GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LJUBLJANA, 28. JANUARJA 1958
LETO V., ŠTEV. 8
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Poročilo sveta za stanovanjske zadeve o delu v letu 1957
' Dočim v prvih letih ni bilo jasno določeno, kaj je stanovanjska skupnost, niti ji niso bile določene konkretne naloge, se je njihova vloga v letu 1957 začela bistriti. Kakor je Poudaril lov. Kardelj na letni skupščini stalne konference mest v Zagrebu, stanovanjske skupnosti ne Pomenijo združenja stanovalcev in stanovanj z osrednjo nalogo upravljati stanovanja in reševati stanovanjske probleme. Njihov poglavitni Pomen je, pomagati družini in ji ustvariti družbeno tehnično podlago, začenši od raznih servisov za pomoč družini do otroških vrtcev, jasli itd., to pa vse na temelju sodelovanja samih državljanov. To je nujno potrebno, ker le s takimi družbenimi servisi lahko razbremenimo delovnega človeka raznih opravil in skrbi vsakdanjega življenja, da bi se lahko učinkoviteje uveljavljal na svojem delovnem mestu in da bi njemu in njegovi družini zagotovili kar najugodnejše življenjske razmere.
V	tej smeri so se začele preoblikovati dosedanje stanovanjske skupnosti ljubljanskega okraja. V letu 11157 je bilo v ljubljanskih občinah 10 stanovanjskih skupnosti, v izven-Ijubljanskih pa 9. Vendar pa je treba Pripomniti^ da se vse te še ne uve-. Ijavljajo na svojih novih področjih dela.
Na primeru svetov stanovanjskih skupnosti na območju Bežigrad bomo Prikazali nove smeri dela in naloge, ki naj jih imajo danes ti sveti.
V	občini delujejo tri stanovanjske skupnosti, ki so svoje udejstvovanje usmerile predvsem na organizacijo raznih servisnih delavnic, na Piehanizacijo obstoječih pralnic, v kolikor so jim seveda finančna srod-stva to dopuščala. V propagandne namene so sveti nabavili tri manjše Pralne stroje, ki so bili dani v izkoriščanje posameznim hišnim sve-lom. Čeprav so bili stanovalci v začetku proti tem novotarijam, so sča-soma spoznali koristnost mehaniza-Clie In kmalu so drugi sveti stanovanjskih skupnosti v drugih občinah začeli posnemati bežigrajski zgled.
Dalje so si ti sveti zadali precej obsežne naloge glede organizacije trgovske mreže, gospodinjskih servi-sov itd. Tako je svet stanovanjske skupnosti Fondovih hiš že organizira potrošniški servis na vogalu Titove ceste in Einspilerjeve ulice, v sestavu katerega so špecerijska trgovina, mesarija, sadje in zelenja-o, mlekarna in mlečna restavracija, v mlečni restavraciji je bilo uvedeno uhanje enolončnic, kar so predvsem _ ovni ljudje pozdravili, saj dobi-aJo za mal denar kvaliteten obrok ^ane- Nadalje je svet dobil na po-ca 'i 0<* delavni.škl vagon, ki in PostaviI na primeren prostor
v njem uredil servisno" delavnico Vo 1razna manjša ključavničarska in uno-inštnlaterska popravila. Z or-
(Nndnljcvtmje)
ganizacijo take servisne delavnice je svet dokazal, da ni vse odvisno samo od finančnih sredstev, temveč precej tudi od volje in organizacijskih sposobnosti članov sveta.
Svet stanovanjske skupnosti Bežigrad je usmeril svoje delo v ureditev igrišča ob novozgrajenih blokih v Einspilerjevi ulici. Utejuje se tudi poseben prostor za starčke ter garaža za lažja motorna- vozila. Nadalje so v sklopu tega sveta tudi dve
druge stanovanjske skupnosti že dosegle konkretne rezultate v svojem delu, ker pa so rezultati njihovega delu še v razvoju, jih tu še ne navajamo. Vse priznanje zaslužijo one stanovanjske skupnosti, ki se ukvarjajo in skušajo rešiti družbeno prehrano prebivalcev svojega območja. Posebej bi bilo omeniti stanovanjsko skupnost v izgradnji na Prulah, ki so jo organizirali profesorji v uslužbenci ljubljanske univerze. Že v sa-
VABILO
na 3. skupno sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLG Ljubljana
Na podlagi 83. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 48. členu Slulula okraja Ljubljana
sklicujem
3. skupno sejo obeh zborov, ki bo v petek 31. januarja 1958 ob 9. uri dopoldne v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani.
Predlagam naslednji
dnevni red:
1.	Poročilo Sveta za stanovanjske zadeve o delu v letu 1957.
2.	Odlok o zaključnem računu 01.0 za leto 1956.
3.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odlokov o gradbenih okoliših za občine: Cerknica, Ljubljana-Polje in Ljubljana-Sentvid.
4.	Odločba o posebnem dodatku učnemu osebju na strokovnih šolah.
5.	Garancije.
6.	Reševanje pritožb zoper odločbe občinskih ljudskih odborov v zadevi prodaje stanovanjskih hiš iz Splošnega ljudskega premoženja.
7.	Personalne zadeve.
Vsak ljudski odbornik ima pravico ustno ali pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisani OLO Kresija, soba 16/1 (telefon 21-939).
Predsednik OLO:
dr. Marijan Dernmstin 1. r.
gospodinjski šivalnici na Titovi in Vodovodni cesti.
Svet stanovanjske skupnosti Savsko naselje je v letu 1957 odprl javno zaprto kopališče v Savskem naselju. Zanimivo je dejstvo da je bilo to kopališče, dokler je bilo pod upravo drugih javnih kopališč, nerentabilno in ni bilo sposobno za obratovanje. Samo s pravilno organizacijo in propagando pa je svetu uspelo, da danes to kopališče obratuje s polno zmogljivostjo in omogoča kopanje vsem prebivalcem naselja, v katerih stanovanjih ni kopalnic, ter delavcem okoliščnih tovarn. Pri tem pa moramo poudariti tudi to, da so cene uslugam v tem kopališču nižje kot v enakih kopališčih v mestu.
Res je, da so stanovanjske skupnosti v občini Bežigrad napravile viden korak v organizaciji in delu, ker so že zgodaj pričele delati po smernicah in nalogah, ki so predvidene za stanovanjsko skupnost, vendar moramo poudariti, da so tudi
mem konceptu in zasnovi tega naselja so bodoči prebivalci predvideli najrazličnejše organizacijske prijeme, ki bodo bodoči stanovanjski skupnosti omogočale njeno življenje.
STANOVANJSKE SKUPNOSTI
Na posvetovanju SZDL na .Brionih leta 1957 le bilo razpravljano o pomenu iu vlogi no vili stanovanjskih skupnosti. S posebno pozornostjo so bile proučene njene dosedanje izkušnje. Pri tem so se izkristalizirala načela, po katerih naj se nadalje razvijajo in utrjujejo stanovanjske skupnosti.
Ugotovljeno je bilo, da so stanovanjske skupnosti nuj važnejša organizacijska oblika, ki naj dvigne ženo in družinsko gospodinjstvo iz podedovane zastarelosti. Mreža servisov. otroški domovi, menze, družbena prehrana, komunalno usluge naj na praktični način in ceneje nudijo storitve zaposleni ženi, gospodinji in družini. Prav zaradi tega so
stanovanjske skupnosti poleg delavskih svetov in komun ena izmed najpomembnejših oblik družbenega upravljanja na področju vsakdanje pomoči družini in državljanom pri potrebah njihovega vsakdanjega življenja, kjer so bile doslej sorazmerno velike pomanjkljivosti. Stanovanjske skupnosti prevzemUjo s tem družbene funkcije komune na področju vsakdanjih potreb državljanov in pomenijo dejansko razširjene družine za postopno izpopolnjevanje družbene in tehnične baze družine v pogojih socialističnih odnosov.
Praktične izkušnje narekujejo potrebo, du dobi stanovanjska skupnost v bodoče popolnoma samostojne konkretne komunalne naloge v okviru enega ali več stanovanjskih blokov, ulic, naselja ali vasi. Stanovanjska skupnost bi morala z ozirom na širino in pestrost delavnosti s statuti urediti vse specifičnosti, ki jih z ozirom na različne stopnje razvoja posameznih stanovanjskih skupnosti ne moremo do vseh podrobnosti šablonizirati z enotnimi zveznimi predpisi. Posamezne stanovanjske skupnosti namreč ne morejo imeti enakega položaja upoštevaje sistem in vrsto zidave, stanje že obstoječih komunalnih objektov, nadalje dejstva, ali gre za skupnosti v industrijskih središčih, kmetijskih proizvodnih centrih ali mestih Vso te posebnosti in Značilnosti morajo hiti upoštevane in zajete le v specifičnih pravilih, oziroma statutih.
Širša soseska, ki v okviru določenega števila stanovanjskih blokov, ulic, naselja ali vasi združuje prebivalce pri upravljanju navedenih komunalnih služb na najširši osnovi, ima bogate vire in neizčrpne možnosti življenjskega in neposrednega komunalnega samoupravljanja. Tako samoupravljanje ima veliko prednosti pred zgolj administrativnim reševanjem. Ko bodo državljani spoznali, da se stanovanjska skupnost z vsemi njenimi nalogami z njihovo lastno udeležbo bolje in uspešneje razvija, se bo pri prebivalcih širil in stopnjeval interes za družbeno samoupravljanje. Stanovanjska skupnost sama bi razpravljala o svojih nalogah in o uvedbi določenih servisnih služb na svojem območju. Kritična presoja objektivnih možnosti in ugotavljanje višine stroškov za posamezne storitve bi vzbujalo večji čut odgovornosti pri koristniki!) samih.
Ustanavljanje stanovanjskih skupnosti hi moralo hiti v skladu z razvojem proizvodnih sil socialističnih gospodarskih odnosov sploh in z razvojem naših mest in industrijskih naselij. Zaradi tega ne hi bilo pravilno, kakor so ponekod mnenja, vezati stanovanjsko skupnost preveč na stanovanjske probleme, na probleme upravljanja' stanovanjskega sklada, vendar pa ne bi kazalo za-padati v drugo skrajnost in stanovanjsko skupnost popolnoma ločiti od teh problemov. Zaradi tega stanovanjska skupnost ne pomeni združitev stanovalcev in stanovanj zaradi upravljanja stanovanj in reševanja stanovanjskih problemov kot glavne naloge. To je dejansko obli-
c/i
K
C
t
N) 7- O r O m
'□•o *
1 1
» H C r > o
8 g g "
u>
u>
hJ
Vi
ON
NO
rv
s
tv
U)
N)
JO
|
M
O
2
ON
5
D!
ti
S
»
Ul
O
K
to
00
u>
NO
00
uj
to
00
00
'J
K
00

s g
10 oc Vi to
ON -O
O to
o S
Vi VO
tO —
*— to
O ON
to v» A to to NO -U ON
Š 8
O NO
On »-» nO »O
to
00 ON
S g
Vi O
-J V>
ON tO
00 to
UJ 00
tj OJ 'O to
OC OJ ON 'O
•— NO to Vi
-o oc
NO ON
OJ >— UJ ON 00 A uj »-*
K, I
fs s
Q\ -O O NO
O oc to *—
to •-* — to v> *o
5 8
ON to
§ s
•—	-4
On Vi
g g
NO NO

O' Vi ^ OJ to ►—
W
K
C
>
nD
Vi
O
00
UJ
to
to
to
£
VI
to
Vi
8
Vi
to
to
S
A
š
-O
On
NO
ti
§
On
O
Vi
00
UJ
n
S
uj
OJ
00
OJ
8
O
to
to
Vi
to
S
|
E
S	f	i- E*	I	~ £	g
I-	"	1	§■	3	*
2. s
K"
ONtOOOJViOOjt*
UJOA — AVnnOUJ
to	vi	to	tj	I	NO	I	O
I	H	I	S	I	8	I	£	I
5? S
I §
g
m
2
m
t/3
H
>
- c £
s >
g
ON	to	W	W	M	m	|	00*-*
00OJ»-‘VlUioŽviNOt-‘
»—*	to	to	1—‘	OJ
Ui^t-O^^ONO^*
M	to	m	to	to	IO	M M
-JAAOUJAViViO
MfOtOtJMOJHNJ
OOOVi^tOVlOONtO
Vi	A	Vi	Op	►—	A
nONOONOAOnOJOOOn
to	00	ON	6	I	I	ON	O
vo	o	oj	5	oj	I	I	I	*d
to	I	I	to	I	I	OJ	I
ViNM«fOJ.HtO*4
m-NOO-OOOOJ-JOJ-J
5	§	I	Sl	SC5Š
w Vi O	—1	o
►»OOMONMVlNOOOM
M	č	I	Ul	I	£	I	S	5
|	to	I	ti	I	00	I	I	OC
I	Vi	I	I	I	N I	»
.	O	I	os	I	I	I	I	I
vi— -U	NI	us	-N
S	S ri S	S	^	S
I	I Ul	I	I	II
-	»	I*	M	I	I	I	I	6
I	I	I	-U	Ul	I	I	I	*-
—	I	SO	Ul	I	I	I	£
KtNlVi-Ni— OCNJNJi— O0Ul--l'-4».0CVOsJl-
N»	O	I	5	I	Sl	ti	ti
WiOOt--*-Wts)^C5
AOONOOJAViViNONO
I	I	I	S	I	o I	I	o
UJtVVlOtsJAtsJ^UJ OOJAto*—	Uj	O	O	On
c/3
*
c
t
g
g
g
'O
00
to
s
to
On
Vi
ti
ON
s
5;
00
OJ
to
OJ
NO
Vi
$
1
I
s
ti
£
s
to
vi
ti
SSSSSSSKrpjeooooN^AUJjo-^
O
02^^rQ2Ci<2:Or^v3ro<<u
lin 1111 milimi
5- I 8 *	8 8* 2 'g a' §■• "	8' | “ f o.
i'
r 5
I §
G.
O
5‘ H
p
o
K
OJ	|	NO	00	to	OJ	1—	|	I	M	M	v	W I	I	VII—I
i-ii~mii.-.-ik*iiiii
BU2n^5
vi	ti	n)	ON	I	*.	I	I	M	A	U	I	I I	Vi	M I I	M
23	ti	Si	ti	I	1—	I	h	d	u	41	I	ui I	on	ti I I	I
ON	5	I	ti	ti	hl	l	*	W	M	!E	I	•- I	VI	vi I I	1—
4X	V	I	S	”	u	Ul	I	I	titichOOOOONOUlNi-i
NAtcŠuNCUiiuOoil K Ul	O	00	I	Ul	-N
$Ž“2!k)H-J»UiNOOU I	O	>—	I	N)	Ul
U,	U ON	S	2 I	I	5;	I	NC	£	6	o	I	I	I	|	|
I	I I O	ui	- I	I	I	“	I	I	I	I	I	I	I	I	I
I	I M I	M	U. I	I	I	W	I	t	«	I	I	I	I	I	I
« I wSuiOONlw3>icti“5iliUI I
NO K	S	I	' 1»	5!	I	3	Ul	J	Ul	W	2	N)	O	NO	I	V	-1
rol	-J	ui	00	N)	Vi	I	On	VN	Čo	~1	I	-H-	~J	I	*.	|	|
I ic	h	ri	w	c	I	I	m	ni	a	I	-ul	ui	I	I	m	n—
Ul	| I O	I	MUil	N	u	u	I	I	I	I	I	I	|	N—
I	USUI	I	-	I	-	I	5	I	I	I	I	I	-
ISISSIvn-Iv.IioI-1	I	I	I	I	I
I I	I	I	I	I	I	I	I	I	I	I	I	II	II	II
I	I vol	A	►- A	I	Vi	to	A	I	00	I	A	*-	I	I	|
IIaI-ojIIIIIojaI-n-III
I |	OJ	I	V	A	A	I	VI	to	A	OJ	to	I	Vitol	I	|
^4 oj	»—	A	ro	to	—	uj	u>	a	—	to	00
*— tONOKJVOJOJOJNOO^JKJV *— OVlOJOJtO
ui |	I	Ch	O'	O	I	I	'olvootool	I	I	I	I
ONts>*—OJtO»—	*—	—	A I	■ NJ I
oj^-OAO*— kjnO^AOnOnojI ©00	|	1— oj
M	I	I	NO	M	I	ur	I	I	A	S	I	I	I	I	I	I
«oro^*Oto—	—	toro — vil	—	to	1
tOOCOVl© — tONOON — OOn~o |	O	00	1	*—	oj
-	Tek. štev.	
to	Občina	
OJ	Štev. zgradb	
A	bločnih	
v,	vrstnih	Od tega
		
ON	individ.	
	O	
OO		>T1 P
NO	H	E
0	a	s a
—	<	
to	<	
ti	sam. soba + gars.	
*	1 soba	
v	1 soba + kabinet	
5	2 sobi	
-	2 sobi + kabinet	a E
		P O P 3
00	3 sobe	
NO	3 sobe + kabinet	
8	4 sobe	
t?	4 sobe + kabinet	
K	5 m več sob	
K — ti .	stanov, enot	C/3 C S.
	ateljeji	
ti ti ti	poslovni prostori trg. lokali	Prostori
	Skupni prostori	
ti	št. zgradb	7
ti	sam sob + gars.	1 <
8	stanovan	s ti
ti	št. zgradb	l
ti	sam sob + gars,	'n g <
ti	stanovanj	NO V
nj
S
<g,
a
o
s
g*
‘s:
1
I
-•
%
s
-a
0
&
65
3.
c
A
.
S
N0
VI
O
Analiza bločne gradnje v letu 1957
														Povpr. površ. na 1 stan.	Stan	Vseljeno v i.		i95z
rek. št	Občina	Št. stan. enot	Sam. sob. + gars.	1 sob.	1 sob. + kab.	2 sob.	2 sob. + kab.	3 sob.	3 sob. + kab.	4 sob.	4 sob. + kab.	5 in več sob	Korisi. stan. po vrš.		enote prič. z gr. 1957	št. stan. enot	korist povr- šina	povpi površ na : stan
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19
1.	A. Področje okraja: Loška dolina	—							'		• .								
1	Dobrepolje	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
3.	Vel. Lašče	4	—	—	—	—	—	4	—	— ■	" —	-	260	—	4	—	—	—
4.	Vrhnika	26	—	—	' —	26	—	—	—	—	—	. —	1636	—	16	—	—	—
5.	Borovnica	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
6.	Sodražica	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
7.	Mengeš	8	—	3	—	—	—	5	—	—	—	— •	520	—	—	8	520	—
8.	Kočevje	89	49	—	2	1	9	—	28	—	—	—	5534	—	26	62	3902	—
9.	Logatec	4	1	—	—	—	3	—	—	—	—	— •'	210	—	4	3	155	—
10.	Grosuplje	5	—	—	—	—	5		—	—	—	—	414	—	5	5	414	—
H.	Ivan. gorica	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	. —	—	—	—	—	—	—
12.	Dobrova	—	—	—	—	—	—	—		—	—	—	—	—	—	—	—	—
13.	Moravče	4	—	—	—	4	—	—	—	—	—	—	330	-	4	—	— ■	—
14.	Cerknica	27	11	—	3	—	11	—	2	—	—	—	1246	—	—"	—	—	—
13.	Litija	28	10	3	—	6	—	9	—	—	—	—	2175	—	—	—	—	—
16.	Kamnik	64	6	9	—	49	—	—	—	—	—	—	3708	—	64	32	1854	—
17.	Ribnica	50	2	—	2	—	40	—	6	—	—.	—	2270	—	28	2	140	—
18.	Medvode	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	, —	—	—
19.	Domžale	16	3	—	—	9	—	4	—	-	—	—	985	—	5	11	725	—
	Skupaj . .	325	82	15	7	95	68	22	36	—	—	—	19288	59,34	156	123	7710	—
1.	B. Področje mesta Ljubljane: Center	474	70			37		77	102	101	47	36	4		20289	42,80	216	52	4600	88,50
2.	Moste	206	33	—	23	23	127	—	—	—	—	—	10364	50,30	182	24	1572	65,50
3.	Rudnik	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	‘ —	—	—	—	—
4.	Vič	85	14	-	—	17	32	12	10	—	—	—	3772	44,40	67	33	1723	52,20
S.	Črnuče	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	-	—	-	-	—	—
6.	Šentvid	30	2	8	—	12	—	8	—	—	—	—	1568	52,30	30	—	—	—
7.	Bežigrad	1259 .	225	105	—	544	150	235	—	' —		—	68498	54,40	570	534	32824	61,50
8.	Polje	20	4	—	—	4	—	12	—	—	—	—	1272	63,60	—	12	780	65,00
9.	Šiška	358	28	10	—	107	201	12	—	—	—	—	23650	66,10	68	128	9422	73,60
	Skupaj . .	2432'	376	160	23	784	612	380	57	36	4	—	129413	53,20	1133	783	50921	65,00
1.	C. Rekapitulacija: Področje OLO	325	82	15	7	95	68	22	36		4		19288	59,34	156	123	7710	
2.	Podr. Ljubljana	2432	376	160	23	784	612	380	57	36	—	—	129413	53,20	1133	783	50921	65,00
	Skupaj . . .	2757	458	175	30	879	680	402	93	36	4	—	148701	53,93	1289	906	58631	65,00
Analiza vrstne gradnje v letu 1937
Tabela lil,
fek. št.	Občina	St. stan. enot	Sam. sob. + gars.	1 sob.	1 sob. + kab.	2 SOb.	2 sob. + kab.	3 sob.	3 sob. + kab.	4 sob.	4 sob. + kab.	5 in več sob.	Korist. stan. površ.	Povpr. površ. na 1 stan.	Stan. enote prič. z gr. 1957	Vscfj št. stan. enot	eno v i. korist. povr- šina	175/ povpr. površ. na I stan.
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10 .	11	' 12	13	14	15	16	17	18	19
	A. Področje okraja:																	
1.	Loška dolina	—	—	—	—	—	—	—	S	—	—	—	—	—	—	—	—	—
2.	Dobrepolje	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
3.	Vel. Lašče	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
4.	Vrhnika	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
5.	Borovnica	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	— -	—	—	—
6.	Sodražica	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—.	—	—	—	—	—
7.	Mengeš	5	—	—	—	—	—	—	5	—	—	—	472	94,50	5	—	—	—
8.	Kočevje	42	—	—	4	—	2	—	20	—	16	—	3014	71,76	32	10	750	75,00
9.	Logatec	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
10.	Grosuplje	—	—	—	—		—	—	—	—	—	— '	—	—	—	—	—	—
11.	Ivan. gorica	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
12.	Dobrava	—	—	—	—	—	—	—	_ —	—	—	—	—		—	—	—	—
13.	Moravče	—	—	—	" —	—	—	—	—	—	—	. —	—	—	—	—	—	—
14.	Cerknica	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	*• —	—	—	—	—	_ i	—
15.	Litija	3	—	—	—	—	—	3	—	—	—	—	171	57,00	3	—	—	—
16.	Kamnik	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
17.	Ribnica	—	— .	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
18.	Medvode	—	—	—	—	—	—	— '	—	—	—	’ —	—	—	—	• —	—	—
19.	Domžale	—	—	—	—	—	—	—	—		—	—	—	—	—	—	—	—
	Skupaj . . .	50	—	—	4	— ■	2	3	25	—	16	—	3657	73,04	40	10	750	75,00
	B. Področje mesta Ljubljane:			-														
1.	Center	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
2.	Moste	32	—	—	—	—	—	—	32.	—	—	—	2496	78	10	14	1092	78
3.	Rudnik .	—	—	—•	—		—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
4.	Vič	54	7	■ —	—	—	17	12	11	7	—	—	4158	77	6	47	3619	77
5.	Črnuče	—	—	—	—	—	—	—		—	—	—	—	—	—	—	—	—
6.	Šentvid	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
7.	Bežigrad	46	—	—	—	—	—	40	~	6	—	—	3320	72,20	23	14	960	70
8,	Polje	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	-
9.	Šiška	127	—	—	—	—	—	28	34	1	4	60	12065		95	4	65	5875	95
	Skupaj . . .	259	7	—	—	—	17	80	77	14	4	60	22039	85,10	43	140	11546	82,40
	C. Rekapitulacija:																	
1.	OLO	50	—	—	4	—	2	3	25	—	16	—	3657	73,04	40	10	/50	75,00
2.	Ljubljana	259	7	—	—	—	17	80	77	14	4	60	22039		85,10	43	140	11556	82,40
	Skupaj . .	309	7	—	4	—	19	83	102	14	20	60	25696		83,16	83	150	12296	81,97
	£				ia	£ ti	ti	g	
		|	5	s	X =■	2 D g |	p 3	I	
		03	a	1		" 1	O	1	
z								a	jjr
1									I
05									>
oc	-	-	-	-	-	- 1	-	-	OS
£	o.	*	-	u>	Ul	Ul	|	F	v	KI Ul
o	-	-	-	“	K)	1 1	-	Ul	ti
48172	1	I	i	11962	11321	I 1	KI tv 00	7800	; 10267
-	-	-	-	-	-	~ —	-	Ul	so
to		Ul	Vl	Ul	os	Ul Ul	-	00	»
§	M	00	K)	OS	44	OS 1-	F	K) 00	ž
-		N)	-	K)	-	1 1	44	1	Ul
2	Vi	-J	Os	4*	-	1 1	S	00	5
s U>	Os	00	ul Vi	Ul	ul	2 !d	ti	00 OS	g
S DO	2	a 00	s	šš	tv	913 8Z	3198	-v Os	§
§	d	s	o	id	OS	16 68	ti 4»	i	§
ti 1	-	2		2	2	12 84	1910	fi	F Ul
S	3	2	-	-	-	1 1	KI 8	1	8
1480	6	Kj	ui	F	-	2 1	S Os	231	•5
1615	1	00 os	os	2	u>	12 j 66	2	2	s
14128	S	2141	Os	o	M Vi 00	72 407	7622	1	1
3658	8	5	so	F	Ul	OS Ki	1239	g	g
E	F	S	š	s	KI Vi	a s	g 2	s	H
		9	**4	9	Ul		Vi		g
S	8	K)	tv 00	Vl K)	2	I g	2	ž	
N>			00	O	OS		Vl	4x	
S F NO F...	§ k> s	N S 3	320.918	58 §	227.088	g 5 š §	1 F	2,503.234	Vi ? F
5 2 9 -i	8 -V	g	E	8 Ul	as ti	g 8 ui O	F E	Vl KI	2 g
2	S	.5	o	8	SD 00	ti o	id	O	K)
2 S kO	K N)	5- s	1	y	8	l K	y 1	K>	2 Vi
2	§	F	5	S _v>	šo s	8 8 SO 44	S	•V Os	Vi
kO v	i	i	OC	2	2	F 2	p §	8	N
I	§	i	S	1	V	F 2 u tv	1	Vl g	i
.» vO £	-u P	|	1	2		-u K r* P*'	s	2	8
!° Dl to		E	1	s£>	5	2 8 KI OC	2	ti K> O	2 Ul
kO so o	F	t	2	F	2	5 g	S	2	2
1	1	g	S S	M	2	KJ '-4 O v Ui o«	bs $	00	o
K F
& f
Ž 8
r i
D
o
o*
3
*o
#
s
g*
& I
2 2 ST r C £
H Hf
s |
R |
D
o
3
sr
sr
D
o
cr
3
P
2
5 8
	-	1	1 - -	-	- »- 1	- -	H.	1		-	-	1
5	-	1	1	M	1	— 1	*- K>	tv	1	“ *-*	1	-	1
Ul	-	1	1 -	-	«	H-	|	—	1	—	1 1	1	-	1
6489	Ul Os SO	l	i 1	Ul Ul	80 306	1465 197	1	ti	1 t	1	v Ul SO	1
-	-	1	1 ~	**	- _ |	“	1	1	1 1	1	-	l
£	tv	1	1 u,	-	- 1 1	Ul ti	1	1	1 1	1	00	1
s	Vl	l	1 M	A	- 1 1	Vl so	1	1	1 1	1	00	1
-	1	1	1 1	-	1 1 1	1 -	1	1	1 1	1	1	1
-	tv	1	1	K>	1	- 1 1	1	Os	1	1	1 1	1	Ul	1
$	oo	1	1 ti		O Ul \|	Ul 00 so	vs	4X	0\ w	IM	ti	Ul
KI K) KI	a	1	1 od	os	Ul	«—	I O 1 vi	1	89 28	ti Ul	os	44 18	Vl	g	t
Ul OS	Os	1	1 K	-	2 *. 1	58 10	SO 00	4k	tv 00 tv	1	a	F
Vl so	F	1	1 o	44	F 00 1	= F	Vl oo	ti	00 F	Vi	Os	
												
“	K)	f	1 F	-	1 1 1	— tv	Ul	1	1	KI	1	1	tv
KI Os	5	1	1	oo	1	Ul Ul	1	OS -4	ui	l	K> Os	l	Os	KI
t	K	1	1 ti	-	F u> 1	49 8 -	2	00	00 Os	-■	Os	U*
I 155.	S	1	1 ti	O	16 89	387 58	tv o	Ul 00	1 2		os	F
2	Vi	•1 1	1	W	F	1 1 1	tv vi O	SO	4*	1 2	1	s	
1	JV v		ti o	30	00 v	tv Os tv SO -£*•	Ul Ul	tv os	F	Vi	kO tv	
E	1	1	1 Š	Vl o	b	i ti	1	i -	8	8 00	1 S tv	bo 8	Ul	1
1	3		tv Ul		00 v	-t* SO 00	-4	00 kO	Vl	tv		-4	9
s v	Vl 8	1	1 k 1 ti	KJ O	1 1 1	šo k) o tv o v	F -V	s 00	1	tv tv	oo 8	ti Ul	1
F y>	Ul v		2	44		KI tV «—	-V		-			JV	
3	i	1	1 8	Ul 8	1 1 1	8 š O tv	*-V 8	i	1 i	1	O	i
i	v		00	4*	s	Ul 4- —	sO	O Ul		KI 00	tv	g	IV
1	o Ul v	1	1 8 -V	tv O	8 i i o	8 2 O tv	bo 2	1	1	k 1	Os OS	Ul tv O	šo ±.	s
JV	6		ul		ti	tv tv 4-» O	6	8	F		Os	44.
Šo		1	1 ti	ti	00 1 1	<5	<7,	-4	oo	1 b		Lu	tv
-	®			O	2 1 1	8 8	Os	ti	1 S	g	v Os	8
i	Ul oo		ž	to	tv	Os	ti	Vl	ti		F	
F S	bs oi	1	1 2 Os	g o	2 1 |	F ti 8 2	8	tv ti	1 g	ti U o	v 2	V O
2	oc oc		00			oc O	g		•v		O	
š	o	1 1	1 g	1	t 1	1 O	b tv ti U	bo O	1	1 2 O	Vl 00 o	v	1
1 CK. ŠICV
O
R
B'
Štev. stan. uprav
St. delov, mest v stanov, upravi
Št. stanov, skupnosti
Štev. prebival, v posamez. st. skup.
štev. svetov stan. skupnosti
delavci
nameščenci
obrtniki
ostali
ll
S •"
v £>
■p S
Število hišnih svetov
Število članov hišnih svetov
delavci
nameščenci
obrtniki
ostali
<z.
£2 q K" & C
„3
p
2 a
Stroški hiš vključenih v druž. upr
Štev. stanov, vključenih v druž. upr
Štev. posl. prost, vklj. v družb, upr
v, £.2
2T£» n
P l.|
B
la
H*
£!
r
< 5 E
P atu p r*. a
3 §'l
nit
2
n
B
g
ct
■§
&
D
£
a
3
a
5
E
S
R
g
7
aro
r&
a-
a.
3
N<
g*
3
aro
M
S
•o
3
<s
M
3
65
M
65
3
O
<
85
3
«1
f6
JO
65
O
3
a.
65
3
65
O
o*
3
o
n<
c"
O
r
O
c
3*
M
3
65
N
65
O
i«*
O
k©
(Vi
-v
s
%
w
ka sodelovanja državljanov na določenem območju izven lastninskih stanov, odnosov. Stanovanjska skupnost naj ima dejansko namen, da pomaga družini začenši od raznih servisov pa do otroških vrtcev in jasli. Vse te ustanove bi sc ustvarjale na podlagi sodelovanja državljanov sumih. Zato pa bi bila ta po-inoč najcenejša in bi zajemala najširši krog družin. Stanovanjske skupnosti si zaradi tega ni mogoče zamisliti kot organ med stanovalci ali oblast nad hišnimi sveti. To naj "0 družbeni organ, v katerem bodo ljudje sodelovali tako, kakor zahtevajo njihovi interesi.
Pri ustanavljanju in delovanju stanovanjskih skupnosti pa ne moremo prezreti njihove materialne Podlage. Brez te podlage si težko zamislimo njihovo uspešno delo. Razumljivo je, da bi morali predvsem državljani, ki imajo v prvi vrsti koristi od uslug raznih servisov prispevati določena denarna sredstva. Ker pa osebni dohodki državljanov piso takšni, da hi mogli delovni ljudje v polnem obsegu prevzemati fi-"anasiranje takih servisov, bi mo-fala tu sodelovati cela vrsto družbenih činiteljev in sicer predvsem listih, ki so pri tem najbolj zainteresirani. To so seveda komune ter gospodarske in druge organizacije. Če Se hočejo naša podjetja boriti za pečjo produktivnost dela in če hoče-j° sprostiti svoje delavec raznih bremen izven tovarne, ki vplivajo P P zmanjšanje delovne storilnosti:, bi bilo pravilno da se usmerijo na maksimalno materialno pomoč sta-uovanjskim skupnostim.
Iz povedanega torej sledi, d n sc stanovanjske skupnosti ne morejo obravnavati kot gospodarske organizacije ali finančno samostojni za-Vo<!i, ki naj prinašajo družbi akumulacijo, temveč kot razširjene družine, v katere bi se dejansko družba ne vmešavala, dokler ne bi delavnost te skupnosti prerasla v gospodarsko aktivnost. Nn ta način bi družba omogočila, da bodo ser-v.isi stanovanjskih skupnosti za državljane cenejši ter da se bodo dohodki, ki se bodo ustvarili s to delavnostjo, vračali stanovanjskim skupnostim zn razširitev njihove tehnične in materialne podlage. Stn-"Ovanjska skupnost, o kateri ruz-Pravljamo. bo dejansko oblika, v ka-°ri sc bo javljala iniciativa vsake-k’u državljana in ne samo tistih, ki .P .že postali socialno gospodarski 'uhelj v družbenih odnosih, temveč "< i žen. gospodinj, upokojencev, pa iVdi mladine in otrok, ki morajo M', na določen način delavni v kviru t<> skupnosti. Pri vsem tem im moramo pnziti.-da se ne bi stnno-Unjske skupnosti ustanavljale kum-°ujsko. ne ozirate se na dejanske j.t)*rebe. Ustanavljanje stanovanj-^ 'b skupnosti je družbena naloga, s yn ero rešujemo eno od važnih brašanj v razvijanju socialističnih , nosov. Njeno uresničenje je za-rHn vztrajnega dela vrste let vzpo-s’dno z razvojem vsega našega go-1 bodnrstva. vse naše družbe.
Šn 9.Vs°h navedenih načelnih vpra-s, n j'1* glede razširjenega delovanja p bovanjskih skupnosti so živo in
dobno razpravljale nn terenih po-
v	Vsebina
no S skupno sejo 01 O.
tu ul'l° o delu Rvcta ra stanovanjske zadeve P 'e'0 1917
dohodkov in Izdatkov po zakljuS-of"nn 01.0 za leto 1916.
r»funl gospodarskih organizacij 'do 19%
litične in družbene organizacije. Člani SZDL in sindikatov so z velikim zanimanjem razpravljali-o fiziognomiji tega pomembnega organa družbenega samoupravljanja. Vsa dosedanja razpravljanja na terenih so potrdila pravilnost omenjenih načel in nujnost čimprejšnje poživitve v praksi.
Široka politična razgibanost, ki so jo razvili člani SZDL, sindikati in drugi, pa ni našla dovolj razumevanja pri nekaterih občinskih ljudskih odborih. Ti namreč na svojih plenumih o novi razširjeni vlogi stanovanjskih skupnostih sploh niso ali pa so le površno razpravljali. V tej smeri ni bilo opaziti kakega programskega dela na plenumih občinskih ljudskih odborov, temveč so o tem razpravljali le nekateri odborniki kot aktivisti na tem področju. V glavnem so o tej zadevi razpravljali Sveti za stanovanjske zadeve kot pristojni kolektivni upravni organi občinskih ljudskih odborov. Oh takem zadržanju nekaterih občinskih ljudskih odborov se nam vsiljuje misel, kot da taki ljudski odbori čakajo še nadaljnjih diskusij in predvidevajo na tem področju še nadaljnjo fazo političnega utrjevanja. Ponekod pa se sklicujejo ljudski odbori tildi na to. da nimamo še ustreznih predpisov, s katerimi hi bila uzakonjena omenjena načela. Res je. da še nimamo takih predpisov, ki bi nudili podlago za delovanje stanovanjskih skupnosti, pa vendar lahko ugotovimo, da imamo od najvišjega organa oblasti, to je od Zvezne ljudske skupščine priporočila in nasvete za pospešeno in poglobljeno izvajanje novih nalog stanovanjske skupnosti. Taka priporočila vsebujejo resolucija o perspektivnem razvoju osebne potrošnje, resolucija o temeljnih načelih stanovanjske zakonodaje, družbeni plan gospodarskega razvoja Jugoslavije od leta 1957 do leta 1961 ter končno zvezni družbeni plan za leto 1958.
Nn podlagi teh smernic in priporočil Zvezne ljudske skupščine, kot najvišjega organa oblasti lahko torej zaključimo, da naj stanovanjska skupnost k<)t organ razširjenega družbenega upravljanja:
—	predstavlja skupnost državljanov. ki stalno prebivajo na območju urbanistično zaključenega naselja, blokov, hiš. ulic ali vasi z namenom, do ustvarja čim ugodnejše pogoje življenja delovnim ljudem. zlasti, dn nudi pomoč družini in posamezniku zaradi zadovoljevanja vsakodnevnih potreb:
—	se formira zn posamezna naselja. ulice, mestne predele, skupine blokov ali vasi. kakor to določi občinski ljudski odbor na osnovi urbanističnega načrta, upoštevaje specifičnost zgrajenega naselja, skupnost interesov prebivalcev do upravljanja skupnih naprav in objektov, ekonomsko zmogljivost in obseg poslov;
—	je pravna oseba, ki pridobiva in samostojno prevzema obveznosti;
—	nastopa kot investitor pri gradnji komunalnih objektov in naprav pri zidanju stanovanjskih hiš ter ustanavlja servise;
—	ima svoje voljene organe;
—	ima svoje proračunske dohodke v obliki prispevkov gospodarskih in drugih organizacij, državljanov. hišnih svetov, v obliki dotacij politično teritorialnih enot, v obliki presežkov iz opravljenih uslug, najetih posojil itd.;
—	ima svoje sklade, predvsem amortizacijski in investicijski sklad;
—	ima servise kot posebne poslovne enote, ki naj s praktičnimi in cenenimi uslugami razbremenijo gospodinjo in družino, kakor n. pr. gospodinjski servis, trgovinsko-potroš-niški servis, servis za družbeno prehrano, sejvis za pomoč hišnim svetom itd.
V tem smislu predvideva stanovanjske Skupnosti zvezni družbeni plan za leto 1958, ki nalaga, da bo treba za rešitev neke vrste komu-
nalnih problemov, posebno pa za hitrejši razvoj otroških zavodov in servisov, ki so potrebni za gospodinjstvo, mobilizirati po stanovanjskih skupnostih sredstva skladov za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, poleg tega pa še materialna sredstva politično teritorialnih enot in gospodarskih organizacij ter sredstva državljanov. V tej smeri nalaga zvezni družbeni plan, da morajo občinski ljudski odbori pomagali in v vsakem pogledu podpreti stanovanjske skupnosti.
Pregled dohodkov in izdatkov po zaključnem računu OLO Ljubljana za leto 1956
A. Zbirni pregled predvidenih in doseženih dohodkov ter odobrenih in izvršenih izdatkov proračuna po proračunskih delih
1. DOHODKI
		Predvideno proračunu	Doseženo	'/• izvrš. proti prorač.	Doseženo proti proračunu
1. Dohodki iz gospodarstva	....	1.202,002.000	884,239.404	73,5 -	317,762.596
2. Dohodki od prebivalstva		715,795.000	881,341 943	1-3,1	4- 165,546.945	
3. Dohodki drž. organov in	zavodov	15,500.000	22,958.412	148,1	4-	7,458.412
4. Ostali dohodki . . . ♦		51,486.000	32,018.626	62,1 —	19,467.374
5. Posojilo			100,000.000	100,000 000	100,0 —	-
		2.084,783.000	1.920.358.387	92,1 —	164,224.613
Presežek izdatkov nad dohodki		—	74,749.666	— +	74,749.666
Skupaj dohodki		2.084,783.000	1.995,108.053	95.7 -	89,474.947
	11. IZDATKI				
	Odobreno Plan po po	izvedenih proračuni* virmanih		Izvršeno	#/» izvršitve proti planu po izvedenih	Izvršeno proti proračunu
1. Dotacije gos|K>darstvu	32,200.000	32,400.000	30,802.561	95,0	— 1,597.439
2. Negospodarske investicije	403,112.000	404,112.000	361,900.000	89,5	— 42,212.000
3. Prosveta in ljud. kultura	498,073.000	490,814.339	472,900.665	96,3	— 17,913.674
4. Socialno varstvo ....	56,392.000	36,796.426	53,910.310	94,9	— 2,886.116
3. Zdravstvena zaščita . . .	56,093.000	56,748.973	50.416/288	88,8	— 6,332.685
7. Državna uprava ....	417,448.000	442,733.449	429,033.257	96.9	— 13.Rl2.l92
8. komunalna dejavnost . .	117,358.000	123,113.000	122,982.101	99.8	—	130.899
9. Dotacije in subvencije .	423,207.000	429,879.100	429,328.404'	99,9	—	350.6%
10 Obveze in garancije . .	8,700.000	8,700 000	8,700.000	100,0	-
tl. Proračunska rezerva . .	70,000.000	39,483.713	55,114.467	88,9	— 4,369.246
i I 1		2.084,783.000	1.995,308.053	95.7	— 89,474.947
B. Zbirni pregled dohodkov in izvršenih izdatkov finančno samostojnih zavodov OLO Ljubljana za leto 1956
DOHODKI			Plan	Izvršitev 1	'/• izvršitve	Pri- manjkljaj
1. Tajništvo	za	finance ... *	2.466.000	2,512.300	103,9	51.320
2. Tajništvo	za	komunal, zadeve	250,361.000	430,920.738	172,1	-
3. Tajništvo	za	zdravstvo . . .	253,809.000	265,262.429	104,5	2.887.030
4. Tajništvo	za	socialno varstvo	51,013.000	69,188.725	135,6	30.481
5. Tajništvo	zn	prosveto .	. .	529,293.000	616,565 060	116,4	435.655
6. Tajništvo	za	kulturo . . • #	27-2,320.000	269,940.134	99,1	637.005
		Skupaj . . •	1.359,262.000	J.634,389.386	121,7	4,041.491
IZDATKI			Plan	I i	•/• izvršitve	Presežek
1. Tajništvo	za	finance . . •	2,466.000	2,554.636	104.4	8.984
2. Tajništvo	za	komun, zadeve	250,361.000	410,796.336	167,6	20,124.402
3. Tajništvo	za	zdravstvo .	.	.	253,809.000	250,139.342	98,5	18,010 117
4. Tajništvo	za	socialno varstvo	51.013.000	65,469.551	128,3	3,749.655
5. Tajništvo	za	prosveto . . .	529,293.000	575,991.285	108,8	41,009.430
6. Tajništvo	za	kulturo » • .	272,320.000	270,195.982	99,2	381.157
		Skupaj . i	1.359,262.000	1.575,147.132	115,8	83,283.745
C. Zbirni pregled dohodkov in izdatkov po predračunih proračunskih skladov DOHODKI
Naziv sklada	1'lan	Izvršitev	•/• izvršitve
1. Svet za gospodarstvo			
Gozdni sklad		540,220.000	683,531.812	126,5
Sklad z.u pospeševanje kmetijstva	71,650.000	107,832.432	150,0
Sklad za pobijanje alkoholizma . .	123,825 000	95,909.919	77.4
Skupaj . . •	735.701 000	887,274.163	120,6
t. Svet za komunalne zadeve			
Sklad m urejevanje voda ....	41,186.000	41,184.364	99,9
3. Med letom ustanovljeni skladi:			
Svet za komunalne zadeve Okrajni cestni sklad .	. • • • • Svet za notranje zadeve Okrajni gasilski sklad			31.925.915 29,261.719	
Svet za prosveto			
Okrajni sklad za Štipendije . . . Vsi skladi skupaj	726,887.000	164.550 989,810.711	
IZDATKI
Naziv sklada 1. Svet za gospodarstvo	Pia a	Izvršitev	®/e izvršitve Saldo	i 51. 12. 1936	
Gozdni sklad		540,220.000	641,191.507	118,6	42,340.50»	;
Sklad za pospešev. kmetijstva	71,656.000	78,508.714	109,1	29,623.718
Sklad za pobij, alkoholizma	123.825.000	95,909.919	77,4	—
Skupaj . . •	735,701.000	815,310.140	110,8	71.964.023
2. Svet za komunalne zadeve				
Sklad za urejanje voda . .	41,186.000	37,931.271	92,0	3,253.093
3. Med letom ustanovljeni skladi Svet za komunalne zadeve				
Okrajni .cestni sklad .	. . « Svet za notranje zadeve		29,308.355		2,617.560
Okrajni gasilski sklad . . . Svet za prosveto		9.460		29,252.259
Okrajni sklad za štipendije		47.000		117.550
Vsi skladi skupaj	776,887 000	882,606.226		107,204.485
trvleček iz poročila o poslovanju obrtnega podjetja »OPTIKA«, Ljubljana, Trg revolucije 4, v letu 1956
'-'odjetje -Optika«, Ljubljana, Trg revolucije 4, je obrtnega značaja in izdeluje ter popravlja očala ter v to stroko spadajoča -dela.
Aktiva
BILANCA na dan IL decembra 1951
pasi'^
Za p. st.
Naziv p o » t a v k e
A. Osnovna In Izločena sredstva
I.	Osnovna sredstva i. Investicije v teku
J.	Izločena sredstva In druga investicijska sredstva
B. Obratna sredstva
L Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 1. Kupci In druge terjatve 8. Druga aktiva
O. Finančni uspeh
7	Razporejeni dobiček
8	Izguba
Skupaj-
Znesek v 000 din
443 3 029
4.098
2.325
509
2.829
13.233
Za p. St.
Naziv postavke
A. Viri osnovo1') lo Izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev
2.	Dolgoročni krediti za dokončane investicije
3.	Razni skladi
4.	Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 8. Drugi viri finansiranja Investicij
B Viri obratnih sredsiev 8. Viri obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva Dobavitelji ln druge, obveznosti
Druga pasiva
Dobiček Kritje Izgube
O. Finančni uspeh
Skupaj;
Znesek v
Vodja računovodstva) Podgorelec Anton
Predsednik upravnega odbora) Pust Breda
Direktor podteijat Pust Kd varti
ooo din
443
2.958
5.390
1.613
2.829
13.233
Izvleček iz poročila o poslovanju trgovine POHIŠTVO, Ljubljana, VVolfova 6. v letu 1956
Trgovina ima 10 zaposlenih. Glavna dejavnost je prodaja pohištva in vseh tapetniških izdelkov ter koles in šivalnih strojev. Trgovina je dosegla
95,416.330 din prometa.
aktiva
BILANCA oa dan Sl. decembra i»r>6
PASfV
St Za p
Netiv postavke
A Osnovna lo izločena sredstva
i Osnovna sredstva 1 Investiciie v teku
1. Izločena sredstva m druga investlvllska sredstva
B Obratna tn-dsiva I. Simona 101 atna <tedsiv#
C. Sredstva e obračunu id druga aktiva 1 Kupci In druge teriatve S D m uh aktiva
l>. Finančni uspeh
I Ra/pnreieni dobitek A Izguhn
Skupaj
Znesek v ooo din
1.905
744
186
4.299
605 8 300
Za p št
Naziv postavke
A Viri osnovnih ln Izločenih sredstev Sklad osnovnih -.redsiev
Dolgoročni krediti za dokončane tnvesticue Razni skladi
Dolgoročni kiedit ra flnanstnmje investicij Drugi viri flnanslrunia Investicij
B Viri obratnih sredstev Vin .mratnih sredstev (skupno!
C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva Dobavitelji In druge obveznosti
Druga pasiva
Dobiček Krltle Izgube
o Finančni uspeh
Skupaj:
Znesek v ooo dl*1
1.90$
802
3 490 1 498
605
8.300
Vodja računovodstva) Vajt Milena
Predsednik upravnega odborar Gerkman Maro
Direktor podietjai ■Meško Anton