55. številka. Ljubljana, v fredo 8. marca 1905. XXXVIII. leto. Ishaj* vsak dan zvečer, lairn«! nedelj« in praznike, ter verja po pošti prejeman aa avstro-ogrske dežele aa vse leto 26 K, aa pol leta IS K, aa četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 2 K 80 h. Za Ljubljano ■ posojanjem na dam aa ♦to 24 K, aa pol leta '12 K, za četrt leto 6 K, aa en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, sa četrt leta 6 K 60 h, za cn mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko ve«, kolikor znaSa poStnina. — Na narocVt brez [istodobne.vpošujatve naročnine se ne ozira, — Za oznanila se plačuje od peteroatopne petit-vrste po 12 h, de se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi taj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 6, iu sicer uredništvo v L nadstropju, upravnižtvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj se blagovoUjo pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila, t. j. administrativne stvari. II Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po 10 h. i« Narodna tiskarna" telefon št. 85. Dno si faciunt Postopanje državnih oblasti v zadevi dvoboja Triller-Lavtar ima za naše razmere simptomatiČen pomen. Da se Slovenca, in bodisi uradnik, bodisi dijak ali pa — prosjak, suje spredaj in zadaj in vedno preganja, je žalostna resnica, katere dandanes žalibog ne moremo Se izpremeniti. Ali vendar se pri vsaki priliki skuša „tamkaj gorilo resnico z zvijačnimi besedami iz hinavskih ust prikrivati. Se že najde kak puhel izgovor, kaka prazna slama, pač malo peska, da se ga temu ali onemu nasuje in zažene v oči. V slučaju omenjenega dvoboja pa stojimo, hvala Bogu, s popolnoma odprtimi očmi pred žalostnim dejstvom, dejstvom, da se v avstrijski justici zlasti pri nas deli dvojna mera. To pa brez vsakega strahu in Čisto očitno. Enega se tepta in pohodi, drugemu pa pomaga — v nebesa. Komur so te besede prehude, ta naj natanko prečita nastopne vrstice. Ko smo svoj čas poročali o kazenski razpravi, ki se je izvršila pri ljubljanski sodniji zoper tri slovenske viaokošolce in končala z njih oprostitvijo, o merili smo niimogreclej do^ro poznajoČ naše razmere, da se utegnemo s tem dogodkom vendarle še kdaj srečati. Vsakdo je hvalil in odobraval milostno in časovnim razmeram primerno postopanje ljubljanskih sodnikov, ki glede svoje sodbe in svojega prepričanja niso odgovorni prav nikomur, naj-maDJ pa višjim instancam. Značajen in vesten sodnik pač menda tudi na sodni dan ne bode dajal odgovora za svoje prepričanje v tem ali drugem slnčaju. To je glavni fundament cele moderne juatice. Vsakdo torej, ki nima pasje duše in pasjega srca, je z velikim veseljem pozdravil to razsodbo, ki je trojico slovenskih duelantov in njih svojce odrešila dolgotrajnega strahu in opravičene zbeganosti. Le tistim de-nuncijatskim pokvekam, ki se pehajo okrog .škofovskega" „Slovenca" so se najbrž zvijali njih katoliški želodci, ker se ni zgodila njih sveta od krščanske ljubezni narekovana volja. In še enemu se ni ustreglo s tem vsestransko utemeljenim judikatom, namreč — ljubljanskemu državnemu pravdništvu. Kajti vložilo je ničnostno pritožbo in to pritožbo tudi prav obširno izpeljalo, tako da sta se skoro Čutila sila in pritisk, s čimer je nastopal in s čimer je pritiskal javni obtožitelj to kazensko zadevo slovenskih visokosolcev pred kasacijski dvor. Odkrito priznamo, da smo se morali Čuditi tej vnetosti ljubljanskega pravdništva. In to tem bolj, kjer nam iz drugih mest in kro-novin n. pr. iz Grade a — in tam vendar večkrat zazvenkeČe po mnenju slavnega najvišjega sodišča „smrtno-nosno" orožje— ni znan ni en slučaj, da bi državni pravdnik nesel dvobojno z oprostitvijo končano zadevo pred kasacijski forum. PaČ smo vedeli in se je splošno govorilo po Ljubljani, da so vsi trije vložili že pred obravnavo milostue prošnje za abolicijo in da je državno pravdniŠtvo kakor kazensko sodišče v Ljubljani naravnost predlagalo, naj se te prošnje a limine zavrnejo. Že takrat smo komaj in komaj premolčali to čndno dejstvo I Ali po izpeljani ničnostni pritožbi nam je nostslo iasno. da ?e je državno nravd-ništvo čudno zagrizlo v ta slučaj, zlasti ker je v svoji pritožbi poudarjalo, da bi bila ta oprostilna razsodba, ako obvelja, velevažni precedenčni slnčaj, da je ničnost podana tu, podana tam itd. itd. Torej stvar se je razbrskala vnovič, ta strahovito važni precedenčni slučaj je priromal — na Dunaj. In tam se je zgodilo, kakor vemo, da so sable, glede katerih sta ljubljanska strokovnjaka-i z ved en ca odločno izrekla, da niso Človeškemu življenju prav čisto nič nevarne, postale v očeh gg. dvornih svetnikov naenkrat smrtnonosne in — pogubne. Preko vseh dejanskih ugotovitev na prvi in odločilni instanci, menda edino le s kratkim in lapidarnim „immerhin" zletela je Ijab ljanska sodba v zrak in — gosti, prav zelo debeli dež strogih, nečuveno strogih kazni je začel „rositi" na slovenske duelante. Tako se je zgodilo s tem „oficirskim" dvobojem. Vsakdo mora državnemu pravdništvu v Ljubljani čestitati in priznati, da je postopalo z vso strogostjo in da se je ničnostna pritožba fulminantno obnesla. Vivat 8equens! Vse drugačno, „himmlisch mildeu bi rekli, pa se je izkazal ta državni urad malo časa, nekaj mesecev poprej. Namreč tudi pri nekem dvoboju, ki se je izvršil med dr. Konradom Voduškom in dr. Pavlic kom. Pribiti moramo, da je tudi ta d?oboj denunciral „Slovenec1*. In spominja se še marsikdo, da se je sprva ta zadeva povsem prezrla. Le ker je „Slovenec" vedno in vedno, vsako soboto na novo trkal na vrata državnega pravdništva, so se končno vendar le odprla in se je začela kazenska preiskava zoper dr. Voduška in dr. PavliČka. — Mi prav zelo neradi premi evamo to staro šaro in te dogodke, ki že davno — v grobu spe. Quieta non mo-vere! To bi radi storili tudi mi, ki smo dr. PavliČku, kakor vsakemu drugemu, prav iz srca privoščili, da se je cela zadeva zanj tako dobro in brez posledic obnesla. Da bi njemu — ad per-sonarp — dane^^A^j očitali, nam ne more priti v glavo in tega dr. Pavliček menda o nas tudi ne en trenotek mislil ne bode. Mi pišemo stvarno in splošno. Vendar dr. Pavliček je — Nemec in — Če se ne motimo — strogo nem-ško-nacionalnega mišljenja. In prav to ga je nemara rešilo, da ni imel kot c. kr. avskultant gra&kegia nadso-dišča niti najmanjše disciplinarne neprilike in da tudi ni prišel — na zatožno klop. Kakor ima vsak pravico braniti se in si pomagati z vsakim sredstvom, ki mu je na razpolago, je tudi on kot c. kr. uradnik prosil za abolicijo. In njegovo predstojništvo mu je šlo zelo na roko, kar je vse hvale vredno. Ravnotako se tudi državno pravdništvo ni prav nič protivilo tej obdolženčevi prošnji, marveč še celo priporočalo milost in odpuščanje. Tako se je dogodilo, — kar se je pozneje seveda preprečilo pri slovenskih treh visokošolcih brez vsakega tehtnejšega razloga, da je dr. Pavliček našel — milost in da je v najkrajšem času vsa njegova kazenska zadeva — zaspala mirno v Gospodu l In tudi dr. Konradu Vodušku, ki je mirno in brez vsakega strahu pričakoval obtožnice in kazenske razprave v s 1 e d dogodkov, ki so se izvršili pred dvobojem samim, se je le vsled prošnje dr. Pavlička naklonila abolicija. On namreč sam ni vložil nikake prošnje za milost in tudi prošnje dr. Pavlička n i hotel podpisati iz opravičenih razlogov, katerih nam ni treba navajati. In glej! Vkljub temu se mu je neki dan dostavil od c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani sklep, v katerem se mu je, ki niti prosil ni za to, milostno naklonila abolicija, za katero je prosil edino-le dr. Pavliček. Razume se, da je dr. Konrad Vodušek ta sklep sprejel s primerno hvaležnostjo. V tem dvoboj nem slučaju torej nismo doživeli nobene obtožnice, nikake sodbe in tudi — nikake ničnostne pritožbe. Dragega ni bilo treba nego — prošnje dr. Pavlička. In takoj se je glede obeh obdolžencev od grdega in trdovratnega denuncijanta „ Slovenca" vzbujenemu državnemu pravdniku v Ljubljani polegla — vsa razburjenost in živahnost, katere je — kakor smo zgoraj opisali — obilo in veliko privoščil pozneje rajše slovenskim visokošolcem. Vse, kar smo o teh dvobojih danes sporočili, je objektivna resnica, katero podpremo, če se bode želelo, z vsemi potrebnimi dokazi. In zdaj vprašamo slovensko občinstvo: kdo more misliti in trditi, da se je v obeh teh slučajih postopalo na enak način? Kdo ni prepričan, da se je nemško-nacionalnemu c. kr. avskultantu dr. Pavlička godilo desetkrat in — edino-le vsled dr. Pavličkove proftnje in zasluge — dr. Konradu Vodušku Stokrat bolje kakor pozneje ubogim slovenskim visokošolcem? PaČ pa si vsakdo lahko misli, za katerim grmom tiči zajec, ki je povzročil te velikanske razlike. In kaj smo pri tej priliki zopet enkrat doživeli in jasno uvideli? Nič drugega, nego da je pri nas vse drugače nego drugod in da je skrajni čas, odpraviti to prokleto dvojno mero! Vojna na Daljnem Vztokn. Kuropatkinovo poročilo. General Kuropatkin je poslal 5. t. m. naknadno še to-le poročilo: Na desnem bregu reke Hun je sovražnik prodrl do Nunsintonga, a je bil odbit. Nadi voji so nato stopili v efenzivo in osvojili Nun s i n t o n g in več drugih vasi. Sovražnikov napad na Elšajoo je bil takisto odbit. V bližini Putilovske gore so naši oddelki ujeli okoli 100 Japoncev. Odbili smo tudi sovražni napad na Kandolizan. Polkovnik Rumsevič je bil ranjen. Sovražnik se je umaknil na jug od naših pozicij. Na prelazu Gaotuling so naši lovci prisilili Japonce, da so ■ e umaknili, in bo na to prodrli do Šunšuzi in Sanghezaj. Pri Ubenpuci se je sovražnik umaknil na svoje prejšnje pozicije pri Kudi-sci. Naši voji so po ljutem boju osvo« jih neki grič, ki obvladuje vso okolico. V ponedeljek 6 t. m. zvečer pa je došlo v Petrograd to-le Kuropatkinovo poročilo: V centru je vse mirno. Naše levo krilo, za« padno od Mukdena, nadaljuje pričeto ofenzivo. Sovražnik se je silno trudil, da bi osvojil neko vas, ki nima imena, a ves trud je bil brezuspešen. Ob 11. uri zvečer je bil odbit deseti napad. Naša artiljerija pri Erdagova uspešno pomaga odbijati sovražne napade na Putilovski grič. Včeraj opolnoči so Japonci napadli A n t u -1 i n g, a so bili po triurnem boja odbiti. Ameriško dekle. fKonec.) Naj že kdo misli o ženski vzgoji kar hoče, eno mora priznati: npjvečja sreča za človeka, »ho^bstes Gltiok der Erdenkinder«, je vendar to, da sme živeti po svoji naturi. Američanke morejo tako živeti, se morejo razviti ket samostalne osebnosti in po tem živeti. Posledica tega je, da je med ameriškim ženstvom toliko karakterističnih tipov vseh vrBt. Kdor to uvažuje, si lahko misli, kak užitek je, občevati z ameriškimi ženami in dekleti. Šablonsko to ženstvo ni. Kdor je kdaj občeval z izobraženimi Američankami, tistemu se kar v srce smilijo te uboge v katoliških kleštrih vzgojene evropske punice, ki nimajo ne volje, ne odločnosti, ne samostojnosti, ne razuma za življenje nič kot svoje »Jarfoe«, glavico polno sentimentalno naivnih idej in srce polno pobožnosti. Lahko bi bilo očrtati in karak- terizirati celo vrsto interesantnih in originalnih tipov is ameriškega žen-stva. To je storil Pavel Bourget v svoji znameniti potopisni knjigi »Outre-Mer«. Njegova galerija ženskih tipov je v resnici velezanimiva. Šicoda, da je njegova knjiga tako obširna, da tudi posameznih oddelkov ne kaže navesti. Kar se iz nje posname, se more le na kratko reproducirati, sicer bi te črtice ne bilo nikdar konec. Najzanimivejši vseh ameriških ženskih tipov je takozvana »beautv«, to je »lepotica« Ta tip ima nekaj res naivno-ljubeznivega na sebi. Vsako mesto v Združenih državah ima po več žena in deklet, ki so splošno pripoznane kot prve lepotice dotičnega kraja in izvršujejo vsled tega v družabnem življenju nekako absolutno gospodstvo. Vsako mesto je ponosno na te svoje krasotice. Zgodi se dostikrat, da se vabilu na čaj dostavlja: »Ako pridete, bodete imeli veselje, se seznaniti z miss X. X, the R chmond beau»y«. Imenovali smo le slučajno R chmond, kajti v drugih mestih, naj leže na severu ali na jugu, na vzhodu ali na zapadu je stvar ravno ista, kakor v Riohmondu Seveda mora ona dama, ki hoče biti ponos svojega kraja, biti v resnici lepa in sicer tako lepa, da na plesih in v gledališču, pri dirkah in zabavah vse druge dame zatemni. Rasti mora biti visoke in kajpak brezhibne; njen obraz mora biti tako lep, da se ilustrirani listi trgajo za dovoljenje, reproducirati njeno sliko in da skuša vsak moški dobiti njeno fotografi,o, če treba tudi za izredno ceno. Kar se tiče toalet, mora biti pravi vzor ukusa in elegance. Kadar je kaka dama enkrat pri-poznana kot krasotica, potem je ž njo nekako tako, kakor pri nas s kakim koncipistom, ki pride iz Črnomlja v ministrstvo na Dunaj — njena kariera kot zvezda na družabnem nebu je zagotovljena. V časopisih se čita njeno ime vsak čas, ne da bi se bila kaj potrudila za to; stokrat se zgodi, da jo listi imenujejo med odličnimi damami, ki so se udeležile kake priredbe, čeprav niti navzočna ni bila. Časnikarjem teče njeno ime kar nehote iz peresa, ne da bi se tega prav zavedali. Kra- sotica mora biti pri vsaki večji priredbi, če je ni, se vse čudi, kakor če bi pri bogatem dineju ne bilo nič vina ali če bi se priredil ples brez godbe. Ako hoče krasotica doseči prav posebno veljavo, potem gre konkurirat v inozemstvo. Ako se ji posreči, da vzbudi v Parizu, v Londonu aH v Rimu senzacijo, ako doseže, da more ondi v najcdličnejŠi družbi iorrati eno prvih vlog, potem so vse Združene države nanjo ponosne. Ko se vrne v svojo domovino, v svoj rojstni kraj ali navadno bivališče, jo sprejmejo tako, kakor zmagovitega vojskovodjo, ko se iz vojne vrne domov. Ameriški očetje takih hčera so silno ponosni in nič jim ni ža1 za ogromne svote, ki jih velja ta »šala«. Američan ve. da s tako hčerjo za-dobi največji socialni ugled, ki mu tudi v kupčiji mnogo koristi in zato ljubi tako hčer s tisto ljubeznijo, kakor svojo desetnadstropno hišo, svojo polno blagajno. Ali gorje tisti krasotioi, ki se da le enkrat samkrat prehiteti, ki pri vsakdanji dirki za družabno prven- stvo le enkrat zaostane. Socialno je s tem skoro onemogočena in neprestane ji druiega kakor da vzame kakega bankerotnega evropskega grofa, ker Američan je nobeden ne vzame. Interesanten je dalje tip »do-brotnice«. Ameriški dami ne pride nikdar na misel, da bi hodila po hišah in nosila starim ženicam vodeno »župo«, kakor se to godi v Ljubljani. Kakor ima v Ameriki vse nekak grandijozen značaj, tako ga ima tudi dobrodelnost. Za reveže, ki ne morejo delati, se res mnogo stori. Dama »dobrotnica« navadno nabira denar za reveže, ali ne zadovolji se s par dolarji. Prava dama dobrot niča ima svoj veliki načrt, ki ji da ved let truda in skrbi. Ta nabira denar, da sezida — novo bolnico, druga, da ustanovi šolo, tretja, da ustanovi sirotišnico. Za posamezne reveže se dama-dobrotnioa ne briga. Temu se je zahvaliti, da imajo v Ameriki toliko in velikih dobrodelnih zavodov. O priliki morda ie kaj o drugih tipih is ameriškega ženstva. Pri G a o t u I i n g u smo našteli 2030 mrtvih Japoncev, med njimi 30 častnikov. Del teh mrtvecev smo pokopali. Japonci so vnovič napadli naše posioije pri Ubenpuoi. Naši voji pri Tomapušanu so odbili več sovražnih napadov in povzročili Japoncem velike izgube. Na skrajnem levem krilu je naša vojska osvojila gorski prelaz, 10 milj južno od K u d i a o e. Eden japonski eskadron in ena atotnija sta, odloživši orožje, v neredu bežala proti jugu. Ruski uspehi zapadno od Mukdena. Pariški »Journal« priobčuje to-le brzojavko svojega posebnega poročevalca iz Mukdena z dne 6. t. m.: Včeraj zvečer je bil položaj na bojišču ta-le: Štiri dni trajajoči japonski navali na ruske ntrdbe v centru so bili odbiti. Rusko levo krilo si je izvoje-valo znatnih uspehov, dočim levo japonsko krilo še vedno grozi desnemu ruskemu boku. Na severoza-padu je boj najljutejši. Japonske izgube znašajo že sedaj več nego 40.000 mož. V centru je danes generalLinevič uspešno odbil 13 zaporednih japonskih napadov. Druga brzojavka iz Mukdena z dne 6. t. m. ob 4. uri popoldne pa pravi: Med armado generala Nogija in med rusko armado pod poveljstvom generala Kaulbarsase je včeraj vnela velikanska bitka. Bitka se je bila približno 9 kilometrov severoza-padno od Mukdena. Vnel se je strahovit boj na bajonete. SibirBkivoji bo odvzeli Japoncem več vasi in uplenili mitreljeze. Končno so osvojili tudi vas Dačičao,14 kilometrov zapadno od Mukdena, ki tvori ključ k japonskim pozicijam ob tej fronti. Tudi berolinski »Lokalanzeiger« je dobil z bojišča poročila, ki se glase ugodno za Ruse. Kakor je posneti iz teh poročil, so bili d o a e d a j uspešno odbiti vsi napadi generala Nogija na zapadnem krilu in Japonci potisneni proti zapadu. V nedeljo 5. t. m. so Japonci stopili vofenzivo v centru ob reki Šaho, a so bili odbiti s strahovitimi izgubami. Tudi na vzhodu se Rusi uspešno bore pod generalom Linevičem. Osvojili so mnogo japonskih poljskih utrdb. Boj pri Salinpu »Novemu Vremenu« se poroča iz Mukdena: Včeraj okoli dveh po polnoči so jeli naši voji prodirati proti Salinpu, kjer so zadeli ob sovražnika. Boj je trajal do noči brez posebnega uspeha; izgube na obeh straneh so neznatne. Danes ob zori se je znova pričel ljut boj. Silni artiljerijski ogenj je trajal do 10. ure dopoldne. Naša artiljerija je povzro čila sovražniku ogromne izgube a tudi japonska artiljerija je nam napravila precej škode. Naše in japonske baterije so bile izvrstno prikrite. Na to smo stopili v ofenzivo, a smo jo morali skoro ustaviti. Sedaj je stopil sovražnik v ofenzivo, a j e bil odbit z ogromnimi izgubami. Japonci so izvršili nato še več napadov, pri katerih se je opetovano vnel boj na bajonete, a vedno brezuspešno. Končno smo zopet mi prešlivofenzivo, kijeimela polni uspeh. U p 1 e n i 1 i s ra o sedem topov in ujeli več sto Japonce v. Naše izgube so znatne, j a -ponske pa so ogromne. Reuterjevo poročilo o operacijah pri Sinmintinu. Reuterjev urad poroča is Niu-čvanga: Tu sem dospeli trgovoi pripovedujejo, da je v nedeljo ponoči prodrlo 30.000 Japoncev do pozicij, ki so oddaljene 5 milj od prvih ruskih utrjenih pozicij pred Mukdenom. Ob zori je boj še vedno trajal, a si še nobena stranka ni izvoje v a la uspeha. Rusi so upepelili vladna poslopja v Mukdenu in se pripravljajo, da se umaknejo proti severu. Neki ruski voj prodira na vzhodnem bregu reke Liao proti jugu, da bi Japonce prijel za hrbtom. Japonoi so v ponedeljek zasedli brzojavni urad v Sinmintinu in uvedli vojaško cenzuro. Kitajskih ubežnikov je tu na tisoče. Japonski Častniki pravijo, da se Kuropatkin še ni odločil, da li se naj brani v Mukdenu. Težke topove je že odposlal v Tielin, ki je obkoljen od Hunguzov kateri ao uvedli povsodi pravo strahovlado. Ob reki Liao se sliši strahovito grmenje topov, is česar se sklepa, da skušajo Rusi obiti japonsko levo krilo. Vesti is Ntučvanga so zelo nezanesljive, kar se je zlasti izkazalo pred nekaj dnevi, ko so trdile da so Mukden že osvojili Japonci! Boji, vršivši se v ponedeljek. Petrcgradska brzojavna agentura poroča iz Mukdena z dne 6. t. m.: Artiljerijski boj pred Mukdenom je trajal do solnčnega zahoda. Najljutejši je bil artiljerijski boj pri vaai Janzuntun, ki je bila poŽgana. Ranjenci so bili večinoma zadeti od šrapnelov. Nočni napadi na center in na levo krilo so bili odbiti. Ob gorskem prelazu Kutulin so Japonoi pustili na bojišču 2000 mrtvecev. Japonci so doaedaj izgubili naj manj 15.000 mož, dočim ceni general Linevič ruske izgube v celem na ne več kakor 7 500 mož. Bitka še ni odločena. »Berliner Tagblatt« poroča: Boj za Mukden se še vedno ni odločil. Dočim se je na levem krilu Rusom posrečilo po ljutih bojih zopet izvo-jevati zvezo med svojim levim krilom in centrom, je položaj zapadno od Mukdena še vedno resen, ker hočejo Japonci na vsak način obiti Kuro-patkinove pozicije; vkljub obupnim japonskim naporom pa vendar prodirajo Rusi polagoma proti jugu. Sprememba v tirolskem na-mestništvu. Inomost, 7. marca. Ker so na vesti nekaterih listov o odstopu namestnika barona Sch war t z e n a u a in o imenovanju kranjskega deželnega predsednika barona Heina drugi listi oficiozno razglašali, da vlada nikakor ne misli na take spremembe, obrnil se je posl. in Župan dr. Erler naravnost na ministranotr. zadev, grcfaBvlandt Rheidta, s vprašanjem, ali so zadnje vesti res ofioiozoe. Minister je odgovoril, da so vladi take vesti popolnoma tuje. Kriza na Ogrskem. Dunaj, 7. marca. Posl. Ho-dossy je izjavil po avdijenoi, da ga cesar ni pooblastil, da bi vsebino razgovora izdal javnosti, vendar pa je pripomnil, da prešinja vladarja najboljša volja napram ogrski (?) narodnosti. — Posl. Toth pa je izpovedal, da ga je cesar sprejel zelo milostno. Avdijenoa je trajala oelo uro. Svoje nazore o vojaških in gospodarskih vprašanjih je razložil po drobno cesarju. Njegovi predlogi so bili isti, kakršne je cesarju že razložil Fr. K o sa u t h. — Tudi grof A p ponvi je bil skoraj celo uro pri cesarju. Zapustil je cesarski dvor zelo resen ter se takoj odpeljal z Dunaja. Poročevalcem je le zagotavljal, da je položaj neizpremenjen in da bo krona pokazala svoje stališče šele, ko se zvršijo vse avdijenoe. Odločilnega pomena obeta postati politik, ki bo po današnjem dnevu prvi sprejet v avdijenoi. BudapeŠta, 7. marca. V opozicijskih krogih se govori, da bo dr. Wekerle za prihodnjo nedeljo poklican k cesarju. Budapešta, 7 marca. Ljudska stranka je imela danes konferenco, v kateri ata grof Ferd. Ziohy in predsednik grof Aladar Ziohj informirala stranko o političnem položaju, nakar so se določili kandidatje za odseke. Budapešta, 7. maroa. Vodilni odbor združene levioe je imel danes dopoldne konferenoo. Izvolil je poseben odsek, ki izdela spomenico za krono. Glede državnozborskega zasedanja se je sklenilo, da se v ju tršnji seji le odobre mandati, v četrtkovi pa se izvrše volitve v odseke. Potem se državni zbor za pet do Šest dni odgodi, da se sestavi nova vlada. Zagreb, 7. maroa. Da je vodja hrvaške narodne (vladne) stranke dr. pl. T o maši 6 pozvan k cesarju v avdijenco, zgodilo se je iz namena, da dobe na Dunaju zagotovilo, da bo Četeridesetortca hrvaških poslancev glasovala za rekrutno predlogo. Trgovinska pogodba med Av-stro-Ogrsko in Nemčijo Bero lin, 7. marca. V današnji seji državnega zbora se je sprejel naknadni dogovor, da stopi trgovinska in carinska pogodba z Avstro-Ogrsko namesto 16. februvarja šele 1. maroa 1906 v veljavo. Papež proti neodvisni krščanski demokraciji. Rim, 7. marca. Krščanski socializem se je preživel, zato so ga povsod mladi duhovniki začeli pre-krščevati v »krščansko demokracijo«. Ravnokar je pisal papež kardinalu S vampi za okrožnico namenjeno pismo, v katerem ostro obsoja vsako neodvisno stremljenje krščanske organizacije; posebno nevarni se zde papežu krščanski d* mo krat je, češ, da stremijo za svobodo, ki je ne razumejo, ker kršijo disciplino ter skušajo uvesti nevarne novotarije, ki jih cerkev ne more odobriti in ki pomenijo upor proti cerkveni avtoriteti. Nadalje svari katoličane, da bi se udeležili shoda krščanskih demokratov v Bolonji ter grozi duhovnikom, ki bi šli na shod, s kanoničnimi kaznimi. (»Slovenec« bo papežev ukaz gotovo zopet proglasil le za italijanske katoličane.) Ministrska kriza v Italiji. Rim, 7. marca. Kralj je poveril De Fort isu sestavo novega ministrstva. De Fortis sprejme vse dosedanje člane iz Giolittijevega ministrstva ter se s novo vlado sploh ne bo ničesar spremenilo v javni upravi. Fortis je že opetovano v svojih javnih govorih razvijal program, ki je stičen programu, ki ga je izvrševal Giolitti. Za zunanjo politiko je posebno pomirjevalno dejstvo, da je Fortis zagovornik trozveze. Položaj v Macedoniji. Carigrad, 7. marca. V diplo-matičnih krogih se raznaša vest, da je nemški cesar zagotovil sultanu, da Bolgarija ne namerava nič sovražnega napram Turčiji. V politiki se na taka zatrjevanja nič ne da, ker je Turčija itak uverjena, da Bolgarija toliko časa ne stori odločilnega koraka, dokler ima Rusija poslov v Aziji. Da pa Turčija ne zaupa v tem oziru niti svojemu najboljšemu prijatelju v De-rolinu, to dokazuje najbolje neprestano tajno oboroževanje. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 7. maroa. Ministrski predsednik Witte je prišel pri carju v nemilost. Car je namreč naročil državne • u tajniku grofu Šolskemu, naj vselej on predseduje ministrskim konferencam, kadar ni to carju mogoče. Petrograd, 7. maroa. Ker se delavci niso mogli sporazumeti a komisijo, ki je posredovala med njimi in delodsjaloi ter bo v nekaterih tovarnah zopet ustavili delo, razglasilo je ravnateljstvo arzenala in baltiške ladjedelnice, da tovarne zapre, dokler se delavoi ne zedinijo. Petrograd, 7. maroa. Ministrstvo je zaprlo rudarsko akademijo. 700 slušateljev železniške inženirske šole je sklenilo štrajkati do 1. septembra. Petrograd. 7. maroa. Estland-ski gubernator, Bellegarde, je imenovan sa predstojnika vrhovne tiskovne uprave. „Nova Panonija" .Sokolova' maskarada dne 7. marca. Njega vi80Čanstvo princ Kurent nam je tekom let razkazal že mar sikak bajni predel srojega širnega kraljestva. Kakor rasoveto gotove rože samo vsakih sto let enkrat, tako je tudi princ Kurent samo enkrat na leto voljan, dovoliti vstop v svoje dežele. Videli smo že marsikak čudežen kraj Kurentove države, videli višave in dno morja ter dubteČo domovino, kjer je vse v rožicah; letos pa nas je popeljal v svoje bodoče stolno mesto v »Novo Panonijo«. Kar ima kaj veseljaške krvi v sebi, vse je prihitelo v ta divni kraj, da se je še enkrat pošteno — izno-relo. In bilo je tako veselo, da je človek nehote pozabil, da tudi v »Novi Panoniji« sledi predpustu dolgočasni — post. Dekoracija. Vhod v »Novo Panonije« je bil prirejen kot kolodvor. Bil je lepo okrašen z zelenjen in da ni prišel nikdo v zadrego, so bili povsod nabiti vozni redi in priporočila za rasne železnice in parobrode. »Seveda so bile postavljene tudi blagajne, kjer so se dobivali vozni listki — jako ori ginalne vstopnice. Dvorana je bila prirejena kot glavni trg »Nove Panonije«. Na gorenji steni od vboda se je dvigal nebu pod oblake mogočni Stol in se je videla vsa panorama od Stola preko Begunšioe do Grintovca. Na vznožju pa ae je razprostirala »Nova Panonija« — čarobno mesto, polno skrajno-seoesijonističnih stavb Z glavnega trga so vodile na desno stran različne ceste, ki so bile na desni steni lepo izvedene, med tem ko je bila leva stena (pod galerijo) prirejena kot vhod v avtomatično reatavraoijo in okrašena s kulinaričnimi emblemi. Spodnja etena dvorane je bila zopet prirejena kot kolodvor sa vožnjo iz »Nove Panonije« v Ljubljano. DekoracijsLa dela so bila vseskoz jako ukusno in krasno izvršena. Slikarska dela sta po načrtih gg. inženirja Skabrneta in blagajnika Rudolfa Vesela izvršila gledališki mojster L. \Valdstein in d t koraci s ski slikar Val and. Vabila so bila narejena po načrtih inženirja g. V. Skabrneta. Dekoraoijska dela pod galerijo in pred dvorano je izvršila firma I. I. Naglas. Nekaj povsem novega je bila centralna avtomatična restavracija, ki je bila opremljena s petimi avtomati. Tu se je dobilo belega in rdečega panonskega vina — izvrstna kapljica, vsled katere danes marsikoga lasje bole — čaja, gnjati in finega narezanega. Treba je bilo le vreči predpisano pristojbino v avtomata in koj si bil postrežen točno in dobro. Poleg avtomatov je bila etablirana »menjalnica«, kjer je neki dovtipni č fut — menjaval denar. Avtomatični stroji iz hotela »Lloyd« so tiho in kakor rečeno točno funkcionirali. Nič se ni slišalo kot tu in tam kak komando višje mašinistinje, gospe P oči valni ko ve. Fina in originalna je bila tudi restavracija, katero je aranžirala gospa M. Skaletova. Vacuum oleaner je iznašel gosp. Pavel Skale. Kot strojevodja se je odlikoval g. A v g. Jagodic. Ta popolnoma novi stroj je delal tako izvrstno, da ni bilo v »Novi Panoniji« ne prahu, ne blata. Zrakoplov, ki je frčal iz meata direktno na Stol, je funkcioniral izvrstno. Iaumil ga je gospod Rudolf Vesel. »Nova Panonija« je bila res nad vse moderno mesto, pravi vzor mesta bodočnosti. Univerza in avtomatična restavracija, neverjetno aecesijoni-stično gledališče, avtomatično Čiščenje ulio in zrakoplov — sploh vse, kar si utegne človeški duh izmisliti, je bilo srečno združeno v harmonično celoto. Maske. ^Iluzijo je povečevala ogromna množina ljudstva, ki seje trla na Glavnem trgu »Nove Panonije«. Pestra slika je to bila in živahno je bilo to življenje, kakor more biti samo na pustni torek. Proti zunanjim in notranjim sovražnikom je »Novo Panonijo« i največjim uspehom branila panonsko uniformirano žensko domobranstvo pod poveljstvom gdč. Josipine Kaj-z elje ve. Glavna garda je odšla sicer na Daljni Vztok, ali ostala je draŽestna patrulja Ta skupina »tonskega telovadnega društva« je s svojimi elegantnimi kostumi s polhovkam« obujala občno pozornost Za varnost pred ognjem iu vročimi pogledi je skrbelo deset originalnih panonskih gasilcev s velikanskimi ročnimi britgalnicami sistema Madame Majer. Že omenjeni »Vacuum oleaner« je naletel na hudo nasprotje. Skupina čudovito naravnih pometačev je hotela stroj uničiti, a milica s pomočjo gasilcev je to preprečila. S cer je bilo navzošaih tudi več policajev, toda ti so vspričo nastale rabuke najprvo spravili v var nost svoje rdeče nosove. Novopanon ski župan, ki je užival sicer splošni ugled in ga je bilo povsod dobiti, kjer so zale deklice čakale vztrajnih in elegantnih plesalcev, se je bil pri ti priliki tudi izgubil. A kdo naj našteje vBe posamične maske. Bila je velika konkurenca in ko bi se delila darila, bi bilo treba nekaj tuoatov prvih daril, Če bi se jih hotelo pravično deliti Jako originalni in izbrano elegantni sta bili dve vodni roži v črno-zelenih kostumih; izredno fina maska je predstav Ijala elektriko; dve maski v čudovito lepem rumeno rdečem empire-fcebe kostumu sta obujali občno pozornost; dve elegantni Savanki sta reprezentirali žensko visokošolstvo »Nove Panonije«. Prišla je tudi skupina distinguiranih Angležev (dve dami in en gospod); zrakoplovna družba je imela velik uspeh. Takisto dva avtomobilista, rdeči mak, dve Japonki, tri Kranjioe, Mefisto in Sa« tanella, dve pieretti, Španjolka, solnč-nik, trije jokevi, Češka kmetica is Plzna, jako lep panonski metuljček, Neapolitanka, štiri elegantne karte, roža, dve jezični doktorici, oovopa-nonska kuharica, kapuoineo inkvizitor in njegov rabelj, presrčen harlekin ček, modrobarven bebe panonskega žaura, ženski piskrovez, filozofsko-resnoben Turek, razposajena bra njevka, dva cbauifeurja, ved raznovrstnih ovetlic, harlekinov i. t. d. Večja skupina mornarjev in mornaric je žela vsestransko priznanje. Mnogobrojne bo bile razno vrstne domino maske, med katerimi je bilo nekaj jako jezičnih in porednih, tako nekateri črni domino, dalje domino z belim golobčkom in dva modro-rdeča domino. Jako ukusna sta bila tudi dva domino s muoi-kami. Dva italijanska fakina sta s izbornimi šalami in izvrstnimi pev-akimi parodijami mnogo z »služila za družbo sv. Cirila in Metoda. Ni mogoče našteti vseh saask. Bilo jih je preveč in gneča je bila prevelika. Vse pa so bile elegantne in ukusne. Naprej do belega dneM. Udeležba na maskerad* je bila tudi letos velikanska. Gotovo je bilo kakih 1200 oseb navzočih. Po 10 uri je bilo do polnoči skoro nemogoče plesati. Vse je občudovalo toalete in se zabavalo z dovtipnimi maskami Prvo kadriljo je plesalo 140 parov. O polnoči je bilo Žrebanje na glavnem trgu Nove Panonije. Dobitki, ki jih je podarila novopanonska mestna občina, so bili res krasni. Šele po polnoči se je razvil pravi ples in trajal je naprej ne le do jutra, nego prav do belega dne. Sele po sedmi uri zjutraj je dalo panonsko županstvo zapreti mestna vrat« in se je oblastveno naznanil konec s klicem: Adijo, princ Kurent, in na svidenje prihodnje leto! Dnevne vesti. V Ljubljan*, 8. maroa. — Gleiepachov aiatem. Zopet nam je predsednik višjega sodišča v Gradou dokazal svojo naklonjenost. Raspisano je bilo notarsko mesto v Črnomlju, in oglasilo se je več prosi'oev iz Kranjske in eden pa tudi iz Štajerske. To priliko je gospod predsednik Gleispach hitro porabil, da je predlagal prosiloa is Štajerske, kajti isti je Sloveneo in takih ne potrebuje germanizator, predsednik graški. Da ae torej enega slovenskega notarja, in sicer slovenskega gornjeradgonskega okraja is-nebi, predlagal je, preziraje vse kranjske prosilce, njegovo premeičenje v Črnomelj in eksoelenoa Klein, vodja justičnega ministrstva, podvizal se je na vso moč, hitro imenovati g. Ploja v Črnomelj. Mi nimamo prav nič proti osebi g. notarja Ploja, le toliko naglašamo, da na njegovo mesto gotovo ne pride noben Slo-venec, ker na Štajerskem sploh manjka slovenskih notarjev in kandidatov. Dokler je g. Ploj sa pre-meščenje na kako štajersko notarsko mesto prosil, in to so je zgodilo par- t krat, ni dosegel ničesar, ko se je pa ca preselitev na Kranjsko oglasil, našel je milost pred Gleis-paohom in Kieinom. Tako postopa praški germanizator na predsedni gkem stola nadsodidca dosledno in te navade tudi pod norim justičnim ministrom Kieinom ni opustil, dobro vedoe, da mu slednji slepo vse odobri, kar predlaga. Vprašali bi le eks-eelenco Kleina, ali hoče še sedaj tajiti, da ima v osebnih zadevah gra-skega nadsodišČa grof Gleispaoh polno svobodo in oblast ali ne T Zapomnili si bodemo tudi ta slučaj za kasnejšo porabo. Tako izgleda hvali-sana objektivnost novega justičnega ministra Kleina. — Fenomenalna nesramnost — to je edino imenovanje, s katerim smo vstanu vsaj pribliino označiti »Slovencev« članek o duhovskih plačah. Mi smo to stvar vse stransko pojasnili in spravili ljudske goljufe v črnih suknjah v nemalo zadrego. »Slovenec« je še precej ponizno odgovoril. Seveda je pri tem nesramno zavijal. Pisal je tako, kakor bi imeli župniki vsega skupaj le 1000 gld. dohodkov, kaplanje pa le 600 gld. Toda toliko dobe ti duhovniki od države le priboljška k svojim rednim dohodkom. Redni dohodki so bera in vsakovrstne takse ta maše, poroke, pogrebe itd. itd. itd. in ki znašajo trikrat toliko, kakor dFŽavni priboljšek. In vslio temu, da so duhovniški dohodki že sedaj sijajni v primeri s plačami ljudstvu dosti koristnejših drugih javnih fun koijonarjev, zahtevajo duhovniki, da se jim zopet kaj nabaše v malhe. Vprašamo dr. Ivana Susteršiča: Kdo je tisti, ki zre, žre in žre? — Luegerjev/i sVtifelpu-cerji v »Siovenčevi« redakciji so se z veliko strastjo zavzeli za dunajskega župana in krepko opsovali ravnatelja Subica in šolovodjo Dim nika, ki ne občudujeta niti Lueger-jeve ultrauemške, Slovanom skozin-skoz sovražne politike, niti korumpiranoga njegovega obč. gospodarstva. Kot pravi Luegerjevi štifelpucerji hvalijo »Slovenčevoi« nekdanjega naj boljšega prijatelja in somišljenika SobSaererjevega na vse kriplje. Po sebno jim ugaja, da preganja Lue-ger socialnodemokratične in pročod-rimovske učitelje. Lueger bo svojim sloveaskiai švfelpucerjem za njih zvesto hlapčevanje že vrgel kako na pivnino. Zaslužili so jo res! — Imenovanje v ceatne odbore. Deželni odbor je imenoval ▼ blejski cestni odbor g. Antona Vovka, posestnika iz Grada, in g Janeza Pretnarja, posestnika iz Zagoriee; v radovljiški cestni odbor je imenoval gosp. Antona Pe-zdiča, posestnika na Posavcu pri Ljubnem, in g. Josipa Sod j a, ž u pana v Begunjah. — Predpustna zabav/a v/ ižanskem konzumu. T soboto Bi je ižanski božji namestnik dr. Mauring napravil posebno zabavo. V njegov konzum je prišla Ivana Videmšek z Iga št. 89 Komaj jo je Mauring zagledal, je že začel noreti, kakor prava predpustna šema. Začel je dekle zmerjati na najsuro vejši način. Dolžil jo je, da je ona vzrok, da sta zadnji dve prodajalki zapustili Mauringov konzum. Seveda ni dekle čisto nič krivo, da ne ostane nobena prodajalka več kot nekaj tednov v konzumu. Navadno *beie prodajalke, ker vidijo, kako se v konzumu dela in da pride kmalu do poloma; zbeže pa tem raje, ker se naposled vsaka ustraši kozlovske naturo dr. Mauringa. Na Ivano Videmšek ima, Maurisgveč,let veliko jezo, od tedaj namreč, ko jo je poslal po smodke z naročilom, da nru jih prinese v vrtno utico. Ko je dekle prineslo smodke, je Mauring vrata zaklenil m naskočil dekle. Že jo je bil podrl na tla, že je--- * dekle se ga je ubranilo, s silo se ts'-etelo v vrata, da so odskočila in je nšlo. Od tedaj sovraži dr. Mauring Ivano Videmšek in v soboto se je »nosil nad njo. Najprej jo je opsoval,ko J* hotela oditi, jo je sunil z nogo, da se i6 skor četrt ure nezavestno opotekala. Prepeljali so jo v Ljubljano k zdrav- niku. Dekle se je is naravne sramoi-Ijivosti dolgo časa ustavljala pre iskavi, a naposled se je vendar udala in zdravnik je koastatiral močne otekline in zastano kri--Mauring je bil dekle osuval kakor kak konj. Ko bi šlo po pravici, ko bi bili res pred postavo vsi enaki, bi moral Mauring dobiti Šest tednov s postom poostrenega zapora — vsekako pa bomo poročali, kako ta stvar iateČe. — Vsakemu svoje. Z Jesenic se nam piše: Posestnika in gostilničarja gospoda Markeža smo v »Slovenskem Narodu« že večkrat nekoliko grajali. Ker pa stojimo na stališču, da vsako dobro dejanje tudi kot tako priznamo in dajemo čast tistemu, ki jo zasluti, zato naj bo zabeleženo, da se je g. Markež pri zadnji občinski seji vseskoz vrlo držal, kakor se mora držati naroden mož. — Repertoir slovenskega gledališča« V petek dne 10. marca je častni večer primadone slovenske opere gospe Marije Skalove ter se ob tej priliki vprizori prvič v tej sezoni Pnccinijeva opera „B o -h h m eu, ki se je Že v lanski sezoni izmed vsem modernih oper najbolj priljubila slovenskemu občinstvu. Opera je povsem nanovo naštudirana in na novo vprizorjena. Predstava vrši se na „nepar*1. — V nedeljo dne 12. t. m. sta dve predstavi in sicer popoludne zadnjič v tej sezoni velika burka „Rusom na pomoč", zvečer pa v drugič na „paru opera „Boheme". V torek dne 14. t. m. je prva predstava senzacionalne drame grofa Leva Tolstega: „MoČ teme44. — Slovensko gledališče. Za pustni torek je igra »Slovenec in Nemec« prav primerna. Igra je znana, saj se že gotovo četrt stoletja predstavlja na slovenskem odru. In ljudje, kakor se je pokazalo pri včerajšnji popoldanski predstavi, so igre še vedno veseli in se dobro zabavajo. — Oskar Terglou f. Brzo jav iz Gorice nam je prinesel Žalostno vest, da je umrl tam oden najdejavnejših članov Jjubljanakih narodnih društev g. Oskar Terglou Vso svojo moško dobo je posvetil ljubljanskemu »3okolu«, kateremu je bil svoj čas priljubljen načelnik ter zadnja leta odbornik. Ljubljanski »Sokol« bo prav silno pogrešal prvega aranžeria vseh svojih prireditev: ma*karade, Sil vest rove veselica, Miklavževih večerov, izletov i. dr. »Ljubljanska društvena godba« je izgubila v njem mar Ijivega blagajnika. Bil pa je duša tega društva, ki ima v visoki meri zahvaliti ravno pokojnega gospoda Terglova, da sa je povzpelo do današnje Bvoje višine. Pokojnik je bil ljubezniv družabnik ter značajen prijatelj! V Gorico je šel iskat zdravljenja zavratue svoje bolezni: Bloje žalibog prepozno. Pogreb bo v Gorici v četrtek ob 10. uri dopoldne. Bodi mu lahka d- mača slovanska zemlja, ki jo j-; pokojnik tako iskreno ljubil. — Poročil bo je zdravnik g. dr. Konatatin viter Foedrans-d erg z gospdično Ivanko Knifio Iskreno čestitamo! — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela svojo 159 vodstveno sejo dne 22 februarja 1905 Z*četek ob 2 uri po poldne. Navzočni : Tomo Zupan (orvomestnik). dr. D r ago ti n vitez B 1 e i w e i s - T r s t e n i š k i, Luka S vete o (podpredsednik), dr. Ivan Svetina in Ivan Subio. Svojo od Botnost ib opravičil cesarski svetnik Ivan Murnik in tajnik, dekan A u ton Zloga r. Prvcmestnik je obvestil navzoče, da ae |e naprošen 15. januarja t. 1. udeležil shoda pri Sv. Jakobu v Rožu na Koroškem. Označil je docela nenavadno narodno vnemo tamošnjega ljudstva. Samo od sebe je namreč prišlo na to misel, da pozida tu štirirazredno slovensko šolo in ne odneha od tega svojega trdnega sklepa. Imenom vodstva je pozdravil na shodu navzoče in jim obljubil družbene požrtvovalnosti za to šolo do najskrajnejših mej. — V smislu § 18 družbenih pravil so ae udeležile današnie vodstvene seje kot svetovalke prvom^stnice ljubljanskih podružnic gospe F r a n j a dr. Tavčarjeva, Ivana Zupančičeva, Marija Trčkova ter zastopnice lit i j sitih Slovenk gospa Terezina Svet-čeva in gdč. Ljudmila Roble-kova, kakor tudi prvomeataik Šent-kobsko trnovske moške podružnice dr. Fran Papež Navedene čč. svetovalke z g. svetovalcem so bile vabljene za 4 uro in so točno došle. — V njihovi navzočnosti ae je natančno premotrilo vse družbeno stalo glede isave in se ponavljaje glasovalo za to, da se vztraja pri sklepu, storjenem v 155 vodstveni seji s dne 12. oktobra 1904, ki se je tovarnarju g. Ivanu Jebačinu is posebne družbene obzir nosti službeno vročil šele SO. no vembra 1904; štev. 6210 — Glasom onega sklepa izza 12. oktobra pr. 1. se je pretrgala vez med družbo in dosedanjim zalsgateljem družbene kave, g. Jebačinom v Ljubljani, valed š«rši javnosti že znanih dogodkov. Radi razmer, ki se v tej dolgi dobi do danes niso prav nič ublažile, pač pa izdatno poslabšale — sploh ni več mogoča kaka obnovitev pogodbe ali kaka nova pogodba med družbenim vodstvom in g. Jebačinom. — Nato se je na podlagi vodstvu došlih po nudb oddala dobava kavinih izdelkov v korist družbe najboljšim ponudnikom. S temi svojimi sklepi se je družba glede kave postavila obenem na brezprimerno boljše materijalno stalo, nego ga je zavzemati mogla do danes. — O končn-h družbenih korakih v tej stvari se obvesti vesoljni slovenski narod svoječaano po posebnem naznanilu. — Potem ko se je Še sklenilo, da se založi nov družbeni »Na rodni kolek«, je prvomestnik zaključil aejo ob 6 uri zvečer. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 22 fe bruarja 1905. — Umetniško društvo „Vesna" je na prvem občnem zniru petega tečaja soglasno izvolilo gosp o. kr. dež viŠjaga sod. svetnika v pok, gra^Čaka in poaeatnika umetniške galerije v Skofji Loki. Karo! h viteza p i. Strahla, radi izrednih zaslug za umetnost v slovenskih zemljah svojim častnim članom — Odbor „Vesne" za peti tečaj je sledeči: Predsednik H oko Smrekar, podpredsednik Gvidon Biroila, tainlk Ante Gaber, bla gajnik Fran Ravnikar, arhivar Josip Zolja, namestnika Svitoslav Peruzzi in Maksim Gaspari. Preglednika sta Šaša San tel in Vilko Sever. — Postreljena divjačina. V akupnih loviščih »ljubljanske lovske družbe« in sicer v loviščih mestne občine ljubljanske, občine viške in občine dobrovske postreljena je bila lansko leto od čla nov te družbe in lovskega osobja sledeča divjačins: 3 srnjaki, 197 zajcev, 7 divjih petelinov 16 gozdnih jerebov, 511 jerebic, 116 fazanov, 79 prepelic, 69 sljuk, 53 kosio, 119 divjih rac, 9 golobov in 6 različnih povodnih ptičev, daife 29 lisic. 14 podlasic 5 dihurjev, 1 jazbec, 58 skobcev, 8 sov, 317 vran in srak in 63 raznih drugih skodljivk skupno tedaj 1185 koristne in 49» škodljive divia čine, vsega skupaj 1680 komadov. Lovski blagor! — Nepošten oskrbnik. PtujČan Artur W u s o i c te bil za oskrbnika pri lastniku Radenskih toplic, J. H(> K nabrano povodom njegove poroke. — Skupaj lo 02. — Živeli! — Vsoto smo izročili g. Dimniku. Ceneno domače zdravilo. Za uravnave • in ohranitev dobrega probavljanoj a ne priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega MMollovegaSeid]itz-praška''t ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež koče prebavljenja. Originalna Škatlica 2 K. Po postnem po vse tj u razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni aalagatelj na DDNAJ1, Tuchlauben 9. V lekarnah na deseti je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 7— 4 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradu i knrzi dim. borze 7. marca 1906. ATalošbenl *p«ptrji. Đeu&r m&go 4°/# majeva renta .... 41 „ srebrna renta .... 4° 0 avstr. kronska renta 4% , zlato ■ 4° , ogrska kronska „ . . zlata 4C o posojilo dežele KranUke . *? o posojilo mesto Spliet . it/,«;, „ „ Zadar . 41/,*/« bos.-here. Sel. pos. 1902 4° 0 češka dež. banka k. o. 4°/ 4l/,°/o •V/. *V/o *•/••/. jnž. žel. kup. Vi Vi zst. pisma gaL d. hip. b. pest. kom. k. o. z. 10°/0 P*....... zast. pisma Innerst. hr. „ B ogrske cen. dež. hr. ..... • z. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. češke ind. banke . 4% prior. Trst-Poreč lok. Žel. 4°/0 prior. doL žel. 4V,°/o *VBt- P08- ** žel. p. o. Srečke. Srečke od L 18601, . . . „ . . 1864. . . . „ tizske ..... „ sem. kred. I. emisije 8 ogr. hip. banke . . „ srbske a frs. 100*— „ turške..... Basilika srečke. . . Kreditne r . . . Inomoške ■ • • . Krakovske B . . . Ljubljanske B • . . Avst rud. križa „ . • . Ogr. b a ■ • • • Rndolfove ■ . • • SalctrarŠke ■ • • • Dunajske kom. a • . . Delnic« Južne železnice .... Državne železnice . . • A.vstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Živnostenske „ . • Premogokop v Mostu (Brftx) Aipinske monton .... Praške žel. mdr. dr. . . . Sima-Muranyi..... Tr bo vijake prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe . . Valut«. C. kr. cekin...... SO franki....... SO marke....... Sovereigns ...... Marke........ Laški bankovci..... Rt ........ Dolarji........ Žitno 10030 100 30 100*25 119- -9ft*l0 119 — 99-50 100 50 100*-101*50 10015 10015 101*40 107-65 100*10 100*60 10010 100*— 100*75 99*— 99*60 318 85 101 20 187 50 277* 172 — 308 — 803*— 276 50 103*— 140 75 23- 476*-79-88-67-— 55 25 34*— 65*— 76— 633 - 92 659 1644 678" 790 250' 662 518 12565 539 298 583 170 10050 100-feO 100*45 119*20 98*30 119-20 101" — 101*50 100-102*50 10065 100-65 101*90 10865 101*— 10120 101*— 101 — 101*76 100* — 320 85 102-20 189*50 283*— 17480 318 — 312 50 280-50 107 50 141 75 25 — 487-— 83— sir— 71*— 67 25 36 — 69 — 81*— 643 — 93 40 660*25 1654 — 679 — 791 — 250-60 666 — 619 75 2575 — 540-75 302 — 686 — — 173 — 40 25 60 75 76 50 11*31 190« 23*45 23*92 117*15 95 35 252 75 4-84 11*35 liJ-09 2353 24 — 117-35 95 55 253 50 6*— PSenica za april Pšenica Pšenica Rž Koruza Oves cene v Budimpešti. Dne 6. marca 1905. Termin. ... za 100 kg. K maj .... „ 100 „ , oktober . . . „ 100 „ „ april ..... 100 n „ maj . . . . „ 100 „ „ april . . » . B 100 „ , Nespremenjeno. 19-82 1960 17 32 15-66 15 26 14-66 Meteorologično poročilo. Vliin» a»d morjem 306-3 Srednji sraćnJ U»k 7*6*0 tmm. Marec Čas opazovanja Stanje oaro-metra v mtn 2 S ŠE Vetrovi Nebo 7. 9. zv. 734 0 11 brezvetr. jasno 8. 7. 7j. 7319 — 16 al. sever megla a 2 pop. 73C5 68 al. jug pol.obiač". Sredcia včerajšnja temperatura: 3 0° normale: 2 23. — Padavina 00 mm. Tožnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o Bmrti nase iskreno ljubljene soproge ozir. sestre, svakinje ete in stare teto, gospe Jere Verbič ki je po dolgem jako težkem trpljenju, previđena s sv. zakramenti za umirajoCe, dne 7. marca ob »/4 12 ponoči v 59 letu starosti blaženo v Gospodu zaspala. Pogreb bo v Četrtek, 9. marca ob polu 5. uri popoldne iz bi&e žalosti, Sv Petra cesta Bt. 14 na pokopališče k Sv. Krištofu. Sv. zadu&ne mase se bodo brale v več cerkvah. Prosi se za tiho sožalje. 750 V Ljubljani, 8 marca 1605 Žalujoči ostali. Na željo ae renči hvaležno odklanjajo. Društvo tiskarjev na Kranjskem naznanja žalostno vest, da je njega več'etni član, gospod OSKAR TERGLAU vodja K. Tillove tiskarne včeraj, dne 7 marca v Gorici preminul. 754 V Ljubljani, 8. marca 1905. Bodi mu blag spomin! Tožnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nas iskreno ljubljeni oče, ozi roma stari oče, gospod Franc Pfeifer nadučitelj v pokoju v ponedeljek, dne 6. t, m. ob */, 12 uri dopoldne v 62. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika se vrši v sredo dne 8. t. m. ob pol 4 uri popoldne na farnem pokopališču na Goričici. Domžale, dne 6. marca 1905. 753 Žalujoči ostali. Tužnim sreem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga, oziroma mati, g3spa Marija Korban roj. Macarol danes ob 1. uri popoldne, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 29. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v petek, 10. t. m. ob 2. po do i d ne iz hiSe št. 15 na Opekarski cesti, na pokopališče pri S?. Krištofu. Ljubljana, 8. marca 1905. Žalujoči rodbini Korban-Macarol. Vsem, ki ste ga ljubili, naznanjava v svojem ter v imenu svojih otrok prežalostno vest, da sejo najin iskreno ljubljeni sinček Soba in kuhinja se išče za takoj v bližini šentjakobske cerkve. Ponudbe pod „52" na upravništvo „Slov. Naroda". 735 2 Veliko gostilnidko itclilno opjltte ki je bilo v rabi šele 5 let, se ceno proda. — Pojasnila daje Avgust Jenko, pek. mojster na Marije Terezije cesti št. 7. 747-1 danes ob 4. uri popoldne preselil v raj med krilatce. 749 V Ljubljani. 7. marca 19C5. Žalujoča Makso in Ana Nitsch. i Mednarodna panorama, Ljubljana, Pogačarjei trg. 752 Razstavljeno do incl. soboto, 11. t. m.: Pulj, kopališče Grartež, I Losinj MalijOglej itd, itd. Jutri, v sredo, dne 8. marca 1905 velika slanikova pojedina v kolodvorski restavraciji v zvezi s koncertom godbe c. kr. pehot, polka kralj Belgijcev št. 27. Obenem se bo nastavilo svetovno znano Safvatorsfco pivo iz Salva* torske kleti v Monakovem, kakor tudi priljubljeno plzenjsko pivo in pa Reininghausovo marčno pivo. Točil ae bo tudi pekrćan, laški rizling iz kleti grofa Merana, grincinško vino in dobro znani cviček Martin Colaričev ter bizeljec g. notarja Veršca iu g. Tisla. Za udobnost je na razpolago novo zgrajeni stekleni salon z dobr«' ventilacijo. jfcačetelc; ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. Mnogobrojnega obiska prosi vljudno 733_2 Jo S. Schrey, restavrater. Ernest Hammerschmidta nasledniki trfEO-tin* železnin In liovln Velita zaloga Miniskeia orodja in nlšno oprave. Bančni uradnik vešč vseh trgovskih poslov 648 3 išče postranskega zaslužka. Naslov v upravništvu „Slov. Nar.tt. 90—100 centov žlahtnega sena z otavo, s* po primerni ceni takoj proda. Teč pove J. Kolenec, restavrater v Goricanab. pri Medvodah. 692—s Hiša na prodaj. Dvonadstropna hite s Ma. novanji, v sredini mesta, pripravu« za vsakršno rabo, ae proda iz proste roke. 411—g Več pove upravništvo „Slov. Nar.". Pristni dolenjski cviček Že zadacan, ki ima 4 stopinje moči, se odda na debelo po 29 kr. liter v gostilni „Triglav" na Tržaški cesti 13 v Ljubljani. 746-i Dr- Konstantin vitez žoedransperg J van/(a žoedransperg rojena Jfnific —poročena. U Ljubljani, dne 6. marca 1905. 761 Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice t Beljaku. Izvod Iz -vozriegra* reda. Velj&ven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči osebe vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mooakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aouee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Danaj, ces Selathal v Solnograd, Inomost, ćez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijiue *are, He\ Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sebrthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See( Inomost, Bregenc. Cnrih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne oeobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, 6ez Kle::> Reifling v Steyr, Line, Budejsvice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Pri (direktni voz I. in II. razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobn vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz I in Ii razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj » Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri b m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 ni zvečer » Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jot kol PROGA IZ TRBIŽA. Ob S. on m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd Line, Steyr, Iscbl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in U. razreda), Francove vare, Karlove var , Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Cnrih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein. Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, MonakoTo^a, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, B«iliak Šmohorja, Celovca, Pontabla, Čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klem-Reifling, iz Steyr Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Franeovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob S. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponof samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KA> NIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvećt Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoo je označen po srednjeevropskem času, ki 'e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani 748 1 Naznanilo. Usojam si slavnemu občinstvu »ijudno naznaniti, da bodeni svojega umrlega soproga Leop. Jeran a špecerijsko trgovino na Sv. Petra cesti štev, 9 neizpremenjeno vodila naprej. Potrudila se bodem svojim cenjenim odjemalcem postrezati v njih popolno zadovoljnost z vedno svežim blagom in pričakujem njih daljni' naklonjenosti ter bilježim z odličnim spoštovanjem Marija Jerau. Sprejema zavarovanja CloveBkoga življenja po najraznovrstnejBih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in Bmrt z zmanjSujočimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih »et pravico do dividende. -—«~"~nryi [im — rrzaj^mna zavarovalna banka v Pra^i, Rez. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačane odškodnine in kapitallje: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države s vieikozl a I o v u nulto • narodno upravo* 5--2« Vsa pojunil* ilajo Generalni zaatop v Ljubljani, 6e?ar pi**rr>e bo v lastuej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje D Siva naj bolj ai sloves, koder poslaje Dovoljuje iz čistega dobička isdatne podpore v narodne in občno koristno namene. isdajttieij in odgovorni irednik: Dr. Ivan Taviat. JiM.rirn in tiik -K aro dno tiikarue*