočilo bo jutro Evropi z ve-
išče, ne najde ga več. — Peter Piroti se je domov vrnil. — Ni mogel več v cerkvi prestati — tla so se pod njim majala, in v njegovem srcu ga je peklo kakor žrjavica. Odkar je Josip vedel, kaj je bil storil, ni imel več pokoja, vesti si ni mogel umiriti. In kakor se je trdo obnašal proti sinu in mu tajil svojo l^rivico, bil je vendar morilec pred Bogom in Qvojim sinom. Že tisto strašno noč na morji je slišal gromni glas razkačenega sodnika in je čutil, kako strašno je pasti v roke živega Boga — in odslej ga je huje in huje peklo v njegovem srcu! Kam bi bil bežal, da bi se ognil pekoči vesti? Kje je bilo rešenje? In ko je slišal v cerkvi božjo besedo iz ust pobožnega mašnika, bil bi pač rad veroval v neskončno ljubezen božjo, pa notranja britkost mu tega ni pripustila, žene ga izpred obličja božjega, da se brzo vrne v kočo svojo, kakor preganjana zver. — Ali se pa more tukaj skriti, tukaj kjer je tujca umoril! Brezupen gleda Peter okolu sebe — in kdo vd kaj bi bil storil, ko bi se njegov pogled ne bil naenkrat ozrl na podobo Marijino. Zavpije, pade nt kolena in kliče: »O Marija, pribežališč« grešnikov, prosi zd-me!
firenaredbami, | njkdo ge ve, kake bodo prav z% ^rtv. Diplomacijo |(|re šola v fapadnj £vropi jd iglldi, po prenaredb^fi hrepenenj cesar Viljem por |oinomt zmešal, kajtj njegov sn^f^r je nam go(|
Sankt- Vse pri|«duv|U* diplomaojja je brMvspešn^, bi prišlo na sled nj^ovim nakanam. Se-le prihodnjo jesen se bo qvidelo, kaj eesar Viljem žeji in po čem t^fepeni. Za zapadnoevr<)pske politišl^a kro^ je to vs^Ulio najvarnejše vpraiiaiif. ki vzbuj| pozornost vs«|) evropskih držav razvsR Basije. Le-ta država gleda hladnokrvno v prihodnjost nemškega cesarja politike. Ruska vlada, ki nima nobene nove zahteve in ostane pri vseh starih načrtih, izkoriščala si bo vse prednosti, katere si je ohranila s svojo hladnokrvnostjo, dočim so vse druge države izgubile glavo.
Francija. Kakor zagotavljajo listi, utegnete se Francija in Anglija kmalu dosporazumeti z ozirom na sansibarsko vprašanje. Iz Londona prihajajo »Figaru" naslednja poročila: »Do zdaj ste uravnani dve zadevi: 1. Anglija dovoljuje, da bode imel ekse-kvaturo v rokah generalni francoski rezident na Madagaskarji, Prav za prav je to le platonsko zadoščenje. 2. Angleška vlada dovoljuje združenje mej v Senegambiji in na gorenjem Nigru; istotako priznava francoski vpliv okoli jezera Tšuda. Angleški vladi se je posrečilo, obraniti si tuneško vprašanje za odškodnino. Vrhu tega ste sklenili obe vladi, da odložite obelodanjenje tega sporazumenja tičočih se aktov, dokler ne bodo odšli francoski poslanci na počitnice in ne reši angleška spodnja zbornica postavnega nasvMa o helgolandskem otoku."
Nemčija. Znano je, da pojde prihodnji mesec nemški cesar Viljem II. obiskat ruskega carja v Peterburg. Neki berolinski dopisovalec rum^n-skemu politiškemu listu boče pa celo vedeti namene popotovanja nemškega cesarja na Rusko ter trdi, da bo obisk v zvezi z naslednjimi nakanami cesarja Viljema II.: 1. Ko se Rusija in Nemčija sporazumete, delovala bo Nemčija na to, da pride princ Valdemar Danski na bolgarski prestol. Princ bo prestopil v pravoslavno cerkev. 2. Vzhodna Ru-melija bo združena z Bolgarijo, ki bo povzdigneua za kraljevino. 3. Evropske države se snidejo na kongresu, da se posvetujejo o splošnih vkupnih zadevah in potrebnih sredstvih proti vedno rastočemu socijalizmu. 4. Vsa vprašanja, ki bodo na dnevnem redu ter silijo evropske države, da so oborožene, pretresovala se bodo na kongresu. Kongres bo odgovoren za to, da se izvedejo oa kongresu določeni sklepi. Konečno omenja imenovani dopisnik, da bo nemški cesar ruskemu carju celo nasvetoval potr. bna sredstva, da se zabrani vojna.
Amerika. Poročalo se je že listom, da je republika Guatemala napovedala vojno republiki San-salvador. Kakor pa zagotavljajo najnovejša poročila, unela se je že vojna med njima. Na obeh straneh je padlo 400 mož.
Afrika. Kakor trdi »Figaro", kupčuje se v Afriki (Tripolis) še vedno s sužnji, četudi je to
pomlad po 60—70 kr. oent f ffst ^ Doma živine nič, |noja nič, is potem |e slišijo tožbe: polje več ne rciji Tako gospodsfflvo mora uničiti do cela našega kvota.	aaiii uvi-
devajo |n sami pripoz^aiP, da §« Mpfa stvar drugače začeti. Ali začne se vendar n«. ker manjka volje ip denarji. Drngod imaja fflzde, imijo polne bleve iivine — vsega tega ni pri i^as- Ko bi kranjska kmetijska družba le nekoliko zastavila in mogla zastaviti pot takemu pogubnemu gospodarjenju, velij|o zaslugo bi imela. To vprašanje se mi zdi tako važno, da je pač vredno, da se zanimajo zanj vsi krogi, ki v tem oziru morejo kaj pomagati.
Na Razdrto je došlo mnogo gosp6de iz Trsta. Prihodnjo nedeljo na vse zgodaj zjutraj nameravajo prirediti z nekaterimi gosti iz Postojine in Ljubljane velik izlet na Nanos. Imeli bodo gori svojo — mašo.
Dnevne novice.
(Povodom poroke nadvojvodinje Marije Valerije) bode po ukazu ljubljanskega knezoškofijstva dnd 31. t. m. slovesna sv. maša ob 10. uri po vseh onih farah, kjer so javna oblastva in uradi.
(Imenovanje.) Kupčijski minister je imenoval slovenskega rojaka g. Antona Kodra poitnim kontrolorjem v Tridentu.
(»Celjski Soliol.") h Celja se nam piše: »C. kr. državno namestništvo v Gradci potrdilo je od osnovalnega odbora »Celjskega Sokola" predložena društvena pravila. — Ker je občna želja med celjskimi Slovenci, da se osnovalna slavnost praznuje ža 7. in 8. teptembra t. 1., moramo takoj na delo. V ta namen sklicujemo prvi občni osnovalni zbor na prihodnji četrtek, t.j. dnd 31. julija 1890 ob 8. uri zvečer v prostorih celjske čitalnice (er vabimo vse rodoljube iz Celja in okolice, kateri 50 se za mlado društvo že koj spočetka zanimali in kot udje pristopili ali kateri do takrat kot udje pristopijo, k mnogobrojni vdeležbi. — Na dnevnem redu je: 1. Otvoritev zborovanja. 2. Volitev staroste, podstaroste ter v društvenih pravilih določenih odbornikov in revizorjev. Razgovor in predlogi o osnovalni stavnosti. 4. Razni predlogi v smislu pravil.
(Iz učiteljskih krogov.) Zopet se oglašajo prosilci za počitniški natečaj na kmetijski šoli na Grmu. Pač bi bilo na kori.st dobri stvari, da bi se ta mesta oddajala takim gospodom, ki imajo priložnost za sadjarstvo zunaj na deželi kaj storiti, kakor na ljudskih šolah, kjer imajo že šolske vrtove, ne pa po mestih in trgih, kjer službujoče osobje niti prilike
ostro prepovedano. Tamošnji kupci dajo karavanam j nima, da bi svoje teoretično znanje praktično upo-
" ! rabljevalo. Nadalje se ne sme prezreti, da tistemu.
snžnje. Tu je vedno do tisoč murinov na trgu. Po noči jih prevažajo v Tripolis ter skrivajo po vrtib, dokler jih ne prodajo. Od tu pridejo sužnji v Carjigrad, Smirno in Aleksandrijo. V Tripolisu so kup-čevanja s temi nesrečniki vsak mesec v zasebnih hišah
kdor zdaj nima nobenega veselja do vrta in drevja, tudi na Grmu ljubezni do sadjarstva vdihnili ne bodo.
(S Štajerskega) se nam poroča: Na Kalobji, sloveči božji poti blizu Št. Jurja ob jnžni železnici, je bila včeraj izvanredna slovesnost. Pel je tam novo sv. mašo g. Karol Wenig, rodom Ceh iz Klatove. Prepovedoval je celjski mestni kaplan čast. Iz Hrenovic, dne 25. julija. (Amerika.) Mi- g. Josip Atteneder. Posebno je bilo ganljivo, ko
Izvirni dopisi.
nuli četrtek popoldne molila sta v naši farni cerkvi dva dečka šolarja. Eden je bil star devet, drugi deset let. Oba sta opravila prvo sv. spoved, vzela pokleknivši pred podobi sv. Alojzija in Matere božje slovo od domače cerkve in zvečer odrinila sta v — Ameriko. Uboga dečka! Siroti, komaj za silo poučeni v krščanskem nauku, morata v otroških letih s svojimi ubožnimi stariši s trebuhom za kruhom! Kdo jih bo učil nadalje, kje bo prvo sveto obhajilo? Prav milovanja vredna bila sta otroka, odhajajoča tako zgodaj med tuje ljudi v južno Ameriko.
Amerika — ta beseda se zopet sliši pri nas. Pet oseb si je šlo iskat sreče na novi svet iz Malega Otoka, deset iz Orebka, dve družini iz Hraš, med njima oče in mati s peterimi otroci, izmed kojih je jedno dete šele leto staro; v Orehku je | amerikanska muha pribrenčala celu na občinski ; pašnik in premotila vaškega čednika, da je odpo- j vedal svojo službo, boteč si boljšo poiskati onkraj morja. Žalostno. Kaj sili ljudi k temu? Pomanj- ■ kanje, nasledki lanske slabe letine. Kruha ni, za- | služka ni! Pač gredo nekateri z doma, o katerih bi se lahko reklo, d^ ne vedo, zakaj gredo, ali resnica je, da jih mnogo uboštvo pritira do tega ko- | raka. Gospodarske razmere na Pivki so res hude. Človek se mora vprašati: k»j bo, če bo šlo tako naprej ? Edini pridelek, katerega še dobi Pivčan, vsaj po naših krajih, kak krajcar, je seno. In to seno izvozi v Trst, in to seno so prodajali letošnjo
je proti sklepu govornik nagovoril v lepi češčini navzočnega novomašnikovega očeta, vrlega in ko-renjaškega moža, ki je od daleč prišel praznovat pomenljivi dan svojega sina. Navzočnih je bilo tudi več čeških bogoslovcev iz Maribora. Posebno hvalo zasluži tamošnji župnik č. gosp. Al. Kreft zaradi svoje v resnici slovanske gostoljubnosti, s katero je sprejel g. novomašnika in ostale goste. — Včeraj je preč. g. opat celjski, Fr Ogradi, posvetil nov oltar v Galiciji blizu Celja. Zbranih je bilo mnogo duhovnikov. — Prihodnjo nedeljo t. j. 3 avgusta bode daroval v Celji prvo sv. mašo č. g. Friderik Kukovič, sin celjskega glavnega kontrolorja pri c. kr. davkariji.
(Požar) Iz Podbrezja se nam piše 27. t. m.: Danes smo pri nas slovesno praznovali god farnega patrona sv. Jakoba. Ko smo prišli ob polu 3. uri iz cerkve od litanij, začuje se pred cerkvijo glas: »Gori!" Ogenj!" Dva kozolca polna žita Pod Tabrom sta bila v plamenu. Ker so bili ljudje naglo prihiteli na pomoč, in ker ni bilo vetra, se ogenj ni dalje širil. Rešili so celo tudi še nekoliko žita. Zažgali so bajč paglovci s smodkami. O ti nesrečen tabak!
(»Pro Patria.") Ko so v Trstu znani rogovileži zvedeli, da je »Pro Patria" razpuščena, zbrali so ae v telovadnici društva »Unione ginnastica" in svi-rali neke prepovedane komade. Isti večer so se tndi znesli nad nedolžnimi orli na poštnih nabiralnicab. V mestni seji se je prečitalo pismo predsednika
rktpuščeoe „Pro Patiia", dr. C o fl e r j a , s katerim je pouudil občini pohištvo otroškega zabavišča na Greti z vsemi pravicami dotične pogodbe. O tej ponudbi bode obravnaval šolski odsek. — Kakor čitamo v »Edinosti", piše tržaški list .L' Adria" pod naslovom .Pravica za vse" tole: ,0 priliki raz-puščenja društva .Pro Patria" napadali so tukajšnji lokalni listi kaj strastno slovensko društvo sv. Cirila in Metoda, podtikajoč mu panslavistiške namene ter očitajoč, da dobiva denarne podpore iz Peterburga, Moskve in drugod. Ako menijo ti listi, da bodo s takimi lažmi pri vladi kaj opravili ali jo proti komurkoli nahujskali, gotovo se varajo. Rečena družba ima čisto vest, gospdda, in zato se prav čisto nič ne boji. Ali grdo je, da se jo ob vsaki priliki ne-osnovano napada in žali s takim podlim očitovanjem. Takim orožjem ne bodete nikogar uničili iu žalostno je tako postopanje proti narodu, kateri je pri vsaki priliki in v vsakem trenutku z dejanji — in ne samo z besedami — sijajno dokazal udanost svojo do vladajoče hiše ter dokumentiral, da je veren sin avstrijske domovine. Narod ta mora biti užaljen do dna svojega srca, videč se tako sumničenega in obrekovanega pred vsemi pošteno mislečimi. Družbi sv. Cirila in Metoda ni namen raznarodovati — kakor so nameravali drugi — ampak se bori za obstanek svojega prava, katero je priznano vsakej narodnosti:daohrani svoj materini jezik. In na to so lahko ponosni." — Dalje sta pisala dva tržaška Italijana .Edinosti" v imenu več druzih naslednje pismo: .Več nasTržačanov — Italijanov in Slovanov — pisali smo tukajšnjim lokalnim novinam mnenje svoje o razpustu gnjusnega društva .Pro Patria". V pismih teh izrekli smo svoje zadovoljstvo na tem činu slavne vlade, zajedno izražajoč protest proti pisavi tukajšnjih novin, osobito lista .11 Piccolo", koji je trdil, da je vse meščanstvo užaljeno radi postopanja vladinega proti .Pro Patriji". Ali žal, pisem teh niso hoteli prijaviti. Ministerstvo imelo je poj Inoma prav, da je razpustilo društvo, katero je šiiilo tu v mestu, kakor po vsem Primorskem krive nazore, uprizarjalo proti-avstrijske demonstracije in po svojih šolah prepariralo mladino za italijansko zjedinjenje. Ali to krivo in zlobno njih nastopanje ne sme imeti io ne bode imelo nikdar vspeha, kajti oni nam kažejo svojo ci-vilizatorično silo po metanju bomb in petard, s katerimi čini sramotijo nas, zveste sinove svoje do- | movine. Nadejamo se, da se bode slavna vlada vendar enkrat energično poprijela dela, da pomete smeti iz mesta. Naših poslancev v državnem zboru pa je dolžnost, da povzdignejo besedo svojo v ta namen, da se zatro škandali, ki se že dolgo časa vrše v našem mestu. Pravično bi bilo in bi tudi odgovarjalo zakonom, da bj se po^tilile vs^g) jednake narodne pravice in	hI sa ^(ifolilc), da jedna narodnost krati jezij^^vna pr|vic^	narodnosti, kakor so nameraf|li jtol^^odj^ {nivše ,rro Patrije'."
(Veselica slovenskih itiitnp^e^tov f l^nb^fni.) Prejeli smo naslednje vrstice:
gust, ko se bodo vsi slovenski abiturijenti z bratskim pozdravom pozdravili v belej Ljubljani. Srečen dan bode zanje! Le želeti bi bilo od naše strani, da bi se ljudje bolj zanimali za njihovo stvar, kakor sicer. Pri nas se kaže neka mrzlota, neka nezaup-nost proti njim; nikdo ne zna prav ceniti mladostnega navdušenja, ki preveva njihova srca! Bratje Slovenci, ne tsk6! Sedanji prireditelji in vdeleženci vseslovenske abiturijeutske veselice bodo naši bodoči nasledniki. Odmrli bodemo mi — hladna gomila bode nas objela. Nastopiti bodo morali novi ljudje, ki bodo popolnih naša mesta in bodo vodiii slovenski narod. Na noge torej, bratje Slovenci. Pridite od vseh stranij širne Slovenije in vdeležite se njihove veselice! Tu bode pokazala naša mladina, da je zrela, da je navdušena in vzprijemna za vse, kar je lepo in pravo, kar povzdiguje človeka nad vsakdanje življenje. Veselica bode pa tudi v vsakem obziru sijajna. Na tukajšnem čitalniškem odru se bode kazalo .Dijaško življenje" v podobah. .Pobrati-mija" in .Kdo je mar" z vojaško godbo bode po dolgem odmoru zopet slovesno odmeval. Pela se bode .Dijaška himna", katere do zdaj še nikdar ni čul narod slovenski. Predavale in pele se bodo navdušene pesmi, govorili se bodo ognjeviti govori, navduševala se bode naša mladina za vse, kar je vzvišeno. Pridite torej, bratje Slovenci, pridite iu poglejte, kaj 80 se naučili, kaj znajo naši nasledniki!
(Slovensko pevsko drnštvo) je začelo razpošiljati vabila k velikemu koncertu. Da se prihrani nekaj
troškov in dela, poslala se bodo vabila za ude, ki stanujejo v krajih, v katerih ima društvo svoje poverjenike, zadnjim, ki jih naj blagovole razdeliti med ude in drugo občinstvo ki se hoče vdeležiti slavnosti.
(V blejsko zdravišče) je do 27. t. m došlo 715 gostov.
(Kroparska-kamnogoriška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) je imela včeraj v Kropi v prostorih g. Jalen-a občni zbor. Ker je dosedanji predsednik, g. župnik L. Bernik, zbolel, je bil predsednikom izvoljen gosp. dobravski župnik Val. Ali-jančič. Donašaj podružnica obilo sadii!
(Letošnja okrajna učiteljska konferencija za krški šolski okraj) bode dne 6. avgusta ob 9. uri dopoldne v šolskem poslopji v Krškem. Bazven navadnih toček se bode obravnavalo: 1. Izbor in razdelitev učne tvarine iz realij na posamezne razrede in oddelke raznih kategorij ljudskih šol; 2. ovire povoljnemu učnemu in vzgojevalnemu vspehu v ljudski šoli (zlasti na deželi), in kako bi se taiste odstranile; poroča g. Fr. Slanec.
(Vabilo) k velikemu koncertu, katerega priredi .Slovensko pevsko društvo" v nedeljo 10. avgusta : 1890 v Mariboru. A. Ob 10. uri predpuldne glavna ' pevska vaja v dvorani mariborske čitalnice. B. Ob 12. uri opoldne VI. veliko zborovanje s sledečim vsporedom: I. Pozdrav predsednika. II. Poročilo tajnika. III. Poročilo blagajnika. IV. Poročilo računskih preglednikov. V. Prememba društvenih pravil. VL Volitev a) predsednika in odbora, b) računskih preglednikov. VII. Razni nasveti, C. Ob 1. uri popoldne skupni obed na vrtu gostilne .Gam-brinushalle", pri kojem svira vojaška godba. D. Vspored velikega koncerta na vrtu gostilne .Gam-brinushalle". 1. HandI: .Slomšekova koračnica", svira godba. 2. A. Nedvčd: .Pevčeva molitev", moški zbor. 8. Suppe: .Nachtigallen-Lied", svira godba. 4. A. Volarič: .Slovan na dan", mešan zbor. 5. Smetana: Fantazija iz operete .Hubička", svira godba. 6. A. B. Towačowsky: .Žene mrak se", moški zbor. 7. Zaje: Ouvertura k operi .Die Heie von Boisy". 8. H. Sattner: .Po zimi iz šole", mešan zbor. 9. Blaschke: .Ljubica", četvorka, svira godba. 10. A. Foerbter: .Domovini", velika kantata za moški zbor s samo- in čveterospevi in spremljevanjem orkestra. 11. Schneider : .Albrechtsmarsch", svira vojaška godba. 12. Dr. G. Ipavec: .Poročni zvon", mešani zbor. 13. Lubin: Varijacije za 2 roga, svira vojaška godba. 14. Dr. B Ipavec: .Brezi jadra", moški zbor. 15. Milloeker: .Kosakenritt", polka hitra. 16. Bazin BendI: .Križarji na morju" veliki mešani zbor. Začetek točno ob 5. uri popoldne. Vstopnina: a) za neude 1 gl., za celo obitelj 3gl.; t)) Ip^^^pifljočs	kr.; za dijake 30 kr.; c)
kn^^^ "30 kr; d) pevci prosti. Koncerta se morejo vd^ažiti p. p. udje, povabljeni in uvedeni gostje. E. Po lipndertu prosta zabava s petjem io godbo. Pr| preiti zabavi nastopijo posamezna pevska društva in ^fi^ go^ba.
h koncertu v proslavo Nje c. in kr. visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije in Njega e. in kr. visokosti nadvojvode Franc Salva-torja nevenljivemu spominu vzvišene poroke v izvršitev najudaneje poklonjenem po pevskem društvu v Sturiji v nedeljo dn^ 3. avgusta t. 1. na vrtu gosp. Josipa Sirce. Vspored: 1. Nagovor. 2. Nčdved: .Pozdrav", moški zbor. 3. Radoslav Silvester: .Prolog". 4. .Cesarska". 5. Sattner: .Studenčku", mešan zbor. 6. Vašak: .Oj radostno potovanje", osmospev. 7. Sattner: .Majnika v pozdfi^T*, mešan zbor. 8. ^ * * .Mlatiči", moški zbor. 9. Nedved: .Popotna", osmospev. 10. Sattner: .Opomin k petju", mešan zbor. 11. Zaje: .Frankopanka", moški zbor. 12. Nčdved: .Na goro", mešan zbor. 13. A. Kržič: .Zamujeni vlak". Veseloigra v petih oddelkih. V vedrilo potem nadaljevanje petja na vrtu. Začetek ob V» 6. uri zvečer. Vstopnina 20 kr., sedež 10 kr. K prav obilni vdeležbi vabi	Odbor.
(Delavsko bralno društvo v Idriji) je včeraj na vrtu g. Fr. Didiča priredilo veselico s petjem, godbo in kegljanjem na dobitke.
(Nemška strpnost.) Zastopništvo mesta Jiglave na Moravskem je vložilo ugovor proti imenovanju č. g. Spičke, kateheta ua tamošnji občinski šoli, ker ima katehet češko ime in je češke narodnosti.
(Čemn se učimo nemščine.) Nemščine se učimo iz teh razlogov: 1. Da moremo prečitati nemške liste, ki dan na dan sramotno zabavljajo nam Slovanom; 2. da se slovenske gospe in gospice morejo naročati ua .Modenwelt" in nemške krvave, pohujš-
Ijive romane, da-si izhajata dva slovenska leposlovna ■ lista; 3. da more poštenih pet Slovencev, če prisede j k njihovi mizi v gostilni Nemec, slednjega izborno baviti do polnoči; 4. da Slovenka, ko pride v slovensko prodajalnico v Ljubljani, kjer jo pozdravljajo nemški, ne osmeši sebe, če ne govori v svojem maternem jeziku; 5. da more vsak lepši oblečen Slovenec spregovoriti nemški pri železniški blagajnici, na pošti, brzojavnem uradu, pri sodišču Ud. Oj, da bi vsak tako postopal, kakor n. pr. Zbi-slavski župnik Fr. Vambera, ki je, vprašajoč ga J. Dobrovskjr, zakaj mu piše češki, odgovoril 1. 1801. nastopno: .Zakaj pišem češki?" Trdno sem prisegel, nobenemu več pisati in z nobenim ne govoriti inače, kdor zua češki, nego — češki. Ako se nam Cehom od naših nemških sosedov očita porogljivo, da jeden drugemu dopisujemo v tujih jezikih in govorimo med seboj, zakaj bi ne mogli to zaprečiti? Ali je tako težko, popustiti to navado? Mislim, da ne, in radi tega sem prisegel!"
(O vencih pri pogrebih.) Piše nam prijatelj z dežele nastopno: Vedno bolj se širi navada tudi sem na .kmete", da polagajo odraslim pokojnikom vence na krsto. Mnenje moje je, da je odveč, ven-čati krsto, pokojniku pa nekoristno, in kar je poglavitno: protivno cerkvenemu propisu. V grob je možno položiti dva ali tri vence; toda kaj početi z ostalimi, kadar jih je dvajset, ali pa še več? Proč vreči? In potem: koristijo li venci pokojnemu ? Venec v Ljubljani stane 5—10 gld., včasih je še dražji. Ljudje pravijo: .Ta in ta je imel mnogo vencev, pa kako krasnih in lepih!" Koliko stane to novcev, in kaj ima od tega duša rajnikova?! Ugovarjal mi bode kdo, ter poreče: da s tem ljudje hote izraziti ljubezen do umršega, pijeteto. Da, ljubezen mogo pokazati inače, bolj krščanskim načinom, žrtvujoč za dušo pokojnikovo: molitev, post, miloščino. S tem pokažejo pijeteto, in taka pijeteta pomaga oni duši in njim tudi. Vence na krsto dovoljuje cerkev samo — otrokom, ki niso še pri pravi pameti, in sicer v zuameuje nedolžnosti; in če cerkev sama pomen cvetk na krsteh razlaga, ne sme se jim pripisovati drug pomen. In radi tega se je u. pr. mehinski nadškof primas belgiški, kakor je stalo v .Salzbur-ger Kirchenblatt" leta 1888, uprl zoper cvetke in vence na krščanskih krstah. Da bi temu učinil konec, poslal je svojemu duhovništvu okrožnico, da so cvetke in venci pri pogrebih vernih, izvzemši otroške pogrebe, razvada poganska. Svetuje dalje, naj zabranijo to razvado, kjer je še ni, in kjer se že nahaja, naj jo po svojih močeh odstranjujejo, previdno in gotovo. Pri otrocih cerkev dela izjemo: častiti hoče nedolžnost, kojo so vsprejeli pri sv. krstu in je doslej niso zgubili in tudi niso mogli. Ta nadškofijski dekret se ne more smatrati kot pro-pis samo za vernike, on je posledica propisov v rimskem obredu torej želja cerkve.
Raznoterosti.
—	Kako skrbi kukavica za svoje mladiče. Navadno se misli, da znese kukavica jajce v tuje gnezdo in potem se ne zmeni več za svoje potomstvo. Vendar je že Baldamus opazil, da je kukavica vrgla iz gnezda druga jajca prej, kakor se je iz njenega izvalil mladič. To je potrdil tudi A. Wal-ter ter ovrgel mnenje, da mlada kukavica ali stara izmečeta jajca iz gnezda. Ce je opazovalec stal dlje časa pod drevesom, ni nikoli zapazil, da bi bila stara vrgla jajca izpod sebe. Kakor hitro je pa odšel in se ni dlje povrnil, dobil je jajca na tleh. To kaže dovolj jasno, da izmeče kukavica druga jajca iz gnezda. Nikdar pa se ni moglo zapaziti kukavice pri omenjenem delu, ker se človek ne more tako skriti, da bi ga na videla. V gozdu ne Ičta nikoli pri tlčh, temveč le med najvišjim drevjem, odkoder opaža, je li vse varno med grmičjem. Le, ako ne vidi nobene nevarnosti, spusti se k tlom. Svojemo mladiču prinaša kukavica semtertja tudi hrano.
—	Orjaška ženska. Pred nekaterimi dnevi je umrla v Parizu 191etna orjaška ženska, po imena Viktorija Tautin. Četudi je bila še tako mlada, tehtala je vendar 470 funtov. Ta teža je tem izvao-rednejša, ker je bila omenjena orjakinja le srednje velike rasti, no, zato jo je bilo pa počez nekaj več.
—	Povodnji. Kakor poroča .Standard", imajo ua Kitajskem strašne povodnji. Okoli Pekinga je vse pod vodo.
—	Fonograf v poštnem prometu. Pr»a praktična uporaba fonografa v prometu bo v Mehiki, kjer bodo imele vse glavne poštne postaje zgoraj imenovano pripravo. Kdor bo hotel komu ti%j poročiti, pojde na tak poštni arad ter pov« svojo i^o v tam stoječi instrument. Oni pa, na katerega je šlo poročilo, prišel bo na pošto in slišal sam na, Rvoja ušesa, kaj mu hoče prijatelj njegov.
—	Srčan ^profesor". Iz Novega Jorka se poroča ,Frank. Ztg.": V Portland (Oregon) je pričel boritelj, ki se imenuje „ profesor" Lueian Christol. Ta čudak pa ne kliče junakov na dvoboj, temveč se hoče boriti z — medvedi. Imenovani mož pa ni tovec, ki gre na kosmatinca z oborožeuo roko, s smrtonosno puško, temveč praznih rok, z golo pestjo. Imenovani mož hoče za .častno mezdo" 500 dolarjev vsacega še močnejšega kosmatinca po umetelnih pravilih" nadvladati. Na njegovo korajžo so dobili 500 funtov težkega medveda ter mu zagotovili zahtevano plačo, če bo v resnici zmagal kosmatinca. Borba se bo vršila v gledahšči. Četudi je ta novica podobna bolj izmišljotini, kakor resnici, vendar trdijo listi, da je istina. Kajti ravno ta mož se je bil leta 1878. spustil na medveda, ki je bil 10 čevljev dolg. Prav na lahko oblečen začel je biti s pestmi medveda ter ga zgrabil čez telo. Sprvega je občinstvo vže menilo, da bo res zmagal Christol. Toda zdaj be medved razjezi, odtrga Christolu uho, zgrabi ga z žrelom za pleča in po predrznem boritelju bi bilo, da ni priskočil njegov sluga, prizadel smrtno rano zverini ter ga rešil gotove smrti. — Bržkone se mu ne bode zdaj nič bolje zgodilo.
—	Cesar Norton I. Kakor poroča brzojav iz Washingtona, umrla je te dni v San Frančišku tam sploh znana oseba. Kdor je prišel v to mesto, obrnil je gotovo svojo pozornost na postarnega, krepkega moža v višnjevi uniformi z zlatimi gumbi, težkimi naramnicami, z velikim s perjem okrašenim cilindrom na glavi in z mogočno palico v roki. To je bil „cesar Norton I." Ta čudak je bil sprva priprost rudar v zlatih rudnikih in s časom si je bil napravil prelepo premoženje 100 milijonov, a vsled predrznih špekulacij je prišel ob vse premoženje in zadnje dni je — beračil po imenovanem mesto. Pri tej nesreči je izgubil namišljeni „eesar" pamet in bil je trdnege prepričanja, da je „sever-noameriški cesar."
—	Prebivalstvo v Belgiji. Kakor pišejo uradna poročila, je bilo 1889. leta v Belgiji 6 mil. 93.798 duš. Provincija Brabant šteje 1,119.160, Hennegau 1,058.752, Vzhodna Flandrija 952.835, Litih 751.005, Zapadna Flandrija 741.637, Antverpa 687.699, Namur 339.800, Limburg 224.474, Luksen-burg 218.436 Ijudij. Bruselj ima brez predkrajev 182.275, s temi pa 477.398 prebivalcev.
—	Pred sodiščem. Sodnik: Kaj Vas je že tretjič pritiralo sem pred sodišče? — Zatoženec: „Gospod sodnik, žendarm."
Telegrami.
Zagreb, 27. julija. Budimpeštanska tvrdka Gregerson je prevzela gradnjo tramvaja in železnice do Saraobora.
Monakovo, 27. julija. Voz princa regenta jo zadel ob tramvaj; princa jo vrglo iz voza, a je nepoškodovan. Pribočnik lahko ranjen.
Savona, 27. julija. Xa nemški s petrolejem naloženi ladiji ,, Vorw;irts" unelo se je oglje. Ladijo so zapeljali v morje.
Pariz, 28. julija. Kakor i>oročajo listi, dobilo je angleško brodovje povelje, da odpluje v Buenos - Avres v zavarovanje angleških podložnikov.
London, 28. julija. Reuterjevo izvestje poroča iz Buenos-Avresa. da so se uporniki polastili orožnice in vojašnice. Pri včerajšnji praski je bilo več poslopij razrušenih. Mornarji so nevtralni. Podpredsednik Pellegrino je prevzel predsedništvo.
I^inrll »o:
24.	julija. Franca Z ttel. gostija. 91 let, sv. Petra cesta 26, marasmus. — Marija .\na Gole, hišneda posestnika žena, 64 let, Židovske ulice 3, morbus brigthii. — Franca Pavsek, delavčeva hči, 4 mes.. Poljanska cesta 55, slabost
25.	julija. Ludocik Neme, posestnikov sin, 1 leto. Poljanski nasip 48, driska. — Ivan Mozetič, zidarjev sin, 5 mesecev, Poljanski cesta oo bo/.jast.
v bolnišnici;
2:i. julija. Ivan Valentin, knjigovez, 37 let, jetika.
Trememiko sporočilo.
1 Cai opazovanja	Stanje		Veter	Vreme	> ■gs i ■s
	tr*koin.rm T mm	toplomera po C*Uga			
1 7. u. zjut. 26 2. u. pop. 9. u. zvec.	7381 737-2 7377	16-6 234 17-4	si svzh. n n	oblačno n	000
7. u. zjut. 27 2. 0. pop. 9. u. zveč.	7393 739 4 739-3	lG-8 19-7 134	vzhod jvzhod vzhod	oblačno t, del. oblač.	06 dež
Srednja temperatura obeh dni 19 1», in 16 6°, za 0 5' in 3 0° pod normalom.
]>iinai«ika borza.
(Telegrafično poročilo.) 28. julija.
Papirna renta po 100 gl. (g 16% davka) S8	gld.
Srebrna „ 5", „ 100 „ „ 16* „ 89	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta ... 109	.,
Papirna renta, davka prosta......101	„
Akcije avttr.-ogerske banke...... 983	.,
Kreditne akcije .......... 303	„
London.............116	„
Srebro .............—	,
Francoski napoleond.........9	„
Cesarski cekini ........... 5	„
Nemike marke ... .... 56	„
45	kr.
60	,
10	,
25	.
10
22 51 75
Slavno vredniStvo!--')
Glede na „prošiijo", katero je objavil g. Janez Borštnik iz Kurje vasi v sobotni številki Vašega lista, zahtevam v zmislu tiskovnega zakona, da priobčite sledeči popravek:
Ni res, da mi je Janez Borštnik znesek 250 gld. dvakrat plačal.
Moja tirjatev mi je sodnijsko prisojena j in do zadnjega vinarja potrjena, kakor to kažeta akta c. kr. za m. d. okrajnega so-
2777	lt)20
dišča v Ljubljani III—in III
Ce trdi torej g. Janez Borštnik, da mi je kak znesek dvakrat plačal, je to samo jalov ugovor, kakor si ga slabi plačniki radi izmišljajo.
Svojega dolžnika čakal sem mnogo let. Konečno sem ga moral iztožiti ter v eksekucijo postaviti. — Mož je z različnimi pritožbami nadlegoval sodišče in višje deželno sodišče. Vso pritožbe so se mu odbile tako, da je bila konečno vendar-le na 30. junija razpisana cenitev njegovih zemljišč.
V	nedeljo dne 29. junija 18110 pošlje mi po svojem otroku nekaj denarja.
Cenitev se je morala takoj ustaviti, ker je vložni zapisnik odprt samo do 11. uro in ker je moralo sodišče še tisti dan notarja obvestiti, da ne bi bil prišel v ponedeljek zjutraj k conitvi. j Ker se je morala napraviti legalizovana pobotnica in ker zadnji troški še niso bili I sodno določeni, vložil som prošnjo za sisti-ranje z navadnim pristavkom, da naj se cenitev ustavi s pravico do ponovitve, če bi se bilo namreč premalo i)lačalo. i Otroku g. dolžnika pa sem izročil začasno potrdilo, ter mu naročil, da naj prido oče v teku tedna k obračunu in po legali-zovano pobotnico. I Ta pobotnica sostavila se je takoj drugi dan in od tedaj čaka g. Janeza Borštnika v mojej [>isarni, ker sem moral meniti, da bo(ie po njo poslal. Tudi nisem zavezan, da bi mu pobotnico v hišo pošiljal.
Moj bivši dolžnik pa se ni oglasil, pač pa me je napadel v javnem listu, kar najbolje kaže. s kakim človekom da sem imel opraviti.
V	Ljubljani, dne 27. julija 181)0.
(1	Dr. Ivan Tavčar.
*) Ta i.r.pravpk ni soiitavljen t zmislu tiskovnega zakona. ker 60 v njem navedoiii dogodki, katerih ne omenja insfT.it v sobotni številki. Da sc nam ne očita pristranost, objavimo t.t jovrank, a za v83bino odklanja odgovornost v.edn ttvo in oiiiaviiištvo
Pi vo žrebanje
\i avgusta.
Komad
le 1 gold.
Prvo žrebanje
14 avgusta.!
Srečke dunajske
dobitka
Srečka ,je veljavna
za obojno žrebanje.
Di uifo žrebanje
IS. O k: tabora.,
S	M	tlohc sc pri '20-C)
recke po 1 gld. c. c. IVIayer-ju v Ljubljani.
OLJIVATIS BA
koiiiitar»ii)klii pii^^icaii po ptil in JtMleii kilo
l>i*ipoi»oea. iiajoeiieje tovarna oljnatih barv, laka in lirne/a	(56)
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.
Isdajatelj: Matija Kalar.
Odtcovorni vrednik: i|RaeiLŽil«it
,iiiitoii»ke litkaru«- v Ljubljani.