Dobili smo novega podžupana, obetajo pa se nam parkomati in rumeni zabojniki
Ko bi čistili tudi tisti, ki onesnažujejo
Deseta obletnica Turističnega društva Kanja
Končno lekarna v Trzinu
ehnični pregledi traktorjev na terenu
OBVESTILO!
Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bomo tehnične preglede teh vozil, na območju upravne enote Domžale opravljali po sledečem razporedu:
Kraj in lokacija:	Termin
Moravče	Ponedeljek 04.05.2009, od 8:00 do 12:00 in od 13:30 do 18:00
(na parkirišču pri kulturnem domu)	Torek 05.05.2009, od 8:00 do 12:00
Trojane (pred gasilskim domom)	Torek 05.05.2009, od 13:30 do 18:00
Lukovica-Sentvid pri Lukovici	Sreda 06.05.2009, od 8:00 do 12:00 in od 13:30 do 18:00
(kulturni dom Antona Martina Slomška)	Četrtek 07.05.2009, od 8:00 do 12:00
Krašnja (pred gasilskim domom)	Četrtek 07.05.2009, od 13:30 do 18:00
	
Dob (pred trgovino Tuš)	Petek 08.05.2009, od 8:00 do 12:00 in od 13:30 do 18:00
Mengeš (pred gasilskim domom v Topolah)	Sobota 09.05.2009, od 8:00 do 12:00
Študa (pred fitnes centrom Ložar)	Ponedeljek 11.05.2009, od 8:00 do 12:00 in od 13:30 do 18:00
Radomlje (pred kulturnim domom)	Torek 12.05.2009, od 8:00 do 12:00 in od 13:30 do 18:00
Blagovica (pred pisarno krajevne skupnosti)	Sreda 13.05.2009, od 8:00 do 12:00
Trzin (na parkirišču KUD Franceta Kotarja)	Sreda 13.05.2009, od 13:30 do 18:00
Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, da na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo krmilni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa morajo imeti obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik!
Na tehnični pregled prinesite prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila: račun, izjavo o ustreznosti vozila (homologacijo) in pogodbo.
S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument, o istovetnosti lastnika vozila !
Za kakršnakoli vprašanja, pokličite v pisarno tehničnih pregledov v Trzinu na tel: 01/562 18 13.
U VODNIK
Ne vzemite si sanj o svetli prihodnosti!
Spet opazujem pozibavanje češnje-vih cvetov v vetru. V spominu se mi rišejo podobe iz minulih let in budijo nove sanje, želje ... Oko se mi zaustavi na ovitku zgoščenke, ki mi jo je podaril prijatelj. Bolje ne bo nikoli, piše. Pomenljiv naslov, tudi če ne razmišljam o vsebini filma, ki ga ta stavek naslavlja. Pred kratkim sem nekje prebral, da zdaj prihaja na vrsto mlada generacija, ki prva ne bo živela bolje, kot so njihovi predhodniki. Kriza res marsikje trka na vrata, ampak ali ta črna napoved drži? Upam, da ne!
V človeštvu samem je res verjetno »vgrajen« samouničevalni naboj. Bolj se razvijamo, boljse množimo, bolj uničujemo svoje naravno okolje. Naselja se vse bolj razraščajo čez nekoč plodna zemljišča, vse boljučinkovito črpamo naravne vire, da so ti marsikje že izčrpani, vse bolj onesnažujemo, zastrupljamo naše okolje in krčimo naravo. Posegi v prostor zaradi večje donosnosti, večjega bogastva, marsikje prinašajo mastne dobičke manjšinam, za vse pa na daljši rok pomenijo poslabšanje življenjskih razmer. Hitro naraščanje prebivalstva ugodno vliva na razvojbolezni, epidemij, ki so lahko hujše, tudi bolj smrtne od tistih, ki smo jih do zdaj poznali in smo nanje postali odporni.
Pri številnih težavah, ki jih za sabo potegne hitro množenje števila prebivalstva, znanost in tudi premišljenost vodilnih lahko pomagata, a zdi se, da še vedno ne prepoznavamo pravih poti za dosego in vzdrževanje blagostanja vseh. Še vedno prevladujejo zasebni interesi tistih najmočnejših, najbogatejših in najbolj vplivnih, ki imajo nakopičenega že toliko bogastva, da ga skoraj ne znajo oceniti. A s sabo, na drugo stran, ne bodo nesli ničesar. Po drugi strani je vse več revnih, ki se le s težavo prebijajo iz dneva v dan. Tudi v Sloveniji vsak dan poslušamo o novih in novih odpuščanjih in stiskah ljudi. Zdaj vse bolj prihaja na dan, kako so se nekateri okoristili z lastninjenjem nekoč družbenih podjetij. Kako so bili najboljši managerji tisti, ki so najbolj bogateli in pri tem izkoriščali nedorečeno zakonodajo. Za te ljudi so bili delavci in drugi zaposleni, ki so pravzaprav ustvarjali bogastvo posameznih podjetij, le nepomembne številke. Ti ljudje niso živeli s podjetji, ki so jih »kradli«, igrali so se igrice monopoli, kupovali in prodajali deleže, najemali posojila, ki so imela namen le krepiti njihovo moč pri krajah, ne pa izboljševati položaj podjetij in zaposlenih v njih. Takšna posojila so imela pogosto le navidezno kritje v drugih fantomskih
podjetjih, in zdaj, ko kriza trka na vrata, vse bolj spoznavamo, da za navidez mogočnimi fasadami pogosto ni bilo nič. Managerji so »pobasali« denar in ga zakonito vlagali v druga, nova podjetja, po možnosti kje v tujini, za sabo pa so puščali dolgove. Zdaj ob urah resnice ugotavljajo, da tovarne z vso strojno opremo, vpeljanimi delovnimi procesi, priznanimi blagovnimi znamkami in stotinami zaposlenih niso vredne nič ali so celo v minusu, zadolžene. Rešitve kažejo v zapiranju teh tovarn, odpuščanju delavcev in razprodajah strojev pod ceno. Delavci z delovnimi knjižicami v rokah pa se zdaj sprašujejo: »A' smo se za to borili?« Kaj lahko zapustijo svojim otrokom? V Trzinu takih stisk neposredno še ne poznamo in jih verjetno v večji meri tudi ne bomo, saj naše gospodarstvo sestavljajo predvsem manjša podjetja, ki so jih lastniki večinoma sami gradili in ustanavljali in z njimi tudi živijo. Če gre podjetjem slabo, gre slabo tudi lastnikom in obratno, če gre dobro. Vseeno pa posledice krize posredno vse bolj čutimo tudi v našem kraju. Ampak pustimo črne misli. Mlada Vi-gred je že odločno razgrnila svoj cvetni plašč, mlado listje je ozelenelo in trava je vse bolj bujna. Za nami so čistilne akcije in Trzin se že pripravlja na svoj praznični mesec maj. Preživite pomladne dni kar najlepše in ne dajte si vzeti sanj o svetli prihodnosti. Tudi upanje je močno orožje!
Urednik
Odsev
glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva: Meta Železnik, Joži Valenčak, Emil Pevec, Miha Pavšek, Mateja Erčulj, Mirjam Štih
Foto: Andrej Nemec
Tehnično urejanje in tisk: IR Image d.o.o. Trženje:
Oglaševalska agencija IR Image d.o.o.,
Tel.: 01 839 64 00
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285
Glasilo izide enkrat mesečno
in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu.
ISSN 1408-4902
maja 2009
Slika na naslovnici:
Spomini in mladi upi Foto: Miro Štebe
Spoštovani občani in občanke,
Občina Trzin obvešča, da bo v petek, 1. maja 2009, v Trzinu budnica, na kateri bo zaigrala godba iz Lukovice.
Budnica bo zaigrana na naslednjih mestih:
-	Ob 7:00 uri pred cerkvijo sv. Florijana
-	Ob 7:30 uri na Kidričevi ulici pred lokali
-	Ob 8:00 uri pred centrom Ivana Hribarja
Župan: Tone Peršak
Županov kotiček
Županov kotiček
Čeprav je bilo v Odsevu že večkrat mogoče prebrati oceno, da se v Občini Trzin ne dogaja kaj dosti, in da bi bilo prav, ko bi t.i. »trzinska oblast« kdaj pogledala čez plot in si ogledala, kaj vse se dogaja v sosednjih občinah, si kot župan drznem misliti, da vsaj za nekaj zadnjih dni in tednov takšna ocena ne velja. Seveda pa je pri tem pomembno, v katero stran gledamo čez plot. Če gledamo v Mestno občino Ljubljana, je seveda res, da težko tekmujemo s številom dogodkov in pridobitev, ampak pri tem je najbrž treba upoštevati tudi realne možnosti in pogoje. Mestna občina Ljubljana ima pač približno sedemdesetkrat več prebivalcev in ravno tolikokrat višji proračun in zato je razumljivo, da ima tudi veliko več raznih otvoritev novih javnih zgradb, ulic, mostov, veliko več kulturnih in športnih dogodkov itn. A kljub temu se je že nekajkrat zgodilo, da so npr. prebivalci Črnuč z obžalovanjem, ker Črnuče niso samostojna občina, ocenjevali, da je Trzin uspešna občina, da se v Trzinu veliko dogaja, in da je v Trzinu dobro poskrbljeno za to ali ono.
Za čistejši Trzin
No, vsaj v zadnjem času je bilo dogodkov kar nekaj, tudi takšnih, ki po mojem prepričanju pričajo o pozitivnem vzdušju v Trzinu. Prvo soboto v aprilu smo imeli dokaj uspešno čistilno akcijo, ki se jo je udeležilo več kot sto udeležencev, pri čemer ni pomembno samo to, koliko nas je bilo, bolj pomembno je to, da smo dovolj temelji-
to očistili nekatere dele trzinskih gozdov, obrežij potokov in zelenic in hkrati z zadovoljstvom opazili, da je odvrženih odpadkov spet nekoliko manj kot prejšnja leta. Upajmo, da jih bo naslednje leto še manj. Da bi to dosegli, bo potrebno še več storiti na področju osveščanja ljudi, informiranja o posledicah odlaganja odpadkov v naravo in, po drugi strani, o možnostih oddaje odpadkov za to pristojni službi oziroma Javnemu komunalnemu podjetju Prodnik. Ne vem pa, koliko je bilo na čistilni akciji tistih, ki sicer najbolj glasno kritizirajo stanje okolja v Trzinu in očitajo Občini, da domnevno slabo skrbi za okolje?
Lekarna
Če se sprašujemo o drugih pridobitvah, je smiselno omeniti odprtje lekarne v Trzinu. Morda bo kdo rekel, kaj pa ima občina s tem, če je Javni zavod Lekarna Ljubljana odprl v Trzinu svojo poslovalnico, pa vendar do tega ni prišlo tako lahko, kot nemara kdo misli. Res je, da si je Občina Trzin začela prizadevati za lekarno v Trzinu takoj po nastanku, torej že pred desetimi leti. A res je tudi, da so bila najbolj plodna leta za pridobivanje koncesij na področju lekar-ništva tedaj že mimo, poleg tega pa Trzin leži na območju, ki je kljub vsemu relativno na gosto posejano z lekarnami (Domžale, Mengeš, Črnuče), tako da je bila želja Občine Trzin po odobritvi koncesije tudi glede na stališče mestnih lekarn Kamnik gladko zavrnjena. Možnost odprtja poslovalnice v Trzinu pa so zavrnile tudi Mestne lekarne, češ da je poslovalnica v Mengšu dovolj blizu in kadrovsko dovolj močna. Iskali smo druge možnosti in naleteli na pripravljenost Javnega zavoda Lekarna Ljubljana, da odpre poslovalnico v Trzinu, a tudi za to smo potrebovali razumevanje Občine Mengeš in njeno mnenje, da se bo najbrž vsaj del prebivalcev Loke pri Mengšu oskrboval v Trzinu. Zdaj Lekarno imamo in upam, da se tokrat ne bo zgodilo tako, kot se je pred leti z bankomatom na območju T3, ki ga je Banka Domžale namestila tam na prošnjo Občine Trzin, ker so prebivalci tega dela naselja pritiskali na Občino, da je bankomat nujno potreben; potem pa ni bilo skoraj nikakršnega prometa, tako da je banka po nekaj mesecih bankomat ukinila.
Fitnes kabinet na prostem
V teh dneh smo tudi dokončali dela na zelenici ob Centru Ivana Hribarja, kjer smo že jeseni namestili orodja za t.i. fit-
nes ali trim kabinet na prostem. Izvajalec je zatravil celotno območje in sonce je poskrbelo za to, da lahko vsi rekreacije željni občani in občanke začnejo s pridom uporabljati naprave za vadbo, ki so nameščene tako, da je ob vadbi mogoča tudi prijetna družabnost. Upajmo, da bo nova pridobitev, ki so jo nekateri uporabljali že skozi vso zimo, s pomladjo dokončno zaživela. Kolikor nam je v vodstvu občine znano, smo menda prvi v Sloveniji, ki smo svojim občanom in občankam ponudili takšno vadbišče. Če k temu dodamo še športni park ob osnovni šoli nedaleč stran in športni park ter trim stezo v Mlakah in seveda obe telovadnici Osnovne šole, ki sta ravno tako vsak dan odprti za vadbo skupin naših društev in tudi organiziranih skupin občanov, je ponudba v Trzinu po moje že kar na visoki ravni. Naj pa ob tem vendarle omenim še to, da se resno pripravljamo na gradnjo športne dvorane v Trzinu, ki pa bi jo radi zgradili v okviru t.i. javno zasebnega partnerstva. Upajmo le, da kriza teh načrtov ne bo preprečila ali odrinila predaleč v prihodnost.
Tone Peršak
Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50
Številka faksa: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 1/2f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
Poročilo s seje občinskega sveta
Dobili smo novega podžupana, obetajo pa se nam parkomati in rumeni zabojniki
Milan Karče, novi podžupan Občine Trzin
Aprilska seja Občinskega sveta občine Trzin je imela precej natrpan dnevni red, a je tudi tokrat delo potekalo gladko in se je sestanek končal prej, kot so nekateri napovedovali. Najprej je občinski svet sprejel sklep o prenehanju mandatov občinskih svetnikov Francija Mušiča in Aleša Bervarja, nato pa je g. župan Anton Peršak za novega podžupana občine, ki bo zamenjal pokojnega Francija Mušiča, predlagal občinskega svetnika z najdaljšim mandatom med vsemi člani sedanjega sklica, g. Milana Karčeta, ki je tudi član Liste za trajnostni razvoj Trzina. Kot podžupan bo gospod Karče skrbel za uresničevanje občinskih naložb, kar že dobro pozna, saj je ves čas še zlasti dejaven prav pri reševanju gospodarskih problemov v občini.
Netransparentno poslovanje
Predsednica Nadzornega odbora občine Katarina Kadunc je nato udeležence sestanka seznanila z dokončnimi poročili odbora. Med drugim je povedala, da pri obravnavi poslovanja Kulturno umetniškega društva Franca Kotarja Trzin poraba denarja, ki ga društvo prejema od Občine, ni bila jasno razvidna. Poudarila je, da to še ne pomeni, da gre za nepravilno trošenje, ker pa finančno poslovanje društva le ni povsem transparentno, Nadzorni odbor ni mogel dati pozitivne ocene. Prav tako so na manjše nejasnosti naleteli pri poslovanju Strelskega društva Trzin. Občinski svet je zato naložil vodstvu KUD-a, da napake, navedene v poročilu Nadzornega sveta, odpravi, Nadzorni odbor pa naj bi na junijski seji Občinskemu svetu poročal
o ponovnem pregledu in o tem, ali so bile napake odpravljene.
Po obvezni točki vseh sej, vprašanja in pobude, pri katerih pa ni bilo razprave, je predstavnica Ateljeja Arkus ga. Vera Rutar predstavila nekatere spremembe odloka o zazidalnem načrtu obrtno- industrijske cone Trzin. Veljavni zazidalni načrt za cono, ki je bil sprejet leta 1986, ne sledi več potrebam nekaterih podjetij, zato so na pobudo posameznih podjetij iz cone svetnice in svetniki sprejeli sklep o določitvi nekaterih novih gradbenih parcel, sprejeli so tudi spremembe, ki dovoljujejo nove funkcionalne in oblikovalske rešitve ter tudi nekaj sprememb namembnosti zelenih obcestnih površin in spremembe notranjega prometnega omrežja.
Parkiranje bo treba plačati
Ker si nekatere javne parkirne površine v občini posamezniki in celo podjetja skoraj prilaščajo, na Občini so zapisali »uzur-pirajo«, tako da onemogočajo občanom uporabo teh parkirišč, ko jih potrebujejo ob različnih opravkih, so se na Občini odločili, da na teh parkirnih površinah uvedejo časovno omejeno parkiranje in tudi plačevanje parkirnin. Po zgledu nekaterih drugih občin bodo tudi v naši občini uvedli parkomate, cene parkiranja pa naj bi bile takšne, da bodo voznike odvračale od daljšega parkiranja. Plačevanje parkiranja bodo tako uvedli na slepem kraku Ljubljanske ceste od križišča z Mlakarjevo ulico proti jugu, v OIC Trzin pa bodo takšna mesta ob piramidi ter ob ulicah Blatnica in Dobrave, časovna omejitev parkiranja bo tudi na parkiriščih vzdolž Ljubljanske ceste na območju T-3 - od križišča z Mengeško cesto do mostu čez Pšato oziroma do križišča s cesto za Hribom. Na Ljubljanski cesti na območju T3 bo poslej mogoče parkirati največ 90 minut, po preteku tega časa bo voznik dolžan vozilo odpeljati z območja kratkotrajnega parkiranja. Vozniki, ki bodo tam parkirali, bodo morali na vidnem mestu v avtu označiti čas začetka parkiranja. Na površinah, kjer bo treba parkiranje plačevati, pa bo možno brezplačno parkirati za 35 minut, nato pa bo treba plačevati parkirnino. Ta bo za vsako začeto uro znašala 1 euro. Tudi na teh parkiriščih bodo morali vozniki začetek parkiranja označevati s parkirnimi urami. Pri tem pa bo občanom, ki imajo službe v drugih občinah in za pot v službo uporabljajo sredstva javnega prometa (avtobus ali vlak) občina dodeljevala brezplačne parkirne karte z enoletno veljavnostjo. Pogoj, ki bo omogočil, da pri-
dejo do takšne letne karte, je, da stanujejo najmanj 200 m od mesta parkiranja ali da so invalidi. Parkirne karte bodo dodelili na registrsko tablico vozila na osnovi vlog, ki jih bodo občani vložili na občini.
Zamenjava starih cevi
Občinski svet je pri naslednji točki dnevnega reda soglašal z investicijskim programom vodooskrbe v občini. V naslednjih dveh letih naj bi poskrbeli za nov 1.400 m dolg vodovodni cevovod od črpališč na Mengeškem polju do Trzina ter za zamenjavo salonitnih cevi cevovoda od Jemčeve do Ljubljanske ceste. Posodobitev naj bi veljala nekaj več kot milijon €, pri tem pa bi občina zagotovila 26% denarja, država naj bi financirala 24 %, približno 50% stroškov pa naj bi pokrili iz Ko-hezijskega sklada EU. Ob tem je direktor Prodnika Marko Fatur pojasnil, da v Trzinu pijemo kakovostno vodo. Zdaj je na Mengeškem polju 5 vrtin, od tega pa iz štirih napajajo vodovodne sisteme v Trzinu in Domžalah, na isti vir pa se zdaj priključuje tudi občina Mengeš, ki opušča vodne izvire na Krvavcu. Povedal je, da so vrtine na polju zdaj globoke 40 m, načrtujejo pa še globlje, kjer bo kakovost vode še boljša. Sledila je točka, pri kateri je občinski svet po hitrem postopku sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o odvajanju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju občine. Razlog za to so spremembe v zakonodaji in ker so se tudi v praksi pokazale določene pomanjkljivosti, ki jih je dobro odpraviti. Spremembe se še zlasti nanašajo na obvezno praznjenje greznic na vsake štiri leta. Ta problem na območju Trzina ni tako pereč, saj je le še 12 greznic, ostala gospodinjstva pa so že priključena na javno kanalizacijo. Sprememba odloka je bila potrebna tudi zaradi uskladitve z istimi odloki v sosednih petih občinah, v katerih obvezne komunalne storitve opravlja JKP Prodnik.
Rumeni zabojniki za embalažo
Tudi pri naslednji točki je sodeloval direktor JKP Prodnik Marko Fatur. Pojasnil je rezultate študije o možnosti nadgradnje obsega in vrst ločenega zbiranja komunalnih odpadkov v občini. Rezultati študije kažejo, da bi bilo najbolj smiselno uvesti še dodatno, tretjo posodo za zbiranje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov. Nov način zbiranja bi prinesel večji izkoristek, nižje stroške, omogočil pa bi tudi prevoze mešanih komunalnih odpadkov na 14 dni in
Kljub kar živahni razpravi o rumenih »kantah« so nekateri težko čakali na dvig rok.
V takem jim je prav prišel tudi Gorenjski glas.
7-dnevni prevzem za organske kuhinjske odpadke. Po kar živahni razpravi je občinski svet potrdil študijo in naložil občinski upravi ter JKP Prodnik, da v 60 dneh pripravita vse potrebno za sprejem odlokov, ki se nanašajo na uvedbo tretje posode za odpadke v gospodinjstvih, hkrati pa morata najkasneje v 180 dneh po zagotovljenih tehničnih in organizacijskih pogojih poskrbeti za uvedbo dodatnih, tretjih. t.i. rumenih zabojnikov na območju Trzina. Ob tem mora podjetje Prodnik prilagoditi obstoječe ekološke otoke v Trzinu, da bo po uvedbi tretjih posod na njih mogoče zbirati samo ločene frakcije stekla ter papirja in kartona. Kar pa se tiče odvoza organskih odpadkov iz gospodinjstev, pa mora Prodnik poskrbeti, da bodo te odpadke od aprila do septembra odvažali tedensko, od oktobra do marca pa vsakih 14 dni. Izjeme pri izvrševanju zgornjega sklepa bodo lahko le občani, ki stanujejo ob Mlakarjevi, Prešernovi in Reboljevi ulici; ti se bodo lahko prostovoljno odločili, ali bodo prevzeli tretjo posodo ali pa bodo še naprej odlagali odpadno embalažo na enem od najbližjih ekoloških otokov. Izjema so zato, ker so vrstne hiše tako ozke, da že dosedanji dve posodi pred vsako hišo predstavljata precejšnjo obremenitev prostora.
Najemna pogodba za Dom starejših občanov
Po hitrem postopku je Občinski svet nato sprejel spremembo odloka o Knjižnici Domžale in se seznanil z vsebino pogodbe o najemu Doma starejših Trzin. Pri slednji točki so se nekaj več časa zadržali pri možnostih, da bi večjo večnamensko dvorano v bodočem domu za starejše občane lahko za svojo dejavnost občasno uporabljala tudi različna trzinska društva. Na seji so svetnice in svetniki tudi pristali na povišanje cene za storitve Centra za socialno delo Domžale, ko gre za ugotavljanje upravičenosti do občinskih socialnih pomoči. Ceno so spremenili zaradi višjih stroškov in ker so plače prilagodili spremembam plač v javnem sektorju. Župan g. Anton Peršak je nato Občinskemu svetu poročal o uresničevanju občinskega programa kulture v preteklem letu. Ugotovil je, da je bila dejavnost na kulturnem področju v občini kar pestra in bogata, kulturne prireditve pa so poleg KUD-a Franca Kotarja pripravljala tudi različna druga trzinska društva.
Letošnji občinski nagrajenci
Na predlog Komisije za občinska priznanja, proslave in promocijo občine je nato Občinski svet potrdil predlog letošnjih občinskih nagrajencev. Po sklepu Občinskega sveta bo tako letos zlato plaketo občine Trzin prejel dolgoletni, zdaj že bivši predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Jože Kajfež, ki se je v preteklosti
izkazal pri vodenju gasilskega društva, pri delu na področju civilne zaščite in pri organizaciji številnih prireditev v Trzinu. Srebrni plaketi bosta prejela Zoran Rink za delo v CZ, soorganizacijo športno-rekre-ativnih prireditev in za snemanje dogodkov v Trzinu ter Alenka Mušič za dolgoletno zagnano delo na področju gasilstva v Trzinu. Bronaste plakete Občine Trzin pa bodo prejeli družina Klopčič, Marjetica Železnik in Franc Bardorfer. Letos bodo podelili tudi tri nagrade občine Trzin. Prejeli jih bodo Andrej Ručigaj, Sekcija veteranov vojne za Slovenijo Trzin in Turistično društvo Kanja Trzin. Posebno priznanje ob 10. obletnici občine pa bo za svoje dolgoletno delo v Krajevni skupnosti Trzin ter večletno delovanje v KUD-u in PGD-ju prejel Ivan Novak, ki letos praznuje tudi svojo 70-letnico..
Pri naslednji točki so člani OS brez zapletov pristali na odpis terjatev Občine Trzin do pravnih oseb, ki so že v stečajnem postopku, bolj vroča pa je bila nato razprava o predlogu odloka o ustanovitvi četrtnega odbora za območje prvotnega dela Trzina.
Proti četrtnemu odboru
Svetnik Peter Kralj je pojasnil, da je predlog za to podal po soglasnem sklepu zbora krajanov starega dela Trzina, ki so izrazili željo po učinkovitejšem sodelovanju z Občino in soodločanju o nekaterih problemih, s katerimi se spopadajo. Enak predlog je bil že zavrnjen na lanski julijski seji, zdaj pa je predlog predlagatelj temeljiteje pripravil, vendar je med razpravo g. župan spet podvomil o upravičenosti pobude. Šlo naj bi za podvajanje nekaterih funkcij občine, hkrati pa je opozoril, da je v občinskem svetu zdaj 5 svetnikov iz starega dela naselja, in lahko ti učinkovito predstavijo in zastopajo interese svojega dela naselja. Ocenil je, da pobuda pri občanih nima tako velike podpore, s čimer so se strinjali tudi nekateri razpravljavci. Občinska svetnica, članica liste Za zeleni Trzin Nataša Chvatal je zato zahtevala poimensko glasovanje, pri glasovanju pa so svetniki in svetnice predlog večinsko zavrnili. Zanj so glasovali le štirje predstavniki liste Za zeleni Trzin, dva člana SDS-a pa sta se glasovanja vzdržala.
Miro Štebe
Četrtnega odbora za stari del Trzina ne bo
Že lansko leto smo občani starega dela Trzina na zboru občanov prepričljivo izglasovali sklep o ustanovitvi četrtne skupnosti za ta del Trzina. To zahtevo občanov je občinski svet obravnaval na lanski julijski seji, vendar je bila zahteva zavrnjena, ker naj ne bi bila skladna z zakonom, glede na to, da je občina Trzin enotno naselje manjše velikosti. V razpravi pa je bila podana možnost, da bi se lahko ustanovil četrtni odbor, ki pa bi imel manjše pristojnosti. Tako je lista Za zeleni Trzin vložila predlog za ustanovitev četrtnega odbora, ki smo ga obravnavali na aprilski seji občinskega sveta. V razpravi je sodeloval tudi župan Tone Peršak in nasprotoval ustanovitvi odbora. Pri glasovanju
je lista Za zeleni Trzin zahtevala osebno izjavljanje. Za ustanavljanje četrtnega odbora smo glasovali svetniki liste Za zeleni Trzin: Nataša Chvatal, Peter Kralj, Miran Šinigoj in Drago Kostevc. Proti ustanovitvi četrtnega odbora so glasovali svetniki Liste za trajnostni razvoj Trzina Tone Peršak in krajani: Jožica Valenčak, Anton Kralj, Franc Pavlič In Milan Karče, prav tako je proti glasovala svetnica SD-ja Marija Hojnik. Pri glasovanju pa sta se vzdržala svetnika SDS-a Matjaž Erčulj In Rok Florjančič. Torej se je zgodilo, da občinski svet ni izpolnil pričakovanj občanov starega dela Trzina.
Peter Kralj, lista Za zeleni Trzin
Dobili bomo tudi "rumene kante"
V tem mesecu je deset trzinskih gospodinjstev poskusno dobilo t.i. rumene zabojnike za embalažo. Gre pravzaprav za črne zabojnike z rumenimi pokrovi, JKP Prodnik pa jih je približno 20 razdelil tudi nekaterim domžalskim gospodinjstvom. Za zdaj gre za poskus, vendar s precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, da se nam v prihodnosti obetajo tudi ti „rumeni" zabojniki. V njih naj bi zbirali embalažo, zabojnike pa naj bi praznili na štirinajst dni izmenično s črnimi zabojniki, v katerih zbiramo mešane odpadke. Ko smo na podjetju Prodnik prosili za podrobnejše pojasnilo njihovih načrtov, so nam povedali, da z njimi želijo poceniti ravnanje z odpadki in hkrati dvigniti na višjo raven. Z uvedbo zabojnikov za embalažo bi odpadla ena od nalog ekoloških otokov, hkrati pa bi dosegli večjo disciplino nekaterih porabnikov. Ko smo se pogovarjali s predstavnikom enega od „poskusnih" gospodinjstev, ki že uporablja tudi rumeni zabojnik, nam je povedal, da zdaj za ločevanje odpadkov potrebujejo nekaj več časa, saj morajo embalažo tudi nekoliko bolj sortirati in očistiti, da je primerna za odvoz, vendar pa uvedbo teh zabojnikov pozdravlja, saj so pri njih okoljsko osveščeni in skušajo kar najmanj onesnaževati naravo. Po ocenah JK Prodnik so z ekološkimi otoki dosegli svoj namen in dobro odzivnost večine občanov. Težava je, da ne morejo več kaj dosti povečevati število le-teh. V Trzinu, še zlasti v starem delu naselja, tako rekoč ne morejo postaviti skoraj nobene-
ga novega ekološkega otoka, saj občina za to nima primernih zemljišč, nasprotujejo pa jim tudi sosedje. Količine ločeno zbranih odpadkov v njih krepko presegajo slovensko povprečje. Iz tabele, ki jo objavljamo, pa je razvidno, da se količine pri papirju, steklu, železnih in lesenih odpadkih umirjajo ter ne dosegajo rasti iz prejšnjih let. Osnovni razlog vidijo v tem, da so pri teh frakcijah dosežene količine, ki nekako ustrezajo povprečni sestavi odpadkov. Pričakujejo, da pri teh vrstah odpadkov v prihodnje ne bo mogoče doseči bistvenih in hitrih napredkov.
Ocenjujejo pa, da so pri zbiranju embalažnih odpadkov drugačne možnosti, saj beležijo skokovito naraščanje njihovih količin. Pri tem je treba upoštevati, da po teži pri ločeno zbranih odpadkih embalaža predstavlja le 5 % vseh ločeno zbranih odpadkov, glede na celotno količino v letu 2008 zbranih odpadkov pa na težo embalaže odpade le 1,1%. V primerjavi z biološkimi odpadki so številke zelo majhne, saj so v desetih letih ločenega zbiranja na območju vseh petih občin, ki jih "pokriva" Prodnik, po teži zbrali trikrat manj embalaže, kot bioloških odpadkov. V teži lahko embalaža ob natančnem ločevanju predstavlja največ polovico bioloških odpadkov. Ob izločanju embalaže se teža mešanih odpadkov skoraj ne zmanjša, precej pa se zmanjša njihova prostornina. Volumensko pa predstavlja embalaža daleč največji segment odpadkov, in kot taka bistveno vpliva na polnost posode za odpadke, hkrati pa predstavlja zelo veliko obremenitev za naravo, saj je v krajšem času praktično nerazgradljiva. Glede na to, da embalaža v volumenskem smislu predstavlja še vedno pomemben delež v mešanih komunalnih odpadkih, si v Prodniku prizadevajo, da bi dosegli večje izločanje embalaže iz drugih mešanih odpadkov, saj bi tako lahko dosegli manjše število odvozov mešanih komunalnih odpadkov.
Pri JKP Prodnik možne rešitve vidijo v:
-	povečanju kapacitet obstoječih ekoloških otokov (novi zabojniki za embalažo);
-	povečanju števila ekoloških otokov;
-	povečanju frekvenc odvozov embalaže z ekoloških otokov;
-	v iskanju nove rešitve za izločanje embalaže.
Rešitev problema s povečanjem kapacitete ekoloških otokov je praktično neizvedljiva, saj so vsi ekološki otoki skoraj maksimalno izkoriščeni glede količine zabojnikov.
Povečanje števila ekoloških otokov bi
do neke mere rešilo problem za krajše
časovno obdobje, vendar je taka rešitev omejena z resničnimi možnostmi postavitve novih ekoloških otokov, saj so praktično vsa zemljišča, primerna za nameščanje teh otokov, zdaj v zasebni lasti. Glede na dosedanje izkušnje z lastniki je le malo možnosti, da bi zagotovili zadostno število mest za nove ekološke otoke. Po drugi strani pa dodatni ekološki otoki na napačnih lokacijah ne bi imeli večjih pozitivnih učinkov.
Zaradi velike prostornine ti odpadki od porabnikov terjajo, da jih pogosteje vozijo na ekološke otoke, vendar ta način tudi v razvitih sosednjih državah ni prinesel zadovoljivih rezultatov, še zlasti ne zaradi previsokih stroškov glede na učinke.
Bistveno povečanje frekvenc odvoza odpadkov z obstoječih ekoloških otokov je praktično neizvedljivo, ker že sedaj odpadke odvažajo skoraj vsakodnevno, tudi ob sobotah in nedeljah. Težava je tudi v tem, da ne morejo natančno predvideti, kako pogosto so zabojniki polni. Pogosto se namreč dogaja, da posamezne zabojnike na ekoloških otokih z nekaj zaporednimi vožnjami nepričakovano povsem zapolnijo posamezni uporabniki, drugič pa so zabojniki kar nekaj časa prazni. Ne nazadnje pa stalno povečevanje frekvenc odvozov z ekoloških otokov zelo povečuje stroške zbiranja in odvoza odpadkov brez posebnih učinkov na drugi strani. Dodatne težave pri zbiranju embalaže na ekoloških otokih predstavlja tudi čistost tovrstnih odpadkov, saj po podatkih podjetja SLOPAK, ki prevzema odpadno embalažo, kar 35% ločeno zbrane embalaže predstavljajo mešani komunalni odpadki, kar bodo že v tem letu začeli zaračunavati komunalnim podjetjem, in to po ceni 240 EUR/t (sortiranje, odvoz in deponiranje). Zato je ekološki otok s stališča možnosti kontrole pripeljanih odpadkov najslabša rešitev.
Nova možnost - rumeni zabojniki
Glede na povedano ocenjujejo, da je potrebno poiskati novo rešitev na področju ravnanja z odpadno embalažo, ki bo omogočila, da bodo tudi na področju ločenega zbiranja embalaže doseženi želeni učinki. Trdijo, da je med mešanimi komunalnimi odpadki še vedno veliko embalaže in da bi jo lahko zbrali vsaj še petkrat, če ne desetkrat več.
Izločanje embalaže na ekoloških otokih se ne uporablja nikjer v razvitih državah EU zaradi naslednjih razlogov: prostorninsko predstavlja embalaža prevelik delež med vsemi odpadki, da bi lahko sistem zbiranja na skupnih zbirnih mestih dal boljše rezultate, zbiranje embalaže na skupnih zbirnih mestih je pro-
blematično zaradi zagotavljanja čistosti embalaže in možnosti predelave, glede na volumen odpadkov (embalaža predstavlja daleč največji volumenski del) je to prvi odpadek, ki se mora zbirati pri uporabnikih, embalaža kot odpadek ni tako inertna kot na primer papir ali steklo, saj so v embalaži pakirana tudi živila. Nekatera pakiranja živil so tudi taka, da je embalažo nemogoče v celoti in popolnoma očistiti in kot taka predstavlja vir gojišč za bakterije in neprijetnih vonjav, kar onemogoča shranjevanje embalaže na zbirnih mestih v objektu. Rešitev, ki naj bi jo uporabljali tudi v večini razvitih evropskih držav (Avstrija, Nemčija ...) je odločitev za zbiranje embalaže pri uporabnikih, kot to poteka v primeru mešanih in bioloških odpadkov. Tak način praktično reši vse težave na področju ločenega zbiranja embalaže, hkrati pa ne prinese nobenih novih finančnih obremenitev sistemu zbiranja in odvoza odpadkov.
Uvedba takšnega sistema ima naslednje učinke:
-	volumen za ločeno zbiranje embalaže se z namestitvijo zabojnikov pri uporabnikih takoj poveča za 5x z možnostjo, da se prilagodi vsakemu uporabniku posebej;
-	z namestitvijo zabojnikov pri uporabnikih je takoj mogoče pričeti z odvozom mešanih odpadkov in embalaže izmenično na štirinajst dni, kar ne povzroča dodatnih stroškov odvoza;
-	uporabnikom se omogoči, da ne skladiščijo embalaže v objektu, ampak izven objekta, na primeren način;
-	sistem uporabnika prisili k ločevanju embalaže, saj obstoječi zabojnik za mešane komunalne odpadke pri 14 - dnevnem odvozu uporabniku ne zadošča, zamenjava z večjim pa mu poveča ceno;
-	skrb za čistost ločeno zbrane embalaže se prenese na posameznika, ki dejansko odgovarja za ločevanje odpadkov, kar omogoči finančno obremenjevanje
povzročitelja stroškov (v primeru nečistih frakcij), in ne vseh uporabnikov, kot je to v primeru ekoloških otokov;
-	ekološki otoki se razbremenijo embalaže, ki povzroča največje težave glede urejenosti lokacij in dovoza odpadkov, ki ne spadajo nanje;
-	zaradi ločeno zbranih količin embalaže se dejansko doseže, da ločeno zbrana embalaža tudi utežno predstavlja konkreten delež med ločeno zbranimi frakcijami odpadkov.
Prav zato se na JKP Prodnik zavzemajo, da bi čimprej prešli na ločeno zbiranje embalaže že pri porabnikih. Tako bi odpadla ena od funkcij ekoloških otokov, čeprav pravijo, da bi na nekaterih otokih še vseeno ohranili možnost zbiranja embalaže, Pojavlja pa se vprašanje, kako bodo „rumene" zabojnike sprejeli porabniki, ki so s prostorom utesnjeni in bodo težko namestili še en zabojnik. Vsekakor pa se bo pojavilo še več vprašanj, upamo pa lahko, da bodo na občini in JKP Prodnik nanje znali ustrezno odgovoriti. V septembru naj bi bila tudi znana analiza rezultatov ločenega zbiranja bioloških odpadkov.
Miro Štebe
Zdaj se peni
■ s* m m m a ■
pri čistilni napravi
Pred časom smo nekajkrat poročali o izlivanju pen iz odtočnih cevi v potok, ki mimo Periteksa pod cesto teče proti travnikom. Od kod so prihajale pene, nismo ugotovili, kot kaže, pa so zdaj krivci le priključeni na kanalizacijsko omrežje in se njihove odplake stekajo proti centralni čistini napravi, kar je edino pravilno. Zdaj pa so težava pri pretočni čistilni napravi nedaleč od plinske postaje Interine. Ko ljudje zjutraj čakajo na vlak, večkrat vidijo, kako se bele pene širijo iz omenjene čistilne naprave in se nato izlivajo v potok, ki tudi teče preko travnikov proti Pšati. Pen je zdaj manj, kot jih je bilo včasih, vseeno pa bi bilo prav, če bi mojstri, ko bodo opravljali napovedano sanacijo omenjene čistilne naprave, mislili tudi na te pene in možnost njihovega izlivanja v struge bližnjega potoka.
	2002	2003	2004	2005	2006	2007	2008
Papir	605,5	730,6	902	988,0	1.179,0	1.340	1.504
Steklo embalaža + ravno	237,9	235,2	215	284,0	378,0	355,93	358,3
Plastenke embalaža	72,2	23,2	71	86,2	107,6	143,2	253,6
Železo Pločevina Hladilniki	148,1	414,9	358	268,0	486,0	400,98	450,0
Lesni odpadki	135,1	403,5	120	358	1.241,8	1.5096	1.555,0
Gume	65,6	12.,8	85	56,0	187,9	127,6	118,4
Akumulatorji	9,9	11,5	6	13,0	17,6	7,7	0,46
Folija	8,3	6,2	5,9	6,8	6,5	7,1	7,3
Stiropor	1,4	2,0	1,8	1,3	3,7	4,1	4,5
Nevarni odpadki	22,7	23,4	25,1	20,6	24,4	17,9	29,6
Bio							713,5
Skupaj ton	1.309	1.800	1.791	1.717	3.628	3.904	4.970
kg/preb	25,67	36,57	35,13	33,68	68,89	74,14	92,92
Tabela prikazuje ločeno zbrane frakcije v tonah v občinah Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče
Za odpadke odgovorni tisti, ki jih proizvajajo
Ker ta mesec mineva v znamenju čiščenja in čistilnih akcij, smo tokratni pogovor z županom občine Trzin, g. Antonom Peršakom, začeli na to temo.
Zadnja čistilna akcija je pokazala, da so glede onesnaževanja okolja najbolj kritične nekatere točke na robnih delih obrtno-industrijske cone in območje med cono in ostalim delom Trzina. Ali bo Občina poskusila stvari zboljšati, npr. s postavitvijo zabojnikov? Zaenkrat o tem ne razmišljamo. Gre za to, da na najbolj problematičnem mestu (iztek ulice Dobrave) ljudje, ki so brezobzirni do okolja in drugih ljudi, kampanjsko odlagajo odpadke, čeprav bi jih lahko odpeljali na Dob in jih na odlagališču oddali v skladu z odlokom, ki to ureja. Če bi tja postavili zabojnik, bi se samo ponovila zgodba, ki smo jo doživljali na dvorišču zgradbe Mengeška 9, kjer smo svoj čas imeli nabojnik s prostornino 4 kub. metrov in so se ljudje (tudi od drugod) tako razvadili, da smo morali naročati odvoz vsak teden dvakrat; pri čemer vsak odvoz stane 100 €. Raje bomo poskušali drugače. Z osveščanjem ljudi, z bolj ostrim nadzorom itd. Dosedanje aktivnosti kažejo, da naposled takšno prizadevanje le nekaj zaleže. Tudi letošnja čistilna akcija je pokazala, da je razmetanih odpadkov in divjih odlagališč vseeno bistveno manj kot na primer pred petimi leti. Poleg tega je prav, da vztrajamo pri načelu, da je za ustrezno ravnanje z odpadki vedno odgovoren tisti, ki odpadke proizvaja. Tako gre seveda počasneje, je pa bolj primerno, in ne nazadnje bistveno manj stane. Imamo tudi že nekaj idej, kako bi se lotili te težave na najbolj problematičnih mestih. Slišali smo, da naj bi na območju občine poskusno uvedli rumene zabojnike za zbiranje embalaže. Ali to drži? Kje so ti zabojniki in kaj bi prehod na rumene zabojnike pomenil za občane? Glede na to, da ste se kot predstavnik Odseva udeležili seje občinskega sveta, na kateri je bil ta projekt resnično zelo podrobno predstavljen in predebatiran z vseh mogočih vidikov, predpostavljam, da imate dovolj informacij, da lahko projekt predstavite občanom. V bistvu pa gre za to, da tako omogočimo bolj dosledno ločevanje embalaže od ostalih odpadkov, sajizkušnje povsod po svetu in tudi pri nas kažejo, da ljudje tem bolj dosledno ločujemo odpadke, čim bližje imamo posode za odlaganje ločenih odpadkov. Moramo pa biti pošteni in jasno povedati, da nam bo čim bolj dosledno ločevanje in oddajanje embalaže omogočilo, da bomo lahko čim dlje vztrajali pri trenutni ceni zbiranja, odvoza in odla-
ganja odpadkov. Kajti cena, ki je bila jeseni zvišana, ob dosedanjem obsegu ločevanja ne pokriva več vseh stroškov, kajti zdaj, ko smo ostanek odpadkov, kot je znano, prisiljeni voziti na odlagališče v Celje, se pač upravljavci tega odlagališča obnašajo tržno, in so po novem letu že nekoliko zvišali ceno za tono odpadkov. Naš cilj torej mora biti zmanjšanje količin ostanka mešanih odpadkov (brez papirja, stekla, embalaže), zato da bomo nekoliko manj plačevali v Celju in tako lahko vsaj ohranili ceno za vse nas (občane) na dosedanji ravni. Občinski svet je sprejel sklep o javnih parkirnih površinah, kjer bo dovoljeno časovno omejeno parkiranje in kjer naj bi plačevali parkirnino. Ali bo potrebno zaradi uvedbe plačevanja parkirnin uvesti nova delovna mesta za tiste, ki bodo nadzorovali parkiranje ter pobirali parkirnine in kazni za nepravilno parkiranje?
Ne. Na seji občinskega sveta je bilo jasno povedano in tudi v sklepu piše, da bomo parkirnino pobirali na tak način kot v Ljubljani, in sicer bomo postavili »parkomat«; nadzor pa bodo izvajali redarji medobčinskega inšpektorata.
Pred časom je bilo veliko govora, da bo na območju vzhodno od obrtno-indu-strijske cone (v pasu med cono in ostalim delom Trzina, desno od potoka Motnica) velik objekt zgradilo podjetje Merkur. Kaj se zdaj dogaja v zvezi s temi načrti? Kolikor je meni znano, nič. Najprej so načrt družbe Investicije d.o.o., ki je projekt vodila v imenu in za račun družbe Merkur, upočasnili in naposled onemogočili nekateri lastniki zemljišč, ki so postavljali nerealne zahteve ali pa se niti niso bili pripravljeni pogovarjati o prodaji zemljišč; potem je svoje dodala še kriza, ki smo ji priče že več kot pol leta. Tako zdaj vse stoji, in ne samo ta načrt.
Kako so zasedeni prostori v nekdanjem zadružnem domu, tam, kjer je prej imela sedež Občina Trzin? Katera društva imajo zdaj tam prostore?
Večji del prostorov zaseda medobčinski inšpektorat; v delu prostorov pa je osnovni nosilec različnih dejavnosti društvo upokojencev, dokaj redno se tam sestajajo člani šahovskega društva in občasno tudi na svojih sestankih organi drugih društev, zlasti takih, ki svoje dejavnosti izvajajo pretežno v naravi ali v telovadnici itd. Nesmiselno bi bilo, da bi imelo vsako društvo svoje prostore, saj se organi posameznih društev dobivajo morda enkrat mesečno ali pa še to ne; svoje dejavnosti pa izvajajo, kot rečeno, zunaj, na športnih igriščih. Tista društva, ki za svoje dejavnosti potrebujejo zaprte pro-
store, pa imajo zagotovljene prostorske možnosti.
Kako je z razvejanostjo optičnih telekomunikacijskih kablov v občini in kako je možen priklop nanje?
Mislim, da je bilo to vprašanje dokaj dobro razjasnjeno v marčevski številki Odseva v intervjuju z g. Grilom. Mi imamo v precejšnjem delu Trzina že razpeljano kanalizacijo za optični kabel, deloma je razpeljan že tudi kabel in nekaj gospodarskih družb je tudi že priklopljenih. Letos in v naslednjem letu nameravamo na tem področju pospešiti izvajanje naših načrtov, tako da bodo možnosti priklopa postale realne tudi za fizične osebe.
Javna agencija RS-a za energijo je na svojih spletnih straneh objavila primerjalno tabelo cen zemeljskega plina posameznih dobaviteljev na območju RS. Skladno z evropskimi direktivami in Energetskim zakonom lahko porabniki zemeljskega plina le-tega kupujejo pri kateremkoli licenčnem ponudniku. Prehod k novim dobaviteljem naj bi bil za uporabnike brezplačen, prav tako prehoda dosedanji dobavitelj ne sme z ničemer preprečevati. Porabniki naj bi morali ob zamenjavi dobavitelja konce-sionarjem, ki so poskrbeli za plinovodno omrežje, plačevati le omrežnino. Kako je s tem na območju občine Trzin? Ali je res možna zamenjava dobavitelja zemeljskega plina?
Točno tako je, kot ste opisali, saj za Trzin velja ista zakonodaja, kot za druge občine v Sloveniji. Seveda pa se s tem ne ukvarja občina, temveč koncesionar, ki ima v posesti omrežje, torej družba Petrol plin. Dobavitelja plina pa si v skladu s predpisi lahko izbere vsakdo izmed nas sam.
Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
Končno lekarna
V četrtek, 9. t.m., so v soseski T3 - center Trzina, na Ljubljanski cesti 13c, slavnostno predali namenu novo lekarno, ki deluje v sklopu največje mreže lekarn v Sloveniji, Lekarne Ljubljane. Trzinska lekarna je že 36. poslovna enota omenjene mreže, odprta pa bo ob ponedeljkih in sredah od 11.30 do 19.30, ob torkih, četrtkih in petkih pa od 8.00 do 16.00.
Na otvoritev so bili povabljeni nekateri izbranci, vendar smo se v uredništvu odločili, da se otvoritve, čeprav nanjo nismo bili po-
Delo učitelja je naporno, zahtevno, a tudi zelo lepo. Otroci nam vsak dan poberejo kar nekaj energije, saj moramo v delo z njimi vložiti veliko truda. Smo učitelji in hkrati animatorji, saj najmlajše učence pripravimo za delo le z zelo dobro motivacijo.
Skupina Sončki in njuni učiteljici smo se odločili, da sodelujemo v natečaju Lepo vedenje, ker vemo, kako pomembno je dobro počutje v šoli, le-tega pa zagotavljajo pravila in dogovori, ki se jih moramo držati. S pogovorom, igro, branjem knjig, likovnim ustvarjanjem in dramatiziranjem sva otroke spodbudili k razmišljanju o vedenju in upoštevanju pravil, kar je tudi cilj omenjenega natečaja. Sodelovalo je 26 prvošolčkov, učiteljica Zvonka Majdič in vzgojiteljica Nancy Vake.
Z učenci smo se pogovarjali o pravilih, ki veljajo v šoli, doma, v prometu, pri igri ... Ugotavljali so, zakaj so pomembna pravila in zakaj se jih moramo držati. Prišli so do ugotovitve, da imajo tako pravice kot dolžnosti.
Prebrali smo knjigo Nekomu povej (Elzbi-eta Zubrzycka), ki otrokom dviguje občutek vrednosti in jih uči spoštovanja sebe in drugih. Ob knjigi so otroci pripovedovali svoje izkušnje, tako dobre kot slabe. Dobra iztočnica in motivacija za nadaljnje
v Trzinu
vabljeni, vseeno »ilegalno« udeležimo. Na prizorišču smo srečali predstavnike nekaterih drugih medijev, ki pa so za Trzin očitno zadosti pomembni, da so jih povabili. Upamo le, da lekarna ne bo namenjena le izbrancem.
Kakor koli že, otvoritev je bila slavnostna, čeprav so se tudi predstavniki občinskega sveta, z novim podžupanom na čelu, ob njej držali bolj ob stani. Pomembno pa je bilo, da je na otvoritev prišel, kot častni gost, tudi sam župan sosednje Mestne občine Ljubljana
delo je bila Slovenska narodna pripovedka Miš zgrizla pogodbo. Zgodba nas je pripeljala do zaključka, da morajo biti dogovori takšni, da so vsi udeleženci zadovoljni in da se je treba pogodbe tudi držati. Nato smo skupaj sestavili pogodbo z razrednimi pravili in jo tudi podpisali. Na omenjeno temo smo tudi likovno ustvarjali. Izdelali smo piktograme, ki nas opozarjajo na primerno vedenje. Zaigrali smo nekaj prizorov primernega
Zoran Janković. V svojem govoru je pohvalil Trzin in trzinskega župana, trzinski župan pa je opozoril, da smo si v Trzinu kar deset let prizadevali za pridobitev lekarne. Po krajšem vljudnostnem govoru direktorja Lekarne Ljubljana Marka Jakliča so slavnostno prerezali trakec za simbolično otvoritev, ki pa je bil v barvah mestne občine Ljubljana. Zanimivo pa je, da častni gost, ki je ob rezanju trak sicer pridržal, v lekarno pa ni vstopil. Po nekajprijateljskih besedah s trzinskim županom je sedel v avto in se odpeljal. Prireditev je bila vsekakor vredna ogleda. Novi lekarni želimo, da bi dobro delovala.
Miro Štebe
Ženske so se gnetle za županom Jankovićem
in neprimernega vedenja ter skupaj iskali boljše rešitve konfliktov. Čeprav smo kar nekaj časa posvetili natečaju Lepo vedenje, pa se sončki in učiteljici zavedamo, da je to veliko premalo. Vsak dan se moramo truditi za dobro vzdušje in počutje vseh članov našega razreda. Naše delo se torej nadaljuje!
Učiteljici: Zvonka Majdič, Nancy Vake
s*
Žerjavčki spet na veleslalomu
Po enoletnem premoru, zaradi slabega vremena v lanskem letu, so se člani DU žerjavčki Trzin ponovno udeležili prvenstva v veleslalomu gorenjskih upokojencev na Kobli. Tekmovanja so se udeležili 4 člani našega društva, in sicer: v skupini od 61-65 let je F. Mušič zasedel 17. mesto od 40 udeležencev;
v skupini od 66-70 let je bil F. Valenčak 35. in J. Šilar 47. od 54 udeležencev; v skupini nad 70 let je bil M. Kosec 8. od 27 udeležencev. Ekipno seveda nismo imeli možnosti za vidnejšo uvrstitev, ker v smučarskem teku nismo imeli ekipe treh članov. Ne glede na rezultate lahko rečemo le "BRAVO, FANTJE, KAPO DOL", saj imajo kljub zrelim letom (naš najstarejši član, ki ima že 74 let, se je poleg veleslaloma udeležil tudi teka na smučeh) kondicijo in formo pravih mladeničev.
Franc Pavlič
Slavnostni gost, župan MOL Zoran Janković je pohvalil Trzin
Natečaj Lepo vedenje
Maja Brozovič: Za nove posege
bi morali bolj izrabljati že degradirana zemljišča
V teh dneh nas narava preseneča s svojimi lepotami tako rekoč na vsakem koraku. Ko se sprehajamo mimo dehtečih trav, cvetočih dreves in živopisanih cvetočih preprog pomladnega cvetja, si želimo te lepote ohraniti zase in za naše potomce. Po drugi strani pa smo priče nezadržnemu širjenju naselij in krčenju narave. Pri najrazličnejših posegih v naravno okolje se mi, ki nam ni vseeno, kaj bomo zapustili našim zanamcem, neredko zatekamo po pomoč tudi k pristojnim službam za ohranjanje narave na občinski in državni ravni. Ena od najpomembnejših takih ustanov je Zavod RS za ohranjanje narave iz Kranja, ki je pristojen za varovanje narave tudi na območju Trzina. Pravzaprav pa imamo Trzinci srečo, da med nami živi tudi strokovnjakinja tega zavoda, zadolžena za varstvo narave. Maja Brozovič, ki je zdaj sicer na porodniškem dopustu, se je rada odzvala našemu povabilu na pogovor, s katerim želimo tudi nekoliko osvetliti delo kranjskega Zavoda za varovanje narave. Naša tokratna sogovornica živi v Trzinu že od leta 2002, ko so se najprej preselili v obrtno industrijsko cono, kjer ima Majin mož Robert svoje podjetje za cestni inženiring Cestel. Leta 2006 so si kupili hišo v Mlakah, tako da imajo v Trzinu že kar dolgo bivanjsko dobo. Maja pravi, da ji je Trzin všeč, da se rada sprehaja po trzinskem gozdu in da bodo tudi njeni trije sinovi zagotovo zavedni Trzinci. »Mene pa stari Trzinci verjetno nikoli ne bodo sprejeli za pravo Trzinko!« se hudomušno nasmeje. A pri starih Trzincih, kar nas je še ostalo, nikoli ne veš. Za ženske imamo namreč, kar se »nacionalnosti« tiče, manj stroga merila.
Za začetek smo vseeno želeli nekoliko pobrskati med koreninami Majine preteklosti. Brez obotavljanja je začela naštevati:
Rodila sem se 5. maja 1969 v Ljubljani. Do mojega tretjega leta smo živeli v Šentvidu pri Ljubljani, potem pa smo se preselili v Šiško. Tam sem obiskoval Osnovno šolo Valentina Vodnika, v srednjo šolo pa sem hodila na Poljane, pravzaprav je bila to gimnazija Poljane, ker pa je šlo takrat za usmerjeno izobraževanje, se je šola imenovala Srednja šola za družboslovje in splošno kulturo. Bili smo pač poskusni zajčki. Potem sem se odločila za študij geografije na Filozofski fakulteti, pod B pa sem si izbrala sociologijo kulture. Leta 1995 sem diplomirala iz obeh usmeritev, nato pa sem se zaposlila na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine
v Kranju. Leta 2001 se je Zavod reorganiziral v dva zavoda. Od takrat se imenujemo Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Kranj. Ves čas sem delala kot var-stvenica narave, pokrivamo pa 20 gorenjskih občin, praktično od Kranjske Gore do Lukovice. Lahko rečem, da pokrivamo res veliko območje, še zlasti, ker nas je v zavodu zaposlenih le 6, vendar vsak pokriva svoje območje. V naši skupini smo tako dva biologa, geologinja, geografinja, gozdar in tajnica, pa še en sodelavec dela na projektih.. Naše delo je interdisciplinarno, teamsko, tako da praktično vsi delamo vse. Vseeno se delimo po nalogah. Kot geografinja tako pokrivam predvsem prostorske načrte vseh občin omenjenega območja. Pripravljamo smernice za prostorske načrte občin in dajemo soglasja za različne prostorske posege. Kakšne pa so vaše pristojnosti? Po Zakonu o varstvu narave pripravljam okoljevarstvene smernice za vse prostorske načrte in njihove spremembe. Ob tem posebej pazimo, kakšne vplive bi imeli posamezni posegi na okolje. Občine in drugi investitorji nam morajo pred začetkom posegov v okolje posredovati svoje načrte, mi pa preverjamo, ali se držijo smernic in naravovarstvenih zahtev, določenih z zakonodajo, na primer z Naturo 2000. Če investitorji to upoštevajo, damo soglasja, v nasprotnem primeru pa negativna mnenja, in investitorji morajo načrte uskladiti z zakonodajo. Pri tem je treba včasih kar dosti truda in potrpljenja, da dosežemo ustrezne rešitve. Žal vse občine ne upoštevajo naših zahtev, zato so včasih usklajevanja in postopki pri tem zelo naporni. Naj iz bližnje okolice povem, da nam tako veliko preglavic povzroča občina Komenda, kjer se na okoljsko varovanje radi požvižgajo. Pri njihovi novi industrijski coni gre za posege v mokrišča. Za kmete so tista zemljišča manj vredna, in enostavno ne morejo verjeti, da gre za okoljsko pomembna območja, ki so zaščitena z Naturo 2000. Prepričani so, da je neprimerno bolje tista območja izkoristiti za donosno podjetništvo in industrijo, vendar so to lahko zelo kratkoročne koristi. Če stvari ne gredo naprej ali če investitorji naših zahtev ne upoštevajo, se v postopke vključijo okoljski inšpektorji.
Pokrivate tudi območje občine Trzin. Kakšne imate izkušnje pri tem?
Za vse prostorske akte smo pripravili smernice. Še posebej se spominjam usklajevanja glede nekdanje lokacije za pokopališče. Najprej smo načrtovalce vprašali, če lahko izberejo kakšno drugo območje,
pa so nam pojasnili, da so imeli v igri še tri druge možnosti, vendar naj nobena ne bi bila primerna. Mi smo se zavedali, da tudi predlagano območje posega v zavarovani predel Nature 2000, da gre za območje, ki je pomembno kot življenjski prostor nekaterih redkih rastlin in živali, predvsem kačjih pastirjev, velikih studenčarjev in rogačev. S predstavniki občine smo se usklajevali, kako bi lahko zaščitili bivanjsko okolje teh ogroženih živali. Na občini so za to kazali pripravljenost, vendar če me vprašate kot občanko, sem prepričana, da so bili načrti za umeščanje parkovnega pokopališča v tisto okolje, ki naj bi bilo nekakšen parkovni gozd, utopija. Ureditev pokopališča tam bi terjala precejšnje posege v naravo že zaradi zagotovitve infrastrukture, saj tam ni elektrike, razsvetljave, vode in vsega drugega, kar bi morali urediti. Ideja s strani varstva narave res ni bila najbolj posrečena. Prepričana sem, da bi v Trzinu lahko našli ustreznejšo rešitev. Mi se zavzemamo, da bi pokopališče uredili na katerem od že degradiranih območij. Kot vem, je obstajal tudi predlog o umestitvi pokopališča na območje preko železniške proge, v bližini plinarne. Mislim, da je z naravovarstvenega območja tista lokacija precej manj sporna. Mogoče bi bilo tudi dobro še enkrat pretehtati idejo o pokopališču kje bližje cerkvi. Vem pa, da je vedno treba najti neko ravnotežje med možnostmi in različnimi hotenji. V zadnjem času je bilo, še zlasti v starem delu Trzina, slišati precej polemik glede načrtovane pozidave Brodiča.
Kakšno vlogo lahko pri teh načrtih odigra vaš Zavod?
Kot sem dejala, mi občinam za prostorske načrte predpišemo smernice, ki naj bi se jih pri načrtovanju držale, pri tem pa se opiramo na zakonodajo. Območje Brodiča nima naravovarstvenega statusa, zato mi pri odločanju o prihodnji usodi tistega območja nimamo prav dosti besede. Tam bi večjo vlogo lahko na primer igralo Ministrstvo za kmetijstvo. Načeloma pa smo za boljšo izrabo že degradiranih območij in za neko ravnovesje med željami investitorjev in ohranjanju zelenih površin. Upam, da bodo v Trzinu našli takšno ravnovesje in ohranili kar največ še neu-ničenih zelenih površin. Kar pa se našega zavoda tiče, ima ta zdaj, ko so izoblikovali dva zavoda, precej manjše pristojnosti, kot pa smo jo imeli prej. Zdaj pravzaprav bdimo predvsem nad varovanjem z zakonodajo opredeljenih naravnih vrednot. Pa ste si na območju naše občine na terenu sami ogledali rastišča ogroženih rastlin in življenjska okolja zaščitenih živali?
Da, s kolegoma biologoma smo si na terenu ogledali posamezna rastišča in bivanjska okolja nekaterih živali. Tako smo
v gozdu med cono in ostalim delom Trzina našli rastišča okrogloliste rosike. Videli smo tudi rastišče lepih čeveljcev in druge zanimive rastline. Imamo seznam tega, kar smo okoljsko pomembnega tam našli. Vem tudi za rastišča žerjavčkov ali močvirskih tulipanov.
Kaj bi bilo treba storiti za boljšo zaščito rastišč močvirskih tulipanov? Na občinski ravni imamo odlok, ki naj bi začasno varoval rastišča okrogloliste rosike in lepih čeveljcev, za žerjavčka pa takšnega odloka nimamo. Močvirski tulipani ali žerjavčki so kot naravna vrednota res zavarovani na državni ravni, in je njihova zaščita v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, nekatere druge redke rastline pa so zavarovane kot naravne vrednote na ravni občin. Poskrbeti je treba, da bi tudi te vrednote prešle na seznam državne naravne dediščine. Res je, da je zaščita države lahko bolj »papirnata« in od daleč, saj je teh vrednot veliko, ljudi, ki nadziramo njihovo varovanje, pa malo. Vseeno pa lahko poskušamo spodbujati lastnike zemljišč, kjer so te vrednote, da jih varujejo in bolje zaščitijo. Nenazadnje se s takimi lastniki lahko dogovorimo tudi za odškodnino, da puščajo
tista območja nedotaknjena. Vem, da se je moja kolegica pred časom pogovarjala s predstavniki posestva Emona na Pšati o varovanju rastišč žerjavčkov, ne vem pa, kako daleč so pri tem prišli.
Kot smo se prepričali na terenu, verjetno predstavnica Zavoda ni povsem prepričala predstavnikov posestva, saj so prav letos na enem območju polja zorali prav čez pas, kjer so še lani cveteli, res da posamični, a vendarle »zaščiteni« žerjavčki. Gospa Brozovič je povedala, da je zasebna lastnina zdaj pomembna vrednota in da so tudi predstavniki Zavoda za varovanje naravne dediščine pri tem nemalokrat nemočni. Prav zato lahko marsikaj pri zavarovanju svojih naravnih vrednot naredijo tudi občine, ki lahko odkupijo območja, kjer so na primer rastišča vrednih rastlin ali bivališča ogroženih živali in jih zaščitijo. Seveda je vprašanje, koliko imajo občine za to denarja. To bo še zlasti vprašljivo v času vse hujšega gospodarskega zastoja, v trzinskem primeru pa gre največkrat za območja mokrišč, kjer so zemljišča za kmete manj donosna in zato verjetno tudi cenejša.
Miro Štebe
Pogin rib v bajerju
Občani so nas pred časom opozorili, da v trzinskem bajerju plavajo velike mrtve ribe. Zadevo smo si ogledali in takrat našli v jutranji led ujete tri mrtve, precej zajetne krape. Mrtvih manjših rib nismo opazili, zato ocenjujemo, da ni šlo za množičen pogin. Verjetno pa je v bajerju res začelo primanjkovati kisika, kar so prve in najbolj čutile večje ribe. Nekateri občani so menili, da ne bi bilo slabo, če bi v bajer speljali nekaj vode iz potoka Motnišnica ali vsaj očistili bajer, v katerem se vse bolj razrašča rastlinje in ga spreminja v mlako. Včasih so bili tam trije bajerji, ki pa jih je voda zalivala in spreminjala v le enega večjega; tam, na iztoku, smo trzinski fantje vsako leto naredili jez. Spomladi smo ga vedno podrli, tako da je voda spet odtekla. Kasneje smo naredili betonski jez, ki je tudi imel odprtine za izpust vode. Tudi pri tem jezu smo vsako pomlad vodo izpustili, eno sezono pa tega ni nihče naredil. Voda je zastala, rastlinje med večjim in manjšima bajerjema pa se je začelo razraščati in dvigati iz vode. Manjši bajer je zdaj skoraj že zaraščen, druga dva pa se še držita. Verjetno pa v bajerju, še zlasti pozimi, ko je led, zmanjkuje kisika, in to povzroča pogine rib.
Žerjavčki so letos lepo cveteli
Žerjavčki, ki jih drugi poznajo tudi kot močvirske tulipane ali logarnice, so letos na preostalih rastiščih, ki so še v naši občini, lepo cveteli, in lahko rečemo, da so bili tudi precej dobro obiskani. Prvi »uradni« obisk smo pripravili planinci. V petek, 10. aprila, se nas je kar 35, od tega kar 21 otrok, povrhu pa sta bila v našem spremstvu še dva psa, odpravilo na ogled rožic, ki stilizirane krasijo trzinski grb. Čeprav smo pravo cvetenje malo zamujali, verjetno je bilo temu krivo precej toplo vreme, smo bili udeleženci z izletom v močvare zadovoljni, saj je marsikdo prvič videl, za kakšne rože gre in tudi kako so včasih izgledali travniki v okolici Trzina. Imeli smo tudi srečo, da smo med kar številnimi žerjavčki našli nekaj tudi takih, ki so imeli po dva cvetova, dva od žerjavčkov pa sta bila bela. Taki so bili tudi takrat, ko so bili žerjavčki še doma tam, kjer je zdaj novo naselje Trzin in kjer so zdaj polja kmetijskega kombinata Pšata; posebna dragocenost, ki smo jih otroci z velikim veseljem iskali. Večina starejših udeležencev izleta je imela s sabo tudi fotoaparate ali pa so žerjavčke slikali z mobilnimi telefoni, tako da smo rožice mirne duše prepustili njihovemu cvetenju, domov pa smo odnesli prijetne
spomine na cvetice, ki bi rade še cvetele v sozvočju s človekom. Ali jim bo to uspelo, bo odvisno predvsem od nas. Kasneje pa smo rastišče žerjavčkov obiskali kar z dvema televizijskima ekipama in skupino otrok iz trzinskega vrtca.
mš
Obisk
predsednika Turistične zveze Slovenije
10.000 sadnih dreves v slovenske šole in vrtce
Na soboto, 21. marca, pred svetovnim dnevom voda, je Trzin obiskal predsednik TZS Dominik S.Černjak. Povabili smo ga v imenu turističnih podmladkov naše in sosednjih osnovnih šol zato, da bi v razpravi poudarili in še razširili ter poglobili zavedanje o pomenu vode - tudi na turističnem področju in da bi ga opozorili na še večjo aktivnost tudi Turistične zveze za delo z mladimi.
Učencem OŠ J. Kersnika Brdo, OŠ Rodice, Moravče, Dravlje, Marije Vere iz Kamnika in Osnovne šole Trzin je predsednik seveda najprej zastavil vprašanje, kaj razumejo pod pojmom turizem. Samoumevno jim je bilo, da so to pač potovanja, ogledi zanimivih krajev ... Vendar turistične ponudbe ne more biti, če je pri sebi doma ne ustvarimo, zaščitimo in obiskovalcem ne ponudimo naše dediščine, dobre hrane in pijače. Tudi vodo iz pipe. Mladi so bili začudeni nad podatkom, da za eno plastenko proizvajalec porabi 7 litrov vode. Imamo dobro vodo, in projekt "piti iz pipe" je eden tistih, ki ga spodbuja Turistična zveza Slovenije.
Mentorji podmladkov so ugotavljali, da je delo z mladimi pri snovanju raziskovalnih nalog na turističnem področju predvsem prostovoljno in necenjeno. Odnos do pro-stovoljstva pri nas nima tradicije, največkrat je slišati, kaj imajo od tega... Vendar je odnos do prostovoljstva treba privzgojiti, ker komu naj bi odrasli izročili neprecenljivo dediščino? Mladi so predsednika opozorili, da še tako dobre raziskovalne naloge niso vidne, premalo je uresničenih, mentorji pa so opozorili na problem vključitve dijaške in študentske populacije, ki se po osnovni šoli rada poizgubi.
Prisotni, vseh je bilo 29, so si ogledali še razstavo "Kozolci na Moravškem" v avli CIH. Na zloženkah in prospektih so mladi z Brda predstavili kolesarsko pot, ki vključuje kar pet bajerjev, po vodni učni poti, ki so jo začrtali in predstavili mladi turistični delavci iz Trzina, pa jih je vse skupaj popeljal Rudi Schoss, član TD Kanja Trzin.
J. Valenčak
Vodstvo poslovnega sistema Mercator se je velikodušno odzvalo pobudi Nacionalne koordinacije programa »Ekošola kot način življenja« in podprlo projekt »10.000 sadnih dreves«.
S to akcijo naj bi pripomogli k ohranjanju slovenskih avtohtonih sadnih vrst in eko-šolarjem omogočili, da bodo na šolskih vrtovih spoznali vse skrivnosti gojenja sadnih dreves in jeseni pobirali sadove svojega dela. V okviru tega projekta so slovenski ekošolarji posadili 10.000 dreves.
S tem projektom želimo vzpodbujati otroke k spoštovanju narave, ohranjati biotsko raznolikost Slovenije in z neposrednim odzivom, sajenjem sadnih dreves, vplivati na preprečevanje lakote, ki pesti že več kot 900 milijonov ljudi po vsem svetu. Tako bomo ciljno usmerjali izobraževanje otrok, preprečevali vandalizem ter privzgajali otrokom delovne navade.
Z uresničitvijo predlaganega projekta želimo doseči naslednje cilje: izvajanje osnovnih načel vzgoje in strategije izobraževanja za trajnostni razvoj (ključne
teme VITR med drugim vključujejo odpravo revščine, mir, etiko, odgovornost v lokalnem okolju, zdravje ...), ciljno izobraževati otroke k delovnim navadam, saj bodo sami skrbeli za drevesa, popestriti biotsko pestrost dežele, delno blažiti podnebne spremembe, razvijati spoštljiv odnos do narave. V ponedeljek, 23.3 2009, smo tudi na našem šolskem vrtu sadili sadna drevesa (3 jablane, 3 hruške, 2 češnji in 2 marelici). Naš hišnik, gospod Damjan Borec, nam je nazorno pokazal in razložil potek sajenja. Saditve so se udeležili tudi predstavnica občine gospa Marija Hojnik, predstavnica Turističnega društva Kanja gospa Dunja Špendal, predstavnica Poslovnega sistema Mercator gospa Željka Koštomaj, gospa ravnateljica Helena Mazi Golob in predstavniki staršev. Za glasbeno popestritev pa so poskrbeli naši učenci.
Hvala vsem, ki ste se udeležili sajenja dreves in ste pripomogli, da imajo naši ekofrajerji svoj mali sadovnjak ter naredili nekaj koristnega za nas in za naravo.
Nancy Vake Koordinatorica ekošole Oš Trzin
Ekološko sajenje sadnega drevesa pred trzinsko šolo
Na lepo sončno spomladansko dopoldne smo se zbrali na južnem travniku pred osnovno šolo Trzin, da bi na ekološki način posadili sadiko ene od starih sort jablan. Prijaznemu povabilu s strani šole smo se odzvali predstavnica Mercatorja kot sponzorja, zastopnica občine, nekaj staršev in jaz kot predstavnica TD Kanja. Gospod Damjan nam je na zanimiv in poučen način praktično pokazal, kako se sadi sadno drevo. Tokrat je za prikaz izbral staro, nekoč priljubljeno sorto jablane Krivopecelj. Prisotni otroci iz vrtca in obeh prvih razredov osnovne šole, zraven pa so bili tudi nekateri predstavniki višjih razredov, so z zanimanjem prisluhnili strokovni razlagi ob samem sajenju. Na zanimivi in poučni predstavitvi smo tudi odrasli dobili kar nekaj pomembnih nasvetov za vzgojo svojih dreves. V zahvalo gospodu Damjanu in počastitev drevesa, ki ga bodo skrbno čuvali, so najmlajši zapeli tri pesmice. Ob tem prijetnem odzivu sem se spomnila pregovora: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna.«
Gospa ravnateljica nam je ob tem predstavila idejo, da bi otroci prinesli sadike rožic in jih na šolskem vrtu zasadili. Starši so bili navdušeni, prav tako vsi ostali, kajti odnos do narave in lepšega videza kraja se vzgaja od naših najmlajših naprej. Vsi, ki ljubijo naravo in jo spoštujejo, te tudi v svojih kriznih najstniških letih ne bodo uničevali.
Po enournem prijetnem druženju smo se razšli, posajenemu drevesu pa smo zaželeli uspešno rast in čez štiri ali pet let obilen pridelek.
Predsednica komisije za urejenost kraja,
varstvo narave in dediščine
ter turistične ponudbe v občini Trzin
Dunja Špendal
Letos že deseti Florjanov sejem
Turistično društvo Kanja Trzin bo pod pokroviteljstvom Občine Trzin v soboto in nedeljo, 9. in 10. maja, v Trzinu na tradicionalnem prizorišču, na Ljubljanski cesti, pripravilo že jubilejni, deseti Florjanov sejem. Kot je že običaj, se bodo v prireditev na Florjanovo nedeljo vključili tudi gasilci, ki se bodo s priprošnjo svojemu zavetniku in trzinskemu farnemu zaščitniku sv. Florjanu obrnili najprej z obiskom svete maše v trzinski cerkvi, nato pa bodo na sejemsko prizorišče v spremstvu mengeške godbe in narodnih noš prikorakali v slavnostni povorki.
Turistično društvo Kanja zagotavlja, da bodo v obeh sejemskih dneh poskrbeli za pester zabavni program in tudi gostinsko ponudbo, na stojnicah pa bodo poseben poudarek namenjali izdelkom rokodelcev, umetni obrti in tradicionalnim spominkom in uporabnim predmetom. Sejem bo tudi dobra priložnost za predstavitev desetletnega delovanja društva in trzinske turistične ponudbe. Na sejmišču bo poskrbljeno tudi za igre za otroke, zvečer pa tudi za plesno glasbo. Program prireditve bo objavljen v posebni zloženki, namenjeni gospodinjstvom v Trzinu in obiskovalcem. V času sejma bo popolna zapora Ljubljanske ceste od št. 1 do 5 a in levega kraka te ceste, ki vodi do CIH. Turistično društvo Kanja Trzin prosi za razumevanje stanovalce ob sejemskem prostoru, ki bodo morali ta dva dneva poiskati parkirni prostor drugje.
Zaradi zapore tega dela Ljubljanske ceste promet ne bo možen. Potniki avtobusnega prometa bodo o spremembi postajališč
pravočasno obveščeni. Hvala za razumevanje in vabljeni na prireditev!
uo td Kanja Trzin
Vabilo in prijava za sodelovanje na X. Florijanovem sejmu
Turistično društvo Kanja Trzin vabi podjetnike, društva in posameznike na predstavitev njihove dejavnosti in prodajo izdelkov na stojnicah, katere že lahko rezervirajo in bodo v času sejma tudi varovane.
Za razstavljalce etnogradiva, predmetov dediščine, ekologije bo na voljo brezplačen prostor razen plačila takse.
Strošek najema stojnice za dva dni sejma bo 100 €, polovico stojnice 60 €, uporaba stojnice za en dan 60 eur, uporaba prostora brez stojnice za dolžino 2 m 50 eur. V ceni je všteta tudi taksa in objava stojničarja v priložnostni zloženki.
Prijave pošljite do 17. Aprila 2009 na naslov društva. Informacije so na voljo na zapisanih telefonskih številkah oziroma www.td-trzin.sI. Po prijavi vam bomo poslali pogodbo z navedbo podatkov za plačilo pristojbine, kar je zagotovilo za vašo udeležbo na sejmu.
uo td Kanja Trzin, Jožica Valenčak Prijavnica: podjetje, podjetnik, dopolnilna dejavnost, društvo
Naslov_Kont. oseba:_
Tel.:_Dejavnost_
Naročam stojnico v obliki in za čas:
Prijavi obvezno priložite uradna dovoljenja / registracijo, obrtno dovoljenje, Status ipd/.
Kraj,_, datum:_
Podpis in žig:_
Več informacij je na el. naslovu td oziroma na sedežu turističnega društva Kanja
Trzin, Ljubljanska c. 12/F, tel. 01 564 47 30 ali 031 668 615, kjer dobite tudi prijavni obrazec.
Deseta obletnica turističnega društva
Svoj okrogli jubilej je trzinsko Turistično društvo Kanja obeležilo s slavnostno prireditvijo, ki je bila v četrtek, 9. aprila, v Kulturnem domu v Trzinu. Slavnostni program je vodil Jože Kosmač, ki je med drugim poudaril, da je deset let za društvo dolga doba in da to pomeni nešteto sestankovanj, akcij, nešteto prireditev, vzponov in padcev, da pa je društvo v tem času s svojim delom pustilo poseben pečat Trzinu. Ko je društvo pred desetimi leti začelo z delom, so bile vse poti odprte, zato so se člani novoustanovljenega društva odločili, da naredijo inventuro vsega za turizem zanimivega v Trzinu, nato pa izoblikujejo smernice in določijo cilje svojega delovanja. To jim je dobro uspelo in njihov delovni program je na nekaterih področjih prevzela tudi Občina. V kulturnem programu na prireditvi so nastopili učenci osnovne šole Trzin, mladi člani glasbene šole L' Artko in folklorna skupina turističnega društva. Učenci so izmenično brali besedila, ki so go-
»* A*«
TT
vorila o desetletni dejavnosti društva. Čeprav so društvene dejavnosti orisali le v skopih besedah, je bil seznam opravljenega dela in uspehov kar dolg, zato so svojo pripoved prekinjali z glasbenimi vložki. Nato je povezovalec na oder povabil predsednico društva Jožico Valenčak, da spregovori nekaj besed o desetletnem delovanju. Predsednica se je najprej zahvalila vsem, ki so sodelovali z društvom, ter po svoje prispevali k njegovemu uspešnemu delu, nato pa je nanizala vrsto zabavnih anekdot, ki so se članom društva zgodile v preteklem desetletju. Za učinkovit zaključek so poskrbeli člani društvene folklorne skupine, ki so tokrat nastopali že precej bolj samozavestno in z bolj izpiljenim programom. Vse kaže, da dobro napredujejo in da bodo lahko kmalu začeli tudi z zahtevnejšimi nastopi tudi drugod.
Po končani proslavi, so si udeleženci srečanja v avli CIH ogledali razstavo o desetletnem delu društva in se zadržali v prijetnem prijateljskem klepetu. Desetletnica delovanja je bila res dobra iztočnica za pogovore.
mš
Festival fičkov v Trzinu
V soboto, 21.03.2009, na prvi pomladni dan, se je v Lukovici pri Domžalah zbrala skupina fičkov iz cele Slovenije, dva gosta pa sta se pripeljala celo iz Srbije in Hrvaške. Osemdeset fičkov se je razkazovalo na srečanju Fičo kluba Slovenije, ki je, podprto z domačo hrano in poskočno glasbo, potekalo med Lukovico in Trzinom. Namen srečanja je druženje lastnikov enakih avtomobilov, izmenjava izkušenj pri obnavljanju avtomobilov in izmenjava rezervnih delov ter uvod v novo sezono srečanj.
Prikazana je bila uporabnost teh starodob-nih vozil od uporabe v službene namene pa do osebne uporabe. V koloni je peljal originalni Fičo Milica, Zdravnik, Avto-moto Zveza Slovenije, Pošta - telegraf - telefon. Bilo je tudi nekaj predelanih avtomobilov za cestne dirke - Abart , Fičo, delovno vozilo - prekuc-nik in Fičo Cabrio.
Iz Lukovice pri Domžalah smo se v koloni odpeljali v župnijo Dob, kjerje tamkajšnji župnik opravil obred blagoslovitve fičkov ter njihovim lastnikom zaželel varno vožnjo, da bi
10. občni zbor Turističnega društva Kanja je bil nekoliko drugačen, kot v prejšnjih letih. Pa ne zaradi drugačne vsebine letnih poročil, predvsem je bil bolj sproščen in bolj usmerjen k spominom na prehojeno pot. Predsednica društva Jožica Valenčak je uvodoma nekoliko podrobneje predstavila podatke o društvu: koliko je članov, kako potekajo seje upravnega odbora in težave s financiranjem društva in prostovoljstva. Društvo tako na primer kar eno sponzorsko dotacijo porabi za bančne stroške. Zahvalila se je Občini za nudenje prostorov za društvene dejavnosti in prireditve, ob tem pa povedala, da društvo pripravlja ali vsaj sodeluje tudi pri nekaterih prireditvah, ki sodijo v pristojnost Občine - na primer različne razstave (lani jih je bilo kar 6), predavanja, turistična vodenja in ne nazadnje predstavljanje občine na različnih sejmih, kot so Turizem in prosti čas, Volčji Potok itn. Naštela pa je tudi vse nedokončane društvene načrte. Tu je omenila zaključek trzinske pešpoti v obliki zloženke, delo z mladimi, odsotnost folklore osnovnošolcev... Kako pestro delo poteka v društvu in zanimivosti, ki jih lahko uvrščamo v turistično
fički dobro služili svojemu namenu. Vožnjo smo nadaljevali skozi center Domžal in naprej v Trzin, kjer je prisotne nagovoril župan Anton Peršak, saj je bila občina Trzin gostitelj udeležencev parade fičkov. Turistično društvo Kanja Trzin je svojo občino predstavilo s svojimi turističnimi znamenitostmi, poskrbelo pa je tudi za pogostitev z znamenito trzinsko klobaso in drugimi dobrotami. Po kratkem pogovoru z vozniki fičkov in izmenjavi izkušenj smo pot nadaljevali do končnega cilja na Brdu. Srečanje se je zaključilo v čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici, kjer je za vzdušje poskrbel priznani ansambel Gamsi. To je bilo drugo srečanje in blagoslov fičkov z mednarodno udeležbo v osrednjem delu Slovenije. Prvič se je na enem mestu zbralo tolikšno število teh malčkov - 80. Organizator bo prihodnje leto ponovno organiziral tako srečanje, z željo, da se ga udeleži vsaj 100 fičkov. Najstarejši fiat 600 se je pripeljal iz Prekmurja in nosi letnico 1955, ki velja za fičkovo rojstno leto.
Danilo OraZem, Foto: Metod Ciglar
ponudbo Trzina, je s slikovnimi kolaži predstavila Zinka Kosmač. Prelepi posnetki, podkrepljeni z ustrezno glasbo, so nizali spomine na lanski Florjanov sejem, gasilsko povorko ob Florjanovi nedelji, mednarodni folklorni festival v Trzinu, učne delavnice osnovnošolcev in arheološko delavnico, ki so jo lani pripravili v sodelovanju s strokovnjaki Medobčinskega muzeja Kamnik. Za predah je članica turističnega podmladka iz osnovne šole predstavila njihovo raziskovalno nalogo, s katero so sodelovali na državnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava, nato pa so mentorji različnih društvenih dejavnosti in skupin orisali delo in izzive preteklega leta. G. Tomaž Kralj, ki že vsa leta vodi društvene pohode po mejah občine in nekatere druge pohode, je med drugim ocenil, da je društvo lani, ob 10. obletnici teh pohodov, premalo storilo za njihovo promocijo. Na pohode bi bilo treba v večji meri vključevati tudi mladino in druga društva. Razveseljiva pa so bila poročila mentoric vezenja in folklore, saj sta ti dejavnosti obogatili društveno dejavnost, že tradicionalno dobro pa delujejo tudi rezbarji, ki so še zlasti veseli, da
je zdaj rezbarstvo opredeljeno tudi kot poklic, in so na dobri poti, da ustanovijo rezbarski center. Predsednica komisije za urejenost kraja Dunja Špendal je opisala, kako skozi vse leto poteka ogledovanje in ocenjevanje urejenosti trzinskih hiš, vrtov, balkonov in cvetja na oknih. Prav gotovo ta dejavnost spodbuja nekatere gospodinje, da še bolj zavzeto negujejo svoje cvetje in skrbijo za lepši videz svojih domov. Za zaključek je ga. Zinka Kosmač predstavila še novo serijo svojih kolažev. Prikazala je dejavnost rezbarjev, prizadevno delo članic delavnice vezenja in vse bolj smele nastope folkloristov, ob koncu pa je prikazala nekatere najlepše posnetke najbolj všečno urejenih trzinskih vrtov. Po neproblematičnih poročilih o finančnem poslovanju in volitvah nadomestnih članov društvenega upravnega odbora je delovni in finančni program društva za letos predstavil podpredsednik društva Ljubo Arsov, po končanem zborovanju pa so si udeleženci v avli CIH ogledali še razstavo o društvu in se zadržali v prijetnem klepetu ob prigrizku.
Joži Valenčak in Miro Štebe
Nekoliko drugačen občni zbor ob jubileju
Stiebel Eltron LWZ 303/403 Integral/Sol
Kompaktna naprava za prezračevanje, pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje nizkoenergij-skih ter pasivnih hiš
Nov pravilnik o učinkoviti rabi energije določa poleg izolacije , ki je primarnega značaja, tudi izraba obnovljenih virov energije. Pri novogradnji in obnovi je po 1. juliju 2009 za izdajo gradbenega dovoljenja potrebno priložiti tudi elaborat o energetski učinkovitosti stavbe, kar je osnova za kasnejšo izdajo energetske izkaznice, ki jo bo imela vsaka stavba.
V vsaki stavbi je potrebno zagotoviti najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in pripravo tople sanitarne vode z obnovljenimi viri energije. V tem članku vam predstavljamo eno od naprav, ki nam omogoča v eni kompaktni enoti učinkovito izrabo toplote v okolico z učinkovitim izkoristkom na letni ravni. Vsak stanovanjski prostor ne zahteva samo, da ga primerno ogrevamo, ampak ga moramo tudi ustrezno prezračevati. Kontrolirano prezračevanje stanovanjskih prostorov postaja tako iz leta v leto bolj pomembno. Vendar pa nam z običajnim prezračevanjem stanovanjskih prostorov nehote uhaja navzven velik del že obstoječe toplote in tako, kot pravi star pregovor res dobesedno »mečemo drva (denar) skozi okna«. Poleg tega pa je svež in čist zrak v stanovanjskih prostorih še kako pomemben dejavnik za naše zdravje.
Moderne STIEBEL ELTRON toplotne črpalke tipa LWZ poskrbijo prav za to, da je v stanovanjskih prostorih primerno toplo in vedno sveže. Takšne toplotne črpalke združujejo v sebi funkcije ogrevanja prostorov, priprave tople sanitarne vode in samega prezračevanja stanovanjskih prostorov. Sama naprava vse to naredi zelo natančno, nemoteče in povsem avtomatizirano, s čimer se privarčuje zelo veliko energije.
Naprava LWZ 303/403 je toplotna črpalka, ki je bila razvita predvsem za nizkoenergijske hiše. Z njo je mogoče ogrevanje stanovanjskih prostorov, priprava tople sanitarne vode in prezračevanje stanovanjskih prostorov. Tako LWZ 303/403 proizvaja zadostno količino toplote, katero pridobiva iz zunanjega zraka. Prav tako LWZ 303/403 poskrbi za pripravo tople sanitarne vode in uravnava kompletno prezračevanje stanovanjskih prostorov. Sama naprava LWZ 303/403 s svojim inovativnim protitočnim križnim toplotnim izmenjevalcem odvzame iz izrabljenega (odpadnega) zraka do 90 % toplote in ta toplota se nato preko prezračevanja dovaja nazaj v stanovanjske prostore. S tem sam objekt - hiša ob prezračevanju ne izgubi skoraj nič energije. Kot kompletna naprava je LWZ 303/403 opremljena še z 200 l emajliranim bojlerjem za pripravo tople sanitarne vode, pri zelo nizkih zunanjih temperaturah oz. ob zelo veliki potrebi po toploti pa ima LWZ 303/403 v sebi že vgrajen dodaten električen grelec za po-
krivanje teh toplotnih potreb. V kombinaciji s solarnim sistemom ( SOL izvedba LWZ naprave) pa je mogoče energijske stroške samega objekta še dodatno znižati.
Naprave LWZ 303/403 so primerne predvsem za nizkoenergetske objekte do cca. 200 m2 in za toplotne potrebe do cca. 10 kW (po DIN EN 12831).Seveda pa mora biti na objektu vgrajeno nizko-temperaturno gretje (35 °C).
Več informacij o LWZ 303/403 SOL in ostalih toplotnih črpalkah STIEBEL ELTRON lahko dobite na Vodotermu v Radomljah, tel: 01/7228-920
To niso sanje!
To je Aveo Moj za samo 8.395EUR!
Vo doter m Radomlje d.o.o., Škrjančevo S, Radomlje Tel.: 01 722 89 20, GSM: 041 659 591 vodote rm. rfl dp ml jefï'si QÍ. n et, www.vodoterm.si
Ko bi čistili tudi tisti,
■ ■	v ■ ■
ki onesnažujejo
Preden zelenje zaraste in vsaj delno zakrije smeti in drugo nesnago, ki »krasi« Trzin in njegovo okolico, Občina Trzin že več let zapored pripravlja spomladanske čistilne akcije in tako po svoje prispeva k lepšemu izgledu našega kraja pred občinskim prazničnim mesecem majem. Letos je bila čistilna akcija v soboto, 4. aprila, nanjo pa so bila vabljena vsa trzinska društva in organizacije ter vsi okoljsko osveščeni občani. Čeprav smo spet pogrešali nekatera društva, ki se tudi v prejšnjih letih niso izkazala, in je bilo tudi pri nekaterih društvih, ki so bila včasih bolj množično zastopana, manj udeležencev, se je tudi tokratne akcije udeležilo kar nekaj manj kot sto udeležencev. Najbolj številčna skupina so bili planinci, dobro pa so bili zastopani tudi smučarji in kolesarji, ki so čistili v Dolgi dolini, že tradicionalno pa je bila močna tudi skupina gasilcev. Tisti, ki so čistili znotraj Trzina, še zlasti v okolici centra in na bregovih Pšate, so imeli kaj malo dela, saj so prejšnji dan večino smeti pospravili osnovnošolci. Vse pohvale šoli in vrtcu, da tako poskušajo v mladih vzbuditi okoljsko zavest. Neprijetno so bili presenečeni tisti, ki so čistili okolico igrišč v športnem parku, saj niso mogli verjeti, da lahko športniki, ki naj bi bili za zdrav način življenja, odvržejo toliko cigaretnih ogorkov in tudi izpraznjenih steklenic in pločevink. Ni čudno, da je ena od skrbnih mamic, ki je tam čistila, da bi imeli njeni otroci čisto igrišče, vzkliknila: »Samo strah me je, da bi našla še kakšno mamilaško iglo! Športniki pa svoj odnos do narave kažejo tudi s tem, da na akcijo sploh niso prišli! Zdaj pa hočejo še, da navijamo zanje!« Res bi se lahko v športnem društvu kdaj zamislili tudi nad tem. Ko se rekreirajo na igrišču, jih budno spremljajo oči malčkov, ki se učijo in zgledujejo po
njih. Če se bodo nadebudneži zgledovali po njih, bo treba drugič okolico igrišč očitno čistiti kar z lopato! Manj smeti v gozdu
Po drugi strani pa so bili planinci kar malo presenečeni. V predelih ob robu gozda, ob trim stezi in bajerju, kjer čistijo že vsa leta, ni bilo toliko smeti, kot ob prejšnjih akcijah. »Smo pa lani dobro počistili!« so se šalili. Res je, da so v prejšnjih letih tam počistili glavnino divjih odlagališč, novih pa ni bilo prav dosti. Vse kaže, da se razmere po tej plati le malo izboljšujejo, saj je tistim, ki onesnažujejo, mogoče težje odmetavati smeti tam, kjer je počiščeno. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je ob sprehajalnih poteh in trim stezi po tleh še vedno preveč papirnih robčkov, ovitkov bonbonov in drugih sladkarij pa tudi olupkov pomaranč in drugih manjših odpadkov, s katerimi paconi »markirajo« svoje pohode. Vsi papirčki in olupki, čeprav so razgradljivi, le ne izginejo tako hitro, in je bolj prav, če jih odvržemo na za to pripravljenih mestih. Smetišča ob coni
Ko so mladi planinci zaradi zagnanosti poskusili še razširiti »svoje« območje čiščenja proti obrtno- industrijski coni, pa so bili šokirani. Na območju med cono in Mlakami so ob robu gozda in tudi globlje v gozdu naleteli na kupe smeti. Še zlasti dosti svinjarije je bilo v gozdu, kjer so si neznanci očitno uredili prostor za piknike. Tam je nekaj na hitro zbitih klopic, okrog pa je bilo na kupe pločevink, steklenic in druge nesnage, v gozdu pa je bilo tudi precej odpadnih gum. Planinski udeleženci akcije so hitro polnili vreče, in ker je bilo do prvega zabojnika kar daleč, so na pomoč poklicali gasilce, ki so s svojim kombijem potem odpeljali vse prenatrpane vreče in stare gume. Mladi planinci
so bili zgroženi nad nesnago, na katero so naleteli, hkrati pa tudi zadovoljni z delom, ki so ga opravili.
S svojim delom so bili zadovoljni tudi prebivalci cone, ki so čistili robne dele cone, tam, kjer se ceste iz cone končajo in iztečejo v gozd. Še zlasti ob izteku ulice Dobrave je bilo smeti za manjšo deponijo. Človek težko verjame, da lahko kdo tako brezvestno v naravo navozi toliko svinjarije, ampak sosedje so povedali, da tja vozijo smeti tudi iz Ljubljane. Udeleženci akcije so se tam res izkazali. Počistili so svinjarijo, čeprav z grenkim priokusom. Vedeli so, da se bodo tam, če ne bo kdo kaj korenito spremenil, kmalu razbohotili kupi smeti in da se jim bodo onesnaževalci mogoče celo posmehovali, ko jim bodo spet svinjali obronke cone. Vendar so v želji, da bi bila cona vseeno lepša in bolje urejena, počistili vse. Vsaj za ta dan so imeli boljši občutek. Počistili so tudi »pri sebi« Veliko nesnage so našli tudi smučarji in kolesarji, ki so skupaj čistili okolico trzinskega smučišča, čeprav to pravzaprav leži v sosednji občini. Tudi tam so naleteli na najrazličnejše eksotične odpadke, od straniščnih školjk do vzmetnic. Udeleženci akcije pa so pridno počistili tudi po brunarici in njeni okolici, nekateri pa so tudi prebarvali klopi in mize, ki jih med letom ob piknikih in drugih prireditvah uporabljajo tudi drugi Trzinci. Tudi gasilci so se med akcijo lotili čiščenja gasilskega doma, oprali so tudi gasilski avto, nekateri člani pa so čistili tudi v drugih predelih Trzina. Akcijo so, kot je že običaj, zaključili z malico in druženjem v okrepčevalnici Bor. Ob tem pa so ugotavljali, da je le prav, da so akcijo pripravili. Trzin je zdaj bolj urejen in počiščen, pozna se tudi, da so vsakoletne akcije le prispevale k večji snažnosti Trzina, žal pa bi bila udeležba na akciji lahko precej večja. Še najbolj je žalostno, da se teh akcij udeležujejo ljudje, ki običajno niti ne onesnažujejo okolice Trzina. Krivci za smeti in nesnago v naši okolici se za akcijo še zmenili niso. Vseeno upamo, da se bo kdo le zamislil in da bo naslednje leto tudi drugod, ne le v gozdu, manj smeti.
Čistilni akciji ob rob
V soboto, 4. aprila, je Občina Trzin v sodelovanju z društvi, četrtnim odborom in drugimi organizacijami organizirala čistilno akcijo na območju celotne občine. Poskrbela je za zabojnike, vrečke za odpadke in zaščitne rokavice za vse udeležence in ob zaključku tudi za malico. Vsako leto se akcije udeleži tudi župan. Bilo je dobro poskrbljeno za obveščenost krajanov, saj so bila obvestila posredovana v lokalnem glasilu Odsev in dan pred akcijo tudi z letaki v poštnih nabiralnikih.
Žal je bila udeležba preskromna. Prišli so posamezniki, ki jim ni vseeno, kakšen je izgled našega kraja. Mnogi niso prišli, ker so imeli opravičljive razloge za odsotnost, kar je povsem razumljivo. Zaskrblju-
joč pa je odnos tistih, in teh ni malo, ki nikoli ničesar ne storijo za širše dobro in le čakajo, da bodo to storili drugi. Snemalec je mimoidoče sprehajalce s kužki spraševal, ali gredo na delovno akcijo, pa so se sprenevedali, da zanjo sploh ne vedo. Komentar je popolnoma odveč! Pohvale vreden je odziv članov turističnega društva Kanja Trzin, društva upokojencev Žerjavčki Trzin, kolesarskega društva Felixi Trzin, smučarskega društva, gasilskega društva in še posebej članov planinskega društva Onger Trzin, ki je pritegnil vse starostne strukture, celo najmlajše in njihove starše. Prav ti so v gozdu odkrili pravo gnezdo nesnage, ki so jo pustili za seboj neosveščeni mladeniči in mladenke. Prav ti nadebu-
dneži, ki so čistili za njimi, so se nad takim početjem zgražali; prav gotovo je bila to za njih lepa šola za ekološko osveščenost. Na koncu so ob kupu nabrane nesnage prav radi pozirali, ko so čakali gasilski kombi, ki je smeti odpeljal v za to pripravljen kontejner.
Ob zaključku pa še kritična pripomba na račun vseh tistih, ki bi radi bili veliki zaščitniki narave in si nadenejo tudi temu primerna imena, vendar na tej skupni vseobčinski akciji o njih ni bilo ne duha ne sluha.
Zoran Rink
Čistilna akcija trzinskih osnovnošolcev in učiteljev
V prvih dneh aprila so po obilnejšem deževju oaze in travniki ozeleneli.
Dnevi se daljšajo in vonj po pomladi kar vabi na sprehod. Le odpadki, ki smo jih prek zime posejali po tleh, so ostali. Odločili smo se, da jih tudi letos poberemo. Vsaj tiste v bližnji okolici šole. Mlajši učenci se dela lotijo z navdušenjem, medtem ko večina starejših roke le s težavo potegne iz žepov. Priklonijo se in kaj poberejo pa tako le tisti, ki niso smetili. Pa saj je tudi pri odraslih tako, a ne?
Aleš Šporn
Prosimo, opozorite nas, povabite nas!
Komisija Turističnega društva Kanja za urejenost kraja, varstvo narave in dediščine ter turistične ponudbe v občini Trzin je na svoji prvi redni seji v obnovljeni sestavi sklenila, da bo spomladanski ogled urejenosti trzinskih hiš, vrtov, balkonov in oken v aprilu. Komisija bo še pred prazniki zbirala predloge za fotografiranje najlepše urejenih trzinskih domov in njihovih okolic, slikali pa jih bodo v prvem tednu maja. V poletnem času bodo člani komisije oglede urejenosti naselja opravili najkasneje do konca avgusta, fotografiranje pa bo opravljeno večinoma v prvi polovici septembra.
Pozivamo vse občane, ljubitelje cvetja, ki vam ni vseeno, kakšen je izgled naše občine, da se nam pridružite.
Prosimo vas, da nas povabite na ogled svojih vrtov, vrtov sosedov ali pa lepega cvetja, ki ga opazite med sprehodi po Trzinu. Prijave oz. opažanja sporočite v CIH, Ljubljanska 12/f št. telefona 56447-30 !
Veselimo se sodelovanja! Vidimo se na vašem vrtu!
Predsednica komisije, Dunja Špendal
Rože razveseljujejo tudi v recesiji
Turistično društvo Kanja Trzin je tudi letos, v petek, 13.3.2009, ob 18.00 uri v avli Osnovne šole Trzin pripravilo predavanje o okensko-balkon-skih rožah na temo OKENSKO-BALKONSKE ROŽE IN RECESIJA.
Predavanje sta vodila naš občan Boštjan Žnidaršič, neumorni vrtnar v vrtnariji Gašperlin, in g. Rajko Vuga, njihov svetovalec.
Ljubiteljem oz. v večjem številu ljubiteljicam cvetja sta prikazala pripeljane znane klasične in tudi nepoznane najnovejše
rože. Poslušali smo o tem, kaj imajo skupnega rože in recesija, kako nam rože morda vseeno prinašajo več veselja in upanja, pozabljenja na težke stvari, kot so podražitve, izguba dela ali osamljenost. V sproščenem pogovoru smo izvedeli veliko o posameznih rožah, ali so za bolj izkušene vrtnarje ali pa za začetnike. Povedala sta vse o zalivanju, negi in gnojenju posameznih vrst in seveda tudi to, ali roža ljubi sonce ali ne.
Ogledali smo si približno 200 diapozitivov in se naučili o modi kombiniranja posame-
znih vrst rož in barv. Na koncu pa sta gostitelja pripravila še presenečenje s srečelovom, ob odhodu pa vsakemu podarila še lončnico.
Preživeli smo prijeten, vesel in sproščen večer, za kar se jima lepo zahvaljujem z željo, da se še vidimo!
Dunja Špendal
Dramska skupina iz Črneč ponovno nasmejala Trzince
V	soboto, 21.06.2009, je v kulturnem domu Trzin, na povabilo DU" Žerjavčki", ponovno gostovala dramska skupina iz Črneč pri Dravogradu s komedijo Jovana Sterije Popoviča „Jaz sem pa tako fina". To je bilo že šesto gostovanje, in ponovno so dokazali, da so v svojem delu pravi profesionalci. V uri in pol trajajoči predstavi so nas s svojo preprosto sproščenostjo neprestano držali v napetosti in nas ponovno do solz nasmejali.
V	tako prešernem razpoloženju smo na koncu predstave ugotovili, da nam takih predstav manjka, saj se čas dobesedno ustavi, pozabijo se tegobe, skrbi in bolezen, ostane le smeh in dobra volja.
Franc Pavlic
Medobčinsko društvo invalidov Domžale je praznovalo...
V	nedeljo, 22.marca, je bilo tradicionalno srečanje invalidov, letos že štiriintrideseto, ki ga vsako leto organizira Medobčinsko društvo invalidov Domžale. Združuje invalide občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Srečanje je namenjeno prijetnemu druženju, istočasno pa želijo z njim opozoriti na probleme, ki jih bremenijo.
V	hali Komunalnega centra v Domžalah se je zbralo okoli 750 članov društva - invalidov, simpatizerjev, podpornih članov in gostov, med njimi tudi 30 iz Trzina. Predsednica Vida Perne je v pozdravnem nagovoru z zadovoljstvom ugotovila, da se podobno kot v vseslovenskem merilu v zadnjih desetletjih tudi na območju MDI Domžale dogajajo pomembni premiki v dobro invalidov. Tu je mislila na ustvarjanje pogojev za njihovo enako-vrednejše in samostojnejše vključevanje v običajno življenjsko
okolje. Posebej se je zahvalila domžalskemu županu Toniju Dra-garju, mengeškemu Francu Jeriču in predstavniku občine Trzin Fancu Pavliču, ki so se odzvali vabilu, izrekli pohvalo društvu in vsem prostovoljcem za tako plemenito prostovoljno delo in vse-
stransko skrb za invalide. Izrazili so maksimalno podporo v neposredni skrbi in pomoči pri zagotavljanju finančnih sredstev. Pomen delovanja občinskih in medobčinskih društev je poudarila in pohvalila rezultate dela podpredsednica Zveze društev invalidov Slovenije Zdenka Ornik. Srečanja so se udeležili predsedniki društev Gorenjske regije, Kopra, Vrhnike in Sežane. V kulturnem programu so sodelovali veteranska skupina mengeške pihalne godbe in ansambel Veseljaki, ki prihajajo iz varstve-no-delovnega centra INCE v Mengšu . INCE ima v Grobljah pri Domžalah svojo bivalno enoto, ki se imenuje Naša hiša. S svojim prijetnim glasom je prisotnim zapel Nejc Lisjak, vsestransko aktiven osmošolec iz Trzina, ki se še zlasti uveljavlja na področju igre, režije in glasbe. Program je obogatila zdaj že uveljavljena pevka Eva Černe, zmagovalka Bitke talentov 2006. Za zaključek programa je prisotne presenetil pevec Franc Pušnik, ki se je moral zaradi krute bolezni mlad upokojiti, in ni kazalo, da bo še kdaj prepeval. Zmagala je njegova volja in upanje; tokrat je ob igranju na kitaro zapel dve pesmi. Za presenečenje je poskrbela telovadna
skupina invalidov, ki se trudi ohranjati zdravje in vzdrževati telesno kondicijo z ustreznimi telesnimi vajami. Na »ponarodelo« Avsenikovo Golico je koreografijo pripravila mentorica Helena, ki v okviru društva strokovno vodi vadbo v treh skupinah različnih težavnostnih stopenj.
Druženje je trajalo do poznega popoldneva. Za dobro razpoloženje in polno plesišče je skrbel ansambel Javor. Prisotni pa so dogajanje popestrili s sodelovanjem v srečelovu, za katerega so organizatorji nabrali kar okoli 1500 dobitkov. Uspehi so zagotovo rezultat prizadevnosti številnih prostovoljcev, katerim gre vse priznanje in zahvala. Predsednica se je zahvalila vsem donatorjem, ki so se odzvali prošnji društva in po svojih zmožnostih prispevali finančna sredstva. Letos sta se z brezplačno izposojo odzvali prošnji Medobčinskega društva invalidov Domžale tudi Prostovoljno gasilsko društvo Trzin z mizami in Kultrurno društvo Trzin s stoli, kar je udeležencem omogočilo ugodnejše počutje.
Meta Železník
Skupine za samopomoč v občini Trzin
Kakovostno staranje, solidarnost in sožitje
Tretja generacija prebivalcev v Občini Trzin predstavlja slabo petino prebivalcev. Pogoji za kakovostno staranje, medge-neracijska solidarnost in sožitje med vsemi tremi generacijami (mladimi, srednjo generacijo in starostniki) bodo vedno bolj pomembni. Ključnega pomena pri tem bodo tri področja: možnosti prostorske mobilnosti starostnikov, ohranjanja miselnih sposobnosti in socialnih stikov ter dobri medčloveški odnosi. Veliko vlogo imajo in bodo imele pri tem tudi v prihodnje skupine starih ljudi za samopomoč.
Tretja generacija v Občini Trzin, upoštevaje prebivalstvo v tretjem življenjskem obdobju, ki se začne s 60. letom, je po podatkih Statističnega urada na dan 30.06.2008 štela 713 ljudi (od tega 341 moških in 372 žensk). Delež tako opredeljene tretje generacije v Občini Trzin v celotni populaciji 3667 ljudi je bil na dan 30.06.2008 dobrih 19 odstotkov oz. slabo petino (v Sloveniji v istem času 434.654 ljudi oz. 21,3 odstotka).
Izbiro meje za opredelitev tretje generacije smo prilagodili približno povprečni starosti upokojevanja, ki pomeni določen socialni mejnik v življenju ljudi. Seveda se bo sčasoma ta delež spreminjal glede na podaljševanje življenjske dobe ljudi, spremembe na pokojninskem področju, zaposlitvenimi reformami in podobno, ko se bo meja med drugo in tretjo generacijo pomikala navzgor.
Slovenija - starostna razmerja v tretji generaciji na dan 30.6.2009
Starostna skupina	9	razmerje moški : ženske ii ft	
	skupaj %		
60-64 let	23,97	49	51
65-69 let	22,90	46	54
70-74 let	19,60	43	57
75-79 let	16,45	37	63
80-84 let	10,65	29	71
85 in več	6,42	23	77
	100,00		
Občina Trzin - starostna razmerja v tretji generaciji na dan 30.6.2009
Starostna skupina
60-64 let
65-69 let
70-74 let
75-79 let
80-84 let
85 in več
Vir: SURS, podat
skupaj %
37,03
23,28
18,51
10,66
7,29
3,23
100,00
kovna baza SI-STA'
razmerje moški : ženske
I I
48 : 52
51 : 49
50 : 50
50 : 50
40 : 60
26 : 74
obdelani podatki
Vir: SURS, podatkovna baza SI-STAT, obdelani podatki
Struktura trzinske tretje generacije
V	občini Trzin so bila starostna razmerja po posameznih starostnih skupinah v tretji generaciji na dan 30.06.2008 precej drugačna, kot je bilo povprečje v celotni Sloveniji (glej tabeli). Razkorak verjetno izhaja iz tempa stanovanjske gradnje v posameznih obdobjih (valovi novogradenj v času od 1971 do 1980 ter od 1991 do 2002). Populacija starostnikov od 60 do 70 let je lani poleti predstavljala v Občini Trzin v starostni skupini tretje generacije 60,3 odstotka, povprečje v Sloveniji pa je bilo 46,9 odstotka.
Število moških v Občini Trzin v starostni strukturi tretje generacije obsega nekaj manj kot 49 odstotkov, povprečje v Sloveniji pa je v enaki skupini le dobrih 41 odstotkov.
Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet
V	medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, ki je bilo ustanovljeno leta 2000, se vključujejo občani občin v okviru Upravne enote Domžale. Po posameznih občinah deluje 21 skupin starih ljudi za samopomoč, in sicer 12 skupin v občini Domžale, 2 skupini v občini Trzin, 1 skupina v občini Lukovica, 1 skupina v občini Moravče, 1 skupina v občini Mengeš ter 4 skupine v Domu počitka Mengeš. V teh skupinah deluje 200 članov vseh treh generacij.
V	občini Trzin delujeta pod okriljem medgeneracijskega društva Jesenski cvet dve skupini za samopomoč: Trzinski izvir in Naše vezi, o katerih pa je bilo že kar nekaj napisanega v glasilu Odsev. Skupino Trzinski izvir vodi Jožica Kurent, skupino Naše vezi pa Jožica Trstenjak.
Julija Logar
Občni zbor Medgeneracijskega društva Jesenski cvet
Trzinski izvir in 09-24 nekaj Naših vezi.
Leto 2008 je hitro minilo, bilo je uspešno in delovno, kar smo analizirali na občnem zboru, ki je bil letos po dolgem času v gostišču Jamarski dom na Gorjuši. Udeležba je bila velika, in se nas je od 203 članov zbralo kar 127, kot je ugotovila verifika-cijska komisija, je bil občni zbor sklepčen. Povabili smo nekaj gostov in na naše vabilo so se odzvali župani, referenti za družbene dejavnosti, predstavniki upokojenskih društev in drugi.
Začeli smo takoj z uradnim delom. Predsednica Medgeneracijskega društva Jesenski
cvet Vlasta Rozman je v kratkih besedah opisala delo in dejavnosti, ki smo jih imeli v preteklem letu in se zahvalila vsem, ki smo karkoli pomagali, da so se začrtane naloge uspešno izpeljale. Sledila so poročila po ustaljenem redu; blagajničarka, organizatorka lokalne mreže starih ljudi za samopomoč in poročilo nadzornega odbora.
Letos smo imeli tudi volitve v organe društva: predsednika, izvršni odbor, strokovni svet, nadzorni odbor in častno razsodišče. Izvršni odbor je na zadnji seje potrdil predloge in jih podal na skupščini. Soglasno je bila sprejeta za predsednico MDJC Vlasta Rozman in predlagani kandidati v izvršni odbor, strokovni svet in častno razsodišče. Predsednica Vlasta Rozman se je zahvalila v svojem in v imenu vseh izvoljenih kandidatov. Vsi se bodo trudili, da bo društvo tudi v bodoče delalo uspešno, v zadovoljstvo vseh vključenih. Izrazila je zadovoljstvo, da sta izvoljena tudi dva člana, uporabnika naših storitev. Iz Trzina imamo v organih društva MDJC dve članici, in sicer Jožico Kurent, podpredsednico, in Jožico Trstenjak, ki je tajnica. Veseli smo bili tudi pozdravov naših gostov:
-	Lili Strmšek iz Občine Lukovica nam je zaželela nadaljnje uspešno delo v društvu in obljubila pomoč.
-	Podžupan Občine Domžale je čestital za veliko udeležbo in prijetno izpeljano skupščino in za veliko vloženega dela, ki ga je zaznati iz poročil.
-	Tudi župan Občine Moravče je izrazil zadovoljstvo zaradi številne udeležbe. Obljubil je, da bo njihova občina tudi v bodoče podpirala naš program. Prisotne je seznanil tudi z dejavnostmi za gradnjo doma upokojencev v Moravčah.
-	Franci Pavlič, predsednik žerjavčkov iz Trzina, je povedal, da se med nami vedno počuti dobro. Opravičil je župana Toneta Peršaka, ki je na PEN-u na Bledu. Tudi s strani Občine Trzin program MDJC podpirajo.
-	Novinarka Keka je pozdravila prisotne. Napisala bo članek za lokalni časopis.
Delovna predsednica je prebrala zanimivo misel iz Odseva avtorja Mira Štebeta. Miro je v Odsevu dec.09 napisal, da je sreča, ki nas bogati, v majhnih stvareh; v zadovoljstvu naših bližnjih, v pomoči in dajanju drugim. Tisti, ki daje, tudi dobiva. In mi v humanitarnem društvu Jesenski cvet dajemo in tudi prejemamo. Vsi udeleženci smo prejeli nageljček. Občni zbor smo zaključili s kosilom in družabnim srečanjem.
JoZica Trstenjak
Pomoč
socialno
ogroženim
Območno združenje Rdečega križa Domžale ponovno odpira skladiščne prostore za rabljena oblačila in druge predmete na Ljubljanski 36 ( prostori v pritličju ). Skladišče bo za izdajo in sprejem odprto vsako sredo od 9. do 12. ure in od 14. do 16 ure.
Območno združenje odpira transakcijski račun, na katerega lahko občani nakazujejo denar za nakup hrane in plačilo življenjsko važnih položnic za socialno ogrožene občane. Transakcijski račun št: 023000010083262 ( za nakup hrane ). Občanom bi radi povedali, da stane 4 kilogramski paket hrane za 3 člane družine pri tuš-u komaj 14,00 € in bi lahko to družino rešili za cca teden do deset dni. Vse informacije in poročila bomo objavljali v časopisih in na naši spletni strani www.domzale.ozrk.si Tudi vse ostale informacije dobite na tej strani, obiščite nas.
OZ Rdeči križ Domžale
Inovatorstvo pri Pevcu cveti
Nekajkrat smo poročali o uspešni inovatorski poti Tomaža Pevca, ki je lani s svojim plovilom na podvodnih krilih prejel nekaj prestižnih nagrad na mednarodnih sejmih inovatorjev po Evropi in tudi na Kitajskem. Tomaž svoje plovilo še preizkuša in nadgrajuje, ob tem pa se je seznanil s težavnim položajem slovenskih inovatorjev. Ker zna reči bobu bob, ni čudno, da je zdaj postal direktor združenja aktivnih slovenskih inovatorjev ASI. Tomaž pravi, da ima sedanja oblast nekaj več posluha za inovatorje, saj jih je sprejel že sam premier Borut Pahor in se seznanil z njihovim delom in težavami. Obljubil jim je podporo, še zlasti, ker prav inovacije lahko v kriznih časih marsikje pomagajo in tudi spodbudijo gospodarstvo. Ob tem pa moramo povedati, da se je med inovatorje vključil tudi Tomažev sin Grega, ki je patentiral poseben sistem za zaščito električnih vodov pred požledom in snegom. Kot vsi dobri izumi, je tudi Gregov zelo enostaven in ga je lahko izdelati in uporabljati. Zanj se je že začelo zanimati tudi Slovensko elektrogospodarstvo. Grega upa, da bo šel njegov izum prej v promet kot očetov.
Razstava "Kozolci na Moravškem" tudi v Trzinu
Turistično društvo Moravče nam je v drugi polovici aprila poklonilo razstavo "Kozolci na Moravškem". Na otvoritvi je predsednica TD Moravče Danica Jančar predstavila, kako so pripravljali razstavo, ki so jo na Moravškem poimenovali Gledališče pod kozolcem, v uvodnem programu otvoritve pa so nastopili otroci folklorne skupine Lilije z otroškimi igrami. Citrar gospod Kokalj je besede povezovalke programa, članice gostujočega Turističnega društva, Bernarde Mal, dopolnjeval z ljudskimi pesmimi: Na oknu glej, Moj očka so mi rekli, Po Koroškem po Kranjskem ... Po odprtju razstave pa se je z zvoki citer seveda vključil tudi v družabno srečanje. Kozolci izginjajo ... Moravčani pa so nas popeljali nazaj, v petdeseta leta: "Bilo je v Dešnu. Nedeljsko popoldne. Ljudje od blizu in daleč so se začeli zbirati pri Cesarjevem kozolcu, da bi videli igro. Prizadevni domačini so pripravili gledališče pod kozolcem. Dva meseca so se učili Raztrgance. Oder je bil pod kozolcem, late ob straneh in ozadje, vse je bilo zastrto s svežimi vejami. Napetost pred predstavo je rasla, čeprav posebne treme ni bilo. Vse je šlo, kot so se naučili. Peter Grabnar je iz moravške milice celo prinesel pravo puško in naboje, in ko je bilo potreba, tudi streljal, da so se ljudje kar stresli."
To ni bilo vse, pod kozolci se je odvijalo družabno življenje na vasi: od žegnanja, nove maše, ohceti, godov, okroglih obletnic in drugih pomembnih dogodkov. Pod kozolcem so opravljali različna kmečka dela - tudi perilo so sušili. Gospodinje so pod streho štantov prekopale zemljo, naredile gredice in posejale solato in sadike. Pred slano in kurami so posevke zaščitile z brezovimi vejami. Pod kozolcem, seveda ko je deževalo in ni bilo treba delati ter ob nedeljah, so se otroci igrali , "gujzali" so se na vrvi, ki so jo dali med late. Najlepši dan počitnic za otroke je bila noč na mrvi pod kozolcem.
Poleg miniaturnih kozolcev, ki jih je izdelal Oblak Iztok, je bila za-
pisana razlaga izdelave, pridano orodje za izdelavo. In še podatki o kozolcih: na Moravškem stojijo v bližini kmečkih domačij ali pa osamljeni daleč na travnikih. Velikost kozolca se je morala ujemati z velikostjo kmetije: grunt se je imenovalo posestvo, ki je merilo nad 10 hektorov in je imelo toplar z več kot 7 štanti v repu. Polgrunt je imel manj štantov. Kozolci toplarji v svoji dolgi poti razvoja predstavljajo najvišjo stopnjo obrtno-rokodelskih znanj in rezbarskega talenta graditeljev.
Tako na Moravškem kot pri nas v Trzinu in okolici je kozolcev vedno manj, zato si zaslužijo mesto med ostalimi arhitekturnimi spomeniki.
joži Valenčak, foto: mto
TRŽENJE OGLASNEGA PROSTORA V GLASILU ODSEV
Ko v nošo se odenem
Oglaševalska
IR IMAGE
t: 01 839 64 00
Obletnico ustanovitve folklorne skupine Trzinka je turistično društvo Kanja že ob koncu lanskega leta hotelo počastiti s predavanjem o oblačilni kulturi in dejavnostih, povezanih z delovanjem folklornih skupin. To jim je uspelo letos, ko so 19. marca povabili v goste Bojana Knifica, samostojnega strokovnega svetovalca za folkloro pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, vsestranskega strokovnjaka tudi s področja oblačilne kulture v Sloveniji. Med poslušalci so bili večinoma folkloristi iz Trzina in Domžal ter drugi domačini, ki jih zanima marsikaj v zvezi s kulturo oblačenja oz. kostumiranjem, ko se tudi sami pojavijo v svojih kostumih-narodni noši pred gledalci na odru in ob raznih javnih prireditvah.
V zanimivem, skoraj dveurnem predavanju, spremljanim z nazornimi projekcijami slik, je g. Knific nanizal veliko znanih in neznanih terminoloških besed, kot so folklora, folklorist, folklornik, folklorizem, ljudsko izročilo, ljudski in folklorni plesi, oblačilni videz, ljudska in narodna ter slovenska noša, kostumi itd.
Poslušalci so dobili mnogo novih znanj in napotkov, predvsem pa odgovore na vsa vprašanja, ki se pojavljajo ob snovanju novih folklornih kostumov, to je odrskih preoblek fol-kloristov pri na novo ustanovljenih folklornih skupinah, kot je naša Trzinka.
Janez Florjanc
Vse več
dejavnosti
DPM-ja
Društvo prijateljev mladine v pomlad z dvema likovnima delavnicama
V torek, 24. marca 2009, je bil v dvorani Marjance Ručigaj 9. občni zbor Društva prijateljev mladine Trzin.
Predsednica društva, Mateja Chvatal, je pozdravila vse prisotne in predlagala delovno predsedstvo, ki je nato začelo z delom.
Podana in sprejeta so bila vsa poročila o delu društva v letu 2008. Najbolj obsežno je bilo poročilo predsednice o izvedenih dejavnostih društva, ki jih je iz leta v leto več, še posebno pa je poudarila, da je bila udeležba otrok in njihovih staršev na posameznih delavnicah večja kot preteklo leto. Društvo je zelo aktivno preko celega leta. Za ustvarjalno preživljanje prostega časa poskrbi z različnimi delavnicami v času zimskih in jesenskih počitnic, ob veliki noči, božiču, materinskem dnevu ter v tednu otroka. Vsako leto obdari bodoče pr-vošolčke, na prvi šolski dan pa jih obdari še s torto. Društvo zelo uspešno sodeluje s turističnim društvom, kulturnim društvom, društvom upokojencev, knjižnico, osnovno šolo in vrtcem. Plod skupnega dela in sodelovanja so odmevni in kakovostni projekti, kot so pustni ples, kulturni maraton in novoletni koncert.
Društvo je v preteklem letu sodelovalo kot partner v mednarodnem projektu Objem - pomoč družini v vzgojnem procesu, vendar je bila, žal, na predavanjih in delavnicah zelo slaba udeležba, do česar v Trzinu večkrat pride. Uspešno pa sodeluje tudi z ZPM iz Domžal, ki je ob koncu leta podarila dve lutkovni predstavi za otroke. Občni zbor se je zaključil s čestitko vsem aktivnim članicam in članom DPM Trzin in z željo, da društvo tako uspešno dela še naprej.
Mateja Chvatal
V torek, 24. marca, je bila v likovni učilnici OŠ Trzin prva izmed delavnic, posvečena mamicam za MATERINSKI DAN.
Delavnice se je udeležilo 25 otrok in njihovih staršev. Mentorica Breda Podbevšek je ponovno pripravila zanimivo temo, saj so otroci iz kar 15-ih različnih barvnih »krep« papirjev izdelovali najprej posamezne rožice, nato pa so jih povezali v šopke.
Vsak je naredil najmanj 2. Otroci so izdelovali tudi voščilnice, na katere so lepili posamezne rožice in listke. Voščilnice so bile v kombinaciji s šopki. Ga. Breda je bila presenečena, kako so otroci pokazali občutek za barve, saj so izdelali izjemno lepe šopke. Eden od dečkov pa jo je prav nasmejal. Izdelal je namreč dva šopka, enega prav posebnega. Ko mu je ga. Breda rekla, naj ga podari
Marca so v trzinski knjižnici zasijala belo cvetoča drevesa in lično izdelani metuljčki. Skupina otrok Mravljice iz vrtca s svojima mentoricama Angelco Mlakar in Tino Muhar je zvesta obiskovalka tega prostora, vedno prijetno preseneti - lepa in prava pot pri vzgoji bodočega bralca.
Za 8. in 25. marec, dan žena in materinski dan, so otroci pravljične skupine izdelali darila
mamici, ji je deček odvrnil, da bo ta zanj, mamici pa bo izročil drugega.
V četrtek, 2. aprila, pa je druga, že tradicionalna likovna delavnica, ki jo DPM organizira skupaj s turističnim društvom pred praznikom velika noč. Preko 50 otrok in staršev se je zbralo v učilnici za tehnični pouk in v veselem vzdušju so polni dve uri izdelovali velikonočne pisanice in voščilnice. Papir z zanimivi motivi so najprej natrgali in nato koščke lepili na bela plastična jajca. Nastale so zanimive pisanice. Čestitke pa so bile v znamenju velikonočnega zajca. Zaradi izjemne udeležbe je vsak otrok lahko izdelal in nesel domov samo eno pisanico. Vsekakor pa so se naučili tehnike izdelovanja, in bo lahko vsak sam ustvarjal tudi doma.
za mamice in babice - pomladno cvetico in čestitko. Knjižno uganko na temo pomlad je reševalo dvanajst bralcev, izžrebana Laura Podobnik je dobila knjižno nagrado. Knjige so darovali: Novak Angela, Pavšek Aljaž, Lisjak Nejc in Gregor Andreja.
Nadvse odmevno je bilo predavanje Draga Medveda, ki je prisotnim predstavil Vidne sle-
Članica turističnega društva pa je otrokom pokazala, kako se iz filca zašije piščanček; tudi v tej veščini so se otroci izkazali in zašili zanimive piščančke.
Misel popoldneva:
Tudi tokratni odziv staršev in otrok dokazuje, da Društvo prijateljev mladine Trzin uspešno dosega svoj namen - t.j. prizadevanje za kakovostno preživljanje prostega časa naših otrok. Misel, da smo otrokom spet zapolnili enega od popol-dnevov s prijetnim druženjem, staršem pa poklonili priložnost za klepet, nas opogumlja, da takšna in drugačna druženja izpeljemo še večkrat, otroke pa predvsem usmerimo v aktivnosti, ki bogatijo njihov um, veščine in znanje.
Predsednica DPM Trzin Mateja Chvatal
di Slovencev na Dunaju, ki so veliko prispevali k obogatitvi njegove kulturne podobe, od Valvazorja pa vse do sodobnikov.
Polna dvorana poslušalcev pa je z velikim zanimanjem spremljala in doživljala »Potepanje po Kilimandžaru«, ki sta ga predstavili Cveta Zalokar Ora-žem in njena prijateljica Marijana Lihteneker.
Meta ž.
Pomladno okrašena igralna soba...
Navijaški himni ob bok
Trzinski športniki so že kar nekaj časa želeli, da bi bilo navijanje na njihovih tekmah malo bolj organizirano. Ena bistvenih pomanjkljivosti so bili vzkliki navijačev in pomanjkanje pobude pri različnih navijaških besedilih. Zato smo že pred leti naredili prvo navijaško himno, ki smo jo poznali bolj redki. Ker pa je bila narejena bolj na hojladri, najbrž ni bila za v splošno javnost. Zdaj smo se v sodelovanju z Andrejem Vozličem in njegovo agencijo športne himne lotili popolnoma profesionalno. Profesionalizem stane in zato smo na občinskem svetu sprejeli sklep, da bomo podprli profesionalno izvedbo in posnetek himne do zneska 3.000 €. Nastala je odlična rock skladba, spevna melodija in prijazno besedilo. Besedilo objavljamo v tokratnem Odsevu, potrudili pa se bomo, da bo športna himna z naslovom Utrip Trzin,
kar lahko pomeni Urjenje Telesa Razuma In Prijateljstva, kot pomeni pri ekipi, ki nastopa v Slovenski košarkarski ligi, ali pa preprosto Utrip Trzina, kar pač sporoča, da življenje v Trzinu utripa. Kot napisano bomo poskusili himno razmnožiti v dovolj izvodih, da jo bo lahko imel vsak Trzinec doma, drugače pa jo bomo vsaj naredili dostopno vsem na internetu, na naši spletni strani. Ker pa je komad tako dober, da bo čez čas zagotovo postal popularen, smo prepričani, da boste sami zaprosili za kopijo, ki vam jo bomo seveda posredovali. V naslednji številki bomo objavili interpretacijo besedila z avtorjem besedila. Do takrat pa se besedilo naučite na pamet in ob pozornem poslušanju lokalnih radijskih postaj jo boste lahko malo natrenirali in ob prvi priložnosti zapeli na prireditvi, kjer bodo nastopali trzinski športniki.
Matjaž Erčulj
Na podlagi 4. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 40/04 - ZVPEP-UPB1, 41/07-ZVRK) in 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - ZVDZ-UPB1, 54/07 - odločba US), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za izvedbo volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo, 7. junija 2009.
VOLIŠČE 4.11.16 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, I Mengeška cesta 7b, Trzin
Trzin: Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta št. : 1, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 5a, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 12b, 12c, 12d, 12e, 12f, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, 13e, 13f, 13g in 14, Mengeška cesta in Za hribom št. : 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 10, 11, 11a, 11b, 11c, 12, 12a, 12b, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 26, 28, 30 in 36.
VOLIŠČE 4.11.17 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, II Mengeška cesta 7b, Trzin
Trzin: Cankarjeva ulica, Kidričeva ulica št. 5, Košakova ulica št. 1 in 2, Ljubljanska cesta št. : 15, 16, 16a, 18, 18a, 20 in 24, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica vsa, razen št. : 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Na jasi, Onger št. : 5, 7, 9, 11, 13, 15 in 17, Partizanska ulica št. : 1, 4, 6, 8, 10, 11, 12, 14, 16, 18, 20, 21 in 26, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom, Ulica Rašiške čete vsa, razen št. : 1, 5 in 5a, Vegova ulica, Za hribom št. : 1, 1a, 2, 3, 4, 4a in 5 in Župančičeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.18 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, III Mengeška cesta 7b, Trzin
Trzin: Bergantova ulica, Blatnica, Borovec, Brezovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Kidričeva ulica vsa, razen št. 5, Kratka pot, Mlakarjeva ulica št. : 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Motnica, Ljubljanska cesta št. : 17, 19, 19a, 19b, 21, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 48, 49, 50, 51 51a, 52a in 55, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica, Ulica Bratov Kotar, Ulica Rašiške čete št. : 1, 5 in 5a in Zorkova ulica.
Republika Slovenija,
OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA
11. VOLILNEGA OKRAJA, 4. VOLILNE ENOTE
Številka: 410-3/2009 Datum: 25.3.2009
Avtor: Juliette Justine/Andrej Vozlič
Utrip Trzin
Utrip Trzin ...
Sonce te zbudi, Trzin v rosi jutranji (Utrip) vabi te na plan, da razmigaš si kosti. (Trzin)
Od narave se zvrti, svež'ga zraka, ki prepleta nam poti. Skozi gozd naj poleti, mimo trim poti v športni park na koncu Trzina...
Hej pr'jatli, ta je za naše, ta je za naše košarkaše, tekače, strelce, nogometaše, ki se borijo za Trzin, in to nam paše.
Utrip Trzin.
Zunaj je toplo, po poletju že diši, (Utrip) spet bo krasen dan, vleče te na vse strani. (Trzin)
Naj te nese pot od vrat, mimo trim poti v športni park na koncu Trzina...
Hej pr'jatli, ta je za naše, ta je za naše košarkaše, tekače, strelce, nogometaše, ki se borijo za Trzin, in to nam paše.
Naša akcija naj odmeva do konca sveta, naša himna naj se sliši do neba.
Skozi gozd naj poleti, mimo trim poti v športni park na koncu Trzina...
Hej pr'jatli, ta je za naše, ta je za naše košarkaše, tekače, strelce, nogometaše, ki se borijo za Trzin, in to nam paše.
Ta je za naše prvoligaše, za loparje, žoge, šah in za gamaše, za kanuiste. Ta je za naše, ki se borijo za Trzin, in to nam paše.
Majčkeno o športnem plezanju
Športno plezanje v našem kraju v nasprotju z večino razvitih urbanih središč v Sloveniji očitno še nima domovinske pravice. Za to je seveda več vzrokov, glavni pa je bližina bolj razvitih športno-plezalnih centrov v okolici (Ljubljana, Domžale, Kamnik) - krajev, kjer so pač prej spoznali pozitivne lastnosti te vrste rekreacije. Tako je vsak naš sokrajan, ki se je želel pobliže spoznati z vzpenjanjem po vertikali in previsih, raje odšel tja, saj je bila ta pot najlažja. Kljub temu da je občina Trzin pred desetimi leti finančno omogočila postavitev umetne plezalne stene v telovadnici OŠ Trzin (za kar ji moramo seveda biti hvaležni!), nekako ni bilo takšnega napredka, kakršnega bi lahko naš kraj nudil športnemu plezanju.
Medtem je žal tudi plezalna stena postala močno zastarela. Problem je tudi njena premajhna višina - kar omejuje dober trening, poleg tega pa nimamo možnosti, da bi sploh poskusili organizirati kakšno tekmo. Prepotrebnih spremljajočih naprav (boulder stena) pa sploh nimamo!
Pri športnem plezanju gre za dejavnost, ki v primerjavi z večino drugih športov ne potrebuje toliko investicijskih stroškov, je kot ustvarjen za 'majhna' urbana središča. In ne zanemarimo dejstva: zanimanje za športno plezanje je v svetu in pri nas v velikem vzponu. Konec koncev imamo Slovenci zelo uspešno žensko reprezentanco (Natalija Gros, Maja Vidmar, Mina Markovič ...).
Zahodna liga 2009
ŠPO Onger Trzin je letos prvič sodeloval na vseh štirih tekmah v Zahodni ligi (nekdanja Gorenjska liga). Mogoče bi bila nepoznavalcem bolj blizu, če bi jo imenovali 2. mladinska liga? Naš ŠPO in tudi Trzin so zastopali trije osnovnošolci: Aljaž Pavšek (kategorija mlajši dečki) ter Matevž in Jaka Peternel (kategorija starejši dečki).
1.	tekma (težavnost) je bila 14.
2.	na veliki umetni plezalni steni v športni dvorani Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu. Aljaž je v kategoriji mlajši deč-
ki dosegel 16. mesto, Jaka pa v kategoriji starejši dečki 10. mesto. Žal je njegov brat Matevž zaradi bolezni ta nastop moral izpustiti.
2. tekma (balvani) je bila 8. 3. v Radovljici. Naši fantje na tej tekmi niso imeli možnosti za višja mesta, saj v Trzinu nimamo (zaenkrat) nobenih možnosti za trening balvanskega plezanja; a vseeno je Aljaž med mlajšimi dečki dosegel 26. mesto, med starejšimi dečki pa je bil Jaka 13., Matevž pa je pristal na 17. mestu.
Na 3. tekmi (hitrost) na Jesenicah (14. 3.) smo pošteno popravili bero osvojenih točk. Prav tako pa je prvič naš tekmovalec dosegel mesto v šesterici, ki prejme priznanja. Med mlajšimi dečki je Aljaž dosegel 19. mesto, med starejšimi dečki pa Jaka 6. in Matevž 10. mesto. Zadnja, 4. tekma (težavnost), je bila 5. 4. v športni dvorani v Šenčurju. Aljaž je v svoji kategoriji, ki je bila letos neverjetno močna, dosegel 20. mesto, med starejšimi dečki je Matevž dosegel 15. mesto, Jaka pa je priplezal na odlično 5. mesto!
Če na koncu potegnemo črto: Aljaž Pavšek je v kategoriji mlajši dečki zasedel mesto v 'zlati sredini' - od 47 uvrščenih tekmovalcev s točkami si je na koncu z Juretom Jerebom (ŠPO Jesenice) delil 23. mesto. Dosegel je 51 točk.
V kategoriji starejši dečki je bila konkurenca skromnejša (25 uvrščenih tekmovalcev s točkami). Jaka Peternel je v skupni razvrstitvi dosegel 7. mesto (158 točk), njegov brat Matevž Peternel pa je zasedel 15. mesto (74 točk).
Skupaj so naši trije fantje dosegli kar 283 točk, kar je neverjeten skok z lanskih 13, kajne? (Res pa je, da je lani vsak naš predstavnik nastopil le na eni tekmi; torejtrije tekmovalci -trije nastopi, letos pa trije tekmovalci - enajst nastopov.) Še enkrat zahvala družinama Pavšek in Peternel, ki sta nesebično priskočili na pomoč pri prevozu njihovih mladih plezalcev na tekme, prav tako pa velja zahvala tudi naši neutrudni trenerki Katji!
Prva medalja za trzinsko športno plezanje
V športni dvorani OŠ Šenčur je v organizaciji Športne zveze Tržič v soboto, 28.3.2009, potekalo področno prvenstvo Gorenjske v športnem plezanju za osnovne šole. OŠ Trzin so zastopali trije tekmovalci:
-	kategorija 'Mlajši učenci brez licence': Aljaž Pavšek (1996), ŠPO Onger Trzin
-	kategorija 'Starejši učenci brez licence': Jaka Peternel (1994), ŠPO Onger Trzin
-	kategorija 'Starejši učenci z licenco Komisije za špor-
tno plezanje PZS': Matija Pirc (1995), ŠPO Domžale
V	kategoriji 'Starejši učenci brez licence' je Jaka Peternel osvojil 3. mesto. Jaka je dosegel isto višino kot zmagovalec, a je o uvrstitvi odločal čas plezanja.
V	kategoriji 'Mlajši učenci brez licence' je Aljaž Pavšek osvojil 9. mesto, v kategoriji 'Starejši učenci z licenco Komisije za športno plezanje PZS' pa je Matija Pirc osvojil 4. mesto (tretje mesto mu je ušlo za štiri sekunde).
Na državno šolsko tekmovanje, ki bo 25.4.2009 v športni dvorani Zlato polje v Kranju, sta se tako iz OŠ Trzin uvrstila Jaka Peternel in Matija Pirc.
Emil Pevec
Planinski tabor na Jezerskem
Mladinski odsek PD Onger Trzin pripravlja letos tradicionalni, že 23. mladinski planinski tabor, ki bo od 25. 7. do 2. 8. na Jezerskem, v bližini Planšarskega jezera. Namenjen je osnovnošolcem od 1. do 9. razreda.
Da bi se za udeležbo na letošnjem taboru lažje odločili, vas vabimo, da pridete na srečanje za starše udeležencev, ki ga bomo pripravili v ponedeljek, 25. maja 2009, ob 17:00 uri v Osnovni šoli Trzin. Cena taborjenja: 135 €, za drugega otroka v družini 115 €. Možnost plačila v treh obrokih.
Vse ostale informacije lahko najdete na prijavnici, ki je na voljo v tajništvu OŠ Trzin oz. na spletnem naslovu http://www.onger.org/ depo/mo/mpt2009/mpt2009_prijava.pdf.
Liga je končana
Kot je bilo napovedano v zadnji številki Odseva, smo šahisti z zadnjim kolom zaključili pomladanski ciklus ligaških tekmovanj. Čeprav tokratni dosežki niso ravno dosegli nivoja naših želja oziroma pričakovanj, pa je prav, da sporočimo vsem, kje se ta trenutek »nahaja« trzinski šah. Večina vas, ki spremljate šahovske prispevke, veste, da smo tekmovali v Lju-
bljanski šahovski ligi in da so se tokrat borile kar štiri ekipe. Pa pojdimo lepo po vrsti: začeti moram s končnim poročilom dogajanj v »super« ligi. V devetih kolih je ekipa PECOS PUB zabeležila en neodločen dvoboj in zbrala devet točk. Seveda se s tem dosežkom ni mogla znebiti zadnjega mesta, a izkušnje po igrah z močnimi nasprotniki bo lahko vnovčila v prihodnjih
tekmovanjih. Nekaj razlogov za slab izkupiček lahko najdemo v dejstvu, da je zaradi različnih obveznosti igralcev ekipa le izjemoma nastopila v najmočnejši zasedbi.
V naslednji po rangu ligi se je borila zasedba z imenom sponzorja BUSCOTRADE, ki je ob koncu pristala na petem mestu. Vknjižila je tri zmage, dva neodločena dvoboja in štiri poraze ob osvojenih 17 točkah. Če je bilo še do zadnjega kola upati na višjo uvrstitev, pa se nam je zaradi slabe igre ravno ob koncu izmuznilo četrto mesto. S tem porazom smo izgubili tudi dve posamični medalji, tako da je le Borut Bajec prejel najvišje odličje za uspeh na četrti deski. Ekipi TRZINKA in DOM-IN Agencija za nepremičnine sta v šestčlanski tretji ligi zasedli drugo in četrto mesto, prva s 23 in druga z 20,5 točkami. Ekipa Tr-zinke se je tako uvrstila v višjo ligo, kjer jo prihodnjo sezono čakajo že močnejši nasprotniki.
Posamezniki iz obeh navedenih moštev so pobrali kar vrsto medalj: Andlovic Janez, Hozdič Idriz, Stevanovič Savo in Banko Franci so bili najboljši na svojih deskah, Varga Ivan pa je dobil bronasto odličje za uspeh na tretji deski.
Za zaključni turnir v pospešenem šahu (po 15 minut za partijo) smo prijavili le dve ekipi. Med 24 sodelujočimi moštvi je znova premočno zmagala zasedba MKK Podpeč, ki zadnje čase kar po vrsti »melje« svoje nasprotnike. Dom-In Agencija za nepremičnine je osvojila 20. mesto, takoj za njo pa se je uvrstila ekipa Trzinke. Obe sta dosegli po 6,5 točk. S tem nastopom smo zaključili spomladanska ekipna tekmovanja. Naslednji šahovski dogodek bo tradicionalni turnir v počastitev občinskega praznika v nedeljo, 24. maja, ob 9. uri dopoldne. Verjetno prizorišče: osnovnošolska avla. Vabljeni!
Andrej Grum
Orientacisti ponovno v gozdovih
Martin, Lara in Ula, najuspešnejši Trzinci ob začetku tekmovalne sezone
S pričetkom pomladi se je pričela orientacijska sezona. To sicer ne pomeni, da smo trzinski orientacisti pravkar pričeli s treningi, temveč smo s treningi v telovadnici pravkar zaključili in se preselili v trzinske gozdove. Res je, da so se tekmovanja za Slovensko orientacijsko ligo pravkar pričela, so pa tekmovanja potekala tudi prek zime. Zimska orientacijska liga je s številnimi tekmovanji potekala tudi to zimo. Nekatera tekmovanja so potekala celo na snegu, nekatera pa so bila tudi nočna. Namen teh tekmovanj je zimski orientacijski trening, ki je dober pokazatelj, kako dobro so posamezniki prek zime delali in kako so se pripravili za prihajajočo sezono. Hkrati je to priložnost, da se še pred sezono s tem športom preizkusijo tudi novinci, saj je ena kategorija namenjena mlajšim tekmovalcem in začetnikom, druga re-kreativcem in tretja izkušenim tekmovalcem. Poleg tega so ta tekmovanja izpeljana na različne načine, ki mnoge tudi poučijo, kako je orientacijski tek možno trenirati.
Zadnje tekmovanje za Zimsko ligo smo izpeljali trzinski ori-
entacisti. Tekmovanja v okolici smučišča v Dolgi dolini se je v začetku marca udeležilo kar 74 tekmovalcev. Nekaj jih je prišlo celo iz Češke, kar potrjuje naš sloves dobrega organizatorja tekmovanj. Proga, vrisana na posebno karto, je od izkušenih tekmovalcev zahtevala veliko tehničnega znanja, saj je bila karta pomanjkljiva. Na njenih delih so manjkale poti, ponekod so bile vrisane le plastnice, ponekod pa je bila karta med kontrolami z namenom izbrisana. Kaj takega je možno doživeti le na tekmovanjih Zimske lige in na tehničnih treningih orientacijskega teka.
Na tekmovanjih Zimske lige so mnogi Trzinci uspeli doseči odlične rezultate, v skupnem točkovanju pa so bili najuspešnejši prav naši mladi člani. Med štiri najboljše v svoji kategoriji so se uvrstili vsi trije mladi tekmovalci Orientacijskega kluba Trzin, kjer je Martin Špendl dosegel skupno drugo mesto, Lara Jerman pa tretje, in je bila tako najboljša punca, ki ji med vso konkurenco 110 tekmovalcev ni uspelo premagati le dveh fantov. MajHrovat je žal ostal brez skupnega odličja, kot tudi
Filip Jakob Špendl, ki je proti zaključku lige padel s 6. oz. 7. mesta na končno 11. mesto. Za nami sta tudi dve tekmovanji Slovenske orientacijske lige. Prvo tekmovanje je potekalo na Krasu pri Dutovljah, drugo pa pri Mariboru na pobočjih Mariborskega Pohorja. Na Krasu v konkurenci prek 800 tekmovalcev iz kar 20 držav ni nikomur od Trzincev uspelo poseči po medaljah, na strmih pobočjih Pohorja nad snežnim stadionom pa sta do medalj prišli Lara Jerman (2. med puncami do 14 let) in Ula Dremel (3. med puncami do 16 let). Naslednje tekmovanje nas čaka že pred izidom te številke Odseva, in sicer v bližini Loč pri Slovenskih Konjicah.
Treningi, tekmovanja in organizacija le-teh niso naša edina aktivnost. Izpeljali smo redni občni zbor. Nekateri so se že tudi izobraževali, dva člana sta se udeležila seminarja za trasiranje orientacijskih prog. Nekaj nas je bilo aktivnih na občinski čistilni akciji, kjer smo očistili najbolj črno točko v celotni občini. Gre za kraj ob križišču ulic Dobrave in Gmajna v OIC Trzin, ki se nahaja tik ob gozdu, in kjer se, po
odpadkih sodeč, zbirajo najrazličnejši onesnaževalci, od avtomobilskih tatov, gradbenikov, narkomanov, avtoprevozni-kov, zaljubljencev, popivalcev in očitno tudi tistih, ki mislijo, da imamo v Trzinu javno smetišče. Občinskim možem predlagam, da na to mesto za stalno postavi kontejner za odpadke, saj je glede na količino smeti ta lokacija mnogim onesnaževalcem zelo prirasla k srcu, če tega sploh imajo. Vse pohvale vsem, ki ste se akcije udeležili, še posebej pa jo namenjam tistim, ki ste se nam pridružili in se trudili očistiti Trzin, ne glede na to, da ne živite v naši občini. Hvala!
Krešo Keresteš Orientacijski klub Trzin
Soteska
na robu Pokljuke
Še malo in dočakali bomo, za marsikoga, kar 9-dnevne prvomajske praznike. Tudi tisti, ki bomo vmes delali, ali vi, ki delate tudi za praznike, si vendarle vzemite tudi dragoceni čas za obisk narave. Saj veste, v tem delu leta so izleti naj-prijetnejši, ko zakuri majska sončna pečica, se sredi dneva kaj radi umaknemo »na varno« v senco. Kdor se nikakor ne more odreči »ta pravim hribom« (za nekatere so ti le na Gorenjskem.), naj jih naskoči tudi med prazniki. Sicer pa zadostuje tudi obisk kakšnega nižjega kuclja, pa čeprav bogovom nismo tako blizu, kot tam zgoraj, na gorskih vršacih. In če stoji na katerem od njih križ, ne bomo zato prav nič bližje, saj nam že sama lega in obvladovanje ožje ali širše okolice dasta vedeti, da smo v božjih višavah. In tam, na vrhovih, ima prav vsak dovolj časa za svojo mašo, kakršnokoli že (tudi nedeljsko), vendar pa si jo delite z nekom. Poseben problem naših gora je samohodništvo, kar na svoji koži večkrat občutijo gorski reševalci. Ob tovrstnih nesrečah namreč pogosto nimajo na voljo natančnejših informacij ali pa so si te zelo različne. Zato sta iskanje in pomoč v takem primeru dolgotrajnejša in zahtevnejša, s tem pa je manjša tudi možnost za uspešno
reševanje. Samotni trenutki na gorskih poteh in brezpotjih so včasih res neponovljivi, toda mnogokrat tudi neprijetni na račun lastne varnosti in varnosti drugih. Ali ni še lepše, če lahko vse to deliš z nekom drugim, saj po gorah naletimo na toliko prijetnih in zanimivih ljudi kot le malo kje. Naj bo dovolj »soljenja pameti«, raje se odpravimo »na teren«, tokrat v blejski kot oziroma v sotesko Ribščice, kjer je tudi Pokljuška luknja. Preden obiščemo pravo podzemno jamo, bo verjetno tudi luknja dovolj zanimiva. Izhodišči za ogled te naravne znamenitosti sta lahko vasici Zatrnik ali pa Krnica. Odvisno od tega, ali greste raje od zgoraj navzdol oziroma od spodaj navzgor. Skozi obe gremo, če se z Bleda peljemo na Pokljuko. Celotna Pokljuška soteska, kakor nekateri imenujejo to slikovito in divjo dolinico, je že v Triglavskem narodnem parku, natančneje na njegovem širšem območju. Naravne znamenitosti so toliko bolj zanimive, če poznamo tudi njihov nastanek. Ko se je pred nekaj več kot 10.000 leti končala ledena doba in so se začele taliti ogromne ledene gmote na sorazmerno uravnani planoti Pokljuki, je močan vodni odtok na njenem robu vrezal globoko, okoli kilometer dolgo sotesko z ozkimi, meandrastimi zožitvami in razširitvami (vrtci). Vode v soteski imajo danes povsem hudourniški značaj, nekoliko bolj stalen vodni tok je le v njenem spodnjem delu. V vsakem od »vrtcev«, ki so to tudi v pravem pomenu besede, lahko na obeh straneh soteske najdemo nekaj naravnih oken. Med največjimi na levi strani hudournika je nekoliko nad dnom soteske dvorana z dvema vhodoma in dvema naravnima oknoma - Pokljuška luknja, skozi katero vodi markirana pot naprej proti nekaterim planinam na Pokljuki. V soteski so zanimive tudi zožitve, še posebej zadnji pre-
hod, če gremo od spodaj nav-	so tudi na spisku naših zava-zgor, kjer je prostora le toliko,	rovanih rastlin. Za ogled ceda se odrasli le s težavo zmu-	lotne soteske v obeh smereh zne skozenj. Poti na tem ob-	ne boste porabili več kot 2-3 močju so lepo urejene, z malo	ure. V tem času, ko drevesa še pazljivosti primerne tudi za	niso povsem olistala, bodo str-starejše »vrtičkarje«, in opre-	me stene na obeh straneh so-mljene z informacijskimi ta-	teske videti še bolj divje. Če se blami, na katerih izvemo še	ob povratku na Bledu ustavi-nekaj več o tej, glede na bli-	te še na kremnih rezinah, bo žino in dostopnost kar preveč	izlet prav lepo zaokrožen, pa zapostavljeni naravni zname-	tudi malce slabše vreme vam nitosti. Na zatrniških travnikih	ne bo moglo pokvariti vesele-pa nas od maja dalje pričaka-	ga razpoloženja. Kaj še čakate, jo še arnike, zdravilne rože, ki	vreme je že »tapravo«...
Padavinski udarec na marec
Drage moje in »poceni« moji Trzinci, že vidim vaš nasmeh na ustnicah v povezavi z aprilskim vremenom in zamah z roko ob omembi vremena pretekli mesec, torej suščevega. Slednji se je namreč končal vse prej kot suho, pa vendarle je potem cvetna nedelja postavila stvari na svoje mesto, saj je šla pomlad do konca in naprej, kar občutimo še sedaj. Kot bi zaigrala na vse registre hkrati! Prva polovica aprila je bila občutno pretopla, nad čemer pa se seveda nihče ne pritožuje. Kako bi se le, saj smo lahko pred domačim pragom (in tudi za njim) v miru opravili spomladansko čiščenje, si ogledali cvetoče žerjavčke, se do sitega najedli regrata (ali kdo ve za »negnojeno« regratovo njivo kje blizu?), zatravili fitnes naprave ob knjižnici ter posadili le malo stran, ob šoli, 240 sadik ligu-stra, povrhu vsega pa še slovenski simbol - lipo. Zdaj je že povsem jasno - prihodnje leto bodo lokalne volitve! Zato se bo letos v »Sekirnikovem« dogajalo precej več kot minula bolj sušna leta, ker se bomo morali spet spomniti, da imamo tudi občinske in ne samo državne organe upravljanja. In torej nismo le državljani, temveč tudi občani, pri čemer se slednjega vse premalo zavedamo (jih premalo sekiramo...) oziroma šele takrat, ko nam sosednji občani rečejo »takle mate«!
Ni vse zlato, kar se sveti, vendar pa imamo te plemenite kovine Trzinci v izobilju, in to kar za bloki oziroma ob hišah, kjer zbiramo (ločeno, kajpak) odpadke. Namreč toliko, da nam jo odvažajo celo večkrat tedensko, kar opravlja »zlatarstvo« Prodnik. Zaenkrat k Notranjcem (nazaj pa vozijo sol...vas to na koga spominja?), kmalu pa bo menda pristalo trzinsko zlato onstran Trojan. Smo bili pa pred kratkim pohvaljeni, da (se) znamo v Trzinu dobro ločevati. Pa si na hitro oglejmo, kako je z ločevanjem druge vrste, natančneje z ločitvami. Naša država spada po številu ločitev (podatki za leto 2007) med tiste z najnižjo stopnjo, ravno obratno je pri porokah, kjer pa je tudi veliko izvenzakonskih zvez. Razmerje med uradnimi in »neuradnimi« zvezami je v zadnjem desetletju v posameznih letih že skoraj pol-pol, pri čemer je pri drugih veliko špekulacij. Sicer je bilo isto leto v Sloveniji zabeleženih 2.617 razvez zakonskih zvez ali za dobro desetino več leto prej. Na 1000 sklenjenih zakonskih zvez je prišlo 411 razvez (Trzin 357). Seveda pa nimamo na voljo podatkov o
razvezah izvenzakonskih skupnosti. V obdobju 1999-2007 smo zabeležili v Trzinu sklenitev 128 zakonskih zvez in 40 razvez, in je torej prišlo na 1000 sklenjenih zakonskih zvez 312 razvez (Slovenija 378). Uradni podatki nam potemtakem kažejo, da je v Trzinu nekoliko manj ločitev, kot pa je slovensko povprečje.
Po »ljudskem izročilu« (lokacij za prenašanje tega je pod Ongrom več kot dovolj.) naj bi bilo tudi v Trzinu veliko ločencev in ločenk, a očitno še vedno podpovprečno. Verjetno pa precej več kot v drugih podeželskih občinah, saj se pozna, da leži naš kraj blizu velikega mesta, kjer so ločitve še pogostejše. Da je temu tako, nas ne sme čuditi, ker je pač nekaj treba »žrtvovati«, če hočemo dobro zaslužiti. Po dohodku na prebivalca smo med premožnejšimi slovenskimi občinami (nekateri trzinski blokarji služijo celo z »garažnino«, saj puščajo svoje jeklene konjičke kar na bližnjih javnih parkiriščih). Dokaz za to je tudi Pomlad, zapisana z veliko začetnico, namreč fontana pred krajevno knjižnico, ki priča o (nekdanji ali sedanji?) zlati dobi občine. Pa smo spet pri zlatu, kdo bi si mislil, da pridemo pri pisanju o Trzinu in Trzincih na koncu vedno do zlata? In kje je spet vreme? Le brez skrbi, ne bomo se »ločili« od njega, je preveč pomembno, da bi pozabili nanj! Še posebej takrat, ko potrebujemo priročen izgovor za našo slabovoljnost.
Aprilsko vreme je v primerjavi z marče-vskim povsem nezanimivo. Suščeva vremenska statistika nam kaže, da je bilo tu spodaj malenkost pretoplo, zgoraj pa prav toliko prehladno (vidite, kako zna poskrbeti narava za svoje ravnovesje). Sonca smo imeli ravno toliko, da je zadostilo dolgoletnemu povprečju. Zato pa so toliko bolj izstopale marčevske padavine (preglednica), večine smo bili deležni konec meseca - od več kot 200 mm, zabeleženih v Spodnjem Posočju in Vipavski dolini pa do nekaj manj kot 100 mm na Dolenjskem in v večjem delu vzhodne Slovenije. Trzinskih 162 litrov tudi ni skromna vrednost (140-180 % običajne količine v tem delu Ljubljanske kotline), dobro stotnijo litrov smo dobili zadnje dni marca. In če prištejemo še 18 prvoaprilskih litrov, ki so v resnici padli, smo dosegli v nekaj dneh kar 120-litrsko znamko. Marca smo imeli kar 11 padavinskih dni, tudi štiri take, ko je padlo več kot 10 litrov. Kar 12 dni smo lahko v jutranjih urah opazovali slano, in kar je še posebej razveseljivo, le dvakrat meglo. Sušec je bil večinoma res suh, a le med obema padavinskima bombama na začetku in ob koncu meseca. Najnižje temperature so se ob jasnih nočeh gibale nekaj stopinj Celzija pod lediščem, najviš-
je dnevne pa okrog 15° C. Zanimivo je še morda, da smo imeli nekaj »puščavskih« dni z zelo nizko vlago (13-20 %). Videti je, da sta se po nestanovitnosti vremena tudi letos marec in april zamenjala, pa saj smo tega že vajeni. Da so le barve naših domačih pokrajin spet bolj prijazne in tople, pa je vse v najlepšem redu. Zdi se, da se z obarvanjem narave tudi v človeku prebudi potreba po barvitosti. In to ne le oblačil, temveč tudi govorice ust in telesa ter pri obrazni mimiki. Naj se še tako vsak dan proti večeru stemni vse do nižin, mi se ne damo, saj so pred nami prvomajski prazniki in mesec »saj veste česa«..
Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
POSTAJA/OBDOBJE	Marec 2009
Domžale	140
Grosuplje	152
Ljubljana	158
Trzin	162
Stahovica	167
Trboje	191
Padavine marca 2009 na izbranih merilnih postajah (v mm oziroma l/m2, viri - ARSO, Slovenski meteorološki forum, Forum ZEVS, zasebna vremenska postaja Trzin).
Nekateri meteorološki podatki za marec 2009 na privatni postaji Voglje blizu letališča Brnik.
(Vir: Vremensko društvo Zevs - http://zevs. si/)
Takole je bila videti Pšata pri Gregčevem mostu v jutranjih urah 30. marca. (Foto: T.M.)
TINI V SPOMIN
Vrača se pomlad, a življenje ne... Le spomini, kakor jata ptic, znova oživijo...
Minila leta so že štiri, odkar odšla si tja, odkoder ni vrnitve, v srcih naših pa živiš, tam smrti tvoje ni.
Iskrena hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo, ji prižigate sveče in postojite ob njenem preranem grobu.
Vsi njeni
Tam na prelomu, kjer ni slišati loma minevanja, ampak v trajanje raste počitek, čakam očaran na valj svetlobe z ogona neznanih njiv, na sporočilo sem čez od tam, kamor se zatečejo na preužitek duše, ko se iztečejo ure teles.
( T. Pavček)
Zahvala
ob slovesu našega dragega
Francija Mušiča
V teh težkih dneh ste nam bili v neizmerno oporo dragi sorodniki, prijatelji, znanci in dobri ljudje, ki ste sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu spoštljivo pospremili na njegovo zadnjo pot.
Vsak stisk roke, želja tolažbe in lepe misli, sveče, cvetje, izrečeno pisno sožalje, ki ste nam jih namenili v teh težkih dneh, je odprl list v knjigi spominov, veselja in sreče življenja s Francijem.
Hvala trzinskim gasilcem, lovcem, praporščakom, govornikom gospodu Antonu Peršaku, gospodu Toniju Dragarju, gospodu Jožetu Kosmaču, gospodu Zoranu Poljšaku, lovcu LD Struge in Nini Radanovič za ganljive besede slovesa.
Posebej bi se radi zahvalili iskrenemu prijatelju gospodu Borisu Kopitarju, ki je z vso spoštljivostjo vodil pogrebno slovesnost.
V imenu vseh, ki ga zelo pogrešamo
Žena Ada Lovše Mušič
Napovednik dogodkov v Trzinu:
26. 4.	Predstavitev občine Trzin in Podjetne regije v sklopu tradicionalne spomladanske razstave tulipanov v Volčjem Potoku	
16. 5. ob 11. uri	Tradicionalno XI. srečanje borcev NOB na ploščadi za Kulturnim domom v Trzinu	Društvo za negovanje tradicij NOB
9. in 10. maj med 9. in 19. uro	X. Florjanov sejem na Ljubljanski cesti v T3	Turistično društvo Kanja Trzin
10. 5.	Florjanova nedelja z gasilsko mašo in povorko gasilcev po maši	PGD Trzin
3. julij ob 19.00	Mednarodni folklorni festival na športni ploščadi pred OŠ Trzin	
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS, št. 33/2007), Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93 in spremembe) ter 9. in 10. člena Statuta Občine Trzin (Ur. vestnik Občine Trzin, št. 2/99 in spremembe) je župan Občine Trzin dne 31.03.2009 sprejel sklep št. ž - 21/2009
o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za obrtno- industrijsko cono Trzin -spremembe 2009
(1)	Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za obrtno industrijsko cono Trzin - spremembe 2009, bo potekala od 15.04.2009 do 15.05.2009 na sedežu Občine Trzin, Mengeška 22, 1236 Trzin, in sicer:
•	v ponedeljek, torek, petek od 8.00 do 14.00 ure,
•	v sredo od 8.00 do 13.00 ure in od 14.00 do 18.00 ure,
•	v petek od 8.00 do 13.00 ure.
Gradivo bo od 15.04.2009 dostopno tudi na občinski spletni strani http://www.trzin.si pod naslovom Obvestila. V času javne razgrnitve bo organizirana tudi javna obravnava predmetnega osnutka, ki bo dne 11.05.2009 ob 19.00 uri v Dvorani Marjance Ručigaj (Center Ivana Hribarja), Ljubljanska 12f, 1236 Trzin.
(2)	Vsi zainteresirani lahko podajo pripombe na razgrnjeni dopolnjeni osnutek v času javne razgrnitve pisno v obliki zapisa v knjigo pripomb na kraju javne razgrnitve, med javno obravnavo pa pisno v obliki zapisa v knjigo pripomb ali ustno na zapisnik.
Vljudno vabljeni!
Župan Občine Trzin Tone Peršak, l.r.

ercator
Samopostrežna prodajalna Trzin
Kidričeva 5, 1236 Trzin
H Mercator 60 kt najboljši sosed
jfOsji sedoHjijP
tel.: +386 41 930 940
slovenska cesra SO, 1234 Mengeš
www, pasjî-sal on-fifi.com pasjisalonfifi@gmail.com
Naj vaju obdaja ljubezen in elegantno cvetje.
Ljubljanska c. 72, Domžale, telefon: 01/72 26 520 www.cvetlicamaomers.si

cf.

LCD TV Philips
42PFL3403D
DVB-T MPEG 2, ločljivostzaslona 1366x768p, dinamično kontrastno razmerje 24.000:1, svetilnost 500 cd/m2, odzivni čas 6 ms, USB, Digital Crystal Clear, aktivni nadzor slike, zvok RMS 2x 15 W, Incredible surround, TTX 1.000 strani, 3x HDMI, 2x Scart, S-Video, Video, YPbPr, izhod za slušalke Redna cena: 640,00 EUR
579,99 EUR
PHILIPS
dovršeno in preprosto
32PFL5403D
ločljivost 1366x768, dinamično kontrastno razmerje 30.000:1, svetilnost 500 cd/m2, odzivni čas 6 ms, Pixel Plus HD, MPEG 2, slika v sliki (slíka/text), USB, 4x HDMI Redna cena: 549,00 CUR
449,99 EUR
Bodite pozorni na ponudbo v navedenih M Centrih tehnike in gradnje s tovrstno ponudbo:
• MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTGP Brežice, Cesta Svobode 31, tel.: 07/495 39 54 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCTG Koper, Kolodvorska cesta 4, tel.: 05/662 69 10 • MCGV Krško, Cesta Krških žrtev 145a, tel.: 07/488 06 32 • MCGV Lenart, Gradiška 2, tel.: 02/720 09 46 • MCT Maribor, Tržaška cesta 14, 02/333 50 88 • MCGV Ormož, Opekarniška 30, tel.: 02/741 56 24 • MCTG Postojna, Tržaška cesta 59, Postojna, tel.: 05/721 47 27 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 • MCTG Ptuj, Ormoška cesta 30 tel.: 02/749 53 40 • MCTGP Sevnica, Savska cesta 20 b, Sevnica, tel.: 07 816 32 10 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53,
tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92	MCVCSltOf
Po3t^ni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolne slike.	najboljšiSOSedODSfet